V urek. četrtek is i»Uto i,b»J» i" »«U» » *<»''• L„r« kre< pošiljanji »• mm ■• nt Iftu »»I. - k.
j.  pol   l«t*   .   .   4   .,   - ..
»a Utrl I tU . * .. SO
|*0   |HI - I I .
Ki f»» leto 10 fl. - k. z* pol leta . S - •• ij intrt M« I ..   *" ••
Vreiluiiitvo in opra»niit»»
K t |.npo«kili uli'»n IBtttMfMM) 't. 117
O / ii.i ii' I i
Za navadno ilveatopno vrsto t« plaiuj« (i kr, te se natisne ikrat. 5 kr. r» M tiski Jkr<t,
4 kr.    ■■ Utka lkr*t<
vr-t-e pumenke ha pltuu Jijo po prontoiu.
Za vsak tisek je ||.,. ai kolek (atmnpalj) za su l.
Kokopisi ne ne vrarajo, itopiai naj se blagovoljno frankujejn.
V MaribOPU februarja 18G9.
Toča,] II.
Volilnim možem
mariborskega, šl. lenartskega in slov. bistriškega okraja.
••v
Prevzeli smo preimenitno nalogo, da volimo v imenu svojih sosedov in rojakov 27. t. m. za naš volilni okraj deželnega po-lauca. Slabo bi ustrezali svoji dolžnosti, ko bi se te naloge lotili, predno smo jo resno in skrbno premislili, in morebiti v deželni jsbor poslali moža, ki bi našega in zaupanja naših voliicev iie bil popolnoma vreden. Svesti si svoje prevzete dolžnosti smo stopili podpisani možje med seboj in pa' z.Narodnim volilnim odborom mariborskim v osebne in pismene dogovore, da bi se zedinili o lastnostih, ktere mora imeti naš poslanVc.' Tu jih javno razglašajo, da se vedo tudi naši tovariši po njih ravnati.
Naš poslanec mora biti pred vsem naroden. Prepričani smo, da more narod v dušnem in materijalnem oblim Je na narodni podlagi napredovati. Narod, ki sam sebe in svojega jezika ne spoštuje, mora iti v pogubo in propasti. Zatorej tirjamo, da naš poslanec naš jezik zna in spoštuje, in globoko bi obžalovali, ko bi se bilo nekoliko naših rojakov tako daleč izgubilo, da bi si moglo za svojega zagovornika izvoliti moža, ki je očiten nasprotnik našega narodnega napredka.
Naš poslanec  mora biti neodvisen, v svojem prepričanji in ravnanji   ne omahljiv, in ne sme' nikjer gledati na svoj 1 a 81 e n dobiče k. Naša narodnost je V vedni nevarnosti, naši nasprotniki nas neprenehoma napadajo, in kdor nas hoče V teh nevarnih okoliščinah braniti, ne sme mu rok vezati ne služba, ne kako drugo stanje, ne smejo ga^ vabiti ne časti, ne viša služba  ali  denarni dobiček ; edino čast ima iskati v tem , da je po volji in na dobro delal svojim volilcem Preveliko je število onih, ki so nam obljube delali, kedar so nas potrebovali, v nevarnih časih pa zapustili in odpadli,
NaŠ poslanec mora biti svobodomiseln. Le ako bo ljudstvo smelo samo svoje zadeve oskrbovati in za Bvoje potrebe skrbeti, le ako se razvije svobodno življenje v srenji in državi, imamo pričakovati boljše prihodnosti za-se in za svoje naslednike. Zatorej mora biti naš poslanec posebno neodvisen od večine sedanjega deželnega zbora, ktera večidel rada potrdi, kar dunajska vlada tirja, in se le malo ozira na naše posebne potrebe.
To so glavne lastnosti dobrega slovenskega poslanca.   Vse pa nahajamo v obili meri zedinjene v osebi
g. ilr. DfHiiinkiiNa,
od ve(uika v Mariboru,
eterega Vam torej živo priporočamo kot drugega zagovornika našega okraja v deželnem zboru Štajerskem.
Kako se ima narod ne le z besedo, ampak z deli spoštovati, je videl g. dr. Dorainkuš. že v svoji rodovini. Ime njegovega deda se še dandenes s spoštovanjem imenuje v Središkem obližji, in njegov oče si je pridobil ljubezen svojih rojakov, da so ga leta 1848, dasiravno je bil grajščinski gospodar, slovenski kmetje dvakrat v deželni zbor volili. V otročjih letih torej se je g. dr. Dorainkuš že navzel ljubezni do svojega naroda, ktero je v dejanskem življenji vselej z deli izpričeval. V njegovi pisarnici se je poleg nemškega že od nekdaj tudi slovensko pisalo. Ne nevolja uradov, ne denarna izguba ga ni mogla odstrašiti,da ne bi bil tudi glede jezika Sloveneem pravičen. Njegovemu rahločutju samemu bi ne bilo po volji, ko bi hoteli tu na veliki zvonec razobešati , kar je on storil v podporo slovenskih društev, za ustanovljenje in razširjenje slovenskih časnikov in knjig, zamolčati pa ne smemo, da še dandenes vživa njegovo izdatno denarno podporo mnogo učencev nižih, srednjih in viših šol, kteri bi se bili morali brez njega odpovedati šoli, učenju in boljši prihodnosti. Prebivalci mariborskega mesta in okolice pa Vam znajo povedati, koliko si je g. dr. Dorainkuš prizadeval, da so se olajševale in konečno odpravile krivice pri mariborskih mitnicah (niautah). Kdor se tako vede, na njega smemo zaupati in se trdno zanašati, da nikjer ne omahne , ampak da bo v zvezi z drugimi slovenskimi poslanci vse storil , karkoli bi moglo služiti spodnji Štajerski in njenim prebivalcem na olajšanje in izboljšanje, in vsem Slovencem pomagati do srečnejše prihodnosti.
Poleg navedenih lastnosti dobrega poslanca ste gotovo slišali še omenjati, da mora biti poslanec podučen, zveden in skušen, da mora znati dobro govoriti, da mora natanko poznati deželo, njene prebivalce in potrebe. Vse te lastnosti ima tudi g. dr. Domin-kuš, in smemo trditi, da se more v teh zadevah meriti z vsakim drugim kandidatom, ki se Vam morebiti priporoča, in da ga bo gotovo odmeril. Opominjamo Vas le, da je tudi sam posestnik in gospodar, da sam čuti bremena in težave kmečkega stanu, s kterim je že po svojih opravilih v vedni dotiki in zvezi, kterega torej do dobrega pozna.
