Maj, junij 1985 številka 4 Vsebina: — Gradivo za 14. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija — Gradivo za seje zborov občinske skupščine Litija, ki bodo v začetku junija Delegati! DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Na podlagi 18. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (ur. list SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84) sklicujem 14. SKUPNO SEJO ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LITIJA v ponedeljek, 27. maja 1985 ob 12,00 uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Za sejo predlagam naslednji DNKVNI RED: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil b) Imenovanje zapisnikarja in overiteljev zapisnika c) Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 13. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti / dne 25. 3. 1985 2. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 3. PREDLOG: Izhodiščna povprečna polna cena za nr stanovanjske površine v stanovanjskem objektu z oznako A—2 na Maistrovi ulici 8 v Litiji 4. Predlogi finančnih načrtov vseh virov stanovanjske skupnosti za leto 1985 5- Soglasje k finančnemu načrtu delov ne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti za leto 1985 6. PREDLOG: Prednostna lista upravičencev do stanovanj vključenih v solidarnostni stanovanjski sklad 7. PREDLOG: Lista upravičencev do posojil za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1985 8. PREDLOG: Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija 9. Delegatska vprašanja in pobude delegatov 10. RAZNO Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ALOJZ KOTAR 1 ''."'"<> . . . ji' točka 1 c ZAPISNIK 13. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija dne 25. marca 1985 ob 12.00 uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija. Prisotni: 18 delegatov zbora uporabnikov, 4 delegati zbora izvajalcev. Ostali prisotni: 1. Alojz Kotar — predsednik skupščine 2. Vid Praunseis — vodja delovne skupnosti, j 3. Anton Tomažič, strokovni delavec Predsednik je predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, b) Imenovanje zapisnikarja in overitelja zapisnika, c) Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 12. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z dne 30.1. 1985 2. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 3. Predlog: Poročilo o izvedbi delovnega načrta stanovanjske skupnosti za leto 1984 4. Predlog: Poslovno poročilo stanovanjske skupnosti za leto 1984 5. Predlog: Delitev stanarine v letu 1985 6. Predlog: Delitev najemnine v letu 1985 7. Predlog: Plan večjih vzdrževalnih del in prenove stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini 8. Predlog: Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za delo občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 s finančnim načrtom 9. Predlog: Družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija 10. Kadrovske zadeve: a) Izvolitev članov odbora Samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti občine Litija b) Izvolitev člana odbora za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini 11. Delegatska vprašanja in pobude 12. Razno Predlagani dnevni red je bil sprejet. TOČKA I Predsednik je predlagal v komisijo za verifikacijo pooblastil naslednje delegate: 1. Krambergar Anica — predsednik ( 2. Valenčič Franc — član 3. Mandelj Lado — član Delegati So predlagano komisijo za verifikacijo pooblastil potrdili. b) Za zapisnikarja je bila predlagana Marina Verbe, za overitelja zapisnika pa Pavlo Holer in Milana Zmrzlaka. Predlog so delegati potrdili. c) Tov. Praunseis je prisotnim podal poročilo o realizaciji sprejetih sklepov na prejšnji seji skupščine: Sklepi so bili realizirani, razen sklep, da se Romom na Rakovnil.u napelje pitna voda še ni v celoti realiziran. Delegati niso imeli pripomb na oblikovane sklepe in so soglasno sprejeli SKLEP: Delegati skupščine stanovanjske skupnosti nimajo pripomb na oblikovane sklepe skupščine z dne 30. 1. 1985 in ga sprejemajo. TOČKA 2 Predsednica komisije za verifikacijo pooblastil delegatov je podala poročilo o prisotnosti na seji skupščine. Od 31 delegatskih mest zbora uporabnikov je na seji prisotnih 18 delegatov in od 6 delegatskih mest zbora izvajalcev so na seji prisotni štirje delegati. SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti je sklepčna in lahko nadaljuje z delom. TOČKA 3$ Poročilo o izvedbi delovnega načrta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1984 je bilo objavljeno v delegatskem obveščevalcu. Dela v preteklem letu so bila izvajana po sprejetem delovnem načrtu. Iz poročila je razvidno koliko je bilo v letu 1984 zgrajenih stanovanj, na novo ustanovljenih skupnosti stanovalcev, dela na vzdrževanju in prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj. Po sprejeti prednostni listi je bilo 39 občanom dodeljeno solidarnostno stanovanje in rešena dva kadrovska vprašanja. Izvedeni so bili postopki dodelitve kreditov iz sredstev vzajemnosti in SPIZ. 104 občanom je bila dodeljena delna nadomestitev stanarine. Izvedena so bila tudi druga opravila, ki so potrebna za izvedbo sprejetega programa. Vsa opravila po delovnem načrtu stanovanjske skupnosti je opravila delovna skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti. Pri izvedbi nalog pa so imeli odločilno vlogo organi stanovanjske skupnosti, ki so se med letom velikokrat sestali in sprotno razreševali probleme. Skupščina stanovanjske skupnosti je v letu 1984 zasedala šestkrat. Predsednik je po obrazložitvi poročila, le-tega dal v razpravo. Razprave ni bilo, zato je predlagal v sprejem naslednji SKLEP: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejemata poročilo o izvedbi delovnega načrta Samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1984. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. TOČKA 4 Poslovno poročilo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1984 je bilo objavljeno v delegatskem obveščevalcu. I z poročila je razvidno celotno finančno poslovanje stanovanjske skupnosti s.sredstvi, ki so bila v letu 1984 združena in porabljena. Odbor za planiranje skupaj z odborom samoupravne delavske kontrole sta pregledala finančno poslovanje in predlagata skupščini predlog neporabljenih sredstev koncem leta. Razprave o poročilu ni bilo. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji « SKLEP: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija sprejemata poslovno poročilo stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1984. Namensko združena in v letu 1984 neporabljena sredstva pa v letu 1985 namenjata za naslednje: — din 8,690.997,75 sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za investicijo — gradnjo stanovanj, — din 3,445.000,00 sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu za dodelitev posojil za gradnjo stanovanj, — din 1,927,450,35 sredstev za kadrovska stanovanja za gradnjo kadrovskih stanovanj, — din 2,589.685,33 amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš za nabavo termoizolacijskega materiala — cevakov za obnovo toplotne zaščite vročevodnih razvodov v kinetah na Rozmanovem trgu, — din 3,783.805,00 iz stanarin za skupnosti stanovalcev za manjša popravila stanovanjskih hiš in din 146.318,00 iz najemnin za isti namen. — din 371.000,00 iz stanarin in din 489.572,35 iz najemnin združenih v stanovanjski skupnosti za večja vzdrževalna dela na družbenem stanovanjskem skladu za isti namen. Predlog je bil soglasno sprejet. TOČKA 5, Predlog delitve stanarine za leto 1985 je bil objavljen v delegatskem obveščevalcu. Dodatno obrazložitev k predlogu je podal tov. Tomažič. Poudaril je problem vzdrževanja stanovanj zaradi premajhnih sredstev stanarine. Delegati niso imeli vprašanj ali pobud. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji SKLEP: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti sprejemata predlagano delitev stanarine za leto 1985. Delovna skupnost stanovanjske skupnosti je dolžna na podlagi sprejete delitve stanarin do konca meseca aprila obvestiti skupnosti stanovalcev o planiranih dohodkih v letu 1985, skupnosti stanovalcev pa so dolžne izdelati in sprejeti lastne plane porabe sredstev. V primeru, da bo v letošnjem letu prišlo še do enkratnega povišanja stanarin, naj delovna skupnost o povečanih Sredstvih iz stanarin obvesti skupnosti stanovalcev. Predlog sklepa je bil soglasno sprejet. TOČKA 6 Tudi predlog delitve najemnine je bil objavljen. Obrazložitev k predlogu je podal tov. Tomažič. Najemnine so se povečala ze 54%; ker so najemnine ekonomske, bodo zbrana tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Predsednik je predlagal v sprejem SKLEP: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejemata delitev najemnine za leto 1985. Predlog sklepa je bil sprejet. TOČKA 7 Predlog plana dohodkov in porabe združenih sredstev stanarine in najemnine je bil posredovan delegatom v pismeni obliki z vabilom. Amortizacija bo porabljena za obnovitev toplotne zaščite vročcvod-nih razvodov v kinetah v soseski Rozmanov trg in dodatno toplotno zaščito stanovanjskih objektov in za izdelavo študij za preusmeritev ogrevanja stanovanj na domače vire energije. Amortizacija poslovnih prostorov bo namenjena za poslovni prostor v kletni etaži stanovanjskega objekta Maistrova 10. Evidentiranih je bilo veliko potreb za večja vzdrževalna dela, zato je narejen vrstni red, po katerem naj bi se vzdrževalna dela na objektih v letu 1985 izvajala. V razpravi je tov. Semec postavil vprašanje, ki je bilo obravnavano v njihovi delegaciji, glede preureditve podstrešja na CZB 5,7 ter izvedbe vzdrževalnih del na Prisojni 2. Tov. Praunseis je delegatu odgovoril, da bodo projcktantje skušali najti rešitev za ureditev mansarde na CZB 5,7; glede skupnosti stanovalcev Prisojna 2 pa je potrebno ugotoviti, koliko lahko ta hiša prispeva lastnih sredstev. Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem: SKLEP: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija sprejemata plan dohodkov in porabe združenih sredstev stanarine in najemnine v stanovanjski skupnosti. Predlog sklepa je bil sprejet. TOČKA 8 Predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za delo občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 je objavljen v delegatskem obveščevalcu. Udeleženec sporazuma je tudi stanovanjska skupnost. Stanovanjska skupnost sofinancira redno dejavnost te skupnosti za leto 1985 v višini 187.000.— din in posebej za enotno skupno evidenco, ki se je letos pričela izvajati v višini 57.000.— din. Odbor za planiranje je obravnaval predlog sporazuma in finančni načrt skupnosti socialnega varstva in predlaga skupščini, da ga sprejme. Predsednik je predlagal v sprejem SKLEP: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija pristopa kot udeleženec k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za delo skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 in soglaša s finančnim načrtom za leto 1985. Za delegate za sejo skupščine skupnosti socialnega varstva Litija, kije sklicana za 28. 3.1985 skupščina stanovanjske skupnosti občine Litija izvoli naslednje delegate: L Jože Sinigoj 2. Olga Malenšek 3. Anton Bevc 4. Mira Prašnikar 5. Miro Vidic 6. Jožica Sevljak Predlog je bil soglasno sprejet. TOČKA 9 Predlog Družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija opredeljuje način vzdrževanja, urejanja, varstva spomenikov na območju naše občine. Udeleženec družbenega dogovora je tudi Samoupravna stanovanjska skupnost. Finančnih obveznosti iz tega dogovora stanovanjska skupnost ne bo imela, bo pa vzpodbujala skupnosti stanovalcev, da bodo prevzele skrb na vzdrževanje in varstvo spomenikov in spominskih obeležij NOB in socialistične revolucije, ki se nahajajo na stanovanjskih hišah. SKLEP: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti sprejemata pristop k družbenemu dogovoru o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija. Podpisnik družbenega dogovora je tov. Alojz Kotar. Predlog je bil soglasno sprejet. TOČKA 10 Kadrovske zadeve: — Odboru samoupravne delavske kontrole pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija je potekel prvi mandat. Odbor za planiranje, finančne in kadrovske zadeve predlaga skupščini, datse zamenja samo član tega odbora tov. Sevljak Stane in se namesto njega v odbor imenuje tov. Vizlar Jože, zaposlen v Predilnici Litija, vsem ostalom članom se mandat podaljša za dve leti. — V odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini se imenujeta nova člana: Emil Koprivnikar in Pavliha Marija. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji SKLEP: 1. Skupščina stanovanjske skupnosti izvoli za mandatno obdobje dveh let odbor samoupravne delavske kontrole v sestavi: 1. Staša Kokalj • 2. Milan Klančnik 3. Milan Prašnikar 4. Mira Mahkovec 5. Jože Vizlar 2. Skupščina stanovanjske skupnosti izvoli v odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini tov. Pavliha Marijo in Krnila Koprivnikarja. Predlog sklepa je bil sprejet. TOČKA 11 a) Gostinsko podjetje Litija je naslovilo na skupščino stanovanjske skupnosti vlogo za odobritev kredita. Gostinsko podjetje je kupilo dvosobno stanovanje in jim je za podražitve v času gradnje v višini din 441.100.— zmanjkalo lastnih sredstev. Delegatka Gostinskega podjetja je prisotnim obrazložila vlogo. Tov. Praunseis je prisotne delegate seznanil, da sredstva iz vzajemnosti so na razpolago in bi bilo možno vlogo ugodno rešiti. Predsednik je po razpravi predlagal v sprejem naslednji SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti soglaša z dodelitvijo kredita iz sredstev vzajemnosti Gostinskemu podjetju Litija za nakup stanovanja v višini 441.100.— din. Predlog sklepa je bil sprejet. b) Tov. Praunseis je podal informacijo o prispelih vlogah na razpis za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti. Vlog občanov za gradnjo hiš je prispelo zelo veliko, dočim delovne organizacije dosedaj niso zaprosile za dodelitev kredita za nakup družbenih stanovanj. Predvideva se. da bo vlogo oddala Kovina Šmartno, kljub temu pa sredstva ne bodo porabljena. Zato se predlaga skupščini, da prerazporedi del razpisanih sredstev in sicer v višini 3,000.000.— za individualno gradnjo. Delegati so bili mnenja, da je prerazporeditev sredstev potrebna. Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem SKLEP: Skupščina stanovanjske skupnosti soglaša, da se nameni za kreditiranje individualne gradnje 8,200.000,— din, 4,800.000.