Slovensko odonatološko društvo Verovškova 56, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Internet: http://www.odonatolosko-drustvo.si E-mail: nabiralnik@odonatolosko-drustvo.si ErjaveciA številka 32 bilten 31.10.2017 izhaja enkrat na leto ISSN 1408-8185 uredil: Matjaž Bedjanič Hermann August Hagen (1817-1893) Eden prvih raziskovalcev kačjih pastirjev na slovenskem etničnem ozemlju Erjavecia 30 Naslovnici pod rob Pregled doslej ugotovljene odonatne favne na zgodovinskem in sedanjem slovenskem etničnem ozemlju izven meja slovenske države B. KIAUTA Mumikova 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; mbkiauta@gmail.com UVOD Ozemlje, ki ga tu obravnavamo, je na zahodu, severu in vzhodu v glavnem povzeto po etnografski karti Petra Kozlerja: 1853, "Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin", (Samozaložba Kozler, Dunaj; merilo 1:576 000; SLIKA 1), na jugu pa vključujemo le ozek obmejni pas Hrvaške proti Sloveniji. Slika 1. Kozlerjeva karta slovenskega etničnega prostora, iz leta 1853. -[Reprodukcija iz Enciklopedije Slovenije 5 (1991): 355. Mladinska knjiga, Ljubljana] 2 Erjavecia 30 Za slovenska topografska imena krajev in voda glej KOZLER (1854, 1864), KATTING & ZERZER (1982) in MERKU (2006), kot tudi "Zemljevid slovenskega ozemlja", ki ga je izdala (1921) Slovenska Matica v merilu 1:200 000, z dodatnim "Seznamom krajev"" (1922). Najstarejši podatek o kačjih pastirjih tega ozemlja je navedba vrste Ceriagrion tenellum iz Trsta/Trieste (HAGEN, 1840). Doslej je bilo tod ugotovljenih vsaj 75 vrst in podvrst, od katerih Nehalennia speciosa, Calopteryx splendens caprai, C. virgo padana, Cordulegaster boltonii in Leucorrhinia albifrons iz osrednje Slovenije (še) niso bile navedene (KOTARAC, 1997; glej tudi HOLUŠA, 1999). To delce je nastalo na vzpodbudo in povabilo dr. Matjaža Bedjaniča, urednika glasila Erjavecia in temelji na dostopnih mi favnističnih podatkih, ki so izšli do konca leta 2016. FURLANIJA IN JULIJSKA KRAJINA Slovensko etnično ozemlje zajema celotno Tržaško pokrajino, od Milja/Muggia do Devina/Duino, z obalnim pasom in kraškim in robom, večino Goriške pokrajine, na jugu do Tržiča/Monfalcone in vzhodne predele Videmske pokrajine, s Trbižem/Tarvisio in Kanalsko dolino/Val Canale, Železno dolino/Val del Ferro in doline zahodnih Julijskih Alp (Dunja/Dogna in Reklanica/Raccolana), Benečijo/Prealpi Venete, Rezijo in dolino Nadiže/Natisone, nekako do Čedada/Cividale del Friuli, z bližnjo okolico. To ozemlje je odonatološko dobro raziskano, s 65 doslej ugotovljenimi vrstami. Najstarejši favnistični podatek je prispeval HAGEN (1840), za Ceriagrion tenellum iz Trsta (naslovnica [reprodukcija iz SIO zbirke portretov odonatologov sveta] in SLIKA 2). Prvi pregled favne je podal KIAUTA (1969), nakar so razni avtorji prispevali še podatke za dodatne vrste: KIAUTA (1971: Aeshna grandis), MINELLI (1977: Leucorrhinia dubia, Sympetrum danae), PECILE (1982: Somatochlora alpestris, S. arctica), PECILE (1991: Coenagrion hastulatum), BOGNOLO & PECILE (1995: Lestes dryas [novi podatki], L. sponsa, L. virens vestalis, Anax parthenope, Somatochlora meridionalis, Sympetrum sanguineum), BEDJANIČ & ŠALAMUN (2003: Cordulegaster heros), UBONI (2007: Erythromma viridulum, Anax ephippiger, Gomphus vulgatissimus, Sympetrum meridionale), ZANDIGIACOMO & BUIAN (2010: Selysiothemis nigra) in ZANDIGIACOMO in sodelavci (2015: Lestes parvidens, Lindenia tetraphylla). Razni avtorji so potrdili tudi številne starejše podatke in prispevali k ekologiji habitatov posameznih vrst. PECILE (1980) je poročal o populaciji vrste Nehalennia speciosa iz občine Moruzzo, jugovzhodno v bližini Vidma/Udine, ki leži izven meja tu obravnavanega ozemlja. Danes so posebno aktivni raziskovalci iz univerz v Trstu/Trieste in Vidmu. FIORENZA in sodelavci (2012) in ZANDIGIACOMO in sodelavci (2015) so objavili komentar k furlanski favni, CHIANDETTI in sodelavci (2014) pa odličen prikaz geografske razširjenosti vseh treh vrst rodu Cordulegaster, s kartami. 3 Erjavecia 30 Kratko osvetlitev nekaterih osebnosti, ki so delovale na odonatni favnistiki tega ozemlja, je podal KIAUTA (2002, 2004, 2012). HHOfliVlfA LIBIL L l! L A Ril M EVROPAEARti K. DISSERTATIO INAUGURAUS CUAM consensu et auctoititate C BiH OSI HEDICORIM flllDLMS in ACADEM1A ALBEBTINA AD SUM BIOS IN MEDICINA ET CfflRVRGIA HONOUES RITE CAPE5SEMJOS D1E X¥U. M. OCTftBRIS SI0CCCU h, 0 a, c. PUBLICEBEPENDET AUCTDR UJtiJRltl. V Ki. niGEH regiortostinus. v CONTRA OPPONENTES AMICOS .11 i.. ?ioi.i.f;il, vi d. et ¡ mih. d}}. et GtJU.. SCllIEFFEItDECKER, m. cwn. iieiano\Tu pniisgonmi iiirnehit erk. iur.. o A J. c o \vs k i. Slika 2. Naslovnica doktorske disertacije H.A. Hagena »Synonymia Libellularum Europaearum« (HAGEN, 1840), ki vsebuje najstarejši favnistični podatek za kačje pastirje slovenskega etničnega ozemlja. Slovenski "kačji pastir" je v rabi v okolici Trsta in Gorice/Gorizia (MONTGOMERY, 1965), "šilo bodilo" pa v Reziji (KIAUTA, 2015). Za zahodno Slovenijo "endemičnega" izraza "modrasov hlapeč" nismo našli, verjetno pa se je tu ali tam še ohranil. S kačo je vezano tudi ladinsko (furlansko) ime "špadamadrak" iz Rude (JABERG & JUD, 1930), s pastirstvom pa "pastoreliS", ki ga omeja za Furlanijo LAZZARINI (1896). 4 Erjavecia 30 JUŽNA AVSTRIJSKA KOROŠKA Slovenski, deloma le še zgodovinsko etnični predeli zajemajo dolino Zilje/Gail, nekako do meje Vzhodne Tirolske, preko Šmohorja/Hermagor do okolice Beljaka/Villach, vštevši severna pobočja Karnijskih in južna pobočja Ziljskih Alp. Vzhodno od Beljaka sta bili nekdaj slovenski okolici Osojskega/Ossiacher See in Vrbskega jezera/Worther See ter Celovška/Klagenfurt kotlina. Meja teče preko Št. Vida ob Glini/St. Veit an der Glan, Mostiča/Bruckl in Djekš/Diex. Slovensko ozemlje zajema vso Dravsko dolino, med Št. Jakobom v Rožu/St. Jakob, Velikovcem/Volkermarkt in Labotom/Lavamund na štajerski meji, na severu in Karavank, na jugu. Najstarejši favnistični podatek o kačjih pastirjih tega ozemlja (in Koroške sploh) je objavil župnik Paul KOHLMAYER (1859), ki omenja "Aeschna forcipata" (t.j. verjetno Gomphus vulgatissimus) iz področja Reisskofel (kota 2371) v Ziljskih Alpah. Sledil mu je dr. Robert LATZEL (1876) z vrstamaAeshna cyanea in Libellula depressa iz okolice Celovca. Doslej je bilo ugotovljenih na tem ozemlju 63 vrst. Levji delež je prispeval dr. Roman Puschnig. Za njegovo odonatološko bibliografijo in prikaz dela glej KIAUTA (2003b). Popoln seznam favne, s kartami in imeni najdišč, sta podala HOLZINGER & KOMPOSCH (2012, z domala popolno regionalno bibliografijo). Dodati bi bilo morda še vrsto Lestes parvidens, o kateri so poročali BRUNNER in sodelavci (2013) iz okolice Celovca, določeno po fotografskem posnetku samice, zato bi bila naknadna potrditev gotovo dobrodošla. Z izjemo vrst Nehalennia speciosa in Cordulegaster boltonii so na voljo podatki za vse koroške vrste tudi iz osrednje Slovenije (KOTARAC, 1997). Slovensko ime "kačji pastir" se je v 60ih letih preteklega stoletja na nekaterih krajih na jugu tega ozemlja še uporabljalo. Tako v Godiči vesi/Godersdarf, ki je bila takrat večinoma še slovenska, danes pa je slovenski govor tam domala zamrl, v okolici Baškega jezera/Faaker See, na raznih krajih v Rožu, v Bekštajnu/Finkenstein z okolico in drugod, na zahodu pa nekako do Šmohorja v Ziljski dolini. Tudi v Beljaku izraz ni bil neznan raznim tamkajšnjim uslužbencem, npr. prodajnemu osebju v trgovinah, ki je prihajalo na delo iz mestne okolice. JUŽNA AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA Avstrijska Štajerska je odonatološko dobro raziskana, vendar starejše publikacije (prvi je PODA, 1761) najdišč ne omenjajo. To je obžalovati zlasti tudi glede del dr. Antona SCHWAIGHOFERja (1895, 1905, 1906), ki je živel v letih 1892-1901 v Mariboru, kasneje pa v Gradcu/Graz. Za njegovo biografijo, odonatološko bibliografijo in oceno dela, glej BEDJANIČ (2001). STROBL (1906) je nanizal lastne favnistične podatke za 51 vrst iz Štajerske in od drugod. Glej tudi KIAUTA (2003a, 2003c). STARK (1976) je podal karte najdišč iz avstrijske južne Štajerske za 22 vrst, nekaj dodatnih vrst z najdišči pa omenja v tekstu, brez topografskih kart. Med kartiranimi vrstami so Cordulegaster "boltoni charpentierf, t.j. C. heros, ki je bil opisan šele leta 1979, ter Somatochlora alpestris in S. arctica, ki ju spričo starosti podatkov RAAB in sodelavci (2006) na 5 Erjavecia 30 svojih kartah ne prikazujejo. Slednje delo kaže najdišča (karte) iz slovenskega etničnega ozemlja za 56 vrst, ki vse nastopajo tudi v osrednji Sloveniji. Ni mi znano, da