LAD. OGOREK:
Gad
ud je kakor gad! — Tako označujemo človeka, ki ima oster in zbadljiv jezik. Res, tudi jezik rani človeka, a še bolj ga rani gad, saj mu s svojimi strupenimi zobmi provzroči lahko — smrt.
V gornji čeljusti v glavi, ki je pokrita z drobnimi luskami, ima dva daljša, otla, strupena zoba. Kogar ujč, temu priteče iz gadovih zob v rano, ki je velika kot vtjod igle, nevaren strup. Posebno ob vročih dneh je strup vedno opasen, Casih deluje že v nekoliko minutah. Delovanje gadovega strupa opisuje Erjavec tako-le: ,Od gada ujeden človek čuti hude bolečine. Pičen ud oteka,
-^.    104   ¦«—
človeka obhajajo slabosti, moči ga zapuščajo, v glavi se mu vrti in naposled omedli. Odrastel človek dlje časa boleha, časih pa tudi umrje."
Kako se nam je ravnati, če nas gad uje, pojasnuje isti prirodoslovec: ,Pri plitkih ranah dostikrat že pomaga, če rano izperemo. Globokejšo rano pa moramo z nožem razrezati, da kri tem hitreje odteka; tudi je dobro, rano oprezno izrezati ali izžgati in pičen ud podvezati, predvsem pa je treba hitro iskati zdravniške pomoči."
Gad je debel kakor prst in redkokdaj čez 60 cm dolg. Spoznati ga je po rjavem rogljatem traku, ki se mu vije po Iirbtu. Ob straneh pa ima oktogle čmikaste lise. Na tilniku ima križu podobno marogo, po trebuhu ima na črnem dnu bele pike.  Jezik mu je raztezen in razcepljen, a z njim

ne more raniti. Stanuje na skalnatih, suhili niestth, pa tudi na prisojnih senoželih in celo v močvirjih. Najrajši pa biva v nizkem grmovju ali pa na kamenju, ki ga solnce greje.
Gadov strup je prozorna, ruraenkasta tekočina brez vonja in okusa. Zelodcu ne škoduje, pač pa je nevaren krvi, ki jo zastrupi. Nevarnejši od gada je modras, ki iraa na nosu mehak rožiček.
Naša podoba nam kaže gada, sikajočega v veverico, ki je brezskrtmo pridrčala po deblu. Kdo nam zna napisati basen o gadu in veverici, kakor ju kaže ta podoba?