TRIBUNA
57
novs 61162 nova
'zbor iz Nove revije, 1982 -1987
REVIJA IN KULTURA
Na Slovenskem Imamo kar nekaj revi), kl vse - seveda skupaj z drugim! obllkami umetnosti, znanosti In družbenega žlvljenja sploh - sodljo v območje (slovenske) kulture. Vsaka "zaseda" svoje rnesto, "pokriva" neko področje, ki ga druge revije ne lai pa ga "pokrivajo" driigače. Zato menim, da so vse revije, ki trenutno na Slovenskem eksistirajo, potrebne in utemljene. 5e več, še kakšna "nova revija" bi bila potrebna, še posebej za mlajše ustvarjalce.
Kakšen je pomen Nove revije, kakšno mesto "zaseda" znotraj slovenske kulture? Morda je danes le še prezgodaj za takšne odgovore, ker najbrž še ni "povedala vsega". Poleg tega je takšna ocena najprej stvar bralcev in ne tistih, ki so neposredno povezani z njo.
Zato morem sama povedati le svoje osebno mnenje in seveda svoja pri-
čakovanja. Zame revija - najprej - ni publikacija, ampak odprt___ in
odpirajoč_se prostor_duhovnega snovanja, kl omogoča nastajanfe novifiTdel, 7ešhiq; mnogifT špišov neTSF bilo, Ze ne bi eksistirala Nova revT)a. Ne le zato, ker jih drugod morda ne bi hotell objavitl, ampak jih preprosto ne bi bilcf nastali ne bi! Sodelovanje ustvarjaJcev, ki so Novo, revi{a, poraja nove misli in zamisli. Z druge strani gledano - kakor je razvidno iz izjave šestdesetih podpisnikov - pa je seveda res, da so se ti ljudje že z zbrali \z nekega "novega življenskega občutja", kakor bi rekel Edvard Kocbek, zato, da bi takšen duhovni prostor kat prostor prostosti ustvarili.
Kaj je Usto novo, kar je revija prinesla v slovenski duhovni prostor, in ga od tedaj tudi so-oblikuje?
"Novo" v pomenu drugačnega je pristop, tematizacija pra-starih /prvo-bit-nih/ vprašanj človeka. Ki pa vznikajo vedno epohalno drugače / in v tem smislu na novo! /. Oglašajo se vedno znova in vedno osebno in enkratno poezija in mišljenje. Menim, da je ta raven Nove revije najpomembnejša in najbolj trajen prispevek slovenski kulturi, čeprav jeTdlnes v splošnem manj opazen in "sporen", kakor pa njene /od doslejšnih/ drugačno temaUziranje naše /pol/pretekle zgodovine in družbenih tabujev, kar predstavlja drugo raven revjjinega prispevka slovenski kulturL Očitno je nakopičenost dflžbe-nih problemov tolikSna, da razpravljanje o teh vprašanjih "preglasi" prvo, bistvenejšo raven, in da je ta peza še vedno tolikšna, da se revija nikakor ne more otresti tega "balasta".
Tretja raven revijinega razpiranja je vprašanje naroda, ki v nekem smislu "segi" tako v prvo /pesništvo-mišljenje/ kot na drugo raven /družbeno-politično/. Ali pa je morda obratno? Da pesništvo, mišljenje in refleksije o preteklem, sedanjem in prihodnjem izhajajo in se skrivnostno tudi vračajo k tistemu, kar imenujemo narod, ne vemo pa, kaj narod je? Ne vemo namreč za /njegovo/ skrivnost, ker smo to mi samL Narod kot duhovno obzorje, razprto v nekem /naravnem/ jeziku, je vse, kar ta naroB 3E. Ta~3E pa ni nekakšna metafizična "bit"; narod nima svoje eksistence mimo in zunaj ljudi, zato je vprašanje naroda vedno epohalno in osebno.
Današnji epohi primerno razpiramo vprašanje naroda kot vprašanje dimenzije človekove nepresegljive končnostL Ker je končen in torej erfcraten in neponovljiv /vsak/ človek, je tudi narod, ki "temelji" v človeku, v nfegovem srcu. Vsak narod je enkraten in neponovljiv, ogrožen
nn furli n>>v,irpn /n.iiprojmmnmii r,rbi!/, spnntan in nknvan, snmozaprt in samozakrit.
n. ; for^ r,o ^mprnn '.prrr|>o'<-.f: '"'voh rtv-iri rVvif: Vrnlrtn ir> nrtmrirnn Mnvr^
in Sele "nalo" pripadnik /tega all onega/ naroda, veroizpovedi, ideologije, političnega prepričanja.... Narod torej ni "najtemeljnejša Bitnost"; za posameznika Je, na prlmer, pomembneje to, ali se Je rodil kot moSd ali ženska, v katerem času sc rodli, ln najpomembneje )e to, da se je sploh rodlL Seveda pa vse te "usodne določenostl" doživljamo ljudje znotraj nekega diiiovnega prostora, kl soobllkuje našo osebnost, svobodo. DrugiL posameznlki sl svo|o svobodo In sožitje morejo zagotoviti le v /svdBodnl/ druSbl, kl Je zavarovana z legltlmno, pravno državo. Ustvarjalnost posameznlka - In lz njega naroda ]e moJna le na temelju notranje, duhovne sproščenosti, so-2itje med ljudmi pa je mogoče v sproščenem in dopošča|očem odnosu do sočloveka. Narodova Identiteta je v identiteti posameznik kot oseb^; oseba in narod sl soprlpadata, kakor si so-prlpadata človek in jezlk, človek In zgodovina, Clovek in prostor—
V obujanju zgodovinskega spomina je torej neizmerno važno, da obudimo tudi "spomln" na to, da je "temeljnl kamen" nekega /vsakega!/ naroda svobodna oseba. Ta oseba in ne ideološka fikcija , imenovana "delavski razred^.je nedotakljlva. Ce bomo na to pozabill, se narod kotduhovno obzorje lahRo razfaste v ^Jarod, ki poJira ljudi In lahko dobimo namesto odprtega obzorja - rešetke. Torej je treba vztrajati na tisti "meji" med oseboo svobodo in "narodnim" vse-poravnalnim In polaščevalnim požiranjem vsega individualnega, spontanega, ustvarjalnega. V imenu nekega "splošnega interesa".
In narod sam je svoboden toliko, kolikor je sproščen do sebe in do drugih narodov, kolikor jih dopušča, da so "svoji", in kolikor vztraja na tem, da je sam - ne"egoističen" - ampak "samo-svoj". Zavedanje svoje enkratnosi in odgovornostl zase, poraja ljubezen in skrb, pozaba - apriorna -za-mejenosU /vsakega/ naroda in hotenje po brezmejnosti, nesmrtnosti in absolutnostJ svojega rtaroda pa vodi v preziranje drugih, v nedopuščanje in tore} v sovraštvo do drugih.
Glede na to je nelzmerno valno ves čas statl na "meji" med nacionalizmom koz skrbjo za svojo človeSco/narodnostno resnico In hrepenenjem po svoji lastni-meri-biti, IN med šovinizmom, ki to isto Izvorno pravico odreka drugirn ljudem /narodom/. Na te) "mejJ" je še toliko težje vzUajati, ker jo velikokrat opaziš šele tedaj, ko jo že prestoplš. Upam, da se bo Nova revija znaJa zadrževati na njej, se pravi: tematlzirati svoja iskanja, pote in stranpota.
In da se bo tudi znala orientiratl v "nacionaJistlčni evforiji". Tudi slovenski, ki se kaže v tem, da danes skupaj s "svojim" ljudstvom "jamra" tudi sloven-ska politika in kaže predvsem na "Jug", namsto da bi tematizirala svojo zgodovino in svojo so-odgovornost za današnji poloJaj, ki ga je so-konsti tuirala in za katerega je so-odgovorna.
Ce se hočemo sprastiti, se moramo navznoter in navzven, duhovno in politično. Duhovno s tenkim prisluScovanjem /novim/ osebnim resnicam človekove biti.in dopuščanju vseh in vsakogar, da je, kdor in kar je. Navzven pa z jasnim poiitičnim programom, kdo In kako hoČemo kot ljudje in narod v prihodnosti b I~Ti , In ki bo suvereno in nedvomno zakoličib do ^u - dlje pa ne! Seveda je politika v konstelaciji političnih sil zavezana tudl pragmatizmu, toda kultura je svobodna duhovna potenca oseb in s tem naroda, In se zato m o r a ukvarjati s temi vprašanjl. S tem pa tudi Noya_ re^jja kot njen integralnl deL
Spomenka Hribar
IZKUSNJA
Zakja mi v Novi raviji in z Novo revijo od vsega začetka pa do aedaj, ko seo prevzel funkcijo glavnega urednlka, gre, sem že povedal v intervjuju za ljubljanskl toevnik: za prostost žlvlj^nja in syLbodo ^.šljenja. ZakaJ sem a to slo od vseh svojIVi custvenlh in miseTnTh zasta^Jkov^in začetkov tako obremenjen, pa še ne. Mialim pa, da Je priložntfst za kratko razmišja-nje v tej smerl ravno pravšnja - saj tole zaplsujem za glaailo (slovenskih) študentov, ae pravi, pravkar obllkujočega ae in že naatopajočega mlajšega rodu nasih intelektualcev.
Svobodo, kot Je hudičevo dobro 2nar», zaaluti ln začuti človek le skozi re-šetke. MOJa generacija pa Je (za razloček od tlate znane zanosne predrevo-lucijsUe " pred zaprtimi vrati") generacija "za zaprtlmi vrati", "za ključem", kar pocneni, "za rešetkami". Ceneracija za rešetkami, torej. Kar poglejte, če ne verjamete, da sem življenje (če Je to kakšno življenje) začel ln ga bom bržkone tudi končal pod samimi diktaturami in samosilništvi: rojen sem bil pod Aleksandrovo velikosrbsko? prvošolčka me Je dolete nacizem (in me, v sklopu družine, aeveda, nemudoma lzgnal lz rodnega Maribora); onstran takratne nemško-italijanske roeje me Je pričakal fašizem ln potem sero že sredi revolucije in njenega sektašenja navsezgodaj občutil in dojel, kaj pomeni tako imenovana diktatura proletariata, ki me še do teh poznih zrelih let noče in noče zapustiti in izpustiti (izza rešetk, kajpak). Pod vsemi temi kralji, ceaarji, diktarorji ln njihovimi različnimi "sekretarji" enkrat nlsem smel biti Slovenec, drugič kristjan, tretjič eksistencialist, nikoli in v nobenem primeru pa.seveda, pesnik. Pesnik Je zunaj vseh ideolo-glj in nad njimi, zato Je vsem nevaren. Ker je odprt življenju, nenehno si-11 izza zapor in zaslepljenosti nazorov ln politlk. Pesnik občuti prostost življenja kot temeljno človeško svobodo, ker se zazira vanj onkaj teh za-blod in slepot. RAvno ta taneljna ranjenost ga vzpostavlja kot pesnika -glasnika iz globin jezika, kl sam raste iz te temeljne razklanosti, ko poi-menuje (lnstitucioanllzira) in simbolizira (konotira) svet kot naio prelju-bo bllzko, otipljivo, drobno znanko in 3mrt prinašajočo, velikansko, stra-šno neznanko. Pesnik je bolan od brezen te svobode, kl mu odpirajo meje na-še smrtne človeške prostosti. Pesnik generacije za rešetkami je bolan dva-krat. Pesnik je zdrav od te obolelosti, ker je ozdravljen militantnih ilu-zij o obvladovanju sveta. Pesnik generacije za rešetkaml je zdrav dvakrat -ko ga bije (in 3 tem ozaveda) kozmos in - v prispodobi - gnjavl in revolti-ra piškava in prevarantska miselnost krajevne skupnosti.
Moj modua vlvendl je zato : biti nenehno odčarano očaran od kozmosa in biti v revolti do vsega, kar človeka ovira, da bi se 3 te zemlje, kl se mu daje v čudovito izkušnjo, zaziral v nebo, ki mu določa čudežno, smrtnovečno vesolj-sko stojišče. Do tega načina preživljanja sem se dokopaval (in se še nenehno dokopavam) v letih svojega šolanja (za orientacijo: maturiral sem 1952/53) -tistih letih, torej, ko so zdaj vaša leta. Z dogmo Cerkve sem opravljal (in še opravljam, te in take institucijske stvari se živemu človeku nikoli ne končajo) intimno - z vero, za katero sem hvaležen svojim preprosto vernim 3taršaa, z dogmo Partije sem 3e moral kot nekomunist otepati na vnanji soci-alni ravni. Vseskozi me je , namreč, nepartijca, silila, da naj boo druga-čen, kot sem. To pa me Je ln me še lntlmno in socialno revoltira. In tako mi - čisto preprosto rečeno - zunaj moje poezije (in zanjo!) NOva revija po stiridesetih letih mojega "autsiderskega" intimističnega vicanja ponuja in širi prostor, v katerem s«n lahko skorajda po mlii volji ln na svoj od-prt račun fasciniran in zrevoltiran.
Nikomur ne privošclm te izkušnje, a Jo vsakemu žellm. Nikoli si Je ne bi želel, a nikoli se Je ne bi odrekel.
^aREVIJA
1
inova
Mova revija
1 Utemeljitev potrebe po novi reviji na Slovenskem
Slovenskem se je zadnja leta nakopičilo veliko razlogov in dejstev, ki opominjajo,
H obstoječe revije .tako ali drugače ne zadostujejo več. Slovensko revijalno življenje
urejeno tako, da bi ustrezalo resničnim potrebam tistega našega duhovnega snova-
n'a in ustvarjanja, tiste mišljenjske in pesniške produkcije, ki se more lin mora izražati
ravno prek revij.
Ookaz za to so najprej vse tiste pobude za r>ovo revtjo, ki se zadnja Jfcta nepretrga-pojavljajo, a sproti poniknejo v puščavskem pesku nekompetentnih obljub in neizpol-njenih dogovorov. Ob lem pa sedanje razmere v revijalnem življenju do takšne mere blo-kirajo vrsto naših piscev, da se ne morejo vključevati v kulturno življenje pri nas sebi, svojim možnostim in pravicam primerno. Še manj je kajpada možnosti za to, da bi sebi, kulturno življenje spreminjali in oblikovali po svojih sposobnostih in glede na svoje za-
misli.
Dokaz vsega tega je večletno mrtvilo v prostoru, ki ga zasedajo obstoječe revije. Med njimi ni ne dialoga ne polemike: ni>kakršne diferenciacije ni med njimi. Diferenci-acije pa že zato ne more biti, ker jih je kljub drugačnemu videzu zelo malo.
2. Historiat revijalnega življenja, elementi revijalne krize
Danes od vseh tako imenovanin kulturnih revij redno izhajata le Sodobnost in Dialogi. Toda Sodobnost je revija ožjega kulturnega in reprezentančnega značaja; Dialogi pa so v pretežni meri regionalno usmerjeni.
Teorija in praksa, ki sicer tudi redno izhaja, pa je splošna družboslovna in družbe-nopalitična revija. Druge revije {Anthropos, Časopis za kritiko in znanost, Primerjalna knji-ževnost, Slavistična revija itn.) označuje ožja strokovna usmerrtev, poleg tega pa v pov-prečju izidejo ie dvakrat na leto. Širšega kulturnega pomena sta reviji Znamenja in 2000. Zadnja izhaja zelo neredno (od le*a 1969 do 1980 je lizšlo vsega 13 številk), prvo bere le ožji krog katoliško usmerjenih intelektualcev. Poseben primer je revija Problemi, ki ima že vrsto let velike težave tako glede urednikovanja kot tizhajanja. Danes so se Problemi znašli v nevzdržnem položaju — tako za izdajatelja kot za sodelavce in ured-nike.
Izdajatelj revije Problemi, Republiška konferenca zveze socialistične mladine Slove-nije, je v stalnem sporu z voljo sodelavcev revije: zmeraj znova vsiljuje in končno tudi izsili takšno sestavo uredništva, ki sodelavcem Problemov ne ustreza. Sedanje uredništvo je plod izsiljenega kompromisa med "predstavniki sodelavcev in zastopniki izdajatelja oziroma delegati družbenih ustanov, ki pa se ponavadi sej sveta revije sploh ne ude-ležujejo. Takšno uredništvo lahko vodi le kompromisno, zdaj neizrazito zdaj ekscesno, vselej pa 'neizdelano in po njem samem irazrvano uredniško politiko.
Kmalu bo dvajset let, odkar izhajajo Problemi. V tem času je vanje.vstopila vrsta generacij, tako da se danes v Problemih srečujejo dvajsetletniki in petdesetletniki. Gne-tejo se tisti, katerih prvenci so bili pravkar publicirani, in tisti, ki objavljajo že leita, imajo doktorate, več knjižnih izdaj itn. V tem položaju prihaja do neizogibne medsebojne blokade. Križajo se kriteriji kvalitete in upravičene težnje najmlajših ustvarjalcev, da se prebijejo v krog kulture, seveda s svojimi specifičnimi delovnimi pobudami in hotenji, tudi mimo že uveljavljenih vrednostnih meril.
Izdajatelj meni, da zastopniki tako imenovane srednje generacije ne smejo biti v uredništvu Problemov, ker da so Problemi mladinska revija. Toda zastopniki tako imenovane srednje generacije niso pri Problemih kot predstavniki določenega rodu, marveč kot sodelavci revtje in — v svetu revije — kot predstavniki teh sodelavcev. Ker je logika, po kateri določeni sodelavci že a priori ne bi mogli biti uredniki revije Problemi, čeprav bi bili po svojem delu do tega nedvomno upravičeni, protislovna logika, je izhod le v tem, da se upošteva očitno kulturno-politično ozadje vsega tega zapleta in da za-stoprviki tako imenovane srednje generacije prenehajo biti sodelavci revije Problemi, ki naj postane izključno revija mladih. To pa seveda terja ukrep, po katerem bi že iz-oblikovani in uveliavljeni sodelavci iz sedanjih Problemov lahko začeli oblikovati novo revijo.
Druga možnost bi bila, da se porazdelimo po drugih revijah: pisatelji v ožjem po-menu naj bi se pridružili Sodobnosti, teoretiki oziroma filozofi revijama Teorija in praksa •ali Anthropos. Takšna razrešitev bi po eni plati povzročila nepotrebne in neplodne nape-tosti v uredništvih navedenih revij, ki so že doslej zavračale nekatere prispevke. Po drugi Plati pa takšna razrešitev nikakor ne bi omogočila preglednejšega strukturiranja kultur-nega prostora. Ze tako ubožna diferenciacija bi se še zmanjšala, tako da bi se revi-i lno, z njim pa tudi širše kulturno življenje znašlo v popolnoma anemičnem in do kraja zavrtem poiožaju.
sr d ^'° di'erenciacijo in nujno revitalizacijo slovenske revijalne kulture in s tem po-
. no tudi kulture v celoti lahko potemtakem pričakujemo le od nove revije, ki bo ne-
wmno vnesla v kulturno dogajanje bolj izrazita razmerja, kar bo neogibno, če naj bi s
JO prisotnostjo kritično presegala sedanje stanjo. Le-to namreč s svojo otrplostjo
Zl, da se bomo znašli sredi zabetoniranega slovenskega kulturnega provincializma.
. 2ačetku sedemdesetih let je v Problemih dokončno zavladalo prepričanje, da je
nlli k^ V'°9a uvel'avliati tist0 misel in tist0 literaturo, ki noče biti politično opredeljena
ob ?* ^Pozicija niti kot konstruktivizem niti kot nihilizem ali celo negacija (kritika) vsega
flia °'f ^a ^at0 so soProbleml tudi preimenovali iz revije za kulturo in družbena vpraša-
orev 0|:>'s za mišljenje in pesništvo. Mimo politično ideoloških razsežnosti so skušali od-
miSl'' ^03'01^ za vse tist°. kar s'a na imanenten način prinašala s seboj pesništvo in
imeti ^^ VnaPreižnia vrednostna merila niso več imela moči, tudi uredništvo ni moglo s svoioPnOmih 'n nePremaklJivih kriterijev za izbiranje gradiva. To se uveljavi samo ieno z .lnovativnostJ° in vjtalnostjo. Ker razkriva nekaj novega, nekaj, kar še ni prever-vjdika s pizoblikovanimi vrednostnimi merili, prinaša s seboj tudi svojo mero. Le s tega tem da°b ?blerni lahko uresničili tisti ustvarjalni pluralizem, katerega bistvo ni bilo v nasprat revija nekakšen sam v sebi okostenel in samozadosten spomenik, ampak
n° od tega trajni eksperiment in tveganje.
