Številka 04 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXIV • Maj 2018 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke Mostišcarja! O bseg majske številke je malo vecji, kot ste vajeni, boste pa v njem prav zato v rubriki Novice iz obcinske hiše izvedeli, kaj se dogaja z najvecjimi obcinskimi projekti: o širitvi osnovne šole na Igu, gradnji protipoplavnih zašcit, kako napreduje gradnja vecnamenske dvorane na Igu, kako se bo širil in bo po novem videti ženski zapor na Pungar­tu in kaj bo v zameno dobila obcina ter o stanju projekta, ki vkljucuje gradnjo kolišcarske­ga naselja v naravni velikosti. O vsem tem in še cem pišejo župan in obcinska uprava. Društva porocajo o svo­jih izpeljanih in nacrtovanih dejavnostih – v središcu po­zornosti bosta maja cebela in cebelarstvo – zakaj, izveste v clanku, ki ga je pripravilo Cebelarsko društvo Ig. Svoje tradicionalne dogodke napo­veduje tudi TD Kurešcek, ki bo maja predstavilo novo pu­blikacijo v pocastitev 20-let­nice delovanja društva. V rubriki Kultura pišemo o obcinski reviji pevskih zbo­rov, ki je bila aprila, na njej se je predstavilo kar 12 zborov, ki delujejo v naši obcini. Gove­karjev vecer je doživel svojo 90. izdajo, ob tej priložnosti so gostili pesnico Metko Osojnik ter odprli slikarsko razstavo Ivanke Demšar. Pišemo tudi o novi gledališki premieri. Osnovnošolci z Iga poroca­jo o dejavnostih na odprtem dnevu šole, mdr. jih je obiskal tudi pisatelj Andrej Rozman - Roza, organizirali so plesni fe­stival in še marsikaj. Vrtickarji pa so se mudili na mini pocit­nicah v Gozdu Martuljku. V rubriko Svet okoli nas smo uvrstili prispevek o ju­nijski kolesarski prireditvi Barjanka, ki bo potekala tudi po naši obcini; v Nemcijo so se odpravili naši upokojenci pa tudi ucitelji Svobodne šole Kurešcek – kje so bili in kaj so tam poceli, izveste v njihovih prispevkih. Zgodovina naših krajev se je tokrat ustavila v 20. stoletju – spoznali boste prvi avtobus, ki je vozil do Iške vasi, kje na Igu je po drugi svetovni vojni delovala žaga ter kako je bilo videti obmocje, kjer danes sto­ji kompleks Osnovne šole Ig. Planinci nadaljujejo z etap­nim pohodom po evropski poti E7, karateisti pa so obele­žili uspešnih 10 let delovanja. O njihovih novih uspehih pi­šejo še rokometaši in šahisti. Na koncu najdete aktualni koledar prireditev v naši obci­ni ter nekaj vabil. Junija se za­cenja sezona priljubljenih ga­silskih veselic – prva bo letos v Mateni, kjer gasilsko društvo praznuje 110 let delovanja. Prijetno branje vam želi uredništvo Mostišcarja Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostišcarja je cetrtek, 31. maj. Junija bo Mostišcar predvidoma izšel 15. v mesecu. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Organizatorje prireditev opominjamo, da bo to zadnja številka, v kateri lahko najavijo svoje poletne prireditve, saj julija in avgusta Mostišcar ne izide. Mostišcar je uradno SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Pexels Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 04 | Maj 2018 Drage obcanke, spoštovani obcani! N esramnost in pošte­nost sta si že od nekdaj v velikem razkoraku. Kako skrbeti za svojo promoci­jo, je dokaz clanek gospe Jeraj v decembrskem Mostišcarju, v katerem se trudi popljuvati delo župana, obcinske uprave in vecine svetnic in svetnikov z neresnicami in podtikanji o zgrešenih projektih. Mene pa še dodatno obtožiti, da se je z mano težko pogovarjati, ker nisem dojemljiv za noben predlog (za neumnosti res ni­sem dojemljiv). S tako kvalifi­kacijo se ne morem strinjati, kajti gospa Jeraj a prióri zav­raca vse projekte, odkar sem izstopil iz SDS, in po vseh teh ocitkih sem ugotovil, da je ne Rešitev ožine pri Gerbcu zanima razvoj obcine, ampak samo njen položaj v družbi. Promovirati se na tak nacin je kratko malo absurd. Zapušcina, ki sem jo prejel ob izvolitvi v prvem manda­tu, ni bila ravno blešceca, in nekaj je bilo treba storiti, da se prostor zacne razvijati. Te­koca proracunska sredstva so komaj zadostovala za finan­ciranje z zakonom dolocenih podrocij (šolstvo, otroško varstvo, sociala, vzdrževanje javne infrastrukture itd.), za vecje investicije pa denarja ni bilo. Ena od možnosti je bila prodaja deleža v ljubljanskem holdingu, ki je bil po izracunu 5,5 milijona evrov. Vsekakor je bila to pametna odlocitev, kajti samo na tako smo lahko zgra­dili Center Ig, prizidek podru­žnicni šoli Golo, zaceli graditi kanalizacijo, odkupili parcele za sanacijo ceste od Centra Ig do Centra za zašcito in re­ševanje ter sofinancirali njeno gradnjo itd. Ocitki gospe Jera­jeve so povsem neutemeljeni in zavajajoci. Ocita mi, da bi bila voda lahko cenejša, ce ne bi prišlo do prodaje Holdin­ga. Ja, se strinjam! Vprašanje pa je, do kdaj! Preprican sem, da bo cena vode po lokalnih volitvah, ki bodo novembra, poskocila v vseh tistih obci­nah, ki tega koraka še niso naredile, vkljucno z Mestno obcino Ljubljana. Ce ne bi prodali deleža v Holdingu Ljubljana, še danes ne bi imeli dveh ambulant, dveh zobozdravstvenih am­bulant, ne bi imeli lekarne, banke, nove knjižnice, medge­neracijskega centra, saniranih podružnicnih šol, odkupljenih zemljišc za razvoj družbenih dejavnosti, in še bi lahko naš­teval. Po vsej verjetnosti bi gasilci prihajali na požare s kolesi in gasili s plasticnimi kantami, ce sem malo piker. Društvo Fran Govekar, ki je v službi samo ene politike in ga vodi gospa Jeraj, je v obdobju mojega županovanja prejelo iz proracuna obcine 225.555,86 evra, v obratnem primeru bi bilo sredstev bistveno manj. Tudi vsa druga društva bi pre­jela manj denarja za svoje de­lovanje. Ce pa deleža v Holdingu Ljubljana ne bi prodali, bi mi danes gospa Jeraj po vsej ver­jetnosti ocitala, da ga namerno nisem prodal, in s tem omogo­cil županu Jankovicu, da obra­ca naš denar, mi pa smo pod­hranjeni na vseh podrocjih, in mi za zgled obešala za vrat ob­cini Vodice in Velike Lašce, ki sta tudi prodali svoj delež (žu­pana sta clana stranke SDS), kako pametno in gospodarno Parcela pod gradom Vrtec Ig Center Ig POŠ Golo s prizidkom sta ravnali s prodajo deleža v Holdingu. V decembrskem Mostišcar­ju mi gospa Jeraj ocita tudi prodajo poslovne cone. Obci­na Ig je bila lastnica samo 1/3 površine, in ne v celoti. Dogo­vor o prodaji je potekal med vsemi lastniki in bil tudi spre­jet, kar gospa dobro ve. Vsi ocitki, ki jih gospa Je­raj navaja v svojem clanku, so brez vsake podlage. Eden iz­med njih je, da Vrtec Ig nima možnosti širitve, kar ni res! Širitev je zagotovljena v pro­storskih aktih. Govori in obto­žuje na pamet, da bi bilo cim bolj zavajajoce. Vsi projekti, ki smo jih realizirali do danes, vkljucno z odkupi in prodaja­mi nepremicnin, so bili na ob­cinskem svetu z veliko vecino potrjeni, žal pa svetnica in sve­tnika SDS vsemu, kar pride na mizo, nasprotujejo. Zadnji tak primer je širitev zaporov, okoli katere se zganja cel cirkus in poskuša lincati vse tiste, ki razmišljamo dru­gace, v dobro razvoja obcine. Zapori v ižanskem gradu do­mujejo že 70 let in bodo tu še nadaljnjih 70 let, vprašanje pa je, ali smo sposobni nekaj iztržiti iz te širitve. Na prvem sestanku z ministrstvom za pravosodje nam je bilo jasno povedano, da ženski zapori na ižanskem gradu ostajajo. Da je tudi želja, da se zapori poveca­jo oziroma zgradi še dodatni objekt v neposredni bližini gradu, kar bi omogocalo po­vecanje števila zaprtih oseb z današnjih 100 na 140. Pogoj pa je, da se spremeni odlok o pro­storskem redu. Glede na poda­no razlago in zahtevo ministra za pravosodje Klemencica je bila naša zahteva, da v kolikor želijo spremembo tega odlo­ka, Obcina Ig zahteva, da se s pripravo spremembe odlo­ka vzporedno zacne postopek prenosa zemljišc na Obcino Ig, ki so v lasti države in v prostor­skem redu obcine opredeljene kot zemljišce za gradnjo doma starejših obcanov. Minister Klemencic je na to našo zahte­vo pristal, postopki za prenos zemljišc v izmeri 22.000 m2 že potekajo. Lokacija zemljiš­ca je med vasjo Staje in spo­dnjimi zapori. Spodnji zapori, pa bodo po izgradnji moških zaporov v Ljubljani prodani za poslovno dejavnost, kar prinaša nova delovna mesta v obcini. Poleg pridobitve zem­ljišca za gradnjo doma starej­ših obcanov in omenjene po­vršine za poslovno dejavnost, pa bo povsem obnovljeno tudi srednje napetostno elektric­no omrežje v obcini (ki je na robu zmogljivosti), vkljucno z novim podzemnim vodom od Škofljice do Iga. Lepo bi bilo imeti grad, ki bi služil kakšnim drugim vsebinam. Žal pa so gradovi po Sloveniji z redkimi izjemami vreca brez dna. Za vzdrževanje takega objekta bi obcina potrebovala velike vso­te denarja. Na obcini delamo tudi na­pake, a ne tako velike, da bi škodovali razvoju obcine. Oci­tane prodaje so omogocile, da ima danes Obcina Ig vse tisto, kar obcani potrebujejo. Tudi prizidek šole z osmimi ucil­nicami, ki se zacne graditi v letošnjem letu, je rezultat pre­teklih odlocitev, ce ne bi bilo tako, bi otroci v naslednjem letu nabirali znanje v kontej­nerjih, kot je predlagala gospa Jeraj. Janez Cimperman J unija 2018 se bo v ma­ticni OŠ Ig zacela prva faza širitve OŠ Ig: rekon­strukcija in adaptacija šolske kuhinje, jedilnice, zbornice, vhoda ter garderob ob športni dvorani. V drugi fazi pa se bo gradil prizidek, ki bo vseljiv v šolskem letu 2019/20. Za zagotovitev ustreznih pro­storskih zmogljivosti za šolo, upoštevajoc normativni pro­storski program, je Obcina Ig z zamenjavo pridobila dodat­no zemljišce ob šoli na vzhod­ni strani. Velikost prizidave maticne osnovne šole bo 1.127,83 m2, rekonstrukcije 419,04 m2. V prizidku bo zagotovljenih 6 velikih ucilnic, 2 mali ucil­nici in 2 kabineta. Po prizida­vi in rekonstrukciji OŠ Ig bo maticna šola razpolagala s 15 maticnimi ucilnicami, 8 pred­metnimi ucilnicami, 2 mali­ma ucilnicama, 5 specialnimi predmetnimi ucilnicami, knji­žnico, multimedijsko ucilnico in 13 kabineti. Z rekonstrukcijo in prizi­davo obstojece kuhinje in je­ • NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Širitev OŠ Ig dilnice v pritlicju objekta bo povecana jedilnica oziroma vecnamenski prostor ter poso­dobljena in povecana central­na kuhinja. V nadstropju prizidka bo urejeno novo stopnišce glav­nega vhoda šole, z dogradi­tvijo k obstojeci zbornici bo pridobljen dodatni prostor za delo uciteljev. Z novim stopnišcem in dvi­galom v prizidku bo omogo­cen pristop v glavnino prosto­rov osnovne šole tudi gibalno oviranim osebam. Obcina Ig se je s projek­tom prijavila na EKO sklad za spodbude po javnem pozivu 56SUB-LSRS17 za nove nalož­be v gradnjo skoraj nic ener­gijskih stavb splošnega druž­benega pomena. Trenutno OŠ Ig obiskuje 641 ucencev, od tega maticno šolo 532. Po projekcijah naj bi bilo v šolskem letu 2020/21 samo na maticni šoli 649 ucencev, vkljucno s podružni­cami pa 778. Polona Skledar PRO HBH 2000 d.o.o. Reševanje prostorske problematike zapora na Igu Z bornica za arhitekturo je po narocilu Ministr­stva za pravosodje RS izpeljala javni, projektni, odpr­ti, anonimni, enostopenjski ar­hitekturno krajinski natecaj za izbiro strokovno najprimernej­še rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za namen reševanja prostorske problematike ZPKZ Ig na ob­stojeci lokaciji tega zavoda. Predmet projektnega na­tecaja je izdelava idejne za­snove za celovito prenovo kompleksa Ižanskega gradu, ki zajema odstranitev obstoje­cih stavb na južni in vzhodni strani gradu, rekonstrukcijo grajske stavbe, gradnjo novih stavb za potrebe ZPKZ Ig ter ureditev pripadajocih zuna­njih površin. Natecajna rešitev, ki je pre­jela prvo nagrado, je delo av­torjev: Mina Hiršman, m. i. a., Uroš Rustja, univ. dipl. inž. arh., Lara Sedar, abs. arh., Ma­tija Zega, štud. arh., Tomislav Krnac, abs. kraj. arh., Božidar Rustja, univ. dipl. inž. arh., ter sodelujocih sodelavcev: Pia Kante, abs. kraj. arh., Sašo Le­skovar, abs. arh. Konzultant za penološki koncept zapora: dr. Matjaž Ambrož, univ. dipl. prav. Za obrazložitev projekta, ki je slikovno predstavljen, nava­jamo odlomek iz porocila komi­sije za prvonagrajeni projekt: »Natecajna rešitev med vsemi prispelimi elaborati naj­bolje odgovarja na vprašanja umestitve dodatnih oddelkov ženskega zapora na Igu, saj s svojo utemeljeno postavitvijo treh lomljenih lamel po obsto­jecih plastnicah terena zapor umesti v krajino na subtilen nacin in iz njega naredi arhi­tekturo, ki v svojem zunanjem in notranjem prostoru ne daje videza klasicnega kompaktne­ga zapora za zidom. Hkrati pa v svoji arhitekturi združi vse potrebe varnosti in nadzora, ki ga takšen tip objekta mora imeti. Z obcutljivo potezo no­vih objektov tako pod južnim delom gradu kot na jugovzho­dni strani v terasasto zasno­vani arhitekturi vzpostavlja spoštljiv odnos do obstojecega gradu in krajine. V prenovljeni grad avtorji prostorsko in vsebinsko logic­no umestijo nove programe in predvsem dejstvo, da vanj umestijo polodprti in odprti oddelek z javnim programom, daje možnost gradu, da os­taja vsaj do neke mere odprt in z obnovljenim obstojecim glavnim vhodom v pritlicju povezan z naravo – parkom na vzhodni strani.« Vec si lahko preberete na w w w. z a ps . s i / i n d e x . p hp? m _ id =n at e c a ji _i z ve den i&n at _ id=149&elab_id=757#nagr Natalija Skok Ministrstvo za pravosodje Pogled na grad s prizidkom Pogled iz notranjosti na park Protipoplavna nasipa Brest in Tomišelj V prvi fazi izvedbe ukrepov za izbolj­šanje poplavne varnosti urbanizi­ranih obmocij ob Iški so se izvedli ukrepi, ki so z vidika ucinkov in posegov najucinkovitejši. Izvedena sta zemeljska nasipa Tomišelj in Brest ter AB zid pri objektu Brest 36. Karakteristicni profil nasipov je trapezen, s širino krone 2 m in naklonom brežin 1 : 1,5. Vožnja po nasipih je prepovedana. Na mestih, kjer nasipi preckajo poljske poti oz. lokalne prome­tnice, so predvidene klancine za prehod. Nasip Tomišelj: dolžina ok. 175 m, viši­na ok. 1–1,5 m. Varnostno nadvišanje nad koto gladine Q100 je 0,5 m. Z nasipom se bo pri Q100 obvarovalo ok. 12 objektov. Nasip Brest: dolžina ok. 750 m, višina ca. 1–1,5 m. Varnostno nadvišanje nad koto gladine Q100 je 0,5 m. Z nasipom pri Q100 se bo obvarovalo ok. 100 objektov v Brestu in Mateni. Nasip bo imel pozitivne ucinke tudi na poplavno varnost v Crni vasi. AB zid Brest 36: okoli objekta Brest 36 se je zgradil protipoplavni zid višine 0,9 m, dolžina zidu je ok. 172 m, debelina 30 cm. Protipoplavna ureditev v Iški vasi se bo nadaljevala, ko se bo pridobilo soglasje Agrarne skupnosti Iška vas. Natalija Skok -0.02 Projekt Na-kolih O bcina Ig se mocno Infrastruktura Interpretaci­identificira z dedišci-je biotske raznovrstnosti in de-no kolišc, kar gre zas-dišcine kolišc na Ljubljanskem +0.70 luga tradiciji arheoloških raz­iskav, aktivnih posameznikov in društev predvsem pa zara­di vpisa na UNESCO Seznam svetovne dedišcine leta 2011. barju bo tako razdeljena na tri dele (projekte): +0.68 – interpretacijski center (no­vogradnja) +-0.00 -0.02 – povezovalna ucna pot Glede na dejstva Obcina nima – kolišcarska vas -0.12 nobene vecje predstavitve te V Interpretacijskem centru SITUACIJA M 1 : 200 dedišcine, ki bi bila dostopna širšim obiskovalcem. V letu 2017 je Obcina Ig aktivno pristopila k projektu Interpretacija biotske razno­bo v dveh etažah na površini pribl. 