— din pa ostane za kreditiranje nakupa stanovanj za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Skupščina stanovanjske skupnosti podaljšuje rok za oddajo vlog za pridobitev kredita OZD in TOZD še za en mesec. Predlog sklepa so delegati sprejeli. TOČKA 12 Pot točko razno ni bilo razprave. ZAPISNIKAR: Marija Verbe OVERITELJA: Holer Pavla Milan Zmrzlak PREDSFDNIK SKUPŠČINE: Alojz Kotar točka 3 7. Združevanje sredstev soinvestitorjev gradnje stanovanj, OZD, TOZD, etažni lastniki Predlog Polna povprečna izhodiščna cena za m2 stanovanjske površine v stanovanjskem objektu »A—2« na Maistrovi ulici 8 Cena je formirana na dan 31. 3. 1985. Povprečna izhodiščna cena Proizvodna cena po m2 62.837,50 din Odvisni stroški z dodat, izolac. , 24.671,10 din Prodajna cena 87.508,60 din Povprečna prodajna cena s stroškom za izgradnjo primarnih komunalnih naprav 92.355,75 din. Razčlenitev odvisnih stroškov: 1) Urejanje zemljišča 2.573,11 din 2) Investicijsko tehnična dokument. 819,23 din 3) Prispevki za priključitev objekta 2.493,50 din 4) Investitorski stroški ' ■ 780,55 din 5) Stroški kotlarne , 6.217.16 din 6) Stroški zunanje ureditve 8.077,00 din 7) Ostali odvisni stroški 2.487.45 din 8) Dodatna izolacija 1.223,10 dih SKUPAJ 24.671,10 din Pri oblikovanju izhodiščne povprečne prodajne cene je upoštevana 'osnovna izhodiščna povprečna cena gradnje ob Maistrovi ulici, priznani indeksi podražitev do 31. 3. 1985 in vsa že znana in opravljena dodatna dela pri graditvi ob Maistrovi ulici. V izhodiščni ceni je dodatno vključen še strošek din 1.223, K) din/hi2 stanovanjske površine za dodatno izolacijo fasade. Strošek za izgradnjo primarnih komunalnih naprav, ki ga plačajo kupci s sedežem izven občine (delovne organizacije in delavci, zaposleni pri takih DO) pa znaša na dan 31. 3. 1985 din 4.847,15 din/rti2. Komisija predlaga, da za programirano končno ceno stanovanj upoštevamo 30% podražitev za čas gradnje stanovanj. Predsednik komisije: Darko Primožič točka 4 - Maistrova 12, i«, Maistrova 16 45,169. 28,4-76, 3,852. lo,963. - objekt B-I, II. - objekt B-III. - - objekt Dole - objekt A-III. - Maistrova lo - objekt A-II. - Maistrova 8 Lastna udeležba: a) občani: za pridobitev solidarnostnih stanovanj 2,155 - za pridobitev stanovanj SLP 367 - za pridobitev kadrovskih stanovanj 723 za pridobitev stanovanj trajno namenjenih za upokojence 13 9. lo. 11. 12. 13. 14. b) ID in DB: za pridobitev kadrovskih stanovanj 4,697, Vrnjena vezana sredstva - depoziti 22,827, Posebno združevanje obrtnikov za pri njih zaposlene' delavce po stopnji 3,13o% in vzajemnost po stopnji o,3% 573, Vračilo anuitet od kreditov upokojencev 16o Skupni dohodek za sredstva vzajemnosti združena v ljubljanski banki - Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana 317, Dotacija SPIZ SHS za posojila upokojenim občanom za obnovo stanovanjskih hiš 2,36o. Ostalo (obresti od avansov, sodni stroški, tožbe, zamudne obresti, obresti soinvestitorjev, obresti za izločena sredstva pri LB SKB Ljubljana) l,61o.572,6o 3o9,5o 617,5o 312,oo 432,oo 527,00 77o,oo 354,oo o26,oo 623,5o 896,50 852,5o 787,50 29o,5o 000,00 6o5 4,915 34,745 8,5oo l,7oo 3oo 2oo 5o l,7oo 49,ooo 6oo 3oo 49 79 82 28 385 37 io5 187 SKUPAJ: 185,557-225,45 173,564 94 i. 2. 3. 4. 5. 6. ODHODKI Predlog 26. 4. 1985 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Finančni načrt sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in gradnjo — stanovanj — soinvestitorstvo za leto 1985 lo. 11. realizacija 1984 12 plan 1985 indeks 17,931.464,85 8t691 I. PRIHODKI 1. Prenesena sredstva iz preteklega leta 2. Vplačan prispevek v tekočem letu po stopnji 1,645# na B0D iz dohodka (planirana masa BOD v občini 3,150.000.000) - gospodarstvo 24,080.187,oo - negospodarstvo 4,851.969,00 - obrtniki in pri njih zaposleni delavci 3. Vrnjene anuitete za dane kredite borcem NOV iz sredstev odpravljenega sklada za reševanje, stanovanjskih vprašanj borcev 35,639 7,38o 2,313.2o4,oo 3,42o 148 148 Odplačilo anuitet za najete kredite za nakup stanovanj l,759.ool,oo Delna nadomestitev stanarine 659.89o,oo Prenos združenih sredstev za MDA in izgradnjo dijaških in študentskih domov (o,295% na BOD iz dohodka) 5,582.656,00 Amortizacija za poslovni prostor na Jerebovi ulici 6 45.911,50 Sofinanciranje skupnosti socialnega varstva in enotne evidence socialno-varstvenih pomoči loo.ooo,oo Sofinansiranje poslovanja stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti Samoupravne cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti: a) za Zvezo stanovanjskih skupnosti 22.oo4,oo b) za stanovanjsko skupnost (sejnine, reprezentanca, nagrade voljenim) 163.232,00 c) za delovno skupnost 3,97o.ooo,oo Nadomestilo za opravljene storitve SDK 2o3.851,oo Nadomestilo za opravljene storitve LB-SKB Ljubljana za posle z ukinjenim stanovanjskim skladom 114.o83,oo Stroški komisijskih poclov bank 12.273,00 Stroški komisij»k.ih ogledov stanovanjskih razmer in gradenj (pri reševanju vlog občanov) 6.678,00 Stroški objave gradiv za seje skupščin in Javne razprave v Delegatskem obveščevalcu 193.89o,5o Obveznosti po družbenem dogovoru: a) sofinansiranje temeljne urbanistične dokumentacije b) sofinansiranje zazidalnega načrta Gfl-4 Praprošce 50.000,00 c) geološko-tehnične raziskave v zazidalnem načrtu Praprošce l,129-2o3,5o d) sofinansiranje dolgoročnega plana SO Litijaza obdobje 1986-1995 700.000,00 e) sofinansiranje izdelave urbaiistične zasnove naselij v občini Litija 800.000,00 l,76o, l,ooo 8,262 64 188 86 25o 5,876 285 16o 4o loo 152 148 14o 188 154 148 14o 14o lo 600 5oo 150 17o.oo5,5o 729-485,00 4. Prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada 5. Združevanje sredstev po posebnem samoupravnem sporazumu s Stanovanj sko skupnostjo Ljubljana 6,815.129,00 6. Združevanje sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini po stopnji o,2 % na BOD iz čistega dohodka in odplačila kreditov 4,396.41o,oo 17o 800 8,5oo 6,3oo 148 loo llo 125 144 13. Investicije: a) gradnja stanovanjskega objekta B-III. - Maistrova 16 37,2ol.356,5o b) gradnja stanovanjskega objekta I-II. - Maistrova 8 c ')gradnja stanovanjskega objekta , A-III. Maistrova lo 5,175-472,00 d) gradnja zunanje ureditve na Maistrovi ulici 5,152.024,00 e) gradnja skupnega zaklonišča na Maistrovi ulici f) pridobivanje in priprava stavbnih zemljišč za nadaljno stanovanjsko 1,549 61,825 54,959 12,ooo 15,ooo gradnjo (odkupi, rušitve, raziskave, ureditveni načrti itd.) - 6,000 g) gradnja stanovanjna Grmačah 1.44o,oo 2,000 14. Posojila obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem izzdruzenih sredstev 170.000,00 15. Posojila borcem HOV iz sredstev vrnjenih anu itet 2o4.ooo,oo 16. Stroški nezasedenih stanovanj - začasno 17. Ostalo 52,362.5*4,25 800 2oo 15o SKUPAJ: 174,097.295,55 173,564 Predlog 26. 4. 1985 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Finančni načrt združenih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini Litija za leto 1985 I. PRIHODKI 1. Ostanek sredstev izpreteklega leta 7,008.605,35 1,927 2. Združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti (o,2# na BOD iz čistega dohodka) 4,365.563,00 6,3oo 1*5 3. Lastna udeležba OZD.k i pridobivajo kadrovska stanovanja (najmanj 3o % od vrednosti stanovanja) 4,697.623,50 l,7oo 4. Odplačilo kredita za kadrovska stanovanja <"K 3o.847,oo 31 loo 5. Lastna udeležba pridobiteljev stanovanjske pravice na kadrovskih stanovanjih 723-354,00 2oo SKUPAJ: 16,825.992,85 10,15» II. ODHODKI 1. Nakup stanovanj 2. Stroški nezasedenih stanovanj 14,892.3o8,5o 6.234,oo 10,148 lo 61 69 15« SKUPAJ 14.898.542,50 lo,158 69 Obrazložitev: PRIHODKI: V finančnem načnu so zajeta vsa sredstva, ki jih združujejo delavci zaposleni v OZD in DS ter tudi delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih — obrtnikih, po sprejetih prispevnih stopnjah iz dohodka kakor tudi druga sredstva namenjena za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu in tudi združevanje sredstev soinvestitorjev za gradnjo novih stanovanj. Za izračun planiranega vplačanega prispevka po stopnji l,64'/o je upoštevana planirana masa BOD — sedežni princip delovnega mesta v občini v višini 3. 150 milijona din, za gospodarstvo in negospodarstvo. Za primerjavo višine planiranih dohodkov v letu 1985 je podana realizacija dohodkov v letu 1984 in izračunan indeks rasti dohodka. V točki 5 je upoštevan nov izračun delitve sredstev na podlagi števila vozačev ugotovljenih ob popisu prebivalcev v letu 1981. V ločki 7. objekt A—//, Maistrova 8. je upoštevan samo soinvestitor — KO VINA ŠMARTNO za eno trisobno stanovanje, ostalih 16 stanovanjskih enot pa si bo zagotovila stanovanjska skupnost (dvoje enosobnih stanovanj za dotacijo SPIZ SRS). Lastna udeležba je odvisna od višine osebnih dohodkov upravičencev v letu 1984. prikazani namenski depoziti so že angažirani po sklenjeni gradbeni pogodbi s TOZD (iradmetal Lilija za gradnjo stanovanjskega objekta A—II, Maistrova 10. ODHODKI: Planiranih je več sredstev za delno nadomestitev stanarine, glede na rast stanarine bo upravičencev do delne nadomestitve več. V točki i je planiran prenos sredstev za namene mladinskih delovnih akcij in izgradnjo dijaških in študentskih domov. V točki 6.c) je planiran znesek za sofinansiranje poslovanja delovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti. Ob tem je potrebno upoštevati novo — povečano — dejavnost de/ovne skupnosti in sicer delo in materialni stroški za poslovanje konference delegacij za delegiranje delegatov v občinsko energetsko skupnost za občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija. Povečani so stroški objave gradiv za seje in javne razprave pri čemer je zlasti upoštevati stroške javnih razprav o planskih aktih za naslednje srednjeročno obdobje in lo da v letu 1984 sklic in gradiva za dve seji skupščine nismo objavili v Delegatskem obveščevalcu. Med investicije je vključena tudi gradnja skupnega zaklonišča v kletni etaži stanovanjskega objekta Maistrova ulica 6. Zaklonišče bo dvo-namensko (dejavnost OO ZSMS Miloš Djukič). V točki 16 so vključeni tudi stroški začasno nezasedenih stanovanj, za katere je stanodajalec stanovanjska skupnost. Predlog 26. 4. 1985 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Finančni načrt združevanja sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1985 REALIZACIJA PLAN indeks 1984 1985 I. PRIHODKI: 1. Neporabljena sredstva iz preteklega leta 2,354.ooo,oo 3,445 147 2. Združena sredstva vzajemnosti v tekočeu letu po stopnji o,3 % na BOD iz čistega dohodka (planirana masa BOD 3,15o) lo,o54.ooo,oo 9,45o 94 3. Odplačila kratkoročnih inliolgoroč-nih kreditov, danin iz sredstev vzajemnosti 3,631,000,00 5,477 151 SKUPAJ: 16.o39.ooo,oo 18,372 115 XI. ODHODKI: 1. Neporabljena sredstva, odobrena v preteklem letu 2. Odobrena posojila v tekočem letu l,56o.ooo,oo ll,o34.ooo,oo 18,372 167 SKUPAJ 12,594.000,00 18,372 146 Obrazložitev: Pri izračunu prihodka iz prispevne stopnje za tekoče leto je upoštevano: — zmanjšana stopnja od 0.6'A na 0,3l/t na BOD v tekočem letu od I. I. 1985 dalje. — planirana masa BOD 3,15 milijona din (sedežni princip delovnega mesta) Ob upoštevanju navedenih dveh elementov se razlikuje prihodek v tekočem letu od začasnega finančnega načrta za cca 4 milijone din (več sredstev). Tudi ostanek neporabljenih sredstev in anuitete za že dana posojila so vključena v prihodek. Vsa združena sredstva planiramo za dodelitev posojil, s tem. da predlagamo povečanje vsote za kreditiranje individualne gradnje na din 12.000.000,00. Razlog za to je. daje več kol 60 delavcev — graditeljev stanovanjskih hiš zaprosilo za posojilo stanovanjsko skupnost. Predlog 26. 4. 1985 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Finančni načrt združenih sredstev stanarine v skupnosti stanovalcev za leto 1985 realizacija plan indeks 1984 1985 I. PRIHODKI 1. Neporabljena sredstva 31.12.1984 2. Stanarine in drugi prispevki 2,694.753,50 3,239 a) stanarina - vplačana za tekoče leto 22,464.057,25 36,4o8 162 b) stanarina - dolg iz preteklih let 67.9go,95 175 - c) prispevek k stroškom upravljanja lastnikov stanovanj, poslovnih prostorov in garaž 295.271,45 4o7 d) prispevek lastnikov stanovanj, poslovnih prostorov in garaž k stroškom vzdrževanja skupnih delov in naprav 123.518,50 ISO 122 e) ostalo 107.076,50 - - mm SKUPAJ: 25,752.628,15 4o,379 157 H . ODHODKI i. Odhodki iz sredstev stanarin in prispevkov a) amortizacija - 0,6% od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda lo,156.482,5o 16,177 159 h) redna vzdrževalna dela v skupnostih stanovalcev 4,77o.48o,5o 11,735 246 c) združena sredstva za večja vzdrževalna dela 4,151.835,oo 6,939 167 d) funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite 9o3.449,oo 1,463 162 e) stroški upravljanja 2,531.3o6,6o 4,o65 161 SKUPAJ: 22,513.553,60 4o,379 179 Predlog 26. 4. 1985 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Finančni načrt združevanja dela stanarine in drugih prihodkov v stanovanjski skupnosti za leto 1985 realizacija 1984 I. msmaa 1. ïeporabljena sredstva 31.12.1984 plan 1985 indeks Finančni načrt združenih sredstev najemnin v skupnosti stanovalcev za leto 1985 realizacija 1984 plan 1985 indeks I. PRIHODKI 1. Neporabljena sredstva 31.12.1984 195.488,10 359 2. Najemnina - vplačana za tekočo leto 1,557.627,75 2,641 17o 3. Najmnina - dolg iz preteklih let 18.125,50 52 - « SKUPAJ 1,771.241,35 3,o52 172 II. ODHODKI 1. Odhodki iz sredstev najemnin a) amortizacija - po predpisani minimalni stopnji 643.167,oo 1,291 2ol b) razširjena reprodukcija 0,5 % od revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov 234.ol3,5o 342 146 c) redna vzdrževalna dela v skupnostih stanovalcev 11.994,oo 7ol _ d) združena sredstva za večja vzdrževalna dela 3ol.l68,oo 3o4 loi e) funkcionalni stroški in stroški civlne zaščite 63.874,oo 12o 188 f) stroški upravljanja 158.088,00 294 186 SKUPAJ l,412.3o4,5o 3,o52 216 ■ NI «=c=Ba=tt==«a== = = 3=>=0 = - večja vzdrževalna dela 1,681.634,10 2,171 - - funkcionalni stroški in CZ 587.721,45 l,34o - 2. Prihodki,obračunani od vplačane stanarine, ki se združujejo v stanovanjski skupnosti •) stroški upravljanja 2,671.000,00 4,o65 152 b) funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite 939.935,00 1,463 156 e) združena sredstva za večja vzdrževalna dela 4,513.469,5o 6,939 154 SKUPAJ: lo,393.76o,o5 15,978 154 3. Drugi prihodki a) delež na skppnem dohodku LB 814.657,5o 933 115 b) prispevekfcsjiofinansiranje kadrovskih stanovanj in dijaških domov - republiški prispevek 5o2.4o6,2o 654 130 c) ostalo 185.441,00 - - SKUPAJ: I,5o2.5o4,7o 1,587 106 T8I SKUPAJ: 11,896.264,75 17,565 148 ...