Namen Problemov zato ni bU v tem, da nove pobude in pojave na področju mišlje-nja in pesništva zavradajo in izločajo, pač pa v tem, da jih evidentirajo in katalogizirajo.
Takšna usmeritev je Probleme privedla do lega, da so se oddaljili od tradicional-nega tipa kulturne revije. OmogočaU so razvo) in afirmacijo na novo rojenih tvornih moči. Hkrati pa so se začeli spreminjati v neke vrste paliativno ustanovo, kakršna je bila na razpolago vsem, ki pač niso imeli druge možnosti. Stalni prttisk velikega števila različnih in vedno novih potreb je povzročil, da so se znašli v nekakšnem začaranem krogu. Hoteli so \n hočejo biti na razpolago vsem iivim potrebam >n pobudam, ko pa se te po-bude hkrati pojavljajo v reviji, druga dnjgo blokirajo (zunanje blokade ob 1em pustimo ob strani), tako da se nobena ne more izrazrti do kraja.
Nova revija torej ni nujna le \z kulturno-politlčnih, ampak tudi iz imanentnih raz-logov revfjalnega življenja na Slovenskem.
Gre pa tudi za vsebinske razloge položaja kulture, umetnosti in mišljenja na začetku osemdeseiih let. Konec je linearnega časovnega razvoja umetnosti, ali še natančneje: za-porednosti idejno-slogovnih zasnutkov, estetskih programov. Konec je vrednotenja umet-niške veljavnosti na temelju idejno-estetske pripadnosti.
3. Kratka ocena današnjega kulturnega položaja
Danes, v času enakovrednosti tradicionalnih in avantgardnih smeri, mora vsakdo sam in na svoj način izpričati svojo poetično ali teoretično moč. Smo v dobi postmodernizma, ko se izpod programiranih estetik in poetik spet osvobaja umetnost kot umetnost.
Ne gre torej za smrt um^tnosti, marveč za konec metafizičnega ideološkega dirigi-ranja umetnosti. Ne le vnanjega s strani družbe, ampak tudi notranjega, s strani samih umetnikov, če se že imajo za genije duha, antiideologije itn. To ne pomeni, da se vračamo na klasične pozicije, v tradicionalizem. Hipermodernizem se bo razvijal naprej. Razvi-jala in obnavljala se bo esteticistična Weratura. Tako imenovanega abstraktnega slikar-stva in konkretne glasbe ne bo konec. Zmeraj več bo inovativne konkretne in kiberne-tične poezije. Prihajalo bo do novih povezav znanosti in poezije, hkrati s tem pa tudi do vse širše razčlenjenosti tehnopoetskih postopkov.
Zadnja desetletja se je v slovenski umetnosti godilo prevrednotenje vrednot. Odvi-jal se je spopad med klasičnimi tradicionalističnimi in avantgardno-modernističnimi estetskimi vrednotami. Z vidika tradicionalizma se je zdelo, da gre za vrednostni nihi-lizem in za negacijo vsakršnih kriterijev. Vresnici pa je šlo za uveljavljanje čisto esteii-cističnih, ludistično-ilingvističnih, tehnopoetskih vrednot. Poleg podiranja starih estetsko-etičnih postulatov, poleg zanikanja tradicionalne umetnosti sta v modernistično narav-nani umetnosti in njej naklonjeni kritiki navzoča tudi pozitivna kriterija, kriterij izzivajoče izvirnosti in kriterij inovativrvosti. Od tod ujemanje avantgardističnega modernizma z eks-perimentom.
S časom je takšna sicer razgibana umetniška praksa privedla do ponavljanja. Mo-dernizem je začel postajati konvencionalen, s tem pa tudi vsestransko družbeno sprejem-IjTv, tako da je modemistične in avantgardne aviorje začela objavljali celo Sodobnost. Esteticistična popolnost se je začela sprevračati v perfekcionizem, lepota v dekoracijo. izvirnost v manirizem. Bilo je vedno več dokazov, da se razcep med originalnostjo in avtentičnostjo povečuje. Znotraj težnje po radikalno produktivnem irt zato antimimetično naravnanem modernizmu je bilo zmeraj več imitatorjev. ki so razvodeneli prvotna izho-dišča. Prav to pa terja uvajanje novih kriterijev.
4. Koncept nove revije
Nova revija bo revija novih kriterijev. Revija novih razločkov in razločevanj.
Literarno ideološki projekti so v svojem historičnem zaporedju izčrpani in zato se lahko le še ponavljajo in izpopolnjujejo: kot ponovitve romantike, realizma, simbolizma, nadrealizma, eksistencializma, ludizma itn.
Prav zato pa je nujen sestop k bistvu umetniškega dela. V tem sestopanju bo moral vsak umetnik in vsak mislec iskati in najti lastno pot, ki bo tekla mimo obstoječih in že zaključenih kulturno ideoloških projektov in skupin.
Novi kriteriji bodo torej kriteriji razločevanja kulturno ideoloških projektov (smeri. stilov, skupin) in umetniškega dela. To razločevanje je posel umetnostnih kritikov. Posel umetnikov je proizvajanje umetniških del. Posel »filozofov« je misliti bistvo umetniškega dela, je premisliti umetnost kot umetnost.
Opisani program revije pa ne izključuje raziskovanja odnosa med umetniškim delom in družbo, temveč naj bi to raziskovanje še poudaril in ga poglobil. Ravno tako pa sodi v ta okvir tudi znanstveno preučevanje struktur umetniškega dela.
Pogoj za vsa ta prizadevanja je seveda svobodnejši pretok kulturnopolitičnih. idejnih in estetskih pogledov. To predpostavlja načelno in izrecno razločevanje med znanstveno strokovnimi in ideološkimi spopadi. Kakor predpostavlja tudi živahnejše gibanje in pre-mene v območju kulturne zavesti, se pravi nujno socializacijo danes sprivatizirane, ob-enem pa zbirokratizirane in zavrte kulture.
2e v sedemdesetih letih so se pojavili dvomi, ali institucionalna depolitizacija ne pelje v osamitev in končno v izločitev iz kulturnopolitičnega življenja. Težnje, ki oživljajo vsesplošno ideologizacijo ter omejujejo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarja-nja, so nas v drugi polovici sedemdesetih let prisilile, da ponovno reflektiramo svojo apoljtičnost. Zakaj kljub hoteni apolitičnosti (ki pa nikakor ni izključevala družbene pri-zadetosti in zavzetosti) in izrecno poudarjeni neideološkosti se ideološkim pritiskori ne le nismo mogli izogniti, ampak smo bili pogosto celo najbolj izpostavljna tarča pontič-nih in ideoloških podtikanj ter diskvalifikacij; da konkretnih primerov onemogočan-a !:ska-nja in javnega nastopanja niti ne navajamo.
Zato je danes in v naših razmerah nujno, da se aktivneje zavzamemo za pluralizem samoupravmh interesov. To ne pomeni, da na teoretski ravni ne bomo kritično analizirali tudi kategorij, kot so pluralizem, samoupravljanje ali interesi. Toda v spopadu med samoupravnimi in restalinizirajočimi tendencami je v ospredju utemeljevanje samo-upravljanja, demokracije in mišljenjske diferenciacije.
Nova revija se bo kot nosilka novih kriterijev posvečala stalni samoraziskavi in samopremisleku. Spodbujanje inovativnih mišljenjskih skušenj ter umetniških oziroma pesniških postopkov bo spadalo med njene temeljne naloge. Avtokritičm refleksiji, čim-večji informativni intenziteti pri evidentiranju novih ustvarjalnih pobud doma in v svetu bo nova revija posvečala največjo skrb.
Vendar pa se bo sleherna izpostavitev vprašanj in problemov, ki so v zvezi s kulturo in njenimi sestavinami, vselej skušala utemeljiti prek hkratne izdelave ustreznih krite-rijev. Njena kritičnost torej ne bo izhajala iz nenehno enakega in zato dolgočasnega iz-postavljanja krize kriterijev, marveč iz uvajanja in osvetljevanja kriterijev, ki sploh šele omogočijo, da se nam določeno stanje pokaže kot kritično stanje.
Programsko izhodišče nove revije torej ni kritika vsega obstoječega, temveč obrav-nava kriterijev vsakršne obstoječe ali možne kritike. Potemtakem fee bo nova revija kot revija novih kriterijev že sama po sebi dogajala kot krisis, ki vsebuje odprtost, dogodiv-ščino, presenečenje in skrivnost ter nas prav zato vedno znova odteguje sklenjenemu krogu reprodukcije ene in iste ideje, sloga, usmeritve itn.
Izdelava novih kriterijev ne pomeni izgotavljanja nekakšnih za vselej zamejenih
nova REVIJA
oziroma vnaprej nepreklicnih meril vrednotenja, marveč uvajanje označevalcev vztraj-nega razločevanja med umetniškim delom in literarno ideologijo, med mi&ljenjem in me-tafiziko, med narodom in nacijo, med človekom in subjektom, med stvarjo in objektom itn. Novi položaj zahteva tudi nov premislek sveta.
Zato tu podpisani slovenski kulturni ustvarjalci predlagamo in terjamo ustanovitev nove slovenske revije, s katero bomo skušali odpraviti kulturno zatišje, ki zadnja leta vlada na Slovenskem, in kl na noben način ni splošen jugoslovanski pojav. Kaže, da so občasne laskave ocene slovenske kulturne razvitosti in naprednosti le zapozneli od-mevi na pretekla dogajanja pri nas. Ko vztrajamo v sedanjem neustvarjalnem položaju, v bistvu nekritično izkoriščamo svoje »minulo delo« na kultumem področju.
Ena temeljnih nalog nove revije bo uravnovesiti komunikacijo z drugimi jugoslovan-skimi kulturami. Prav tako bo njena pomembna vloga v tem, da bo dinannično spremljala kulturno dogajanje v svetu, s čimer naj bi infovmativno posegala v splošno stanje sloven-ske kulturne zavesti in jo tako razpiraia širši duhovni izkušnji današnjega časa. Revija bo tedaj sproti in sistematično približevala jugoslovanski in svetovni prostor, objavljala prevcde najbolj izrazitih del itn. Obenem bo sproti in kritično spremljala slovensko umet-niško, filozofsko in drugo teoretsko produkcijo.
Ob tem kaže poudariti, da podpisnikom ne gre za ustanavljanje novega »skupinskega subjekta«, ki naj bi tekmoval z institucionalnimi kulturnopolitičnimi dejavniki na Sloven-skem, pač pa za čimbolj izrazito in samobitno kulturno delovanje, ki bo ustrezalo inte-resom pišočih, današnji stopnji razvoja slovenskih kulturnih moči in avtentičnemu izra-žanju le-teh na način umetniške in mišljenjske diferenciacije. Le 1ako bo zagotovljen pluralizem stališč in dialog ne le med revijami, ampak tudi znotraj nove revije, med njenimi sodelavci samimi.
Da bi lahko uresničili, kar smo tu zapisali, je treba zagotoviti redno izhajanje revije. V mislih imamo mesečnik.
Podpisi:
Vladimir Arzenšek Miha Avanzo Drago Bajt
V Ljubljani, 10. junija 1980
Aleš Berger Janez Bernik Peter Božič
2
inova
Dve leti po pobudi
Dve leti po pobudi za novo revijo se na videz vračamo tja, kjer smo bili pred dvaj-setimi leti. Spet se kažejo, tako kot na začeiku šestdesetih let, obrisi bolj svobodnega in bolj razgibanega kulturnega življenja.
Ideološka represija, ki nas je zajela sredi sedemdeseUh let, je privedla do ekonom-skih posledic, ki danes povsem razločno terjajo novo ekonomsko pa tudi novo kulturno politi-ko.
K razširitvi nove kultume politike
Dovolj opazno znamenje nove kulturne politike je bila že sama objava pobude za novo revijo. Na obotavljivost in zadržanost prvih korakov kaže to, da je bila pobuda ob-javljena v okrnjeni obliki, brez podpisa pobudnikov.
Objava pobude je povzročila prav tisto diferenciacijo, o kateri smo zapisali, da je že vrsto let ni. Da med obstoječimi revijami, na primer, ni ne dialoga ne polemike. Di-ferenciacija, ki se je razvila, je bila prva diferenciacija. Prava diferenciacija je tista di-ferenctacija, ki ne ukinja razlik, marveč jih izpostavlja; drugače kot tista diferenciacija, ki je sredstvo ideološke monolitnosti in pomeni zato nasitno ukinjanje razli-k, izklice-vanje anateme nad drugače mislečimi.
Po objavi pobude ali že hkrati z njo lahko zabeležimo tudi druga naznanila nove kultume politike. Kmalu je uprizorjena Jovanovičeva drama Prevzgoja srca (Karamazovi). Znova je dopuščena zbirka Znamenja pri mariborskih Obzorph. Izide Hofmanov roman Noč do jutra. V tem kontekstu je treba najbrž omeniti še Zupanovo Komedijo človeškega tkiva, Vilfanovega Nagca in Rožančeve Hudodelce. Tudi ti romani so krtjige, ki pred novo kutturno politiko dejansko niso mogle ali pa ne bi bile mogle iziti. V novejšem času sta prišla na dan umetniško in nazorsko še radtkalnejša teksta, Pet fragmentov Lojzeta Ko-vačiča in Gavžen hrib Jožeta Snoja. Jeseni bo po raznih zapletih uprizorjena tudi Rup-lova drama Job, ki je nastala sicer že konec leta 1979. Po večletnih ovirah se kfjub dodatnim težavam prebija na svetlo Zupanov Levitan. Ob hujše ovire — tu se bo pač treba še naprej vaditi v potrpežljivosti — udarja mišljenjsko pluralistična družboslovna in filozofska literatura.
V vseh zgoraj omenjenih tekstih gre za avtobiografsko obarvane pripovedi, ki raz-krivajo drugo plat enostransko osvetljene polpretekle zgodovine. Odgrinjajo plasti zgo-dovinskega spomina, do katerih je bil doslej zaradi tabujev in mitov pristop ne le one-mogočen, ampak tudi prepovedan. Zal na drugih področjih kulture oziroma umetniške dejavnosti, omenim naj le področje filma (strahovita regresija od Nasvidenje v naslednji vojni do Desetega brata), prepovedi še zmeraj veljajo. Same po sebi kajpada ne bojo nikoli odpravfjene.
Vzrok tega, da pri oblikovanju nove kulturne in zgodovmske zavesti prednjači lite-ratura, je v tem, da literatura kot vsaka umetnost sega pod ideološke kalupe in scien-tistične sheme, obenem pa razpolaga še z razsežnostjo. ki je druge umetniške zvrsti ne morejo navzočiti. Ta razsežnost je razsežnost refleksije. V literaturi kot umetnosti seveda ne gre za racionalistično refJeksijo, marveč za zrcaljenje ontološke diference v sveti igri sveta. Za zrcaljenje v besedah. Druge umetnosti po ubesedi-tvi zmeraj šele kličejo in za-to neposredno ne morejo spregovoriti, dokler ne spregovori prav literatura kot besedna umetnost.
Literatura se, kolikor je globlja od ideoloških projektov, ne gibtje na isfi ravni kot ideologija. Formulacija, da se umetnost dogaja na področju ideologije, četudi sama ni ideologija, je zato tipično ideološka formulacija. Prav in samo z tdeološkega vkiika se namreč vse dogaja na področju ideologije. Umetniška resnica se šele z vidfcka določe-ne ideologije, ki ji je ta resnica v napoto in jo zato skuša pri-kazati kot resnico nekakšne druge ideologije, kaže kot protiresnica. Zakaj vsaka ideologija je monistična in zato ekskluzivna. Za resnico priznava te svojo Resnico, ki je zanjo zato edina in vsa resnica. Ideološki pluralizem je potemtakem vselej zgolj in samo znotrajistovetnostni pluralizem, pluralizem resnic pod okriljem edino prave in s tem tudi edino dopustne Resnice.
V pobudi smo se zato izrekli za ustvarjalni pluralizem, za pluralizem različnih res-nic, to vključuje ne le umetniško in mišljenjsko diferenciacijo, marveč ludi razločevanje med umetniškim delom in umetniškimi projekti (ideologijami).
Ntova kulturna politika takšen pluralizem že upošteva. Zato gre predvsem za njeno resni6no zakorenmjenje in za njeno razširitev na vsa področja. Drugače je z znanstveno pol«»ko.