290 m2 na interpretati­ven nacin predstavljena tako naravna kot kulturna dediš­cina. Prikazana bo kulturna vrstnosti in dedišcine kolišc krajina s prevlado barjanskih, S na Ljubljanskem barju (akro-nižinskih ekstenzivno gojenih nim Na-kolih), pri katerem je travnikov in njenih habitatov tudi vodilni partner. Projekt se bo izvajal do leta 2021 in je delno sofinanciran iz Opera­tivnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020. Kot partnerji so še Krajinski park Ljubljansko barje in Inštitut za arheologi­jo ZRC SAZU. S projektom bi dosegli vecjo prepoznavnost obcine in dodano vrednost že obstojeci ponudbi, spodbudili bi tudi lokalno skupnost k so­delovanju oz. razvoju turizma. Projekt je zasnovan tako, da bo v centru Iga (ob stavbi Cen­ter Ig) objekt – Interpretacijski center, namenjen interpreta­ciji biotske raznovrstnosti in kulturne dedišcine kolišc v povezavi z UNESCO dedišci­no, od tu bo vodila ucna pot do kolišcarske naselbine in situ, ki bo na prostoru, kjer ima Ob­cina Ig v prostorskem nacrtu že opredeljeno lokacijo za nje­no izvedbo. Hkrati se bo vršila tudi prenova in sprememba na­membnosti stare kašce, ki bo del Interpretacijskega centra. ter obdobje prazgodovinskih kolišc. Nacrtovana interpretacija je del regionalne mreže inter­pretacije narave in kulturne dedišcine Ljubljanskega barja na vec lokacijah. Obiskovalci se bodo od Interpretacijskega centra v centru Iga do kolišcarske vasi sprehodili po povezovalni (ucni) poti, ki bo opremljena z informativnimi tablami. Te bodo obiskovalce usmerjale k ogledu naravovarstveno ureje­nih površin. Celotna pot bo opremlje­na s tablami in vsebino, ki bo zadostila sinergiji med inter­pretacijo ohranjanja biotske raznovrstnosti in interpretaci­jo kulturne dedišcine kolišc na Ljubljanskem barju. Naselbina (kolišcarska vas) bo umešcena ob sotocju Želi­meljšcice in Išcice, vzhodno od naselja Ig. Sestavljalo jo bo pet samostojnih objektov, ki bodo predstavljali kolišcarsko vas iz tretjega tisocletja pr. n. št. z znacilnim ambientom prazgodovinskih kolišc ob robu vodne površine. V objek­tih bo predstavljeno življenje iz obdobja kolišcarjev, pred­stavljeno pa bo tudi ohranja­nje biotske raznovrstnosti na obravnavanem obmocju inter­pretacije. Marica Zupan Natalija Skok Atelje Ostan Pavlin Nacrt za interpretacijski center v središcu Iga Ureditev poti med interpretacijskim centrom in kolišcarsko naselbino Interpretacijski center Idejna zasnova kolišcarske naselbine Mostišcar 04 | Maj 2018 Režijski obrat sporoca Povezovalni vodovod Iška vas—Kot—Staje V mesecu aprilu je bilo zgrajenega 633 m cevovoda NLDN150 po poljski poti od Iške vasi do Kota, s katerim se je povezalo vodovodni sistem Iška vas z vasjo Kot. V maju bo izvedena po­skusna dobava voda za naselje Kot iz vodovoda Iška vas. O tem bodo lastniki objektov v Kotu obvešceni, da bodo lahko izvedli kontrolo interne instalacije. Obnova vodovoda v Zapotoku V Zapotoku se je izvedla obnova javnega vodovoda od križišca za RTC in šolo Zapotok proti Zapotok–Ježa. Sledila bo obnova prikljuckov. Obnova vodovoda Kalinova ulica in Iška vas O bjavljen je javni razpis za obnovo vodovoda na Kalinovi ulici na Igu ter javni razpis za izgradnjo in sanacijo komunalne infrastrukture v Iški vasi (vodovod, javna razsvetljava, meteorna kanali­zacija, plocnik – hodnik za pešce). Katja Ivanuš Obnove cest V sklopu projekta Ureditev lokalnih cest v Obcini Ig 2017 in 2018 so koncno podobo v letu 2017 pridobile Cevljarska ulica, V pticji gaj, Grmada, Zapotok city. Uroš Cuden Dvorana Ig O d leta 2016 po fazah po­teka gradnja prizidka h gasilskemu domu Ig in izvedba nadstropja nad njim s ciljem zagotoviti prostore za kulturno, izobraževalno in dru­go udejstvovanje na obcinski in tudi regijski ravni. S strani MGRT smo v letih 2016 in 2017 prejeli 192.541,58 EUR nepo­vratnih sredstev. Doslej je bilo izvedeno: prizidek, stavbno po­hištvo, strojne in elektroinšta­lacije, tlaki, delno strop in del­no keramicarska dela. Dela se bodo nadaljevala v letu 2018 in koncala v letu 2019. Tudi za leti 2018 in 2019 bomo za sredstva kandidirali na MGRT. Velik N a dnevnem redu 27. redne seje v manda­tu 2014-2018, ki je potekala 18. aprila, je bilo de-vet tock dnevnega reda. Po potrditvi dnevnega reda je sledila obravnava zapisnikov prejšnjih sej, na katera so sve­tniki imeli nekaj pripomb, zato ju bodo popravljena potrjevali na naslednji seji. Sledila je obravnava in po­trditev Zakljucnega racuna Obcine Ig za leto 2017, ki ga je svetnikom predstavila Bojana Birsa iz obcinske financno-ra­cunovodske službe. Obcina je lansko leto zakljucila s presež­kom prihodkov nad odhodki v višini malo vec kot 282 ti­soc evrov. Dolg obcine je bil na dan 31. 12. 2017 nekaj vec kot 2 mio evrov ali 285 EUR/ prebivalca. Svetnike je ob tem mdr. zacudilo, da kljub presež­ku nimamo denarja za redno strošek bo tehnicna oprema, za katere del stroškov smo oddali vlogo za sofinanciranje na pro­gramu Leader. Vecnamenska dvorana v nadstropju gasilskega doma bo sprejela 188 obiskovalcev. Investicija bo, poleg zago­tavljanja ustreznih prostor­skih pogojev, prispevala k dvi­gu kulturne in izobraževalne ravni prebivalcev kakor tudi k vecji socialni vkljucenosti, prepoznavnosti in promociji obcine v regiji in na državni ravni. Polona Skledar Andreja Zdravje Gradnja prizidka - dvorane napreduje. 27. redna seja obcinskega sveta vzdrževanje cest. Po razpravi so svetniki zakljucni racun po­trdili. Seja se je nadaljevala s športno tematiko – najprej so obravnavali Odlok o postop­ku za sofinanciranje letnega program športa v Obcini Ig. Svetnike je zanimal predvsem 8. clen, ki govori o sestavi komisije za izvedbo javnega razpisa – na koncu so se dogo­vorili, da sta dva clana komi­sije iz obcinske uprave, eden pa iz obcinskega sveta. S tem popravkom so svetniki odlok soglasno potrdili. Pod 5. tocko je nato sledila obravnava in potrditev Letnega programa športa, ki je bil že pripravljen skladno z novim odlokom. Kot naslednja so svetniki obravnavali in tudi potrdili Pravilnik o sofinanciranju dru­štev upokojencev v Obcini Ig in Pravilnik o sofinanciranju Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Mostišcar 04 | Maj 2018 mladinskih in otroških progra­mov v Obcini Ig. Pod 8. tocko je sledilo prvo branje predloga Odloka o do-locitvi volilnih enot za volitve clanov v svete vaških skupnos­ti in dolocitvi števila clanov svetov vaških skupnosti na obmocju Obcine Ig. Direktor obcinske uprave je svetnikom pojasnil, da gre za uskladitev s Statutom Obcine Ig – doloce­no je število clanov v SVS-jih: Ig 7, vecja naselja 4 ter manjša po 3. Na podlagi tega odloka bo župan razpisal volitve v SVS. V aktualnem mandatu ni bilo konstituiranih 7 SVS-jev od 23. V razpravo so se vklju­cili tudi prisotni predstavniki vaških svetov, po mnenju ka­terih bi bilo smiselno združiti nekatera naselja v en vaški svet, opažajo tudi, da med pre­bivalci ni interesa za kandida­turo za clane vaških svetov. Janez Miklic je ob tem opozo­ril še na en vidik, zakaj je tež­ko izvoliti clane SVS-jev, tudi tu je namrec potrebno pri vla­ganju list upoštevati zakonsko doloceno razmerje med mo­škimi in ženskimi kandidati. Slišali smo tudi, da se SVS-je premalo upošteva. Zadnja tocka dnevnega reda je bila namenjena po­budam in vprašanjem, kjer je Toneta Krnca mdr. zanimalo, kako napreduje komasacija kmetijskih zemljišc ter kako je s posipanjem poljskih poti. Zlatka Usenika je zanimalo, ali je kaj novega glede parcel, ki jih je Ministrstvo za pravosod­je obljubilo obcini – župan je povedal, da je bila parcelacija že izvedena, cakajo na geodet­sko odlocbo. Maja Zupancic Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 V primeru, da je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Skladno s Statutom Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Obcini Ig (Mostišcar, UO 2/04, 17. 6. 2004) objavlja Obcina Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v Obcini Ig v letu 2018 1. Predmet javnega razpisa so financna sredstva iz proracuna Ob­cine Ig za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v Obcini Ig v letu 2018. 2. S Proracunom Obcine Ig za leto 2018 je za program sofinanciranja socialnih in humanitarnih programov namenjenih 2.500,00 EUR. 3. Upravicenci do financnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. clenu Pravilnika, ki izpolnjuje pogoje: - so registrirani in delujejo na podrocju socialnih in humanitarnih dejavnosti, - imajo urejeno evidenco o clanstvu in ostalo dokumentacijo v skla­du z dolocili o registraciji, - imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo nacrtovanih pro­gramov, - program izvajajo v Obcini Ig oz. se izvaja tudi za obcane Obcine Ig s sedežem izven obcine. 4. Do sorazmernega dela sredstev za delovanje je upravicen Rdeci križ Slovenije, Obmocno združenje Ljubljana, ki mu je v okviru nacionalne organizacije Rdecega križa Slovenije priznan status z Zakonom o Rdecem križu Slovenije. 5. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v casu uradnih ur na Obcini Ig, Gove­karjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani: www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Prijave je potrebno poslati na Obcino Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom Javni razpis – humanitarni programi 2018. 6. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 3-clanska komisija. 7. Rok za oddajo vlog 31. maj 2018. Prepozno prispele in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Datum odpiranja vlog: 1. 6. 2018 ob 11. uri na Obcini Ig. 8. Predlagatelji bodo najkasneje do 2. julija 2018 obvešceni o izidu razpisa. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na tel.: 01/2802-310 (Polona Skledar). Številka: 093-0003/2018 Župan Obcine Ig Datum: 4. 4. 2018 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 50. in 60. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09 in 80/10 ZUPUDPP in 57/2012) in 29. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) župan obcine Ig podaja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del obmocij IG 01-9 Ig 1. Župan obcine Ig javno naznanja razgrnitev osnutka Odloka o ob- 3. V casu javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani posredujejo pri­cinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del obmocij IG 01-9/ pombe in predloge k razgrnjenemu osnutku v knjigo pripomb na SC-Ig, ki ureja gradnjo stanovanjskih objektov na zemljišcih parc. mestu razgrnitve. Rok za oddajo pripomb in predlogov potece št. 200/4, 204/1, 204/6, 204/10 in 204/11, vse k.o. 1700 Ig, v zadnji dan razgrnitve. skupni velikosti približno 6.456 m2 . 4. To naznanilo se objavi na spletni strani Obcine Ig, na krajevno 2. Javna razgrnitev se pricne 21. 5. 2018 in bo trajala 30 dni, do obicajen nacin in v casopisu Mostišcar. O vsebini pa se obcane vkljucno 21. 6. 2018. Osnutek bo razgrnjen na sedežu Obcine Ig, obcine Ig obvesti tudi na oglasni deski na sedežu Obcine Ig in Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. preko spleta www.obcina-ig.si. V casu javne razgrnitve bo organizirana javna razprava dne 20. 6. 2018 ob 16.45 v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4, Ig. Številka: 3505-0005/2016 Župan Obcine Ig Datum: 25. 4. 2018 Janez Cimperman l.r. Popravek Pri Popravku Odloka o priznanjih Obcine Ig, objavljenem v Uradnih objavah Obcine Ig št. 2/april 2018, se uvodni del pravilno glasi: Na podlagi 16. clena statuta Obcine Ig (UL RS 39/2016) je Obcinski svet Obcine Ig na 26. redni seji, dne 7. marca 2018, sprejel Popravek Odloka o priznanjih Obcine Ig. Župan Obcine Ig Janez Cimperman l.r. - 1 ­ Pogovorni vecer z državnim L okalni odbor SMC je dne 26. 4. 2018 v sejni dvora­ ni Centra Ig organiziral srecanje z državnim sekretar­jem na Ministrstvu za infra­strukturo Juretom Lebnom. Tema pogovora so bili infra­strukturni projekti v Obcinah Ig in Škofljica. Uvodoma je poudaril, da z županoma obeh obcin na ministrstvu dobro so­delujejo. Državni sekretar je sprva omenil pomembnejše projek­te, ki so bili v naši obcini rea­lizirani v zadnjih letih, nato pa predstavil projekte, ki so pred­videni za izvedbo na obmocju Obcine Ig v bližnji prihodno­sti. Naj izpostavim tri najpo­membnejše: 1-Ureditev krožišca pri KPD, sekretarjem Juretom Lebnom kar zajema ureditev trikra­kega krožišca dveh avtobu­snih postajališc, ureditev površin za pešce, komunal­no ureditev ter prometno opremo in signalizacijo. Ce­lotna investicija bo predvi­doma stala 766.715,00 EUR (od tega bo država prispe­vala 706.715,00 EUR, obcina pa 60.655,00 EUR). Projekt je trenutno v fazi odkupa zemljišc. 2-Rekonstrukcija ceste, nova ureditev prometnega reži­ma in ureditev varne šol­ske poti na državni cesti Ljubljana–Ig (od AP Pe­trol do zakljucka ovinka na Ljubljanski cesti). Z re­konstrukcijo je predvidena ureditev ceste, obstojecega odvodnjavanja ter cestne razsvetljave. Predvideva se izgradnja plocnika na obeh straneh cestnega odseka, oznacitev šolske poti ter iz­gradnja novega prehoda za pešce. Projekt je v zakljucni fazi priprave in je bil izde­lan prav na pobudo Lokal­nega odbora SMC. Realiza­cija projekta je predvidena v letu 2018/2019. Vrednost investicije bo znana po iz­vedbi razpisa. 3-Obnova vozišca na odseku Ig–Podpec je že v realizaci­ji. Predvidena dela, ki bodo opravljena, pa so obnova vozišca s hladno reciklažo, ureditev odvodnjavanja in zašcita višjih brežin. Kot kljucna projekta v Obci- Romanje v Medžugorje 2018 P od organizacijo Kršcan­skega foruma SDS je v casu med 27. in 30. apri­lom 2018 potekalo romanje za domovino v Medžugorje. Romanje je potekalo pod ge­slom Pogum, vse ljudstvo v deželi! (Ag 2,4) in je bilo na­menjeno v zahvalo in prošnjo za blagoslov domovine ter za osebne potrebe. Spomnili smo se tudi 30-letnice zacetka slo­ venske pomladi ter 40-letnice izvolitve velikega prijatelja Slovenije sv. Janeza Pavla II. za papeža. Ob prehodu hrvaško-herce­govske meje je bila naša prva postaja romanja v vasici Cerin, kjer smo imeli slovensko mašo. Po maši smo se zaustavili ob spomeniku tamkajšnjih žrtev povojni pobojev in umrlim v domovinski vojni 1991-1995. Naslednji dan smo odšli na hrib Križevec, popoldne pa v Skupnost Cenacolo. Pozno po­poldne smo se udeležili osre­dnjega programa pred cerkvijo v Medžugorju, ki se zacne ob 17. uri z molitvijo rožnega venca, ob 17.40 poklekom ob prihodu Nebeške Matere na zemljo, ob 18. uri sledi sveta maša, za tem pa blagoslov nabožnih predme­tov, molitev za ozdravljenje ter ni Škofljica je državni sekretar izpostavil izgradnjo krožišca pri OŠ Škofljica in ukrepe za izboljšanje pretocnosti prome­ta skozi Lavrico in Škofljico. Državni sekretar se je do­taknil tudi projekta Barjansko kolesarsko omrežje in žele­zniške infrastrukture – pred­vsem izgradnje postajališca na Lavrici. Ob koncu je prisluhnil vpra­šanjem, pripombam in predlo­gom prisotnih. Martina Kovacic, LO SMC ob 21. uri molitev pred Najsve­tejšim, ki velja za enega najlep­ših doživetij v Medžugorju. V nedeljo dopoldne smo odšli na hrib prikazovanj na Crnici. Za tem smo se odpravili v skup­nost Ranjena obitelj v Vionici, ki je podružnica Medžugorja. Tu smo imeli slovensko mašo, po maši nam je sestra Korne­lija predstavila skupnost Ra­njena obitelj. Po kosilu smo se odpravili v center Medžugorja, kjer smo skupaj poromali na grob patra Slavka Barbarica. Nato smo imeli do poznopo­poldanskega programa prosto za nakup spominkov, molitev v tišini in obisk pomembnejših tock okoli cerkve. Zadnji dan smo se odpravili v medžugor­sko podružnico Šurmanci, kjer smo imeli slovensko mašo v cerkvi Božjega usmiljenja, kjer sta tudi relikviji sv. Favstine Kowalske ter sv. Janeza Pavla II. Romanja smo se udeležile tudi štiri Ižanke. Simona Pavlic, SDS Ig Podoba Podgozda Videz in urejenost slovenskih krajev sta se v zadnjih desetletjih precej izboljšala. Povecala se je zavest o odgovornem ravnanju z okoljem, vzpostavljen je bil sistem gospodarjenja z odpadki in nadzor pristojnih inšpekcijskih služb je ucinkovitejši. Za podobo kraja je odgovornost obcanov pri ravnanju z odpadki enako pomembna kakor odgovornost za cistost in urejenost zasebnih, javnih in ostalih površin. Kljub omenjeni ucinkovitosti je zakonodaja namrec vezana na definicije in pristojnosti, predpisane v zakonih, ki pa težko zajamejo vse odtenke med nezakonitim odlaganjem odpadkov, smetenjem in neurejenim videzom. Zato imajo nekatere obcine še lastne predpise, ki urejajo videz in urejenost kraja ter so dodatna osnova za ukrepanje proti storilcem. V ecina krajev v Obci­ni Ig meji na taka ali drugacna zašcitena obmocja, katerim so skupne lepota in neokrnjenost narav­nega okolja, zato so primeri skrunitve naravnega okolja tem ocitnejši. V naselju Pod­gozd imamo tak primer pri vhodu v naselje. Gre za zemlji­šce, ki je deloma javna in de­loma zasebna posest. Na delu tega zemljišca je bila pred kratkim postavljena hiška na drevesu, ki naj bi služila otro­ški igri. A zemljišce se je namesto v igrišce spremenilo v odlaga­lišce raznovrstnega materiala in odpadkov. Ti so razpostav­ljeni vse okoli in pod igralo, da se je do njega težko prebiti, tudi štrlecih žebljev ne manj­ka. Nakopiceni odpadki in ostali material tako niso samo skrunitev naravnega okolja. Iznicujejo tudi trud, vložen v izgradnjo otroškega igrala, in ne nazadnje so prvi prizor, ki se razgrne pred ocmi naših obiskovalcev. S tem je na neki nacin celotno naselje dobilo pridih odlagališca. Okrnjena podoba našega naselja nam ne more biti v ponos. Ker je odlaganje od­padkov v naravo dejanje v neskladju z zakonom, nam zakon omogoca tudi zakonito ukrepanje. V našem primeru lahko ukrepamo s prijavo na Inšpektorat RS za okolje in prostor (obcinska ali medob­cinska inšpekcija je pristojna zgolj