«—-........».»«»»»»»...----..-.„.., II. ODHODKI 1. Odhodki izzdruževanja a) stroški upravljanja 2,671.000,00 4,o65 152 b) funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite 184.061,55 2,8o3 - c) združena sredstva za večja vzdrževalna dela 4,o24.364,8o 9.110 226 SKOPAJ: 6,879-426,35 15,978 235 2. Odhodki drugih prihodkov a) za sklade SKB Ljubljana 492.554,50 506 lo3 b) prispevek za sofinansiranje kadrovskih stanovanj in dijaških domov - republiški prispevek 399.628,10 654 164 e) stroški AOP 511.ooo,oo 427 84 ■KOPAJ: l,4o3.182,6o 1,587 114 lil SKUPAJ: 8,282.608,95 17,565 212 Obrazložitev: V finančnem načrtu združenih sredstev v skupnostih stanovalcev so prikazani prihodki in odhodki stanarine in najemnine. STANARINE — PRIHODKI: V točki 2.a) je upoštevano samo povišanje stanarin s I. marcem 1985 za 38% (torej predvideno drugo povišanje v drugi polovici leta 1985 ni upoštevano) in vselitev novozgrajenih stanovanj (17 stanovanj Maistrova ulica 16 in 23 stanovanj Maistrova ulica 10). STANARINE — ODHODKI: Odhodki so planirani skladno z delitvijo stanarine, ki jo je skupščina stanovanjske skupnosti sprejela na seji dne 30. 3. 1985. NAJEMNINE — PRIHODKI: V točki 2 je upoštevano povišanje najemnin s 1. februarjem 1985 za 54% in dva poslovna prostora (Gabrovka, Šmartno). NAJEMNINE — ODHODKI: Odhodki so planirani skladno z delitvijo najemnine, ki jo je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 30. 3. 1985. Predlog 26. 4. 1985 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Finančni načrt združevanja dela najemnin v stanovanjski skupnosti za leto 1985 I. RBIHODKI 1. Neporabljena sredstva 31.12.1984 - večja vzdrževalna dela - funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite 2. Prihodki, obračunani od vplačane najemnine, ki se združujejo v stanovanjski skupnosti a) stroški upravljanja .b) funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite c) razširjena reprodukcija realizacija 1984 6ol.9o6,85 45.259,45 153.ooo,oo 6o.458,5o plan 1985 489 29 294 12o 576 indeks 192 2oo d) združena sredstva za večja vzdrževalna dela 298.313,50 3o4 lo2 SKUPAJ 1,158.938,30 1 ,812 156 = s = = = = i==:B = e:ja=:s: •"»( ======== ======= II. ODHODKI 1. Odhodki iz združevanja a) stroški upravljanja 153.ooo,oo 294 192 h) funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite 71.6o7,5o 149 210 c) združena sredstva za večja vzdrževalna dela 410.648,00 793 193 d) razširjena reprodukcija - 576 - e) ostalo 5.266,5o - - SKUPAJ: 64o.522,oo 1- 812, 283 Obrazložitev: V finančnem načrta so prikazani prihodki in odhodki stanarine in najemnine, ki jih skupnosti stanovalcev, po samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—/ 985 in na podlagi sklepa skupščine stanovanjske skupnosti z dne 30. 3. 1985, združujejo v stanovanjski skupnosti. ZDRUŽENA SREDSTVA STANARINE: PRIHODKI: V točki I so prikazana neporabljena sredstva iz leta 1984. katera prenašamo v porabo v letu 1985, — v točki 2.a) so vključeni stroški so/inansiranja de/ovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti. — v točki 2.b) je samo za leto 1985 zajet tudi del stroška za plačilo zavarovalnih premij. Posebej so prikazana sredstva za večja vzdrževalna dela in sredstva amortizacije vključno z neuporabljenimi sredstvi iz preteklega leta. Plan porabe teh sredstev pa je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 30. 3. 1985. ZDRUŽENA SREDSTVA NAJEMNINE: PRIHODKI: — v točki I so prikazana neporabljena sredstva iz leta 1984. katera prenašamo v porabo v leto 1985, — v točki 2.c) je planirana razširjena reprodukcija, ki je vključena v letno stopnjo najemnine (0,5% od revalorizirane vrednosti). Posebej So prikazana sredstva za večja vzdrževalna dela in amortizacijo ter namen porabe teh sredstev. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve je na seji dne 26. 4. 1985 razpravljal o osnutku finančnih načrtov vseh virov sredstev stanovanjske skupnosti in nanj ni imel pripomb. Odbor je osnutek finančnih načrtov preoblikoval v predlog in ga predlaga v razpravo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti. Predsednik odbora Andrej Kralj točka 5 Predlog 17. 4. 1985 SAMOUPRAVNA CESTNA, KOMUNALNA IN STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA — STROKOVNA SLUŽBA Finančni načrt delovne skupnosti samoupravne cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1985 I. PRIHODKI A) stanovanjska skupnost B) komunalna skupnost realizacija 1984 6,91o.979,oo 5,o3o.ooo,oo plan 1985 indeks 0) oestna skupnost 5oo.ooo,oo 74o 148 >) ostalo 6.144,5o - - SKUPAJ: 12,447.123,5o 18,419 148 BEUXXT ÏXEAHSIRAHJA PO SHEDSTVIHSKUPHOSTI A) stanovanjska skuonost - družbena pomoč 3,97o.ooo,oo 5,876 148 - stanarina, najemnina, etažni prispevek 2,94o.979,oo 4,359 149 SKUPAJ: 6,910.979,00 lo,235 148 !nias3X3BOBI=3SB ----- 1) komunalna skupnost - upravljanje s stavbnimi zemljišči 2,856.000,00 3,722 131 - gospodarjenje s kolektivnimi komunal mili napravami 2,174.ooo,oo 3,722 172 SKUPAJ: 5,o3o.ooo,oo 7,444 148 S) eastna skupnost 500.000,00 74o 148 XI. oraosn «J ■s.terlalni stroški: - pisarniški material 42o.255,oo 636 152 - material ca čiščenje 5•33o,00 lo 186 - porabljeno gorivo za ogrevanje 3o5-6oo,oo 525 172 - porabljen drug material 1.344,5o 5 372 - porabljena električna energija 41.997,00 63 15o - PIT stroški: - telefon Io3.ol8,oo 16o 156 - poštnina 48.143,50 So 167 - vzdrževanje delovnih sredstev 81.454,5o 150 185 - odvoz smeti 18.551,00 3o 162 - odpis drobnega inventarja 47.241,5o 75 159 - reprezentančni stroški 12.733,oo 19 148 - porabljena voda 2.o41,50 5 245 - strokovni časopisi 47.3o3,5o 75 159 SKUPAJ 1-,135.063,00 1,833 162 b) Drugi stroški - neproizvodne storitve drugih a) plačila po pogodbah o delu (blagajniki hišnih svetov) 158.259,oo 235 148 b) vzdrževanje poslovnih prostorov (čiščenje oken, itisona ipd.) 7.12o,oo 53 - - vezava uradnih listov, druge vezave, fotokopiranje . 7.6o5,oo 12 150 -stroški strokovnih seminarjev 45.31o,oo 68 150 - stroški plačilnega prometa - 25 - - povračilo stroškov za prevoz na delo za delavce delovne skupnosti 93-o56,oo 14o 15o - dnevnice: - za delavce DS 398,oo 6 - - za delegate 2.766,00 5 181 - povračila za uporabo osebnega avtomobila: - za delavce DS 13.5o5,oo 19 14o - za delegate 13.o9o,oo 18 14o - povračila potnih stroškov-vlak, 14o avtobus: - za delavce DS 4.175,00 ' ' 6 ' - za delegate 788,oo 3 - - topla prehrana - 4oo - - povračila drugih stroškov 45.436,50 70 154 SKUPAJ: 391.5o8,5o 1,060 271 c) Amortizacija - amortizacija po predpisani 435 157 minimalni stopnji 277.375,00 SKUPAJ POHABLJENA SREDSTVA: l,8o3.946,5o 3,328 185 ======== mumm 10,235 7,444 148 148 HI. SOHODK Razporeditev dohodka a) Razporeditev dohodka po namenu - prispevek za SIS zdravstvo - priepevek4a invalidsko-pokojninsko zavarovanje - prispevek za zaposlovanje - del dohodka za zavarovalne premije - del dohodka za stroške plačilnega prometa - del dohodka za obveznosti do SIS (raziskovalna, izobraževalna) 913.385,00 1,456 16o 113-796,50 18.o21,oo 2.867,5o 16.783,00 243.728,50 268 27 4 361 235 148 14o 148 - PIT po sporazumu (>"• 15.842,5o 24 15o - občinska jožarna SIS (o,18%) 13.371,00 26 194 - o,5o % za štipendije 31.195,00 46 148 - solidarnost, dijaški domovi, MDA (1,6*5%) 122.192,50 181 148 - 1,7% prispevek za skupne komunalne naprave 126.279,5o 18? 148 - prispevek Zvezi komunalnih skupnosti 14.ooo,oo - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 8.466,oo 23 14 165 156 SKUPAJ: 1,639-928,00 2,617 159 Razporeditev čistega dohodka - del čistega dohodka za OS v tekočem letu 7,17o.868,5o lo,68o 148 - del čistega dohodka za osebne dohodke za poračun za preteklo leto 302.917,00 45 - flel čistega dohodka za SSF: a) - stanovanjska gradnja (4,o55%) 296.434,00 392 133 - stanovanjska gradnja po ZR: - - - - po jamstveni pogodbi med komunalno in stanovanjsko skupnostjo 288.000,00 427 148 - za ostale delavce 500.000,00 5oo loo b) za ostale namene 445.029,50 43o 96 SKUPAJ: 9,003.249,00 12.474 139 Obrazložitev: Administrativna, strokovna, finančna, planska in temu podobna dela zc. cestno, komunalno in stanovanjsko skupnost ter za 80 skupnosti stanova/cev opravlja de/ovna skupnost, ki so jo prav za izvajanje teh del ustanovile navedene skupnosti. Navedena dela izvaja 13 delavcev, od tega jih 5 opravlja finančne posle, ena čiste administrativne posle, 7 pa vse ostale posle, med tem tudi vse investitorske posle in nadzor nad gradbenimi deli, medtem ko nadzora nad izvajanjem instalacijskih del ni. Tudi posle v zvezi z odmero in evidenco nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oprav/jamo v delovni skupnosti. V delovni skupnosti je za 5 ur dnevno zaposlena tudi čistilka. Ob istem številu delavcev je delovna skupnost v letu 1983 prevzela opravila še za cestno skupnost. Naložena so ji tudi razna druga dela in opravila, za kar ni bila ustanovljena: kot primer v letu 1985 skrb za delovanje konference delegacij občinske energetske skupnosti za območje občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija itd. PRIHODKI: Na podlagi svobodne menjave dela s komunalno in stanovanjsko skupnostjo le-ti zagotavljata sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. ' Vse tri interesne skupnosti za katere delovna skupnost opravlja dela so vključene v sofinasiranje. Tako znaša delež stanovanjske skupnosti pri sofinanciranju 55,5%, komunalne skupnosti 40,5% in cestne skupnosti le 4%. Delež stanovanjske skupnosti svobodne menjave dela je večji zaradi večjega obsega del, zaradi izvajanja investitorskih poslov pri stanovanjski gradnji, izvajanju finančnih in drugih del za skupnosti stanovalcev, planiranja in nadzorovanja večjih vzdrževalnih del in izvajanja postopkov za razne razpise (dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, posojila iz sredstev vzajemnosti, posojila in stanovanja za upokojence, posojilu za obrtnike in pri njih zaposlene delavce in drugo). Planirani prihodki od vseh treh interesnih skupnosti znašajo že 18,419 tisoč din (prikazana je tudi delitev jinansi-ranja po posameznih virih sredstev interesnih skupnosti). ODHODKI: a) Materialni stroški: — pisarniški material: indeks povečanja v primerjavi z letom 1984je 152, upoštevana podražitev pisarniškega materiala in več porabljenega materiala za razmnoževanje srednjeročnih planskih aktov, — porabljeno gorivo za ogrevanje, indeks povečanja 172, upoštevana rast cen v letu 1985 in poračun za leto 1984, — porabljena električna energija: indeks povečanja 150 upoštevana rast cen, — stroški telefona in poštnine: indeks povečanja cca 160 upoštevana rast cen, — vzdrževanje delo vnih sredstev: indeks po večanja 185 upoštevano, da so nekateri računski in pisalni stroji že stari 10 let in so potrebni večjih popravil. Zlasti fotokopirni in razmnoževalni stroj sta večkrat v okvari. Veliko je v okvari v letu 1983 nabavljen pisalni stroj ROBOTRON izdelek KI Niš. V delo vni skupnosti uporabljamo šest pisalnih strojev (5 električnih, 1 navadni). 10 električnih računskih strojev, električni razmnoževalni stroj in fotokopirni stroj. b) Drugi stroški: , — plači/a po pogodbah o delu: indeks povečanja 148 upošteva povišanje nagrad, v de/ovni skupnosti ni zaposlenih inkasantov za pobiranje stanarine, to delo sedaj še opravljajo blagajniki hišnih svetov. — topla prehrana — malica je na podlagi predpisov v letu 1985 iz sklada skupne porabe prenesena v materialne stroške. — amortizacija je obračunana po predpisani minimalni stopnji RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA: — Sredstva za osebne dohodke: V letu 1984 smo delavci za 1% zaostali za dovoljeno rastjo mase osebnih dohodkov, izplačila do dovoljene rasti osebnih dohodkov za leto 1984 smo opravili v aprilu tega leta. saj smo na podlagi poročila o izvršitvi delovnega programa ugotovili na sejah skupščin ustanoviteljic, da so bila vsa dela (tudi nekatera dodatna) zadovoljivo opravljena. Zato v finančnem načrtu din 45.000,00 za poravnavo OD. Za leto 1985 zbor delovne skupnosti predlaga, da na podlagi svobodne menjave dela in za izpolnitev delovnih načrtov interesnih skupnosti, ki so vključeni v delovni načrt — plan dela delovne skupnosti pridobimo sredstva za osebne dohodke v višini din 10.680.000.00, kar predstavlja indeks 148 na izplačano maso osebnih dohodkov v letu 1984. — Del čistega dohodka za sklad skupne porabe — stanovanjska gradnja (izločena sredstva po zaključnem računu): Po finančnem načrtu komuna/ne skupnosti le-ta v letu 1985 še zagotavlja sredstva v višini din 427.000 zaradi prevzema jamstva za rešitev stanovanjskega vprašanja mlade družine Mali Marjana — strokovnega tajnika cestne in komunalne skupnosti. din 500.000,00 pa je planirano za kreditiranje stanovanjske gradnje ostalih delavcev, kateri rešujejo nerešene stanovanjske zadeve z gradnjo stanovanjske hiše. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve je na seji dne 26. 4. 1985 razpravljal o finančnem načrtu delovne skupnosti cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti za leto 1985 in nanj ni imel pripomb. Odbor predlaga skupščini stanovanjske skupnosti, da da soglasje k finančnemu načrtu delovne skupnosti za leto 1985 ter da zadolži, delovno skupnost, da dobro gospodari s sredstvi, ter da v okviru odobrenih sredstev eventuelno zagotovi sredstva za višjo rast osebnih dohodkov v letu 1985. Predsednik odbora Andrej Kralj Prednostna lista upravičencev do solidarnostnih stanovanj Predlog 26. 4. 1985 Zap. Priimek in ime kateg. št. prosilca___.__ 1. fc>ERitE CIRIL CERlJE DARJA 2. NUJIČ VIDA MUJIČ ISMEi' bivališče št.ti. zaposlitev gospod.___ MD-NOD Ul. 25 maja 13 HD-1I0D Jevnica 2o doh.na 51. št. goap. 1984- toipk ZG iOZD ZA VZDR. LOKOM. 13.838 15o LI'iOSiROJ §GP DELO LJ^JBLJAliA 12-767 L4-3 ŽaO IOZD ZA ClRAHSPOR'í' 3. SERUČAR MARIJA 4. ZIDAR MARIJA 5. BREZHIKAR JADRANKA BREZHIKAR M6.TJAŽ 6. KOTAR MLLAH KOTAR ROZI '7. KANDUČ OVETKA 0. JOVAHOVIČ SILVA JGVAHOVIČ BOGDAJ 9* ČOSIČ DRAGICA COSIČ JOŽO 10. MULH MARJAII MULH IVANKA 11. MRZEL J FRANČIŠKA 12. HORVAT IVAiI HORVAT MARINA 13. DOCEVIČ BLA§E DOCEVIČ SNEZANA 14. BRAKIČ HUZEIR 15. OMA!J7iT MIRAN OMALEN BERNARDA 16. AVSEC JOŽEFA 17. DREMELJ ANTON . 