K novi znanstveni politiki "^M
Poleg opozorila na nevarnost restalinizirajočih tendenc je med apologeti obstoječ^B ga največ strahu povzročila zahteva po uveljavitvi izrecnega in vztrajnega razločevartM med znanostjo m ideologijo. ^H
Vs! represivni ukrepi v sedemdesetih letih so se namreč iztekli v ideološko podnfl drtev znanosti. Predvsem družboslovja. In filozofije, ki je v svojem institucionalnem, r^M cimo univerzitetnem delu postala kaj kmalu ne le najubogljivejša dekla, ampak tudi s^| modejna pospeševalka vsesplošne ideologizacije. ^M
Največja škoda, ki jo je povzročila ideologizacija znanosti, ni v tem, da so se zna^l stvenfkom zaprla usta. Hujši in dolgotrajnejši učJnek imajo doktorati, znanstvenj in p(fl dagoški nazivi, ki so se delili na temelju ideološke pravovernosti, medtem ko sta b^| znanstvena raven in samostojnost razmišljanja zanemarjeni, če ne celo nezaželeni. Tak^l je prišlo do negativne selekcije znanstvenega in pedagoškega osebja, ki ima nasledni^B posledice: V
— zaradi nagona po samoohranitvi skrbi negativno selekcionirano osebje za lastn^l (razširjeno) reprodukcijo; jH
— zaradi logtke inertnosti negativno selekcionkano osebje pr&k recenzij in drug^B oblik oceojevanja še naprej izvaja represivno korrtrolo nad razvojem znanosti; V
— ker skuša negativno selekcionirano osebje vsak strokovni ali znanstveni spor pr^| kazati kot ideološki konfltkt (kot element razrednega boja), veliko časa še zm&rom zgut9 Ijamo ob lažnih dilema^h, namesto da bi prek ostre, a sproičene razprave o rezultati^B znanstvenih analiz čfmprej prišli do predlogov za reSitev zaostrenih problemov. 9
Takšen zaostren problem je tudi problem same znanosti. Razumljivo je, da ideolj^| ško zlorabljane znanosti, ki je zdaj še samo odvečno breme, nihče ne spoštuje. Toda zt^| kaj poleg družboslovnih podcenjujemo tudi naravoslovne znanosti? Zakaj tudi te zgi^H Ijajo na družbenem pomenu, medtem ko v razvitem svetu pomen vseh znanosti, kar j^| kaie v njihovem deležu pri narodnem dohodku, raste \z leta v leto? Kaže, da imamo z^| starelo znanstveno politiko, ali pa smo, koliko-r ne vemo, kaj bi z znanostmi, celo bi^H nje. S
Govorim o znanostih (v pluralu), kajti znanost kot Znanost ne obstaja. Danes smU soočeni s procesom, ki se je začel že v 19. stoletju in se imenuje proces spreminjan^B znanosti v neposredno produktivno silo. Znarrstveniki so bili dolgo zelo ponosni na ^H In večinoma so še zmerom. Celo družboslovci skušajo razviti svoje znanje (prek org^f nizacijskih in upravljalskih ved), če že ne v neposredno, pa vsaj v posredno produktf^B no silo, tj., v silo družbenega reprodukcijskega procesa. ^M
Ob tem se le malokateri znanstveniki zavedajo, da znanost kot produktivna sila, l^| posredna alj neposredna sestavina produkcijskega (delovnega) procesa ni več svobodi^B dejavnost. ^M
Presek nove znanstvene in kulturne politike jl
Znanstveniki kot nosilci produktivne znanosti niso več poosebljenje svobodnega dut« temveč posebni sestavni del delovnega Ijudstva: delovna inteligenca. Vanjo ne spa^f samo tehniška, ampak v glavnem tudi kulturniška inteligenca, vzgojno izobraževalni H drugi kulturni delavci. Pa tudi umetniki, kolikor združujejo svoje delo v organizacijlH združenega dela. Podobno je s športnimi delavoi oziroma s športom samim kot oblijfl telesne dresure. ¦
S tega vidika so se razsvetljenska predvidevanja, po katerih naj bi se delovni čjH človeka zmanjševal premosorazmerno s čedalje večjo produktivnostjo dela, izkazala M zmotna. Delovni čas se krči mnogo počasneje; kajtt hkrati s povečevanjem produktivniH sti dela na osnovnem področju mat&rialne produkcije je raslo tudi število področij člo^J ške dejavnosti, ki se jih je polastilo kraljestvo dela. Kraljestvo dela kot kraljestvo ntfl nosti se razteza že tudi na nekdanji prosti čas. Ne gre le za naše izobraževanje \z delfl ob delu in za delo, ampak za dejstvo, da bo eno izmed temeljnih oblik dela v postindM stri-jski ali informacijski družbi ravno permaneatno izobraževanje. Umverza se spreminfl v sklop visokošolskih delovnih organizacij (tovarn znanja), ki v vse večji meri funkciorM rajo kot specifični poslovni sistemi. fl
Prostor svobodnih dejavnosti, ki niso podvržene r>ili ideološkim načelom niti načdH produktivnosti, se ob vsem tem oži, ne pa širi. Puščava raste. Naloga Nove revije ¦ obvarovati preostale, vzpostaviti že skoraj zasute in najti nove oaze svobodne dejavnosH Oaze svobodne dejavnosti niso rezervat/ umetnosti ali mišljenja zaradi mišljenja, marv(M oaze mišljenja kot mišljenja in umetnosti kot umetnosti. V strukturi sodobnih držav kfl tehnopolisov, katere elementi so tehnotektura, tehnologija in tehnokracija, je ideologJM predvsem tehnologija oblasti. Izrecno razločevarrje med znanostjo in ideologijo pomCM zato šele prvi korak k osamosvojitvi mišljenja. Omogočt namreč osamosvojitev znanolH znotraj obstoječe strukture. Ta korak je predpogoj naslednje razloči-tve, razločitve m^ znanstvenim mištjertjem in mišljenjem kološke instrumentalizacije mišljenja. X
Zaradi kareiativnosti ideoloških načel in načela produktivnosti se osvoboditev znfl nosti izpod ideološkega pritiska reaMzira v njeni podreditvi merilu produktivnosti. KoliwH je irttelektua^no delo danes bolj ali marvj tlaka (za tekočim trakom raziskovalnega dela,l mučilnicah usmerjenega izobraževanja), je njegovo večjo produktivnost mogoče zagoJM vitj le z ustrezno opremo in organizacijo ter primernim plačilom. Primerno plačilo za &U telektualno delovno silo je nadpovprečni in progresivni dohodek. pač glede na njeno ekfl nomsko (tehntška inteligenca) storilnost ali ideološko (kulturniška inteligenca) uspešnoM
Vendar je to lahko le izhodišče nove znanstvene in nove kuHurne politike. 2e na tefl izhoctišču bosta naleteli na problem, ki ga lah-ko razrešita le skupaj. Gre za razmatU med družbenim usmerjanjem znanosti in znanstvenim usmerjanjem družbe, ki ga z vidllH razlike med znanostjo in ideologijo lahko zapopademo kot razmerje med ideoloikimi PfH grami in znanstvenuni projekti. ¦
Ker je razmerje med ideološkimi programj in znanstvenimi projekti zunajistovetno« no ra/merje, saj je očitno, da družbeno usmerjanje znanosti ni istovetno z znan&tven*H usmerjanjem družbe, dialektika (metoda povezovanja in vsklajevanja znotrajistovetno« nih razlkk) ,1u odpove. Razmerje med znanostjo in ideologrjo je kibernetičrvo razmerje S zato je kot tako zares prisotno Sele tedaj, ko je prisotna tudi kibernetika. Toda kakSflB kfbernetika? 9
Vsekakor ne takšna, ki je metafizična in se izteka v občo sislemsko teorijo, v teorlfl sistemske celovitosti tn simbolne naddoločenosti. Če naj bosta znanstvena politika in kiflj turna polittka zares nov.i poHtiki, potem se morata izpostaviti tudi novi kibernetiki. jfl
^T REVIJA
Ivlova ktbemettka, kibernetika na kraju metafizi.ke, je kibernetiika, ki ima svoje koreni-
v predmetafizični, v parmenidovski predtehnološki in predideološki kibernetiki. Ta ne
ne e|jj nrti fia shemi obče-posebno-posamezno niti na metodi teza-antiteza-sinteza, mar-
tSlfi izhaja iz logike posebnosti, ve za obstoj diabolične zareze v vsakem simbolu in zato
d" za necelovitost vsakega in vsakršnega sistema. Kar pomeni: v obnebju te kiberneti-
tu jma jzrodek ravno tako pravico do življenja fcot vsak drug porodek.
V novi ikibernetiki se vrača ta posluh za izrodke, torej tudi za posebneže, kakršni so sleci in peeniki. Misleci in pesniki so v svetu dela namreč Ijudje z roba, kajti mišljenje
^'nesništvo nista izraz delovne zmožnosti ali delovne sile. Če postaneta to, nista več miš-jn ^- jn lPesniStvo, temveč teoretizfranje in verzificiranje. Zato edinole tista družba n.i metafizi6na rn totalitarna, ki sprejema mislece in pesnike prav kot posebneže in jih po-temtakem ne skuša spremeniti v znanstveiro-raziskovalne ali kulturne delavce.
Logika posebnosti in posebnežev je seveda čudna logika. Toda čudno je tudi to, da
tabilno&t družbenih slstemov sovpada z določeno stopnjo njihove labilnosti. Onstran do-
fočene stopnje urejenosti in predpisanosti (ali dogovorjenosti) je mera presežena in se
čne proces destabilizacije. Za konsistentn ost matematične množice js potreben vsaj
W element, ki ne spada v to množico. Kolikor zunaj človeške družbe lakega elementa
e"(npr. Boga), družba lahko preživi le, če prislane na lastno nekonsistentnost. če ni to-
talizirajoča in zato ekskomunicirajoča, marveč dopušča »tuje« elemerrte prav znotraj
same sebe.
Misleci in pesniki kot takšni elementi ali posebneži od družbe seveda ne pričakuje-
posebne nakloojenosti in prijaznosti. Obenem pa se zavadamo, da brez nas tudi tiste stabilnosti rn konsistentnosti d-ružbe, ki sta možni, ne bo. In prav to morata upoStevati nova znanslvena in nova kulturna politika.
Kaj to »praktično« pomeni? To pomeni, da so bili polpretekli konflikti med politiko in ideologijo na eni ter mišljenjem in pesništvom na drugi strani posledica ne samo pre-tiranega strahu pred oporečništvom, ampak tudi zahteve (nanjo že nekaj časa opozarja-ta Kermauner in Rupel) po poobčenju posebnosti, se pravi po izobčenju posebnežev. To pomeni, da je z našo znanstveno in kulturno polttiko nekaj narobe, če se že skoraj dvaj-set let — odkar sem bil nastavljen kot raziskovalec, kasneje kot docent oziroma znanst-veni sodelavec — samo s podvojenim delovnim časom (v službi in doma) lahko vsaj d&l-no izmaknem različnim recenzentom in cenzorjem. Zakaj stužbeno se smem ukvarjati le s tistim, kar je zaželeno, ne pa s tistim, kar je naloga mišljenja in kar si zato sam želim. Kajpada je lafrko z vidika Institucije nekaj narobe zgolj z mano, medtem ko sta znanstve-na in kulturna politika popolnoma »v redu«.
Vendar se tako, kakor sem opisal, ne počutim samo jaz, in zato si velja polpreteklo zgodovino ogledati pobliže.
Za nami in pred nami
Z vidika mišljsnja in pesništva (umetnosti) se celotna povojna doba deli na pet obdobij.
Prvo obdobje od leta 1945 do 1955 je obdobje socialističnega realizma na področju itmetnosti in dialektičnega rnateriatizma na področju mišljenja. Medtem ko pomeni socia-listični realizem ideološko nasilje nad umetnostjo, pomeni dialektični materializem ena-ko nasilje nad mištjenjem. Glavni izvajalec enega in drugega je bil Boris Ziherl, ki že v članku Dekadentstvo pod videzom borbe proti malomeščanskim usedlinam (Novi svet 1948) napade tudi Zupanovo dramo Stvar Jurija Trajbasa in Pirjevčev zagovor te drame v Zapiskih o naši literarni problematiki (Ljudska pravica, 28. maja 1947).
V drugem obdobju od lela 1955 do 1965 prevladuje eksistencializem, ki izvira sicer iz Sartra, a se močno opre na mladega Marxa in njegov pojem alienacije. Od Besede (1951-56) prek Revije 57 in Odra 57 do Perspektiv (1960-64) je to gibanje, katerega teore tiki so bili Janko Kos, Primož Kozak, Taras Kermauner, Jože Pučnik in Veljko Rus, po-stajalo čedalje bolj razločno in vplivno. Eksistencializem je neposredno nasprotje dialek-tičnega materiaHzma. Medtem ko se dialektični materializem sklicuje na objektivne za-kone, izpostavlja eksistencializem subjektivno svobodo. Po prvem je človek glede na ob-jektivno zakomtost zgodovinskega razvoja in glede na svojo pripadnost določenemu druž-benemu razredu brez izbire, po drugem je svoj lastni projekt in zato nenehoma pred mož-nostjo izbire, Seveda je objektivnost dialektičnega materializma le navidezna, saj o tem, kaj je objektivno in kaj ne, odloča Partija kot samozvani Subjekt zgodovine. Eksistenciali-zem zato kaj kmalu ugotovi, da se diamatski objektivistični zakoni sproti sprevračajo v subjekiivistične direktive Partije, ki jim le nasilje diktature lahko da pečat spoznane nuj-nosti oziroma objektivne zakonitosti (veljavnosti). In ker si je Partija hkrati vzela pravico do nadzora nad obstoječim in njegovim spreminjanjem, je po mnenju novolevičarskega eksistencializma tudi odgovorna (kriva) za vse obstoječe. Od tod perspektivaška brez-obzirna kritika vsega obstoječega od spodaj navzgor, tja do partijskega vodstva. Značil-no je, da tudi umetnost iz kroga Perspektiv rada sega v višje sfere oblasti (Smoletova Antigona, Kozakov Kongres), četudi pozna obenem socialno (Rožančeva Topla greda), subsocialno (Božičev Zasilni izhod) in Iranssocialno (Otroka reke Daneta Zajca) raven.
Tretje obdobje od 1965 do 1975 je heideggrovsko obdobje. Nastopilo je po ukinitvi Perspektiv in dogodkih v zvezi z njo (prepoved Rožančeve Tople grede, ponovni zapor za Pučnika, zamenjava uredništva Sodobnosti, represija nad študentskim gibanjem). Vse to se je še zrtierom dogajalo v imenu Ideje o lepši Prihodrwsti. Zato -smo se začeli spraše-vati, ali ni nasprotje med grdo stvamostjo in lepo Idejo le navidezr>o. Ali ni »grda« stvar-nost prav posledica »lepe« Ideje. Tega istega principa, iz katerega sta izhajali tako dia-maisko starolevičarska kritika vsega obstoječega od zgoraj navzdol kot eksistenciali-si»cno novolevičarska kriirka vsega obstoječega od spodaj navzgor. Slo je torej za prob-ematizacijo in tematizacijo Ideje same. Heideggrove analize so kazale, da so ideje pla-tea|S4tna (metafizična) zadeva in da Ideja kot ideja idej, kot najvišja ideja znotraj onto-oio$Ke strukture metafizike ni nič drugega kot platonistično ime za najvišje bivajoče, zalds°ta' 'n kakOr BOg kot naivišie bivajoče n\ isto kot bit, tako biti m isto kot biti e/o. Potemlakem smisel biti m istoveten z delovanjem v imenu Ideje. Narobe. Akcija smrteniJ lde)e' k'je> kakor so P°kazale Pirjevčeve študije o junaku evropskega romana,
"°"osna m samomorilska, pomeni pozabo biti, pozabo razlike med bi.tjo in bivajočim, oh<:tn !S.Vek°m 'n subJ6kt0m (akcije) itn. Takšno razmišljanje je impliciralo odvrnitev od Dred (bivajočega) in zaobrnitev k biti kot biti, k človeku kot zgolj človeku, ki je
Dwir^em,Smrtno in Š6le »POlem« ideološko bitje, nosilec takšnih ali druga^nih idej. Na ubrai 4 illteralure se Je jih je nakazala pobuda, kri.teriji razločeva-nja kulturno ideoloških projektov (smeri, stilov, skupin) in umetniških del, namreč niso izmiSljeni, itemveč zabeleženi prek analize pravkar nastalih del. Ko pa so bili ti kriteriji zabeleženi, se je pokazalo še nekaj drugega. Ne kažejo le naprej, ampak dobiva v njiho-vem vzvratnem ogledalu drugačno podobo 1udi preteklost.
Pri razčlenjevanju polpretekle zgodovine sta dobili vrednost kriterija tista noetika in tista poetika, ki sta imeli poleg svoje vsakokratne še »dodatno«, razvojno razsežnost. Ta kriterij nas zdaj uvršča v peto obdobje, v obdobje individualnih avtonoetik in avto-poetik. Naše-obdobje je obdobje, ki je pripravljeno priznati le izrazito samobitne oseb-nosti. Toda takšno osebnost smo Slovenci imeli že skozi vsa navedena obdobja. Kocbe-kovo pesništvo se ni uklonilo nobenemu izmed obravnavanih obdobij in jih je prav zato opredeljevalo vse po vrsti. In danes je bolj živo ko kdajkoli.
Obdobnostno razčlervjevanje in ustrezno klasificiranje potemlakem ne izhajata iz lo-gike posebnosti, marveč iz logike občosti (poobčujeta in izobčujeta). Pred nami je torej naloga ponovne in drugačne interpretacije ne le Kocbeka, ampak tudi Udoviča, Strniše, Za}ca, Jauferja, Zagoričnika, Snoja, Svetine in glede na njegove posamezne pesmi celo šalamuna. Kajti vsa umetniška dela se ne dajo stlačiti v kalup posameznih zaporednih obdobij. Med njimi so takšna, ki za določeno obdobje niso značilna, a segajo prav zato morda čez obdobje, kateremu sicer pripadajo.
Manj razveseljivo je dejstvo, da se lahko tudi »teorija«, ki pripada pravzaprav le ene-mu obdobju, lahko na umeten način vzdrži pri življenju tudi v drugih obdobjih. To se pri nas dogaja z dialektičnim materializmom, ki še zmeraj prevladuje v marksističnem univerzitetnem izobraževanju, čeprav se pogosto skriva za poudarjeno humanističnim ali celo strukturalističntm videzom. V »pravem« trenutku stopi kajpada odkrito na plan. Nika-kršno naključje ni, da je zavod za šolstvo SRS prav v letu 1975 izdal priročnik z naslovom Osnove dialektičnega materializma, priročnik s številko 1 v seriji diamatskih kratkih kur-zov, ki smo jih bili znova deležni po četrtstoletnem odmoru. To indijansko poletje dia-mata, ta nasilni vdor dialektičnega materializma v neko povsem drugo obdobje ni ostal brez učinka; z njim so žal začeli koketirati tudi lacanovci, avantgardisti četrtega (1975 do 1980) obdobja. Kmau so se sicer obrnili proti njemu, a njihova althusserjevsko obar-vana kritika je ostala na površju.
Permanentne nevarnosti dialektičnega materializma zato nikakor ne gre spregledati. Toliko manj, ker obstajajo tudi r>jegovi prikrrti škodljivi učinki. Diamatska brezobzirna kritika vsega obstoječega od zgoraj navzdol namreč neogibno povzroča nasprotno kriti-ko, kritiko vsega obstoječega od spodaj navzgor. Tako se vedno znova vračamo v polo-žaj, ki je bil že nekajkrat za nami in bi moral po notranji logiki našega kulturnega raz-voja tam tudi ostati.
Tendenca po obujanju dialektičnega materializma, filozofske osnove stalinizma, je restalinizirajoča tendenca. Naj bo ta stavek tudi odgovor tistim, ki so se spraševali, o kakšnih restalinizirajočih tendencah sploh lahko govorimo pri nas. Noben socializem ni varen pred elemervti stalinizma in zato bomo povsem zunaj stalinističnega obnebja šele tedaj, ko bo tudi pri nas možna sproščena razprava o njih. Eden izmed govorcev na IX. plenumu kulturnih delavcev OF je svoj nastop 25. 9. 1981 sklenil takole: »Predstavniki stalinističnega sindroma pa so na področju naše umetnostt graditve mest veliko bolj zviti in hkrali tako nevarni in močni, da si o njih to pot ne upam govoriti.« Če naj Nova revija kaj prispeva k premagovanju tega strahu, potem bo morala še nadalje ohraniti to-liko poguma, da bo razpravo o stalinizmu ohranjala odprto. Razpravo tako o izvirih in ele-mentih stalinizma kot o stalinističnih sindromih.
Nova revija se ne odreka kritiki. Toda pred kritiko je, kakor določa njeno programsko izhodišče, obravnava kriterijev vsakršne obstoječe ali možne kritike. Ker je Ideja postala sestavina obstoječega in se Spreminjanje utrjuje kot edina stalnica današnjega sveta, Ideja ne more biti več kriterij kritike.
Osnovni kriterij urednikovanja
če ni nič tako svetega, da ne bt moglo biti preseženo, potem je vse tudi prekleto. Zato na ravni kriterijev ne gre več za spreminjanje, marveč za svetost sveta.
Prekletstvo, ki ga je umetniška avantgarda izrekla nad svetom tradicionalne umet-nosti, se je nazadnje obrnilo proti njej sami. Trenutki njenega samopreklinjanja so se čedalje bolj zgoščevali, dokler ni prišel trenutek dokončnega prepoznanja, da nima več kam naprej.
Nastopil je čas enakovrednosti tradicionalnih in avantgardnih smeri, klasike in mo-dernizma. Smo v dobi transavantgardizma in postmodernizma. Toda — in s tem smo na novem polju izrecnega in vztrajnega razločevanja — to ne pomeni, da smo v obdobju retradicionalizacije ali kakega neo-neoklasicizma. Kajti transavantgardizem in postomoder-nizem nista oznaki za kako, smer v starem pomenu besede, temveč prav označevalca preživelo&ti teh smeri kot takšnih. Vsakdo si bo pisal sodbo sam. Z lastno avtopoetiko.
Obračamo se k umetnosti, ki je zunaj tako z vidika klasične kot z vidika moderne umetnosti. Enakovredna sta Balzac in Brechi, medtem ko se Beckett giblje zunaj njune vrednostne strukture, zunaj korelacije med klasiko in modernizmom. In ta zunanjost, iz katere govorijo Kafka in Celan, Beckett in Borges, bo na področju umetnosti (pesništ-va) osnovni kriterij urednikovanja. Ta zunanjost sama, ne pa epigonsko ponavljanje ka-terega izmed njih.
Isti kriierij urednikovanja, zlasli glede prevodov, bo veljal tudi na področju mišlje-nja. Enakovredna sta Hegel in Nietzsche, medtem ko se Heidegger gib^je zunaj njune
nova REVIJA
metafizične strukture, zunaj korelacije med filozofsko klasiko in filozofski-m modernizmom. Bo šlo tedaj za vzpostavljanje hajdegerjanstva? Morebitni Heideggrovi epigoni spadajo v obdobje, ki se je izteklo že pred desetletjem Gre za nekaj drugega. Za dejstvo, da misel, ki ni vstopMa v ontološko diferenco, predstavtja metaftzični zaostanek. Mišljenje na ravni časa je lahko le mišljenje skozi, ne pa mimo Heideggra. Epigonstvo lemelji na dog-matizaciji odgovorov, pa naj bojo to Kantovi ali Heglovi, Marxovi ali Nietzschejevi, Hei-deggrovi ati Lacanovi odgovori. Spreminjanje odgovorov v dogme sovpada z instrumenta-lizacijo in ideologizacijo mišljenja, z apliciranjem odgovorov kot Tez, ki naj jih potrdi praksa oziroma življenje.