za komunalne odpadke, ki izvirajo iz gospodinjstva.) Ne glede na to pa predlagamo Obcini Ig, da po zgledu dru- Kakšna je naša šola? N aši otroci veliko casa izkušnja navezovanja stikov, strokovnih delavcev na šoli preživijo v šoli, najprej vkljucitev v socialna omrežja nisem zadovoljen. Po pogovo­v osnovni, nato v sred-ipd. Pri tem smo aktivo vklju-ru z drugimi ugotavljam, da še gih obcin pripravi odlok, ki bo urejal posege na zasebnih zemljišcih, ki zadevajo skupne interese vseh obcanov in vpli­vajo na širšo okolico. Na to, da bo okoljska pismenost in obca kultura dosegla raven, ko se s takimi primeri ne bo vec pot­rebno ukvarjati, namrec ne kaže racunati. Franjo Kranjcevic, Podgozd telji ali se ne strinjate z ravna­nji strokovnih sodelavcev, vas vabim, da me kontaktirate na nji, nekateri pa tudi na fakulte-ceni tudi starši. marsikdo v naši obcini ne oce-GSM: 051/626-601.ti. Prvi koraki, osnovnošolski, Tudi moji otroci obiskujejo njuje pozitivno vloge OŠ Ig za so zelo pomembni, saj je to po Osnovno šolo Ig, in z marsika-razvoj naših otrok. Ce ste imeli Roman Mišic vrtcu, ki pa ni obvezen, prva terim ravnanjem uciteljev ter težave z vodstvom šole oz. uci­ Sneg je skopnel, narava se budi in cebelar že k svojim cebelicam hiti Cebela iz pirhov Prikaz rezi sadnega drevja Kot napovedano smo 16. marca tradicionalno organizi­rali prikaz spomladanske oskr­be in obrezovanja razlicnega sadnega drevja in jagodicevja, ki ga je vodil cebelar in sadjar Roman Mavec. Dober obisk, prek 50 prisotnih, je pokazal, da gre za zanimivo in aktual­no temo, ki pritegne marsiko­ga. V sprošcenem pogovoru smo prek osnov rasti drevja in grmicevja osvežili znanje rezi posameznih rastlinskih vrst, k temu pa je bilo dodanih še mnogo konkretnih vprašanj in komentarjev. In ce se nas je kaj prijelo in ce nam bo vreme po godu in bomo storili, kar je prav, bo gotovo dobra letina. Zahvaljujemo se Štefanu Buni­cu, da smo bili lahko tudi tok­rat njegovi gostje. Razstava velikonocnih jedi, pirhov in orodja V marcu – 24. in 25. – je Turisticno društvo Krim prip­ravilo razstavo velikonocnih jedi, pirhov in orodja. Letos smo bili so-sodelujoci cebelar­ji. Iz vseh vetrov smo nabrali starejšo in novejšo cebelarsko opremo in jo razpostavili na licno pripravljenem odru. No­vico o tem ste lahko prebrali v prejšnji številki Mostišcarja. K temu je dodati, da je bila to po nekaj letih ponovno cebelar­ska razstava na Igu. Zahvala gre vec cebelarjem, ki so kot cebelice prinašali posamezne eksponate in omogocili lep pregled cebelarske opreme, na voljo pa so bile tudi medene sladkosti, nekatere celo v po­vezavi s cokolado. Navdušila nas je velika cebela, izdelana iz pirhov in zanimiva imita­cija zgodovinskega cebelnja­ka. Za vse to se zahvaljujemo Turisticnemu društvu Krim. So sijajna delavna in zabavna družba s pridnimi rokami in dobrimi idejami. Z veseljem bomo še kdaj sodelovali. TV-oddaja o podkrimskem cebelarstvu S prijaznim sodelovanjem televizije Slovenija in Mojce Mavec je nastala krasna odda­ja Cebele izpod Krima. Prispe­vek prikazuje Podkrimsko ce­belarstvo in se delno navezuje tudi na razstavo velikonocnih jedi, pirhov in orodja. Poseb­na zahvala za sodelovanje gre Pavlu Petrovcicu, ki je odprl svoj cebelnjak in povedal ne­kaj cebelarskih. Ce ste oddajo zamudili, si jo lahko priklicete iz televizijskega arhiva. Svetovni dan cebel V maju nas caka prvo pra­znovanje svetovnega dneva cebel. To bo priložnost, da se spomnimo malih prijateljic, ki nas vidno ali nevidno sprem­ljajo vse življenje, nas razve­seljujejo, nam pomagajo pri Cebelarski pripomocki in panji pridobivanju hrane in nas nav­dihujejo v pesmi in sliki. 20. maj je sicer rojstni dan enega najvecjih slovenskih cebelar­jev Antona Janše, in od zdaj bodo po vsem svetu praznova­li Janšev rojstni dan. Cebele oprašujejo skoraj tri cetrtine vseh rastlin, s kateri­mi proizvedemo 90 % svetovne hrane. Tretjina svetovne pride-lave hrane je odvisna od cebel oziroma vsaka tretja žlica hra­ne je odvisna od opraševanja. Ob tem pa so cebelji pridelki bogat vir nujno potrebnih hra­nil. Z opraševanjem se pove­cuje kmetijska pridelava in se milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta, so pomemben vir prihodkov kmetov. Cebele pozitivno vplivajo na celotni ekosistem in ohranjanje biot­ske raznovrstnosti v naravi ter so dober biološki pokazatelj onesnaženosti okolja. Ob tem se nam lahko pos­tavi vprašanje, kaj lahko posa­meznik prispeva k ohranjanju cebel in drugih opraševalcev. Odgovorov je vec: -na balkonih, terasah in vr­ tovih v okrasne namene za­ sejmo medovite cvetlice; -kupimo med in ostale cebe­ lje pridelke pri najbližjem lokalnem cebelarju; -ozavešcajmo otroke in mla­ dostnike o pomenu cebel in izrazimo podporo cebelar­ jem; -doma na balkonu, terasi ali vrtu postavimo svoje gnez­dišce za cebele – lahko ga naredimo sami ali pa ga ku­pimo v trgovinah z opremo za hišo in dom; -ohranimo stare travnike z vecjo pestrostjo rastlin in sejmo medonosne rastline, -travnike pa kosimo šele po cvetenju cvetocih rastlin; -odstopimo primerne kme­tijske lokacije za zacasno ali trajno namestitev cebel, saj bodo tako imele ustrezno pašo, naše rastline pa bodo oprašene in bodo bogateje obrodile sadove; -ce je res potrebno, potem uporabljajmo cebelam neškodljive pesticide in škropimo v nevetrovnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvecer, ko se cebele umaknejo s cvetov. Zato naj priklicem rek: Si sapis sis apis, kar pomeni Ce si pameten, se boš zgledoval po cebeli. V maju zato posku­šajmo biti kot cebele – delavni, pametni, delajmo za skupnost in z malimi koraki dosegajmo visoke cilje. Naj medi! Rok Janez Šteblaj, CD Ig GMD Ig drugic na mednarodnem srecanju gobarskih društev Umag Smrckijada 2018 N a povabilo Hrvaške mi­kološko gobarske zveze in organizatorja Društva gljivara Boletus iz Umaga se je Gobarsko mikološko društvo Ig odzvalo na povabilo in se z Društvom gobarjev Štorovke Šentrumar-Hocevje udeležilo 13. Smrckijade Umag 2018. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpravili na pot proti Umagu. V prijet­nem in veselem druženju smo se pripeljali do cilja pred deseto uro. Clani GD Boletus so nam pripravili dobrodošlico, predsta­vili program prireditve in nas napotili na prizorišce prireditve pod šotorom, v katerem so bila organizirana predavanja, pos­tavljena je bila razstava slik na temo gliv, prakticno pa sta bila prikazana tudi mikroskopiranje gob in priprava jedi iz gob. Ekipe, ki so se udeležile nabi­ranja smrckov (mavrahov), so se vrnile s terena, postavile razsta­vo in pod strokovnim vodstvom Z gobarskimi kolegi s Hrvaške opravile determinacijo gob. Sle­dilo je ocenjevanje po propozici­jah organizatorja. Podeljene so bile nagrade za najvec nabranih gob, za najvecjo gobo in najlep­šo gobarsko palico. Župan obcine Umag, pred­sednik gobarske zveze Hrvaške in predsednik GD Boletus so pozdravili vse udeležence ter podelili priznanja in zahvale za sodelovanje, sledila je izmenja­va daril. Naše društvo je predalo darilo s promocijskim gradivom Obcine Ig županu Umaga in predsedniku GD Boletus. Na Smrckijadi so sodelo­vala društva iz Srbije, Grcije, Makedonije, Bosne, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Hrva­ške in Slovenije. Vsa društva so bila posebej predstavljena in pozdravljena in dobila priznanja za sodelovanje. Pred odhodom nas je pozdravil predsednik GD Boletus, zahvalil se je za udelež­bo in zaželel srecno pot z željo, da se srecamo v naslednjem letu. Prejeli so povabilo, da se udeležijo našega 5. Gobarskega zbora – Zapotok 2018 8. sep­tembra 2018. Zahvaljujemo se domaci­nom za prisrcen sprejem. Po­sebna zahvala gre predsednikuDruštva gobarjev Štorovke Pav­letu Gregorki, da je organiziral udeležbo in nas varno pripeljal domov. Braco Vukosavljevic, predsednik GMD Ig Priznanje za sodelovanje Proslava v Petelinovih dolinah 27. aprila smo se zbrali v Spominskem parku Petelinove doline na proslavi v pocastitev dneva upora in 1. maja, prazni­ka dela. Proslava je bila zdru­žena s pohodom z vasi Golo cez Mokrc v Petelinove doline. Vseh 30 pohodnikov je kljub oviram na poti varno pripeljal na cilj Bojan Vidmar. Proslavo je pripravila Mojca Poredoš, ki jo je z Lino Vozny tudi povezovala, nastopali pa so moški zbor upokojencev Ig, recitatorja in harmonikar. Govornik na proslavi je bil Ivan Herbert Kukec. Svoj go­vor je naslovil: Resnico je tre­ba ponavljati, ce ne, laži pos­tanejo resnica. Poudaril je, da se je samostojnost Slovenije izoblikovala kot kulturni boj skozi štiri zgodovinska obdob­ja: reformacijo, boj generala Maistra za severno mejo – za Štajersko in Koroško, NOB, ki je vrnila Primorsko v narocje naroda, in osamosvojitev. 26. 4. 1941 so v Ljubljani zbrali clani KPS, kršcanski socialisti, levo krilo Sokola, študentje in delavci ustanovili Protiimpe­rialisticno fronto slovenske­ga naroda, ki se je v decem­bru 1941 leta preimenovala v Osvobodilno fronto sloven­skega naroda, katere cilj je bil oborožen boj proti okupatorju za svobodo. NOB je z zmago in mednarodnim priznanjem uresnicila svoje cilje in tako je sinteza kulturnega, politicne­ga in oboroženega upora tudi v letih 1987–91 omogocila na­stanek samostojne nacionalne države, je še poudaril govorec. Opozoril je tudi na nasprotni­ke, ki zatrjujejo, da se 27. aprila 1941 ni zgodilo nic. V nadalje­vanju je omenil 70. obletnico ustanovitve ZZB in 50. oble­tnico ustanovitve Teritorialne obrambe in njun pomen ter orisal današnjo politicno situ­acijo s pozivom navzocih, naj ne volijo tistih, ki služijo tujim interesom. Po koncanem programu je sledilo druženje s pogosti­tvijo. Pri pripravi pogostitve so sodelovali tudi clani Go­barskega društva, Društva Za­potok in Turisticnega društva Kurešcek. Za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo, zah­valjujemo pa se tudi našim cla­nom, ki so uredili prireditveni prostor, in vsem nastopajocim. Marjana Rojec, Društvo Odmev Mokrca Obnova spominskih plošc na Kurešcku L etošnjo pomlad smo s fi-cku so že poleti 1941 leta pri­nancno pomocjo Obcine hajali tudi zaupniki, ki so iz obnovili Ig spominski plošci na Domu na Kurešcku. Plošci je 23. 4. 1961 postavil Obcinski odbor ZB NOV Lju­bljana Vic-Rudnik v spomin na dogodke v letih 1941 in 1942. V planinski dom na Kureš­prek zaupnikov v vaseh pod Mokrcem posredovala na Mokrc, kjer so se zbirali prvi partizani. Po ustanovitvi Mo­krške cete 15. 9. 1941 se je ta obvešcevalna dejavnost še okrepila. Na pobudo partiza­nov je bil 8. septembra 1941 v Planinskem domu na Kureš­cku organiziran partizanski Ljubljane prinašali novice o organiziranju odpora proti okupatorju pod vodstvom OF in o delovanju italijanskih oku­patorjev. Lastnica planinskega doma Stana Žitnik, aktivistka OF in nosilka Partizanske spo­menice 1941, pa je te podatke Obnovljena spominska plošca Tu je potekal prvih partizanskih mitingov. Prvomajska konjeniška povorka v režiji KD Krim miting. Mitinga se je udeležilo veliko ljudi iz Ljubljane in tudi 30 partizanov pod vodstvom Ljuba Šercerja in Slavka Žida­neka. Sodelovanje partizanov in vašcanov se je nadaljevalo, po vaseh je bila ustanovljena Narodna zašcita in odbori OF. V februarju 1942 leta pa je bilo v planinskem domu na Kureš­cku pustovanje. Udeležilo se ga je veliko vašcanov, gostov iz Ljubljane in partizanov. Med domacini in partizani so prija­teljske vezi še poglobile. To je bilo zadnje srecanje v planin­skem domu, ker so Italijani dom požgali marca leta 1942. Društvo Odmev Mokrca C lani Konjerejskega društva Krim so tudi letos na 1. maj orga­nizirali konjeniško povorko. Na Hipodromu Vrbljene se je zbralo lepo število konjenikov, clanov KD Krim, in rekordno število okrašenih kocij, kar osem jih je bilo, v eno je bil zaprežen tudi par iskrivih po­nijev. Povorka je krenila pro­ti Tomišlju, Brestu, Mateni, Iški Loki, Igu, Stajam, Kotu, Iški vasi in nato v bazo na hi­podrom Vrbljene. Seveda se po naporni ježi prileže pocitek in prvomajski clanski piknik, na katerem ni manjkalo kon­struktivnih debat o prihaja­jocih dogodkih, v ospredju je bila seveda organizacija tradi­cionalne konjeniške prireditve v juliju. Ob poti so prvomajsko povorko navdušeno pozdravili obcani Obcine Ig, med drugim tudi župan Janez Cimperman. Milan Knez Milan Knez, Andrej Župec Prvomajska povorka Spet kocije namesto avtomobilov • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Po cemaž v Šcurkov graben C emažev pohod je prva spomladanska aktiv­nost v naravi, ki ga Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje organizi­ra v sklopu Sveta zdravilnih rastlin. Že desetic smo se letos v aprilu podali po zeleno zdra­vilo v Šcurkov graben. Vsako leto ta divja rastlina privablja vse vec nabiralcev, saj ima šte­vilne zdravilne ucinke. Divji cesen, kot ga tudi imenuje­mo, spodbuja delovanje žlez, ucinkuje pri cišcenju krvi in crevesja, pri zasluzenju pljuc, znižuje visok krvni tlak in je dobro zdravilo proti poapne­nju žil. Vseeno pa ga je potreb­no uživati zmerno in pazljivo. To slednje velja še predvsem pri nabiranju. Biti pomladen, biti sprememba S prihodom pomladi se tako kot narava prebudimo tudi ljudje. Sonce nas po dolgi zimi spodbudi, da si nadenemo nov obraz, da velicastno zacvetimo in na svet pogledamo skozi vesele barve. Pomlad je polna življenjske sile. Rodijo se nova upanja, novi cilji, pomlad ima za vse mnogo pozitivnega. In kot bi se nalezli vsega tega razcveta, smo neustavljivo, kot prvi znanilci pomladi, s ko­šaricami v rokah od Šcurkov, kjer smo pustili avtomobile, zakorakali v Šcurkov graben. Otroci so tekli naprej, sploh tisti, ki že poznajo pot, saj so bili s starši že veckrat na Ce­maževem pohodu. Vedo, da se v gozdu lahko igrajo. Kako za­bavno je bilo v potok zmetati nekaj kamnov, da smo lahko prišli cez! Seveda je špricalo vse naokrog po nas, a nic ne de. Drugi spet so napravili le­seno zasilno brv. Malo po njej, malo po vodi, v škorenjcih ali pa kar v cevljih, in že so bili na drugi strani. Nekateri mokri, nekateri suhi, a uživali so. In starši tudi. Bili smo v naravi, bili smo pomladni, bili smo sprememba. Vec pomladi, vec vsega Na koncu grabna pa je bilo potrebno malo resnosti. Teta Pehta nas je pred nabiranjem cemaža poucila, kako pazlji­vi moramo biti pri nabiranju. Lahko ga zamenjamo z jesen­skim podleskom, šmarnico ali belo cmeriko. Najprej smo si strupene rastline ogledali v knjigi, potem pa smo jih po­iskali še v naravi. Videli smo, da se rastline med seboj raz­likujejo in da je verjetnost za­menjave s cemažem majhna. Obicajno te rastline tudi ras­tišc nimajo skupaj, vendar smo bili pri nabiranju vseeno previdni. Nabirali smo ga list po list in pazili, da se nam kakšen drug list ni zalepil za Slavnostna seja UO TD Kurešcek Predstavitev zbornika V objemu Kurešcka T uristicno društvo Kureš­cek je v letu 2017 obe­ležilo 20-letnico od ustanovitve. Sklenili smo, da ob tej okrogli obletnici pri­pravimo in izdamo zbornik, ki smo ga poimenovali V objemu Kurešcka. K sodelovanju smo povabili dosedanje predsedni­ke društva, predstavnike vseh društev v naši obcini, pred­stavnike naše obcine, vodje interesnih dejavnosti in vse druge, ki bi lahko prispevali svoj delež turisticni, kulturni in zgodovinski prepoznav­nosti naše obcine. Vecina po­vabljenih se je odzvala. Prispe­vali so vec kot 25 tekstualnih in slikovnih prispevkov, tako da bo zbornik zelo kakovostno predstavil delovanje društev v naši obcini in možnosti razvo­ja turisticne dejavnosti ter po­nudbe turisticnih uslug. Naš nacrt, da bi zbornik iz­dali v letu 2017, ni bil uresni­cljiv iz vec razlogov. Najvecja težava je bila pridobivanje fi­nancnih sredstev. Ta problem smo rešili šele v prvem cetrtle­tju letošnjega leta zahvaljujoc predvsem sponzorjem, obcini, oddaji prostora za promocijo in lastnemu budžetu. V dneh, ko berete Mostišcarja, bo zbornik že prišel iz tiskarne. Slavnostno sejo in predsta­vitev zbornika bomo imeli 26. maja ob 16. uri v Kul­turni dvorani Golo. Prisrcno vabimo vse avtor­je prispevkov, predstavnike Obcine, predstavnike društev naše obcine, sponzorje in vse, ki so kakorkoli prispevali k iz­daji zbornika, da se udeležite slavnostne seje in predstavi­tve – promocije zbornika, ki ga bo predstavila urednica. cemaževega ali kako drugace prikradel v košarico. Doma pa je bilo bero potrebno še enkrat dobro pregledati, še posebej, ker so cemaž nabirali tudi ot­roci. Ob povratku smo si v RTC Zapotok pripravili opol­dansko malico. Cemaž smo poskusili v razlicnih namazih pa tudi domaca salama in sla­nina sta se slastno prilegli. Vsako pomlad nekaj veselja, radosti, odgovornosti in mod­rosti. Vec pomladi, vec vsega. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Mostišcar 04 | Maj 2018 Festival Kurešcek T uristicno društvo Kurešcek vabi na 5. Festival Kurešcek, ce­lodnevno glasbeno in kulina­ricno prireditev, ki bo v sobo­to, 2. junija, v RTC Zapotok. Na celodnevni prireditvi bo potekalo še 9. tekmovanje v kuhanju hribovskega golaža, otroška delavnica Pokaži kaj znaš, sejem domacih izdelkov, nastopi pevskih in folklornih skupin. Poskrbljeno bo za ce­lodnevno ponudbo jedi z žara, ponudbo predsedniškega go­laža, za posladek si boste zve­cer privošcili odojka z ražnja. Za plesno glasbeno vzdušje bo poskrbljeno z živo glasbo, predvidoma do polnocnih ur. Vse, ki bi se radi preizkusili v kuhanju golaža, vabimo, da se s svojo ekipo prijavite na tekmovanje. K sodelovanju vabimo vsa lokalna društva in ekipe, predstavnike or­ganizacij … Organizator TD Kurešcek poskrbi za meso, cebulo, drva, klopi in prostor za kuhanje, vi pa poskrbite za dekoracijo prostora, kotlicek, ostale pripomocke in dodatke za dober golaž, odlicno ekipo in dobro voljo. Vaš trud bo ocenila strokovna in objek­tivna komisija, med katerimi ni clanov TD Kurešcek. Prav tako organizator TD Kurešcek ne tekmuje s svojo ekipo. Prve tri ekipe bodo nagrajene s po­kali in lepimi, vrednimi nagra­dami. Vse ekipe bodo prejele spomincek in pisno zahvalo za udeležbo. Prijave zbiramo po e-pošti tdkurescek@gmail.com ali na telefonskih številkah: 070/805-163 ali 041/329­847 Turisticno društvo Kurešcek Velikonocno ustvarjanje v Zapotoku Otroci v družbi staršev pri ustvarjanju V elika noc ni samo ver­ski in družinski pra­znik, je tudi praznik ustvarjanja. Ustvarjamo ve­likonocne pirhe, izdelujemo vošcilnice in druge velikonoc­ne okraske. Tudi letos so se v marcu v organizaciji Društva Zapotok, Sekcije za zdravo življenje v RTC Zapotok, zbra­li starši s svojimi otroki, kjer so skupaj ustvarjali. Otroci so si pobarvali vsak svoje veli­konocno jajce in izdelali licne velikonocne okraske, starši pa so jajca pobarvali v naravnih barvah, v cebulnih olupkih in teranu. Vsi skupaj so uživali v prijetnem predpraznicnem vzdušju. Cebulni in teranovi so najlepši Pisani pirhi so nepogrešlji­vi okras velikonocne mize. Jaj­ca krasimo na razlicne nacine z razlicnimi tehnikami, kar je ljudska umetnost. Na letošnji ustvarjalnici smo ostali zvesti že preizkušenim metodam in naravnim barvam, cebuli in teranu. Prejšnja leta smo jajca barvali tudi v kurkumi, rdeci pesi, peteršilju, rdeci papriki in koprivah, vendar so se ce­bulni in teranovi izkazali za najlepše. Ko smo jih kuhane osvobodili cebulnih olupkov in nogavic, kamor smo jih za­vili, so odtisi zelenih listov in cvetov trobentic jajca uni­katno poslikali. Žametno pa so se v tisocerih drobnih kristalc­kih zasvetlikali pirhi, ko smo jih pobarvali v teranu. Pravi mali slikarji Otroci so ustvarjali svoja velikonocna jajcka s copicem. Ravnokar iz terana Umetna nataknjena na palici­ce so barvali, to jim je šlo naj­bolje od rok. Potem so jih posu­li še z blešcicami. Zataknjeni v podstavkih na mizah so bili kot barviti šopki, ki so krasili in cakali, da se dovolj posušijo za varno spravilo domov. Med­tem so se ukvarjali z izdelavo drugega velikonocnega okra­ska. S servietno tehniko so na les ustvarjali slike z velikonoc­nimi motivi. V praznikih so gotovo doma krasile steno ali omarico v otroški sobi. Kako zadovoljni so bili otroški obra­zi, ki kar niso mogli verjeti, da so naenkrat postali pravi mali slikarji. »Pomagaj mi, da tole ustvarim« Z malo dobre volje in med­sebojnega sodelovanja smo si vsi skupaj naredili prijet­no predpraznicno popoldne. Predvsem si takšna druženja dobro zapomnijo otroci, saj vsako leto radi pridejo in svo­bodno ustvarjajo. Ce je bilo za njihove male roke kaj pre­težko, so za pomoc poprosili svoje starše – »pomagaj mi, da tole ustvarim«. Skozi igro si otroci tako pridobivajo mo­tivacijo, kjer se korak za ko­rakom razvijajo v samostojne osebe. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Kulturno zgodovinska prireditev Obisk Trubarjeve domacije in muzeja na Rašici T radicionalna rekreativ­na prireditev, letos že 19. po vrsti, je pomem­ben rekreacijski dogodek, ima pa tudi kulturni in zgodo­vinski pomen. Pohod organi­zira Turisticno društvo Kureš­cek vsako leto – datum je od zdaj spremenjen s 27. aprila na prvo junijsko soboto zaradi vsakoletne prireditve Društva Odmev Mokrca na isti dan. Letošnji pohod bo 9. juni­ja, zbor je od 8. ure pri RTC • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// O drasla gledališka sku­pina Društva Fran Govekar Ig je pod vod­stvom režiserke Alenke Jeraj pripravila premiero komedije v dveh dejanjih, katere avtor je Francoz Jean-Jacques Bri­caire. Premierna uprizoritev je bila v petek, 6. aprila 2018, v dvorani na Golem, igralci pa so nato komedijo ponovili na Lavrici, Škofljici, v Notranjih Goricah, Podpeci in Velikih Lašcah. Valentinu Dolinarju, ki ga je odlicno odigral Žiga Dr­novšek, racunalnik pomoto-Zapotok. Po opravljeni prija­vi, kavici ali cajcku in prosto­voljnem prispevku za malico, stroške prevoza in strokovne­ga vodenja v muzeju in Tru­barjevi domaciji se bomo ob 8.30 z avtobusom odpeljali na Rašico. Ob prihodu na Trubar­jevo domacijo, kjer naj bi bil rojen Primož Trubar, zacetnik slovenske književnosti in pro­testantski pridigar, ki je našo materinšcino z Abecednikom in Katekizmom spremenil v ma pri dohodninski napovedi dodeli dva otroka. Valentin si misli: Dobra ideja, da placaš manj dohodnine, in vsako leto doda še kakšnega otroka. Ne­kega dne pa se najavi davcni inšpektor (Anton Dvoršek), katerega naloga je ugotoviti dejansko stanje. Kaj pa zdaj? Pomocnik Filip se je trudil si­tuacijo rešiti, a ni vedel kako, zato Valentina predcasno pok­lice z ribarjenja v Patagoniji. Valentin se odloci, da bo in­špektorju predstavil svojo dru­žino. Poklice prijateljico Mar­tino, igra jo Božena Števancec, ki zaigra njegovo staro hromo mamo. S seboj pripelje mane­kenko Ingrid (igra jo Manca Špacapan), Martina je namrec lastnica agencije z maneken­kami, ki za potrebe obiska in­špektorja zaigra Valentinovo ženo. Med inšpektorjevim obi­skom pa se domov vrne tre­nutna Valentinova izbranka Barbara, ki jo igra Alenka Kri­žman Cernic, in le malo manj­ka, da si z Ingrid ne skocita v lase, sploh ko ugotovi, da je ta Valentinu všec in le še caka priložnost, da bi se Barbare znebil. Pride do precej napetih knjižni jezik, bo sledil krajši pocitek. Po pocitku in kavici bo sledila kulturna urica, uro kulturnega programa bo vodil strokovni sodelavec javnega zavoda Trubarjeva domacija in ogled gospodarskega poslopja ter žage. Po ogledu Trubarjeve do­macije sledi povratek RTC Zapotok, kjer nas caka topla malica. Povratek je možen po želji slehernega udeleženca: z avtobusom, ki bo na voljo, ali peš, kjer vam bo na voljo po­hodniški vodnik. Ugibanje pohodnikov, ali vreme bo ali ne bo? V vsakem primeru vreme je. Pohod bo v vsakršnem vremenu. Infor­macije so na voljo na spletni strani www.td-kurescek.si ali www.facebook.com/turistic­nodrustvo.kurescek ali tel. 041/329-847. TD Kurešcek, Sekcija za pohodništvo situacij, a nato se Barbara od­loci, da bo Valentinu pokazala, iz kakšnega testa je, in se od­loci za inšpektorja, pravzaprav ga skorajda prisili, da jo odpe­lje na kosilo in se poroci z njo. Igralci nas popeljejo v do­kaj obicajno življenjsko zgod­bo, saj se marsikdo poskuša izogniti davkom in davkariji. S humornimi vložki, ki so mi­mogrede naš vsakdan, in dob­ro igro nas igralci popeljejo do rešitve zagate. Na koncu lahko recemo volk sit in koza cela. Igralcem nas uspe v svo­jih vlogah prepricati, da poza­bimo, da gledamo gledališko predstavo. Režiserki je spet uspelo dobro razdeliti vloge, posebej pa me je pri tokratni igri prijetno presenetila scena, saj deluje sveže, pomlajeno in moderno. Za masko in sceno je pos­krbela Anita Indihar Dimic, za ozvocenje, luci in efekte pa Luka Tavželj. Kot šepetalka s skupino sodeluje Andreja Podržaj Modic. Ce ste predstavo zamudili, vam je lahko žal. Nova priložnost, da si jo ogledate, bo jeseni, ko igralci obljub­ljajo nova gostovanja, pa tudi kakšno predstavo v naši obcini. Mateja Jere Grmek Aleš Pavlic Obcinska revija pevskih zborov V Obcini Ig je pevska kultura izredno mocna, pesem je namrec najbolj neposreden, vsakomur razumljiv jezik povezovanja, zato že vrsto let pripravljamo obcinsko revijo pevskih zborov, na kateri se predstavijo vsi zbori, ki delujejo na podrocju naše obcine. Letos je lepa zborovska pesem zvenela v Kulturni dvorani gasilskega centra na Golem, in sicer v soboto, 14. aprila 2018, ob 17. uri. Martinov otroški zbor OPZ Vrtca Ig (Studencek) Mladinski zbor OŠ Ig N a reviji je sodelovalo 12 zborov, od tega 7 otroških oz. mladin­ skih in 5 odraslih. Vsak zbor je zapel tri pesmi: slovensko ljudsko pesem, eno umetno pesem slovenskega avtorja, pesem po lastni izbiri. Na za­ cetku je reviji nekaj uvodnih besed namenil župan Janez Cimperman. V nadaljevanju so se predstavili otroški zbori, in si­cer: Otroški pevki zbor Vrtca Ig, enota Studencek pod vod­stvom Erneste Macek in ob spremljavi Maje Juvanc; Otro­ški pevski zbor Vrtca Ig, enota Hribcek, pod vodstvom Marja­ne Lenic in ob spremljavi Maje Mrak. Otroški pevski zbor OŠ Ig pod vodstvom Katje Gac­nik in ob spremljavi Tereze Podlogar, Otroški pevski zbor Sladkosnedi pod vodstvom Eve Mavec in ob spremljavi Klemena Bojanovica; Otroški pevski zbor OŠ Ig, POŠ Golo pod vodstvom Katje Gacnik in ob spremljavi Tereze Pod­logar; Martinov otroški pevski zbor Župnije Ig pod vodstvom Vlaste Merzel in ob sprem­ljavi Mirka Merzela ter Mla­dinski pevski zbor OŠ Ig pod vodstvom Katje Gacnik in ob spremljavi Tereze Podlogar. In še odrasli zbori: Meša­ni pevski zbor Društva upo­kojencev Ig pod vodstvom Klemna Jerinca; Ženski pevski zbor Perunike pod vodstvom Kristine Štemberger; Moški pevski zbor Ig pod vodstvom Mirka Merzela; Borovnicke pod vodstvom Nadje Janežic in ob spremljavi Nadje Rus ter Ženski pevski zbor Žene dveh vasi pod vodstvom Mir­jam Jelnikar in ob spremljavi Klemna Bojanovica. Strokovni spremljevalka le­tošnje revije je bila Janja Dra­gan Gombac, ki je po koncani reviji opravila tudi razgovore z zborovodji in pripravila pisne ocene za vsak zbor posebej. Povezovalka programa je bila Marjetka Zupan. Za prijetno pogostitev po reviji je poskrbelo Kulturno društvo Mokrc. Hvala njim in gasilskemu društvu Golo, ki je odstopilo prostore za udele­žence na reviji. Upamo, da vam je pesem to soboto polepšala dan. Marica Zupan, obcinska uprava Matjaž Zupan Mešani pevski zbor DU Ig Moški pevski zbor Ig OPZ Vrtca Ig (Hribcek) Preplet poezije, glasbe in slikarstva na 90. Govekarjevem veceru V ponedeljek, 23. 4. 2018, je v knjižnici Ig potekal prijeten kulturni vecer. Osrednji osebnosti vecera sta bili pesnica Metka Osojnik ter slikarka Ivanka Demšar. Moderatorka vecera Božena Števancec, clanica Društva Fran Govekar, je spretno stkala pogovor z nastopajocimi. V ecer so popestrile mla­de flavtistke. Cudovite zvoke skladb so iz flavt izvabljale: Pia Petek, Neža Dolšak in Zala Zor Velikonja. Vse tri so ucenke glasbene šole Emila Adamica, njihova mentorica je Klara Veteršek. Metka Osojnik živi v Lju­bljani. Že v otroštvu je vzlju­bila poezijo in svoja doživetja tudi sama prelila v rime. Po­klicne vode in družinske ob­veznosti so le obcasno zavrle njeno potrebo po pisanju. Že mnogo let je clanica literarne skupine na Vrhniki, kjer se posvecajo izobraževanju in literarnemu ustvarjanju. Li­terarna skupina je izdala tudi zbornik Piš. Pesnica je sode­lovala na številnih literarnih nastopih in srecanjih ljubi­teljskih literatov pod okriljem JSKD. Sama pesmi deli v: pesmi hrepenenj, hvalnice ljubezni in razkrivanja custvenih spomi­nov. S tenkocutnim branjem svoji rimanih pesmi je pope­ljala navdušeno obcinstvo v najbolj skrite srcne koticke upanj, pricakovanj, nostalgic­nih iskanj odgovorov. In kdaj njene pesmi nastajajo? Nepri­cakovano. Na mah. V nepred­videnem trenutku. Beležka in svincnik morata biti vedno v žepu in na nocni omarici. V knjižnici in na stopnišcu Centra Ig so na ogled likovna dela slikarke Ivanke Demšar iz Matene. Slikarka zlasti po upokojitvi intenzivno ustvar­ja. Izpopolnjevala se je na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, na likovnih tecajih in seminarjih, redno sodeluje na delavnicah v Likovni skupini Društva Fran Govekar ter v likovni skupini v Grosupljem. Pri delu je spoznala vse tehni­ke slikanja in s študijo starih mojstrov pridobila dodatna znanja. Sodeluje na natecajih JSKD in skupinskih razstavah. Kot je povedala o njenem opusu slikarska kolegica Zdenka Vinšek, so na tokratni sedmi samostojni razstavi na vpogled dela iz treh sklopov: arhitektura, narava, abstrak­cija. Na tokratni razstavi se predstavlja pretežno s tehni­ko akril na platno, predstavi se tudi z akvarelom. Slikarka obvladuje kompozicijo, kar iz­poveduje z bogatimi barvnimi kombinacijami in jasno ris­bo. Vecina del je realisticnih, v enem izkazuje sposobnost preciznih nanosov barvnih odtenkov do te mere, da dose­že fotorealizem. Na vecini del stilizira posamezne segmente, da doseže osebno sporocil­nost. Na razstavi se srecamo tudi s prehodi od stilizirane slike do popolne abstrakcije. S to razstavo slikarka odkriva svojo ljubezen do narave ter potepanj. Obcudujemo moti­ve sonca, morja, vodotokov, barja, visokogorja, jadrnic, obmorskih vedut ter zvonikov domacih cerkva. Mostišcar 04 | Maj 2018 Vabilo k vpisu v Glasbeno šolo Emil Adamic – sezona 2018/2019 V maju bodo v Obcini Ig ponovno potekali vpisi v glasbeno šolo Emil Adamic za šolsko leto 2018/2019. Nabor glasbil, ki se poucujejo, je zelo pester, saj vkljucuje pihalno, (flavta, kla­rinet, saksofon), trobilno (trobenta, rog) in godalno (violina) sekcijo ter klavir, harmoniko in kitaro. Letošnja novost je tudi oddelek solo petja, ki bo zaživel ob zadostnem številu vpisanih ucencev. Najmlajši otroci (5-6 let) imajo mož­nost seznanitve z glasbo v okviru glasbe­ne pripravnice. Pri pouku spoznajo osnov­ne znacilnosti tona, melodije, ritma ter notnega zapisa. Poudarek je na doživetem izkustvu zvoka, saj se prek igre, pevske vzgoje in giba celovito seznanijo z glasbe­nimi elementi ter s tem razvijajo naravne sposobnosti. Vpis poteka brez sprejemne­ga preizkusa. Glasbena šola izvaja pouk z akademsko izobraženim strokovnim kadrom in javno priznanim programom RS, zato je predpo­goj za vpis preizkus glasbenih sposobnos­ti. Število mest je omejeno. Vse, ki si želijo vpisati v glasbeno šolo, vabimo na sprejemne preizkuse, ki bodo v petek, 25. 5. 2018, ob 17.00 v Starem vrtcu (stavba poleg OŠ Ig). info@gs-emiladamic.si tel.: 070 871 281 K vpisu vabljeni tudi odrasli, ki ste v preteklosti želeli osvojiti glasbena zna­nja, pa tega še niste uresnicili. Prijavite se neposredno pred pristopom k sprejem­nim preizkusom ali predhodno na spletni strani glasbene šole Emil Adamic (www. gs-emiladamic.si). Prisrcno vabljeni! Maja Anžur Kajzer VPIS 2018/2019 V GLASBENO .OLO • KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odprti dan šole 2018 V soboto, 7. 4. 2018, je bil tako pri nas kot v vseh drugih osnovnih šolah pouk. Pri nas smo pouk zamenjali z druženjem staršev, ucencev in uciteljev. V tem so­botnem dopoldnevu je poteka­lo vec dejavnosti, ki smo si jih lahko izbrali. Na voljo smo imeli razlic­ne delavnice in dejavnosti, na katerih smo se lahko zvrstili. To je bilo: igranje in gleda­nje nogometa, sodelovanje in spremljanje na šolskem ples­nem festivalu, peka vafljev in kokic, naravoslovni poskusi, knjižna izmenjevalnica, obisk pesnika, projekt Erasmus, raz­stava ilustracij Ivana Cankar­ja, ulicni glasbeniki, predstava Sapramiška, lovilci sanj, izde­lovanje cvetja in prtickov iz papirja, Zlata kuhalnica, raz­stava Moc besede … Clanice novinarskega krožka smo dobile nalogo, da spremljamo dogodke in o tem porocamo. Sama sem sprem­ljala dejavnosti za ucence predmetne stopnje, ucen­ci razredne stopnje pa so se družili v delavnicah po svojih ucilnicah. Ceprav je bil dan odpr­tih vrat v soboto in smo bili zjutraj malo nejevoljni, ker smo morali v šolo, se je to v pestrem dopoldnevu porazgu­bilo. Druženje staršev, ucen­cev in uciteljev je potekalo ob stojnicah s prigrizki in kavo, uspešnica je bil tudi srecelov devetošolcev s plesom in glas­bo. Dopoldne je hitro minilo, polni vtisov smo se odpravili soboti in nedelji naproti. Mija Urbas Kotolenko, 6. c Barbara Flajnik Mostišcar 04 | Maj 2018 Obiskal nas je pisatelj N a odprtem dnevu 7. 