2REMELJ SONJA. 13. SLADIC JAIIA RUDOLF MILAII 19. PUŠIČ MIRA PUŠIČ IVO '2o. KOŽIC BOJAN KOŽIC VANJA 21. ŠKODA ANI L01CAR ALOJZ 22. ČEPHE SONJA 23. MEŽLIARIČ ME'1KA ■ MEŽHARIČ SREČKO 24. BRATUH FAHI 25. KOREH ELIZABETA, 26. KOOAR JOŽE •KOTAR FRANČIŠKA 27. OBOIHAR SREČO 28. RADOJČIČ LigAifA RADOJČIČ BOZUR 29. RI*5TIČ ČEDO RISTIČ ZAGORKA 30. BILIČ ZEMLJA BILIČ REDŽEP 81. MARJAHA PIRC 32. BEGIČ MARKO BEGIČ VALEiJTIhA 53. KOgAMELJ MILAN ■ KOZAHELJ VIDA 34. CERC BARBARA 35. JURCA MOJCA MD-HOD HOD MB-HOD MD Samohr. NOD NOD MD Samohr. MD MD-NOD MD-NOD MD Samohr. MD-NOD OHO D OHOD MT-HOD MD-OHOD MD-HOD Samohr. MD-HOD Samohr. Samohr. MD-HOD • Samski M2-H0D OHOD MD-HOD Samska MD-HOD MD Samska Samska Dvor 6 Vel. Preska 1 Ustje 05 Mala Goba 6 Zavrstnik 1 Podkraj 1 4 3 3 2 4 Ustje 67 4 Jezni vrh 5 3 Valvazorjev trg 17 2 Parmova 11 ' 4 Predilniška 6 3 Šmartno 6 2 Šmartno 25 3 Ul. Luke Svetca 3 5 Mire Pregljeve 1 3 Ha Gričku 7 • 3 Kresnice 23 4 Grbinska 5 3 Ul. Luke Svetca 1 4 Ul. 25- maja 13 2 Ustje 79 4 Mala Štanga 7 3 Ul.solidarnosti 2 2 Gubčeva 3 ' 3 Riharjevec 5 C. kom. Staneta 15 3 Maistrova 1 4 Grad. lase' 2 3 Zglavnica 11 C.kom. Staneta 18 3 Gabrovka 61 3 Trg na Stavbah 3 • » C. kom.- Staneta 14 KOVLHA ŠMARTNO $.978 147 PREDILNICA LITIJA 11.837 3 145 TOZD USilJARHA ŠMARTNO 13-055 , 145 IOZD USHJAFHA ŠMARTNO SAP LJ. , 'IOZD KM TRBOV. 14.533 144 MERCAiOR SADJE zel. LJUB. MIC, TOZD TISKARNA LJUB. G.275 1*1 ISKRA, IOZD TOV. EL. ZA 11.628 14o ' AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA SCT IOZD IAK 9.671 133 TOZD USNJARHA ŠMARTNO 15.181 133 KOVLHA ŠMARTNO 7.344 132 ŽG POSTAJA LITIJA 14.385 129 TOZD ZV LITIJA EMONA MESTNA LND. ZALOG 6.119 128 GOSPODINJA LIL, TOZD ŽAG. PROIZV. 9 364 125 RSW'Z, UHZ LJUBLJ. M. 15.762 125 BRILEJ ZANKA TeZD USHJARUA ŠMARTNO 12.495 12o ŽV, ŽITO LJUBL-LAHA 12.024 113 PLETENINA. LJ., JEVHICA \ T03D POLPREV. TRBOVLJE 13-721 117 SAMOSTOJNI OBRTNIK SCI TOZD IAK 10.494. 116 SCTO, DS SS LJUBLJANA OTON MUZGA - obrtnik Lit. lo.o?4 115 • ČGr DELO, PODRUZ. iRBOV. PREBHHICA LITIJA 15-691 1x4 TOZD GO LIBIJA MERCAIOR IOZD GOLOVEC lo.214 113 TOZD PLETILJA LI1IJA 12.229 112 KG VIHA ŠMARTNO TISKARNA JOŽE MOŠKRIČ lo.o51 lo9 TKG LJUBLJAuA - SAVA 3.974 loo kart. 10V. LJ. iozd kart. 12.657 B9 uhiv.KL.C. LJ. ih. klin. ELKOM ELBKTROMECICIHA LJ- 18.o26 89 . ... 13.276 1 83 KOMPAS TOZD hertz CAR SCTO TOZD IAK 13.417 86 Fj?EJIIHICA litija . :.. . 7-416 tij IOZD GRADMETAL ZVEZA KULT.ORG.SLOV. 21.o95 80 ŽG CD TOZD ZA VZ.L-MOSTE 13.811 '78 PODJETJE ZA PTT PROMET LJ. SLOVEHIJAŠPORT LJUBLJANA 9.514 77 OŠ GABROVKA ŽG SOZD LJUBLJAHA 26-o35 67 ZDRAV.DOM LJ.tozd BEŽIGR. 20.623 62 Številka: o26-41/35-2 Datum :!»>. 4.1935 BZHAKE: MD-HOD = mlada družina z nizkimi osebnimi dohodki MD = mlada družina OHOD = občan z nizkimi osebnimi dohodki Povprečni osebni dohodek aa zaposlenega v letu 1934 je znašal din 27.762,00 Predsednik odbora Jože Sinigoj Obrazložitev: Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljevanju: odbor) je na podlagi opravljenega točkovanja stanovanjskih razmer in upoštevaje določila samoupravnega splošnega akta stanovanjske skupnosti na seji dne 5. aprila 1985 oblikoval osnutek prednostne liste in ga predložil v javno razpravo združevalcem sredstev in vsem občanom, ki so se prijavili na natečaj za pridobitev solidarnostnega stanovanja. Odbor je na navedeni seji ugotovil, da seje na natečaj za pridobitev solidarnostnega stanovanja prijavilo 44 občanov. Od tega 7 občanov ne izpolnjuje pogoje; (od tega 4 občani presegajo višino mejnega zneska mesečnega dohodka na člana družine (gospodinjstva), 3 občani pa kljub urgenci niso dopolnili prijav). Glede na to, daje bilo v času, ko je odbor razpravljal o prijavah na natečaj dvoje stanovanj (garsonjera v mansar-di na Maistrovi ulici 1 in enosobno stanovanje na Levstikovi ulici 2) praznih, je odbor odločil, da stanovanjska skupnost dodeli stanovanjsko pravico na garsonjeri SAFIČ SMAJU — samskemu občanu, enosobno stanovanje pa družini Ramadani Asana (oba sta stanovala kot sostanovalca na Levstikovi ulici 2). Tako je bilo na osnutek prednostne liste uvrščenih 35 občanov, kisov predpisanem roku dali prijave in za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje splošnega akta stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost je 8. aprila poslala osnutek prednostne liste v javno razpravo vsem OZD in DS s sedežem v občini Litija, vsem krajevnim skupnostim na območju občine Litija in vsem občanom, ki so v predpisanem roku predložili prijavo. Javna razprava je bila zaključena dne 26. 4. 1985. Odbor seje istega dne ponovno sestal in ugotovil: — da je v času javne razprave samo Docevič Blage, Predilniška 6 (stanuje 8 mesecev v kleti nedokončane hiše Leopolda Derenčina).dal ustno pripombo na točkovanje stanovanjskih razmer, kateri je odbor samo delno ugodil in je že upoštevana v predlogu prednostne liste. sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija (Ur. list SRS, št. 42/82, 12/83 in 2/84) objavil razpis za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. Do poteka razpisnega roka t.j. do 31. 3. 1985 je bilo vloženih 62 vlog. Odbor je prispele vloge pregledal na seji dne 5. 4. 1985 in imenoval komisijo za ogled gradenj. Komisija je pregledala in točkovala razmere prosilcev. Na seji dne 26. 4. 1985 je odbor pregledal vloge, ugotovitve komisije in priloženo dokumentacijo. Na podlagi navedenega je ob upoštevanju določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija sprejel naslednje sklepe in predloge: 1. Odbor predlaga skupščini stanovanjske skupnosti, da zavrne vloge naslednjim prosilcem: — Mehle Darinka, Zagorica 10, Litija — Kokalj Jože, Breg, Litija — Resnik Anica, Gabrovka 60, Gabrovka — Godec Alojz, Velika Kostrcvnica 41 ker jim do 31. 3. 1985 še ni poteklo dvoletno namensko varčevanje. 2. Odbor predlaga v sprejem skupščini stanovanjske skupnosti naslednji predlog dodelitve posojil prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika: Pri pripravi predloga je odbor upošteval: — faznost gradnje — že pridobljene kredite — dane možnosti glede na višino razpisanih sredstev ter števila upravičenih prosilcev — maksimalno višino pridobljenih kreditov iz združenih sredstev vzajemnosti Na podlagi zgoraj navedenega odbor predlaga naslednjo razdelitev razpoložljivih sredstev: . . PEO Z.po.lit.v,Ifgii2Ä Odbor je tudi ugotovil, da bodo za reševanje stanovanjskih vprašanj po tej prednostni listi na razpolago naslednja stanovanja: a) v stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 10, ki bo končan do konca novembra letos: — 2 enoinpolsobna stanovanja in 1 enosobno stanovanje v IV. nadstropju; -a- 2 dvosobna stanovanja in 1 enosobno stanovanje v mansardi; b) v stanovanjskem objektu na Maistrovi ulici 8, ki bo končan do konca aprila 1986 pa 14 stanovanjskih enot (2 trisobna, 9 dvosobnih in 3 enosobna stanovanja). Po tej prednostni listi bo stanovanjska skupnost dodeljevala tudi pravico uporabe na vseh sproščenih stanovanjih. Odbor predlaga zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, da razpravlja in sprejme predlog prednostne liste ter da stanovanjska skupnost predloži sprejeto prednostno listo v vednost vsem združevalcem sredstev in vsem občanom, ki so se prijavili na razpis. Po pravnomočnosti prednostne liste pa naj stanovanjska skupnost z odločbami dodeli pravico uporabe na prostih stanovanjih. Skrb za izdajo odločb naj se poveri delovni skupnosti. Po spldšnem aktu stanovanjske skupnosti s sprejetjem te prednostne liste preneha vejjati prednostna lista sprejeta na seji skupščine dne 22.' 10. 1984. Vendar odbor predlaga, da stanovanjska skupnost dodeli Stanovanje še Marini Julijani, Grbinska cesta 65, kije zaradi smrti sina (ponesrečil na vlaku) lani v jeseni zaprosila za začasno odložitev vselitve (gre za trisobno stanovanje) in Žagar Tomažu iz Ustja 88, ki želi dobiti stanovanje v Smartnem. Ta prednostna lista velja do sprejema nove. Predsednik odbora Jože Sinigoj točka 7 Predlog Dodelitev posojil za individualno stanovanjsko gradnjo iz združenih sredstev vzajemnosti Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu je v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz TOZD GRADMETAL LITIJA 22o.ooo din DS SCKSS LITIJA PREDILNICA LITIJA 170.000 din PREDILNICA LITIJA 3. KOBAL JANEZ OSNOVNA ŠOLA LITIJA 150.000 din Navedeni prosilci stanovanjske hiše dozidavajo in a tem povečujejo sedanje pretesne stanovanjske prostore. 1. RESNIK MHAN RESNIK HARIJA 2. AVBELJ ANTONIJA AVBELJ JANEZ TOZD GRADMETAL LITIJA ABC POKURKA TOZD GRADHETAL LITIJA CENTROMERKUR GOSTIN. PODJETJE LITIJA ŽG CP LJUBLJANA loo.ooo din loo.ooo din eo.ooo din II. 4. UTEFANEC PETER STEFANEC MAJDA 5. GROŠELJ FRANC GROŠELJ VIDA 6. KOKOT JELKA KOKOT ANTON Navedoni prooilci so že vseljeni, stanovanjske objekte imajo izdelane, razon izolacij na zgornji ploSči. Prosilci vgrajujejo toplotno zaščito in z izdelavo dodatnih prostorov zagotavljajo stanovanjoko prostore za doraSčnjoče otroke. III. 7. KONCIH A CffETKA KONCINA PAVEL 8. KOTAR ALOJZ 1C0TAR TEREZIJA 9. BRIC ZVONIKIH BRIC ZDENKA 10. JESENOVEC DRAGO JESENOVEC VIDA 11. MALI TATJANA MALI MARJAN 12. MALIS ANTONIJA MALIS JANEZ 15. KONCINA ANTON KONCINA JOŽICA 14. BERCON FRANC BERCON VIDA 15. MALIS HILDA MALIS KAREL 16. PKXLOCAR BAHICA PRKLOQAB KILOS 17. ŠHLD MARIJA SKID JOŽE PREDILNICA LITIJA loo.ooo din SAP LJUBLJANA GOST. PODJETJE LITIJA 120.000 din LESNA INDUSTRIJA LITIJA SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 12o.ooo din OSNOVNA SOLA LITIJA KOVINA ŠMARTNO 12o.ooo din samostojni obrtnik SKUPŠČINA OBČINE LITIJA ' * loo.ooo din DS SCKSS LITIJA DSSCKSS LITIJA 120.000 din ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO PREDILNICA LITIJA 12o.ooo din TOZD USNJARNA ŠMARTNO SKUPŠČINA OBČINE LITIJA loo.ooo din LABOD LJUBLJANA OSNOVNA ŠOLA LITIJA 12o.ooo din ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO iraraA ŠHAHSIO 12o.O«# HKALH (obrtnika) '• PREDILNICA LITIJA 12o.000 din. VARNOST ZAGORJE 18. LINDIČ STANISLAV TOZD ZDRAV. VARSTVO LITIJA 220.000 din Navedeni prosilci so že vseljeni in Imajo izdelano stanovanjsko etažo, ostal .i prostori so v večini neizdelani. Zgradbe ao brez izolacij in brez fasad. IV. 19. CELESTINA FRANČIŠKA KOVINA ŠMARTNO 400.000 din CELE8TLNA JANKO LESNA INDUSTRIJA LITIJA Prosilka je vseljena v kletne prostore, stanovanjsko etažo ima dograjeno do V. faze. T. 20. VERBE MÄEXKA VERBE FRANC 21. KOZLEVČAR SILVO KOZLEVČAR ANICA 22. GROŠELJ TEREZIJA GROŠELJ ANDREJ 23 POPELAR VLASTA POPELAR MIRKO 24. DRAZUMERIC. MARIJA DRAZUMERIC STANE 25. CLMPERMAN DARJA CIMPERMAN HUBERT 26. PRAgNIKAR MIRA PRAŠNIKAR MILAN 27. BRECKO NADA BREČKO KAREL Navedeni prosilci imajo podov in fine montaže neizdelane, brez fasad DS SCKSS LITIJA obrtnik LESNA INDUSTRIJA LITIJA FOTO ZOFKA LITIJA OSNOVNA ŠOLA LITIJA SPLOŠNA LESARSKA SOLA SKOFJA LOKA WO LITIJA POSTAJA MILICE LITIJA OSNOVNA ŠOLA LITIJA LESNA mUSTRIJALITIJA SKUPŠČINA OBČINE LITIJA VEKTOR LJUBLJANA SKUPŠČINA OBČINE LITIJA TOZD GRAD MET AL LITIJA yvo LITIJA ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO stanovanjske etaže dograjene, instalacij, ostale prostore v TI. 28. 29. 3o. 31. ». 33. 3*. 35. 36. 37. 38. 39. 4o. 41. 42. 43. 44. TU. 44. *5- 46. 47. 48. 49. LOVŠE IVAN LOVSE ANA MUZGA MILENA HUZGA MARTIN STROJAN MOJCA STROJAN PETER VALENČIČ MARJAN VALENČIČ JELKA KASTEL IC MARINKA KA8TELIC MARJAN HRIBAR OLGA HRIBAR RUDI KOZLEVČAR JOŽE KOZLEVČAR LJUDMILA DEAGAR JANEZ DRAG AR TEREZIJA ŠEŠOK VIKTOR ŠESOK FANI SKUPŠČINA OBČINE LITIJA MERCATOR KOVINA ŠMARTNO FEROMOTO MARIBOR ZIK LITIJA TOZD GRADMETAL LITIJA KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA TOZD ZDRAV. yARSTVO LITIJA KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA MERCATOR LITIJA KMETIJSKA ZADRTOBA LITIJA SGD BETON ZAGORJE TOZD GRADMETAL LITIJA PREDILNICA LITIJA PREDILNICA LITIJA loo.000 din 200.000 din 300.000 din 400.000 din 150.000 din 4ob.ooo din 4oo.ooo din 200.000 din razen večini 200.000 din 400.000 din 4oo.ooo din 200.000 din 300.000 dir. 4oo.ooo din 200.000 din 320.000 din KOTAH DRAGICA DOTAR ALOJZ HABT jok HAHTDK MILENA FRANC SIC DARKO SlC MARJANA PREDILNICA LITIJA TOZD GRADMETAL LITIJA loo.ooo TOZD GRADMETAL LITIJA TOZD ZDRAV. VARSTVO LITIJA 4oo.ooo TONOSA LJUBLJANA KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA 2oo.ooo KMETIJSKA ZADRUGA GABRGVaA KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA 250.000 MERCATOR OSNOVNAŠOLA GABROVKA I70.000 MIZARSTVO GABROVKA TOZD GRADMETAL LITIJA 4oo.ooo ELMA TOZD USNJARNA ŠMARTNO 4oo.ooo ni zaposlena KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA 4oo.ooo Navedeni prosilci imajo stanovanjske hiše zgrajene od IT. do VI. gradbene faze. BENČ BBC PRIJATELJ ALMIRA PRIJATELJ FRANC VOZELJ STANISLAV TOZKLJ HLLiSSA SOBOČAN ANTON 80BOCAH AMALIJA POTŠK BARIJA KLABČHIK HILAN LESNA INDUSTRIJA LITIJA KLANCNIK IRENA BOLNICA TRBOVLJE POTOČNIK METKA OSNOVNA ŠOLA GABROVKA POTOČNIK AVGUST KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA ATLIJA - PATERNOSTER DANI KOVINA ŠMARTNO ATLIJA MIRO KIP LJUBLJANA FKLKO OLGA OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO ISLEO TRATO . TOZD USNJARNA ŠMARTNO KOVIC KOVIC MAGO STOLABA V AHA T ANDREJ PREDILNICA LITIJA PAP LJUBLJANA KOVINA ŠMARTNO PREDILNICA LITIJA 250.000 200.000 200.000 250.000 250.000 250.000 din din din din din dir din din din din din din din din Navedeni prosilci imajo stanovanjske hiše zgrajene do III. gradbene faze. VIII. 50. DOBLEKAR STANISLAV DOBLEKAR SONJA 51. MRVA CIRIL MRVA NADA 52. KADUNC HELENA KADUNC IGOR 53. DOBLEKAR JUSTIN DOBLEKAR MAJDA 54. ŽLABROVEC ZLATO »labroveo VERA Navedeni prosilci inaj nabavlj en material za TOZD USNJARNA TOZD USNJARNA ímartno ■MASTNO LESNA INDUSTRIJA LITIJA Helena Gril (obrtnica) MESARIJA LITIJA mSTA* ACIJA GROSUPLJE TOZD ZDRAV. PTT PREDILNICA LITIJA PREDILNICA LITIJA VARSTVO LITIJA 150.000 din 15o.ooodin 150.000 din 150.000 din 150.000 din o zgrajene prve plošče, imajo pa dograditev III. faze (streho). IX. 55- 56. ZUPANČIČ NADA DOM TIŠJE loo.ooo din ZUPANČIČ ALOJZ MIZARSTVO ECTIJA 57- GROŠELJ KLEMEN GROŠELJ STANISLAVA 58. GRABNAR MARIJA GRABNAR ANTON Navedeni prosilci Gradnjo začenjajo, imajo pa nabavljen material za dograditev III. faze gradnje. Predsednik odboru: .Ida- Sin igo j SKUPŠČINA OBČINE LITIJA LEKARNA LITIJA OSNOVNA ŠOLA LITIJA ZTO LJUBLJANA loo.ooo din loo.ooo din točka 8 Gradivo bo poslano naknadno vodjem delegacij OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA Gradivo za seje zborov, ki bodo v začetku junija Datum sej in dnevni red bodo vodje delegacij prejeli z vabilom DOBLEKAR MARTA DOBLEKAR MARJAN TOZD USNJARNA ŠMARTNO MESARIJA LITIJA loo.ooo din Poročilo o delu postaje milice Litija in varnostnih razmerah ,v letu 1984 VARSTVO USTAVNEGA REDA 1. Kazniva dejanja s političnim obeležjem V letu 1984 nismo obravnavali nobenega kaznivega dejanja s političnim obeležjem, kakor tudi ne leta 1983. 