Nova revija se potemtakem ne bo razkazovala z nobenim »veleavtorjem«; poleg že uveljavljenih bo skušala predstavttr še vrsto drugih avtorjev. O tem priča že prevod Alexandra Demandta, ki ni posebno znan avtor, a smo ga objavili zaradi visoke stopnje analitične kritičnosti, s katero razgrinja mitologeme novejših in najnovejših ideologij. Ker epigonstvo sovpada z ideologizacijo, bo za marksomane odprta le rubrifca za polemike, medtem ko za dvogovor z Marxom ne bo nikakršnih omejitev. Toliko manj, ker se je izkazalo, da nujnost blagovnih odnosov v socializmu ni le historičnega, ampak tudi lo-gičnega značaja; zadnji čas je torej, da začnemo razpravljati prav o princiipih Marxove eshatološke kritike politične ekonomije, tj., o izhodiščih Marxovega mišljenja. Brez te raz-prave se bomo znašli slepi pred prikaznimi sodobnega sveta. Kakor smo že zdaj slepi za marsikateri pojav v naši družbi.
Nevarno je tak6 slepo predvidevanje na področju mišljenja in znanosti kot zasleplje-no igračkanje na področju umetnosti in pesništva. Sveta igra sveta, kaiteri je človek izro-čen prek svoje »sle po prvinski igri« (Kocbek), je usodna igra, ne pa igračkanje brez odgovornosti do zgodovine. Poudarjanje svobodne igre ustvarjalnih zmožnosti človeka, ki sicer izhaja iz pravice mišljenja in pesništva do njune ideološke neuvrščenosti, zaradi svoje privativnosti zato ne zadošča.
Celo vladajoča ideologija utegne v trenutku, ko začuti dekrepidnost Ideje, začeti poudarjati takžno pravico mišljenja in pesništva. Izrecno razločevanje med pesništvom in ideologijo ter med mišljenjem in politiko pa nasprotno ne pomeni depolitizacije oziro-ma apolitičnosti pesnikov in mislecev kot družbenih bitij. Ker smo izkusili, da smo ob tem, ko nam ideologi morebiti dopuščajo prebivanje v svobodnt oazi mišljenja in pesništva,
vsak čas prepuščeni tudi možnosti, da nam to oazo spremenijo v karanteno, smo se mo-rali čakanju na samoomejitev ideologije odreči in se izreči proti njenemu razširjanju na mišljenje in pesništvo oziroma znanost in umetnost.
Takšno ravnanje pomeni z vidika politike politizactjo enega izmed hnteresov v naši družbi. Toda ta »politizacija« je bila nujna. Ali ni tudi objava pobude za novo revijo pri-pomogla k ponovnemu žirjenju demokracije? In s .tem k preseženju stanja sredi sedem-desetiti let, ki ga je Pirjevec tedaj popisal takole: »Edifii subjekt je partija, vendar ne z nasiljem, marveč s takšno organizacijo, ki sploh ne omogoča nobene tvorbe. Zato tudi delegate zasipavajo s tako Hnenovamm gradivom. To je seveda neprimerno bolj 'humana' oblika od stalinizma, M očilno ni znaJ preprečM forrmranja grup, tendenc, ki jih je moral potem Jikvidirati. Torej je manipulacija zdaj popotna in s tem je politika kot taka likvidi-rana — se pravi, da tudi partija ni n&akršna politična sila več, ker politike ni, sploh je ni več, ker je vsa poWika v rokah partije. Biti delegat ni več politična funkcija — po-Ifctiki so samo še v partiji, a ti nimajo proti sebl ničesar političnega več i-n naši politiki so samo še fcombinatorji, računarji. Zato politični problemi lahko izbruhnejo samo iz sta-rih žarišč: zlasti nacionalizem: v kolikor je v Ijudeh še politi&na potreba, si mora poiskati nacionalistično oblhko. Tako je doseženo, da je vsaka neenaka politična misel že a priori obsojena na sovražnost, se pravi v forme, ki so zakonsko radikalrio ilegalne.« Če se ho-čemo danes izogniti nacionalističnim požarom, metafizičnemu poistovetenju naroda in nactje ter premeni nacije v Nacijo, tedaj je treba bolj razviti tudi politiko kot politiko.
Pluralizem samoupravnih interesov kot politična obltka soupravljanja v družbi ni mogoč brez politike kot politike. Mišljenje in pesnižtvo hodrta svoja pota. Zato bi bilo prenagljeno trdrti, da razvoj politike kot politike omogoča tudi razvoj mišljenja in pes-ništva. Toda znanost kot znanost in umetnost kot umetnost imata tam, kjer je razločen tudi prostor politi-ke kot politike, vsekakor jasnejše perspektive.
Pričujoči tekst vsebuje seveda moje izjave, izjave začasnega glavnege in odgovornega ufed-nika, ne pa morda celotnega uredništva Nove revije. Pravzaprav spadajo v rubriko Razhajanja in srečanja, kjer jih nameravam braniti v prihodnje.
Tine Hribar
24
25
nova
o inteligenci in intelektualcih
Frančiška Buttolo Pogovor z Angelo Vodetovo
Angelo Vodetovo sem prosila za pogovor ob 50-letnici izida njene prve knjige ŽENA V DANASNJI DRUŽBI (1934), ki brez dvoma pomeni mejnik v zgodovini slovenskega feminizma. K temu pa me je spodbudilo tudi pismo neke bralke, ki je v beograjski reviji Nada spraševala o povojnem življenju in delu Angele Vodetove, češ da ne bi bilo slabo, če bi tudi mlajša generacija žensk kaj več zvedela o femi-nizmu, kakršnega je pred vojno širila Angela Vodetova. Očitno omenjena bralka ni mogla najti nobenega priročnika oziroma ustreznega leksikona, v katerem bi ji bile na voljo najosnovnejše informacije o življenjski usodi Vodetove.
Buttolo: Zdaj, ko so številni vaši vzpo-ni in padci že daleč za vami in mirno ži-vite v Ljubljani kot dvaindevetdesetlet-na upokojena učiteljica defektologinja, nekdanja sodelavka Zenskega sveta, avto-rica znane knjige SPOL IN USODA (I, 1938; II, 1939), predvojna komunistka s skoraj dvajsetletnim partijskim stažem (izključena 1939, ob sklenitvi pakta med Hitlerjem in Stalinom), interniranka v Ravensbriicku in po vojni zapornica v Brestanici (zaradi protidržavnega delova-nja), vas prosim, bodite tako prijazni in privolite v ta pogovor ter mi povejte, kako gledate na svojo feministično-mark-sistično dejavnost med obema vojnama?
Vode: Kot lahko preberete, se začenja moje delo Žena v današnji družbi s te-mile mislimi: »Če hočemo razumeti da-našnji položaj žene, nam je potrebno dvo-je. V prvi vrsti moramo poznati in razu-meti pojave družbe, v kateri živi in ka-
moramo poiskati tudi vzroke teh pojavov, katerih zapovrstnost nam kaže zgodovin-ski razvoj družbe. Samo na ta način mo-remo spoznati medsebojno povezanost do-godkov in razumeti, zakaj se je ta ali ona družbena oblika razvila tako in ne dru-gače.<*
Buttolo: Čeprav je vaša prva knjiga nekakšen kritični zgodovinski pregled družbenega položaja ženske od srednje-ga veka do časa med obema vojnama, je zanjo najbolj značilno vaše protifaši-stično razpoloženje, pa tudi marksistično prepričanje. Zakaj?
Vode: V tridesetih letih — tudi že prej — sem o feminizmu večkrat predavala, a ne le v Sloveniji, na primer v Hrast-niku in Trbovljah, temveč tudi v Zagre-bu, Splitu, Beogradu, Sarajevu, kamor so me vabile predvsem feministke, ven-dar nisem govorila samo o ženskem vpra-šanju. Prav tako se mi je zdelo potrebno
_ j__za______i:i:x_;i____1
lemih, ki niso bili v neposredni zvezi s feministično tematiko. Pozneje sem snov svojih predavanj uporabila tudi za knji-go; tako so nastala na primer poglavja o ženski pod fašizmom. V enem od njih sem napisala: »Danes je fašizem na po-hodu ne samo v evropskih državah, tem-več po vsem svetu. Najbolj zverinski po-jav te gospodarske in kulturne anomali-je doživlja poleg italijanskega nemški na-rod. Da je fašizem v Nemčiji zaplamtel v tako divjem ognju, je treba iskati vzrok razen v gospodarskih tudi v psiholoških dejavnikih. L. Bauer opisuje svoje roja-ke takole: 'Nemce označuje neomejena sprejemljivost za laž, strast za organiza-cijo, genij poslušnosti, nagnjenje k ek-stremom in pomanjkanje smisla za pra-vo mero ...' Narod s temi lastnostmi je moral doživeti katastrofo, zlasti, ker so
nova REVIJA
Seveda so bila takšna javna predava-nja tedaj zelo nevarna, tudi draga, saj sem si jih plačevala sama, o honorarjih pa ni bilo govora. Poudariti pa moram, da za uspeh ni zadoščalo le moje zavze-manje za napredno ideologijo, poslušal-cem sem se morala približati tudi čisto človeško, s svojimi pogledi na vsakdanje probleme, predvsem socialne. Ne nazad-nje sta bila pomembna tudi uglajeno ve-denje in prijetna zunanjost.
Buttolo: Takrat so tudi k nam že pro-dirale nekatere fašistično obarvane ideje o ženski; se vam zdi, da so za vedno po-kopane?
Vode: Upajmo, upajmo. Sicer pa pre-sodite sami. V poglavju Fašizem in žena sem zapisala: »Fašisti načelno zanikajo pravico žen do javnega udejstvovanja, zato jih izločajo polagoma, a dosledno iz javnih služb. Po njihovem mnenju bi po-menil trajen ženin vpliv na državno in družbeno ureditev neizogibno propast družbe. V bistvu pa temelji ta ideologija v gospodarski krizi. (...) Ker pa v Nem-čiji že nekaj let pada število prebivalstva, zvračajo narodni socialisti krivdo na je-ministke, ki odtegujejo ženo njeni pri-rodni nalogi.« Nasprotno pa sem se sama, v skladu s svojim marksističnim prepri-čanjem, zavzemala za vse tiste ženske pravice, za katere se mnoge borijo še dandanes, saj sem v knjigi opozorila, da bo žena kos »svoji nalogi pri sooblikova-nju družbe« samo, če bo stala na trdnih tleh spoznanja, »ker bi jo sicer omajali razni preroki s svojimi trditvami o nje-nih nalogah in dolžnostih ter o njeni pri-rodno utemeljeni podrejenosti«. Osebno menim, da jepri nas enakopravnost v.ve-liki meri uresničena, čeprav se dogaja, da tudi zaposlena ženska včasih ne vidi svojih interesov v okviru delovanja ce-Jotne družbe, ampak se omejuje le na gmotne koristi, ki ji jih nudi njeno pod-jetje oziroma ustanova. Sicer pa smo se takrat navduševale nad idejami Alek-sandre Kollontajeve in Clare Zetkin, ki je bila povezana z Leninom, saj se s Sta-linom sploh ni bilo mogoče pogovarjati.
Buttolo: Čeprav so bili časi pred drugo vojno, mislim na čas po letu 1937, vse prej kot primerni za široke razprave o seksualni revoluciji, ste leta 1938 v svoji knjigi Spol in usoda posvetili precej : prostora marksističnemu rezumevanju seksualnosti. Ste o tem tudi javno preda-vali?
Vode: Komunisti smo o tem res deba-tirali, na zborovanjih pa te problematike raje nisem načenjala. V knjigi Spol in ' usoda sem poskusila javnost prepri-• ,čati, da marksisti pravilno razumemo sek-sualno svobodo, zato sem napisala: »Po-sebno značilna je Leninova izjava, ki jo je podal že leta 1920, ko je bilo revolu-cionarno razpoloženje tudi v spolnem živ-Ijenju na višku: 'Čeprav sem vse prej kot mračen asket, se mi zdi vendar tako ime-novano novo spolno življenje mladih — in pogosto tudi starih — kakor nadalje-vanje nekdanje meščanske prostitucije. Vse to početje nima s svobodo v Ijubezni, kakor jo razume pravi marksist, ničesar skupnega. Znana je famozna teorija, da pomeni za marksista zadovoljitev Ijube-zenskega nagona toliko, kakor izpiti ko-
zarec vode. (...) Jaz se zdhvaljujem za iak marksizem, ki izvaja vse pojave in spremenibe v ideološki gradnji družbe nčposredno in premočrtno iz njihove go-spodarske osnove. Tako preproste pa te reči vendarle niso ... F. Engelš je v svoji knjigi Izvor družine pokazal, kako po-merribno je, da se je spolni nagon razvil do individualne spolne Ijubezni ter se po-plemenitil'.« Zaradi takšnih misli so me mnogi napadali, še posebno Slovenec.
Buttolo: Kako pa ste reagirali na Slo-venčeve napade? Vas je kdo branil?
Vode: Slovenčevi uvodniki so bili ne-kako abonirani na mojo nemoralo. Vidi-te, takole me je branila Nina Korene-No-vakova leta 1940 v Ženskem svetu: »Zve-za akademsko izobraženih žen je vtakni-la v žep kritiko v Slovericu z dne 21. I. 1939 pod naslovom 'Kaj pravite'; dalje 28. I. 1939 v Slovenskem delavcu pod mastnim naslovom 'Akademskim ženam — o slovenskem občestvu' na prvi strani priobčene lekcije o pomembnosti 'kvan-te konjskega hlapca' in 'strupa' protikr-ščanskih naukov knjige Spol in usoda.« Slovenec me je napadel tudi v svojem uvodniku 15. II. 1940.
Buttolo: Kolikor vem, ste bili leta 1940 že v sporu s partijo, mar ne?
Vode: Ob sklenitvi pakta med Hitler-jem in Stalinom bi morala^prenehati z javnjm protifašističnim delovanjem. Ni-sem mogla, sploh pa ne po vsem tistem, kar sem bila pred tem govorila na pre-davanjih in zborovanjih, pisala v knjigah in različnih listih. S komunisti sem prišla v spor; o tem, da me je treba izključiti, je bil še najbolj trdno prepričan Franc Leskošek-Luka, zato ker sem prernalo spoštovala partijo.
Buttolo: Kako ste preživljali vojni čas?
Vode: Pomagala sem štajerskim begun-cem in pri reševanju zapornikov, dckler me ni 1944. »Slovenski dpm« v enem od svojih napadalnih člankov imenoval »rde-ča pionirka«. 2e čez dva dni sem morala v žensko taborišče Ravensbnick, od koder pa sem se kmalu vrnila, po posredovanju nemškega majorja Btela, upravnika ljub-ljanske ofieirske menze, ki je med dru-gim, ko je iz Ljubljane hodil k svoje-mu »gauleiterju« na Bled, prinašal tudi pisma partizanov njihovim svojcem v Ljubljano. Za izpustitev je Biela posre-doval zato, ker se je hotel oddolžiti moji sestri za pomoč njegovi bolni ženi, ko je prišla k njemu v Ljubljano. Po vrnitvi iz taborišča sem iskala delo, a so me oku-patorske oblasti zavrnile s pismeno izja-vo, da službe ne morem dobiti, ker sem komunistka.
Buttolo: Dokončno ste se umaknili iz javnega življenja leta 1947, ko ste bili ob-sojeni na dvajset let zappra zaradi delo-vanja proti državi. Kaj menite o dogod-kih, v katere ste bili takrat vpleteni?
Vode: Poglejte, v Slovenskem poroče-valcu (vidim, da je §t. 177 iz leta 1947, pripomba F. B.) pod naslovom »Delovno Ijudstvo ne more dopustiti, da bi kdo ru-šil in oviral napore v času, ko žele naši narodi mir in sožitje z vsemi drugimi dr-žavami, da bi kdo ščuval k tuji interven-ciji proti naši državi,« podnaslov pa se glasi: »Vohunska družba pred vrhovnim
sodiščem v Ljubljani«, v enem od števil-nih člankov piše: »Kot hlapci v službi tu-jih gospodarjev so se posluževali najbolj oštudnih sredstev v izdajalski borbi proti Ijudski oblasti in naši državi.« Obtožnica se glasi: »Obtoženi so izvrševali vohun-stvo v korist tuje države in so se v ta na-men povezali s Člani predstavništva neke tuje države v hjubljani in Beogradu. (...) Kot člani tako imenovane 'Stare pravde' so vzdrževali zveze s splošno znanim vo~ hunom Gestapa, bivšim jugoslovanskim podpolkovnikom in vojaškim atašejem v Berlinu, Vauhnikom, in z njim sodelova-li. Vzdrževali so neposredno zvezo z voj-nim zločincem in narodnim izdajalcem Dražo Mihajlovičem in delali po njego-vih navodilih.« V št. 179 pa lahko pre-berete izjavo mojega tožilca, ki se glasi: »Vi niste član OF! Bili ste član OF, ne zaradi OF, ampak zato, da špijonirate in dobivate podatke o organiziranju OF. To je bila vaša vloga v OF.« Obsojena sem bila na 20 let odvzema prostosti s prisil-nim delom in na izgubo političnih pravic za dobo 5 let. Seveda pa je bil to še pro-ces po sovjetskem vzorcu, spominjam se, da so v mestu govorili o nas po zvočni-kih. Mislim, da takrat nisem iskala pra-ve poti za odpor proti stalinizmu, od ka-terega smo se ločili 1948. Buttolo: Koliko časa ste bili v zaporu? Vode: Po tej zgrešeni »lastni poti v so-cializem« sem bila do leta 1953 v Bresta-nici; pomilostili so me, rehabilitirana pa še nisem. No, saj povsem dobro živim, skromno, a kaj vem — še kar živim in živim. Ne vem, tako je.
Pogovor je nastal nekaj dni pred kon-cem leta 1983.
31 32
nova
Pozor, omet od$9da
Ljubljana je bila nekoč provincialno me-sto s provincialno dušo. Potem s.rr^ jo postavili za glavno mesto vseh Sloven-cev. Je presegla to provincialnost z veli-kopoteznim samo-zavestnim prestolni-škim programom svojega razvoja, ki naj daje mestu ob vsem spoštovanju do nje-gove preteklosti trdno zgodovinsko per-spektivo in nacionalno relevantnpst? Ali v svoji urbanistični projekciji sledi tistj klinamenski tenziji, ki ni mhilistična do tradicije, marveč ji gre za vzpostavljanje drugačnosti, ki se lahko pokaže edino ob upoštevanju izročila, torej v njegovem produktivnem nadaljevanju? Samo taka kontinuiteta namreč omogoča ohranjati tisto urbanistično celovitost, ki se ne more podrejati enodnevnim, zasilnim in diletantskim rešitvam, v katerih je izvor provincializma.
Ko se s to mislijo oziram po Ujubljani in skušam svoje vtise povezati v pregled-no celoto, se mi v ospredje zrivajo vsi tisti povojni urbanistični posegi v seda-njem mestnem središču, ki kažejo prav na to, da je mesto žrtev lastne provin-cialne urbanitične politike. To se pokaže že pri samem poimenovanju ulic. Osred-nja mestna avenija, Titova cesta. k.atere severni del je razdrapan, da bog pomagaj, se na vsem lepem konča pri Pavlihi, od tam. naprej pa se lahko pelješ po Kar-deljevi cesti naravnost do Gradašeice. Gradišče je ob tolikšni domiselnosti po-imenovalcev ljubljanskih cest seveda ostalo praznih rok.
Poraetli smo tudi s Kpngresnim trgom, ki smo ga preimenovali v Trg osvobo-ditve; v njegovem osrčju pa s& narp men-da obeta tudi monumentalen obelisk, s katerim se bo arh. Ravnikar oddolžil Plečnikovemu spominu.
Na uresničitev pa čakajo tudi načrti, po katerih naj bi arhitektonsko zaklju-čeni ambient bivšega Kongresnega trga, ki mu je dal sedanjo podobo arh. J. Plečnik, porušili in ga z novo pozidavo kareja med Kazino in' čopoVjp povezali z nastajajočo in že takoj na zaeetku glede na prvotne načrte ambienfcalno skaženo Kraigherjevo ploščadjo,
Za začetek smo iz stavbne čeljusti, k*', obkroža trg, izdrli le en zob — hišo žr^ar: ven Šumija, kjer naj bi namesto nje menda stala nova palača CK ZKS, tre-nutno pa tam zija s travo poraščena luknja. A vse to je kj0maj omernb^ vredno.