4. zbirkah. 2018 smo v knjižnici Ideje dobi pesnik povsod gostili vsestranskega okrog sebe. Ko sliši kaj zanimi­ustvarjalca – pesnika, drama-vega ali smešnega, si to zapiše tika in igralca Andreja Rozma-ali zapomni. Od tod izvira tudi na - Rozo. Ob jutranji uri smo anekdota, ki nam jo je zaupal. se zbrali v knjižnici ucenci, ki Ko je nekoc po radiu slišal eno radi beremo in smo opravili izmed novic, je nastala pesem bralno znacko. Z ustvarjalcem Vabilo na Gravžev dan. To je se je bilo zanimivo pogovarja-tudi ena od pesmi, ki nam jih ti. je nadvse doživeto deklamiral. Pisati je zacel že pri svojih Vseh svojih pesmi pa seveda osmih letih. Za poklic pisatelja ne zna na pamet, zna le tiste, ki se je odlocil, ker se mu jo to že jih pogosto deklamira. Na tem od nekdaj zdel cenjen poklic seznamu najdemo pesem Mle­oziroma, kot se je sam izrazil ko, ki jo je pisal in pilil dolgo – frajerski. Pisanje ima ocitno casa, da je postala ena izmed Roza kot vsestranski ustvar-njegovo knjigo in se sami pre­že v krvi, saj je bil tudi njegov najbolj priljubljenih otroških jalec ima rad improvizacijsko pricajte, kakšen umetnik je. dedek pesnik. Njegovi mami pesmi, ki jo pozna vsak otrok. gledališce, rad nastopa, reciti­je bilo všec, da je šel po tej Pisatelj goji posebno lju-ra, piše, od vseh športov pa mu Eva Ferkulj, poti. Andrej Rozman ima raje bezen do vseh svojih del, ena je najbolj všec namizni tenis. Maria Praznik, 8. b poezijo kot prozo, kar se kaže ljubših mu je Predpravljice in Ko boste naslednjic v knji- Boris Hozjan v njegovih izjemnih pesniških popovedke, ki jih le preberite. žnici, si le izposodite kakšno Šolski plesni festival Obisk casopisne hiše Delo N a odprtem dnevu šole je bila ena od dejav-Vtorek, 10. 4. 2018, smo si ucenci novinarskega krožka in izbirnega nosti tudi šolski plesni festival, ko so se po predmeta tisk ogledali casopisno hišo Delo, da smo si lažje predstav­malici zbrali v plesni dvorani ljubitelji plesa. ljali pot novic od nastanka do bralcev. Tekmovanje je potekalo v vec kategorijah, po triletjih. V Ljubljano smo se odpeljali z mestnim avtobusom in se odpravili v dru- Najprej so nastopili ucenci od 1. do 3. razreda, ki so go nadstropje Delove stolpnice. Sprejel nas je urednik Sobotne priloge Ali se predstavili s tremi plesi. Za njimi so odplesali ucenci Žerdin. Najprej nam je predstavil zgodovino casopisa, potem pa smo se od 4. do 6. razreda in na koncu še ucenci 7. do 9. ra-odpravili v glavno sobo, kjer smo opravili fotografijo vseh udeležencev in iz zreda. Plesalci so izvrstno opravili svoje delo, ker pa je tega naredili novico, kot da smo pristali na prvi strani casopisa. Na koncu potrebno izbrati najboljše, so bili prisotni tudi sodni-smo glavnemu uredniku zastavljali vprašanja o novinarskem delu. ki. Najboljši plesalci so se uvrstili v finale in sodniki Naše druženje se je koncalo v oddelku za dokumentacijo, kjer imajo zbra­so imeli še težjo nalogo. Razvrstitev po mestih je bila ne vse izvode casopisa Delo od nastanka do danes. Ogledali smo si casopise naslednja: iz leta 1959 in 2004. Zaposlena nam je pokazala tudi clanke o naši šoli iz 1.-3. razred: 1. Ana Brkovic, 2. Lana Ajdarpašic, 3. Eva Br-prejšnjih let, ki nam jih je skopirala, da jih lahko uporabimo za delo. kovic, 5. Brina Škraba, Maša Antic. Naš obisk se je s tem koncal, za spomin smo dobili reklamni blokec s 4.-6. razred: 1. Sara Škulj, 2. Inna Novak, 3. Špela Zdrav-svincnikom in prvo stran casopisa z našo fotografijo, saj naš obisk ni postal je, 4. Tjaša Kavcic, 5. Sabina Škarja, 6. Irma Ajdarpašic. novica dneva. Polni vtisov smo se odpravili domov z novimi spoznanji o 7.-9. razred: 1. Eva Dulmin, 2. Jana Kecman, 3. Anja Rat-novinarskem delu. kic Oberc, 4. in 5. Kim Antolin in Nika Mavec, 6. Pia Maruša Kavcic, 6. c Dandic Juntez. Po koncanem tekmovanju smo se tekmovalci in gle­dalci zadovoljni odpravili v soncno soboto. Lara Comino, 6. c Boris Hozjan Mostišcar 04 | Maj 2018 Mini pocitnice S kupine Polžki, Ježki, Žabe, Mucki, Zajcki in Metulji, stari 4 leta, smo v marcu za tri dni zapustili vrtec ter se podali na mini po­citnice v Gozd Martuljek. Ob preživljanju dni brez prisotno­sti staršev smo dokazali, kako pogumni in samostojni smo že, v prelepi okolici pa smo krepili naše zmožnosti sode­ lovanja, raziskovali smo svet, plesali, se zabavali, gradili hi­šico, prepevali, se sladkali na super pikniku, hodili na spre­hode ter se preizkusili v pro­metnem poligonu. Uživali smo v adrenalinskem parku in pov­sem pozabili na to, da solzice domotožja sploh obstajajo. Skupine iz Vrtca Ig Pa nam je uspelo! Zaslužena vecerna zabava Krajevni praznik O troci iz skupin Pikapoloni­ce, Polžki in Ježki iz enote Hribcek smo se 17. 3. 2018 prelevili v cisto prave pevce, plesal­ce in igralce, nastopili smo namrec na prireditvi ob krajevnem prazni­ku na Golem. Pikapolonice smo se predstavile z dramatizacijo pravlji­ce Duhec najde prijatelje, Polžki smo zapeli pesem Klobucek, Ježki pa pesem Lepši svet. Poleg tega je nekaj Polžkov z Ježki s pevskim zborom zapelo še pesem Žoga, Jež­ki, ki bomo septembra odšli v šolo, pa smo s folklornim nastopom za­peli in zaplesali še ob skladbi Ob bistrem potoku je mlin. Uživali smo in si z javnim nasto­pom mocno okrepili samozavest. Enota Hribcek Predstava Mamici se je pokvarila ura Do materinskega dne je še nekaj dni, otroci Jure, Peter in Eva, ki jim je pred pol leta umrl oce, pa še nimajo darila za mamico. Mamica ima staro rocno uro, ki se ji je spet pokvarila. Jure ji uro nese k urarju, da jo bo Taborniki zavzeli ljubljanski Tivoli V soboto, 21. 4, smo se taborniki z LPP-jem odpravili v Ljubljano, kjer smo se udeležili 22. Ta­borniškega feštivala v parku Tivoli. Naš rod (RPK – rod Podkovani krap) se je razde­lil na manjše skupine, mlajši, MC-ji, so se po delavnicah odpravili skupaj s svojimi vodniki, mi, starejši GG-ji, pa kar sami. V skupini sem bila z Mijo, Evo in Ajdo. Skupaj smo bile na veliko delavnicah, obi­skale smo tudi planetarij v šotoru, kjer smo opazovale zvezde in tam srecale prijate­ljice Nino, Janjo in Gajo. De­lavnic je bilo ogromno, meni najljubše so bile soba pobega, kanuji in adrenalinski park. Dan je bil vroc, zato smo se malo ohladile s sladoledom. Na feštival so prišli poleg ta­bornikov iz vse Slovenije tudi Avstrijci in Hrvati. Dan je bil nepozaben in hvala Mestni zvezi tabornikov Ljubljana, da je to omogocila. Maruša Kavcic Matic Pandel ta popravil, Peter pa zbere ves denar, ki ga ima, saj mamici želi dati ta denar za popravilo ure. Tudi Eva ni pozabila na materinski dan. Ona ji je kupi­la novo uro, ki ni bila najdraž­ja, najcenejša pa tudi ne. Ko mama pride domov iz službe, otrokom pove, da si je kupila novo uro. Vsi so šokirani in ža­lostni, saj je presenecenje pad-lo v vodo. Dogovorijo se, da gredo skupaj k maši za ocka, v nedeljo pa na Šmarno goro. Vsi se zelo razveselijo. Alenka Jeraj Beremo s Tackami – Tacke pomagacke 13. junij ob 17.00 Knjižnica Ig Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doživeti domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno preberete pravljico pravemu kužku. Primerno za otroke od 7. do 12. leta starosti. Delavnico vodijo prostovoljke iz društva Tacke pomagacke. Mostišcar 04 | Maj 2018 Kolesarski maraton Barjanka tudi v Obcini Ig Spoznajmo naravne in kulturne zanimivosti Ljubljanskega barja ter obujajmo spomine na zacetke kolesarskih tekmovanj, ki so potekala po makadamskih poteh. B arjanka, nova spremlje­valna trasa Maratona Franja, je rekreativne na­ rave in je namenjena druženju ter odkrivanju lepot Ljubljan­ skega barja. Pot, ki se zacne na Kongresnem trgu v Ljubljani, bo kolesarje popeljala po vseh sedmih barjanskih obcinah. Ob 83 kilometrov dolgi trasi mara­ tona bodo tri okrepcilno-infor­ mativne tocke, na katerih bodo obiskovalci lahko okušali lo­ kalno kulinariko ter spoznavali naravne in kulturne znacilnosti krajine. Prvi postanek bo v Bistri pred Tehniškim muzejem Slo­ venije, v katerega bo na ta dan za prvih 100 obiskovalcev mogoc vstop po znižani ceni. Predstavniki Razstavišca Moja Ljubljanica bodo predstavi­ li skrivnostno reko sedmerih imen. Obisk so napovedali celo Ivan Cankar in Argonavti. Na ogled bodo tudi stare fotogra­fije bližnjega borovniškega vi­adukta in replika najstarejšega lesenega kolesa na svetu, ki so ga našli nedalec stran. Iz Bistre pot vodi naprej proti Borovnici. Tam se povzpne na staro žele­zniško traso Južne železnice, ki ponuja cudovit razgled na bar­janski mozaik travnikov, njiv, mejic in vodotokov. V Pakem se kolesarji spustijo nazaj na glavno cesto, ki vodi do dru­gega postanka ob Jezeru pri Podpeci. Na parkirišcu ob jeze­ru bo predstavljen skrivnostni kraški rob s številnimi kraški­mi pojavi ter lokalna ponudba obcin Brezovica in Log - Dra­gomer. Po osvežitvi, okrepci­lih in spoznavanju zanimivosti se bodo kolesarji podali prek barjanskega mozaika naprej proti Igu, kjer jih caka še zad­nja okrepcilno-informativna tocka. Pred Gostilno Hram bo predstavljena lokalna ponudbaIga in Škofljice ter UNESCO Prazgodovinska kolišca okoli Alp, del katerih so tudi kolišca na Igu. Sledi kolesarjenje mimo spomeniškega obmocja kolišc in po Ižanski cesti v Ljubljano na cilj v BTC-ju. Ideja za Barjanko je zore­la v letu 2017 v Kolesarskem društvu Rog in Javnem zavo­du Krajinski park Ljubljansko barje. Konec leta 2017 je prav na Igu idejno zasnovo Barjan­ke županom barjanskih obcin predstavil direktor krajinske­ga parka Janez Kastelic z di­rektorjem KD Rog Gorazdom Penkom in direktorico sektorja za tržno komuniciranje družbeBTC Majo Oven. Župani so ide­jo za Barjanko na nacelni ravni podprli. Tako so predlagatelji dobili zagon za oživljanje ide­je. V letu 2018 so predstavniki KD Rog, družbe BTC pa tudi zaposleni na krajinskem parku veliko svojega casa vložili v is­kanje cim bolj varnih in hkrati zanimivih poti za udeležence Barjanke, v organizacijo vsega potrebnega za tako obsežno prireditev ter v iskanje financ­nih virov za zagotovitev do­godka. Celotnega dogodka pa seveda ne bi bilo mogoce izpe­ljati brez sodelovanja vseh žu­panov barjanskih obcin, ki so svojo aktivno podporo dogod­ku zagotovili tudi s podpisom pisma o nameri za Barjanko 17. aprila 2018 v Botanicnem vrtu v Ljubljani. V pismu o name­ri so vsi podpisniki tudi jasno zapisali, kaj je glavni namen Barjanke: povezati lokalne skupnosti, krajinski park, po­nudnike lokalnih proizvodov, turisticna društva in gospodar­stvo. START: v Ljubljani na Kongresnem trgu CILJ: BTC City Ljubljana KDAJ: sobota, 9. junija 2018, ob 8.00 PRIJAVE: www.franja.org Na trasi Barjanke bo mobilna zapora, zadnjega udeleženca v BTC-ju pricakujejo ob 12.30. Preživite torej pomladni dan s kolesarjenjem po sledeh Ri­mljanov in kolišcarjev v osve­žilnem objemu barjanskih trav­nikov, polj, mejic in vodotokov. Spoznajte domace in bližnje kraje v popolnoma novi luci. Z odkrivanjem lepot krajinskega parka postanite prvi udeležen­ci nove trase, za katero verja­memo, da bo postala tradicio­nalna. Maša Bratina in Mark Brejc, KP Ljubljansko barje Maša Bratina Strokovna ekskurzija v Nemcijo Konec aprila, med prvomajskimi pocitnicami, smo se ucitelji Svobodne šole Kurešcek in študentje waldorfskega izobraževanja za ucitelje odpravili v Nemcijo, kjer smo obiskali tri vecje waldorfske šole. Prva svobodna waldorfska šola je bila ustanovljena v Nemciji leta 1919, in danes v Nemciji deluje preko 230 waldorfskih šol. Zanimanje za waldorfsko pedagogiko je veliko, zato je veliko šol vecjih, imajo po 2 ali celo 3 paralelke, v sklopu osnovne šole velikokrat delujeta tudi vrtec in srednja šola. Überlingen N aš prvi postanek je bila šola v Überlingnu, v bližini Bodenskega jezera. Šolo so ustanovili že leta 1972 in danes jo obiskuje prek, 1.000 otrok, imajo 2-3 paralelne razrede osnovne šole, vrtec in srednjo šolo. Celoten kompleks je obdan z zeleno površino za igranje, z vrtovi, ki jih obdelujejo otroci, v vec stavbah pa poleg obicaj­nih ucilnic najdemo tudi po­sebne delavnice za rocna dela, lesorestvo in druge umetniške dejavnosti, pa tudi veliko kul­turno dvorano, kjer uprizarjajo razredne gledališke igre, pred­stavljajo projekte ucencev in dijakov ter gostijo druge predstave. Šola je še vedno v nenehnem razvoju, sedaj gra­dijo posebno stavbo, kjer bodo nove ucilnice za rocna dela in za popoldansko varstvo. Veliko drugace kot pri nas v Nemciji še vedno vecina otrok po koncu pouka odide domov, kljub temu pa število otrok v varstvu vsako leto narašca, a v šoli, ki ima prek 1.000 otrok, jih je sedaj v varstvu še vedno le okoli 50. Je pa res, da je to šola na podeželju, v drugih šo­lah v mestih je v varstvu vec otrok. Varstvo poteka v pose­bej zato namenjenih prosto­rih, kjer za to poleg zanimivih igrac na voljo tudi veliko raz­licnih možnosti za ustvarjanje in razna rocna dela. V Nemciji so razredi veliki, 30 in vec otrok je povsem obi­cajna številka. Zanimivo je bilo poslušati spomine ene izmed ustanoviteljic šole, ko je razla­gala, da je imela zelo rada vecje razrede (do 40 otrok) in da vidi v njih veliko prednosti, vsaj v prvih letih in pri splošnih pred­metih … Pravi, da se otroci po­leg ucitelja naucijo veliko tudi drug od drugega in da je tako v razredu obicajno vec živahnih otrok, in ne le eden … kar pome­ni, da se skozi cas in ob dobrem vodenju ucitelja s svojimi tem­peramenti lepo uravnajo. Polni vtisov smo se odpra­vili v Tübingen, prijetno uni­verzitetno mestece ob reki Neckar, kjer smo obiskali dru­go šolo. Prav tako gre za vecjo šolo, danes imajo preko 820 ot­rok. Šola daje poseben pouda­rek na umetniških dejavnostih, zelo razvita je gledališka umet­nost, kiparstvo in slikarstvo, Mizarska delavnica v šoli v Tübingenu tem predmetom je namenjeno veliko specializiranih uciteljev in ucilnic. Na šoli imajo tudi dobro razvito pomoc za otroke z motnjami v razvoju, v poseb­ni delavnici so nam pokazali, kako lahko otrokom pomaga­mo s terapevtskim slikanjem. V Nemciji veliko waldorfskih šol v svoje razrede povsem normalno vkljucuje otroke s posebnimi potrebami, neka­tere šole pa so zaradi velikega zanimanja odprle tudi posebne razrede za take otroke. Obi­skali smo tudi šolski vrt z veli­kanskim rastlinjakom, ki je bil že poln sadik, s kurnikom, ki so ga zgradili tretješolci, pa vecjo stavbo, kjer sta dve ucilnici in kjer otroci lahko spoznajo tudi, kako shranijo in konzervirajo hrano, ki so jo pridelali, npr. naucijo se kuhati marmelade ipd. Poleg kokoši na šolskem dvorišcu najdemo tudi ljubke koze, ki so med ucenci zelo pri­ljubljene. V Stuttgartu so poleg prve šole na Uhlandshohe še 4 dru­ge. Mi smo obiskali Michael Ba­uer Schule, ki je bila prav takoustanovljena leta 1972. Šola je nastala kot posebna šola za ot­roke z motnjami v razvoju, a so kmalu takemu razredu dodali tudi obicajne razrede. Ko vsto­piš na obmocje šole, vstopaš na obmocje, kjer uporaba mobil­nih telefonov ni dovoljena, na kar te opozori poseben znak. Poseben prostor je namenjen tudi parkiranju koles, saj veli­ko otrok v šolo prikolesari, in nic neobicajnega ni, da že dru­gošolec sam prikolesari v šolo tudi kilometer ali vec. Ucitelji spodbujajo otroke, da sami pri­hajajo v šolo, ce je le mogoce. Malce drugacna od naših so tudi šolska igrišca. Skoraj na vsakem se najdejo visoka plezala, kjer otroci zelo radi plezajo, in drugi koticki, ki bi se marsikomu pri nas zdeli prenevarni. V Nemciji smo okrepili sta­ra poznanstva in navezali nove stike, že se rojevajo nova sode­lovanja med ucitelji in šolami. Domov smo se vrnili polni izkušenj in spoznanj, marsi­kaj od videnega in slišanega bomo z veseljem uporabili pri svojem prihodnjem delu. Urška Kotnik, uciteljica Davorin Peršic Izlet Društva upokojencev Ig Pravljicni gradovi Ludvika II. Bavarskega N a dvodnevni izlet v organizaciji DU Ig in izvedbi Fortuna Travel smo se odpravili 19. 4. 