bi bil tam danes še v rabi kak slovenski naziv za kačjega pastirja; DZENDZELEVSKI (1988) ga nima. Pač pa je našla SCHÄFER (1947) nemški prevod, "Schlangenhirte", v okolici Cmureka/Mureck in ponekod drugod na Štajerskem. SLOVENSKO PORABJE Iz vzhodnega, t.j. na Madžarskem ležečega Slovenskega Porabja, je na voljo le nekaj priložnostnih favnističnih podatkov za 8 vrst, ki jih je povzel STEINMANN (1959, 1962): Coenagrion puella, Onychogomphus forcipatus, Aeshna cyanea, A. mixta, Cordulegaster boltonii, Somatochlora metallica, Sympetrum sanguineum in S. vulgatum; z najdišči in datumi. Najzanimivejša med temi je morda Ujhelyijeva najdba vrste C. boltonii (kot C. annulatus) iz Sakalovcev/Szakonyfelu, o kateri je poročal sam, brez datuma (UJHELYI, 1959), STEINMANN (1959, 1962) pa je njegov podatek dopolnil z datumom (15.08.1957) in s topografsko karto lege najdišča. Glede na siceršnjo razširjenost vrst iz rodu Cordulegaster v tem delu Evrope in šele kasnejši opis vrste C. heros, je zelo verjetno, da najdba pripada le-tej vrsti. Dr. Sändor Ujhelyi (SLIKA 3), iz Prirodoslovnega muzeja v Budimpešti, je nabral na raznih lokalitetah tudi nekatere druge od zgoraj omenjenih vrst. Dosti favnističnih podatkov za to področje so prispevali tudi AMBRUS in sodelavci (1992). Isti avtorji kažejo na karti v Porabju tudi vrsto Lestes macrostigma, v tekstu pa je izpuščena, zato je tu ne omenjamo. Zahodni del Slovenskega Porabja, ki leži večinoma v avstrijski deželi Gradiščanski/ Burgenland in danes slovenskega življa nima več, je dosti bolje raziskan. Doslej je bilo tam ugotovljenih 39 vrst, med njimi Aeshna affinis že leta 1931. Zanimive so tudi najdbe vrst Cordulegaster heros in Crocothemis erythraea, manjkajo pa vsi zastopniki rodu Leucorrhinia. Za pregled, glej RAAB in sodelavci (2006). Slika 3. Dr Sandor Ujhelyi (1902-1996), raziskovalec odonatne favne Slovenskega Porabja na Madžarskem.- [Reprodukcija iz spletne strani »Galerie bedeutender Ephemero- pterologen von Dr. Udo Jacob (Cuxhaven)« Vir: http: //www. ephemeroptera. de/inhaltsverz_ deutsch/Galerie_/Ujhelyi/ujhelyi.html]. 6 Erjavecia 30 Iz celotnega Slovenskega Porabja, v Avstriji in na Madžarskem, je danes znanih vsaj 48 vrst, med temi 12 vrst (kot ličinke ali odrasli) iz reke Rabe. Vrsta C. boltonii iz osrednje Slovenije doslej ni bila dokumentirana, vendar je več kot pol stoletja star podatek iz Porabja dvomljiv. Slovensko ljudsko ime "kačin pastir" je v rabi v madžarskem delu Slovenskega Porabja vse do Gornjega Senika/Felsoszolnok, sicer pa nastopa na skrajnem zahodu Madžarske v prevodu "kigyo pasztof (KIAUTA, 2015). V Avstriji se kak slovenski izraz menda ni ohranil. SLOVENSKO ZGODOVINSKO OZEMLJE V SEDANJI HRVAŠKI DRŽAVI Na svoji karti slovenskega zgodovinskega etničnega ozemlja prikazuje Peter Kozler velike dele sedanje zahodne in jugozahodne Hrvaške, Žumberk/Žumberak, celotno Istro in Kvarnerske otoke. Razprava o tem predmetu je na tem mestu brezsmiselna. Hrvaški narod sestavljajo tri govorne skupine: kajkavci, čakavci in štokavci. Kajkavci, na zahodu, so bili pred hrvaško zasedbo avtohtoni Slovenci (KAVČIČ/PERDIH, 2016; PERDIH, 2016). Istra je bila prvič upravno priključena Hrvaški šele proti koncu, oziroma po drugi svetovni vojni. Odonatna favna omenjenih ozemelj je razmeroma dobro raziskana. Največ podatkov je morda na voljo iz kajkavskega Hrvaškega Zagorja. Od tam je najstarejše podatke za 4 vrste prispeval PUSCHNIG (1908): Calopteryx splendens, Platycnemis pennipes, Ischnura elegans in Orthetrum brunneum. K temu seznamu je dodal ADAMOVIC (1948) 11 (dejansko 10) vrst iz Krapine. Med njimi omenja taksona Orthetrum c. coerulecens in O. anceps. V starejšem slovstvu nastopa slednji navadno pod imenom O. ramburii, ki pa predstavlja dejansko le južno obliko O. coerulescens, zato je presenetljivo, da bi nastopali v Krapini obe obliki simpatrično. Nominotipičnega O. coerulescens FRANKOVIC (1995) za Hrvaško ne omenja, medtem ko KOTARAC (1997) oblike anceps za Slovenijo nima, navaja pa jo HOLUŠA (1999). V obmejnen zahodnem in južnem pasu proti Sloveniji je bilo doslej ugotovljenih 52 vrst in podvrst; glej tudi FRANKOVIC (1995; 2006). Slovensko ime, v obliki "kačin pastir", se je ohranilo v kajkavskem govoru vse do danes, drugod na Hrvaškem pa je izraz neznan (KIAUTA, 2015). SEZNAM VRST UGOTOVLJENIH NA SLOVENSKEM ETNIČNEM OZEMLJU IZVEN MEJA SLOVENSKE DRŽAVE V družinah so rodovi in vrste navedeni v abecednem redu, brez ozira na njih pripadnost različnim poddružinam. Simboli za ozemlja: FJK (Furlanija Julijska Krajina); - JAK (južna avstrijska Koroška); - JAŠ (južna avstrijska Štajerska); - SP (Slovensko Porabje na Madžarskem in v Avstriji); - OPH/S (obmejni pas Hrvaške proti Sloveniji, vštevši tudi Hrvaško Zagorje). 7 Erjavecia 30 Taksa FJK JAK JAS SP OPH CALOPTERYGIDAE Calopteryx splendens caprai Conci + C. s. splendens (Harris) + + + + C. virgo padana Conci + C. v. virgo (L.) + + + + LESTIDAE Lestes barbarus (Fabricius) + + + + + L. dryas Kirby + + + + L. parvidens Artobolevski + + L. sponsa (Hansemann) + + + + + L. virens vestalis Rambur + + + + L. viridis (Vander Linden) + + + + + Sympecma fusca (Vander Linden) + + + + + COENAGRIONIDAE Ceriagrion tenellum (de Villers) + + Coenagrion hastulatum (Charpentier) + + C. ornatum (Charpentier) + + + C. puella (L.) + + + + + C. pulchellum (Vander Linden) + + + + + C. scitulum (Rambur) + + + + Enallagma cyathigerum (Charpentier) + + + + + Erythromma lindenii (Selys) + + E. najas (Hansemann) + + + + E. viridulum (Charpentier) + + + + + Ischnura elegans (Vander Linden) + + + + + I. pumilio (Charpentier) + + + + + Nehalennia speciosa (Charpentier) (+) + Pyrrhosoma nymphula (Sulzer) + + + + PLATYCNEMIDIDAE Platycnemis pennipes (Pallas) + + + + + AESHNIDAE Aeshna affinis Vander Linden + + + + + A. caerulea (Ström) + A. cyanea (Müller) + + + + + A. grandis (L.) + + + + + A. isoceles (Müller) + + + + + A. juncea (L.) + + + A. mixta Latreille + + + + + 8 Erjavecia 30 Taksa Anax ephippiger (Burmeister) A. imperator Leach A. parthenope (Selys) Brachytron pratense (Müller) GOMPHIDAE Gomphus flavipes (Charpentier) G. vulgatissimus (L.) Lindenia tetraphylla (Vander Linden) Onychogomphus forcipatus (L.) Ophiogomphus cecilia (Fourcroy) CORDULEGASTRIDAE Cordulegaster bidentata Selys C. boltonii (Donovan) C. heros Theischinger CORDULIIDAE Cordulia aenea (L.) Epitheca bimaculata (Charpentier) Somatochlora alpestris (Selys) S. arctica (Zetterstedt) S. flavomaculata (Vander Linden) S. meridionalis Nielsen S. metallica (Vander Linden) LIBELLULIDAE Crocothemis erythraea (Brullé) Leucorrhinia albifrons (Burmeister) L. caudalis (Charpentier) L. dubia (Vander Linden) L. pectoralis (Charpentier) Libellula depressa L. L. fulva Müller L. quadrimaculata L. Orthetrum albistylum (Selys) O. brunneum (Fonscolombe) O. cancellatum (L.) O. coerulescens anceps (Schneider) O. c. coerulescens (Fabricius) Selysiothemis nigra (Vander Linden) Sympetrum danae (Sulzer) FJK JAK JAŠ SP OPH/S + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + (+) + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 9 Erjavecia 30 Taksa FJK JAK JAŠ SP OPH/S S. depressiusculum (Selys) S. flaveolum (L.) S. fonscolombii (Selys) S. meridionale (Selys) S. pedemontanum (Müller) S. sanguineum (Müller) S. striolatum (Charpentier) S. vulgatum (L.) + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Kot je razvidno iz gornjega seznama, je bilo doslej na zgodovinskem ali sedanjem slovenskem etničnem ozemlju izven meja slovenske države ugotovljenih vsaj 75 vrst in podvrst, kot sledi: vzhodna Furlanija in Julijska Krajina 65 vrst (plus Nehalennia speciosa v neposredni bližini), južna avstrijska Koroška 63, južna avstrijska Štajerska 56, Slovensko Porabje (v Avstriji in na Madžarskem) 48 in v obmejnem pasu Hrvaške proti Sloveniji 52 vrst in podvrst. Od teh KOTARAC (1997) za slovensko državo ne omenja vrst Nehalennia speciosa, Cordulegaster boltonii, Orthetrum coerulescens anceps in Leucorrhinia albifrons. Sistematski status taksona O. c. anceps ostaja še nejasen. Tudi v rodu Calopteryx Kotarac podvrst ne navaja. Nekateri avtorji uporabljajo za vrsti Ophiogomphus cecilia in Cordulegaster boltonii sinonima O. serpentinus oziroma C. annulatus. Članek je bil napisan na povabilo urednika biltena Erjavecia, dr. Matjaža BEDJANIČa, čigar kritične pripombe so tudi bistveno izboljšale originalni rokopis. Gospa Nataša JORDAN (Narodna in univerzitetna knižnica, Ljubljana) mi je pomagala z deli Petra Kozlerja in dr. Pavla Merkuja, dr. T. FIORENZA (Udine) pa z nekaterimi svojimi publikacijami. Vsem iskrena hvala. ADAMOVIC, Ž. 1948. Spisak vilinskih konjica (Odonata Fabr.) u Biološkom institutu u Sarajevu. Godišnjak biološkogInstituta u Sarajevu 1948: 79-84. AMBRUS, A., K. BANKUTI & T. KOVACS, 1992. The Odonata fauna of Kisafold and the west-Hungarian marginal zone. Tanulmanyok 2: 1-75, Gyor. BEDJANIČ, M., 2001. Dr. Anton Schwaighofer. Erjavecia 12: 1-4. BEDJANIČ, M. & A. ŠALAMUN, 2003. Large golden-ringed dragonfly Cordulegaster heros Theischinger, 1979, new for the fauna of Italy (Odonata: Cordulegastridae). Natura Sloveniae 5(2): 19-29. ZAHVALA LITERATURA 10 Erjavecia 30 BOGNOLO, E. & I. PECILE, 1995. La fauna odonatologica del Carso triestino, del Carso goriziano e di alcuni localita limitrofe. Atti del Museo civico di Storia naturale di Trieste 46: 145-171. BRUNNER, H., W.E. HOLZINGER & B. KOMPOSCH, 2013. Die östliche Weidenjungfer (Lestes parvidens) neu für Kärnten, mit Ergänzungen und Korrekturen zu den "Libellen Kärntens". Carinthia (II) 103: 343-348. CHIANDETTI, I., T. FIORENZA, C. DEL BIANCO & P. ZANDIGIACOMO, 2014. Distribuzione delle libellule del genre Cordulegaster Leach in Friuli Venezia Giulia. BolletinoSocietaNaturalisti "Silvia Zenari", Pordenone 38: 69-84. DIJKSTRA, K.