Pri rekonstrukciji Titove ceste leta 1962 smo bili bolj vejikppotezni. Povsem neparadna, zato pa sioer* živahna predvoj-na Šelenburgova ulica se je marala umakniti štiripasovnici, po kateri smo speljali ves mogoči cegtni promet skozi
srce mesta; tudi tanke fta prvomajski paradi. S Šelenburgovo ulico, ki je nekoč predstavljala osrednje ljubljansko trgov-sko središče in je bila eden najzanimivej-ših urbanističnih ambientov, kjer so se stikali in prepletali različni elementi ba-ročne, srednjeveške in medvojne Ljub-Ijane (B. Mihelič, Urbanistični razvoj Ljubljane, str, 34), je padla tudi ena naj-lepsih ljubljanskih baročnih stavb — Kozlerjeva hiša. Že tako arhitektonsko dokaj siromašna Ljubljana, je bila ob reprezentativno stavbarsko mojstrovino. Žq res, da so takrat odločujoči oblastni-ki skušali razburjeno kulturno javnost potolažiti z obljubo, da bo Kozlerjeva hiša rekonstruirana v arboretumu Volčji potpk na mestu med vojno požganega Sauvanovega gradu, a to je bila kaj slaba totažba, za povrh pa, kot se je izkazalo, čisto navaden pesek v oči. Iztrgana iz svojega primarnega arhitekturnega oko-Ija, bi bila stavba seveda nekaj čisto drugega od tega, kar je bila prej; a tudi ta obljuba je ostala neizpolnjena: pred leti si v Volčjem potoku še lahko videl na kupu klavrne fasadne ostanke Kozler-jeve hiše, danes pa ni najbrž tam prav nobenega kamna več.
Arh. Edo Ravnikar je sicer v svoji študiji predlagal, naj se Kozlerjeva hiša ohrani tako, da se v njej odpro arkade za en vozni pas in hodnik za pešce; toda ta zamisel se je uresničila šele na stav-bah vzdolž Titove in Kardeljeve ceste med Subičevo in Aškerčevo. A kako! Skozi nekdanja stanovanja in poslovne prostore speljani hodnik za pešce je vi-deti kot provizorij, ki čaka na svojo končno ureditev. Tako neuglednih in že na prvi pogled dovolj vidno imputiranih arkad ne vidiš nikjer na svefu. Nunski vrt, ki ga je Ravnikar v svojem prvotnem projektu urbanistične ureditve mestnega središča želel ohraniti kot park, saj naj bi se preko njega in Kongresnega trga tivolsko zelenje izlivalo proti Ljubljanici in Gradu, smo podrli in po novem Rav-nikarjevem načrta poploščili in pozidali. Tako smo dobili reprezentativno agoro, kjer so se Glanzovi skupščii^i nasproti naselili trgovska hiša, banka, Iskra, Can-karjev dom in avtomobili. Vse to smo ,okrasili s tremi spomeniki. Najprej z -itionumentalnim spomenikom zmage in r^volucije, pod katerim najj bi se preta-Jčalla večna voda življenja, nad njo pa plamenel neugajsljivi ogenj, ki naj bi sim-bolizjral upOrno snujočega slovenskega duha; pi treba poudarjati, da vodica ne-nehno presiha, duh pa se je pogreznil v večno temo.
Zraven njega smo postavili spomenik samoupravljalcem. Truma brezobličnih ljudi sledi svojemu voditelju, ki ima edi-ni spodoben obraz. In nihče od brezlič-nežev se ne ozre. S čim neki in za čim pa
naj bi se tudi oziral? Zdi se, kot da bi
se kiparjeva refleksija slovenstva odlila v svoj farsični sklep: takšna je slovenska družbena pastorala.
V skladu z njo smo preoblikovali tudi podobo mesta. Strokovno zasnovane ur-banistične zamisli je zmerom preglasila laična politična moč. Pa smo šli vase in izdelali nove projekte... Tretji spome-nik stoji pred Cankarjevim domom. Iz masivnega metalnega kubusa zre v obi-skovalce rastrirani Cankarjev portret. Ni mu bilo dano, tujcu med nami, ki pa se vsi po vrsti, ob pravem in nepravem času, tako radi sklicujemo nanj, da bi stopil pred nas z vso svojo strpinčeno postavo, kot jo je zares mojstrsko, štu-diozno in z izjemno afiniteto upodobil v svojih plastikah Janez Boljka. Ne, takšnega sakrilega pa Slovenci nad na-šim največjim pisateljem že ne bomo dopustili, so vpila pisma bralcev, je rekla kulturna rubrika Dela in so zmerjali te-lefonski klici v kiparjev dom. Pa smo ga, svojega junaka, stlačili v kovinsko kocko in zaprli za rastrsko rešetko, izza katere naj gleda, kdo vse prihaja v njegov, Can-karjev dom.
Ljubljana pa je tako spet kot že toli-kokrat — spomnimo se samo Cankarjeve polemike ob Zajčevem spomeniku Pre-šernu — zavrgla možnost, da bi se pona-šala s spomeniško plastiko, ki bi s svo-jim skulpturnim habitusom, v katerem se izraža neidealizirana resnica Cankar-jevega življenja in družbenega položaja, govorila v prostor o usodni intelektualni in ustvarjalni zaznamovanosti človeka, ki v svojem kritičnem »tujskem« individu-alizmu ne bi mogel nikoli pristati v brez-oblični gruči za kakšnim pastoralnim vo-diteljem.
Zato pa se to nenehoma dogaja povoj-nemu ljubljanskemu urbanizmu. Razpi-sani co urbanistični natečaji, predloženi projekti, podeljene nagrade, mestne urbanistične^zadeve pa gredo mimo vsega tega svojo pot, pri čemer nemalokrat so-delujejo tudi avtorji nagrajenih projek-tov. Politične odločitve temeljijo v par-cialnih izhodiščih pri reševanju kom-pleksnih urbanističnih vprašanj, zato se vselej izkažejp za kratkoročne, nasilne in diletantske; njihovo poglavitno vodilo je, da skušajo čim hitreje in na videz po-ceni reševati nastale urbanistične zagate, ne da bi kaj prida upoštevale urbanistič-no izročilo in razvojne perspektive me-sta. To se je naravnost eklatantno poka-zalo ob aferi s podvozi. Ze Fabianijev po-potresni načrt urbanističnega urejanja Ljubljane je predvideval poglobitev že-leznice ali njeno prestavitev na mestno obrobje, čeprav tedaj še ni bilo nobene prave potrebe za to. Ta se je razvidneje pokazala med obema vojnama, zato je bil leta 1936 sprejet sklep o poglobitvi železniških naprav skozi mesto, priprav-ljeni so bili že načrti, »leta 1938 pa usta-novljen tehnični biro za izdelavo gene-¦ralnega projekta za rekonstrukcijo želez-niškega vozlišča«. (B. Mihelič, Urbani-stični razvoj Ljubljane, str. 33.)
Kljub temu da je torej že od vsega za-
kar z dvema cestama in železnico. Oba njegova dela pa med sabo povezuje nova podtalna pridobitev — podhod.
Podoben poseg je doletel tudi Erjavče-vo cesto, kjer je bil za povezavo mestne-ga središča z Rožno dolino izkopan še en cestni podvoz, ki je brutalno posegel v Vrtačo in osrečil s svojo prisotnostjo palačo izvršnega sveta in Akademijo upo-dabljajočih umetnosti.
Če bi poglobili železnico in ob pravem času zgradili severno obvoznico, bi vsi ti urbanistični posegi v nekdaj enega naj-lepših predelov našega mesta sploh ne bili potrebni. Pa smo raje spet vse za-packali in opustošili celotno okolje Pre-šernove ceste, ki jo je doletela usoda, da se je kot večidel mrtev prometni rokav spremenila v parkirišče. Tako se zdaj ta Bleiweisov cestni dedič ponaša z ulico, ki je razudena s prečnimi prometnicami in je kot celota funkcionalno povsem razpadla na posamične različno utripajo-če odseke.
S pravočasno zgrajeno južno cestno obvoznico bi razbremenili tranzitnega prometa tudi univerzitetno četrt ob Aškerčevi in fakultetam vsaj glede hru-pa omogočili boljše pogoje za delo. Prav tako pa bi lahko bolje rešili problem Karlovškega mostu in izvennivojskega križanja dolenjske železnice s cesto, ki zdaj nima nikakršnega pravega odvoda proti Igu, hkrati pa je novi most brez sleherne občutljivosti za organsko nasta-janje tega predmostnega tkiva pod Gra-dom popolnoma spremenil njegovo nek-danjo podobo.
A ker je že tako, se kajpada ni čuditi tudi tistemu, kar se dogaja nam vsem pred nosom na ljubljanskem gradu. Ne samo da sicer izredno draga rekonstruk-cija grajske stavbe traja že leta in leta, da stroški vrtoglavo naraščajo in da bo spričo vsega tega sanacijsko delo najbrž temeljito opravljeno, temeljita je ne le notranja, ampak tudi zunanja preobraz-ba gradu, saj z novo streho, ki ga je vizualno potlačila, in s prenovljenim stolpom, ki se ves bel vzdiguje iznad kamnitih zidov, daje slutiti, da se je sa-movoljno odrekel spomeniškemu var-stvu in nas hoče prepričati, da tisto, kar je bil pred obnovitvijo, ni primerno za današnji čas. Res je, da grad že poprej ni bil arhitektonsko enotna zgradba, saj so ga večkrat prezidavali, vendar bi ga bilo treba na zunaj ohraniti takšnega, kakršen je bil in kot se nam je naselil v zavesti, ne pa iz njega napraviti arhi-tektonsko še bolj nekoherentno skrpu-calo.
Po drugi plati pa je nemara kar pra-vično do prestolnice, da ta mestni simbol na lastnem primeru kaže, kako maloma-ren in zgodovinsko prezirljiv je naš od-nos do ljubljanskega spomeniškega, ur-banističnega in arhitekturnega izročila.
Koliko črnila je bilo prelitega samo ob ostanku Navja, pokopališča pri baročni cerkvi sv. Krištofa, ki jo je postavil slo-venski stavbenik Gregor Maček, in se je morala umakniti Gospodarskemu razsta-višču, grobovi kulturnih in političnih utemeljiteljev tega naroda, ki zna tako ravnati s svojo dediščino, pa so ostali na
starem mestu, kjer so izpostavljeni skru-njenju in so v spotiko ne le razstavišču, ampak tudi načrtovani novi železniški in avtobusni postaji. Kaj se bo zgodilo s tem izmaličenim preostankom Pleč-nikovega grobišča med gradnjo in po njej, če se ga bo seveda sploh še kaj ohranilo, si lahko samo zamišljamo. Skrajni čas bi najbrž že bil, da Navje zavarujemo kot pokopališki lapidarij, ki naj se kot spomenik vključi v kom-pleks obeh postaj, ali pa ga zares pošte-no in spoštujoč Plečnikov koncept pre-selimo na primernejši kraj, če mu tu grozi uničenje. A skoraj bi si upal trditi, da se bo uresničilo prav to, kar mu grozi. Dvomi, ki se v človeku vzbujajo, so nam-reč več kot utemeljeni ne le zaradi vse-ga, kar se je z Ljubljano, njenimi arhi-tekturnimi spomeniki in urbanističnim izročilom dogajalo doslej, marveč tudi zaradi tega, ker ne znamo tako kot se spodobi poskrbeti niti za takšen arhitek-tonski monument, kakršen so Plečnikove 2ale, ki še'posebej po postavitvi krema-torija in po preusmeritvi na industrijsko delujoči sistem povračanja mrtvih v prah in pepel, nezadržno propadajo.
Cez nekaj let bomo morda tudi pred 2ale postavili planke, tako kot že naj-manj dve leti stojijo pred vhodom v biv-šo realko na Vegovi, zraven pa pripis: pozor, omet odpada! Pa najbrž niti to ne bo potrebno, saj lahko nemoteno razpa-dejo kar brez napisa: mrtvim je tako in tako vseeno, živi pa se po svojih najbolj-ših močeh ravnamo po njih.
Ali naj vse to pomeni, da se v našem urbanističnem ravnanju z mestom utele-ša tisto, v čemer naj bi se izražala naša nacionalna integr-iteta? Prav gotovo ne. Ta se ne more udejanjati na eni strani z epohalnimi urbanističnimi vizijami, na drugi strani pa z dejanji, ki se izkazu-jejo za poljubna, nenačelna in škpdljiva; zdi se, kot da bi bila permanentna de-gradacija naše zgodovinske zavesti edini program, ki ga zmoremo uresničevati. Tu seveda ne mislim zgolj na urbanizem glavnega mesta, marveč na politiko, ki je z njim v najtesnejši zvezi. Kajti če se ta vede do njega dezorientirano in brez pra-ve programske zanesljivosti, ki bi zave-zovala na osnovi samozavesti, torej ustvarjalne kritične zavesti o nas samih in naši zgodovinski eksistenci, kakršna-koli že je, potem je to znamenje, da je tako s sloveasko politiko nasploh. Samo celovit kritičen premislek gospodarske-ga in kulturnega položaja Slovencev lahko rodi tudi realen nacionalni pro-gram, na podlagi katerega je mogoče stvarna, argumentirana in družbeno pre-pričljiva politika. Sicer bo vse skupaj zgolj parcialno krpanje vrzeli in reševa-nje zagat, kot se nam to paradigmatično razodeva v povojnem urbanističnem po-četju z Ljubljano. Dokler ne bomo pre-nehali gledati na kulturo zgolj skozi eko-nomijo, ne pa kot na integralno konsti-tutivno moč, ki v bistveni meri določa nacionalno vitaliteto in utemeljuje našo zgodovinsko integriteto, dokler torej ne bomo presegli »ekstremnega marksistič-nega stališča«, za katerega Bronislav Ma-linovski, ko govori o vzajemni funkciji ekonomije in kulture v družbenem raz-
četka v urbanističnih zamislih o širjenju
rLjubljane Proti severu glede izvennivoj-
Ckega križanja ljubljanskih severnih
fvpadnic in železnice prevladovala zami-
I el o poglobitvi železnice, smo se po voj-
tni seveda odločili drugače. V letih 1961
Irfo 1962 smo ^iub ugovarjanju strokovne
Kn laiČne javnasti, kljub spomenici Dru-
|ttVa arhitektov Slovenije in Društva
Lrradbenikov in tehnikov, kljub dokazo-
Ivanju, da bi bili stroški za izgradnjo pod-
Ivozov in za poglobitev železnice v končni
*fazi približno enaki, izkopali podvoza na
Titovi in Celovški cesti, Parmovo in Vil-
harjevo pa spremenili v slepo ulico. S
tem katastrofalnim posegom v mestno
tkivo, za katerega je arh. J. Lajovec že
takrat zapisal, da bomo čez leta primo-
rani zasuti oba podvoza in poglobiti že-
leznico, smo ne samo pretrgali naravno
in nemoteno povezavo središča mesta z
njegovim severnim zaledjem, marveč smo
po nemarnem in nespameti v čast spro-
žili neusmiljeno ritje po mestnih tleh, ki
je bilo v celoti skoraj gotovo dražje od
poglobitve železnice, za nameček pa je
prav barbarsko prizadelo nekaj funkcio-
nalnih mestnih konstituant.
Če se ne zaustavljamo ob podvozu na Drenikovi cesti, kjer bi prišla alternativ-na varianta s poglobitvijo ali prestavi-tvijo gorenjske železnice nemara lahko na vrsto kdaj pozneje — seveda pa bi morali že zdavnaj prej, kot se je to zgo-dilo, zgraditi severno obvoznico — in se ozremo na urbanistično dogajanje ob na-ši južni železnici, lahko samo strmimo.
čeprav sta že Fabiani in kasneje Pleč-nik načrtovala obvozne ceste okrog Ljub-ljane — in to večinoma daleč bolj zunaj mesta, kot jih z zamudo gradimo danes — smo po vojni tudi ves tranzitni cestni promet speljali skozi mesto; ta se ni va-lil samo po Titovi, marveč tudi po enem nekoč najlepših ljubljanskih bulvarjev ob tivolskem parku — po nekdanji Blei-weisovi, kasneje Prešernovi cesti.
Ko je bila Prešernova že dodobra zde-lana in za ves turistični in tovorni cestni tranzit več kot pretesna, smo ji napra-vili »by-pass« z vojaškim imenom Cesta VII. korpusa. Nič čudnega, da so padale žrtve. Prva med njimi je bil Jakopičev paviljon, ki ga je leta 1908 po Fabiano-vem načrtu večidel na lastne stroške po-stavil mojster Jakopič sam. Lepo secesij-sko stavbo smo podrli, galerijo pa pre-selili v nekakšno klet v hiši na Feranto-vem vrtu ob Titovi cesti.
Ta htonična naravnanost pri odmerja-nju prostora za kulturne prireditve je pnšla še bolj do izraza v Cankarjevem domu, kjer edino upravi sveti sončna lUč, vse drugo pa je zakopano v mirmidonsko Podzemlje. A povrnimo se k žrtvam Ce-ste VII. korpusa! Za Jakopičevim pavi-Ijonom so začela padati tivolska drevesa, kajti cesti se je morala umakniti tudi zeleznica, ki smo jo prestavili globlje v Park. Predvojno Plečnikovo sprehajališče, k» je bilo po najkrajši poti iz središča mesta po nekdanji Aleksandrovi in da-našnji Cankarjevi cesti speljano v tivolski Park in ki je imelo urbanistično zaklju-fcno podobo, je zdaj prerezano na dvoje
nova REVIJA
voju, ugotavlja, da »ekonomsko organi-zacijo nekega sistema smatra za končno določilo kulture«, dotlej bomo seveda tudi brez celovite zavesti o tem, kaj smo
in kako smo kot narod. Marginalizacija kulture s tem, da jo pojmujemo kot funkcijo ekonomije, namreč implicira tudi ekonomsko zaostajanje družbe, obo-
je skupaj pa pomeni provincializacijo in z njo vred zgodovinsko breztežnost.
Niko Grafenauer
33 34
nova
Jože Pučnik Brez naveze
17. junija 1963 sem bil pogojno izpuščen iz kazensko-poboljševalnega doma v Ma-riboru. To dobrohotno ime je dobila po vojni znamenita mariborska kaznilnica.
Da sem od devetih let strogega zapora odsedel nepolnih pet, je omogočila amne-stija leta 1962, po kateri mi je odpadla ka-zen za »sovražno propagando v pisani besedi«. Okrožno sodišče v Ljubljani je izreklo novo sodbo, po kateri se je ka-zen spremenila v sedem let strogega za-pora. Sam zakon o amnestiji je bil izraz liberalnejše faze, za katero se je odloči-lo zvezno politično vodstvo. V Sloveniji je to pripeljalo do ustanovitve »Perspek-tiv« in drugih oblik popuščanja represiv-ne kulturne politike. V tem obetajočem vzdušju so moji prijatelji nekajkrat in-tervenirali pri slovenskem političnem vodstvu in se zavzeli za rešitev mojega primera. Njihov razgovor z Borisom Krai-gherjem je pokazal nedoločno razumeva-nje za njihov interes, zgodilo pa se ni nič. Šele sredi leta 1963 je prevladala prag-matična ocena kulturnih razmer in tudi mojega primera. To sem v zaporu takoj začutil: zvrstilo se je nekaj obiskov Zlat-ka Seliškarja z ljubljanske Udbe, ki je bil dotlej zadolžen predvsem za škofijske zadeve, nato pa je po znanih personalnih spremembah pri Udbi prevzel kulturnike.
Zlatko Seliškar je bil zame povsem nov tip udbovca: inteligenten, skrajno obvla-dan, pripravljen za diskusijo, stvaren in prijazen, toda nič manj trden pri izvaja-nju direktiv. Znal je oceniti človeka in položaj, skušal zagrabiti pri globljih mo-tivih in učinkovito ustvarjati notranja protislovja. Presenetil me je in šele po ne-kaj urah prvega razgovora sem si uspel ustvariti približno podobo o njem in o njegovi metodi dela. Pri drugem obisku (bili so to vedno celodnevni obiski, enako kot pri njegovih predhodnikih) sem dojel, da dela po dveh načrtih: prvega, ki se ni prav nič razlikoval od načrta njegovih predhodnikov (javno priznati »kaznivo dejanje« in si tako skrajšati kazen), je uporabljal le za taktično zmedo, da bi lažje uveljavil drugega, po katerem naj bi zapornik priznal »vzgojni učinek do-slej prestane kazni-« in to zapisal v proš-nji za pogojni izpust. Znano mi je bilo, da brez take izjave pogojnega izpusta na-čelno ne odobrijo, vendar sem predlog odklonil. Razumel sem, da za Seliškarje-vo aktivnostjo tiči politična odločitev, ki
ji naj on poišče ustrezno obliko. Rezultat teh pogajanj je bil, da sem v začetku ju-nija napisal kratko, popolnoma formalno prošnjo za pogojni izpust, v kateri ni bilo niti besede o »krivdi« ali o »prevzgojnem učinku prestajanja zaporne kazni«. Po dveh tednih sem bil »-zunaj«, »na svobo-di«, kot smo temu rekli v kaznilniškem žargonu.