2018 ob 4.30 izpred Gasilskega doma Ig. Pot nas je vodila skozi Ka­ravanški predor mimo Beljaka, Salzburga, Garmisch-Parten­kirchna do 'bavarskega morja' - jezera Chiemsee. Do otoka Herreninsel smo se odpeljali z ladjico. Na oto­ku smo si ogledali Kraljevi grad, katerega je dal postaviti Ludvik II. v 19. stoletju v spo­min na francoskega Soncnega kralja – grad je namrec kopija Versaillesa. Graditi so ga zace­li maja 1878, tri leta pozneje pa je bila gradnja v grobem kon­cana. Kraljevi prostori so bili dokoncani, v njih je monarh preživel le enkrat, leta 1885, celih devet dni. Vendar pa je Herrenchiemsee kljub temu ostal nedokoncan. Vrtna fasa­da in park sta zvesti posnetek Versaillesa. Dve leti po smrti kralja so grad in vrt odprli za vse obiskovalce. Z ladjico smo se vrnili na kopno in pot nada­ljevali na jug Bavarske v pri­jetno mesto Oberammergau, ki slovi po cudovitih fasadah, obenem pa je tudi pomembno termalno zdravilišce in kultur­no središce. Sredi sivega pogorja v sa­moti doline Graswang je dal kralj Ludvik II. postaviti grad Linderhof. Cudovita notra­njost z originalnim pohištvom, veliko pozlate, ogledal, kristal­nih lestencev, gobelinov in ta­piserij. Glavna fasada 'kraljeve vile' s terasami in bazencki. Prek pozlacenih elementov se izliva 30 metrov visoka fon­tana. Strma lega doline tvori naravno pokrajinsko danost terase v stilu renesanse, kra­jinski vrt, ki se razprostira na 80 ha veliki površini. Severno pobocje s kaskado, ki se preli­va prek 30 marmornatih stop­nic v bazen, ki z vodo napaja Neptunovo skupino. Na drugi strani s paviljonom povišana pot k Venerinemu templju. Na posestvu stojita še Maroška hiša in Mavrski kiosk. Za tem smo si ogledali še bližnji Ettal, kjer stoji benediktinski samo­stan iz 14. stoletja. Po vrnitvi v Oberammergau smo se na­mestili v družinskem hotelu, kjer so nam postregli z odlicno vecerjo. Drugi dan smo se po samo­postrežnem zajtrku odpravi­li še na ogled tretjega gradu Ludvika II. Bavarskega – Neu­schwanstein, pravljicni grad. Stoji na strmih skalah, visoko nad jezerom Alpsee in nad str­mo padajocimi vodami v sote­ski reke Pollat. Cudovit grad s še bolj cudovito notranjostjo z originalno opremo, ohranje­na je celo grajska kuhinja s posodo iz takratnih casov. V prostorih, ki so namenjeni za dolocene dejavnosti, so cu­dovite poslikave, veliko rez­barij, pliša, vezenin, svilenih prevlek in zaves. Kralj je na tem gradu živel najdlje. 9. juni­ja 1886 se je državna komisija odpravila v grad, da bi zaradi velikih dolgov kralju odvzeli opravilno sposobnost. Tri dni pozneje se je kralj odpravil na svojo poslednjo pot do gradu Berg. Umrl je 13. junija v nepo­jasnjenih okolišcinah v jezeru Starnberg. Po ogledu smo prestopi­li mejo in nadaljevali pot po Avstriji do glavnega tirolske­ga mesta Innsbruck. Ogleda­li smo si mesto, se po ozkih ulicah sprehodili na osrednji trg, kjer je postavljena loža z zlato strešico, ki je tudi simbol tega mesta v dolini reke Inn. Po ogledu smo se odpravili po vzhodni Tirolski prek Spittala, nato po turski cesti nazaj na Ig. Domov smo prispeli v poznih nocnih urah. Preživeli smo dva cudovita dneva. Hvala voz­nikoma Beno toursa za varno vožnjo, vodniku Branetu pa za odlicno vodenje. Vabljeni na jesenski izlet. Dušan Petric, podpredsednik DU Ig • ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Avtobus – spomin na delcek zgodovine Iške vasi R edno avtobusno povezavo smo Iškovarci imeli že leta 1924. Anton Pecnikar je bil na­mrec lastnik avtobusa, ki je vo­zil na relaciji Ljubljana–Škoflji­ca–Ig–Iška vas, kar je lepo razvidno s table na avtobusu. Na fotografiji je voznik Avgust (priimek ni znan) in po vsej verjetnosti njegova žena. Poz­nejši voznik istega avtobusa je bil Jože Krulc iz Ljubljane. Ta je imel pozneje popravljal­nico koles pri Cešnovarju na Mostišcar 04 | Maj 2018 Dolenjski cesti, in to tudi še po drugi svetovni vojni. Av­tobus znamke Chevrolet je bil garažiran v Iški vasi pri trgovcu in gostilnicarju Mihu Vrenku (poleg bivše gostilne Pristavec) in tudi v njegovem gospodarskem poslopju v Iški, kjer je zdaj domacija Susman. Tu je nastala tudi fotografi­ja. V ozadju je viden gozd na desnem bregu Iške pod Cr­nim kamnom, tako namrec domacini imenujemo ta kraj. Fotografiral je takratni dolgo­letni ucitelj v Iški vasi, pokojni Franc Grašic, ki je pouceval v Iški vasi v letih od 1918 do 1940. Ucitelj je še posebej slo­vel po lepih cvetlicnih vrtovih. Zapisano po pripovedova­nju Franca Intiharja. Ivan Žagar Spomini na ižansko žago 1948–1958 M arsikdo ne ve, da je bila na Igu na obmo­cju današnjega KIG­-a nekoc žaga. Njen lastnik jebil Josip Andlovic s Škofljice, ki je imel manjšo žago tudi naŠkofljici. Za prevoz lesa je celo razmišljal o tem, da bi medIgom in Škofljico zgradil lastno železnico! Na žagi na Igu sem se zaposlil leta 1948; bil sem najmlajši, star le 14 let. Dobi­li smo tri place, cetrte pa nam ni izplacal (izplacila so bila ob sobotah), zato so lastnika žage odpeljali v Ljubljano na zagovor zaradi premalo in neizplacanih plac. Po tednu so ga pripelja­li nazaj tovariši s politicnega vrha. Sklicali so sestanek in po­vedali, da tovariš Andlovic ni vec lastnik žage, temvec so la­stniki zdaj vsi delavci. Žago je nato vodila zadruga. Upravne prostore je imela v Cebularjevi hiši (zraven sedanje mesnice Farkaš), ki je bila tudi nacio­nalizirana. Les, last okoliških kmetov, se je razžagal ter vrnil nazaj kmetom. Kmetje z Golega in iz Iške vasi so dostavljali hlodovino iz Krima in Mokrca, gozdno gospodarstvo pa z avtomobi­ li. Po potrebi je delo potekalo v dveh izmenah. Eno je vo­dil gajterist Jože Strle, ki je z družino stanoval v prizidku žage, drugo pa Anton Modic iz Kota. Razrezani les se je z vla­ki pošiljalo s Škofljice v Pivko, Prestranek in na Reko – to je bilo razvidno iz tovornih lis­tov, ki sem jih nosil na žele­zniško postajo Škofljica. Les smo na vagone hodili nalagat delavci z žage, vozili pa so ga znani furmani: Bovhcov Sta­ne, Uršicev Janez, Štrumblov France in iz Staj, Franc Kocjan in Franc Janželj. V letih 1949–50 smo žagali les za Litostroj. Vecino smo delali ob sobotah popoldne in ponoci ter ob nedeljah, in to predvsem udarniško. Hlodovi­no so s konji vozili izza gradu na Igu takratni obsojenci. Menjavalo se je veliko vodij, ki jih je predlagala zadruga. V letu 1950 smo se prikljucili podjetju LIP Ljubljana, ki je že imelo v lasti žage: Radomlje, Podpec, Preserje, Breg pri Bo­rovnici in Verd. Ustanovljeni so bili delavski sveti, dobili smo nove vodje – na Igu je bil najprej vodja Jože Jamnik, po­zneje pa Franc Kepic. Zaradi obilice dela se je kolektiv raz­širil, dobili smo še tretjo izme­no. Postavljene so bile norme za razrez lesa – v osmih urah se je z dvobrazdnim rezom raz­žagalo 25,5 m3. Naj omenim, da so bile na žagi zaposlene tudi štiri delavke iz Iške vasi: Ha­cinova Pavla, por. Intihar, Ža-garckova Micka, por. Rupert, Grmekova Mara in Cojzljeva Micka, por. Virant. Žagarji smo imeli vsako leto veselico pri Menceju na Igu. Z dobickom smo hodili na izlete (slika). V letu 1957 je bilo pod vod­stvom direktorja Kepica in de­lavcev mišljeno, da se ustano­vita še dva obrata, parketarna in zabojarna. Ob novem letu 1956/57 smo imeli ob inven­turi 4.200 m3 hlodovine in 800 m3 rezanega lesa. Marsikdo se bo vprašal, kje je bilo shranje­no toliko lesa – na mestu dana­šnjih blokov in uprave KIG-a je bila rampa z lesom, razžaga­ni les pa je bil desno od žage. Ker smo bili mladi in delovni, je imel direktor nacrt razši­ritve žage, s tem bi delo dobi­lo še vec domacinov. Kmetje so bili zadovoljni, ker so ob koncu tedna ali vmes pripe­ljali les na žago in še isti dan prejeli placilo. Leta 1958 se je takratni politicni vrh na celu z direktorjem Kovinske, ki bi bil rad razširil svoje prostore z upravo LIP-a Ljubljana, ki je gradil obrat v Borovnici, dogo­vorili, da obrat žage Ig ukine­jo, gater pa odpeljejo v nove prostore v Borovnico. Veliko je bilo prerekanja in pisanja, da ostane žaga na Igu: poslana je bila celo pritožba v Beograd. Žal dva dneva prepozno, dobili smo namrec rešeno obvestilo, da žaga ostane. V tem casu je bilo na žagi zaposlenih vec kot 50 delavcev. Ker smo se delavci upirali – žage in gatra nismo hoteli dati niti zapusti­ti prostorov –, so nam najprej izklopili elektriko, nato pa poslali še milicnike. Ostali so samo še spomini … Ob koncu leta 1958 je nekaj delavcev z žage obdržala Kovinska, neka­teri so si sami poiskali službe. Tako je propadel, lahko bi rek­li, ižanski gigant. Jože Šuštaršic, Staje Zaposleni na žagi, 1952 Žagarska veselica avgusta 1956 Stare fotografije Ižanskega P ogled s severa na ižansko župnijsko cerkev sv. Martina, razglednica, poslana 1953. Cerkev je nekoc stala na robu vasi, pozneje je bil travnik pozidan – tu so stale KIG-ove garaže (danes je na njihovem mestu Športna dvorana Ig) in nova osnovna šola, ki prezidana tu stoji še danes. Maja Zupancic, lastnica fotografije Lidija Jurjevic Pogled na župnijsko cerkev na Igu, ok. 1953 • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pogovor z Nevenko Lekše, predsednico Rdecega križa Slovenija – OZ Ljubljana Mednarodna organizacija Rdeci križ (RK) na slovenskih tleh deluje že vec kot poldrugo stoletje. O njenih nalogah in dejavnostih smo se pogovarjali s predsednico Obmocnega združenja Ljubljana Nevenko Lekše. Rdeci križ Slovenije je ena najstarejših humanitarnih organizacij, delujocih pri nas. Kakšno je njegovo pos­lanstvo v današnjem casu? Res je, Rdeci križ ima najstarejšo tradicijo v svetu, ustanovljen je bil leta 1863, štiri leta po bitki v Solferinu na pobudo Henrya Dunanta. Pred dvema letoma smo pra­znovali 150-letnico delovanja Rdecega križa na slovenskem ozemlju, saj je bilo leta 1866 ustanovljeno Društvo gospa za pomoc ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in otrokom, ki se je leta 1879 preimenova­lo v Žensko pomožno društvo RK za Kranjsko. Nekaj let po­zneje po ustanovitvi Moškega domoljubnega društva pa je prišlo 1902. leta do združitve. Kot mirovnico in humani­tarko me zelo obremenjuje, da se iz zgodovine nismo ni­cesar naucili – še vedno smo prica vojnim vihram po svetu in tudi naši bližini. Naš apel je mir in da bi ljudje živeli v miru, v socialno pravicnem svetu. Permanentno se uspo­sabljamo in pripravljamo za izvajanje zašcite in reševanje prebivalcev in tudi poizvedo­valna dejavnost so naša javna pooblastila na podlagi Zakona o Rdecem križu. Zelo smo prepoznavni pri organiziranju krvodajalstva, ki je prav tako javno pooblastilo in ga zelo skrbno izvajamo. To je najplemenitejše dejanje, ki ga clovek lahko naredi, da da­ruje del sebe in socloveku reši življenje. V Sloveniji imamo eno najbolj varnih krvi, bojim se trenutka, ko bi na to podro­cje vstopil kapital in bi se kri zacela prodajati. V RKS – OZ Ljubljana imamo vpisanih vec kot 55 tisoc krvodajalcev (pro­jekt E-kaplja), od tega vec kot 18 tisoc aktivnih, med temi je bilo lani 638 mladih (18-20 let), ki so prvic darovali kri, na kar smo še posebej ponosni. Imamo dva kluba krvodajalcev – Klub 25 (mladi krvodajalci) in Klub 100 kapljic, v katerem so starejši krvodajalci, ki so kri darovali veckrat, kot mentorji pa svoje izkušnje prenašajo na mlade. V zadnjem obdobju vodimo aktivnosti za pridobivanje da­rovalcev za organe – smo kar uspešni. Naše javno pooblas­tilo je tudi prva pomoc – ljudi ucimo vešcin prve pomoci, da bodo znali pomagati ljudem, ko bo to potrebno. Pri nas iz­pit za prvo pomoc opravljajo tudi vsi kandidati za voznike. Naše vrednote (solidarnost, pravicnost, humanost … ) si prizadevamo prek prve pomo­ci predstavljati tudi mladim – zato si želimo, da bi predmet prva pomoc prišel med izbir­ne predmete v osnovno šolo. Prav danes na našem sedežu poteka regionalno preverjanje prve pomoci za osnovnošolce. Tudi na Igu si želimo, da bi na osnovni šoli dobili mentorje za prvo pomoc. Na obmocju, ki ga pokri­vate, trenutno deluje 36 krajevnih organizacij. V naši obcini še nobena – razmišljate o ustanovitvi krajevne organizacije tudi v naši obcini? Želimo si, da bi tudi na Igu ustanovili krajevno organiza­cijo Rdecega križa, saj le tako prek mreže ustvarjamo pogo­je za medsebojno sodelovanje in pridobivamo obojestranske informacije o stanju in potre­ Mostišcar 04 | Maj 2018 bah prebivalstva. Velik pou­darek dajemo mreži in ljudem, saj smo ne nazadnje organiza­cija ljudje, zato si tudi v Obcini Ig, ki je dokaj velika obcina z razpršeno poselitvijo, želimo ustanoviti krajevno organi­zacijo. Na osnovni šoli bomo ustanovili ekipo prve pomoci, želimo pa si, da bi bil pred­stavnik RK v obcinskem štabu Civilne zašcite – da je pri izvo­ru informacij in se RK lahko takoj vkljuci v pomoc ljudem, ki jih prizadenejo naravne ali druge nesrece, najveckrat pa je prav hitrost odziva tista, ki je pomembna. Kakšen je postopek ustano­vitve krajevne organizacije? Ustanovitev je možna na pobudo dveh ali treh prosto­voljcev. Vso strokovno podpo­ro pri ustanovitvi krajevne or­ganizacije nudimo na sedežu RK – OZ Ljubljana, z Obcino pa se dogovorimo za prostor. Material za delo zagotavljamo na sedežu. Krajevna organi­zacija nas obvešca o svojem delovanju, razmerah v obcini in kdo ter kakšno pomoc pot­rebuje. Vaše obmocno združenje pokriva 10 obcin, tudi Ig. Kako lahko pomagate na­šim obcanom, ki se znajde­jo v stiski? Pri naravnih in drugih ne­srecah (npr. požarih, popla­vah) je naša prva pomoc lju­dem v hrani, oblacilih, imamo tudi sklad solidarnosti, iz ka­terega lahko namenimo prvo najnujnejšo denarno pomoc. Seveda potrebujemo podatke, zato je tako pomembno ime­ti krajevno organizacijo. Kdo bolje pozna razmere kot naši srcni prostovoljci na terenu? V Ljubljani imate osrednji Humanitarni center – lahko na kratko opišete, kako deluje, komu je namenjen? V obnovljenem Humanitar­nem centru poleg zaposlenih v RK sodelujejo tudi prosto­voljke in prostovoljci, ki upra­vicencem do socialne pomoci na podlagi odlocbe Centra za socialno delo in evidence raz­deljujejo prehranske pakete. V letu 2017 smo razdelili 395 ton hrane. Zbiramo rabljena oblacila, ki jih darujejo ljudje in jih prostovoljke in prosto­voljci presortiramo. Vcasih se zgodi, da ljudje prinesejo tudi neuporabna oblacila, zato smo žalostni. Ce jaz necesa, kar je umazano in strgano, nocem, tudi revnim tega ne moremo dati. Cloveško dostojanstvo je potrebno ohraniti, cetudi si re­ven, in to spoštujemo. Moram reci, da so ljudje darežljivi, od­prtih rok. Razdeljeno je bilo 39 ton oblacil. Stalni prejemniki naše socialne pomoci (hrana, oblacila) prejemajo pakete na 6 tednov. Družine, ki prejema-O defibrilatorjih: Ugotavljamo, da so se defibrilatorji ponekod stihijsko nabavljali in da ni prave evidence, kako so razporeje­ni. Prav bi bilo, da bi imela vsaka obcina popis defibrilatorjev (AED), kje so in kako so dostopni. Z zaklenjenimi defibrila­torji si ljudje ne morejo pomagati. Dostopni bi morali vsem in ustrezno oznaceni. Urediti je potrebno njihovo vzdrževanje, najbolj racionalno bi bilo, da bi bili v isti obcini vsi defibrila­torji iste znamke, saj bi to olajšalo vzdrževanje. jo pomoc, imamo razdeljene tudi na število clanov, in temu primerno je pripravljena veli­kost paketov. Zanimiva projekta sta Izme­njevalnica in Srecevalnica. Za kaj gre? Izmenjevalnica se je zelo prijela, gre za lepo ohranjena vintage oblacila, ki nam jih ljudje tudi prinesejo, a za naše stalne uporabnike niso tako zanimiva. Nekateri prinesejo lepa, skoraj nova oblacila, ki bi jih škoda bilo dati v predelavo, mladi pa z veseljem posegajo po njih. Pri sortiranju taka ob­lacila izlocimo in jih vsak 3. petek v mesecu razstavimo v HC. Vsako 1. soboto v mesecu pa postavimo stojnico z obla­cili v Hostlu Tresor na Copovi ulici. Ce jih kdo želi, mora v zameno prinesti hrano, ki je nimamo v paketih, ali pa higi­enski ali kozmeticni izdelek, in tako izboljšamo vsebino pa­keta. Za to prinašalec izdelkov prejme bon, in nato si lahko izbere oblacilo. Srecevalnica je projekt, kjer se srecujejo ljudje v stiski (ma­tere/ocetje samohranilci, neza­posleni) – imajo jogo, šivajo ... Projekt je namenjen krepitvi socialne vkljucenosti ljudi, s katerim odpiramo prostor in Obcina Ig glede na število prebivalcev namenja RKS – OZ Ljubljana sredstva za izvajanje programov, v letu 2017 je namenila 500 € ali 0,06 EUR na prebivalca. omogocamo krepitev zdrave­ga življenjskega sloga, razvo­ju socialnih vešcin in krepitvi znanja ter sprejemanja drugih prakticnih znanj in vešcin. Eden vaših novejših projek­tov je povezan z demenco – na kakšen nacin in komu pomagate? Zdaj smo se odlocili za nov projekt, tj. delavnice za uspo­sabljanje obcanov pri prepo­znavanju prvih znakov de­mence. O tej bolezni – 'kugi' našega casa – imamo premalo vedenja. Preden znake demen­ce prepoznamo, je velikokrat prepozno, družine se soocajo s hudo stisko. Tu sodelujemo s Spomincico, ki ima na tem po­drocju veliko znanja – RK nudi svojo mrežo, oni pa znanje o demenci. Na našem naslovu v Ljubljani smo že ustanovili demenci prijazno tocko, prav tako v