-D.B., 2014. Libellen Europas. Haupt, Bern. 320 str. DZENDZELEVSKI, I.A., 1988. Strekoza. V: R.I. Avanesov [ured.], The Slavic linguistic atlas. Lexical and word-formational series, 1: The animal world, str. 19-24 (seznam krajev), 118119 (karte), 131 (komentar), 176-177 (leksikalni seznam). Nauka, Moskva. FIORENZA, T., 2015. Checklist degli odonati del Friuli Venezia Giulia. 7 str. http://www. astorefvg. org FIORENZA, T., I. CHIANDETTI, C. DEL BIANCO, I. MAIORANO, G. NADALON, C. UBONI & P. ZANDIGIACOMO, 2012. Gli odonati del Friuli Venezia Giulia: aggiornamento della Checklist. Bolletino Soc. Naturalisti "Silvia Zenari", Pordenone. 36: 117-131. FRANKOVIC, M., 1995. Popis vretenaca Hrvatske s nalazištima, UTM mreža. Fauna Hrvatske, Zagreb. 84 str. http://www.botanic.hr/cisb/doc/fauna/odonata/odo-pornovi.htm FRANKOVIC, M., [ured.], 2008. Crvena knjiga vretenaca Hrvatske. Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb. 132 str. HAGEN, H.A., 1840. Synonimia libellularum europaearum. Dissertatio inauguralis, Dalkowski, Regimontii Prussorum. 84 str. HOLUŠA, O., 1999. The first record of Orthetrum coerulescens anceps (Schneider, 1845) in Slovenia (Anisoptera: Libellulidae). Exuviae 5(1): 13-16. HOLZINGER, W.E. & B. KOMPOSCH, 2012. Die Libellen Kärntens. Natur Kärnten, Klagenfurt. 336 str. JABERG, K. & J. JUD, 1930. Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz, 3: Karte Nr. 479. Libellula - Wasserjungfer - Demoiselle, Ringier, Zofingen. xxx+744 str. KATTNIG, F. & J. ZERZER, 1982. Dvojezična Koroška: seznam dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške. - Zweisprachiges Kärnten: Zweisprachige Ortsverzeichnis von Südkärnten. Mohorjeva založba, Celovec. 151 str. KAVČIČ, L. / [A. PERDIH], 2016. Genetika: raziskovanje izvora Slovencev. Tipkopis intervjuja s prof. Antonom Perdihom. 6 str. [Dostopno preko prof. Perdiha: a.perdih@gmail.com] KIAUTA, B., 1969. Survey of the odonate fauna of the autonomous region Friuli Venezia Giulia (northern Italy). Atti Museo civico di Storia natural di Trieste 26(6): 177-247. KIAUTA, B., 1971. Predation by ants, Formica fusca L. and F. rufa polyctena Bondr., on the emerging dragonfly, Aeshna juncea (L.), and its teratological consequences. Tombo/Acta odonatologica, Tokyo 14(1/2): 2-5. KIAUTA, B., 2002. Obisk profesorja Františka Klapaleka, utemeljitelja češke znanstvene entomologije, na Slovenskem - pred dobrim stoletjem. Erjavecia 14: 1-4. KIAUTA, B., 2003a. Pater Gabriel Strobl (1846-1925) in slovenski kačji pastirji. Erjavecia 15: 1-6. KIAUTA, B., 2003b. Dr. Roman Puschnig, oče koroške odonatologij e (1875-1962). Erjavecia 16: 1-6. 11 Erjavecia 30 KIAUTA, B., 2003c. A note on the Odonata collection of the Rev. Father Gabriel Strobl (18461925) in the Benedictine Abbey at Admont, Austria. Notulae odonatologicae 6(2): 13-24. KIAUTA, B., 2004. Odonatna favnistika na jugozahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja: priložnostni zbiralci iz kroga kneza Aleksandra Karla della Torre e Tasso (1881-1937) v Devinu. Erjavecia 18: 1-8. KIAUTA, B., 2012. Alfredo Lazzarini (1871-1945) in njegovo odonatološko delo na zahodnem obrobju slovenskega ozemlja. Erjavecia 27: 1-4. KIAUTA, B., 2015. Geslo "kačji pastir" pri starejših slovenskih slovarnikih in pregled slovenskih nazivov za razne vrste v slovstvu do konca 20. stoletja. Erjavecia 30: 3-12. KOHLMAYER, P., 1859. Der Reisskofel und seine östlichen Abhänge in naturhistorischer Beziehung. Jahrbuch des naturhistorischen Landesmuseums für Kärnten 4: 44-64. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. KOZLER, P., 1854. Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve ilirskega kraljestva in .štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, tergov, krajev [...]. Leopold Summer, Dunaj. xvi+57 str. KOZLER, P., 1864. Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v zeljovidu slovenske dežele, kakor priloga istega. Kozler, Jermenski samostan, Dunaj. 31 str. LATZEL, R., 1876. Beiträge zur Fauna Kärntens. Jahresbericht des naturhistorischen Landesmuseums für Kärnten 12: 91-124. LAZZARINI, A., 1896. Catalogo di ortotteri e neurotteri del Friuli. Pastorizia del Veneto 1896 (20-23): 1-30 [separat]. MERKU, P., 2006. Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu. ZRC SAZU, Ljubljana. 215 str. [Linguistica etphilologica 15]. MINELLI, A., 1977. La fauna di tre ambienti umidi del Tarvisiano. Atti dell' Istituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti (Sci. matematiche e naturali) 135: 203-231. MONTGOMERY, E.B., 1965. Common (folk) names for Odonata. Selysia 3(2): 1, 3 priloge izven. PECILE, I., 1980. Una nuova stazione italiana di Nehalennia speciosa (Charp.). Gortania/Atti Mus. friulano Stor. nat. 2: 173-180. PECILE, I., 1982. Interessanti catture di odonati nel Friuli-V.Giulia. Gortania/Atti Mus. friulano Stor. nat. 4: 173-176. PECILE, I., 1991. La fauna odonatologica di alcuni ambienti umidi delle Alpi e Prealpi friulane (Italia nord-orientale). Gortania/Atti Mus. friulano Stor. nat. 12: 305-312. PERDIH, A., 2016. Izvor Slovencev in drugih Evropejcev. Jutro, Ljubljana. 253 str. PODA, N., 1761. InsectaMusei graecensis [...]. Dietrich, Graecii. 127+xviii str., 2 tabli izven. PUSCHNIG, R., 1908. Einige Beobachtungen an Odonaten und Orthopteren im steirisch-kroatischen Grenzgebiete. Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereins für Steiermark 44: 102-111. RAAB, R., A. CHOVANEC & J. PENNERSTORFER, 2006. Libellen Österreichs. Springer, Wien-New-York. iv+343 str. SCHÄFER, L., 1947. Deutsche Synonimik der Libelle. Inaugural-Dissertation der Philosophischen Fakultät der Philipps-Universität zu Marburg. 304 str. SCHWAIGHOFER, A., 1895. Die mitteleuropäischen Libellen, 1. Jahresbericht des Staatsgymnasiums in Marburg 1895: 3-26, 1 tabla. SCHWAIGHOFER, A., 1905. Die mitteleuropäischen Libellen, 2. Jahresbericht des k. k. zweiten Staats-Gymnasiums in Graz 36: 3-44. 12 Erjavecia 30 SCHWAIGHOFER, A., 1906. Die mitteleuropäischen Libellen, 3. Jahresbericht des k. k. zweiten Staats-Gymnasiums in Graz 37: 5-33. STARK, W., 1976. Die Libellen der Steiermark und des Neusiedlerseegebietes in monografischer Sicht. Inauguraldissertation der Naturwissenschaftlichen Fakultät der Karl-Franzens-Universität zu Graz. 186 str., 24 tabel, 23 kart, 2 fotografiji izven. STEINMANN, H., 1959. Untersuchungen über die Verbreitung der Libellen-Arten in Ungarn. Folia entomologica hungarica (SN) 12(30): 427-460. STEINMANN, H., 1962. A magyarorszagi szitakötök faunieztikal és etolögiai adatai. Acta entomologica hungarica (NS) 15(8): 141-198. STROBL, G., 1906. Neuropteroiden (Netzflügler) Steiermarks (und Niederösterreichs) gesammelt und bearbeitet. Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereins für Steiermark 42: 225-266. UBONI, C., 2007. Contributo alla conoscenza degli odonati nella provincia di Trieste (Hexapoda, Odonata). Laurea in Scienze naturali, Université degli Studi di Trieste. 