Prve tedne sem preživel pri najožjih so-rodnikih. Tako starši kakor brat in sest-ra so bili vsa ta leta odločno na moji strani in me vsestransko podpirali: me-sečni paketi, obiski in pisma, kadar ni-sem bil v izolaciji. Bratu so napravili pro-ces, vendar je sojenje pred senatom ok-rožnega sodišča v Mariboru privedo »le« do obsodbe na denarno kazen: žalitev dr-žavnih organov. Kljub hišnim preiska-vam pri bratu in sestri in vsakovrstnim drugim pritiskom niso sorodniki nikoli po-dvomili v nesmiselno krivičnost celotne gonje proti njim in meni. Opredelili so se do stvari same.
Bil sem brez sredstev in zaposlitve. Z bratovim denarjem sem se napotil v Ljubljano. Bila mi je tuja. Prijatelji in znanci so me sprejeli prijazno in radoved-no. Omejil sem se na najnujnejše odgovo-re in predvsem poslušal. Z največjim na-porom sem se trudil, da bi razumel, kaj
se dogaja. Prihajalo je do neskončnih po-govorov, s tisoči informacij in mnenj. Po-lagoma se mi je razkrivalo obzorje delo-vanja okrog »Perspektiv« in premise nje-nih sodelavcev. Premise, ki so proizvajale njihov optimizem in zanos.
Najprej sem dojel, da se je jarek med esejisti in književniki v letih moje odsot-nosti še poglobil. Razlika v pojmih, s ka-terimi so eni in drugi mislili, se je pove-čala. Strokovnost z zanjo značilno dife-renciranostjo dojemanja in presojanja je ustvarjala različne svetove in prevajanje je postalo bolj zapleteno, kot je bilo pri zadnjih številkah »-Revije 57«. V določe-nih vprašanjih je postalo celo nemogoče. To sicer ni oviralo sodelovanja pri skup-nem glasilu, zoževalo pa je repertoar vprašanj, o katerih so se lahko pogovar* jali. Dobil sem vtis, da perspektivaši teg^ stanja ne problematizirajo in da ga na-čelno tudi ne postavljajo več. Obe skupini sta to zelo dobro čutili. Vsaka je delala na svojem področju, postajala pri tem vedno bolj strokovna in si s tem vedno bolj zapirala pot do intenzivne vsebinske komunikacije, do skupnega imenovalca. Tako je morala povezovalno vlogo med obema skupinama avtorjev prevzemati »situacija«, zunanji pritiski in skupno kri-tično stališče do uradne kulturne politi-
nova REVIJA
ke in njenih institucij. Program Perspek-tiv je bil zato povezovalen v svoji taktič-ni usmerjenosti, ki jo je brutalno vsilje-vala družbena situacija, vsebinsko, tj. po predstavah o hierarhiji ciljev in o njihovi zaporednosti, pa je bil nedomišljen, ne-dodelan in zato obsojen na reagiranje.
Individualni pogovori s posameznimi sodelavci Perspektiv so mi zbudili vtis, da ta problem ostaja v ozadju in da se ob-časna nesoglasja ob konkretnih vpraša-njih neustrezno interpretirajo kot oseb-nostna, kot individualno psihološka. Knji-ževniki so tolerantno, vendar s skrajnim nezaupanjem spremljali esejistično na-tezanje samoupravne terminologije, ki jih je vse preveč spominjala na uradno po-litiko in njeno prakso, esejisti pa so take kritične pripombe ocenjevali kot iracio-nalno bojazen pred slehernim stikom s konkretno politično stvarnostjo. V inter-nih razgovorih v eni ali drugi skupini so se uveljavile polemične oznake kot >*lite-rati« za ene in »politiki« za druge. Tako se je zaostrilo psihološko interpretiranje stvarnega problema v programatiki in prej zavrlo kakor sprožilo njegovo odpi-ranje in sistematično razvijanje.
Osebno me je to stanje potrlo. Problem sam sem poznal že iz zadnjih mesecev »Revije 57«. Nevarnost enega in drugega gledanja mi je po zaporu postala še bolj očitna, predvsem pa njuna psihološka in-terpretacija. Zavedal sem se, da so v tem stalni viri za notranja nesoglasja in ne- * sporazume, prav tako pa rodovitna tla za načrtne intrige in razbijanje od zunaj. V teh prvih dneh v Ljubljani sem se inten-zivno trudil obdržati svoje pomisleke za-se in raje podrobneje spoznavati situaci-jo. Rekel sem si, da morda marsičesa ne razumem, poleg tega pa sem se bal, da bi nastal vtis, češ da bi rad vsem solil pamet.
Po tednu dni sem se vrnil na Crešnje-vec. Užival sem toplino domačih, lenuha-ril, čital časopise in revije. Skušal sem ra-•zumeti ta svet, v katerega sem se vrnil. Premleval sem informacije in stališča, s katerimi sem se seznanil v Ljubljani. Raz-mišljal sem o tem, kar sem bral v časo-pisju in o čemer so govorili ljudje na Sta-jerskem. Vedno bolj se mi je utrjevala ocena, da so odločilne politične struktu-re leta 1963 iste, kakor so bile leta 1958, in da obstoj Perspektiv nikakor ne mo-remo in ne smemo tolmačiti kot spre-membo odnosa oblasti do kulture in de-mokracije. Večja toleranca partije do dru-gače mislečih je bila najverjetneje ena od mnogih voluntarističnih kampanj od zgoraj navzdol. Temeljila je na površni analizi obstoječih družbenih navzkrižij: izhajajoč od premise, da realna alternati-va partijski politiki sploh ni mogoča (ni-• ti idejno, racionalno, kaj šele realno poli-tično!), se je zazdelo koristno in nenevar-n°> če se nekoliko sprosti travmatizirano javno mnenje v kulturi. Analogni posku-S1 v gospodarstvu so že popestrili reper-toar mogočih rešitev in učinkovali funk-cionalno, ne da bi s.tem kakorkoli ogro-zali programski okvir partije. Tako zgolj tehnološko gledanje se je razmahnilo v srednji generaciji politikov in pripravlja-1° (posebno v Sloveniji in na Hrvaškem) y .^trditev tehnokratske politične variante.
Po tej analizi je kultura pomenila samo-umevno le eno od obrobnih vprašanj, ki se ga je dalo zlahka reševati po istem jnodelu. Kaj posebnega se pa od kulture tako in tako ni pričakovalo: njen pojem je bil v očeh oblastnikov skrajno zožen na »produkcijo lepih predmetov« (umet-niške literature, glasbe, gledališča, likov-nosti), produkcijo smisla in vrednot člo-vekovega življenja v družbi pa je anek-tirala politika, ki je kot monopol partije (kot »družbenega ustvarjalca«) veljala že a priori za nekaj, kar je zunaj kulture in nad njo.
Ce so ta razmerja moči v družbi osta-la tudi leta 1963 nespremenjena, sem si dejal v svojem razmišljanju, potem je tu-di liberalizacija, ki je omogočila in omo-gočala »Perspektive«, lahko le začasna. Kot zavestno voluntaristično dejanje je oktroirana: kar je dano od zgoraj, je lah-ko od zgoraj tudi preklicano, razveljav-ljeno. Zato tudi ne more biti znak demo-kratizacije družbenega življenja, ki se lahko razvije le na podlagi nepreklicnih pravic. Na podlagi zakona, ne pa na osno-vi milostnega dovoljenja političnih funk-cionarjev.
Temeljni problemi družbenega življe-nja so tako stali prepuščeni vsakokratni odločitvi partijskega vodstva in bili tako zunaj dometa prava kot jamstva pravic vseh državljanov. Tu se ni dalo nič prav-no uveljaviti, pred sodiščem iztožiti, tu se je pristojnost sodstva spreminjala v iz-vrševanje volje političnih akterjev, ak-cionizma politične elite. Na tem področ-ju se je začenjala brezpravnost, pravne varnosti ni bilo, za normalnega, nekon-formnega državljana pa je to pomenilo brezpravnost in izročenost vsakokratni dnevnopolitični odločitvi elite. Ker šele pravno normiranje omogoči »odgovornost pred družbo«, ostane pri teh ključnih problemih le še odgovornost politične eli-te same sebi, kar s stališča večine ne mo-ire pomeniti ničesar drugega kakor neod-govornost, samovoljo, poljubnost, patriar-halnost. Ce je to tako, je to padec za sto let nazaj v prosvetljeni absolutizem, v za-četek evropske pravne misli.
Spraševal sem se: Ali je moje ocenje-vanje sploh še objektivno? Kaj če so oseb-na doživetja tista varljiva optika, ki skriv-lja mojo sliko razmer v družbi? Ali sem po vsem tem, kar sem doživel v zadnjih petih letih, sploh še sposoben nepristran-sko in neosebno presojati intencije ob-lasti, partije? Ali nisem zaostal za časom, ali ne živim morda še vedno v letu 1958? Morda sem v celicah skrivljeni, skriven-čeni psihopat, kverulant, zaslepljen z last-nim trpljenjem in nepreklicno obsojen na manijaško izpovedovanje prizadetega ja-za? Ce je to tako — ali nisem potem a priori škodljiv, motilec zdravega razvo-5a, razdiralec tudi prizadevanja mojih pri-jateljev in znancev? Ali ni morda moja krivda, da je »Revija 57« šla po gobe, da so prijatelji izgubili službe in da jim je bilo onemogočeno produktivno delo?
Hudič me je grabil in pogled se mi je zastiral. Nikoli nisem zares verjel, da bi to lahko bilo tako, ostala pa so hipotetič-na vprašanja, ki niso dala miru. V zapo-ru sem z njimi opravil, zdaj, v novi si-tuaciji, na »svobodi« in v cvetoči libe-
ralizaciji, pa so se znova oživljala in zah-tevala odgovor v preobleki odgovornosti. Nisem vzdržal doma, poiskal sem svoj stari nahrbtnik in odšel v pohorske goz-dove.
Ce sem sam, so mi ljudje bliže. Pohor-je sem poznal kot svoj žep. Kot gimna-zijec sem pogosto po dva tedna živel iz nahrbtnika in spal pod smreko. Najvcč-krat sam.
Ce sem sam, so bliže tudi spomini. Nc tisti sentimentalni, samočutni, temveč oni trdi, bodikavi, nepredelani. Tokrat je šlo za življenje: ali sem slep, pokvečen, po-vožen?
Po starem receptu sem odrival osebno prizadetost in grabil za prizadetostjo dru-gih. V zaporu sem se podrobno seznanil s človeško usodo nekaj sto ljudi. Politične žrtve so me posebej zanimale. Spraševal >sem o tistih, ki jih nikoli nisem spoznal. Tudi o tistih, ki so že nehali živeti — ta-ko ali tako. Profesionalni kriminalci, ki so takoj po vojni kot mladinci prestajali kazen, so bili posebno pisan vir: bili so zaposleni pri hišnih opravilih, pri razna-šanju hrane, pri čiščenju, v pralnici in v kuhinji. V mojem času so bili že desetič v zaporu, pravi strokovnjaki za znosno prestajanje kazni, nabiti s spomini in iz-vrstni pripovedovalci. Če so ti zaupali, so bili neprecenljiv vir nformacij, saj se pra-viloma niso zavedali, o kakšnih struktur-nih povezavah pripovedujejo.
Leta 1959 so bili politični zaporniki ve-činoma združeni v traktu C-3. Z njimi sem bil le nekaj tednov, ker so me kma-lu spravili v izolacijo v »samotni trakt«. To so bili večinoma starejši ljudje, zaprti zaradi sodelovanja z belo gardo, četniki in duhovniki. Bili so obsojeni na visoke kazni, tudi do dvajset let. Ker so bili že dolga leta v zaporih, so dobro poznali vse kaznilnice po Sloveniji, tudi razna delov-na taborišča, ki jih je bilo po vojni mno-go, medtem pa so bila že ukinjena. Med temi političnimi jih je bilo tudi nekaj, ki so bili obsojeni zaradi informbiroja in vo-hunstva. Ker s6 vrsto let preživeli na Go-lem otoku, so imeli veliko povedati.
Seveda nisem vsega verjel, kar so ti ljudje pripovedovali o sebi in drugih. Tu-di obtožnicam in sodbam, ki so mi jih da-. li brati, nisem mogel verjeti. Resnica je bila nekje drugje, na drugem nivoju, za-zdaj za temi empiričnimi dejstvi ali iz-mišljotinami. Iskal sem merila, da bi se približal dogajanju, ki je ustvarjalo te življenjske poti. Skušal sem premagati črno-bele dihotomije in razkrajati lastne ustaljene kriterije. Nedoločno sem čutil strukture, ki so delovale nekje v ozadju, skušal sem jih ujeti. Marsikdaj so ujele mene prej kot jaz nje.
Tako sem hodil po Pohorju, obračal kamne zaporniških let in iskal črva pod njimi. Gotovost se je izmikala in zopet vračala. Obvisel sem na stari dihotomiji iz leta 1957: če prevzamem »socializem« kot nereflektirano premiso in cilj, lahko spretno opravičim vse grozovitosti. Če pa to premiso razčlenim in ji-vgradim člove-ka, konkretna človeška življenja, se vsa zvitost podre in pokaže se krutost nečlo-veškega političnega obračunavanja, logi-ka generalštabne mentalitete. Tu gre za i načelno odločitev, kompromis ni mogoč.
TO
nova KtvlJA
Ali se odločim, da cilj posvečuje sredstva, s človeškimi življenji vred, ali pa je člo-vek nedotakljiva premisa, ki določa izbi-ro vseh drugih sredstev — razen člove-škega življenja. Ce se kdo spusti v kom-promis, češ, stotisoč jih ne smem odstra-niti, desettisoč jih pa »glede na objektiv-ne okoliščine in glede na visoki cilj« le smem, potem je vse zgubljeno, potem ni-konca, potem ni merila, potem je le še volja do moči.
Prenočil sem na Rogli pod smreko, jut-ranji hlad me je zbudil pred svitom. Ka-ko prenesti brezčasnost temeljne odločitve v čas in prostor, v konkretno dogajanje, ki ne pozna začetka in konca, ki ima v vsakem začetku nasilje in zločin nad člo-vekom in s tem vzor, model, tehnologijo? Ce že jutro kot čas prinese dodatne dvo-me, potem ni čuda, da jih prinašajo ted-ni in leta, jug in sever, da jih prinese sle-.herna ekstrapolacija. Ce je čas derivat kot barve (in sence) in prostor kot šelestenje vetra v smrekah, potem sta oba sumljiva vagabunda, ki zmikata tla pod nogami. Ce ju krotiš z razvrednotenjem, utoneš v ab-straktnost, če ju pomilostiš kot faktič-nost, te zgrabi za vrat logika danosti. V njej postaneš voluntarist, vseeno če slu-žiš ali se upiraš.
Zajtrkoval sem ob studencu na Pesku in z besom grizel abstraktno poljubnost svojega razmišljanja. Ce sem bil pet let za rešetkami in sem zdaj tu v prostoru brez vrat, je to prekleta razlika, zame. Čc odstranjuješ ljudi iz lastnega naroda, ker si jih razglasil za sovražnike po zakonu, ki si ga sam formuliral, sprejel in izvedel, potem je to tvoj zakon, ne moj. Če v tvo-je cilje ne verujem, potem tvoja vera ni moja in tvoja liturgija me ne obvezuje. Ce si se etabliral, imaš moč, če imaš moč, imaš, nasilje in pristaše, ki ga izvajajo. Ce tako opremljen naprej veruješ, moraš bojevati sveto vojno proti vsem neverni-kom, saj je tvoja vera zate a priori p^ra-va. Zate je tak svet urejen, zame ni,, ker ne verujem in sem pod udarom. Se smem braniti? Smem braniti svojo vero? Seveda boš rekel, da je tvoja znanstveno dokaza-na, da je prava. Toda — zame je moja resnična. Tako sva logično enakopravna, nisva pa dejansko: ti udarjaš, jaz se bra-nim, ti ubijaš in zapiraš, jaz sem ubit in zaprt. Po zakonu — tvojem. Če se hočem braniti, moram zakonitost tvojega zakona postaviti pod vprašaj. To je dejanje. Lo-gično je svet nasilja čisto v redu, seveda s pomočjo premise prave vere, tvoje ve-re, ki ni moja. Svetost tvoje vere posve-čuje zakon kot cilj sredstva. Ker je ta vera samo tvoja vera, je tudi zakon sa-mo tvoj. Jaz zakona nimam, si ga tudi ne smem graditi, na primer z družbeno akcijo, s povezovanjem ljudi moje vere. To je prepovedano, po zakonu. Se kaznu-je po zakonu.
Začutil sem, da se vse vrti okrog zako-na in njegove posvečenosti. Ena, določena vera postavlja zakon za vse vere, ki s tem nehajo biti dovoljene vere. So a prio-ri, nevere, brezbožnost, blasfemija. Nekaj psto ostudnega, zavrženega, gnilega, od-stranljivega. Zdravilo je amputacija: če »objektivni pogoji dopuščajo« tudi pre-vzgoja, torej duševna amputacija. (To mi je zazvenelo nekako domače). Vir te lo-
gične logike pa je zunaj nje same — v dejstvu, da je zakon tvoje moči, s tvojo vero posvečen, legitimiran, obvezen tudi zame, čisto po zakonu moči. Kar je moje, je tvoje, tvojega pa se ne smem dotakniti. Vic te potegavščine je v tem, da ti za-trjuješ, češ da je tvoj zakon tudi moj. Zakaj? Enostavno zato, ker predpostav-ljaš, da sem jaz tvoj. Da si me kupil, za-vojeval, privojeval skupaj s celo vasjo, z zemljo in živino, s kožo in kostmi. Pra-viš, da si drago plačal, da imaš torej pra-vico delati zakon in ne po potrebi preob-likovati. Ce pa je zakon tvoj, ni naš in mi nismo mi. Nas potlej ni več, nas ne sme biti; smo lahko le kot lastnina, kot objekt. Subjekt deluje, objekt sme samo ubogati, ker je pluralizem blasfemija. Razredno pravo ni pravo naroda, skupno-sti, temveč pravo razreda, še huje — nje-govega opolnomočenega odvetnika. Pro-ti komu ga zagovarja, zastopa, če drugih ni, če jih ne sme biti — po zakonu?
Tako nekako sva se kregala na- Pohor-ju, on in jaz. Stalno sem ga imel s sabo, nosil sem ga pod kožo, imel sem ga v ko-steh. S filozofskim razmišljanjem mu ni-sem bil kos: če sem mu grozil, sem se z njim izenačil in pristal na njegovo logiko, če pa sem dvignil roke, me je neusmilje-no povozil. Tako mi je ostalo le trmasto zagotavljanje, da sem jaz le moj, da ni-sem in ne morem biti njegov, da ne priz-nam niti njegove liturgije niti njegove svetosti, da bom tudi vnaprej tolmačil njegovo sakralnost kot banalno zemelj-sko, tostransko in minljivo, pri vsem tem pa obdržal kot sidro le samega sebe in po-dobo družbe, kakršna se mi oblikuje.