Rojaki! S pazljivim očesom bo gledal 27. t. m. na nas vsak pošten sin svoje matere slovenske. Domovina vidi v nas Čuvaje zadnjega svojega, že tolikrat prestavljenega mejnika in pričakuje, da ne za ped ne odstopimo slovenske zemlje, ktero smo po svojih očetih slovensko sprejeli, in ktero moramo — ako nočemo biti nezvesti oskrbniki — svojim sinovom slovensko zapustiti. Ne goljufajmo upanja, ktero v nas stavijo naši slovenski bratje, ne pozabimo svoje svete dolžnosti do sebe in naroda, in pomnimo vseg-dar na resnične besede našega pesnika, ki pravi:
Kdor zaničuje se sam, Podlaga je tujčevi peti!
To smo Vam hoteli pred volitvijo v resen premislek ponuditi. Ako si bodete vse to skrbno razmislili, potem smo prepričani, da bodete v odločivni uri, na dan volitve z nami enih in istih misli, in da bomo vsi soglasno in navdušeno izrekali:
(«os|i. dr. Dorainkuš je in ostane nas poslanec!
V Mariboru februarja meseca 1869. (Slede podpisi narodnih volilnih inoi, kterih pa ne tiskamo, ker se bo ves oglas s podpisi vred itak še posebej tiskal in razposlal.)
Mariborska volitev.
Malo ho nemške struni v se poganjajo /a stanje štirske
V. *)
v mariborskem okraji zdaj ljudi, kterim M se ne bil od roka potisnil list, na kterem narodni nasprotniki trdijo, da spravo med narodi , za napredek v svobodi in za blago-dežele. Ko bi bila našim nasprotnikom ta obljuba prišla il srca, veselili bi M je in prvi podali roko k prijateljstvu. Ali skušnja prejš-njib let noter do denašnjega dne nas uči, da je to obetaaje le sladek med, na kterega naj bi se vjel lahkoveren volilec, »lasti nas ač<5 sadnji dnovi, da naši nasprotniki drugače govore in drugače delajo. Ogledimo si stvar! Sprava med narodi bi bila pogodba, sklenena med Nemci in Slovenci, v kter. bi so natanko določile pravice, kterc mora Nemec priznavati Slovencu in Slovenec Nemci, da bi mogla mimo in prijateljsko drug živeti poleg drugega. Oba naroda bi morala sklepati to pogodbo po svojih zastopnikih ali poslancih, kterega bi morah Slovenci voliti med seboj. Mi Slovenci nismo Nemce... te pravice nikdar in nikjer kratili, V nemški okraj BO ni Sel še nikoli Slovence ponujat za poslanca. Ali pa tudi Nemci tako? Ne! Da molčimo o drugih, naj pokažemo sam«, na mariborski okraj, kjer se nam z vsemi pripomočki vsiljivo agitacije vrira Nemec, ki ne zna našega jezika, ki torej tudi ne more imeti uiti Brca niti glave za nas in našo potrebe. Ostanimo pri pogodbi in sprav.' Kdo bi jo sklepal, ko bi se — česar pa ne verujemo — res volil Nemec za našega pooblaščenca? <>d nemško strani bi jo sklepal Nemce, od naše strani zopet Nemec, torej Nemec z Nemcem, pogodba bi bila enostranska, vse bi ostalo pri starem. Pogodba hi veljala le toliko časa, dokler bi mogel biti Slovenec zadovoljen z drobtinico, ki bi padla od mize, pri kteri bi so Nemca posmebovala kratkovidnim Slovencem. Iz toga že je razvidno, da stranki, ki nas hoče že pri pogajanji, pri sklepanju spravo pripraviti ob naš ravnopravni glas, ne more hiti za mir in spravo, ampak le za gospodarstvo, kterega je toliko časa nad nami imela in kterega se ne more odvaditi. Kakor torej tudi Slovonci želimo miru in prijateljstva z Nemci, vsak dan se bolj prepričujemo, da s takimi možmi no moremo sklepati pogodbe, ki bi nas imela le Ircnotek časa vezati.
In kako so začeli naši politični in narodni nasprotniki delati prve priprave za novo pogodbo ali spravo med Nemci ?   To ravnanje smo razlagali v vsej njegovi gnjusobi v zadnjib listih, ko smo podirali gromado, ktero so bili ti gospodje nakopičili iz laži, obrekovanj, grdenja in sumničenja proti nam Slovencem, in ktero so hoteli s žrjavico svojo strasti zanetiti, da bi bil njen pohlepni ogenj požgal vezila, ktera vežejo slovenska srca med seboj, slovenski narord z njegovimi javnimi zagovorniki.  II koncu teb člankov nam je zavrniti še ono očitanje.   Lahkovernim dušicam so razlagali naši nasprotniki , da se Slovenci v deželnem zboru in V življenji sploh nasproti stavijo napredku in svobodi. Kakor navadno tudi tukaj niso vedeli svojo zlobne trditve spričati z dokazi.   Nam se prav zdi, da so kakor pravi hinavci svoje lastne napake hoteli zvrniti na slovenske rame — vsaj  v vsem svojem vpitji niso vedeli povedati, kaj so oni za naš narod, za napredek in svobodo storili, kaj in kako hočejo v ta namen storiti v prihodnje, ampak svojo široke režeče rane so vedno le s tem pokrivali, da so kazali na rane, ktero so nam vsekali v svoji zlobni domišljiji. Posebno so sumničili postopanje naših slovenskih poslancev v deželnem zboru   Žal nam je, da nam denes prostor ne dopušča, na  tanko in dobro pokazati po stei.ogratičnib zapisnikih , da so naši štirski poslanci pri vsaki priliki govorili za enako pravice in svobodšine vseh avstrijskih narodov 111 vedno pomoči tirjali svojim volilcem. V zadnjem zasedanji sta poslanca Herman in Vošnjak j usno in določno i/rekla . da Avstriji   ni   pomoči,   kakor ako  se   podele   vsem narodom enake pravico in sta odkritosrčno kazala na žalostno nasledke sedanje nemško -magjarske politike — nepovoljne razmero avstrijskih Slovanov sta opisala   tako živo pa   resnično, da so njune besede   nemškim gospodarjem So dolgo potem po ušesih brenčale.   Za pravico in ravnopravnost sta se potegovala, ko je bil govor o Pominkuševi in Sehniidtovi volitvi in sta razkrila, kako enostransko je postopal deželni zbor in odbor proti Slovencem in kako milostljivo proti Nenceni. Dve prelepi interpelaciji so predložili naši poslanci vladi, ktero so vprašali, kedaj in kako bo vlada preskrbela, da se konečno enkrat vrata odpro slovenskemu jeziku v urade, šole in javno življenje in da so odpravijo dosedanje nepostavnosti.   Mnogo so eden za drugim govorili za to, naj se /.boljšajo naše šolo, naj se napravi realna gimnazija na Ptuji, naj bi se z deželno pripomočjo izdajal slovenski gospodarski list, naj bi se ne odpravila slovenska stolica na vseučilišči v Gradcu, naj bi bili deželni uradniki po naših toplicah vsaj zmožni slovenskega jezika.  Na dalje smo jih slišali svoje krepke besede oglašati, naj se /.boljša sedanja postava o okrajnem zastopu, ki je slovenskemu kmetu v teb zborih popolnoma usta zamašila. Davno že je bil g. Herman dokazal, da moramo Slovenci na Stirskem neprimerno svojih sinov v vojake pošiljati, lotos je dokazal gosp. dr. Vošnjak. da plačujemo neprimerno veliko davka.   Ko so bilo na dnevnem redu ceste, tirjali so. naj se na deželne stroške popravljajo tudi nam, ne le Nemcem na gornjem Stirskem.