91 str. UJHÉLYI, S., 1959. Angaben zur Kenntnis der Odonaten-Fauna Ungarns. Acta entomologica hungarica (NS) 12(10): 103-116. ZANDIGIACOMO, P. & P.M. BUIAN, 2010. Reperti di Selysiothemis nigra (Odonata, Libellulidae) lungo il litorale Alto-Adriatico. Bollettino Società Naturalisti "Silvia Zenari", Pordenone 34: 77-84. ZANDIGIACOMO, P. I. CHIANDETTI, T. FIORENZA, G. NADALON & C. UBONI, 2015. Odonata of Friuli Venezia Giulia: second update of Checklist and further comments. Gortania (Botanica, Zoologia) 36: 33-44. Kačji pastirji v študiju biologije na Univerzi v Ljubljani (1959-2017) B. KIAUTA Mumikova 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenija mbkiauta@gmail. com NAMESTO UVODA: KRATKA ZGODOVINA UNIVERZE V LJUBLJANI Po danes splošno uveljavljenem načelu je razumeti kot "univerzo" le tiste visokošolske ustanove, ki imajo pravico izdajanja akademskih naslovov, kot so bakalaureat, magisterij, licenciat in doktorat. Od leta 1222 je bila Slovencem najbližja univerza v Padovi, na severu pa so prve univerze nastale v Pragi (1348), Krakovu (1364), na Dunaju (1365), v Pecsu na Madžarskem (1367) in v Heidelbergu (1386). V naši več ali manj neposredni bližini smo imeli univerze v Olomucu (1573), Gradcu (1585), Trnavi 13 Erjavecia 30 (1635) in v Innsbrucku (1669). Zagreb je dobil "vseučilišče" leta 1669, ki pa je imelo takrat le 3-letni študij filozofije, s tremi profesorji in akademskih naslovov ni podeljevalo (MELIK, 1975). Nadvojvoda Ferdinand II je 1. decembra 1595 izdal jezuitom patent za Visoko šolo v Ljubljani, ki je imela (nepopolno) teološko in (popolno) filozofsko "fakulteto". Na slednji so od šolskega leta 1704/1705 predavali tudi logiko, fiziko in matematiko. O morebitnem univerzitetnem statusu ljubljanske Visoke šole so mnenja deljena in v Letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija patent ni omenjen (M. KIAUTA, 2003). VEBLE (1909, brez dokumentacije) trdi, da je imela Visoka šola pravico izdajanja akademskih naslovov, vendar imena morebitnih nosilcev le-teh niso znana. Kljub temu postavljajo nekateri rojstvo univerze v Ljubljani v leto 1595, JUŽNIČ (2017) pa na jesen 1704. MELIK (1975) pušča to vprašanje odprto, dokler zadevni dokument ne bo odkrit in njegove postavke raziskane. CIPERLE (1990) pa poudarja, da ljubljanski jezuiti privilegija za podajanje akademskih naslovov niso imeli. Prvi trije jezuiti so prišli v Ljubljano šele 21. januarja 1597 in so takoj začeli (najprej) s srednješolskim poukom (M. KIAUTA, 2003). Za svoje Visoke šole niso uporabljali enotnega imena; imenovali so jih bodisi "gymnasium ilustre", "akademija" ali "licej". Ko je papež leta 1773 jezuitski red (začasno) razpustil, je prišlo njihovo šolstvo pod okrilje avstrijske države. Ker Ljubljana pravoslovne in medicinske fakultete ni imela, so si Kranjski deželni stanovi prizadevali, da bi se jezuitski Licej preustrojil v popolno univerzo in so v ta namen od leta 1704 dalje zbrali precejšna denarna sredstva. Vlada pa za take zahteve ni imela posluha in so bila leta 1783 ukinjena teološka predavanja, dve leti kasneje pa še filozofska. Vendar so filozofijo obnovili leta 1788, tri leta kasneje pa tudi teologijo. Od leta 1782 je v okviru ljubljanskega Liceja deloval tudi mediko-kirurški oddelek, kjer je predaval (1773-1787) anatomijo in kirurgijo profesor dr. Baltazar Hacquet (1725-1815). Ko je poslopje jezuitskega kolegija pri Šentjakobu leta 1774 pogorelo, se je preselil Licej v veliko zgradbo frančiškanskega samostana na sedanjem Vodnikovem trgu, ki pa so jo morali po ljubljanskem potresu (1895) podreti. Ne glede na zgornje, moramo po podatkih, ki so danes na voljo, postaviti rojstvo ljubljanske Univerze v leto 1810, ko so ustanovili Francozi v Ljubljani "Écoles centrales" (Centralne šole), ki so predstavljale popolno univerzo in so obsegale tudi visoko tehniško in "ranocelniško" šolo. Naravoslovje, mineralogijo in botaniko je predaval profesor Franc Hladnik (1773-1844), ki je deloval tudi kot vodja novoustanovljenega ljubljanskega Botaničnega vrta. Leta 1811 se je francoska ustanova preimenovala v "Akademijo", pouk na stopnji univerze pa je ostal. Z odhodom Francozov (1813) je Akademija prenehala, avstrijska vlada pa je prevedla šolski sistem zopet na stare, prednapoleonske tirnice. Zahteve za popolno slovensko univerzo v Ljubljani so zopet oživele v revolucijskem letu 1848, kot del programa "Zedinjena Slovenija" in v obdobju taborskega gibanja (1867-1871). Ponovna ustanovitev univerze pa se je končno posrečila šele 23. julija 1919, pod imenom "Vseučilišče Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani", ki je imelo 5 fakultet: teološko, pravoslovno, 14 Erjavecia 30 filozofsko (z biologijo), tehniško in (sprva nepopolno) medicinsko. Kasneje so v uradni naslov Univerze dvakrat oportunistične dodali imeni takrat politično merodajnih osebnosti: za časa kraljevine kralja Aleksandra ("Alma mater Alexandrina"), za časa socialistične Jugoslavije pa ime komunističnega teoretika Edvarda Kardelja. Obe imeni sta bili seveda odpravljeni in danes imamo enostavno "Univerzo v Ljubljani". Naj še dodamo, da je od slovenskih zoologov akademik prof. dr. Jovan Hadži prejel od Univerze v Ljubljani častni doktorat (1969), prof. dr. Boris Sket pa je med leti 1989 in 1991 zasedal mesto Rektorja Univerze. ZOOLOŠKI INŠTITUT Leta 1920 so povabili iz Zagreba v Ljubljano banatskega Srba dr. Jovana Hadžija (1884-1972), ki je bil imenovan najprej za izrednega, nato za rednega profesorja zoologije in je deloval kot predstojnik (1921-1957) novoustanovljenega Zoološkega inštituta, takrat v glavnem poslopju Univerze na Kongresnem trgu in kot Upravnik Biološkega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1951-1972), danes "Biološki inštitut Jovana Hadžija" (SLIKA 1). Zoološki inštitut je Hadži odlično opremil s potrebno raziskovalno aparaturo, manjkalo ni niti temnice za fotografsko delo, ter je izkoristil takratne ugodne gmotne razmere in, ne nazadnje, svoje osebne zveze, za nabavo zajetne svetovne zoološke literature in revij. Mnogo knjig in avtorskih separatov pa je redno prejemal v zameno za svoja dela ali v poklon - in jih je velikodušno daroval inštitutski knjižnici. Njegov študent Maks Wraber (1905-1972) je orisal osebnost profesorja Hadžija v svojem študentovskem dnevniku tako-le: [zapis 23.XI.1929]: "Profesor Hadži ima ogromno, naravnost občudovanja vredno znanje vseh prirodoslovnih ved, zlasti pa zoologije. Bolj kot njegovo znanje pa cenim njegov izredno kritičen duh. Več je vreden kot znanje in je zlasti za prirodoslovca izrednega, odločilnega pomena. Kaj končno pomeni vse ogromno znanje, če nima hkrati ostrega, kritičnega duha, s katerim opazuje pojave v prirodi in si jih pravilno tolmači. Seveda tudi duh sam ne pomaga, če ni potrebnega znanja. Oboje se mora združevati v znanstveniku in Hadži je odličen znanstveni duh. " Brez dvoma se bodo vsi nekdanji Hadžijevi študentje s to oceno popolnoma strinjali. O profesorjevih zahtevah pri izpitih pa je Maks Wraber zapisal [zapis 8.X.1930]: "Težko je Hadžija zadovoljiti z odgovori. Nobena beseda ni dovolj točna, izbrana, karakteristična, noben opis dovolj natančen. Glavne, osnovne stvari, s katerimi si študent pri študiju ubija glavo, že predpostavlja in tipa samo za finesami, podrobnostmi. Teh pa je strahotno ogromno in vse so mu važne, poglavitne." 15 Erjavecia 30 Slika 1. Fotografija portreta prof. dr. Jovana Hadžija iz zbirke Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (Foto: M. Kuntner). Take ocena se mi vidi pretrda in morda temelji na morebitnih osebnih Maksovih težavah pri izpitu. Pri izpraševanju je profesor vedno upošteval kandidatove osebne "pretenzije". Mene je pri izpitu med drugim vprašal, kaj vem o neki pravkar odkriti in opisani skupini nevretenčarjev. Ko sem izjavil, da mi je 16 Erjavecia 30 stvar popolnoma neznana, je menil: "To je čudno. Ali ne berete revije Nature? V eni zadnjih številk je izšel zelo lep prikaz." V oceni pa tega neznanja ni upošteval. - Nekoč sem prisostvoval izpitu nekega mladega dekleta. Poznali je nismo, ker na predavanja ni hodila. Bila je poročena, imela majhnega otroka in že pred diplomo je poučevala na neki srednji šoli. V 3-članski komisiji sta bila tudi profesor Miroslav Zei in dr. Janez Matjašič. Očividno je bila precej živčna in njeni odgovori so bili šibki. Profesor Hadži je dolgo mirno poslušal, potem pa se je oglasil: "No, pa se še midva malo pogovoriva." Ta "pogovor" je imel obliko Hadžijevega monologa, ki ga je kandidatka tu in tam prekinila s kako pritrditvijo ali z malenkostnim dodatkom, nakar Hadži: "Vidite, saj kar dosti veste, le živčni ne smete biti brez potrebe." Tako je bil izpit uspešno opravljen. Potrebovala ga je le za redno nastavitev in nekoliko višjo plačo, za kar je imel Hadži popolno razumevanje in ji je s svojo "mehkostjo" pomagal. Gornja zapisa Maksa Wrabra je objavil (2000) njegov sin Tone WRABER (1938-2010). Po njegovi smrti pa je prešel dnevnik v hrambo brata Blaža in mi ni bil