KORK Medvode. Ta usposabljanja so namenjena predvsem svojcem, saj ti lahko najhitreje prepoznajo vedenj­ske spremembe pri bližnjih. Tudi župani dobro sprejemajo našo pobudo, da bi v obcinah usposobili eno do dve osebi, ki bi znali svetovati svojcem in zbolelim za demenco pri napo­tovanju do ustrezne strokovne pomoci. Želimo razširiti vede­nje o tej bolezni, v Sloveniji je že 35.000 ljudi z demenco. Vse naše delo je prostovoljno, tj. brezplacno. Maja Zupanic Rdeci križ Slovenije – Obmocno združenje Ljubljana Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/425-34-19, 040/871-589, 041/706-657 E-pošta: info@rdecikrizljubljana.si Spletna stran: www.ljubljana.ozrk.si Seminarji za zdravo, srecno in uspešno življenje Podobno kot narava, ki je v polnem razcvetu, tudi v Turisticnem društvu Kurešcek odpiramo nove cvetove znanja skozi seminarje, ki jih pripravljamo vsakih štirinajst dni v Kulturni dvorani na Golem. V mesecu maju se nam je predstavil mag. Mar­ tin Lisec, logoterapevt, mediator in predavatelj. Po izobrazbi je teolog. Je usta­novitelj in direktor Inštituta Stopinje ter strokovni vodja izobraževalnih programov In­štituta Stopinje. Svojemu pos­lanstvu je predan kot terapevt, predavatelj, strokovnjak za vodenje procesa osebnostne­ga razvoja ali 'life coach' in osebni svetovalec v podjetjih ter javnih ustanovah. Njegova predavanja temeljijo na dolgo­letnih prakticnih izkušnjah pri delu z ljudmi. Znan je po tem, da zapletene in kompleksne vsebine podaja na preprost, sprošcen, ucinkovit in udele­žencem prijazen nacin. Tako je bilo tudi na Go­lem, kjer nam je predstavil, kako priti do osebnega zado­voljstva. Gre za pomembna vprašanja: Kdaj smo ljudje zadovoljni s seboj? Na cem pravzaprav temelji naše oseb­no zadovoljstvo? Nerganje, pesimizem, navelicanost, vse­enost, kritiziranje, opravljanje, obupovanje in notranja pre­daja so stanja, ki nas vodijo v brezno teme, kjer se clovek Martin Lisec sprašuje, ali je sploh vredno ži­veti, ali je na tem svetu sploh kaj, s cimer smo lahko zado­voljni? Martin nam je na preda­vanju predstavil tri temeljne postavke, na katerih temelji naše zadovoljstvo. Zagotovo je teh postavk še vec, toda tok­rat smo namenili pozornost vprašanjem, kako sprejema­mo odlocitve in kdaj so naše odlocitve dobre, zakaj vztra­jati v iskanju smisla življenja in kako ohranjati veselje do življenja. Ljudje, ki se ucijo sprejemati dobre odlocitve, ki vztrajajo v iskanju smisla in ohranijo iskro veselja v duši, so ne samo zadovoljni s svojim življenjem, taki ljudje so tudi uspešni in živijo v ravnovesju. Taki ljudje pricajo, da nam je osebno zadovoljstvo podarje­no potem, ko dosežemo notra­nje ravnovesje. Za oboje pa si je potrebno prizadevati. V sredo, 23. maja 2018, pa vas vabimo na predavanje, ki bo glasbeno obarvano, saj bomo deležni glasbene tera­pije, ki jo bo predstavila in izvedla Špela Loti Knoll, aka­demska oboistka in magistra glasbene terapije ob pomoci Vera Bojicic študentk glasbene terapije na Inštitutu Knoll za glasbeno te­rapijo in supervizijo. Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri terapevt z glasbo kli­entom nudi varno okolje, kjer se lahko srecajo s svojo sti­sko, jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo. Pri tem glasba služi kot medij, ki ima nepo­sreden dostop do clovekovega custvenega in podzavestnega sveta. Glasba je kompleksen iz­razni jezik, ki je v vsaki kom­ponenti (ritmu, melodiji, har­moniji in dinamiki) uporabna v glasbeni terapiji pri sno­vanju posameznikove lastne govorice. V glasbeni terapiji delujejo aktivno tako glasbeni terapevt kot klient. Izhaja se iz dejstva, da se glasbeno izraža lahko prav vsak clovek, saj ni bistvena 'kakovost' odigrane melodije. Na glasbeni terapiji se glasbe ne uci, udeleženci jo spoznavajo na drugacen nacin, skozi spontano glasbe­no improvizacijo, skozi katero lahko vsakdo izrazi svoja ob­cutja, custva in misli. Glasbeni terapevt zgolj poišce nacin di­aloga skozi glasbo. Glasbeno terapijo se lahko izvaja z otroki, odraslimi in starostniki, ki imajo dolocene fizicne, custvene, psihološke ali duševne potrebe ter stiske. V današnjem casu je izvajanje te tehnike izjemno uporabno tudi za preventivo in kot obli­ka sprošcanja stresa. Pri glas­beni terapiji se uporablja raz­licne zanimive in vcasih v naši kulturi neznane inštrumente. Terapevt pri delu pogosto pri­redi izbor inštrumentov klien­tu, saj imajo slednji razlicne zmožnosti, potrebe in nacine izražanja. Na predavanju si bomo lah­ko ogledali tudi krajši video­posnetek glasbene terapije, izvedli pa bomo kratko prak­ticno delavnico, kjer bomo prikazali osnovni nacin dela, ki ga bodo lahko izkusili tudi udeleženci. V mesecu juniju bomo zakljucili drugo sezono pre­davanj. Za zakljucek smo izbrali posebno gostjo, ki pri­haja iz Hrvaške. Na obisk pri­haja Vera Bojicic, jasnovidka duha in pisateljica, ki nam bo predstavila svojo novo knjigo Vid. Kot jasnovidka duha je vse, kar je videla, tudi opisala v svojih knjigah. Po njenem videnju se rešitev skriva v znanju in v dvigu zavesti do stopnje samozavedanja. Vera je združila duhovnost in zna­nost, saj se eno z drugim poja­snjuje skozi paralelne svetove in kode znanja. Vera nam bo pokazala prihodnost in kako se gradi cas. Razložila nam bo tudi genialnost ustvarja­nja Zemlje in kako nam je Bog podaril možnost neskoncne­ga znanja. Vera pravi: »Kar je zunaj, je obenem v nas samih. Življenje se odvija v celici. Spoznajte svojo resnicno nara­vo. Vsi smo eno – umešceni skozi prostor in cas. Vsi smo eno, povezani z magnetnimi crtami ljubezni.« Vera se je rodila leta 1953 v Srbiji in ima korenine v Crni gori. Pisati je zacela pred pet­najstimi leti, ko je doživela trenutek ciste zavesti. Takšna doživetja so skoraj podobna znanstveni fantastiki, vendar to niso. So resnicnost, ki dose­ga jedro ustvarjanja (kreacije). Jedro znanja pa je tehnologija prihodnosti. Lepo vabljeni! Roman in Tatjana Povše Pesem tisocerih zvonov K o sovpadejo ideje, želje in dozori cas, lahko iz­peljemo projekt. Tako smo v zacetku letošnjega leta Martinovi animatorji in žu­pnik zaceli s prvimi sestanki s predstavniki Pesem tisocerih zvonov, ki so se veseli odzvali našemu povabilu. Pesem tisocerih zvonov je glasbena maša, ki je nastala leta 1987 kot skupni projekt slovenskih glasbenih skupin ritmicne glasbe v takratni Ju­goslaviji. Mladi glasbeniki so se zbrali v majhni vasici Soca na Primorskem in podprli ide­jo Cirila Ogorevca in Zvoneta Štrublja o povsem uglasbeni maši. Razdelili so si mašne dele in zanje napisali glasbo in besedila. Mašo so prvic izvedli 24. 10. 1987 v mariborski stol­nici, od takrat dalje pa dvakrat ali trikrat letno gostujejo po Sloveniji in v tujini. Avtorji glasbe so tudi izvajalci glasbe, ki še danes soustvarjajo glas­beno mašo. Ko smo predstavnike Pesmi tisocerih zvonov januarja letos povabili na uvodni sestanek, so nam povedali, da želijo, da se njihova pesem in veselje širita v župnijo, v katero pri­hajajo. Priložnost in povabilo, da pojemo z njimi, smo spre­jeli kot izziv in povabili k so­delovanju vse cerkvene zbore naši župniji. Z veseljem so se odzvale dekleta iz skupine Bo­rovnick, Arcusa in Martinovih animatorjev. Kar dva meseca smo pridno vadili pod vod­stvom Mirka Merzela in Nadje Janežic. Dvakrat nas je obiska­la tudi njihova korepetitorka Katarina Bambic. Veseli smo bili, da sta z nami pela tudi žu­pnik Janez in kaplan Simon, ki sta nas po vsakih vajah obdari­la z Božjim blagoslovom. V petek, 13. 4. 2018, smo pos­tavili ozvocenje, in že petkova generalka je dala slutiti, da bo nedelja imela sladek priokus. Petek je imel tudi edino dobro in slabo novico. Izvedeli smo, da Marjan Bunic, ki poje pri glasbeni maši kar nekaj pesmi, žal ne bo mogel priti, zato je korepetitorka Katarina nago­vorila našega župnika Janeza, da odpoje pesem pri spreme­njenju kruha in vina. In dobra novica: vsi smo bili veseli, ko je župnik privolil. Nedeljsko jutro je mini-lo, kot bi trenil, in že ob osmi uri so zaceli iz vse Slovenije v naše župnišce prihajati veseli mladi glasbeniki in inštru­mentalisti, ki so do zadnje­ga koticka napolnili zgornjo ucilnico. Vsakemu so razdelili barvni trak - štolo, ki smo si jo z veseljem obesili okrog vratu. Takoj po koncani jutranji maši Glasbena maša na Igu smo se preselili v cerkev, kjer smo nadaljevali s pevskimi vajami. Zvok je napolnil cer­kev. Ker smo oglaševali prek razlicnih medijev, se je zacelo v našo lepo cerkev zgrninjati mnogo neznanih obrazov. Ob poslušanju zgodbe Pesem ti­socerih zvonov smo se uglasili in umirili. Zvonovi so nas po­vabili in kar petinšestdestgla­vi zbor je v prezbiteriju cerkve ustvaril nepopisno vzdušje. Mašo je vodil Zvone Štrubelj, ki že vrsto let dela v Bruslju in ga pogosto srecamo v nagovo­rih v tedniku Družina. Verniki v cerkvi so z veseljem prepe­vali znane pesmi. Priznanje kesanja »grešil sem, Gospod« je imelo iz ust Dade Kladenik, ki poje v Mariborski operi, svojevrsten priokus. Alelujo smo zapeli z otroki Martino­vega zbora. Vrhunec je pesem dosegla pri darovanju, ki je marsikoga ganilo do solz. S sklenjeno verigo rok – podano roko sestri in bratu – smo ver­niki, duhovniki in ministranti ponesli mir drug drugemu. Pesem je sledila pesmi, in vsa­ka je posebej pobožala srce. Koncali smo s pesmijo Frana Milcinskega Ceste, v kateri spoznamo, da vse poti vodijo »vedno, vedno do coveka«. Ve­selo vzdušje se je nadaljevalo pred cerkvijo in nato v Marti­novem gaju, kjer se glasbeniki niso mogli odreci odlicnemu zelju naše kuharice Lojzke in kuhanim klobasam Strletove­ga Vinkota. Sladkali smo se ob pecivu in potici ter se odžejali z odlicnim vinom. Še sreca, da smo imeli pomoc pridnih rok (Andreja, Roman, Robi, Ber­narda, Lovro in Leon), ki so postregle z dobrotami, ki so jih pripravile Martinove ani­matorke Andreja, Bernarda in Lojzka. Vidno ganjeni in presene­ceni so bili pevci Pesmi tiso­cerih zvonov nad verniki v cerkvi, saj ste bili pripravlje­ni sodelovati in soustvarjati mašo. Pravijo, da takšnega vzdušja že dolgo niso doži­veli, in so nam prisodili cisto desetko. Tudi v njihovih oceh se je iskrilo in utrnila se je marsikakšna solza veselja. Nadvse navdušeni so bili tudi nad sodelovanjem našega žup­nika in kaplana. Duhovik Zvone Štrubelj je s seboj v Bruselj ponesel rocno izdelan obesek zvona, ki ga je naredila Neža Bevc, na katere­ga je bil vgraviran datum Pe­smi tisocerih zvonov na Igu. Za nas, ižanske pevce, pa je bil projekt Pesem tisocerih zvonov pravi glasbeni misijon, ki bo še dolgo prijetno odzva­njal v naših srcih. In še nagra­da: sodelujoci ižanski pevci smo prejeli povabilo, da se jim lahko 16. 9. 2018 pridružimo pri izvedbi glasbene maše v Cerknici. Zakaj pa ne? Evha­ristija je življenje, in to z vese­ljem oznanjamo. Vlasta Merzel Primož Kristan Procesija na praznik sv. Rešnjega telesa Župnija Ig vas vabi na praznik in procesijo sv. Reš­njega telesa, ki bo v cetrtek, 31. maja 2018, ob 19. uri. Na ta dan bo tudi zakljucek šmarnic, zato vabljeni vsi otroci, posebno prvoobha­janci, da s košarico cvetja spremljajo procesijo. Na ta praznik naprošamo voznike, posebno traktoris­te, da med 19. in 21. uro iz spoštovanja do zbranih v procesiji izberete drugo pot. Procesija bo potekala mimo oltarjev, postavlje­nih na prostem, pri katerih bodo otroci posipali cvetje. Naš priznani narodopisec dr. Niko Kuret piše, da je namen praznika sv. Rešnjega telesa, da duhovnik blagoslovi kraj, vse, ki v njem prebivajo, po­lja, zemljo in sadove. Praznik sv. Rešnjega telesa je za vso Cerkev ukazal papež Urban IV. leta 1264. Procesijo je narekovala hvaležna ljudska vera: ponekod že proti koncu 13. stoletja, v 15. stoletju pa je bila procesija z Najsvetej­šim na ta praznik povsod v navadi. Vabljeni, da se udeležite pra­znika in procesije. Župnija Ig Gasilska mladina na tekmovanju iz orientacije V soboto, 14. aprila 2018, so se ekipe gasilske mladine odpravile na tekmovanje iz orientacije v Glinku pri Škofljici. Tekmo­vanje je organizirala MK GZ Škofljica v sodelovanju z GZ Velike Lašce in GZ Ig. Naše otroke je v vecini do prizori­šca pripeljal avtobus, kjer so bile prijave že ob 8. uri. Na tekmovanje se je prijavilo 122 ekip iz vseh 3 zvez, iz naše zveze, kar 68. Zastopalo nas PGD Iška vas na tekmovanju v gasilski orientaciji 2018 M ladi z mentorji PGD Iška vas smo odšli 14. 4. 2018 na Glinek, kjer smo se udeležili tekmova­nja v gasilski orientaciji 2018. Na tekmovanje smo poslali sedem ekip, in sicer pionirke in pionirje, mladinke in mla­dince ter pripravnice. Vzduš­je je bilo odlicno, k cemur je pripomoglo tudi soncno vre­me. Po koncanem nastopu so je 30 ekip pionirk in pionir­jev, 18 mladink in mladincev ter 8 ekip pripravnic in pri­pravnikov. Po uspešni prijavi so ekipe zacele tekmovati. Pri orientaciji mora vsaka ekipa preteci progo s karto in kom­pasom. Na poti se sreca z vec kontrolnimi tockami, kjer mla­dina pokaže svoje gasilske ve­šcine. Tam se opravljajo vaje, kot so vozli, navezava orodij, hitrostno zvijanje cevi, vaja iz orientacije, topografski znaki itd. Vse te naloge se navezu­jejo na znanja, ki jih pozneje potrebuje vsak operativni ga­silec. Po preteceni progi caka­ta vsako ekipo malica ter igra, s katero otroci prebijejo cas do razglasitve rezultatov. Za razglasitev rezultatov se vse ekipe postavijo v postroj, kjer slišijo še nekaj uvodnih besed organizatorjev. Ekipe, ki so za­sedle prva tri mesta, so dobile medalje in pokal, najboljše eki­pe iz vseh treh gasilskih zvez se otroci igrali in družili ter nestrpno pricakovali razglasi­tev rezultatov. Po razglasitvi je bilo razpoloženje še boljše, saj smo osvojili kar tri kolaj­ne. Mladinke in pripravnice so v posamezni kategoriji pa tudi velik prehodni pokal. Prvi dve mesti (oz. izjemoma prva tri mesta v kategoriji pionirjev zaradi vecjega števila udele­žencev) sta bili nagrajeni tudi z možnostjo udeležbe na regij­skem tekmovanju, ki se bo le­tos potekalo 2. junija v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Alina Sorcan, MK GZ Ig GZ Škofljica zmagale, pionirke pa so osvo­jile 2. mesto. Naše misli so zdaj usmerjene na regijsko tekmo­vanje 2. 6. 2018. Tina Škulj Jože Gacnik Tri kolajne za naš podmladek PGD Iška vas oddaja v najem: - Poslovno-storitveni prostor v Gasilskem domu Iška vas, Iška vas 31, v velikosti 50 m˛, v prvem nadstropju, primeren za izvajanje pisarniških/poslovnih dejavnosti, vodenih vadb za manjše skupine ( joga, pilates). - Vecnamensko dvorano v pritlicju, ki sprejme do 170 obisko­valcev z možnostjo uporabe sodobnega videoprojekcijskega sistema, primerno za kulturne predstave, izobraževanja, pre­davanja, seminarje, predstavitve. Vec informacij na: pgdiskavas@gmail.com ali 041/325-605 (Tomaž) S PD Krim od Žužemberka do Krškega ali dolenjska veja evropske pešpoti E7 (13.