Dr. Vošnjak je v posebnem nasvetu tirjal, naj se popravijo in ograde bregovi Diavine, da ne bo škodo delala in žetev pokvarjala. Poslanec Li-pold je posebno pridno delal v linančnein odboru. Ako se torej ozremo na kratki letošnji deželni /bor. vidimo naše poslance, da so v državopravnib, ..stavnih. Šolskih . narodnih in narodno-gospodarskih vprašanjih vselej krepko zagovarjali tir jat ve našega čas:., tirjal ve napredka in svobodo, da so hoteli svobodo in pravico, ktere Nemcem nihče ne krati, raztegniti tudi na svoje volilce, poštene Slovence, da sinemo torej z njihovim vedeiijom popolnoma ■•dovoljni biti. Stalo bo prihodnji teden na Slovencih samih, ali si hočejo število svojih zagovornikov v deželnem  zboru pomnožiti, ali pa poslati tje
moža. ki bo r.a to glasoval, kar bodo tirjali Nemci, pri slovenskih tirjatval. pa si svoja učesa mašil. Kako slovenski rodoljubi sodijo o našem kan lidatu, priča oklic narodnih volilnih mož, kažejo naši dopisi in mislimo, da bodo vsi slovenski volilci poslušali glasove in svarila svojih rojakov in prijateljev in 27. t. m. soglasno volili g. dr. Dominkuša !
I) o p i s i.
*)   Bila je pomote, <ln je sudnji nnšili Slsnkov
Htovilku VI. j čl.u.ok ju bil IV.
t om napisom imel prsditevUeno
Vrodu.
Is Vranjskega. J.8. [I/.v. dop.| Znano je, da so Vranjčani poslali našemu deželnemu zboru adreso: naj se vpelje slovenski jezik v uradnije in naj so slovenski Štajar pridruži zedinjeni Slovoniji. — Deželui odbor je hotel Slovence podučiti z neko brošurico in poslal to na okrajne zastope , da bi razširjali nepoklicani poduk. — Naš okrajni odbor ga je s kratka zavrgel ter djal, tla ga Slovenci ne potrebujejo, ker sami vedo , kaj delajo iz zrelega prepričanja iu je zavrnil dež. odbor s tem, da on ni pooblaščen takih podukov med ljudstvo trositi, kajti prošnjo za zedinjenje Slovencev so bile na dež. zbor in ne na odbor stavljene , zbor pa tudi še odbora nikakor ni pooblastil . ter da je ta poduk slovenskemu narodu razžaljivo sestavljen. Ta predmet se je obravnal v veliki skupščini okraju, zastopa — kjer se je z večino glasov odbil in zavrgel (aristokrati so bili nasprotna majšina). Skupščina okrajna pa je še pri tej priliki zopet izrekla željo, naj se vpelje slovenski jezik v vse urade na slovensk. Štajarji, ktori naj se združi s zedinjenu Slovenijo. — To pa je bila žrjavica našim renegatom iu od te dobe so datira neprestano protinarodno hujskanje. —■
Pretočeno saboto, 13. t. in. smo imeli volitev volilnih mož k volitvi dež. poslanca. Ne bi bili verjeli, da bi tako podšuntaui bili nekteri volilci! —- Borba je bila gorka, — kajti bilo jo treba :;krat voliti in končno še vadljc ; - ali sreča je potegnila na narodno stran , ter še osoda vadlje je pokazala, na kteri strani je pravica; izvoljeni so gg. Šventner, Brinovec in Scntak. —
V pnmleljek , 15. t, m. pa je bila soja srenjskega zbora, pri kteri jo med drugimi predmeti na vrsto prišla tudi odločba uradnega jezika v srenjski pisarnici na poziv c. k. okrajn. glavarstva v Celji. Prišli so od prvega do slednjega vsi odborniki, čeravno jih drugekrati vsob vkup spraviti nikakor ni mogoče. — Tisti možje, ki so pred nekoliko meseci na dež. zbor podpisali adreso za vpeljevanje slovenskega jezika v vse našo urade in zedinjenje Slovenije, bili so podšuntaui došli ta dan z namenom, vbraniti vpeljevanje slov. jezika V srenjski urad. (J. župan je predložil: Ker je večina sreuj-čanov nezmožna nemškega, naj se ohč. uradovanje tako vravna , da se slov. pisari splošno, nemško pa za vse tiste, ki to žele iu zahtevajo, ker tako tirja postavna ravnopravnost, in pravica — Dva moža, ki sta bila brojem k nasprotnikom. nista mogla se podati, da hi ravnopravnost zametavati pomagala in storila sta večino za ta predlog. To vidši, so po moralnem pritisku tudi drugi vstali, tako daje predlog bil enoglasno sprejet (<1.»k«1»: ni črke slovenski pisarilo). Živ dokaz tedaj, da so Vranjčani šo dobre volje, ako bi jih le ne pačili — „ničlo pred številko" — iilistri! — Pač In bilo želeti iu veselo, če bi Vranjčani bili z Vranjčani in ne podajali posluha grdemu hujskanju vremenjakov vetrnjakov! —
Iz Fravhajiua Hi. iebr. flzv. dop.J 7, veliko nevoljo smo brali oklic, v kterem nekoliko domačinov in mnogo tujcev priporoča g. penzijo-ni ranega stotnika Seidelna za deželnega poslanca in v ktuiem pravi, da omenjeni gospod želje iu potrebe našega kraja dobro pozna, iu da ho kedaj delal za mir med narodnostim! in za napredek na svobodni podlagi. Hočem vam 1.' eno naših skušenj naznaniti , iz ktero boste videli koliko g. Seidel, ki se baba s svojim stanjem kot predsednik okrajnega zastopa, in pa njegova stranka spoštuje ljudske želje, ustavne naše pravice in kako ti ljudje delajo za mir mod narodnostimi. Naša srenja je hotela prodati nekoliko srenjskega zemljišča in je to po postavi naznanila okrajnemu zastopu ter prosila potrebnega dovoljenja; z odlokom 3. septembra 18G7 jo okrajni zastop prodajo dovolil s tem pogojem, da se predloži še zapisnik, iz kterega je razvidno, da so srenjski volilci prodajo dovolili. 