Oopisi in novice. Na Dunaji je bila 26, 27. in 28. avgusta perva skupščina slovanskih pedagogov. Pitanja dakle,' koja su se na toj skupštini razpravljala, glase: I. U kojem odnošaju da bude skupština slavenskih pedagoga naprama občim učiteljskim skupštmam pojedinih slaveuskih plemena? II. Kako, gdje i odakle da se poosnivaju slavenske pedagogijske knjižnice? III. Kako bi se dosadanjim slavenskim učilom put u škole prokrčiti (pripraviti) dao; koja bi nova učila valjalo izdati, i kako bi se njibovo izdanje udesilo (pospešilo), da zadovolji potrebam vsih slavenskih škola? IV. Kako bi se udesilo prevadjanje boljih slavenskih omladinskih spisa u razna slavenska narječja, da se tako mladeži razbudi i uzgoji slavensko osječanje (zavest)? V. Je li potreban poseban lisfc za promicanje načela i smjerova skupštine slavenskih pedagoga, i ako jest, kako da se to uredi? VI. Neka se razprave i izreku ove rezolucije: »Skupština slavenskih pedagoga izjavljuje u ime slavenskoga učiteljstva, da ono vsa (sva) znanošču osvjetlana a izkustvom prokušana napredna pedagogijska načela prigrljuje i usvojava; te da je pripravno solidarno raditi (delati) s učiteljstvom svih kulturnih naroda, koji Slavene priznaju podpunoma ravnopravnimi na prosvjetnomu i kulturnomu polju. Iz ovih skupštinskih pitanja i predložit se imajucih rezolucija, mislimo, da če svatko dobiti jasnu sliku ne samo o duhu, kojim če razprave toči, nego i o kulturnoin i prosvetnom domašaju, kojemu se Slavenstvo nadati može, ako skupština valjano i čestito za rukom pojde. (V kakšnem duhu se bode veršila ta skupščina, bomo še le iz obravnav zvedili. ¦— Kakšna so napredna pedagogijska načela, po smislu nekaterih, tega se ravno sedaj z žalostjo prepričujemo. Da - si smo veriri Slovani, vendar narn je vera perva in naj dražja stvar na svetu. Ako zbrani slavanski pedagogi ne bodo se vtikovali v versko vprašanje, kakor svoje dni nemški pedagogi pri zborovanjih, in bodo to stvar prepuščali v razsojo tem komur gre, cerkvenim prednikom, potera bodo imeli simpatijo vsih Slovanov. — Drugače pa ta zbor ne bo nič koristnega učinil, in razpor med konservativnim in liberalnim Slovani bo pod tem zboru še večji. Tako zvani napredek, ki se pa čedalje bolj razodeva za nazadek, tudi med ufiitelji slogo podira. Vr.) Narodna škola se imenuje društvo, katerega je osnovalo 27. svibnja (maja) 1. 1873. do 22 učiteljev i učiteljic zagrebačkih učilnic. Dokler se ne skliče občni zbor, veljajo pravila poterjena 22. lipnja (junija) 1. 1869. Sverha (namen) društva je, da se vzajemno pospešuje duševno izobraženje udov, da ljudska šola vsestransko napreduje in da se domača odgoja s šolsko zlaga. Brati Hervatje imajo tedej »Narodno školo« in »Pedagogično društvo«, in vsako društvo ima svoj časopis; Škola ima »Školskega prijatela« i ped. društvo. »Napredka«. — Vsako društvo tudi izdaja knjigo in časopise. Škola izdaja »Beršljan-a« i ped. društvo »Smilje«. — Zakaj da se oboje društvo ne služi v eno, to morejo sami naj bolje vediti?! — Prismoda je vsak, kdor se vtikuje v reči, katere njega ne brigajo. Da pa raje gremo s konservativnim. »Školskim prijateljem«, kakor z »Napredkom« kdo se nam bode čudil? Dobili smo v roke knjižico »Naša zeralja« ili dvanaest razgovora s djecom (iz. družtvo »Namdna škola«). Kakor že naslov kaže, razpravlja se tukaj zemljepisje v popularni obliki. Ded pripoveduje svojim vnukom od zemlje, neba, solnca, meseca i zvezd. V petem razgovoru veli ded prinesti svečo in jabelko, katero obrača okoli sveče, da razkazuje noč in dan. V osmem razgovoru deda gerlo boli, potem citajo otroci iz neke knjige. — Da bodo spošt. čitatelji sami sodili, da g. pisatelj res ume popularno pisati, podamo jim enkoliko verstic iz 51. str. (Jezik je tako lohak in umeven, da bi bilo odveč