dostopen. PROFESOR JOVAN HADŽI IN KAČJI PASTIRJI V sklopu svoje profesure je predaval Hadži naslednje predmete: "Uvod v zoologijo", "Specialna zoologija nevretenčarjev", "Specialna zoologija vretenčarjev", "Izbrana poglavja iz eksperimentalne zoologije", "Primerjalna anatomija vretenčarjev", "Morfologija in sistematika enterocelnih nevretenčarjev", "Morfologija in sistematika nevretenčarjev, zlasti členonožcev in mehkužcev" in "Zoogeografija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev". V času mojega študija (1956-1961) je bil na Univerzi že upokojen (1957), čeprav še zelo aktiven na SAZU in nam je predaval v dobro razumljivi slovenščini izključno le "Konkretno zoologijo evertebratov", ki je takrat še zajemala tudi protozoje. Celoten cikel je trajal domala 3 leta in sem ga poslušal od šolskega leta 1956/1957 dalje. Zamudil nisem niti enega predavanja in moji zapiski obsegajo 6 zvezkov, skupno 512 drobno pisanih strani, do 53 vrstic na stran. Vsa predavanja je profesor ilustriral z zelo podrobnimi risbami na tablo, za katerih prerisovanje pa med predavanjem seveda ni bilo časa. V mojih zapiskih odpade na kačje pastirje le 13 vrstic. Vaje iz istega predmeta sem delal v šolskem letu 1956/1957. Njih rezultat je en sam zvezek, z okoli 122 anotiranimi risbami. Odonati pa na vajah niso bili obdelani. Profesor Hadži je bil svetovno uveljavljen knidariolog in filogenetik. Za bibliografijo glej FLORJANČIČ (1988), za prikaz njegovega dela pa ČURČIC in sodelavci (2000). S kačjimi pastirji se ni dosti ukvarjal, čeprav je bilo njegovo znanje tudi na tem področju izjemno (glej npr. KIAUTA, 2015, str. 32). V ilustracijo je zanimiva naslednja anekdota ... Ko so organizirali starejši študentje biologije ekskurzijo v Črno goro, ki se je sam nisem udeležil, mi je prinesel Božo Debenjak dva kozarca kačjih pastirjev (v alkoholu), ki jih je ljubeznivo in 17 Erjavecia 30 samoiniciativno nabral zame na Rijeki Crnojevica. V enem od teh je bilo 6 adultnih primerkov vrste Lindenia tetraphylla. Zbirko mi je izročil na Zoološkem inštitutu. Ker sem moral po opravkih v Biološki institut na SAZU, sem vzel oba kozarca s seboj in ju odložil na mizo v veliki sobi inštituta. Profesor Hadži ju je opazil, na hitro pogledal in pripomnil: "Tega pa gotovo nimate iz Slovenije. Ne verjamem, da bi nastopala Lindenia tako daleč na severu". Zaradi izjemno velikih abdominalnih priveskov je vrsto seveda lahko prepoznati, vendar sem bil več kot presenečen, da jo je profesor prepoznal kar mimogrede, v kozarcu, kjer je bilo pomešanih več vrst. Znani sta dve Hadžijevi deloma odonatološki publikaciji (HADŽI, 1941, 1961). Slednja je favnistično zanimiva: na strani 150 podaja telesne dolžine sedmih vrst, med njimi "našega", t.j. slovenskega Cordulegaster annulatus (= C. boltonii). Sicer gre skoraj gotovo za takrat še neopisano vrsto C. heros, v kolikor pa bi bila determinacija pravilna, je to pomemben podatek za nastopanje C. boltonii v Sloveniji, čeprav ime najdišča ni omenjeno. V mojem času Hadži na ekskurzije s študenti ni hodil. Nikdar ga nisem videl z entomološko mrežo v roki. V njegovi delovni sobi pa je stalo več mrež: za lov v zraku in v vodi ... ODONATOLOŠKA ŠTUDIJSKA DELA (1959-2017) SLUŠATELJEV BIOLOGIJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI V zvezi s študijskimi zahtevami na Univerzi v Ljubljani, so proizvedli slušatelji v malo manj kot 60ih letih blizu 60 odonatoloških ali deloma odonatoloških del, mnoga od katerih so dostopna v prirejeni obliki tudi v revijalnem ali drugem tisku. Z izjemo del: BUNC (2013), FRAJMAN in sodelavci (1998), GUČEK (1995), JAGODIC (2005), KRELJ (2007), LEBAR (2005), MECHORA (2009), ORŠANIČ (2005), PETKOVŠEK (2013), PIVKO-KNEŽEVIČ (2009), PUST (2005), SEVER (2007), ŠTARKEL (2013) in TRATNIK (1989), ki obravnavajo ali omenjajo kačje pastirje le obrobno, so vsa ostala posvečena izključno tej skupini žuželk. Podajam seznam, urejen po vrstah del in v kronološkem redu. Bibliografija je pripeta. Doktorska disertacija (1): BEDJANIČ (2016). - To je prva in doslej edina odonatološka disertacija, branjena (13.XII.2016) na Univerzi v Ljubljani (SLIKA 2). Ob pregledu preko 160 odonatoloških doktorskih disertacij, ki so izšle po svetu od leta 1840 dalje, izstopa Bedjaničevo delo po izjemno široki ("multidisciplinarni") zasnovi, visoko kvalitetni obdelavi, ne nazadnje pa tudi po zajetnem obsegu, vzorni redakciji ter bogati, vseskozi relevantni slikovni opremi. 18 Erjavecia 30 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matjaž BEDJANIČ LHVERZ1TETA, RAZŠIRJENOST IN OGROŽENOST KAČJIH PASTIRJEV ŠRI LANKE, STAKSONOMSKO REVIZIJO IN FILOGENETSKO ANALIZO DRUŽINE PLATYSTICTIDAE (INSECTA: ODONATA) DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2016 Slika 2. Naslovnica prve in doslej edine odonatološke doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani (BEDJANIČ, 2016). Magistrska dela - podiplomski študij (3): JAGODIC (2005), ORŠANIČ (2005), PETKOVŠEK (2013). Diplomska dela (18): KIAUTA (1959; nagrajena s Študentsko Prešernovo nagrado; glej ANONIMNO, 1960; SLIKA 3), TRATNIK (1989), GUČEK (1995), KOTARAC (1995), BEDJANIČ (1998), PIRNAT (1998), PUST (2005), FERLETIČ (2007), KRELJ (2007), SEVER (2007), LEBAR (2009), MECHORA (2009), PIVKO-KNEŽEVIČ (2009), GAL (2010), BUNC (2013), ŠTARKEL (2013), ŠALAMUN (2016) in VINKO (2016). 19 Erjavecia 30 Slika 3. Naslovnica in kazalo prvega odonatološkega dela na Univerzi v Ljubljani (KIAUTA, 1959). [Urednikova opomba: To delo je predstavljalo temelj za razvoj moderne odonatologije v Sloveniji.] Magistrska dela - 2. stopnja bolonjskega študija (4): ERBIDA (2016), TRATNIK (2016), VRHOVNIK (2017) in BAHOR (2017). Dodiplomska dela: Seminarska dela (9): GUČEK (1993), JEJČIČ (1993), KOTARAC (1993), PIRNAT (1994), ČERNE (1995), FRAJMAN, FRUMEN & ŠKVARČ (1998), BEDJANIČ (1997), ZEMLJIČ (2003) in BEDJANIČ (2010); Individualne naloge (15): ŠALAMUN (1997), PAŠIC (1999), FERLETIČ (2001), FRUMEN & ČERVEK (2001), RAMŠAK (2001), HUMAR (2002), LABUS (2002), PFAJFAR (2002), GAL (2003), KUHELJ (2004), PIVKO-KNEŽEVIČ (2005), VINKO (2006), WELDT (2007), VINKO & PLANKL (2008), ANDERLIČ (2010) in BROŽIČ (2010); Raziskovalni nalogi (2): FERLETIČ (2005) in VRHOVNIK (2015); Poročilo o individualni vaji (1): DRENIK (2003); Poročila o terenskem delu (4): ERBIDA (2009), VRHOVNIK (2009), TRATNIK (2012) in STANČIČ (2014); Poročilo o terenskem delu -Študijski program Biologija-Kemija (1): ŠTERK (2013). 20 Erjavecia 30 BIBLIOGRAFIJA ODONATOLOŠKIH ŠTUDIJSKIH DEL SLUŠATELJEV UNIVERZE V LJUBLJANI (1959-2017) ANDERLIČ, A., 2010. Popis in primerjava kačjih pastirjev (Odonata) v okolici Renč (severna Primorska). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 15 str. BAHOR, M., 2017. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Mirnske doline in ovrednotenje naravovarstveno pomembnih območij. Magistrsko delo, Magistrski študij - 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. ix + 71 str. [Op. ured.: Zagovor naloge se pričakuje v novembru 2017] BEDJANIČ, M., 1997. Potek preobrazbe, spolna struktura in velikost populacije nosne jezerke (Epitheca bimaculata [Charpentier, 1825]) v glinokopu Opekarne Pragersko v Pragerskem (SV Slovenija) (Odonata: Corduliidae). Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 14 str. BEDJANIČ, M., 1998. Poskus analize favne kačjih pastirjev Šri Lanke (Insecta: Odonata). Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 90 str. BEDJANIČ, M., 2010. Naravovarstveno pomembne stoječe vode v nižinskem svetu severovzhodne Slovenije in smernice za njihovo upravljanje, s poudarkom na ohranjanju favne kačjih pastirjev (Insecta: Odonata). Seminarska naloga pri predmetu Limnologija stoječih voda: izbrana poglavja. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 96 str. BEDJANIČ, M., 2016. Diverziteta, razširjenost in ogroženost kačjih pastirjev Šri Lanke, s taksonomsko revizijo in filogenetsko analizo družine Platystictidae (Insecta: Odonata). - Diversity, distribution and threat status of dragonflies of Sri Lanka, with taxonomic revision and phylogenetic analysis of the family Platystictidae (Insecta: Odonata). Doktorska disertacija. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze Ljubljani, Ljubljana. x + 506 str., priloge A-D izven. BROŽIČ, A., 2010. Inventarizacija kačjih pastirjev (Insecta: Odonata) na območju bajerja Pristava z okolico (Mengeš, osrednja Slovenija). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 17 str. BUNC, A., 2013. Diverziteta makroinvertebratov v izbranih kalih na Krasu. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. x + 73 str., priloge A1-A3 izven. ČERNE, I., 1995. Meritve ličink vrste Onychogomphus forcipatus. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. vi + 44 str. DRENIK, K., 2003. Individualna vaja: Kačji pastirji. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 10 + ii str. 21 Erjavecia 30 ERBIDA, N., 2009. [Kačji pastirji treh ribnikov pri Medvodah]. Poročilo o samostojnem terenskem delu v okviru predmeta Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 2 str. ERBIDA, N., 2016. Populacijska dinamika koščičnega škratca (Coenagrion ornatum) na izbrani lokaciji na Ljubljanskem Barju. Magistrsko delo, Magistrski študij -2. stopnja, Študij Ekologije in biodiverzitete, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. x + 52 str., priloga A izven. FERLETIČ, U., 2001. Popis kačjih pastirjev (Odonata) na južni Primorski. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 8 str. FERLETIČ, U., 2005. Poskus ugotovitve migracije rdečega voščenca Ceriagrion tenellum (Insecta: Odonata) na območju Strunjana. Raziskovalna naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 10 str. FERLETIČ, U., 2007. Rdeči voščenec Ceriagrion tenellum (Insecta: Odonata) v Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 88 str. FRAJMAN, B., A. FRUMEN & A. ŠKVARČ, 1998. Naravovarstvena problematika Turnovih ribnikov v Krajinskem parku Rački ribniki - Požeg. Seminarska naloga pri predmetu Varstvo okolja in naravne dediščine. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 25 str. FRUMEN, A. & U. ČER VEK, 2001. Meritve ličink sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935 (Odonata: Corduliidae). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 8 str. GAL, M., 2003. Odonata. Kačji pastirji. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 + iii str. GAL, M., 2010. Favna kačjih pastirjev mrtvic in gramoznic v okolici Petišovcev in njihov naravovarstveni pomen. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 101 str., prilogi A-B izven. GUČEK, M., 1993. Ocena gostote populacije ličink kačjega pastirja vrste Thecagaster bidentata (Selys, 1843) (Odonata: Cordulegastridae) v pritoku ribnika pri cerkvi na Rakovniku, Ljubljana. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 9 str. GUČEK, M., 1995. Primerjava različnih vzorčevalnih tehnik pri raziskavah makrozoobentonske združbe. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 55 str. HUMAR, M., 2002. Primerjava anatomskih znakov pri ličinkah vrst Somatochlora metallica (Vander Linden, 1823) in S. meridionalis Nielsen, 1935 (Odonata: Corduliidae). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 17 str. 22 Erjavecia 30 JAGODIC, F., 2005. Teoretske osnove oblikovanja gozdnega habitatnega parka Brdo pri Kranju. Magistrsko delo. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 161 str. JEJČIČ, M., 1993. Meritve velikosti in statistična pomembnost primerjave velikosti pri ličinkah vrste Aeshna cyanea (Müller, 1764) (Odonata: Anisoptera: Aeshnidae) v odvisnosti od spola. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 str. KIAUTA, B., 1959. Prispevek k poznavanju odonatne favne Slovenije. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 16 str., tabeli 1 & 2 izven. KOTARAC, M., 1993. Biometrične meritve ličink kačjega pastirja vrste Epitheca bimaculata (Charpentier, 1825) (Odonata: Corduliidae) v akumulacijskem jezeru Komarnikpri Lenartu (SLO). Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 6 str. KOTARAC, M., 1995. Zasnova atlasa kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 104 str. KRELJ, Ž., 2007. Ekološki status ribnika Tivoli. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 76 str. KUHELJ, A., 2004. Poročilo o individualnih vajah: kačji pastirji na Ljubljanskem Barju. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ii + 4 + ii str. LEBAR, P., 2005. Plovba na reki Ljubljanici v kontekstu varovanja Natura 2000. Diplomska naloga št. 121. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 127 str., viri + priloge A-C izven. MECHORA, Š., 2009. Okoljska ocena in makrofiti vodotokov Bloščice in Cerkniščice. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. x + 67 str., priloge izven. ORŠANIČ, T.H., 2005. Ohranjanje narave in lastništvo gozda na primeru Posavja. Magistrsko delo. Podiplomski študij Varstvo naravne dediščine. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xvii + 193 str. PAŠIC, L., 1999. Ocena vrstnega bogastva kačjih pastirjev na področju Brkinov. Individualna naloga pri predmetu Osnove ekologije živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 21 str. PETKOVŠEK, M., 2013. Kazalci ekološko-morfološkega stanja vodotokov kot pokazatelji stanja ohranjenosti evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000. Magistrsko delo. Podiplomski študij Varstva okolja. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xiii + 111 str., priloge AD izven. PFAJFAR, O., 2002. Kačji pastirji. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 3 str. 23 Erjavecia 30 PIRNAT, A., 1994. Obdobje emergence pri populaciji enakokrilega kačjega pastirja Pyrrhosoma nymphula (Sulzer) (Zygoptera: Coenagrionidae). Seminarska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 14 str. PIRNAT, A., 1998. Favna in ekologija kačjih pastirjev (Odonata) Ljubljanskega Barja. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 92 str. PIVKO-KNEŽEVIČ, A., 2005. Seznam kačjih pastirjev (Odonata) zoološke zbirke. Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za leti 2001 in 2002. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčaijev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. vii + 39 str. PIVKO-KNEŽEVIČ, A., 2009. Ovrednotenje vpliva Centralne čistilne naprave Celje na reko Savinjo upoštevaje longitudinalne spremembe v združbi velikih vodnih nevretenčarjev. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 82 str., priloge A-C izven. PUST, M., 2005. Kvantitativna analiza združbe makroinvertebratov v reki Temenici. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 72 + xxxii str. RAMŠAK, L., 2001. Ordo Odonata (kačji pastirji). Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 str. SEVER, M., 2007. Vpliv hidroloških značilnosti na združbo vodnih nevretenčarjev. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 84 str. STANČIČ, B., 2014. Popis odonatološke favne v okolici Biotehniške fakultete. Poročilo o samostojnem terenskem delu v okviru predmeta Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 12 str. ŠALAMUN, A., 1997. Preliminarne meritve in opazovanja populacije sredozemskega lesketnika (Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935) (Odonata: Corduliidae). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 12 str. ŠALAMUN, A., 2016. Ekologija in razširjenost velikega studenčarja (Cordulegaster heros) (Odonata: Cordulegastridae) v Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 66 str. ŠTARKEL, N., 2013. Vpliv kovin na združbo makroinvertebratov v reki Voglajni. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 96 str., priloge A-C izven. ŠTERK, A., 2013. Kačji pastirji (Odonata) Poljanske doline ob Kolpi. Poročilo. Študijski program Biologija-Kemija. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 22 str. TRATNIK, A., 2012. Spreminjanje vrstne sestave odraslih kačjih pastirjev glede na sezono na območju Drage pri Igu. Poročilo o samostojnem terenskem delu v okviru predmeta Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 12 str. 24 Erjavecia 30 TRATNIK, A., 2016. Vpliv okoljskih dejavnikov na pestrost in številčnost kačjih pastirjev v izbranih kalih alpskega sveta. Magistrsko delo, Magistrski študij - 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xiii + 66 str., priloge A-C izven. TRATNIK, M., 1989. Primerjava in ovrednotenje postopkov za nabiranje bioloških vzorcev vodnih žuželk. Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. vi + 56 str. VINKO, D., 2006. Popis kačjih pastirjev v Mengšu in okolici. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 13 str. VINKO, D., 2016. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 88 str., priloge A-F izven. VINKO, D. & M. PLANKL, 2008. Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev (Insecta, Odonata) otoka Mljeta (Dalmacija, južna Hrvaška) in primerjava Mljeta z izbranimi območji Hrvaške. Individualna naloga v okviru vaj pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 18 str. VRHOVNIK, M., 2009. Popis odonatološke favne v okolici Kotelj, 2.8.-10.8.2009. Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 9 str. VRHOVNIK, M., 2015. Vpliv urbanizacije na favno kačjih pastirjev (Odonata) mesta Ljubljana. Raziskovalna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 20 str. VRHOVNIK, M., 2017. Stališča in znanje dijakov o kačjih pastirjih. Magistrsko delo, Magistrski študij - 2. stopnja, Študij biološkega izobraževanja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. viii + 56 str. WELDT, S., 2007. Ocena vrstnega bogastva kačjih pastirjev in poskus ocene številčnosti pasastega bleščavca (Calopteryx splendens) v osrednjih Slovenskih goricah. Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 str. ZEMLJIČ, K., 2003. Vrstna podobnost ličink kačjih pastirjev v reki Ščavnici. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 16 str. ZAHVALA Zgornja Bibliografija je v glavnem povzeta po Gradivu za odonatološko bibliografijo Slovenije, kot izhaja redno v glasilu Erjavecia in jo oskrbuje dr. Matjaž BEDJANIČ. Nekateri avtorji mi samoiniciativno pošiljajo kopije svojih del, z levjim deležem kopij pa mi je pomagal urednik dr. M. Bedjanič. Dr. Stanislav JUŽNIČ (Ljubljana in Državna Univerza Oklahome, Norman/OK, ZDA) je podal pripombe k rokopisu in posredoval nekaj podatkov iz zgodovine ljubljanske univerze. Vsem iskrena hvala. 25 Erjavecia 30 LITERATURA ANONIMNO, 1960. Prešernovi nagrajenci. Tribuna, Ljubljana 10(1): 7. BOLE, J., 1971. Predstavljamo slovenske naravoslovce: akademik prof. dr. Jovan Hadži. Proteus, Ljubljana 34: 160-165. CIPERLE, J., 1990. Jezuitsko šolstvo. Enciklopedija Slovenije 4: 310-311. ČURČIC, B.P.M., M.S. FABJANČIČ & O.S. KARAMATA, 2000. The life and work of Academician Jovan Hadži. Monographs of Faculty of Biology, University of Belgrade 4: 1-216. FABJANČIČ, M., [ured.], 1988. Jovan Hadži. Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, str. 55-66. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. HADŽI, J., 1941. Zakaj ni orjakov med žuželkami? Proteus, Ljubljana 8(1): 5-14. HADŽI, J., 1961. Problemi drobnosti (nanizma) in velikanstva (gigantizna) v živalstvu. Razprave Slovenske Akademije znanosti in umetnosti (Prirodoslovne vede) 6: 51-270. JUŽNIČ, S., 2017. Bo ljubljanska univerza premaknila ustanovno letnico za več kot 200 let? http://www.rtvslo.si/slovenija/bo-ljubljanska-univerza-premaknila-ustanovno-letnico-za-vec-kot-200-let/428438 - Ogled: 29.07.2017. KIAUTA, B., 2015. Spomini na mladostno "entomologiziranje" v Ljubljani med drugo svetovno vojno in v letih neposredno po njej (1941-1953). Erjavecia 30: 16-32. KIAUTA, M., [prevajalka], 2003. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (15961651) - Historia annua Collegii Societatis Iesu Labacensis 1: 1-399 (latinski transkript), 2: 1-407 (prevod). Družina, Ljubljana. - [Urednik J. Baraga]. MELIK, V., 1975. Pregled razvoja Univerze. V: [urednik ni omejen], Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osvoboditve, 1945-1975, str. 50-72, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. VEBLE, A., 1909. Boj za slovensko vseučilišče. Slovenska dijaška zveza, Ljubljana. 67 str. WRABER, T., 2000. Prvo desetletje (1920-1930) študija biologije na ljubljanski univerzi. Acta biologica slovenica 43(3): 5-20. Poročilo s Skupščine Slovenskega odonatološkega društva Letno zasedanje članov Slovenskega odonatološkega društva je letos potekalo v ponedeljek 22. februarja 2017, kot običajno na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti. Srečanje smo pričeli s predavanjem Damjana Vinka »Slovenske najdbe ektoparazita mušate Forcipomyia paludis na krilih kačjih pastirjev«.. Predavanju je sledilo imenovanje delovnih organov skupščine, ki jo je vodil Damjan Vinko kot predsednik, za zapisnikarja smo izbrali Majo Vrhovnik, kot overoviteljici pa Nino Erbida in Niko Zaletelj. Ker je bila skupščina sklepčna, smo nadaljevali s poročili organov društva za leto 2016. Poročali smo o sodelovanju na Bioblitzu Mura, Ekosistemih Balkana, 26 Erjavecia 30 Raziskovalnem taboru študentov biologije, Biološko ekološkem raziskovalnem taboru, Mednarodnem srečanju odonatologov Balkana - BOOM, Dijaškem biološkem taboru, razstavi Zelena prestolnica Ljubljana, kampanji Rešimo Muro ter Balkan Rivers Tour in pri izdelavi koledarjev s CKFF in 7 drugimi društvi. Izvedli smo fotografski natečaj Pisani akrobati Zelene prestolnice 2016, izobraževalno ustvarjalne delavnice, jesenski Foto večer, posneli prispevek o kačjih pastirjih za RTV Slovenija za oddajo O živalih in ljudeh, nadaljevali z upravljanjem s Facebook stranjo, zaprosili za društveno dovoljenje za ujetje, vznemirjanje, usmrtitev in odvzem iz narave kačjih pastirjev in pripravili opise vrst kačjih pastirjev za spletno stran Prirodoslovnega muzeja. Damjan Vinko nam je podal poročilo o izhajanju naših dveh publikacij Erjavecie in Trdoživa, nazadnje pa je blagajničarka Maja Vrhovnik predstavila še finančno poročilo. Po poročilu nadzornega odbora, ki je ugotovil da smo izpeljali večino načrtovanih dejavnosti in ni ugotovil večjih nepravilnosti, so bila vsa poročila soglasno sprejeta. Sledil je načrt dela za 2017. Kot je razvidno, nadaljujemo z izdajo tako Erjavecie, kot tudi Trdoživa, v planu pa so še bralni krožki uSODno branje in Foto večer, medtem ko je postavitev nove spletne strani v teku. Načrtovane in izvedene aktivnosti vključujejo organizacijo Mednarodnega srečanja odonatologov Balkana -BOOM 2017, praznovanje 25. obletnice društva v obliki piknika, pridružitev mreži Plan B, zaprosilo za status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave, delavnica za določanje ličink in levov s Cristophom Brochardom in sodelovanje na projektu »Invazivke nikoli ne počivajo« s Herpetološkim društvom in Društvom za jamsko biologijo, v okviru katerega smo sodelovali tudi na popisu vrst Natura v 24 urah - BioBlitz Slovenija. Nadaljevali smo sodelovanje na Raziskovalnem taboru študentov biologije, Ekosistemih Balkana, Biološko ekološkem raziskovalnem taboru, Dijaškem taboru, na dogodku 24 ur z reko Muro ter z upravljanjem s Facebook stranjo. Načrtovali smo še izvedbo izobraževalnih delavnic, razstavljanje fotografij, pridobljenih s fotografskima natečajema, sodelovanje s KAL-udrugo iz Hrvaške in ZRSVN Novo mesto v Beli krajini, nadaljevanje popisa kačjih pastirjev Ljubljane v zmanjšanem obsegu in akcijo Prvi in zadnji kačji pastir. Izražena je bila tudi želja o organizaciji tekmovanja v popisu vrst in vodenju organiziranega popisa vrst v okolici doma, vendar nismo uspeli doreči nič specifičnega. Ostale načrtovane aktivnosti smo prestavili ali obdržali v dolgoročnem planu društva. Te so Atlas kačjih pastirjev »seria nuova«, nadaljevanje in razširitev delavnic, nadaljevanje in razširitev predavanj, izdelava slovenskih imen vseh kačjih pastirjev Balkana, Atlas kačjih pastirjev Balkana in popis vrste Coenagrion ornatum v Italiji. Leto 2016 smo prepoznali kot »kačjepastirsko leto«, saj so bile na Biotehniški fakulteti na različnih nivojih študija zaključene kar štiri odonatološke naloge, ki smo jih tudi primerno proslavili. V takšnem tonu smo druženje nadaljevali v Čadu. (N. Erbida) 27 Erjavecia 30 25. Letnica Slovenskega odonatološkega društva Slovensko odonatološko društvo ali SOD združuje ljubitelje kačjih pastirjev že 25 let. Društvo je nastalo oktobra leta 1992 na pobudo Iztoka Geisterja in mednarodno priznanega odonatologa prof. dr. Boštjana Kiaute, ter s pomočjo Mladena Kotarca. Pri nastanku so sodelovala v terenski biologiji še danes poznana imena kot so: Andrej Sovinc, Stane Gomboc, Ali Šalamun, Nace Sivec, Alja Pirnat ... Društvo se je že v prvih letih delovanja lahko pohvalilo z mnogimi dosežki, kot so npr. organizacija I. Odonatološkega simpozija za območje Alpe-Jadran leta 1994 in XIV. Svetovnega odonatološkega simpozija leta 1997 v Mariboru, izvedba različnih predavanj in delavnic ter sodelovanje pri pripravi Atlasa kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom, ki je bil eden izmed prvih odonatoloških atlasov v Evropi in njemu podobnih del v Sloveniji dotlej ni bilo. Tudi v kasnejših bolj mirnih obdobjih našega društva smo sodelovali na bioloških taborih in tam vzdrževali zabavno družabni program, kot nam izgleda narekuje kratica imena našega društva. Po naših podatkih je odonatološka skupina celo med najbolj rednimi na Raziskovalnem taboru študentov biologije, saj je do letos delovala že 26-krat in jo po vztrajnosti prekaša le še botanična skupina. Vse do danes se aktivni člani predano trudimo ohranjati sloves SOD-a in to seveda načrtujemo tudi v prihodnosti. Poleg nadaljevanja nekaterih aktivnosti kot so: izdaja biltena Erjavecia, predavanja, delavnice in odonatološki terenski vikendi ter terenski dnevi, imamo tudi nekaj novih projektov. Mednje spadajo fotografski natečaj Pisani akrobati, popis kačjih pastirjev Ljubljane in kačjepastirski tabor Balkan OdonatOlogical meeting - BOOM. Slednji je tudi zaslužen za tesnejše sodelovanje s sorodnimi društvi z Balkana, tako smo na primer z Društvom BIO LOG popisovali kačje pastirje Hercegovine. Seveda pa to velja tudi za podobna slovenska naravoslovna društva, primer česar je letošnje sodelovanje na projektu Invazivke nikoli ne počivajo s Herpetološkim društvom ter Društvom za jamsko biologijo. Zadnja tri leta se udeležujemo tudi dogodka 24 ur z reko Muro, ki ga organizira ZRSVN, letos pa smo organizirali še Mednarodno Slika 1. Znak Slovenskega odonatološkega društva, ki predstavlja stiliziran koleselj kačjih pastirjev. 