17. sopt. 18(Jč je sklical naš župan vso volilce, ki so prodajo potrdili in še isti dan so je napravil dotični zapisnik v slovenskem jeziku in se poslal s prejšnjimi pismi okrajnemu odboru v Mariboru. Odbor pa menda ni hotel slovenskega zapisnika videti, kajti 10. dec. nam je poslal odlok, v kterem pravi, da 80 nam daje konečnoveljavno dovoljenje za prodajo z istim pogojem kakor prvič, da se namreč dokaže privoljenje srenjskih voliicev. Na to je naš obče spoštovani župan v imenu srenjo prav spodobno odgovoril, da leži tak zapisnik pole^' druzib pisem; naj ga torej odbor le izvoli pogledati. Ako hi pa slovensko pisanega zapisnika odbor ne umel, naj si ga da prestaviti uli vsaj raztohna-čiti. V prihodnji seji okrajnega zastopništva je bila huda vihra zarad tVavhajmskib Slovencev, ki so razen tega v drugi prošnji od -t. januarja 18G8 prosili, naj bi se naši srenji v prihodnje slovensko dopisovalo. Odbor se je bil vsedel nad naše slovenske vloge in rekel, da je našel v njih 14 jezičnih napak, da pa mora fravbajmsko srenjsko zastopništvo znati tudi nemški pisati, kajti prošnji jo bilo prideto tudi nekoliko nemških pisem. To je sicer res, samo da je odbor pozabil, da so nam delali nemška pisma notarji in odvetniki, v kterih delokrog taka dela spadajo, in da bi so iz teh pisem ne smelo ničesar izpeljavati, ko bi se tudi mi hoteli odpovedati svoji postavni pravici po slovenskem jeziku.
Po viharni seji, v kteri so sedanji podporniki Seidelnovi prav priiluo mahali po razposojenih Slovencih, storil se je sledeči sklep: „Okrajnomu odboru se nalaga, naj fravhajuisko srenjo zarad razžaljivoga in nospodobnega govorjenja v njeni vlogo da odlok, da sme okrajni odbor srenjam mariborskega okraja uradno le v nemškem jeziku dopisovati." Kakor sem že rekel, ni naš župan druzega storil, kakor okrajnemu odboru pisal, naj izvoli brati slovenski zapisnik -- in to že je odborovo enostranost tako pičilo, da pred javmm svetom podtika županovemu pisanju razžaljivost in nespodobnost
»o moji priprosti misli  je odborovo ravnanje v tej zadevi vse prej kakor navičuo, svobodomiselno in spravno za narodnosti.
Svojo nesalomonsko odluko glede rabe nemškega in slovenskoga jezika e okrajni odbor v-aj v svojih očeh s len opravičeval, da je rekel, da samo a eno srenjo ne bo slovenski uradoval , ker hi z;i slovensko pisanje potre-reboval zapriseženega prestavljalca ali tolmača, ker odbor sam slovenski
ie ume. > w
Proti temu nai se mi dovolijo ta-le pom/.na vprašanja: Ali je v mariborskem okraji res samo ena slovenska občina ? Ali je okrajni odbor ali lastop vprašal posamezne občine, si li žele nemškega ali slovenskega dopisovanja in uradovanja V Ali se je držal odbor pri tem odloku načela ravno pravnosti? Ali pozna odbor potrebne postave? Ali je odbor imel tudi za inšo prošnjo posebnega zapriseženega tolmača, ki mu je pri svoji prisegi po-Jedal, da je v našem pismu 1-1 jezičnih napak? Cfl pa ni imel tolmača, kako je to, da odbor na eni strani pravi, da no ume slovenskega jezika, na drugi nam pa vondar ve naštevati jezične pomote? Ako so stroški za slovensko pisavo preveliki, naj se nam pove, ali Slovenci nič ne plačujemo 1 potrebam okrajnega zastopa? Ali so slovenske želje v odborovib očeh po polnoina nevredne? Ali je v mariborskem okraji več Nemcov ali več Slovcn-Lv? Ali je ljudstvo na svetu zarad okr. zastopa, ali zastop zarad ljudstva? iko v eni srenji par ljudi nemški ume, zakaj bi moralo oOO—UOO Slovencev nevednosti ostati? Ali ne sme vsak državljan vedeti, kaj se v okraji godi? Ikrajni odbor se huduje že zarad nekterih slovenskih vrstic, kterib ni umel, kako pa da se sili večina okrajnih prebivalcev z uuumljiui "in neznano nemščino? —
Ali sme pravo zastopništvo tako naravnost pod  klop metati pravične želje, ne posameznega človeka, ampak cele srenje? Ako občine iz Dunaja in Gradca dobivajo  postave v slovenskem jeziku, zakaj bi ne smele slo-' venske pisavo prositi pri svojem okrajnem zastopu? Ali je ponižna prošnja poštenemu človeku razžaljiva? Ali stoji Maribor na bolj nemških tleh kakor Gradec in Dunaj? — 'Paka vprašanja bi  lahko še brez  konca nadaljevali, • pa prepričani smo, da nam brez rudečice v obrazu niti na dozdanja ne vedo odgovoriti, niti okrajni zastopniki  niti zaslopov predsednik g. pensijonirani stotnik Seidl.  Le eno  opouihico hočem  še pristaviti. Vsak pošten človek mora priznati, da Maribor stoji na slovenski zemlji. Nemci so  med nami le . naseljenci. Mariborski domačini pa so vsi po  rodu in krvi Slovenci  in le nemške učilnice so jih gnale tujstvu v naročje.  Pa ne le v naročje, ampak tudi popolnoma v roke!   To se je pokazalo že pri  zadnji  volitvi za mariborsko mesto, ktero ni imelo ni enega domačina, ki hi  ga bilo sposobnega spoznalo, da hi bil mesto zastopal v deželnem zboru.   Tujca si je moralo voliti, tujca, kterega je šo leto poprej na vso pretege črnilo in grdilo, /daj pa hoče tudi nam slovenskim kmetom usiliti tujca, ki po navadni pameti ne more imeti uiti srca niti razuma za naše potrebe ! Mislim, da smo slovenski kmetje še toliko svesti samega sebe, da si ne bomo dali  očitati, da bi ne .imeli domačina, kteremu bi dali v roko nekoliko svoje prihodnosti! Mislim, ula se torej noben Slovenec no more pustiti omamiti z Seidelnovimi in z obljubami njegove stranke, ampak da bo vsak volil,  kakor se spodobi, volil iu delal za narodnega kandidata g. dra. Dominkuša.