2. Prekrški s političnim obeležjem Obravnavali smo 2 prekrška s 16 storilci za prekršek s političnim obeležjem po čl. 10/3 Zakona o prekrških zoper javni red in mir (leta 1983 — 2 prekrška z 2 storilcema po čl. 10/2 Zakona o prekrških zoper JRM). Sodnik za prekrške še ni rešil nobenega primera. 3. Prekinitev dela, izsiljeni sestanki in ugotovljena nezadovoljstva Beležili smo eno prekinitev dela zaradi nesoglasja pri opravljanju pogodbenega dela petih delavcev izven rednega delovnega časa. Dogodek sam ni imel večje odmevnosti, niti ni nastala materialna škoda, stanje pa seje normaliziralo po opravljenem razgovoru. Pri prekinitvi ni bilo pobudnika ali organizatorja, v delovni organizaciji pa so ocenili, da to ni bila prekinitev, pač pa le manjše nezadovoljstvo med delavci, kar je nato pogojevalo nadaljnje pijančevanje, (leta 1983 ni bilo prekinitev dela). Izsiljenih sestankov in nezadovoljstev nismo imeli (leta 1983 pa en primer nezadovoljstva med delavci ene TOZD). 4. Kršitev Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti in delovanju klera Ugotovili smo 1 primer kršitev Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (leta 1983 — nobenega). Zoper kršitelja smo podali predlog sodniku za prekrške v Litiji, kateri je kršitelja za prekršek kaznoval s 600,00 din denarne kazni. Ugotovili smo, da je občina jehovih prič na našem območju aktivno delovala in beležimo primere, ko so posamezni njihovi člani hodili okoli strank, jih vabili v svoje članstvo in jim ponujali svojo literaturo. Pri prepričevanju niso bili vsiljivi, čeprav je nekatere občane to motilo. 5. Sovražne parole, napisi, kljukasti križi in skrunitev grobov Sovražnih parol, napisov in narisanih neprimernih simbolov nismo beležili (leta 1983 — 1 primer risanja kljukastih križev in 1 primer narisanega neprimernega simbola). Beležili smo primer poškodovane okolice spomenika NOV, primer še ni dokončno raziskan, obstaja pa možnosvrda okolica spomenika ni bila poškodovana namerno. Imeli smo primer, ko sta dve deklici—otroka na pokopališču brez vzroka po grobovih razmetavali cvetje, vaze, svetiljke, lomili lesene križe ter prevračali in prenašali nagrobne plošče. Pri raziskovanju primera smo ugotovili, daje bila pri tem dejanju prisotna otroška razuzdanost z namenom povzročitve škode na grobovih, (leta 1983 — takih primerov ni bilo). 6. Tujci Nismo imeli primera kršenja Zakona o gibanju in prebivanju tujcev v SFRJ (1983 — 1 primer), čeprav delovne organizacije v naši občini obišče veliko tujcev. 7. Varnostna problematika delavcev, začasno zaposlenih v tujini Iz našega območja je v tujini zaposlenih še 215 delavcev (1983—227) in to predvsem v ZRN. Tekom leta se je iz tujine za stalno vrnilo 12 delavcev. Med našimi delavci, zaposlenimi v tujini seje povečalo število otrok, ki jih je trenutno 46 in niso upoštevani v gornjem podatku. Negativnih izstopanj naših delavcev v tujini, kakor tudi med obiski doma, nismo zaznali (1983 — tudi ne). VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Občinskemu sodniku za prekrške v Litiji smo podali 174 predlogov za kršitve Zakona o prekrških zoper javni red in mir ter kršitev drugih zakonov (1983 — 282), kar je 108 predlogov manj kot v preteklem letu. Storjenih je bilo 258 (1983 — 394) prekrškov, kar je za 136 prekrškov manj, kršiteljev pa je bilo 235 (1983 — 352), t.j. za 117 manj. Med kršitelji je bilo 70 povratnikov. Iz navedenega je razvidno, da je število predlogov upadlo za 38%, prekrški so upadli za 34%. Pod vplivom alkohola je bilo storjenih 142 prekrškov (1983 — 238), kar je 55% (1983 — 60%). Največ prekrškov je bilo storjenih v gostinskih lokalih 79, cesta — ulica 64 in privatno stanovanje 51, kar kaže na to, da so ti kraji tudi glavna žarišča prekrškov. , . Število predlogov, prekrškov in kršiteljev po vrstah prekrška s primerjalnimi podatki za leto 1983, je razvidno iz priloge št. 1, pregled prekrškov glede na čas, kraj in način storitve s primerjalnimi podatki za leto 1983 iz priloge št. 2 in struktura kršitevljev s primerjalnimi podatki za leto 1983 iz priloge št. 3. Za 4 potencialne kršitelje javnega reda in miru (1983 — 16), smo podali kazensko ovadbo na Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, enota v Ljubljani, za kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja, po členu 222/1 KZ SRS. Zmanjšanju kršitev pripisujemo padanje življenjskega standarda občanov, kateri se prav zaradi tega manj zadržujejo po gostinskih lokalih in tako tudi ne more pogosto prihajati do kršitev. Med razgovori z gostinskimi delavci smo dosegli to, da nas pravočasno, še pred morebitno kršitvijo javnega reda in miru obvestijo, mi pa nato v okviru možnosti čimhitreje posredujemo ter z razgovorom in opozorilom na take osebe preventivno vplivamo in potem v takih primerih do kršitev ne pride. Občani vse pogosteje kupujejo pijače v trgovinah, kjer so znatno cenejše, se potem opijajo in tako prihaja tudi do kršitev na cestah in privatnih stanovanjih, v primerih kršitev vinjenih v gostinskih lokalih pa gostinci zatrjujejo, da so kršitelji k njim prišli že močno opiti in jih oni niso postregli z alkoholnimi pijačami. Kadar prihaja do kršitev v družinah in so pri tem moteni sostanovalci ter smatramo, da bi prijava sodniku za prekrške negativno vplivala na kršitelja, se poslužujejo opozoril in potem o tem pošljemo poročilo na Občinsko skupnost socialnega skrbstva. Imeli smo primer množične kršitve javnega reda in miru. ko seje na ulici zbrala večja skupina, večinoma mladoletnikov in so fizično napadli delavca iz drugih republik ter ga pri tem hudo telesno poškodovali, za-kar smo jih ovadili na Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani. Ker pa so obenem žaljli narodnostna čustva občanov, smo jih predlagali v postopek tudi sodniku za prekrške. Med zbiranjem Obvestil smo ugotovili, da seje pri kršitvi šlo za neko trenutno mladoletniško nepremišljenost in da kršitelji izvirajo predvsem iz neurejenih in problematičnih družin. ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE KRIMINALITETE Skupno smo obravnavali 388 (1983 — 315) kaznivih dejanj, od tega 12 KDali 3,1% po gospodarski kriminaliteti (1983 — 13 KD ali 4,1%). 1984 ,i od ak.St. 1983 4 od ak. stav. - osumljenec »i bil znil, ko ne je zvedelo za kaznivo dejanje - ooumljenec odkrit kasneje - kazniva dajanja z nezn. osumlj. - kazniva dajanja z znanim osumlj. 388 355 199 158 230 91.4 55."* 59.3 315 266 161 105 210 Sk.lt 60. S 33.3 66.7 Iz podatkov je razvidno, da smo imeli v letu 1984 — 73 kaznivih dejanj več in so bila napram v letu 1983 za 23.1% v porastu. Ugotavljamo, da so kriminalna žarišča predvsem na parkirnih prostorih in ulicah in to vlomi v avtomobile s tatvinami bencina iz njih ter drugih vrednih predmetov, ki jih vozniki razstavljajo po notranjosti vozil. Na drugem mestu pa so slabo zavarovane kleti stanovanjskih blokov in počitniške hišice. Zaznali smo 2 primera sajenja indijske konoplje, za kar smo obvestili UNZ Ljubljana, oddelek za zatiranje kriminalitete, vendar nasadov niso uničili, ter en primer prodaje praška ter tablet, kar smo poslali v preiskavo vendar še nismo prejeli odgovora. Primerjalni podatki po vrstah kaznivih dejanj, so razvidni iz priloge št. 4, pregled storjenih kaznivih dejanj po krajevnih skupnostih pa iz priloge št. 5. Nastala škoda pri skupnem številu kaznivih dejanj znaša 9.910.812 din (1983 — 3.961.424 din) kar. znese na eno kaznivo dejanje 25.543 din (1983 — 12.557 din). Na škodo družbenega premoženjaje bilostorjenih 98 kaznivih dejanj (1983 — 62 KD). Za kazniva dejanja je bilo osumljenih 347 oseb, njihova starost pa je razvidna iz. naslednje tabele: 198 odsotnost zaradi začasnih odhodov v drugo enoto, koriščenja dopustov, bolniških dopustov in porodniškega dopusta delavke, je bila dejansko povprečna zasedenost zmanjšana za 7% miličnikov. Po opravljenem številu ur, je bila največja obremenitev miličnikov v mesecu januarju in novembru. Skupaj je bilo opravljenih 1001 nadur, od tega jih je bilo plačanih 72% in kompenziranih 28% nadur (leta 1983 pa opravljenih 806 nadur od tega plačanih 757 in 49 kompenziranih s prostim delovnim časom). Športna aktivnost in udejstvovanje naših delavcev na raznih tekmovanjih narašča in tako kot ekipa postaje milice kakor tudi posamezniki, v raznih disciplinah, dosegajo zelo dobre rezultate. Postajajetako prejela 4 pokale. 8 diplom, 4 priznanja, posamezniki pa 2 diplomi in 3 priznanja. Praktični postopek samoobrambe je potekal po programu in sicer smo dvakrat mesečno po 2 uri imeli treninge v telovadnici osnovne šole. Redni letni preizkus znanja po programu izobraževanja miličnikov ob delu in preizkusu psihofizičnih zmogljivosti, so opravili vsi miličniki razen delavke, ki je bila na porodniškem dopustu. Na splošno so bili povprečni rezultati preizkusa dobri. Zdravstveno stanje naših delavcev je bilo dobro, saj smo imeli na račun bolniških dopustov le 85 delovnih dni izostankov (leta 1983 — 165). V podatku za leto 1984 ni upoštevan porodniški dopust pooblaščene delavke. V vseh primerih bolniških izostankov, je šlo le za krajše odsotnosti od dela predvsem zaradi lažjih prehladov. Zaradi zdravstvenih razlogov imamo sedaj dva delavca, ki sta razporejena k lažjim delom in nalogam stalnega dežurnega. V letu 1984 sta dva naša delavca dobila družinska 2-sobna stanovanja, vendar je trenutna potreba po enakih stanovanjih še za dva delavca z družinama. Še vedno ni rešeno vprašanje prehrane samskih miličnikov v naši občini. Prehranjevanje po gostinskih lokalih za njih predstavlja nesprejemljiv strošek, ker bi za tri obroke dnevno komaj zadostoval njihov osebni dohodek. Tako si samski miličniki na postaji v čajni kuhinji sami pripravljajo tople obroke, saj v občini ni obrata družbene prehrane. Zaradi nenehne rasti življenjskih stroškov, pa si tudi ostali delavci le poredkoma kdaj privoščijo toplo malico po naročilu v gostinskem lokalu, večinoma pa si kupujejo sendviče, kar pa sigurno ne vpliva dobro na njihovo zdravje. Zelo pereč je problem miličnika, ki z ženo in otrokom živi v dragem družinskem stanovanju, njegova žena. ki ima visokošolsko izobrazbo, pa kljub vsem prizadevanjem še do danes ni dobila zaposlitve, čeprav je pripravljena sprejeti vsakršno delo. Na postaji milice imamo 2 osebna avtomobila GOLF7. 1 osebni avtomobil ZASTAVA 750. 1 terensko vozilo LAND ROVER. 4 kolesa z motorji in 2 kolesa. Eden od osebnih avtomobilov GOLF je že tako dotrajan, da je predviden za odpis, medtem ko sta ostala dva osebna avtomobila tudi že tako iztrošena, da ne bosta več dolgo uporabna. Terensko vozilo LAND ROVLR je sicer še v dokaj dobrem stanju, vendar ga za vožnjo le malo uporabljamo, ker ima veliko porabo goriva. Kolesa z motorji lahko uporabljamo le v nižinskih predelih, ker so za hribovita področja prešibki. Še vedno nimamo intervencijskega vozila MARICO in smo zanjo že dali predlog za nabavo. ' V letu 1985 nameravamo zgraditi 2 ali 3 garaže, kar smo planirali tudi v predračunu sredstev. Ker imamo na razpolago le 2 garaži, morata biti dve vozili zunaj. Premajhno imamo tudi skladišče opreme in v kolikor bi se gradilo garaže, bi si potem en prostor lahko preuredili za te namene. Prostor za pridržanje oseb še vedno ni ogrevan, zato je v zimskem času neuporaben za svoje namene. Finančno materialne; poslovanje nam vodi oddelek skupnih služb UNZ Ljubljana mesto, vendar nam končno poročilo za leto 1984 še ni znano, ker teh podatkov od-njih še nismo prejeli. Sredstva, ki so nam zaradi inflacije med letom zmanjkala, je SO Litija nadoknadila z rebalansom. Na postaji milice imamo osnovno organizacijo ZK, ZS in ZSMS, ki ne delajo najbolj aktivno, njihovi sekretarji oz. predsedniki pa to opravičujejo s tem, da se o vseh problemih sproti pogovorimo že na delovnih sestankih, kijih imamo na PM enkrat mesečno. KOMANDIR POSTAJE MILICE inšpektor II. razreda POSTAJA MILICI LITIJA Milrtin P« 23 22 1 2 2 9 9 KAZNIVA DEJANJA PO VRSTAH NAZIV KAZNIVEGA DEJANJA 1984 ZAKON 0 OROLJU 12 16 14 8 14 9 - RAJIH ,;A;tC.'iI, ODREDBE . 8 14 10 12 19 12 - OSTALI PREKRŠKI SKUPAJ 20 30 24 23 39 25 - VSI TRSKR. KI SKUl AJ 174 258 235 282 394 352 - KZ - 8R SLOVENIJE - uner, peakua - huda teleana poškodba lahka telesna poškodba druga KD iz VI. poglavja KZ SRS (KD zoper Življenj« in telo) ponareditev volilnih rezultatov 1 5 10 32 •J« - KD iz K. poglavja KZ SRS (KD zoper zakoaako zvezo, družino, mlndlao) - poailjatvo-dokoačaao - spolno naailjo - druga KD iz XI. poglavja KZ SRS (KD zoper apolao nedotakljivost in moralo) - nevestno gospodarjenje - zloraba pol. pravic odg, oseb«, 1. od. - zloraba pol. pravic odg. oaebe, 2,3 od. - grabež v zvezi a čl. 133 - neupravičena uporaba - neupravičeno sprejemanje daril - neupravičeno dajanje daril - ponarejanje in uničenje posl. liotia - nedovoljena trgovina - nedovoljeno poaojaaje deaarja - aedovoljoao razpolaganje s stanovanji - zatajitev davščin in dr. družb, dajatev - gozdna tatvina - nezakonit lov - tatvina - velika tatvina - odvzem motornega vozila - goljufija - prikrivanj« - poškodovanje tuje atvari - požig - nezakonit« vselitev - druga KD iz XV. pogl. KZ SRS (KD zoper družbeao ia zaasbao premoženje) - ponarejanje liatia 1 1 1 . 2 3 1 140 122 6* 8 6 22 1983 1 4 16 5 2 2 1 119 54 1 25 2 32 1 . 2 NAZIV KAZNIVEGA DEJANJA 1984 1983 •«<■•«■•••••>••■■•• «*••«.««. '*■•■»■ - dajanj« podkupnin« i 1 - kriTn orndbn 1 3 - nnoilniško obnašanj« 4 ■I« - nnpnd na ur. oaabo, ko opravlja nalog« - 1 - druga KD iz XIX. pogl. KZ SRS (KD zopor JRM) 3 - - povzročitev aplošna nevarnosti 5 3 - požar iz aalomarnoati 4 . ■ 6 - huda KD zopor splošno varnost - 1 - ogrožanj« fava«g« promota (založniški pronat) 1 - - KD iz VII. poglavja KZ svoboščine in pravic« SRS (KD zopor človeka in občana) • 2 2 SKUPAJ KAZNIVA DEJANJA PO KZ SR SLOVENIJE 388 315 KAZNIVA DEJANJA PO KZ OB JUGOSLAVIJE - - SKUPAJ KAZNIVA DEJANJA PO KZ SRS IN KZ SFRJ 388 315 K A Z •) IVA DEJANJ A PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KRAJEVNA SKUPNOST 19 8 4 SKUPAJ RAZISK. NERAZ. KD KD KD 1 SKUPAJ KD 9 8 3 RAZISK. NERAZ. KD KD •anpaialbaa.aunaaauni :=== «»•*••.