—16. april 2018) Udeleženci pohoda Aleš Cvahte Že sredi sedemdesetih let sem slišala za evropsko pešpot E6, ki poteka s severa na jug Slovenije, cez dobro desetletje pa se ji je pri­družila še E7, ki poteka z zaho­da na vzhod. Obstajala je tudi želja po tej poti prehoditi Slo­venijo, ker se mi je zdelo, da bi jo tako bolje spoznala. Nikoli ni bilo prave priložnosti, letos januarja pa sem izvedela, da namerava skupina, ki se zbira okrog Janka Purkata, po eta­pah cez leto prehoditi E7. Na zacetni etapi me žal ni bilo, sem se pa pridružila v aprilu na dolenjskem delu E7 od Žu­žemberka do Krškega. Ceprav je bil petek, 13., smo se vsi dobre volje zbrali sredi Žužemberka in krenili na pot proti Dolenjskim Toplicam. Po gozdnih poteh smo se nav­duševali nad mehkobo dolenj­skih gricev, v višjih legah so se bukve šele dobro olistale. V daljavi smo poskušali pre­poznati ribniško-kocevsko hribovje, v zelenih dolinah pod nami pa so se kazale ti­picne dolenjske vasi. Sem in tja je bil kakšen bife, da smo si lahko odpocili in kaj popili. Popoldne smo prispeli do gos­tišca Kolesar v Dolenji Sušici, kjer nas je cakalo obilno poz­no kosilo in prenocišce. Bolj pogumni so se odpravili še na kopanje do Dolenjskih Toplic. V soboto nas je zbudil lep soncen dan in naš cilj je bila Gospodicna na Gorjancih. Ker smo želeli obiskati zidanico Milanovega prijatelja v po­bocju nad dolino Sušice, smo izbrali drugo pot, in sicer po nasprotnem bregu doline, kot je trasirana E7. A postanek v zidanici se je vsekakor spla­cal, skrbno smo se zahvalili tudi povabilu družine, ki je pobirala kamenje na pravkar izkrceni njivi, in se prek gozda podali do prelaza Vahta, kjer se odcepi cesta za Gospodicno in Trdinov vrh. Bifejev, gostišc in podobnega ta dan ni bilo ob poti, niti studencev in poto­kov, zato smo z minimalnimi vodnimi zalogami prišli na Vahto in složno sklenili, da na­daljujemo pot naprej po cesti na Gorjance. Na sreco smo na pol poti lahko obnovili vodne zaloge, ki so nam v nadaljeva­nju poti prišle še kako prav, saj smo namesto po cesti izbrali strmejšo stezo cez Rute. Vse je bilo poplacano v prijaznem planinskem domu Gospodic­na, skrbno pa smo izkoristili tudi pomlajevalno vodo zna­menitega studenca, ki mu hva­lo piše že Janez Trdina v Baj­kah in povestih o Gorjancih. Naslednje jutro pa nav­sezgodaj že na Trdinov vrh! Razgledi z vrha so res cudo­viti vse tja do še zasneženih V soteski Kobile Aleš Cvahte Alp, morje pa smo samo slutili nekje v daljavi tam na hrvaški strani. Pot po slemenu nas je navduševala s travniki, boga­timi s spomladanskimi cveti­cami, prekrasnimi razgledi in mehkobo gozdnih tal ter malo tudi z zavestjo, da stopamo po mejni crti med obema država­ma. S te prijetne ceste pa so na nekem ovinku markacije E7 kazale, da moramo zaviti levo v gozd. Žal sem šele cez dva dni doma prebrala, da je Dario Cortese, avtor vodnika po E7, zapisal, da se, ko se z ovinka zavije desno, 'zacenja veselje', pa še, da se malo vzpe­njamo, predvsem pa spušca­mo (meni se je zdelo ravno obratno!). Precenje zdrsljivih pobocij je od nas zahtevalo ne samo previdnost zaradi ostankov snega, vej in kame­nja pod napihanim listjem, pac pa tudi akrobatske spret­nosti za plezanje cez (in pod) podrta debla, veje. Soteske in globeli so si sledile druga za drugo, za vsakim obronkom vse še bolj stisnjeno, adrena­linsko in skoraj brezizhodno. Zato je bila zelo modra pote­za, da smo se cez drn in strm spustili na dno grabna k vodi, kjer smo našli razvaline vodne žage. Naslednja modra poteza je bila, da smo pri razvalinah malicali (po jedi, pravijo, si bolj optimisticen). Dekleta, ki smo skupaj malicale, je vse to spominjalo na kultni film Od-rešitev (Deliverence) iz daljne­ga leta 1972, in ne verjamem, da smo delile Cortesejevo ve­selje. Hvala Bogu, da smo za izhod izbrali zgolj sluteno pot ob potoku, ki je tudi zahtevala vse naše spretnosti, a nas je le vodila iz globeli. V daljavi smo zagledali nekaj makadamu po­dobnega in tablo. Lahko smo prebrali, da smo pravkar priš­li iz doline Kobile, ki je zaprta hudourniška dolina potoka Kobile, nekakšen zaprt kotel, ki je locen od preostalega sve­ta in nedosegljiv vsakršnim vplivom tudi najbližje okoli­ce. (Spet) doma sem prebrala še en Cortesejev zapis: »Med hojo po tej poti sva lahko opazovala strmine Kobile, ki nama je vlila toliko strahu v kosti. Do sedaj na svojih po­hodih po evropskih pešpoteh še nisem hodil po tako nevar­nih terenih.« Tisto o strahu se popolnoma strinjam z njim. Pot v prvo naselje Mihovo je bila samo še sprehod, in v prvi hiši smo z izvrstnim cvickom in modro frankinjo veselo na­zdravljali vrnitvi v civilizacijo. Potem pa naprej mimo kartu­zije Pleterje do Kostanjevice na Krki pa vse do Lenicevega doma v Krakovskem gozdu. Pricakala nas je vecerja in po želji namakanje v toplem vrel­cu ob Domu. Zadnji dan pa je bil samo še cudovit sprehod po Krakov­skem gozdu do roba Krškega polja, in ob preckanju avtoce­ste srecanje z arheološko dedi­šcino, kjer nas je sredi Velike vasi miljni kamen spomnil, da je pred dva tisoc leti tod po­tekala najpomembnejša cesta rimskega cesarstva iz Ogleja do Singidunuma (Beograda) pa vse do Konstantinopla (Ca­rigrada). In zadnje dejanje: pred železniško postajo v Kr­škem nas je s pijaco in dobro­tami pricakal sorodnik ene od popotnic. Še slovo in vlak nas je odpeljal v Ljubljano. Vesela sem bila, da sem tako le opravila prve kora­ke na E7, in upam, da se mi bodo želje morda le izpolnile. Ob vsem tem pa sem premiš­ljevala, komu so te evropske pešpoti sploh namenjene. Nji­hov namen je res zapisan v vseh zacetnih opisih teh poti. Mislim pa, da bi na dolocenih odsekih lahko pot tudi malo poenostavili in pripravili dve varianti: lažjo (nic hudega, ce je daljša) za obicajne pohod­nike in drznejšo za tiste, ki si želijo adrenalinskih izzivov. Zdenka Žigon • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Rokometno obarvani velikonocni prazniki M ed velikonocnimi prazniki je v Kopru potekal 5. medna­rodni velikonocni rokometni turnir oziroma Koper Hand­ball Cup. Turnirja se je letos udeležilo kar 106 ekip iz Av­strije, Crne gore, Hrvaške, Ma­džarske, Italije, Srbije, Slova­ške in Slovenije. ŠD Mokerc Ig se vsako leto udeleži turnirja z ekipo MDC, letos je to bila eki­pa letnika 2008. Na tekmovanju, ki je pote­kalo na parketu osmih dvoran v Kopru, Izoli in na Škofijah, so rokometaši svoje moci merili v starostnih kategorijah od mini rokometa pa vse do kadetov. Ker je bilo v kategoriji let­nika 2008 prijavljenih manj ekip, je organizator turnirja združil kategoriji letnika 2008 in 2007, ekipe pa so bile razde­ljene v dve skupini. Nastopilo je 10 ekip iz petih držav, in si­cer iz Crne gore, Hrvaške, Ma­džarske, Slovaške in Slovenije. Ekipa ŠD Mokerc Ig je v skup­ni razvrstitvi obeh letnikov dosegla odlicno 4. mesto, v lo­ceni razvrstitvi za letnik 2008 pa je naša ekipa osvojila zlato medaljo in pokal za 1. mesto. Mlajše selekcije tako pri­dno sledijo uspehom starejših klubskih kolegov, predvsem pa je bila za mlade rokometa­še udeležba na tako velikem mednarodnem turnirju lepa in koristna izkušnja, s katero se gradi ekipni duh. Mednaro­dni rokometni turnir ne pred­stavlja le športa, temvec tudi pomembno povezuje mlade iz razlicnih družbenokulturnih okolij ter jih hkrati tudi sezna­nja z razlicnimi kulturami in obicaji. Cestitke ekipi in trenerjema za prikazano igro, pohvale pa tudi staršem, ki so z bucnim navijanjem ekipo še dodatno spodbujali k dobri igri. Katja Šajnic in Sonja Trancar Emil Kodat Za starše so dali dušo, za igrišce srce, se kot levi borili in na koncu slavili. Kljub muhastemu vremenu so v naša srca vna­šali sonce in na koncu sami postali biseri. • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Uspešnih 10 let karateja na Igu Dolga vrsta ižanskih karateistov V aprilu smo obeležili 10. obletnico delova­ nja kluba. Organizirali smo dogodek s klubskim kara­te tekmovanjem in predstavi­tvijo ostalih rekreativnih sku-pin, ki delujejo v klubu. Teh je v desetih letih delovanja veliko, saj se trenutno v naših zacetniških, tekmovalnih in rekreativnih skupinah športno udejstvuje okoli 120 Ižank in Ižancev ter prebivalcev okoliš­kih krajev. Prva ideja o ustanovitvi ka­rate kluba na Igu se je porodila dolgoletnemu podpredsedni­ku kluba Lovrencu Kokalju, 6. DAN, glavnemu trenerju Kara­te-do društva Atom iz Domžal. Kot najprimernejšega kandi­data, da Ižance popelje po poti vešcine prazne roke, je videl Mateja Kabaja, takrat še ab­solventa na Fakulteti za šport. Mateju se je ideja zdela odlic­na, in tako se je zacelo. Praznovanje obletnice je bilo uspešno, saj se je v špor­tni dvorani na Igu zbralo sko­raj 200 ižanskih karateistov, rekreativcev in rekreativk, nji­hovih staršev, starih staršev, bratcev in sestric, uradnega osebja, ki je pomagalo pri iz­peljavi dogodka, in gostov svecanega odprtja. Med slav­nostnimi gosti sta bila župan Obcine Ig Janez Cimperman, ki je tekmovanje uradno odprl, in predsednik Športne zveze Ig Gregor Pirc. Zbrane sta nago­vorila tudi predsednik in glav­ni trener kluba Matej Kabaj, ki je na kratko opisal dosedanji razvoj kluba, in pobudnik ter eden od ustanoviteljev kluba Lovrenc Kokalj, ki je v svojem govoru poudaril razlog za veli­ko množicnost in popularnost karateja: »Karate ni le šport, ampak je tudi vzgoja.« Po uvodnem karate pozdra­vu smo zaceli tekmovanje, ki je potekalo v elementih in ka­tah ter prostih in polprostih borbah. Kako so bili tekmo­valci v svojih nastopih uspeš­ni, so ocenili sodniki. Glavni trener kluba je predstavitveno izvedel prikaz mojstrske kate Sochin. Prikaz vadbe shapeboxinga Na dogodku so se predsta­vile tudi rekreativne skupine zumbe in shapeboxinga. Zum­ba je ena najpopularnejših ob­lik plesne rekreacije tega sto­letja, shapeboxing pa je sistem vadbe, sestavljen iz elementov borilnih vešcin, kot so karate, boks, kickboks in tajski boks. Na treningih udeleženci kre­pijo samopodobo in moralne vrednote, intenzivna vadba pa spodbuja povezanost uma in telesa ter znižuje negativne ucinke stresa. Slovesnost ob deseti oble­tnici kluba smo koncali s po­delitvijo medalj in nagrad ter na koncu skupaj nazdravili še na naslednjih uspešnih 10 let in vec. Mateja Breznik, Karate-do klub Ig Shotokan Nives, Frank Mostišcar 04 | Maj 2018 Ižanski šahisti osvojili ŠK Ig redno nastopa v pri­ljubljeni Ljubljanski ligi, ki je naslednica delavske lige. O priljubljenosti govori tudi podatek, da je liga razde­ljena na dva ali celo tri nivoje, tako da vsak klub igra proti vsakemu. Izvedena je v obliki gostovanj, vsako kolo dvoboj gosti klub domacin. To sicer pomeni nekaj stroškov prevo­za in energije za organiziranje, vendar je liga stroškovno dos­topna in primerna za igralce vseh kakovostnih razredov. 71. Ljubljansko ligo Ižanski šahisti so pokaza­li izjemno zanimanje za na­stop. Pod vodstvom kapetana mednarodnega mojstra Igorja Jelena so se borili do zadnje­ga kola in z dvema tockama naskoka osvojili prvo mesto. Hkrati so bili naslednji igralci tudi najboljši na posameznih deskah: Tim Janželj – najboljša 1. deska Igor Jelen – srebrn na 2. deski Lara Janželj – najboljša 5. deska Miha Jelen – najboljša 8. deska ŠK Ig 23. Tek v Trstu V nedeljo, 6. 5. 2018, je potekal že 23. Tek v Trstu. Tokrat smo se tekaci izpod Krima udeležili polmaratona. Z Iga smo star-tali od 6. uri, ker smo morali pravocasno še prevzeti startne številke. Start je bil ob 9.35 na Brezini v Aurisini (Nabrežina). Tek je potekal cez Sesljan po glavni cesti mimo gradu Mira­mar in ob plaži po glavni cesti do centra v Trstu (Piazza Uni­ta), kjer je bil tudi cilj. Kljub vrocini in vetru smo se polmaratona ponosno ude­ležili Franci Pavlinjek, Željko Petak, Romana Pahor, Jana Hribar in moja malenkost. Še enkrat smo imeli svojevrstno doživetje, na koncu pa smo prejeli zaslužene medalje. Vesna Novak Mostišcar 04 | Maj 2018 71. Ljubljanska liga – koncno stanje Mesto Ekipa Tocke Mec tocke 1. ŠK IG 27,5 16 2. ŠD VRHNIKA 25,5 16 3. MENTOR 24 12 4. ŠK KOMENDA POPOTNIK 21 10 5. ŠK TRZIN BUSCOTRADE 20 7 6. ŠD DOMŽALE 18,5 12 7. GIMNAZIJA KRANJ 17 9 8. ŠS ŠD LOKA PRI MENGŠU 10,5 5 9. ŠK LJUBLJANA 10 3 10. ŠS BOR DOB 6 0 SVETOVNE PRESTOLNICE . 1. DEL • maj 2018 • št. 137, leto 22 • 2,69 € • Glavno mesto Bolivije je najvišje le­žeca prestolnica na svetu, saj leži na nadmorski višini od 3600 do 3900 metrov. Šteje slabih 800.000 prebi­valcev, s somestji pa še pol milijona vec. Je prometno, trgovsko in indu­strijsko središce države. Leta 1548 so ga ustanovili Španci, sedež vlade pa je v njem od leta 1898. Sicer pa je po ustavi glavno mesto države Sucre, kjer je sedež sodne oblasti. ATKINSON, Rowan - angleški igralec, znan po komicnem liku Mr. Beana, KENTON, Stan - pokojni ameriški džezovski glasbenik, vodja skupine in pianist, NAIRA - denarna enota v Nigeriji Mostišcar 04 | Maj 2018 37 Mostišcar 04 | Maj 2018 Mostišcar 04 | Maj 2018 Mostišcar 04 | Maj 2018 s Planinskim društvom Krim vabi na tradicionalni 15. pohod po mejah Obcine Ig, ki bo v soboto, 16., in nedeljo, 17. junija 2018. Start pohoda bo v soboto, 16. junija 2018, ob 7.00 pri Pošti na Igu. Pohod bo vodil Janko Purkat, ki je na voljo za dodatne informacije na GSM: 051/369-213. Prijave z osnovnimi podatki (ime in priimek, datum rojstva, e-pošto in GSM) posredujte na: info@dfg.si ali GSM: 051/374-475 (Alenka). Prijavnina je 20 eur in vkljucuje: organizacijo in vodenje pohoda, spominsko majico ter nocitev. DIŠECE ZDRAVILNE RASTLINE ZA VSAKOGAR Izobraževanje o dišavnicah, petek, 8. junij 2018, ob 18.30, RTC Zapotok. Imate radi meliso, timijan, meto, šetraj, sivko, vrtnico, rožmarin, žaj­belj, smilj? Potem ste ljubitelj/-ica dišecih zdravilnih rastlin, ki so srce vedno bolj popularne vede - aromaterapije . Na predavanju boste izvedeli: zakaj dišavni­ce dišijo, katere ekstrakte lahko pridobimo iz njih, spoznali razliko med hidrolati in etericnimi olji, kje vse jih lahko uporab­ljamo in kaj lahko sami naredimo doma. Vsak udeleženec si bo na dogodku izdelal žepni inhalator za razlicna stanja: za nemirne otroke, proti stresu, za lažje dihanje, za študij, za krepitev imunskega sistema. Z vami bo Ana Licina, certificirana aromaterapevtka in strokovna vodja Šole aromaterapije. Predavanje bo cisti užitek za vaš nos, povonjali boste lahko marsikaj. Prostovoljni prispevki zaželeni. Informacije na tel.: 041/222-312. Vabljeni! Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Društvo Odmev Mokrca, Društvo Zapotok, ZZB NOB Ljubljana, Mestna obcina Ljubljana in Obcina Ig vabijo na tradicionalno vseslovensko spominsko srecanje MI PA NISMO SE IN SE NE BOMO UKLONILI ob 75-letnici ustanovitve Ljubljanske brigade, 70-obletnici ZZB Slovenije, 50-letnici Teritorialne obrambe Slovenije in v spomin partizanskih brigad: Tomšiceve, Šercerjeve, Cankarjeve, Gubceve, Levstikove, Braciceve in Krimskega odreda, Po kulturnem programu sledi tovariško druženje ob dobri hrani in pijaci. Nasvidenje v Zapotoku pod Kurešckom. SVET ZDRAVILNIH RASTLIN Delavnica v naravi sobota, 16. junij 2018, ob 9.00 RTC Zapotok. Z zelišcarico bomo spoznavali in nabirali zdravilne rastline ter se seznanili z njihovo uporabnostjo. Kaj potrebujemo: obvezno košarico/papirnato vrecko/bom­bažno vrecko za nabiranje zdravilnih rastlin, beležko za za­pisovanje. Informacije: 041/222-312 (Darja) Vabljeni v svet zdravilnih rastlin! Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Vabimo vas na 5. Roštiljado, ki bo 16. junija pred Spar Centrom na Igu ob 10. uri. Vse žar mojstre vljudno vabimo, da se nam pridružijo in pokažejo svoje mojstrstvo. Prijave sprejemamo na gsm: 031/813-981 (Franc Toni) ali 041/715-323 (Albert Ponikvar). Prireditev omogocajo Obcina Ig, Spar Center Ig, Komet Bar in Resos (Repar Janez s.p.). Mostišcar 04 | Maj 2018 Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spocijem in umirim. (T. Kuntner) Z AHV AL A V petek, 6. aprila 2018, na lep soncen dan, smo se na pokopališcu Ig v velikem številu in hvaležni, da je bil tako dolgo med nami, poslovili od gospoda FRANCA ZGONCA rojenega 23. novembra 1919 na Kremenici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja in spodbudne besede, darovano cevje, svece in darove za cerkev. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala gospe Silvi Dolinšek za pomoc v urah slovesa. Hvala gospodu Drobnicu za številne obiske, gospodu Avseniku, gospodu Simoncicu in gospodu Potocniku za poslovilne besede in cerkveni obred. Njegovi: žena Marija, sin Marjan, hci Ljudmila z Jožefom, vnuka Peter in Urban s Klavdijo in Laro Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskoncno dragoceno, je vecno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovic) Z AHV AL A Ob nenadni izgubi našega dragega STANISLAVA ŠAUERJA 27. 3. 1937-7. 3. 2018 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vašcanom in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, svece in dar za dober namen. Posebna zahvala gospodu Janezu Rupertu za ganljiv poslovilni govor, kaplanu Simonu Virantu za tople besede slovesa in gasilski enoti PGD Iška vas. Prav lepo se zahvaljujemo gospe Silvi Dolinšek za pomoc in pripravo vežice ter pogrebnemu zavodu Vrhovec za opravljene pogrebne storitve. Ohranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi • OGLASI //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Zaposlim voznika C- in E-kategorije na kiper kamionu, zaželene izkušnje. Tel: 041/643-808. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Iskrena hvala vsem, ki ste ob smrti pokojne Franciške Bovha z Iga svoj dar namenili za lajšanje stisk ljudem. Župnijska Karitas Ig Mostišcar 04 | Maj 2018 Ob praznovanju 20. obletnice vas vabimo na kuharijo, ki bo v soboto, 26. maja, od 9. ure dalje. Kraj: Klub Cavallo (Gorica pri Igu) Program: 9.00 – zbor 9.30 – zacetek kuhanja 13.30 – pokušnja Za vas bodo kuhali tudi clani komisije pokala Šefla: Dragica Ajdovec, Natalija Krcon, Mitja Kosec, Andrej Logar, Tomaž Vozelj. Vsi kuharji in pomocniki, ki ste kadarkoli sodelovali na pokalu Šefla, ste prisrcno vabljeni na prijetno druženje in obilo zabave. PGD MATENA GASILSKA VESELIC A Matena, 9. 6. 2018, ob 19.00 Za ples in veselo razpolo.enje bodo poskrbeli Mladi Dolenjci.