to posloveniti.) »JJilo se več zamračilo. Stari djed počivaše sav (ves) izmučen na vrtu pod jabukom, koju je sam prije 12 godina zasadio. Djeca ga naskoro nadjoše (najdejo). Djed jih umah upita, da li su štogod tražili u kolendaru o mjesecu. Odgovore djeca, da jesu i da su po znaraenjih našli sve promjene mjeseca. Eadostan upita ih djed dalje, je li znadu, kako sunce mrekne. Pošto mu djeca odgovorišče, da neznadu, to im on ovako raztumači«. Mikavno je na dalje kako pisatelj vpleta med pogovore kmečke dela, katera ded opravlja. — Gotovo ne bo nikomur žal, ako si omisli to knjigo za 20 novč. V Zagrebu 1873. Tisak Lav. Hartmana i družbe. — Po nesreči so se vrinile tudi nekatere pomote. Neptun, najdaljni planet, je od solnoa 627 miljonov milj in 61. zvezda stalnica v labudovem ozvezdjii je oddaljena od solnca 13,592.000 milionovmilj.; najbližje stalnice vsaj 4 biljoneali 200.000 dalej, kakor solnce od zemlje. — »Beršlanu« listu za slikami za mladež početnih škola je ciena za 1. broj, posamezni list, 25 novč. (pri gosp. Hartmanu). Kakor viditi, bratje Hervatje verlo napredujejo, imajo pa zares narodne šole, kakoršnih mi nimamo. Iz Blldanj. (Konec.) Pri §. 65 oglasi se g. Čampa, ter pravi, da so konecletne preskušnje nepotrebne; kajti ako jim je namen, da roditelji zvedo, koliko da so se otroci naučili, se to lahko zve iz spričeval, ki je otroci prines<5 domov. Konecletne preskušnje se naj toraj odstrane, kakor so se odstranile tako zvane »premije«. 0 tem podpira g. Čampo tudi g. Josip Benedek, učitelj iz Matenje vasi, rekži, ako bi se srenjčani v obilem številu vdeleževali preskušinj, ne bilo bi želeti odprave »prifeng«, a zarad kacih dveh oseb nesplača se sklicevati preskušinj! Gospod Pin se oglasi, ter pravi, da imajo konecletne preskušnje tudi ta namen, zbujati pri občini veselje k šolskemu nauku (Pohvala). V ta namen napravljale naj bi se tudi konecletne šolske svečanosti. Govornik pripoveduje, kako je osnoval na primer tako šolsko veselico. »Dal sem napraviti«, tako pripoveduje g. Pin, »nekoliko cvetličnili šopkev. Te male šopke povežem potem v en velik šop, katerega prinesem potem v šolo. Pokličem tri deklice. Perva odvezovala je od cvetličnega šopa posamne šopke, ter jih je podajala drugi učenki, a ta tretji, zadnja pa jih je delila zbranim vsem nazočim. Ne veste, dragi bratje učitelji, kako sem s tom nedolžnimi cvetlicami razveselil stare ženice!« Govornik sklene: »Če so lani cvetlice ženice tako razveselile, bode jih letos baje še bolj«. Pisatelj tega dopisa pravi, da razlika mika, jerebice so dobra jed, vendar pravi Francoz — da ne gre, toujours perdrix! (Pohvala.) In tako se je končalo razgovarjanje o izkušnji glede na šolski in učni red. Kakor se mi dozdeva, podal nam je gosp. okrajni šolski nadzornik in stalni odbor ta šolski in učni red zarad tega v razpravo, kerješe nekaj učiteljev, ki ga še niso brali. Na vei;sti je druga točka dnevnega reda, o kateri govori g. Zarnik Ivan. Govor se sprejme z občno bvalo, *) in gosp. Pin vpraša govornika: »Pa kako bo učitelj obiskoval stariše od biše do hiše ter se z njimi pogovarjal o izreji i. t. d. ? — Govornik odgovarja mu, da zarad tega ni treba ravno od hiše do hiše romati. Prilike k temu ima učitelj dovolj o nedeljah pod domačo lipo. Tretja točka izveršila se jo brez vsega debatiranja. Odbor za okrajno bukvarnico položil je račun. Ker imamo učitelji Postonjskega šolskega okraja tudi svojo lastno bukvarnico v Vipavi, katera šteje že mnogo dobrih knjig iu časopisov, moni nekaj gg. učiteljev, da bi ne bilo napačno, ako se obedvi bukvarnici združite. Gosp. predsednik vipavske bukvarnice pa je te misli, da to ne gre tukaj obravnavati. Gg. družabniki vip. bukvarnice naj se o tem v kratkem v Vipavi domenijo kaj je storiti. * Voli se novi