Da so h koncu vrnem še enkrat k naši fravhajinski zadevi, moram potrditi, kar je nedavno pisal „Slov. Nar." Na našo gori omenjeno vlogo nam sedanji nemški kandidat še zdaj ni dal odgovora, dasi ravno je tega že preteklo več kakor leto in dan, dasiruvno smo .odgovora prosili že po časnikih. Kako zaupanje bi mogli imeti do moža, ki tako malo gleda na naše 'i želje, na našo prošnjo in na svojo dolžnost? Ali moremo misliti, da bi g. I Seidl spolnoval dolžnosti deželnega poslanca, če so mu pretežavna opravila odkrajnega zastopnika? Mislimo, da ne! Zatorej mu ne nalagajmo novih dolžnosti, dokler sedanjih ne more izpolnjevati!
Iz celjske okolice, 16. iebr. |Izv. dop.j V. Jaz Vam še nisem iz te lepo okolice nikoli pisal, domorodna dolžnost pa tirja od mene , da Vam naznanim, kar se pri nas godi, da Vam zberem glase , kteri se pri nas raz-trošeni čujejo in da povem Slovencem, da naši nasprotniki, če jim je vse . drugo prizadevanje že spodeletelo , tudi s sladkimi hinavskimi besedami znajo pred Slovenca stopiti ako gre za to, mesto zadobiti, iz kterega hi mogli vso izkoreniniti, kar je slovenskega. S takimi sladkimi besedami nas nadlegujejo naši mestni nemškutarji v priporočilu svojega ustavoljubncga kandidata dr. Leitmajerja. Ker ga jaz že več let dobro poznam, ne moramo mali črtici molčati, da bodo Slovenci na tanko vedeli, kaki možje se njim ponujajo, in za kako bedasto si mora Celjsko mesto slovenske kmečke volilce misliti, če si predrzne s takim kandidatom pred nje stopiti. Ta gospod, kterega vsikdar pod rebrami zbodne, če slovenski glas sliši , se šopiri zdaj z slovenskim jezikom. Zakaj samo zdaj, ko bi rad na tisto mesto prišel, na kterem rastejo vladi udanim možem d o h r c slu ž b o ? Ta gospod je predsednik tistega neinškutarskega društva v Celji, ktero jo naj-vekši sovražnik vsega slovenskega, društva, ktero hi rado Slovence v čisto Nemce spremenilo, če bi le mogočo bilo, kterega udi se vsegdar razkačijo, če glas slovenskega govora zaslišijo. Omenim samo, da so udjo tega društva enkrat v gostilnici, v ktero so tudi nekteri naših cenjenih narodnjakov prišli, in slovensko se pogovarjali, rekli, ko so Slovenci odšli: „od-p rim o okna, da se slovenska smrad razkadi lil — Predsedniku tega v istini „prenapetega" društva se priljubi obračati na tiste zaničevane Slovence, in zahteva od njih voljen biti! Gotovo, čestiti celjski Slovenec, če bo mož, kterega ustavno društvo celjsko tebi za kandidata ponuja, kedaj glas za Slovence in njih narodne pravico povzdignil, tedaj bode tudi Savina nazaj proti Zavcu tekla.
Kako si morete Slovenci nadjati od moža, kterega društvo priporoča, da bi on za Slovenca, za pravice njegove, za zaničevani slovenski jezik, za to, da se samo v tem jeziku po uradih piše, svojo besedo kedaj povzdignil': On vam v svojem priporočilu tega še obljubil ni: On govori, da hode za svobodne šolo skrbel, ali on je modro zamolčal, kako bodo on zanašo slovenske
šole skrbel, Celjska mostna občina je mestno šolo v občinsko spreobrnila, zato, da njo lahko po svoji volji čisto ponein« uje. samo za to, da nji m morajo učitelji po njihovi nemškutarski godbi ravnati se. — Pogledati nam jo tedaj treba.  le malo v vsakdanje  življenje, in znane  so nam tiste pienaredbe. tista svoboda šole, za ktero se ta novi kandidat v  dež. zboru potezati misli.   Celjan nikdar s Slovencem  slovenski ne govori, C-o ne ve, da ima ;lenar v roki. drogač si; ga boji, kakor bolezni,   .laz še nc verjamem, da hi ta gospod toliko slofcnskega jozika /.možen bil, da bi bil pismo, s kteriin se mi Slovence obrača, sam spisal, čo tudi zdaj trdi, da hode njegovi nalogi najveća podpora slov. jezik.   Tudi g. Lohninger, dokler je še slov. Gradec zastopal, je vsegdar kričal, kedar je kteri slov. poslance za Slovence  se potegoval : „,laz mu odrekam pravico, v imenu Slovencev govoriti, todi mene so Slovenci volili in jaz se ne potegam za te. kar ta gospod pravi,  ker mi ni po volji."  — 'Po Vas naj nič ne moti, če je on v Celji preiskalni sodnik, da  hi tudi slovenski jezik dobro znati  moral.   Mi imamo na spodnjem štajerskem Ncmco za uradnike, kteri celo na deželi še  več s trdimi Slovenci uradovajo, kakor so uradovali v Celji. — Celjsko ustavno društvo tudi nikdar dalje ne vpraša, če bodo davki povišani,   nikdar  nc bo reklo, Slovenci ne monjo davkov premagovati, naj se, znižajo, temuč oni rečejo: to je zdajna „ljudska" vlada storila, in to tedaj mora dobro biti, vlada se mora podpirati.Zdajna ustava se nemškemu kandidatu dobra vidi, da se nihče ne sme predrzniti, prcmcinhe in poboljšanja želeti. Zakaj pa bi si še tedaj poslanca volili, če je že vse storjeno, za kar so šo on potezati misli, če on sam reče, da je s prisego potrdil, da od tega, kar jo zdaj, odstopiti noče in ne sme.   (In je tedaj tudi prisegel, da je vso dobro, kakor jo zdaj v ustavi, in da vam za polehčanje vaših težav nič pomagati ne more.   In da on iz svojega življenja spodnji Stajer, njegove želje in težave pozna? Kako to žlahtni gospod ? Vi niste mar !) let na gornjem nemškem Stajarji, kakti aktuar uradovali, in ste še le pred enim letom komaj v Celje prišli, in zdaj Vi že poznate naše težavo in našo želje?   To je  malo neverjetno. Premislite si tedaj Slovenci celjskega okraja, kterega izmed vam priporočenih mož boste volili, ali Ivana Z uža, moža prepričanja, značajnosti in izobraženosti, moža iz. vaše sredine, kteri po svoji lastni skušnji  oozna Vaše rane. želje, pravice iu nepravice, ktere se Vam godijo;  za ktere se on tudi vsegdar potezati hoče, iu kterega kakor neodvisnega človeka nikdar nikaka sebičnost vodila ne liodr, — ali pa Vam nepoznanega, oil Slovencem zelo neprijaznega društva priporočilnega moža, kteri ne more znati vašega jezika dosti več, kakor kolikor si ga s besednjakom v roki, z velikim trudom, v ta namen malo nauči, da bi Vas Slovence na volilni dan pregovoril, kteri med Slovenci ni toliko živel, da hi poznal, kile nje črevelj tišči.   Mi smo prepričani, da hote vsi z nami klicali: I van a uža jo poslanec za celjski volilni okraj, Slovencu boste dali kot Slovenci vašo pravice zagovarjati, in nobenemu drugemu , kot Slovencu.