«•■:..«•«.«•« =====■== aaaatas ■ anan laaeaaaaa LITIJA - LEVI BREG 75 39 36 78 56 22 LITIJA- DESNI BREG 107 57 | 50 73 55 18 ŠMARTNO 52 29 23 18 8 10 GABROVKA 27 ■ 21 6 27 22 5 DOLE 18 14 4 5 4 1 VAČE 8 6 2 0 5 3 KRESNICE 18 13 5 17 11 6 JEVNICA 9 3 6 6 5 1 SAVA 8 6 2 3 - 3 P0LŠ.NIK 11 5 r> 6 1 5 VELIKA KOSTRBV..ICA 5 4 i 12 6 f, JABLANICA 8 ? C. n 4 3 PRIKSKCVO 12 9 3 IG r, 4 VINTAI 42?« 23% do 42% 18% do 42% 33% do 52% 18% do 42% Za nepravočasno poravnane kreditne obveznosti morajo organizacije združenega dela plačati zamudne obresti, za katere seje obrestna mera v letu 1984 zvišala od 35% na 62%. Gibanje osnovnih finančnih rezultatov je podano v naslednjem pregledu: Gospodarstvo občine •Znesek v tisoč din SES 1933 1984 ind HtD Celotni prihodek 3,965\801 16,222.520 181 164 Porabljena sredstva 6,537.513 11,959.565 183 164 Dohodek 2,428.275 4,263.045 176 166 Dal t.ohoctfca za skupno In splošno porabo 502.047' 755.176 150 i- Dol doh.za drago namene 474.783 1,001.388 211 174 Oioti od 745.041 1,181.929 159 157 flktrtria poraba 116.217 215.923 186 Akumulacija 572.715 1,108.407 194 180 Pole« akumulac.v dohodku 23,5 26,0 111 109- Dohodek na delavca 697.780 1,202.890 172 162 Akumulativna sposobnost 12,4 13,9 112 119 neproduktivna sposobnost 18,5 19,0 103 " 10^ Ekonomičnost poslovanja. 137,1 135,6 99 — Cisti od na delavda (bos) 17.775 27.4» 154 152 fitev. delav. na osnovi . delovnih uri ' 3.48« 3.544 102 101 Izgube v letu 1984 ne beleži nobena organizacija združenega dela. v prvih treh mesecih 1984 so jo izkazale tri organizacije, v prvem polletju 1984 pa ena. Čisti osebni dohodki so v zadnjih letih rastli počasneje od rasti življenjskih stroškov in so že nekaj let realno padali, v letu 1984 pa je bila rast življenjskih stroškov za 0,2% nižja od rasti čistih osebnih dohodkov v občini, kar pomeni, da se v letu 1984 osebni dohodki v naši občini realno niso zmanjšali. Zniževanje deleža čistih osebnih dohodkov v razporejenem dohodku se nadaljuje že od leta 1980 dalje, znatno pa se povečujejo le sredstva za akumulacijo in reprodukcijo. V letu 1984 smo načrtovali 1% povečanje zaposlenosti, dosegli pa smo 1,3% povečanje, vendar seje število delavcev v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki imajo sedež v naši občini, zmanjšalo za 19 delavcev. ' Likdvidhpst v gospodarstvu se še nadalje poslabšuje, kar se kaže v njzki rasti sredstev na žiro računih in ostalih denarnih sredstev, ter na irugi strani v visoki rasti terjatev in kratkoročnih kreditov. Likvidnostno stanje se vse bolj razrešuje z. najemanjem kreditov pri bankah, z medsebojnim kreditiranjem organizacij združenega dela. pomembno vlogo, predvsem pri zagotavljanju sredstev za izplačila osebnih dohodkov, pa je imel tudi sklad skupnih rezerv gospodarstva v občini. Glede na spremenjeno zakonodajo ta sredstva v bodoče za te namene ne bo mogoče uporabljati, razen v primerih poslovanja z izgubo. 3. KMETIJSTVO 3.1. UVOD Na področju kmetijstva smo v letu 1984 povečali prispevek iz osebnega dohodka delavcev z 0,4% na 0,8%; prenehalo pa je združevanje sredstev v kmetijski pospeševalni skupnosti iz. skladov skupne porabe. Iz teh sredstev se je za intenziviranje poljedelske proizvodnje namenilo 10.040.419 din (za zavarovanje pšenice in ribeza, nakup semenske koruze in krompirja, za nakup koruze za zamenjavo s pšenico, nakup koruze za živinsko krmo za omilitev živinorejske krme in za regresiranje nakupa 1.300 t mineralnih gnojil). 3.2. URESNIČEVANJE PLANSKIH CILJEV Načrtovana rast rastlinske proizvodnje v višini 4% je bila v letu 1984 dosežena. Zaradi neugodnih vremenskih razmer (toča) je bila na precejšnjem območju občine zmanjšana predvsem proizvodnja živinske krme (koruza, otava). Pri proizvodnji pšenice je bil občinski setveni plan dosežen, vendar pa ta plan ni bil usklajen s samoupravnim sporazumom za pridelovanje pšenice in sladkorne pese v letu 1983/84 iz razloga, ker se po statistiki ugotavlja bistveno več njivskih površin kot pa je sedaj dejansko stanje in pa zaradi preusmerjanja kmetij v živinorejsko proizvodnjo Na področju živinoreje smo načrtovali povečanje staleža krav za 100 glav, plan je bil presežen za tri glave in.sicer scjestalež v nižinskih predelih povečal za 35, v višinskih pa za 68 glav. Za pospeševanje govedoreje je bilo nabavljeno 9 plemenskih bikov za prirodni pripust. Proizvodnja mleka je porastla za 7,6% in znaša 2,936.879 I, medtem ko je bil odkup mleka načrtovan v odnosu na preteklo leto za 6—7%. Odkup mesa je bil v letu 1984 načrtovan v višini 850 t, realiziran pa v višini 748 t, ta planska naloga ni bila dosežena. V letu 1984 je stekla organizirana tržna proizvodnja prašičev na dveh farmah v Polšniku (kapacitete so zasedene 50%), pitališče v Ponovičah pa je pričelo s proizvodnjo v drugi polovici leta 1984, kapacitete so zasedene manj kot polovično. Prašičjega mesa je bilo odkupljenega 25 t. Za leto 1985 se načrtuje aktiviranje še dveh mini farm za vzrejo prašičev, kar bo omogočilo večjo zasedenost kapacitet v pitališču Ponoviče. Živinorejska proizvodnja zaostaja za načrtovano zaradi različnih vzrokov, med katerimi so glavni ekstenzivna prehrana (premajhen delež koncentratov), disparitete v cenah, zmanjšana proizvodnja krme zaradi vremenskih neprilik, povečan zakol živine na domu. 3.3. HIDRO IN AGROMELIORIZACUE Na področju urejanja zemljišč so se začela v letu 1984 melioracijska dela v Ponovičah na površini cca ha, kijih izvaja Hidrotehnik iz Ljubljane in bodo končana predvidoma konec leta 1985. V hribovitih predelih je bilo urejeno 33 ha skupnih pašnikov in več manjših agro in hidromelioracij. 3.4. KMETIJSKA POSPEŠEVALNA SLUŽBA Na področju kmetijske dejavnosti tako v družbenem predvsem pa v zasebnem sektorju je nujno večjo skrb posvetiti organizirani kontinuirani povezavi kmetijske proizvodnje tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Zato je naloga kmetijske pospeševalne službe v obeh kmetijskih zadrugah, da z neposrednim sodelovanjem s kmetijskimi proizvajalci in nudenjem strokovne pomoči stori vse potrebno za intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in dvig kmetijske proizvodnje. 3.5. VETERINARSKA SLUŽBA V minulem letuje bilo z Veterinarskim zavodom Ljubljana ob sodelovanju predvsem kmetijske zadruge Litija in medobčinske gospodarske zbornice dogovorjeno o kadrovski okrepitvi veterinarske službe na območju občine, izboljšanju organizacije dela ter zagotavljanju kontinuiranih storitev v organizirani kmetijski proizvodnji. Dogovorjene naloge se uresničujejo z. zaposlitvijo novega veterinarja in z razporeditvijo enega veterinarja na dela in naloge veterinarja tehnologa v organizirani kmetijski proizvodnji (mlečna farma, vzreja prašičev, hlevska skupnost) 3.6. INVESTICIJSKA VLAGANJA Na področju investicijskih vlaganj v zasebno kmetijsko proizvodnjo je bilo pripravljenih 41 programov za preusmerjene kmetije. Vrednost investicij znaša 98.234 tisoč din, od tega je 65.599 tisoč din lastne udeležbe kmetov, kreditov LB 26.756 tisoč, HKS 6.450 tisoč in KŽRS 2.432 tisoč. V primerjavi s prejšnjimi leti, kososekmetjevglavnemodločali za novogradnje hlevov, so se v zadnjem času začeli odločati tudi za adaptacije že obstoječih in sicer v 33 primerih, saj jih neugodne razmere na trgu silijo v to. V letu 1984 je bilo na novo zgrajenih oz. adaptiranih cca 250 govejih stojišč in 80 prašičjih, vendar pa vse kapacitete niso zapolnjene. Zaradi vse dražjega nakupa krme (koruze) iz. drugih področij, se kmetje vse bolj preusmerjajo v domačo koruzo in travno silažo, zato je temu primerno tudi povečanje gradnje silosov. (1500 m Vletno); prevladujejo pa cenejše izvedbe koritastih silosov. Za nabavo kmetijske mehanizacije je bilo porabljenih cca 10.480 tisoč din. Pri tem kmetje še vedno kupujejo precej traktorjev, vendar se odločajo za močnejše tipe, manj pa za stroje, ki bi izpopolnili linije za spravilo krme in pridelkov. 4. DROBNO GOSPODARSTVO Minulo leto se je pristopilo k izvajanju dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, ki je bil sklenjen za obdobje 1984 in 1985. Pomemben premik je bil dosežen na področju pridobivanja poslovnih prostorov za razvoj storitvene obrtne dejavnosti. Z ureditvijo lokala v Šmartnem in Gabrovki je bila v teh dveh krajevnih skupnostih omogočena ustanovitev obratovalnice frizerske stroke. V letu 1984 seje v sklopu gradnje stanovanjskega bloka ob Maistrovi ulici v Litiji pristopilo k izgradnji poslovnih prostorov. Na podlagi razpisa sta interes po pridobitvi teh prostorov podala dva občana in to za dejavnost optike in popravilo TV in radijskih sprejemnikov ter malih gospodinjskih aparatov. Število nosilcev samostojnega osebnega dela se je v letu 1984 povečalo za devet in to predvsem proizvodne dejavnosti (Kovinske galanterije). Medtem ko se je število občanov, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic zmanjšalo za 4 in to z. 62 na 58. Število zaposlenih delavcev pri nosilcih samostojnega osebnega dela seje v letu 1984 zmanjšalo iz 177 na 159 delavcev. Od skupnega števila nosilcev samostojnega osebnega dela, teh je bilo v letu 1984 225, zaposluje delavce le 84 obrtnikov. V pripravi planskih dokumentov tako za dolgoročno kot srednjeročno obdobje je posebna pozornost dana tudi opredelitvi prostora za razvoj obrtne dejavnosti (gradnja delavnic). Še vedno pa je premalo konkretnih premikov pri povezovanju družbenega in zasebnega sektorja na območju občine. Organizacije združenega dela bi se zato morale glede na potrebe zaradi lokacijskih prednosti prioritetno povezovati z. zasebnim sektorjem na območju naše občine, v kolikor so za to možnosti glede na samo dejavnost. Za doseganje hitrejšega razvoja na področju samostojnega osebnega dela je poleg prostorskih možnosti potrebno opredeliti tudi selektivno davčno politiko, ki naj bi vzpodbujala razvoj samostojnega osebnega dela. 5. INVESTICIJSKA DEJAVNOST Konec decembra 1984 je bilo v občini Litija v gradnji 14 investicijskih objektov. Investicijske objekte so gradili investitorji s sedežem v občini, 4 pa izven občine (Elektro TOZD Ljubljana okolica, Elcktro TOZD Trbovlje, GG TOK Gozdarstvo Zasavje, Cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje. Obseg investicij se glede na spremenjene predpise zmanjšuje. Med investicijskimi objekti jih je bilo 11 oziroma 79% gospodarskih in 3 oziroma 21% negospodarskih Delež lastnih sredstev investitorjev je bil višji pri objektih negospodarstva (81,3%) kot pri objektih iz. gospodarstva (69,7%). To je seveda razumljivo, saj objekti iz gospodarstva angažirajo znatno višja sredstva kot objekti iz negospodarstva. S krediti je bilo zagotovljeno 17,6% celotne predračunske vrednosti objektov. V strukturi virov financiranja seje precej zmanjšal delež tako imenovanih »drugih virov«. V primerjavi z informacijo o investicijah iz meseca marca 1984 je število gospodarskih objektov v gradnji manjše za 5. 5.1. Na področju industrije so se na dan 31. 12. 1984 gradili trije objekti predračunske vrednosti 58.688 tisoč din. 5.1.1 Predilnica Litija Največja investicija na tem področju je gradnja prizidka predilnice sintetike Predilnice Litija. Investicija je prednostna z usmerjenostjo v razvojno tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo. Sredstva za investicijo je investitor v celoti zagotovil z lastnimi sredstvi. Poleg tega je bila dokončana tudi izgradnja skladišča v izvedbi montažno betonske konstrukcije. Skladno z naročilom poteka dobava prs-tančnih strojev. Predilnica Litija je tako opredeljene investicije v resoluciji v celoti uresničila. 5.1.2. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole Gradnja skladišča z nakladalno rampo. Objekt je v gradnji že od leta 1980. Prvotna predračunska vrednost seje zaradi podražitev povečala že za 72%. Investitor gradi objekt z lastnimi sredstvi v višini 71% in s krediti 29%. Do konca decembra 1984 leta je bilo opravljeno 99'v vrednosti del. V letu 1984 je bila realizirana nabava sodobne stiskalnice za sadje iz uvoza, s katero so se povečale proizvodne zmogljivosti in bistveno izboljšal izkoristek surovine. Zaključena je bila gradnja obrata papir konfekcije na Dolah. V letu 1984 je KZ Gabrovka Dole kot investitor omogočila gradnjo bencinske črpalke v Moravčah pri Gabrovki. Poleg vseh navedenih pa je kot pomembno investicijo potrebno omeniti tudi izgradnjo nove trafo postaje za obrat Presad. Delovna organizacija jc načrtovano nalogo na področju investicij v letu 1984 močno presegla, kar pa seje »negativno« odražalo v poslovnem rezultatu z;i leto 1984 (angažirana lastna obratna sredstva). 5.1,3. IU V TOZD Usnjarna Šmartno jc s preureditvijo dela pokrite skladiščne hale ter nabavo potrebne opreme pristopila k modernizaciji in posodobitvi mokrega oddelka krznarne. Dela so v zaključni faziinje pričakovati, da bo poskusno obratovanje steklo v drugi polovici leta 1985. Poleg tega pa so v TOZD Usnjarna pristopili tudi k načrtni in smotrni izrabi prostora ter posodabljanju proizvodnega procesa, vključno z izgradnjo čistilne naprave, za katero je že v izdelavi idejni projekt. 5.1.4. Lesna industrija Litija je investirala v nabavo opreme in modernizacijo proizvodnega procesa-razreza lesa v TOZD Žagarska proizvodnja. V TOZD Furnirska proizvodnja pa je bila zaradi okvare izvršena nabava in montaža novega kotla. 5.1.5. Tekstil TOZD Pletilja je v celoti realizirala načrtovane investicije z nabavo novega pletilnega stroja iz uvoza, šivalnih strojev in nekaterih drugih delovnih pripomočkov. 5.1.6. Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija je izvedla obsežno obnovo v oddelku klavne linije in s sovlaganjem v i/g radnjo farme (pitališče prašičev v Ponovičah) Kmetijski zadrugi Litija kot soinvestitorju omogočila realizacijo te investicije. 5.1.7. Kmetijska zadruga Litija je v pretežnem delu že aktivirala kapacitete farme Grmače (od 210 predvidenih krav je na dan 31. 12. 198-1 zagotovljenih privez 150 krav). Minulo leto seje pristopilo k izgradnji pitališča prašičev v Ponovičah. V zaključku pa so dela pri izgradnji zbiralnice mleka, servisa za popravilo kmetijske mehanizacije in skladiščnih prostorov prodajalne Agromarket ob Zasavski cesti nasproti bencinske črpalke. 