Kmalu sem se zopet odpeljal za nekaj dni v Ljubljano. Prijateljem sem bil tudi tokrat dobrodošel, radi so se pogovarjali z menoj, čutil sem, da to ni le vljudnost. Trudil sem se, da bi predvsem poslušal in razumel. Nekatere so mučila ista vpra-šanja kakor mene, drugi so živeli v dru-gačnem svetu. Pripovedovali so o odme-vih na razne prispevke v »Perspektivah«, o pripombah političnih funkcionarjev, ki so po znanih ljubljanskih običajih vedno prihajali iz »zanesljivih virov«, in o ured-niških načrtih za prihodnje številke. Res-no so se trudili, da bi me dobro informi-rali in da bi se čimprej vživel v »novo si-tuacijo«. Imel sem občutek, da se razvi-jajo odnosi, kakor so bili med nami v letu 1958: prijateljsko odkriti, pa tudi ostro polemični ob določenih vprašanjih. Občasno so me diskretno hvalili, češ da kljub dolgi odsothosti dobro razumem ljubljansko dogajanje in da se naglo vživ-ljam. Moje pripombe, da le ni tako, so verjetno ocenjevali za zlagano skromnost. Včasih so pričakovali od mene preveč, včasih premalo.
O mojem sodelovanju pri Perspektivah smo se pogovarjali bolj v rokavicah. Se-veda so me vabili k sodelovanju — ko bom pač zmogel. Mislim, da so iskreno že-leli moje sodelovanje, imeli pa so skrivne pomisleke, kaj in kako bom pisal in kakš-ne posledice bi to lahko imelo zame oseb-no in za revijo. Izkušnje z Revijo 57 so bile še žive, vsi smo se spominjali sporov t)b mojem zadnjem članku, ki je privedel do zaplenitve. Pri tem ni šlo toliko zame kakor za načelno vprašnjc, za katere ide-
je in za kakšno obliko je kdo priprav-ljen prevzeti odgovornost. Ce pride do represivnega ukrepa oblasti, je vedno pri-zadeta cela skupina, ne samo avtor. Tako je razgovor pripeljal do ocenjevanja tiste meje, do katere nam partija še dopušča odpirati probleme. Pokazalo se je, da so bili skoraj vsi presneto skeptični do tre-nutne liberalizacije. Zavedali so se, da je vse odvisno od sklepa na Cekaju in da tam odloča predsedstvo. Torej najožja skupina, katere sklep bo brez ugovora iz-vedla tako SZDL kakor tudi Državna za-ložba. Ob tem vprašanju si v uredništvu ,niso delali nobenih iluzij, dojeli so svojo neposredno odvisnost in nemoč.
Do nasprotujočih se mnenj pa je priha-jalo pri vsebinski določitvi te meje, ki bi verjetno sprožila avtomatizem represije. Nekateri o tem sploh niso hoteli razmiš-ljati, češ da bi nas to pripeljalo do samo-uničevalne avtocenzure. Drugi, predvsem jnekateri esejisti, so se opirali na svojo analizo strukturnih sprememb v partiji in spremenjenega odnosa do samoupravlja-nja. Tako so prihajali do zelo optimistič-nih zaključkov o razvoju samoupravlja-nja na področju kulture in njene rela-tivne avtonomije. V tej zvezi je bila izre-čena tudi ocena, ki sem jo ironično ime-noval »teorijo drevesnice«, pojem realite-to drevesnice pa so si izmislili drugi. Slo je za tezo, da strukturni problemi druž-benega razvoja vsiljujejo srednjeročno na-črtovanje kadrov in idej, da so to na Ce-kaju ugotovili in da zato zavestno usta-navljajo in spodbujajo ožja področja (dre-vesnice!), na katerih eksperimentalno do-puščajo razvijanje nekonformnih idej. Ta ocena je tudi kot možnost ostala v manj-šini, mnogim je bila popolnoma nereali-stična. Sam sem jo odločno zavračal, ker si nisem mogel predstavljati, da bi parti-ja komurkoli zunaj sebe dopustila razvi-jati nove ideje, saj je prav tu izvajala do-sledni monopol. Ce že drevesnice, potem kvečjemu v partiji, nikakor pa zunaj nje.
Ob takih vprašanjih se je določno po-kazalo, kje so programatske nejasnosti Perspektiv. Prav na vrhu je bila težnja, »dostojno, pošteno preživeti«. To je pome-nilo, da skušaš kolikor mogoče premago-vati avtocenzuro in v tem okviru pisati odkrito, istočasno pa narediti vse, dase revija ohrani. Če prvega pogoja ne bi bi-lo več, potem je bolje, da nas ukinejo. To je bil minimalni skupni imenovalec ured-ništva in velike večine sodelavcev. To je bil vsekakor časten program ob danih re-presivnih pogojih, obenem pa je lahko po-vezoval in zavezoval zelo različna stali-šča. Njegova slabost je seveda bila v tem, da je moralo uredništvo od prispevka do prispevka znova ugotavljati, ali je vsako--kratni avtor v okviru programa ali pa že zunaj njega. Poleg tega je bilo treba ob sestavljanju vsake številke upoštevati vse najnovejše izjave (resnične ali pa namer-no infiltrirane) partijskega vodstva in ugotavljati kriterij za drugi pogoj. To je bila strahovita obremenitev in odgovor-nost uredniškega odbora, brez zanesljivih racionalnih kriterijev in to je bilo bolj podobno pokerju kot smiselnemu ureja-nju. Ni čuda, da se je ob tisku vsake šte-vilke ražmahnila strahupajoča atmosfera in nasprotujoča si pričakovanja. Nikomur,
ova REVTJA
11
ki je to na lastni koži izkusil, ni treba omenjati, kako poniževalno je to za kul-turnike in kako klavrne so družbene oko-liščine, ki to vsiljujejo.
Druga slabost je bila v meglenem druž-benopolitičnemu cilju revije. Večina sode-lavcev o tem ni razmišljala. Hoteli so ust-varjati, umetniško ali znanstveno, in to objavljati. Razumeli so se kot individual-ni proizvajalci, ki sledijo svoji ustvarjal-ni intenciji in pošiljajo svoje proizvode na tržišče, v kulturno javnost. V ozadju je bila domišljena, največkrat pa nedo-mišljena identifikacija z obstoječo druž-bo, njene napake in anomalije je treba znanstveno odkrivati in umetniško upo-števati. O represivnih in ponižujočih po-gojih tega dela in objavljanja se je mno-go in sočno preklinjalo, ni se pa sistema-tično in načelno postavljajo vprašanje, ali to res mora ostati za vse večne čase. Ali je to edina mogoča dblika kulturnega, javnega dela. Ali so razmere, kakršne so, prirodoslovna zakonitost, usoda, granit našega časa in naroda. In kaj naj bo na-loga kulture v taki situaciji.
Odločil sem se, da se aktivno vključirp v delo pri Perspektivah in da se naselim v Ljubljani. To je praktično pomenilo, da si poiščem stanovanje in službo. Telefoni-ral sem na Udbo in vprašal za svojo dip-lomo, ki mi je bila pri aretaciji odvzeta. Dali so mi termin in šel sem na razgo-vor. Zvedel sem, da se je diploma »žal iz-gubila« in da je tako n.e potrebujem, saj vsak ve, da sem diplomiral. Nisem vedel, ali bi se naj jezil ali smejal. Nato sem predložil še »Potrdilo o zaseženih pred-metih« in izrazil željo, da bi jih dvignil. Obračali so potrdilo v rokah in niso ve-deli, kaj bi z njim. Odšli so iskat ali se informirat. Ko so se vrnili, so mi poveda-li, da mojih stvari pač ni in da mi ne mo-rejo pomagati. Odšel sem.
Seveda sem vedel, da na šolah zame službe ne bo. Veljko Rus je bil bolj opti-mističen in me je odpeljal v Kranj na Solo za organizacijo dela, kjer je bil ta-krat sam zaposlen. Tam sem imel kratek razgovor. Rekli so mi, da bodo premisli-li. Veljko se je zame resno zavzemal, ven-dar brez uspeha. Poskušal sem tudi pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, v Institutu v Parmovi in pri drugih podob-nih institucijah. Prepričan sem bil, da bom neko zaposlitev že dobil, vendar le po odločitvi ustreznih forumov. Tako sem po teh nekaj akcijah sklenil čakati, da bo prišel namig. Veno Taufer, s katerim sem se v teh tednih posebno zbližal in se zelo intenzivno pogovarjal, mi je po-magal pri stanovanju: njegova mati mi je začasno odstopila sobo v Savskem na-selju. 2al je zaradi tega prišla pod ne-prijeten pritisk tovarišic pri Zvezi bor-cev, ki se jim je taka gesta zdela skrajno neumestna. Kljub temu sem sobo dobil.
Začel sem razmišljati o tem, kaj bi lah-ko napisal za Perspektive. Bil sem not-ranje razdvojen in negotov. Vedel sem, da bi bilo treba pisati o osrednjih političnih. Problemih pri nas, iz perspektive lastnih razmišljanj in doživetij. Najraje bi bil nadaljeval tam, kjer sem leta 1958 pre-nehal.
Takrat sem zbral veliko gradiva o raz-
voju in smrti prvotne Osvobodilne fron-te, posebno v kleti Cekaja, kamor mi je dostop omogočil Boris Ziherl. Te izpiske so mi pri aretaciji seveda odvzeli, sami problemi pa so mi dobro ostali v spomi-nu; v zaporu sem zvedel za mnoga dru-ga dejstva. Problem pa je bil v tem, da tega seveda nisem mogel prizadeti ured-ništvu in celemu krogu, ki si je prizadeval ohraniti revijo in se omejiti na ožji po-jem kulture. Tudi sam sem uvidel, da ob-last načenjanja teh problemov ne bi do-pustila. Odločil sem se, da jih odložim, da začnem z manj pomembnimi vprašanji in se poskušam polagoma, tipajoče približe-vati osrednjim.
V tem smislu sem napisal oba feljtona, ki sta izšla v 32. številki Perspektiv. V enem sem ironično skiciral tip prilagod-ljivega, nenačelnega izobraženca, ki sku-ša predvsem plavati in splavati za vsako 'ceno, ne glede na to, kako umazane in zaudarjajoče so vode, v katerih išče svoj osebni uspeh. Imel sem občutek, da se je ta tip človeka, medtem ko sem bil v zaporu, silovito razmnožil in postal rodna tla ne le za konformistični egoizem, tem-več tudi za najrazličnejše oblike gospo-darske, upravne in politične korupcije. V drugem feljtonu sem načel kmečko prob-lematiko na primeru neenakopravnega so-cialnega položaja kmečkih otrok, ki so zaradi svoje »razredne« pripadnosti no-sili posledice ideološke kmečke politike. Nobeden od tekstov ni zbudil posebne po-zornosti, saj sta se izgubila med zanimi-vejšimi prispevki drugih. Za uredništvo in zame pa je njun izid le pokazal, da je ob-last dopuščala moje sodelovanje pri Per-spektivah.
Medtem sem dobil pregled nad pisano dejavnostjo Perspektiv. Sirina problema-tike, ki so jo sodelavci načenjali, odkrita in načelna stališča prispevkov in pogum uredništva so me navdali z občudova-njem. Spretno uvajanje različnih rubrik, uporaba Zbora sodelavcev kot odločujoče-ga foruma, resen posluh za mnenja bral-cev v rubriki »Pisma Perspektivam«, ob-javljanje tekstov, ki v drugih občilih niso ,bili sprejeti — vse to je dokazovalo vse-stransko zavzetost uredništva in zavestno širjenje pojma kulture, česar pri drugih revijah ni bilo opaziti. Nastajalo je nekaj novega, kar je bilo več kot izdajanje kul-turne revije. Porajalo se je gibanje.
Razmišljali smo o dodatnih organizacij-skih oblikah dela pri Perspektivah. Po-javila se je misel o osredotočenem obde-lovanju tem v obliki serije prispevkov o istem problemu. Po eni strani je šlo za misel, da bi tako najlažje omogočili plu-ralistično obravnavanje problemov, saj bi se pri različnih piscih nujno pojavile bolj ali manj različne interpretacije. Po drugi strani smo hoteli razširiti krog sodelav-cev na strokovnjake v različnih panogah gospodarstva, uprave in znanosti. To sta-lišče uredništva je mnogo obetalo in Ta-ras Kermauner kot eden od obeh odgo-vornih urednikov revije je začel navezo-vati stike z ljudmi, ki bi pisali o kmetij-stvu. Med njimi je bil tudi Matevž Hace. Sam se nisem čutil strokovno dovolj us-posobljenega, vendar sem kmečke prob-leme poznal iz prve roke. Ker smo se do-
govorili, da začnemo z delom takoj, sem začel zbirati gradivo.
Septembra 1963 mi je znanec nekega znanca sporočil, da se, naj zaradi službe zglasim pri Republiškem zavodu za reha-bilitacijo invalidov. Tam so mi povedali, da me sprejmejo v analitično skupino, ki je preučevala vprašanje ponovnega vklju-čevanja delovnih invalidov v proizvodnjo. Seveda sem ponudbo sprejel, saj sem ve-del, da je nekdo tako odločil, poleg tega pa sem bil sam neke vrste invalid, ki se ponovno vključuje v proizvodnjo. V ana-litični skupini smo bili štirje: pravnik, ki je pred kratkim prišel s prestajanja za-porne kazni (menda je šlo za neko mal-verzacijo), žena bivšega predsednika Mla-dine Slovenije in jaz, naš šef pa je bil socialni delavec in poslanec republiške skupščine. S službo je bila materialna plat rešena.
Začel sem s pisanjem članka o kmetij-stvu. Zbral sem veliko gradiva, statistič-nih podatkov, poročil in govorov politič-nih funkcionarjev. Bral sem govore v skupščinah iz prvih povojnih let, iskal po-vezavo in odkrival motive kmetijske poli-tike pri nas. Vedno jasneje se mi je ka-zala slika strahotne tragedije milijonov naših ljudi, podoba enega največjih eks-perimentov v naši zgodovini. Zagrizel sem se v statistične podatke, jih preračunaval in iskal neizgovorjene pokazatelje, o ka-terih ni nihče govoril. Ceprav sem iz osebnih izkušenj poznal mnoge probleme povojnega kmečkega življenja, si dotlej nisem mogel ustvariti predstave o dimen-zijah tega dogajanja, o naivnosti tez, ki so te masovne in represivne kampanje usmerjale, in o katastrofalnih ekonomskih posledicah teh na veliko slavljenih »us-pehov«. Zgrozil sem se nad tem, kar se mi je odkrivalo. Največji problem je bil, kako spraviti vsa ta pretresljiva dejstva v obliko, ki bi še bila objavljiva.
Odločil sem se za skrajno zadržan ton in za kolikor mogoče neosebno prikazo-vanje dejstev in podatkov. Najprej sem skiciral ideološka razrednobojna izhodi-šča povojnih let, prikazal njihove eko-nomske in socialnopolitične posledice, ori-sal navzkrižja v začetku šestdesetih let in zaključil z nekaj konstruktivnimi pred-logi za nadaljnji razvoj kmetijstva pri nas. Kljub skrajni zadržanosti je bil čla-nek ostra obsodba razrednega izhodišča povojne kmetijske politike in istočasno dokumentacija brezobzirne represivnosti in ekonomskih nesmislov. S tem je bilo določno postavljeno tudi vprašanje odgo-vornosti partije in njenega moralnega sta-tusa.
Ko sem članek »O dilemah našega kme-tijstva« oddal v uredništvu, mi je Taras povedal, da drugih prispevkov o kmetij-ski problematiki še ni. Ko je članek pre-bral, mi je na kratko omenil, da je poli-tično preveč brizanten in da zaradi tega ni objavljiv. Skupaj sva prebirala tekst in pokazal mi je mesta, ki so se mu zdela nesprejemljiva. Skušal sem doseči kom-promis, predlagal sem črtanje nekaterih formulacij, pri nekam slaboumnem cita-tu sem pristal, da izpustim ime najbolj znanega politika. Končno sva se pogodi-la za celo vrsto manj bistvenih sprememb, ne da bi bila osnovna linija argumenti-
nova Htvij/J
ranja pretrgana. Kljub pomislekom mi je Taras obljubil, da bo članek predložil uredniškemu odboru in da se bo zavzel za objavo. V dvojni številki 33—34 je čla-nek novembra 1963 izšel.
Nekateri so pričakovali, da bo zaradi tega članka prišlo do represalij proti Per-spektivam. Ceprav smo vsi vedeli, da pred tiskom vsi članki po neformalni po-ti »zaidejo« k ustreznim organom, smo morali vedno pričakovati, da se lahko tu-di po izidu številke sproži administrativni postopek. V resnici je bilo vse mogoče. saj nismo imeli nobenih preciznih krite-rijev za presojanje mehanizmov politične-ga odločanja v partijskem vodstvu. Ra-cionalnih kriterijev sploh ni bilo.
Clanek je imel precejšen odmev. Manj v ožjem krogu kulturnikov, več pri tistih, ki so se poklicno ukvarjali z organizacijo kmetijstva, predvsem družbenega. Poseb-no zadoščenje Sem občutil, ko sem zve-del, da je članek tudi med kmeti vzbudil zanimanje in da je številka krožila iz ro-ke v roko. Po nekaj dnevih sem iz rado-vednosti povprašal v knjigarnah in zve-del sem, da je razprodana. Seveda tega ni bil kriv samo moj članek, saj je re-vija v tem času vodila ostro diskusijo o primeru Dizdarevica, vendar je bilo očit-no, da so Perspektive s člankom o kme-tijstvu prodrle tudi v kroge prebivalstva, ki revije doslej niso brali. Kmetijstvo je bilo konkreten in akuten problem.
Zanimivi so bili odmevi v tisku. Tistih nekaj kritik, ki so izšle, se je skrbno izo-gibalo centralnim tezam članka in se ne-močno, deloma ironično obesilo na mojo terminologijo. Tako je teza, da je razred-no izhodišče partijske kmetijske politike povzročilo v povojnem obdobju ogromno gospodarsko škodo in jo še vedno povzro-ča, bila tako zelo tabuizirana, da je kritiki niso niti omenjali. Isto velja za analizo brezobzirnega nasilja v času kolektiviza-cije in za katastrofalne socialno-psiholo-ške ter pravne posledice teh eksperimen-tov. Ugotovitev, da se je vse to počelo šele leta po sporu s Stalinom in da se naj bi s tem dokazala zvestoba načelom leniniz-ma-stalinizma in tako ovrgli očitki in-formbiroja, so kritiki prav tako zamolčali. Moja kritika razrednih izhodišč kmetij-ske politike in zahteva, da se s kmečkim prebivalstvom ne ravna več partijsko, tj. kot z razrednim sovražnikom, temveč kot z enakopravnimi državljani, da je pri raz-vijanju zadružništva nujno treba upošte-vati prostovoljnost in specifično menta-liteto kmečkega človeka itd. — vse to je ostalo brez javnega odmeva v tisku. Iz razumljivih razlogov!
Mnogo pozorneje so teze mojega članka analizirali na Udbi. Se danes sem prepri-čan, da je politična odločitev na Cekaju preprečila takojšnje represalije proti Per-spektivam in tako tudi proti meni. Takrat sem zvedel samo za dve vrsti reagiranja: ena je bila politična, druga policijska. Ob-činski komiteji partije so dobili okrož-nico, v kateri so jih opozorili na »razdi-ralni učinek članka na kmečko prebival-stvo« in priporočali budno opazovanje takih pojavov. Policijski ukrep pa je ve-ljal meni csebno: pogosteje kot prej sem dobival »spremljevalce« na svojih poteh po Ljubljani. To se je dogajalo tako očit-
no, da sem takoj vedel, da ne gre za opa-zovanje, temveč za zastraševanje. Kolo je bilo moje edino prometno sredstvo in tako je bilo zlahka opaziti, kadar me avtomobil kilometre daleč spremlja, in to le nekaj metrov za kolesom. V začetku se mi je to zdelo zabavno, kasneje ne več. Prijateljem o tem nisem pripovedoval in tako je prišlo neke noči do zabavnega pripetljaja. Z Veljkom sva bila celo po-poldne skupaj, obiskala sva nekaj prija-teljev in njegov fičko je imel ves čas družbo. Ko sva se vrnila k njemu domov, sva se še nekaj časa pogovarjala. Ko sem okrog polnoči s§del na svoje kolo in se odpeljal, je Veljko slučajno opazil, da so se v temi pred hišo prižgale luči in da je avto vozil tik za mano. Ker ni vedel, da je to vsakdanja igra zastraševanja, je zaslutil kaj hujšega, skočil v svojega fička in se odpeljal za mano. Jaz sem medtem y Savskem naselju že zavil na pešpot, ka-mor mi avto ni mogel slediti (to sem zelo rad delal!) in čakal v bližini svojega sta-novanja. Avto je pripeljal okrog po cesti, poblisnil z dolgimi lučmi proti mojemu oknu in odpeljal. Tik za njim je pripeljal Veljko in ob tej priliki sem mu pojasnil, da je bil brez potrebe v skrbeh. Ta pri-petljaj omenjam, ker je značilen za vzduš-je, v katerem smo takrat živeli. Ker ni bilo kriterijev za interpretacijo realnosti, je mnogokrat prevladala bojazen in dom-neve. Načrtne dezinformacije so se preple-tale z bojaznijo in potencirale subjektivno vzdušje strahovlade.