Iz Središča, 17. febr. flzv. dop.| — Srco mora človeka boleti, kader sliši in bere, kako naši nasprotniki kandidata za deželni zbor, od vsob Slovencev visoko čislanega dr. Dominkuša obrekujejo. Tako ravnanje posebno jezi nas Središčane, ki smo poznali cledoka iu očeta tega gospoda, in smo prepričani, da je dr. Dominkuš vreden vnuk in sin svojih starišev. — Dominkušov dedok ali stari oče so bili častiti no samo v Središči in v sosednih občinah, temuč tudi v celem Ormužkein okraji. Njihova poštenost in zdrava pamet ste bili sploh poznani.   Kedar so bili župani pred koncem leta v Ormuž k okrajni oblasti poklicani, da bi proračun za okrajne stroške podpisali, so vsi pred k Dominkušu  prišli prašat, koliko smejo potrditi in koliko odbiti.   Kar so Dominkuš rekli, so župani storili.   Oni so več za druge nego za sebe živeli, in še zdaj so ljudje spominjajo, koliko dobrot so sosedi in oddaljeni prijatelji od njih vživali. Oni so bili izgled dobrega značaja.   Umrli so v letu 1821 , in vso jo za njimi žalovalo; v Središči nikoli ni bilo toliko ljudi pri nobenem sprevodu , kakor pri njihovem.   Na smrtni postelji so svojemu sinu, očetu sedanjega dr. Dominkuša naročili,  da mora, ako njih ljubi, pošten mož in dobrotnik človeštva ostati.   Svedok to naro-čitve in lepih besed, ktere so pri tej priložnosti izgovorili, je takratni učitelj v Središči, ki šo zdaj v Ormuži živi.   Njihov sin pa je tudi storil,  kar so mu oče ukazali.   Povsod  je bil dobrotnik človeštva,  kjer je le mogel. V grajšini Kalsdorf pri licu je več let kot oskrbnik bival in toliko zaupanja si pridobil, da so kmetje, kedar se niso mogli pogoditi zarad kakšne reči, k njemu hodili za svet prosit; kar jo on rekel, tega so se držali, in tako so v tem okraji pravdo redke postalo. Zaupanje do tega gospoda jo bilo splošno, povsod so ga hoteli za oskrbnika imeti, celo vladika Sekavski mu je službo svoji grajšini pri Upnici ponudil iu ondešnje »skrbništvo poveril.   Pa zaupanje kalsdorlskib kmotov ni jenjalo, ukoravno so je od njih oddalil. Videli smo pri eni priložnosti, da so od ondod kmotje , ki so bili v pravdo zapleteni, v Sekav prišli, tor Dominkuša prosili, naj njim svojo  mnenje pove. Njegov izrek jo pravdi konec storil. — V kratkem so ga ravno tako kmetje sekavske grajšine čislali , tudi pri teb si je enako veljavo pridobil, kajti so videli, du on le njihovo korist želi.  Srečni so bili podložniki tistih grajščin, v kterib je služil.   Pa on je tudi drugim ljudem dobroto skazoval. Posebno je slovenski narod rad imel, in šo pred letom 1848 je pri dvorski kancliji in dotičnih grajščakili dovoljenje izprosil, da so se posestniki ljutomerskih goric s primerno odškodbo desetine rešiti mogli. V letu 1848 jo bil v ptujski volilni okolici za poslanca pri državnem zboru izvoljen, v kterem si je prizadeval,  da bi se razmerno preveliki davki za spodnji Stajar ponižali. Poseben dobrotnik je bil učencem,  iu mnogo njih je, ki njemu svoj kruh zahvaliti imajo.   Vrb vsega tega je bil slovenski domoljub s telom in dušo.
Vnuk poštenega starega očeta, sin ravno tak poštenega očeta je naš dr. Dominkuš. Tudi on kjer more pomaga ubogim, posebno dijakom dobrote deli. Blaga duša, kakor je bil njegov oče, je tudi ou prijatelj slovenskega naroda; domoljub je, kar lo tisti moro biti, ki ima zdravo pamet in žlahtno srce, On je s polno moro vreden našega zaupanja, in po pravici zasluži, da bode slovenski poslance !
Iz slovenske Bistrice, 18. febr. [Izv. dop.] (Volitev za deželni zbor. Dominkuš - naš poslanec.) Izvršile so se v vseh občinah našega okraja volitve onih mož. ki bodo šli 27. febr v Manbor voht poslanca za kmečke občine, skoro tretjega dela slovenskega Stajerja. Izvoljen, so večidel taki možje, ki so že predlanskim bili za volilce in že takrat svoje glase oddali za slovenska kandidata. Da bodo tud. letos ostali moz beseda in se ne dali niti oplašiti niti odgovarjati , temu nam je porok vedele prvotnih roHlcev, ki so skoro povsod svojo željo izrekali, naj se voh za poslanca Slovenec, naj se voli tak mož, ki pozna težave kmečkega stanu, ki ima srce za svoje rojake, pa tudi pogum, zagovarjati njih tirjatve ... pravice. Čudno se je torej zdelo našim slov. kmetom, kako da se vendar hoče pe vsej sili za slov. poslanca vrivati Nemec Seidl, ki ne samo da ni naše krvi in ne zna našega jezika, se povsod še ustavlja pravičnim zahtevam slov. poslancev, da, celo zaničuje našo slov. ljudstvo in njegov jezik. Tisti nemški oklic, ki pa je presneto kumern in nam od zaslug Scidl-a za Slovence besedice no ve povedati, romal je z .Marburger Zeitung" vred v vso naše kmečko občine, opravil pa je ravno nasprotno temu, kar so si razpo-šiljavei domišljovali. Zdaj je vsaj ljudstvo spoznalo, kako pazljivo mora ravnati že pri izbiri voliicev. Vdeležcvalo se je večidel v obilnem številu, posebno tam, kjer se je hotel vsiliti za volilca kak narodni nasprotnik.