5.1.8 Tovarna Kovinske galanterije Ljubljana je kot investitor omogočila izgradnjo proizvodne hale s potrebnimi prostori za svoj obrat »Montaža« na Savi pri Litiji.Gradnja objekta je bila zaključena v letu 1984. Proizvodnja je v novih prostorih in ob nabavi potrebne nove opreme ter modernizaciji obstoječe, stekla v maju 1985. 5.1.9. Pletenina Ljubljana je kot investitor zagotovila sredstva za ureditev potrebnih proizvodnih prostorov v kletni etaži objekta vrtca v Jev-nici ter z nabavo opreme omogočila ustanovitev proizvodnega obrata »Konfekcijo« in zaposlitev cca 50 delavcev. Delo v proizvodnem obratu je v prvi delovni izmeni steklo v mesecu oktobru 1984. 5.1.10. Integral SAP TOZD Turbus Ljubljana je z. nakupom in ureditvijo poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovnem objektu na Jerebovi ulici v Litiji omogočil nadaljnji razvoj te dejavnosti na območju naše občine. Usmeritve na tem področju, opredeljene za leto 1984 so se uresničile tudi s tem. da smo v občinski prostor pridobili novo gospodarsko dejavnost in novega nosilca razvoja, to je Pletenina Ljubljana s.svojim obratom konfekcije v Jevnici. Pri uresničevanju investicijskih nalog Tovarne kovinske galanterije Ljubljana in Pletenine Ljubljana na območju občine Litija so bila angažirana sredstva sklada za gospodarski razvoj občine Litija kot tudi pri investicijah Tekstila TOZD Pletilja Litija, kmetijske zadruge Gabrovka Dole. Kmetijske zadruge Litija. Kovine Šmartna in Mizarstva Lilija. 6. PRESKRBA S 1. 3. 1984 je bilo tudi na območju občine uvedeno združevanje sredstev za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. Namensko zbrana sredstva so bila namenjena za nakup določenih količin sladkorja, riža, jedilnega olja, pralnega praška in soli, medtem ko je bil pretežni del sredstev namenjen za izgradnjo skladiščnih prostorov za občinske blagovne rezerve. S temi sredstvi se načrtuje ob priliki gradnja pekarne in tudi izgradnja silosa kapacitete cca 50 ton za skladiščenje moke. Zaradi odločitve DO ŽITO kot tudi temeljne organizacije nove pekarne na drugi lokaciji se ni nadaljevalo z urejanjem skladiščnih prostorov za potrebe občinskih blagovnih rezerv ob sedanji Pekarni v Šmartnem. Z rekonstrukcijo in obnovo opreme se je bistveno izboljšala ponudba v samopostrežni trgovini in trgovini s tekstilom Mercator TOZD Golovec v Šmartnem, v Emoni Merkur TOZD Maloprodaja — samopostrežni trgovini v Litiji in v Emoni Merkur TOZD Centrome-rkur Blagovnici Litija, v sklopu katere se je v spodnji etaži uredila samopostrežna trgovina ter s tem izboljšala celovito ponudbo blagovnice. Z izgradnjo montažnega kioska v Moravčah pri Gabrovki in organizirano prodajo gospodinjskega plina je Energetika TOZD Butan plin Ljubljana izboljšal preskrbo na tem območju in vzdrževanje plinovodnih naprav. V zaključni lazi pa je dokončanje objekta montažnega kioska tudi v mestu Litija, ki naj bi prav tako omogočil nemoteno oskrbo prebivalstva z gospodinjskim plinom. V letu 1984 pa seje izboljšalo tudi delovanje potrošniških svetov v krajevnih skupnostih. Potrebno je poudariti, daje med bolj aktivnimi potrošniškimi sveti potrošniški svet v mestu Litija, ki poleg"opozoril na pomanjkljivosti predlaga tudi konkretne predloge za izboljšanje preskrbe prebivalstva. 7. ENERGETIKA Na osnovi skrbnih analiz in ocen je samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija pri SGD Beton TOZD Projcktiva in razvoj naročila idejne variante ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg v Litiji. Iz dokumenta so razvidne kratkoročne in dolgoročne naloge na tem področju. V sklopu izvajanja kratkoročnih nalog seje že pristopilo k nabavi potrebnega izolacijskega materiala (novoterm) za izolacijo toplovodnega omrežja v kinetah. Medtem ko je glede dolgoročnih usmeritev potrebno sprejeti odločitev ali daljinsko ogrevanje iz kotlovnice ob Lesni industriji v Zagorici ali izgradnjo več manjših kotlovnic in kot zadnja varianta koriščenje kapacitet načrtovane termoelektrarne Trbovlje 111. V letu 1984 je bila sorazmerno dobra oskrba potrošnikov z gorivi tako naftnimi derivati, premogom in drvmi. V organizacijah združenega dela — porabnikih naftnih derivatov za potrebe proizvodnega procesa in ogrevanja so pristopili k oceni morebitnega prehoda na trda goriva in solarno energijo konkretne aktivnosti potekajo v ZD TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Domu Tišje Šmartno....... 8. PLANIRANJE Priprava planskih dokumentov tako za srednjeročno kot dolgoročno obdobje poteka z manjšimi zakasnitvami. To tudi iz razloga, ker niso bila pravočasno podana nekatera izhodišča za republiko Slovenijo. V sklopu planskih dokumentov so bile izdelane strokovne osnove, analiza uresničevanja plana, analiza razvojnih možnosti, zbori občinske skupščine pa so na skupni seji 5. februarja 1985 sprejeli po predhodni javni razpravi predlog smernic za pripravo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Litija. V končni izdelavi je osnutek dolgoročnega plana občine Litija »Litija 2000« in osnutek dogovora o temeljnih plana občine Litija za obdobje 1986-1990, prav tako pa tudi prostorske sestavine dolgoročnega plana vključno z urbanističnimi zasnovami za Litijo in Šmartno z Ustjem. Uspešno se uresničuje tudi dogovor o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije za občino Litija. Pri pripravi planskih dokumentov se pojavljajo težave tudi zaradi ka-snitve pri pripravi planskih dokumentov pri temejnih nosilcih planiranja, to še posebej velja za samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in nekatere organizacije združenega dela. 9. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1984 smo združevali sredstva za financiranje stanovanjske gradnje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985 ter sprejetimi spremembami in dopolnitvami. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja seje v letošnjem letu nad- aljevala in zaključila na Dolah, medtem ko v mestu Litija kontinuirano poteka: — na Dolah je bil dograjen stanovanjski objekt z 12 stanovanjskimi enotami, — v Litiji je bilo na Maistrovi ulici zgrajenih 34stanovanjskih enot in 8 garaž, urejena pa je bila tudi okolica novozgrajenih objektov V mesecu decembru pa je bila podpisana pogodba o graditvi novega stanovanjskega objekta ob Maistrovi ulici. Iz združenih sredstev za večja vzdrževalna dela in amortizacijo v stanovanjski skupnosti so bila opravljena naslednja dela: — saniranje ravnih streh na Trgu na Stavbah — obnovitev kotlovnice na Prvomajski ulici 4 z zamenjavo treh kotlov. Veliko dela in dodatnih raziskav je bilo vloženo v zadovoljivo ureditev ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg. V letu 1984 se ni pristopilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev k točkovanju individualnega stanovanjskega sklada. Zato je potrebno proučiti najracionalnejšo obliko točkovanja in to izvesti v naslednjih letih. Stanarine so se povečale skladno z družbenimi usmeritvami v letu 1984, vendar se vse bolj odmikajo od ekonomskih stanarin. Posledica tega je nekontinuirano in celovito vzdrževanje obstoječih objektov ter obnove starejših stanovanjskih hiš, prav tako pa je vse manj sredstev iz tega naslova za enostavno reprodukcijo. 10. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Za čimbolj gospodarno uporabo prostora ter sistematično zagotavljanje stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno in individualno gradnjo je bil izdelan zazidalni načrt KS Litija-Levi breg(Praprošče), ki so ga sprejeli zbori občinske skupščine na seji 26. marca 1985. a) Za gradnjo komunalnih naprav so se združevala sredstva po stopnji 1,3% od BOD iz čistega dohodka. Zbrana sredstva so bila porabljena za odplačilo obveznosti iz preteklih let, za gradnjo komunalnih naprav, za plačilo obveznosti po posameznih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in za poslovanje skupnosti. b) Za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav smo združevali sredstva po stopnji 1,7% od BOD iz dohodka, ki so se porabila za večja vzdrževalna dela skupnih komunalnih naprav za mesto Litija in Šmartno ter drugih krajevnih skupnosti, za plačilo obveznosti po podpisanih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ter za poslovanje komunalne skupnosti. c) Na področju individualnih komunalnih naprav seje z dograditvijo primarnega dela vodovoda iz Reke-Gozda oskrba z vodo v Litiji in Šmartnem izboljšala. Odvod in čiščenje odpadnih vod ter odvod meteornih vod na tem področju ni bilo večjih premikov, razen novogradenj sekundarnih kanalizacij v okviru komunalnega opremljanja zemljišč. Odvoz in deponiranje odpadkov opravlja KOP Komunala Litija. Odlaganje odpadkov je na začasni deponiji v Ponovičah, ker do sedaj še ni bila zgrajena nova deponija. Za ta namen se združujejo sredstva ob ceni. d) Občinska cestna skupnost je zagotavljala sredstva za vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest v skladu z določili zakona o cestah. 11. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za izvajanje nalog po KS je potekalo združevanje Sredstev po stopnji 0,3% od BOD. S sredstvi je upravljal odbor za spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazuma o financiranju potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1982-1985, kije pri pripravi predlogov za razdelitev dosledno upošteval opredeljena merila in prioritetne namene (oskrba s pitno vodo, električna energija...). V 7 krajevnih skupnostih je uveden krajevni samoprispevek, ki poleg prostovoljnega dela krajanov omogoča uresničevanje najnujnejših nalog, ki pomembno prispevajo k izboljšanju pogojev dela in življenja krajanov. Minulo leto so vodstva krajevnih skupnosti v večini zelo odgovorno pristopila k pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. S tem v zvezi so bili organizirani razgovori v krajevnih skupnostih in sklicana posvetovanja z vodstvi krajevnih skupnosti. Razveseljiva je ugotovitev, da se je delovanje organov krajevne skupnosti ob tem pa tudi angažiranost krajanov za uresničevanje krajevnih skupnosti zelo izboljšala. S prostovoljnimi prispevki in delom so krajani pomembno pripomogli k izboljšanju vodooskrbe v krajevni skupnosti Hotič, Jevnica, Kresnice, Primskovo, nekaterih naseljih KS Gabrovka, KS Velika Kostrevi-ca (Višji grm), Polšnik (Borovak), Vače in drugod. 12. SKUPNA PORABA Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za leto 1984 je bilo opredeljeno, da bo razvoj družbenih dejavnosti omejen z razpoložljivimi sredstvi, zato naj bi spremljali razvoj osnovne dejavnosti in ustrezen materialni položaj zaposl. delavcev v teh dejavnostih. Poleg tega pa je bila po predhodni razpravi dela sprejeta odločitev o zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev za izjemno 6% povečanje osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v šolstvu, otroškem varstvu, kulturi in socialnem skrbstvu. 12.1. Vzgoja in izobraževanje V letu 1984 je bil dan poudarek doslednemu uresničevanju obveznega programa s ciljem, da se doseže čim boljša kvaliteta v šolah. V okviru izvajanja programa 111. občinskega samoprispevka seje pristopilo k adaptaciji in gradnji prizidka k osnovni šoli Dušan Kveder Tomaž Litija na Rozmanovem trgu v Litiji. 12.2. Otroško varstvo Ta dejavnost se zaradi izredno hitre rasti materialnih stroškov srečuje s težavami ker ima kljub sorazmerno visokim prispevkom staršev težave za varstvo otrok pri tekočem poslovanju. V Šmartnem je bil v letu 1984 zgrajen prizidek k otroškemu vrtcu. 12.3. Zdravstvo S 1. 1. 1984 sc je prenesla obveznost obračunavanja stroškov za nesreče pri delu in poklicne bolezni ter nadomestil za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni iz občinske zdravstvene skupnosti na organizacije združenega dela. S sredstvi III. občinskega samoprispevka in občinske zdravstvene skupnosti seje pristopilo k urejanju prostorov v novem stanovanjskem bloku na Dolah za potrebe splošne in zobne ambulante Temeljna organizacija zdravstveno varstvo Litija, seje skozi celo leto 1984 prizadevala, da bi pridobila sodelavca, zdravnika splošne prakse za delo v ambulanti v Gabrovki, kar pa ji ni uspelo. Zato delo v tej ambulanti opravljajo zdravstveni delavci iz TOZD Zdravstveno varstvo. 12.4. Socialno varstvo Na tem področju so se na podlagi zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih odraslih oseb zbirala namenska sredstva za nadomestila za invalidnost kot nova naloga. Center za socialno delo v Litiji v ustanavljanju se še ni konstituiral zaradi premajhnega števila zaposlenih. Z zaposlitvijo delavca za dela in naloge računovodje in vodenja skupne evidence upravičencev do socialnovarstvenih pomoči pa so ustvarjeni pogoji za konstituiranje. 12.5. Kultura Aktivnosti so potekale v skladu s sprejetimi programi in v okviru finančnih možnosti. Na področju kulturne dejavnosti je bila v program vključena tudi aktivnost odbora za uresničevanje projekta Vače 81 Z ustreznimi preureditvenimi deli se kinematografska dejavnost izvaja v Sindikalni dvorani na Stavbah v Litiji, medtem ko seje prej v zadružnem domu v Šmartnem. Z ustanovitvijo Zavoda za izobraževanje in kulturo seje organiziranost kulturne dejavnosti izboljšala. Še vedno pa je nerešeno vprašanje zagotovitve potrebnih in ustreznih prostorov za matično knjižnico in glasbeno šolo. Za slednje se izgradnja prostorov načrtuješ programom IV. občinskega samoprispevka. 12.6. Telesna kultura Ta dejavnost daje vse večji poudarek množični rekreativni dejavnosti delovnih ljudi in občanov in je zanimanje za to vse večje. V tekmovalnem športu pa se izredno uspešno uveljavlja rokometni klub. 13. SPLOŠNA PORABA Na področju splošne porabe je bilo prisotno skrajno racionalno poslovanje. Minulo leto je bila posebna skrb namenjena usklajevanju »občinskih« predpisov (odlokov in uredb) s temeljno pozitivno zakonodajo. S tem v zvezi so bili zborom občinske skupščine predlagani nekateri novi odloki za posamezna področja in občinske pristojnosti. Število zaposlenih delavcev v upravi je bilo na dan 31. 12. 1984 enako kot konec leta 1983 (64 delavcev). Struktura zaposlenih delavcev se ni izboljšala. Še vedno pa je zaradi sorazmerno nizkih osebnih dohodkov težko pridobiti nove delavce z visoko in višjo izobrazbo. 14. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Za razvoj civilne zaščite, teritorialne obrambe, obrambne vzgoje, sofinanciranje obrambnih nalog širšega družbenega pomena smo v letošnjem letu združevali 0,41% sredstev za osebne dohodke, za zagotavljanje materialnih pogojev na področju požarne varnosti pa 0,18% sredstev za osebne dohodke. 15. DELEGATSKI SISTEM Potom delegatskega sistema se je na vseh ravneh organiziranosti tekoče spremljalo uresničevanje z resolucijo opredeljenih nalog. Vendar je še vedno opaziti precejšnjo težavo skupnosti zaradi sklepčnosti, medtem ko to ni tako prisotno pri zborih občinske skupščine. Prav zaradi tega je nujno v vseh družbenopolitičnih organizacijah, strokovnih službah samoupravnih interes enih skupnostih, organizacijah združenega dela in v občinskih upravnih organih nameniti konstantno skrb za izboljšanje delovanja delegatskega sistema. Pomembno vlogo pri informiranju in sprejemanju samoupravnih odločitev pa je tudi v letu 1984 imelo Glasilo občanov in Delegatski obveščevalec. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ Predlog Skupščina občine Litija je na podlagi 12. člena zakona o cestah (Ur. I. SRS, št. 38/81) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS.št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o gospodarjenju z javnimi potmi I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se na območju občine Litija določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja, vzdrževanja in varstva javnih poti, ter zagotavljanja sredstev za te namene. 2. člen Med javne poti štejemo dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti. ki so v javni rabi in so družbena lastnina, pa niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, ter niso opredeljene kot komunalni objekti in s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela za ceste ali druge organizacije združenega dela. II. Gospodarjenje z javnimi potmi 3. člen Z javnimi potmi Upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. - Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti skupaj z uporabniki, vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene. 4. člen Krajevne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh z izjemo priključitve le-teh na javne ceste z veljavno zakonodajo in predpisi cestnega prometa. O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije po navodilih in ob pomoči pristojnega upravnega organa za promet in zveze. 5. člen Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo in namenom javne poti in na isti način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevneskupnosti in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne ■skupnosti za komunalno in cestno dejavnost. Strokovne službe samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost skupaj s krajevnimi skupnostmi opravijo razvrstitev krajevnih poti na podlagi kriterijev, kijih pripravi in sprejmeskupščina samoupravne cestne skupnosti najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka. Ustanovitev in opustitev javne poti ali dela javne poti se opravi na predlog upravljalca javne poti. 6. člen Za vzdrževanje javne poti zagotavljajo sredstva uporabniki, krajevne skupnosti,Samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost. Samoupravna cestna skupnost občine Litija in organizacije združenega dela s področja gozdnega gospodarstva. 7. člen Uporabniki, katerih vozila zaradi investicijskih del, proizvodnih in storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporabljajo javno pot, so dolžni plačati povračilo, sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti. 8. člen Javne poti morajo biti opremljene s prometnimi znaki glede na namen uporabe. Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov mora krajevna skupnost pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. 9. člen Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti. 10. člen Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet in obratno je ob javni poti najmanj 8 m širok varovalni pas. V varovalni pas se ne smejo graditi stanovanjski ali drugi objekti oz. naprave. Za ograje, razen za tiste, ki so postavljene na vrhu podpornega zidu in opornega zidu, je varovalni pas lahko tudi ožji. Za graditev objektov oz. naprav na območju varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena izdaja soglasje občinski upravni organ pristojen za urbanizem, gradbeništvo in komunalo, če ni ogrožena varnost prometa in če to dopuščajo predpisi o urejanju naselij. 11. člen Določbe 10. člena tega odloka se ne ti porabljajo za območja, kise urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti. 12. člen Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno pot. izvajati na njej kakršnakoli dela-, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo. 13. člen Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa je prepovedano: 1. odvajati in odlagati na javno pot sneg ali led in puščati sneg ali led. ki zdrsne s strehe na javno pot. 2. vlačiti pojavni poti hlode, skale, veje in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje. 3. ovirati odtekanje vode z javne poti. 4. postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo. drevje, trte ali druge nasade, nameščati les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti. ali drugače ovira ali ogroža promet, če se s tem poškoduje javna pot. 5. opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršnakoli dela. ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati in ogrožati promet. 6. poškodovati predmetno signalizacijo 14. člen Če določene zadeve niso opremljene s tem odlokom se smiselno uporabljajo določila zakona o cestah. III. Kazenske določbe 15. člen Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor vozi zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot, in ne plača povračila sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti. 2. kdor prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja 3. kdor brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v varovalnem pasu gradi stanovanjske in druge objekte ter naprave, ki se v tem pasu brez soglasja ne smejo graditi 4. kdor začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti 5. kdor odvaja na javno pot vodo, odplake ter druge tekočine 6. kdor odlaga na javno pot sneg ali led in pušča sneg ali led da zdrsne s strehe na javno pot 7. kdor vlači hlode, veje, skale ali druge podobne predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje 8. kdor ovira odtekanje vode z javne poti 9. kdor postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, namešča les, opeko ter druge materiale ali predmete, če s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet ali če s tem poškoduje javno pot 10 kdor opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti, kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet. 11. kdor poškoduje prometno signalizacijo Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih dočkah tega člena, se kaznuje z. denarno kaznijo do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo do 15.000 din. 16. člen Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen komunalni inšpektor občine Litija. IV. Končne odločbe 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Litija: Branko Pintar Obrazložitev: Osnutek odloka o gospodarjenju z javnimi potmi sta zbora občinske sku-. pščine to je zbor združenega tlela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala na 21. seji dne 26. .1 19X5. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se osnutek odloka posreduje v javno razpravo do Ml 4. 19X5. V času javne razprave so bile na osnutek odloka dane tri pripombe in to iz delegacije 7. konference delegacij, delegacije Krajevne skupnosti Jevni-ca in delegacije iz Predilnice Litija. K besedilu osnutka odloka pa je podala stališče tudi statutarnopravna komisija Skupščine občine Litija, ki je predlagala, da se v 15. členu osnutka odloka pred "15.000 din« doda besedo »do«. Pri pripravi besedila predloga odloka o gospodarjenju z javnimi potmi so bile v celoti upoštevane vse pripombe in pobude iz javne razprave. Na osnovi tega. seje v 10. členu upoštevala varianta, da je oh javni poti varovalni pas širok najmanj 2 m. to je bila pripomba delegacije Krajevne skupnosti .levnica. Sedma konferenca delegacij je predlagala, da razvrstitev javnih poti na podlagi kriterijev pripravi in sprejme skupščina samoupravne komunalne skupnosti, kar je bilo upoštevano in je bila varianta Samoupravna cestna skupnost iz osnutka odloka črtana. Delegacija Predilnice Litija se je prav tako zavzemala, daje varovalni pas ob javni poti širok najmanj 2 m in ne X m kol je bilo v besedilu osnutka odloka. Ista pripomba je bila kot je navedeno tudi iz delegacije Krajevne skupnosti Jcvnica, ki je v besedilu predloga odloka upoštevana. V zadnjem odstavku 15. člena je bila upoštevana pripomba statutarno pravne komisije, tako da je pred »15.000 din« dodana beseda »do«. Drugih pripomb, pobud in predlogov na osnutek odloka iz javne razprave kot tudi iz razprave na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ob obravnavi osnutka odloka ni bilo. PREDLOG: Predlog odloka o gospodarjenju z javnimi potmi se posreduje v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ Predlog Skupščina občine Litija je na podlagi 185. člena Zakona o združenem delu (Ur. I. SRS, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SRS, št. 24/83) pr. h.)., 15. člena Zakona o blagovnem prometu (Ur. I. SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Ur. I. SRS, št. 12/77, 30/78) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija 1. člen S tem odlokom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatera določila odloka o delovnem času v občini Litija (Ur. I. SRS. št. 2/84). 2. člen Spremeni se drugi odstavek 11. člena odloka, ki se glasi: »Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim delovnim časom določijo začetek delovnega časa med 7. in 8. uro. konec delovnega časa pa med 19. in 20. uro. oziroma ob sobotah ob 12. uri. 3. člen Spremeni se 13. člen tako. da se glasi: Organizacije združenega dela, ki na območju občine Litija zagotavljajo preskrbo z naftnimi derivati morajo delovni čas sv; jih poslovnih enot »bencinskih servisov« organizirati tako, da: — bencinska servisa v mestu Litija določita začetek obratovalnega časa ob 6. uri in zaključek ob 20. uri. Ob sobotah in nedeljah pa se lahko organizira dežurstvo z enim bencinskim servisom pod pogojem da obratujeta oba servisa skupaj najmanj do 13. ure. Organizacija združenega dela je dolžna dostaviti razpored dežurstva bencinskih servisov pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 4. člen Za 13. členom odloka se doda nov 13 a člen, ki se glasi: Prodajalna gospodinjskega plina v Litiji, ki bo poslovala v okviru KOP Komunala Litija, obratuje ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 6. —14. ure, ob sredah od 6.—17. ure ter ob petkih od 6.—16. ure. Prodajalna gospodinskega plina všmartnem mora poslovati štirikrat tedensko in to v ponedeljek, sredo, petek in soboto po štiri ure. Začetek poslovnega časa je ob sobotah od 8. — 12. ure. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine litija: Branko Pintar Obrazložitev: Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Litija so obravnava/i delegati na 21. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Litija dne 26. 3. 1985. Na seji ni bilo pripombe na osnutek odloka. Zbora sla sprejela sklep, da se osnutek odloka posreduje v javno razpravo do 30. 4. 1985. V času javne razprave je posredovala na osnutek odloka pripombo le SOZD PETROL DO Trgovina Ljubljana, ki predlaga spremembo 13. člena odloka v katerem je določeno, da prodajalne nafte in naftnih derivatov določijo začetek delovnega časa med 5. in 6. uro. konec delovnega časa pa med 20. in 21. uro. Dežurstva ob sobotah, nedeljah in praznikih izvajata bencinska servisa na osnovi medsebojno sklenjenega samoupravnega sporazuma. Omenjena de/ovna organizacija predlaga, da v predlog odloka vnesemo naslednje spremembe: Bencinska servisa na območju občine Lilija naj obratujeta v času od I. 4. do 30. 9. od ponedeljka do petka od 7.—20. ure. ter ob sobotah od 7. do 13 ure. oz. od 7.—20. ure kadar ima bencinski servis dežurno službo ob nedeljah. Ob nedeljah in državnih praznikih obratujeta servisa od 7.— ¿0. ure. v času izven sezone (od 1. 10. do3l. 3.)paod7. —13. ure. V času izven sezone to je od I. 10. do 31. 3. naj obratujeta servisa od ponedeljka do petka o,I 7. —20. ure. Ob sobotah pa od 7. do 13. ure. oz. od 7. do 20. ure kadar ima bencinski servis dežurno službo ob nedeljah. Za bencinski servis v Gabrovki predlaga de/ovna organizacija da bi obratoval dvakrat tedensko in sicer ob sredah od 12. do 18. ure ter ob sol bi ah od 7. do 12. ure. Predlagana sprememba med besedilom osnutka in predlogom odloku, k / izhaja iz pobude oz. pripombe SOZD PETROL DO Trgovina Ljubljana je utemeljena in umestna ter upoštevana v predlogu odloka razen začetka delovnega časa bencinskih servisov v Litiji, za katera smo določili, da pričneta obratovali ob 6. uri. V 4. členu predloga smo določili delovni čas prodajalne gospodinjskega plina v Liliji, ki se bo vršila v okviru delovne organizacije KOP Komunala Lilija, ki v osnutku ni bil določen. Prodajalna bo poslovala ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 6. —14. ure. ob sredah od 6. —17. ure ter ob petkih od 6. —16. ure. Do ustanovitve te prodajalne pa velja za obstoječo prodajalno v Podkra-ju enak obratovalni čas kot za prodajalno v Smartnem pri Liliji. PREDLOG: Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v občini Lilija se predlaga v obravnavo in sprejem zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Lilija. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJI. IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ GLASILO OBČANOV UHutmUiIj OMiadalaafcKaciSZPL Ulja.GlataiTed-afe Min Kaplja. O^m ird-i Gbili eKaim: Jok Št i .jak. aa^gaiaiai araaaik ltetbreahirga aotcičrvalca: Trne Brilrj. Lcklar Citatih afctaaat: Jrika Brke. t. reja anoaftU aaW. tnšttšA imtmmitmtA *««ta: llaaa Bole. OUbnaaje ia tcMKa* arrjaaj*" Drafla Pe«5raik. Priprava «ta tfcfc* DIC". TOZD Grafika Nate awi»a. TRk: IMama Ijaavka ■mica. Nada« areaaitlia: Litija, Panama ». Id.: ni-al 7. Cacaais arrjcanj» wa ea»ai.aiaj.i»a v aaHai