28 Erjavecia 30 delavnico za določanje ličink in levov. Čez zimo se dobivamo na bralnih krožkih uSODno branje, kot se danes spodobi za vsako društvo pa imamu tudi Facebook stran. Naša spletna stran na prenovo še čaka, a to načrtujemo že to zimo. Pridružili smo se tudi mreži Plan B in se zapisali med prostovoljne organizacije, jeseni pa zaprosili še za status društva v javnem interesu. Kot se spodobi smo letošnjo častitljivo obletnico obeležili tudi s piknikom, kjer smo jedli in pili, se družili in veselili. Piknika so se udeležili naši člani iz Srbije, Makedonije, Nizozemske, Bosne in Hercegovine ter seveda Slovenije, skupaj nas je bilo nekaj čez 30. Menim, da smo obletnico SOD-a primerno počastili, najpomembneje pa je, da nadaljujemo in nadgrajujemo tradicijo našega ljubega društva še naprej. Na naslednjih 25! (N. Erbida) BOOM 2017 7th Balkan OdonatOlogical Meeting 7. Mednarodno srečanje odonatologov Balkana Slovenija, 4. - 11. avgust 2017 Tokratno, že 7. Mednarodno SREČANJE ODONATOLOGOV BALKANA -BOOM 2017, je ponovno prišlo na rodna tla, tja, kjer se je BOOM tudi pričel - v Slovenijo. In to s presežniki, tako glede števila udeležencev, kot števila zbranih podatkov. Pod okriljem Slovenskega odonatološkega društva je 32 odonatologov iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Švedske ter z enodnevnim obiskom tudi Hrvaške v času med 4. in 11. avgustom 2017 sodelovalo v proučevanju favne kačjih pastirjev predvsem Gorenjske in Osrednje Slovenije, za kratek čas pa smo pokukali tudi na Notranjsko in v sosednjo Italijo. Tekom BOOM-a smo bili nastanjeni v taborniškem domu na Pokljuki in ob Bohinjskem jezeru ter v Domu borcev in mladine v Zapotoku. 29 Erjavecia 30 Srečanje smo vodili Nina Erbida, Maja Bahor, Ana Tratnik in Damjan Vinko. Pri izvedbi so nam pomagali še preostali slovenski udeleženci, pri kuhi (z izjemo Bohinja smo si obroke pripravljali sami) in drugih gospodinjskih opravilih pa so redno na pomoč priskočili še mnogi drugi. Tabela 1: Seznam udeležencev 7. Mednarodnega srečanja odonatologov Balkana - BOOM 2017 Dejan Kulijer, BOSNA IN HERCEGOVINA Damjan Vinko, SLOVENIJA Aleksandar Bukič, BOSNA IN HERCEGOVINA Ana Tratnik, SLOVENIJA Iva Miljevič, BOSNA IN HERCEGOVINA Jaka Snoj, SLOVENIJA Radenka Burasovič, BOSNA IN HERCEGOVINA Klemen Kisovec, SLOVENIJA Sara Mandič, BOSNA IN HERCEGOVINA Rudi Kraševec, SLOVENIJA Ana Štih, HRVAŠKA Aleš Tomažič, SLOVENIJA Toni Koren, HRVAŠKA Rok Golobinek, SLOVENIJA Biljana Rimčeska, MAKEDONIJA Eva Horvat, SLOVENIJA Aleksandar Rimčeski, MAKEDONIJA Peter Kogovšek, SLOVENIJA Marko Olias, NEMČIJA Andrea Arandelovič, SRBIJA Oliver Brauner, NEMČIJA Lena Kulič, SRBIJA Jan-Joost Mekkes, NIZOZEMSKA Ksenija Bogdanovič, SRBIJA Dolf Ramaker, NIZOZEMSKA Marija Gajič, SRBIJA Tajda Turk, SLOVENIJA Goran Gligorič, SRBIJA Maja Bahor (Vrhovnik), SLOVENIJA Milica Buričič, SRBIJA Nina Erbida, SLOVENIJA Robin Pranter, ŠVEDSKA Tudi tokratno srečanje je vključevalo predavanja. Robin Pranter iz Švedske nam je predstavil izsledke svoje diplomske naloge Intra- and interspecific variation and sexual dimorphism in colour, size, maturation time, phenology and survival of odonates, Dolf Ramaker iz Nizozemske nam je obarval svet kačjih pastirjev afriške Gane, v prvem večeru pa je Damjan Vinko pripravil tudi domače predavanje o odonatni favni regij, ki smo jih tekom BOOM-a raziskovali, in o letošnjih aktivnostih SOD. Med 5. in 10. avgustom 2017 smo v šestih polnih terenskih dneh (dan prej in kasneje smo nekateri udeleženci tudi še malce terenili) na 7. Mednarodnem srečanju odonatologov Balkana - BOOM 2017 opravili veliko terenskega dela. Dnevi so bili po večini zelo vroči (le nekajkrat smo bili priča predvsem manjšim padavinam in oblačnosti), terenili pa smo od zajtrka, do tako rekoč mraka. Tekom celotnega srečanja, z izjemo zaključnega terena ob Iški, smo 30 Erjavecia 30 terenili v manjših skupinah, velikih do največ dveh avtov. Skupine smo sestavljali iz po vsaj enega slovenskega udeleženca in po enega izkušenega odonatologa (nekateri so izpolnjevali oba kriterija) ter želeli skupine tekom dni čim bolj mešati. Vozniki (oz. vodje skupin) smo vsak večer sestankovali, pregledali opravljeno delo in si razdelili terensko delo naslednjega dne (pa tudi udeležence). Za beleženje podatkov je bila odgovorna vsaka skupina oz. njen vodja ločeno, po koncu BOOM-a pa smo skupaj zbrali vse podatke. Slednje se je žal izkazalo za zelo težavno, posledica tega pa je bila, da smo vsaj do časa priprave tega prispevka izgubili peščico podatkov ene skupine za prvi in pol terenski dan, nedoločenih pa je ostalo tudi nekaj njihovih levov in ličink. Tako v tem prispevku objavljamo »skoraj zaključene« rezultate srečanja. Slika 1: Večina udeležencev 7. Mednarodnega srečanja odonatologov Balkana - BOOM 2017 (Foto: R. Kraševec, 10-VIII-2017). Skupaj smo pregledali najmanj 183 lokalitet in na 168 lokalitetah smo zabeležili 48 vrst kačjih pastirjev ter pridobili najmanj 780 favnističnih podatkov o pojavljanju kačjih pastirjev. V zaenkrat še izgubljenih podatkih zagotovo ni bilo zapisane nobene dodatne vrste, saj smo tudi na tokratnem srečanju ob zaključni slovesnosti uprizorili igro spomina nizanja vrst in ugotavljali, kdo je katero vrsto videl prvič (»kazni« so seveda sledile). Testirali smo se tudi tekom srečanja, ko so katere skupine v istem ali naslednjem dnevu obiskale iste vode in nato med seboj primerjale rezultate. Nekajkrat smo prišli do kar zanimivih ugotovitev, ki so bile predvsem posledica sprememb vremena, morebiti pa še česa drugega. 31 Erjavecia 30 Tabela 1: Seznam lokalitet, ki smo jih obiskali na 7. Mednarodnem srečanju odonatologov Balkana - BOOM 2017 in na njih med 5. in 10. avgustom 2017 popisali kačje pastirje. Lokaliteta Y X Datum 1 Pleša, Mrzli studenec; Mrzli studenec 422325 134464 4.8 Š.2017 2 Pleša, Mrzli studenec; Močvirje ob SZ delu Velikega Blejskega Barja, 70 m vzhodno od ceste 422386 133654 5.S .2017 3 Bohinjska Bistrica, Goreljek; Barje Šijec 422900 132845 5.8 Š.2017 4 Bohinjska Bistrica, Nemški Rovt; Mlaka J od naselja Nemški Rovt, V od ceste 421760 125636 6.8 .2017 5 Bohinjska Bistrica, Nemški Rovt; Visoko barje Za Blatom 429395 127770 6.8 Š.2017 6 Bohinjska Bela, Rečiška planina; Cesta 120 m JJV od hiše Slamniki 12, pri Tonejevi bajti 423945 134188 5.8 .2017 7 Bohinjska Bela, Rečiška planina; Kal na Rečiški planini 424205 134453 5.8 Š.2017 8 Bohinjska Bela, Rečiška planina; Močvirje 130 m SV od hiše Slamniki 30, 400 m SV od Velikega blejskega barja 423398 133734 5.8 .2017 9 Zgornje Gorje, Krnica; Kal na planini Javornik 419612 135710 5.8 Š.2017 10 Zgornje Gorje, Krnica; Mlaka na planini Kranjska dolina 421571 136387 5. .2017 11 Zgornje Gorje, Radovna; Jezero Kreda 500 m JV od zaselka Srednja Radovna 422866 141876 5.8 Š.2017 12 Kranjska Gora, Mojstrana; Povirje Na kredi V ob cesti Mojstrana-Zgornja Radovna, 1,5 km JJZ od vasi Mojstrana 418376 145526 5.8 .2017 13 Golica, Pusti rovt; Mlaka 50 m JV od koče na Pustem rovtu 430552 148506 5.8 Š.2017 14 Jesenice, Javorniški Rovt; Povirje pri akumulacijskem jezeru Javorniški rovt 431484 146346 5.8 .2017 15 Jesenice, Javorniški Rovt; Z pritok potoka Javornik J pri hiši Javorniški Rovt 1 a 430626 144858 5.8 Š.2017 16 Jesenice, Planinski dom Pristava; Mlaka 100 m SZ od 430457 146030 5.8 .2017 Planinskega doma Pristava 17 Jesenice, Planinski dom Pristava; Mlaka 200 m SZ od 430390 146106 Š.2017 Planinskega doma Pristava 5.8 18 Jesenice, Planinski dom Pristava; Mlaka 280 m SZ od 430286 146041 5.8 .2017 Planinskega doma Pristava 19 Kranjska gora, Kranjska gora; jezero Jasna 407028 148486 5.8 Š.2017 20 Kranjska Gora, Podkoren; Izvir reke Save v Zelencih 403450 150600 5. .2017 21 T) Kranjska Gora, Rateče; Poplavni travnik Ledine J od vasi Rateče 402210 150622 1