15. in 16. t. m. volile so občine mestne okolice. Sed cm jih jo in na te so stavljali naši mestni nemškutarji svoje največe zaupanje. Vsaki teh občin so ponujali onega izmed onih mešianov, ki so podpisali oklic za Seidl-a, da bi se naj izvolil za volilca. Volitov vršila se je v kanceliji našega okrajnega zastopa, torej v prostorih, iz kterib je dozdaj šo odpahnena vsa slovenščina in ki so še posvečeni edino zveličavni nemščini in nemšku-tarstvu. Da bodo ravno na teh svetih, dozdaj šo ncomadeženih tleh zmagali Slovenci, tega si pač šo sanjali niso naši velikonemci. Pred hišo, kjer so se zbirali kmetje, zbralo so se tudi najveljavniše glavo izmed veljavnih našega ipestica in njih agenti, ki za poliček vina prodajo sebe in svoje ljudi. To vam je bila res živa agitacija, rokostiskanje, šepetanje na uho, nagovarjanje ; vso zastonj! — naši kmetje so se že prejštii dan med seboj pogovorili, koga bodo zvolili; ostali so pri svojej besedi in izvolili so skoro enoglasno poštene, zanesljive možo izmed seboj; češ da meščani že tako imajo svojega posebnega poslanca, zdaj pa da so voli poslanec za slovenske kmečke občine. Izvoljenih za okolico je (i slovenskih kmetov; le za zgornjo bistrino je izvoljen posestnik tamošnjih fužin, ki pa jo tudi Slovencem pravičen gospod. Naši meščani pa so so pri teh volitvah lehko prepričali, da so začne zavedati slovensko ljudstvo svojih pravic in da — kri ni voda.
Iz celega našega mesta ni nikdo izvoljen za volilca, kakor edini g. Dr. Vošnjak, deželni posl. Kdo ima tedaj zaupanje ljudstva za se? Naj si to za uho zapišejo tisti, ki v enomer trobijo, da za vse te slovenske pre-uapetežo ne mara slovensko ljudstvo.
V nedeljo se snidejo slov. volilci našega okraja, da se posvetujejo o prihodnji volitvi. Kolikor pa njih mnenje poznam, lehko že zdaj rečem da bo njih glas: g. Dominkuš — naš poslanec.
Iz Gradca, U. feb. —t. „Tagespost" skoraj v vsakem listu novico objavi, da se bo pri prihodnji volitvi v Mariboru nemški kandidat Seidl gotovo izvolil. Nam se dozdeva da so dotično ugibanje vse pri vredništvu skuje. Tagespoštni očetjo si g. Seidl-na kot poslanca žele in razen tega še marsikaj druzega, in znano jo, kar si človek najbolj želi, o tem se tudi najraje pomenkova, in saui prepriča sebe. Ti vitezi se bodo pa kaj kislo mrdali, ko bo njihov up po Muri, deloma po Dravi splaval. Da se bo to zgodilo, je nam porok značajnost štajerskih Slovencev. Velikonemci bi še menda to radi imeli, da bi namesti slovenskih kmetov voliicev, oni na volilnem mestu v paradi stali - - Dežman bi seveda na na veliki boben bil, ko bi Nemškutarji ■—• „wie ein Mann" si sami svojega poslanca volili, zraven pa kričali: „Križajte slovenske narodne poslance, križajtn jih." Reklo bi se šo potem, da poslanec na tak način izvoljen, bolj zastopa Slovence, ko on, ki jo res od slovenskega ljudstva izvoljen! —Nesramnosti jim res ne manjka. Vsak pripomoček jo dober, da se Slovani zatirajo. Da, šo kak pobožen mož so v Turka zaljubi in mu brado boža, da se le Slovanu pravica krati.
Slovani v (Jradci pa Vas štajerske Slovence svoje brate samo na Vašo dolžnost opominjajo, ki tirja, da človek naj bolj za sobo mora skrbeti. Vi si boste takega moža za svojega poslanca izvolili, ki bode z vsemi svo jimi močmi v Vaš prid delal, za Vas govoril, ki ne bode svoje oči obračal taj, od koder le nesreča za Vas priti more — v Rerolin.
Kako Vam kaj tekne „štajerski gospodar?" Ali se je Vam zlo ustreglo z njim? Mislim da no; prestava kaže, da prestavljalec obravnavanih pred metov ne ume, in da celo ne zna pisati za kmeta, kteremu je konečno vendar list namenjen.
Zadnje dni se je veliko pisalo in šo več govorilo, da jo g. dr. Maassen na Dunaj bil poklican v konkordatnih zadevah za mešetarja. Jaz Vam pa z mirno vestjo smem povedati, da jo prof. Maassen k ministerstvu bil poklican samo kot dekan juridičke fakultete. Če je kdo kaj druzega mislil, je bil slabo podučen.
Politični razgled.
Oislajtansko ministersko svetovastvo se neki samo peča s vprašanjem kako spremeniti sedanjo volilno postavo za državni zbor. Ministri še niso enih misli o podlagi, po kteri so imajo te spremembe osnovati. Avstrija ima s svojimi ustavami vedne križe in jih bo imela toliko časa, dokler ne ho hotela poslušati federalističnih Slovanov in posameznih dežel in kronovim. Vsaka ustava jo neveljavna, ki ne bo vedela biti vsem narodom pravična, sedanja pa to s kratka ni!
Iz Slovaškega na Ogerskem se poroča o prav živem gibanji pri volitvah za prihodnji državni zbor.   V St. Miklošu so prav slovesno spre-
jeli narodnega kandidata ko se je iz Pešte tje pripeljal. Po presrčnem po-zdravu in navdušenih govorih je vzdignila mladina narodnega kandidata n* rame in ga častno nesla v hišo njegovega očeta. Ko je bil prišel nenaroib, kandidat kazat se volilcem. grozno malo se je kdo zanj zmenil. To je go-tovo vesela znamenje, da se Slovan povsodi od dne do dne bolj zaveda iu nazaj tirja pravice, ki so si jih bili tujci nad njega prilastili.