odbor za okrajno šolsko bukvarnico. Voljeni bili so gg.: Arko, Benedek, Demšar, Eant in Vencajz. Gospod nadzornik opomni, da s prihodnjim šolskim letom bode se jel terjati davek za okr. Sol. bukvarnico, predpisan po min. ukazu od 15. grudna 1871, štev. 2802. Gg. učitelji predložijo potcm, vsled točke 4 dnevnega reda, zapisnike šolskih bukvarnic in učnih pripomočkov. Pri peti točki se nihče ne oglasi. — Potem pokaže še g. okrajni šolski nadzornik zbranim učiteljem izglede (Formulare) pisnih zvezkov, ki mu jih je poslal na ogled g. Stegnar iz Ljubljane. Viditi je bilo, da so izgledi prav praktično sestavljeni. Gospod nadzornik praša, koliko in kakošnih zvezkov vzela bi ta in una šola. Kaj določnega se o tem ni domenilo. Ko gospod okrajni glavar vsakemu iz med učiteljev nekaj učnih pripomočkov za njegovo šolo razdeli, konča se zbor nekoliko pred tretjo uro popoldne. Pri skupnem obedu pri Lavrenčiču pogovarjali smo se prav po bratovsko o šolskih in osebnih zadevah. Še le, ko je jela noč svoja krila po zemlji razprostirati, podali smo si zbrani učitelji bratovsko roko, ter šli v naj boljšem upu, ker nova šolska postava je poterjena, eni na desno, drugi na levo. Na zdravje! Iz Ljllbljane. Z odlokom slavnega c. k. deželnega šolskega sveta dne 10. avgusta je razpisanih 6 nagrad za učitelje iz Metelkove zapuščino po 42 gl. — Natečaj traja do 20. septembra. Prošnje se oddajajo slav. c. k. deželnemu šolskemu svetu potsm okrajnib šolskih uradov. — »Občni zemljepis« velika in lepa knjiga, katero je spisal in založil marljivi in učeni g. Janez Jesenko, profesor v Trstu. Nova ta knjiga slovenska obsega blizu 30 pol v veliki osmerki in razklada obširno ves zemljepisni nauk in sicer po najnovejših preiskavah in opazbah. Deli se v »zvezdoznanski«, »prirodoznanski« in »državoznanski zemljepis«. V tem so najprej v posameznih oddelkih popisani posamni deli zemlje skup: njih lega, velikost, gorovje in poljane, njih morja, reke in jezera, njih podnebne razmere, rastline in živali ter njih prebivalci. Potem so pa popisane posamezne dežele in države; med evropskimi je pisatelj posebno obširno pregledoval Avstrijo in njene kronovine in med temi je dežele, po kterih so naseljeni Slovenci, še natančneje popisal. Povsodi je zastavljal najnovejše številke, ki sem ter tje segajo do prve polovice tekočega leta. Eabil je tudi povsodi novo mero in vago, le v oklepih je pogostein pristavljal še staro, da čitatelj na prvi pogled lehko primeri novo •) Glej „116. Tov.« 1. 1. I. 13. mero stareji. Dobiva se kiijiga po vseh slovcnskih mestih — pri knjigarjih, ki prodajajo tudi knjige »Slovenske matice«, in sicer za 2 gld., kar ni preveč, ako na velikost, obširnost in izverstnost knjige ozir vzememo. Vsem Slovencem bodi knjiga gorko priporočena! — Sv. Mohorovo društvo je te dni razposlalo za vsakega uda šestero lepih knjig, vse za eden goldinar. Društvenikov je letos bilo 21.894. Bukve so se tiskale v 22.000 iztisih. V 13 letih je ta družba razposlala 808.775 knjig. Društvo ima lastno tiskarno v Colovci in pa: matico s 15.128 gl. 62 kr. Blagoslov božji pri tem zavodu je očiten. Ne da se tajiti, ka je razširenje društva jako pospešilo izdavanje: življenja svetnikov in svetnic božjih. Pisateljem ovega lepega dela gre javna čast in hvala. — V Ormužu se je vstanovilo učiteljsko društvo.. Predsednik mu je Šmidinger, nadučitelj pri Veliki nedelji. — Čebelarsko društvo v Ljubljani izdaja časnik (lkrat na mesec) »Slovenska čebela«, ki velja za učitelje samo 75 kr. na leto. — 21. julija je imel odbor udovskega društva svojo 3. sejo v tem letu; naj važuejša stvar, pokojnina za udovo r. g. M. Bernika in podpora za 2 otroka se je prihranila občemu zboru, kateri bo ta mesec med 20.—30., kar se bo pa v prihodnji stevilki na tanko naznanilo.