Prejšni gališki namestnik graf Goluhovski je zdaj že dalj časa ia Dunaji in so posvetuje z dr. Giskrom , kako bi se dalo ustreči poljskim tirjatvam.   Kolikor se je torej tudi ministerstvo ogibalo Poljakom, vendar ga silijo okoliščine, ali jim zadovoliti ali pa odstopiti.   S časom pride tudi ča-druge Slovane, torej tudi za nas Slovence.
bavarski vojni minister je tirjal v parlamentu 4,700.000 H. kredita; s temi denarji hoče oskrbeti armado z novimi puškami na iglo. Minister je zboru priporočal, naj mu prošnjo brž ko brž dovoli.
Iz Iicrolina se je razposlala po svetu novica, da ste sklenile Rusija in Prusija sledečo pogodbo: 1. ko hi dobivala Turčija od Avstrije ali Francije kako denarno podporo, zavežete se Rusija in Prusija podpirati Grčijo z armado 2. Prusija so zaveže, da hoče Avstriji v vojaškem obziru roke zavezati, Rusija pa svoje moči v Vlaško poslala. 3. Rusija bo tekoj začela svojo južno armado za vojsko pripravljati, Prusija pa izreka, da ji' sak trenotek za boj pripravljena, 4. brez dogovora s zavevno vlado no moro ne Rusija nc Prusija vojske začeti.
(iaribaldi je pisal Kretenčanom, naj se obrnejo do severno amerikanskih držav, ako hote, da se rešijo turškega jarma.
18. t. m. se brzojavlja iz Pariza: konferencija se je denes sošla k seji. Privatna sporočila naznanjajo, kot gotovo , da se kralj Kernando voli za kralja španjskoga,
V Parizu je neki rekel imeniten mož: „Še pred 31. majem se bo ob Roni in Donavi razlagalo pokanje kationov."
Iz Pariza se brzojavlja: Časniki govore o okrožnici  ruske vlade grških zadevah, vendar še ruski zastopniki na tujih dvorih o njej nič ne vedo.
Na Spanjskcm se oglaša ljudstvo v nekterib krajih proti vojaški konskripciji , v drugih za svobodo vero in zato, da hi se odpravila smrtna kazen.
Prestolni govor anglijski obeta Ircem mnogo važnih spremenil, v davkarskem, šolskem in verskem obziru. V anglijski niži zbornici jo izrekel Oladstone svoje veselje nad tom, da se je srečno končal turško-grški raz-razdvoj. Ob enem je pohvalil vedenje vseh pri konferencija udeleženih vlad. posebno pa prusko, rusko in turško.
Razne stvari.
* (So vsi enaki!) Kakor je mariborski kandidat Seidl, ki no en. niti besedice slovenski, svoje priporočilo pustil v 1700 iztisih razširiti tudi v slovenskem jeziku, ravno tako jo nek primorski slavohlepnež svojim rojako. pesek v oči metal, ko se jim jo za poslanca priporočal.   „Nov." pripoved' jejo o tem možu:
.Ponujal se je okoličanom za poslanca neki Theodor Schiff, po rodu trd Nemoč, ki ne razume no besedico slovenske, pa pisari v dunajski obe Pressi", v „Triesterico" in Rog vedi, kamo še; iz tega se pa lahko sodi, koliko srca ima tak človek za blagor slovenskega naroda. Ali ni to grozovita predrznost, da so tak človek le upa ponujati za poslanca nam! Se ve, da jo padel, kakor Nemec pravi „mit Trompeton und Pauken"; med njegovim laškim govorom je že nekdo zaupil : „nc aneho per idea" (ptujcev no potrebujemo!) Govoril je pa blizo tako-le v laškem jeziku: »Predrznem se, gospodje (julija meseca morebiti še: surovi kmetje1) pred vas stopiti in se vam ponuditi za kandidata pri novih volitvah v okolici. Veči del vas me ne pozna; nekteri pa vendar tudi vejo, kdo da sem in mo poznajo (se ve da!). Obljubim vam , ako me volitve v deželni zbor, da bom na vse moči delal, kar se tiče materialnega interesa okolice. Kor pa vera, da ste rodoljubi (lejte uo!), obljubim vam z moško besedo „parola d' honore", da ako za vašo narodnost ne bom mogel govoriti, ker mi slovenski jezik in slovenski odnošaji niso znani, da ne bom temu , kar bodo drugi gospodje tovarši delali , nikdar nasprotoval ni z djanjem niti s pisanjem niti z besedo, ampak zagotovljani vas, da bom tudi v tem smislu i njimi glasoval. Torej se vam šo enkrat za kandidata priporočam." — Se ve, da je mož le bob v steno metal, kajti koliko obljubo tacih kandidatov veljajo, vidimo predobro na dr. Klun-u, ki so ga Slovenci v Ljubljani v trdnem prepričanji volili, da stoji zvest na strani slovenski, zdaj pa jim je zginil kot kafra!
* (Volitev deželnega poslanca v Idriji) namesti izstopiv-šega viteza A. Gariboldi-a bodo 5. sušča.
* (Ljubljanski gimnazijalci) namerjajo 28. dno t. in. v čitalnični dvorani napraviti besedo na prid Vodnikovega spominka. Program bo obsegal muzikaleu in dramatičen del. Zapreke, ktere so se stavile dijakom pri tem blagem početji, odstranile so se srečno. Nadjamo se vsestranske udeležbe in veselega večera.
* (V slovanskem jeziku) izhaja časnikov letos 399 in to ruskih 198, čeških 77, poljskih G9 , hrvaško-srbskih 26, slovenskih 12.
* (Loto sn j omu lotu) prerokuje vremenski prerok Zajček obila žita, sadja, krompirja, zelja in sena.
■Dunajski) borz« od 19. februarja.
|j& metalike  61 fl. 90 kr. Kreditne akcije 987 fl 80 kr
g % metalike * obresti v maji in nov. 61 fl. 90 London 122 fl 40 kr 0V   narod, posojilo  07 fl. 90 kr. Srei,ro   120 fl 7RkT'
1860 drž. posojilo   76 11. 60 kr. Cek „? I 5 Si kr
Akcij« narod, banke 714 (1. — kr - fl. 81 kr.
Lastniki: Dr. Jože Voniijak iu drugI.
Tiskar Kduard Janžlć.