Dc&nišljal sem si, da začenjam zaradi svojih zaporniških izkušenj situcijo real-neje presojati kakor moji prijatelji. Sam pri sebi sem bil prepričan, da mora priti do zloma revije — z mojim sodelovanjem ali brez njega. Šlo je za čas, ki se mi je zdel vedno dragocenejši. V javnost je bilo treba spraviti celo vrsto stališč, da bi ostala tam in na nedoločljiv način učinko-vala. Možnosti za sprostitev javnega miš-ljenja in razpravljanja so bile tako mini-malne, da je bilo pač treba izkoristiti pri-sojeni čas, dokler se zapleteni stroj admi-nistracije ne zavrti. Bil sem prepričan, da se bo, čeravno sem skušal razširjati optimizem. Nekateri prijatelji so počenjali isto, čeravno z drugačnimi motivi in ar-gumenti. Večkrat sem se spraševal, če namerno lažem. Tolažil sem se, da je to namerni optimizem, s katerim sem tolažil sebe in druge. Poleg tega sem bil prepri-čan, da se z drugimi dogaja isto. Ti me-seci so bili en sam dan pred nevihto.
Pri Perspektivah smo v tem času razvi-jali celo vrsto projektov. Okrog posamez-nih tem so se spontano izoblikovale manjše skupine, ki so se posvečale pred-vsem eni ali dvema temama. Vse to ni bilo sistematično organizirano, temveč je nastajalo iz pobud posameznih sodelav-cev. Pri tem sta imela osrednjo vlogo od-govorna urednika Kermauner in Zajc, ki sta vsak na svojem področju poskušala usklajevati, kolikor je to bilo mogoče. Na-nju so se obračali posamezniki s svojimi predlogi, pri čemer ni šlo za odobritev projektov, temveč predvsem za informi-ranje o tem, kaj se pripravlja. Urednika sta o tem obveščala predvsem uredniški odbor pa tudi vse druge aktivnejše sode-lavce, ki so želeli podrobnejših informa-cij. V zapletenem spletu medsebojnih
odnosov so se izoblikovali svojevrstni ka-nali obveščanja, ki so v razmerah splošne ogroženosti individualnega doživljanja oblastniških pritiskov vsiljevali neprozor-no razlikovanje med zaupnimi in manj zaupnimi informacijami. V iracionalni situaciji so bili ti kriteriji pogosto prav tako iracionalni, prepleteni z osebno afi-niteto in odvisni od individualne ocene tega, kar se je kot »verodostojno« pojav-ljalo na ljubljanskem in medrepubliškem tržišču novic. Kljub načelnemu nezaupa-nju do takih kolportiranih »dejstev« smo bili vsi odvisni od njih, ker drugih nismo imeli.
Ena od neljubih posledic teh diferenci-ranih odnosov je bila različna obvešče-nost sodelavcev in hierarhizacija vpliv-nosti, moči. Brez dvoma je bilo to primar-no odvisno od intenzivnosti sodelovanja s prispevki in v neformalnih odnosih, očit-no pa so se pojavljali tudi neprozorni me-hanizmi selektiranja in hierarhiziranja. Motivi za to so bili silno različni. Sam sem to boleče doživel pri študentskem projek-tu. V okviru načelnega ddpiranja Per-spektiv za nove probleme in sodelavce je manjša skupina esejistov, dva ali trije, analizirala dogajanje med študenti, po-sebno na Ekonomski fakulteti, kjer je študentska organizacija presenetljivo tvorno in za to organizacijo inovativno odpirala probleme, ki so bili splošno družbeni. Ker mi je bila študentska prob-lematika zelo pomembna in sem tu imel psebne izkušnje, saj sem bil v času prve aretacije predsednik Združenja filozofske fakultete, sem se želel angažirati pri tem projektu. Ko so mi najožji prijatelji za-molčali sestanek s študenti in me tudi si-cer odrivali s tega področja, me je to bo-leče prizadelo. Seveda je bilo očitno, da ni šlo za konkurenco ali kaj podobnega, temveč samo za bojazen, da bi to prived-lo do dodatnih zaostritev in do neprijet-nih posledic zame. Ceravno mi to ni .bilo prav, nisem mogel ničesar spremeniti. Ob tem osebnem primeru sem spoznal, kako kompleksno in tudi dvorezno se oblikuje-jo neformalni odnosi med sodelavci. Do-jel sem, da ne gre za izjemen primer, temveč za tipično otroško bolezen sleher-nega delovanja, ki prerašča v gibanje in preseže prijateljske odnose. Ta problem sem načel v neobjavljenem članku O me-todah družbenega delovanja.
V tem času, v zimskih mesecih 1963/64, sem intenzivno delal na drugem delu članka O dilemah našega kmetijstva. Po-globil sem se v namene in številke novega srednjeročnega načrta o razvoju kmetij-stva v zVezi in republiki, preračunaval na računskem stroju Zavoda za rehabilitacijo invalidov uradne podatke in odkril, celo zame presenetljivo, popolnoma deduktiv-no in voluntaristično strategijo gospodar-skega planiranja. Prečno preračunavanje vzporednih deduktivnih nizov izhodiščnih podatkov za srednjeročni načrt je pokaza-lo tako velike razlike, da je bil ves načrt očitno le razrednobojna ideja, nasilno preoblečena v navidezno znanstveno eksaktnost. Ideja sama je narekovala sko-kovito povečanje obdelovalnih površin v družbenem sektorju, seveda na škodo pri-vatnega, npr. v obliki obveznih arondacij. Kritiko tega koncepta sem zgradil na iz-
nova REVIJA
13
računu potrebnih investicij, upoštevajoč efektivnost vloženih sredstev na hektar obdelovalne površine, litra mleka in kilo-grama mesa v družbenem sektorju. Prišel sem do zaključka, da bi ob danih pogojih proizvodnosti pomenilo uresničevanje te-ga načrta bankrot kmetijske dejavnosti pri slehernem, vsaj približno ekonom-skem vrednotenju vloženih sredstev, za potrošnike pa neodvisno od te splošno družbene neekonomičnosti izdatno, v ne-katerih primerih celo nekajkratno pove-Čanje cene za enoto kmetijskega proizvo-da. Takšno ekonomsko ceno in takšno oškodovanost potrošnikov so bili tvorci tega načrta pripravljeni plačati oziroma pustiti plačati za uresničenje svoje raz-redne utopije. Zaključil sem članek s svo-jo željo in upanjem, da načrt ne bo ures-ničen.
Pri pripravljanju in pisanju tega član-ka sem boleče doživel velike vrzeli v svo-jem ekonomskem znanju. Problem je presegal moje zmožnosti, gotovost preso-je se je manjšala vzporedno s konkret-nostjo posameznih vprašanj in nedoseglji-vostjo mnogih podatkov. Spoznal sem, da morajo nadaljevanje teh analiz prevzeti strokovnjaki, seveda ne takšni, ki so se-stavljali ta srednjeročni načrt. Prav tako jasno pa je bilo spoznanje, da je treba te probleme sprožiti, jih celo dramatizirati, čeravno so bili sarni dovolj dramatični, in zahtevati osebno odgovornost posamezni-kov in politične strukture, ki je dopuščala to brezvestno razmetavanje že tako skromnih in omejenih ekonomskih sred-stev naroda. Clanek sem predložil ured-ništvu Perspektiv.
Naslednja dva članka, zadnja, ki sta bila objavljena, sta obravnavala načelna družbena vprašanja. V povzetku in kritiki spisa Daniela Bella (Dve poti od Marxa naprej) sem posebno poudaril nekatere friisli, ki so bile posebno aktualne za naše razmere: da je že Lenin, in ne šele Stalin, dosledno in sistematično razbil sindikalno organizacijo, ki je vse do začetka delav-skega gibanja branila delavske interese; da se je to zgodilo samo zaradi uvajanja partijskega monopola na neomejeno ob-last; da je bila s tem blokirana sleherna demokracija v evropskem pomenu te be-sede; da se pod pretvezo boja proti biro-kraciji dušijo spodbude ljudi, posebno in-telektualcev; da Bell v smislu abstrakt-nega humanizma zreducira problem de-mokracije v socializmu in da so ti vzroki predvsem v monopolni oblastniški struk-turi, ki se skuša nenehno reproducirati.
V članku Iz oči v oči (Nekaj o filmu, ki bi lahko bil dober) sem analiziral idejno ozadje Bauerjevega filma, ki so ga takrat vrteli v Ljubljani. V nasprotju z drugimi filmi o razmerah v podjetjih je ta film ,u]'el na platno karakteristično strukturo oblasti izza kulise demokratičnega samo-upravljanja. Karierizem, politična korup-cija, osebna strahovlada vsemogočnega airektorja, ki neusmiljeno povozi vsako-L>ar> ki mu nasprotuje, strohopetnost par-tijcev in rožljanje s tipiziranim orožjem etiketiranja s »sovražnikom partije in jjudstva« — vse te prepričljivo prikazane konstelacije so v filmu služile le namenu, da se po razgovoru na enem samem se-stanku partijske organizacije vse skupaj
»•čudežno« prelevi v vzorno samoupravno demokracijo, vse te figure, vsi ti prika-zani korumpirani in strahopetni Hki pa v sveže junake socialističnega dela. In tu se je začela moja kritika. »V prvem delu je film pozitiven, ker je doslej najbolj po-gumno in iskreno prikazal zapleteni splet privatnih interesov, ki se bohotno razra-ščajo pod krinko državne politične organi-zacije, ki uradno še vedno velja za ideal-no združenje vseh vzornih ljudi. Atmo-sfera nenačelnosti, strahopetnosti in ko-rupcije, ki se je razrasla v tej realistično prikazani osnovni organizaciji v podjetju, je v prvem delu filma podana dovolj su-gestivno, da sproži v mnogih gledalcih ne-katera načelna vprašanja o mehanizmih neposredne demokracije pri nas (spomni-mo se samo na občasne aplavze gledalcev, ki so se spontano sprožili ob določenih prizorih!). V tem smislu povezuje gledalca s perečimi problemi našega vsakdanjega življenja in zasluži pohvalo. Ce je bila visoka nagrada v Pulju dodeljena zato, potem je mogoče z njo soglašati. — V drugem delu je film romantična potegav-ščina, ki z navidezno revolucionarnostjo prijetno ščegeta optimistične reformator-je, ki verujejo, da je v koruptivnost to-neče institucije mogoče pomladiti in sani-rati kar čez noč brez posebnih naporov, porazov in rizika. Ta del filma je škodljiv, ker je utopičen in romantignooptimisti-čen; v gledalcu zbudi iluzijo, da se bodo vsa ostra navzkrižja v mehanizmu naše neposredne demokracije slednjič vendarle čudežno razvozlala, ne da bi bilo komur-koli treba čvrsteje zategniti pas in zares tvegati udobno službo in socialni položaj. Skodljiv je nadalje zato, ker s svojim razpletom (»>Cumič mora proč!«) izkrivlje-no natovori krivdo na ramena direktorja Cumiča, prikrije pa dejanske krivce, ki so Čumiču takemu, kakršen pač je, leta in leta nudili podporo in zaščito z demagoško prakso organizacije. (Na primer: pritožba proti direktorju in članu sekretariata, ki jo je član organizacije poslal občinskemu komiteju, pride nazaj v direktorjeve ro-ke!) Ali je samo Cumič kriv, da so člani izgubili zaupanje v višje forume organi-zacije in da se upajo obrniti ftanje s pri-tožbo le anonimno oziroma se odločijo umakniti pritožbo zaradi grožnje? Ne. Za tako stanje demoralizacije ni kriv le di-rektor Cumič, ampak je predvsem kriva institucija, s pomočjo katere si je mogel Cumič kadarkoli privoščiti. da protizako-nito vrže na cesto voljene člane upravne-ga odbora delavskega sveta, grozi s 'poli-tično osvetlitvijo sovražnega delovanja' kritikov, torej z anatemo, in da s politič-
nim in gmotnim pritiskom spreminja ljudi v strahopetce in dvolične komolčarje. Ne maram prevračati individualne krivde na neosebno institucijo. čumič je (tudi) kriv in odgovoren. Toda za njegovo življenj-sko pot, ko je iz oficirja revolucije pre-rasel v miniaturnega despota, ki je izgubil občutek tako za ljudi kakor za zakonitost, 'je vezana nepregledna veriga osebnih krivd in osebne odgovornosti tištih, ki so to metamorfozo ihstitucijsko omogočali ali celo forsirali. Krivda institucije je si-nonim za krivdo (moralno in pravno) vseh posameznikov, ki tako institucijo tvorijo in branijo. — In nauk iz tega filrria? —
Položaj v naših institucijah in ustanovah je do tolike mere zacementiran s spletom osebnih in prestižnih interesov posamez-nikov in institucij, da je vnašanje sleher-ne dinamike dolgotrajen proces pogum-nega in radikalnega razčiščevanja odno-sov med ljudmi in institucijami, med drugim tudi s pomočjo tvornega sindikal-nega delovanja.« (Perspektive, št. 35, stran 655.)
V tem citatu so vse bistvene teze moje kritike tega filma in Stane Kavčič ga v celoti navaja v stenogramu razgovora z uredništvom. Očitno je tudi, da mi ni šlo le za film, temveč in predvsem za oceno strukturnih problemov naše družbe in za premikanje sakralnih in tabuiziranih re-likvij v slovarju našega razpravljanja o družbenih vzrokih mnogih osebnih kon-fliktov in usod. Clanek je bil tesno pove-zan z mojim takratnim razmišljanjem o konstruktivnih elementih naše družbene stvarnosti. Ze leta 1958, pri pisanju član-ka o partiji, sem spoznal usodni pomen javne govorice, kakor se je izoblikovala po vojni. Oktroirano selektivni izbor poj-mov je bil intimno povezan z intenzivira-njem avtocenzure v vseh znanstvenih di-sciplinah, pa tudi v umetnosti in v vsak-jdanji govorici. Tovrstno kanaliziranje mišljenja in čutenja je povzročalo njuno steriliziranje. Nevidno sankcioniranje v spletu socialno psihofoških mehanizmov je ničilo odprte možnosti in jih zapiralo. Pri pisanju sem to doživljal kot nečlove-ški napor tudi pri izražanju jasno občute-nih razmerij. V raznih samicah v Maribo-ru sem razmišljal o nevidni represivnosti jezika neke zapirajoče se kulture. Zavedal sem se internalizirane represije, ki učin-kuje kot faktičnost in hoče veljavnost.
Po članku Iz oči v oči sem intenzivno delal na širši razpravi o metodah družbe-nega delovanja. Ob primeru Revije 57 in Perspektiv sem skušal doumeti vlogo takšnih glasil, njunega dometa v konkret-nih pogojih in njunega učinka. V primeri z visoko umetniško in znanstveno sposob-nostjo sodelavcev in njihovo angažira-nostjo se mi je zazdel ta učinek nezado-sten, minimalen v primerjavi s konkret-pimi problemi. Iskal sem vzroke in doživ-ljal lastno nezadostnost. Zgolj politično se problemi ne dajo rešiti, to so dokazali prav tisti, s katerimi smo bili v konfliktu. Rešetke pred oknom, skozi katero sem gledal, so se spreminjale v polknice in zastrle pogled. Skozi špranje se je režala faktičnost in silila v samokritičnost.
V članku O metodah družbenega delo-vanja sem napravil prvi, zasilni in neza-dovoljivi povzetek svojega trdovratnega razmišljanja in ga predložil uredništvu. Osnovna teža v članku je bila, da Per-spektive kot tudi mnoge druge podobne oblike družbenega delovanja po nujnosti obstoječih razmer ne morejo obvladati lastnega gibanja in da so zato na milost in nemilost izročene glavnemu toku druž-benega ustroja in s tem na neadekvatno reagiranje. Tako mora nujno prihajati do absurdnih učinkov, tudi do tega, da smo izrabljeni za kuliso liberalnosti oblasti, čeravno smo stalno pod njenim pritiskom in udarcem. Čeprav so bile moje formula-cije precej nejasne, je članek določno iz-razil moje nezadovoljstvo z delom okrog
14
nova REVIJA
Perspektiv. Seveda ni šlo za kritiko so-delavcev in uredništva, temveč predvsem za poskus določitve okvirnih pogojev te-ga dela, ki jih je determinirala situacija. Trudil sem se relativirati praktični pomen zanosa, s katerim so bile v slovenski jav-mosti sprejete posamezne številke Per-spektiv. Godilo mi je in zavedal sem se velikega pomena revije. Istočasno pa-me je morilo, da smo ob teh doživetjih uspe-ha vse preveč pozabljali na kruto realnost okvirnih pogojev drvižbene mašinerije, v kateri je bil monopol oblasti samo njen najočitnejši, nikakor pa ne njen najefek-tivnejši del. V vsej kulturi, še posebno pa pri mišljenju družbenih razmerij, se je razljohotila kanaliziranost, ki je dopuščala le še nevidno selektirano poljubnost. Delo ob Perspektivah je res bilo nekakšna iz-jema, v bistvenih vprašanjih in ob pogo-jih svojega uveljavljanja pa je ostajalo v nevidnem toku naključnosti in reagiranja.
Clanek je bil v uredništvu neljubeznivo interpretiran in odklonjen. V oči je padla predvsem kritika Perspektiv, ozadje in izhodišče te kritike, predvsem pa to, da ni šlo le za Perspektive, je ostalo nera-zumno. Ze ob Reviji 57 se mi je nalepil sumljiv sloves, da mi gre predvsem ali vsaj vse preveč za »politiko«. Po prihodu iz zapora se je to še okrepilo in izdatno ^asenčilo ostale elemente mojih stališč. Seveda sem razmišljal o političnih alter-nativah, vendar ne zaradi politike kot ta-ke, temveč zaradi njenega steriliziranja družbenega življenja in zaradi njene re-presivnosti. Skratka, moj članek O me-todah družbenega življenja je Janko Kos imenoval diverzijo proti Perspektivam in bil odločno proti objavi, drugi pa nad člankom tudi niso bili navdušeni. Poleg tega tudi sam nisem bil z njim zadovoljen, ker je bil premalo domišljen: ne v tem, kar sem posredno povedal o Perspektivah, temveč v nakazanem okviru dogajanja.
Enako usodo je doživel moj drugi čla-nek o kmetijstvu. O njem je odločalo že novo uredništvo. Ivo Urbančič je analizo srednjeročnega načrta o razvoju kmetij-stva ocenil za slepi empirizem ob nekem problemu, ki je tako in tako jasen. S pre-računavanjem podatkov načrta pa da sem padel na banalno raven kmetijske politike same. Bil je tudi mnenja, da razpravlja-nje o takih problemih ni bistveno za kul-turno situacijo. Tako članka ni bilo v šte-vilki Perspektiv, ki je bila zaplenjena. Vsega tega nisem jemal osebno, saj tudi ni bilo. Bili so to meseci boja za obstanek Perspektiv in zato še bolj kot prej reagi-ranje. Založba je po pritisku od zgoraj blokirala sredstva in vse kolportirane in-formacije so oznanjale začetek konca. Udeležil sem se sestanka s svetom založbe in čutno nazorno sem doživel, kako moč-no in nezavedno je plavanje tudi v kul-turnih institucijah. Ugledni znanstveniki, kot na primer Anton Ocvirk, niso obču-tili nobenih notranjih nesoglasij, ko so Perspektive napadali z argumenti, češ da so moj članek o kmetijstvu ponatisnili emigranti v Argentini (kar mi je bilo po-vsem neznano). Politični člani sveta so bili celo bolj zadržani, bilo pa je očitno, da je odločitev zgoraj že padla.
Ze prej, konec januarja 1964, je Stane Kavčič, takrat predsednik ideološke ko-misije slovenskega cekaja, povabil člane
uredniškega odbora Perspektiv na razgo-vor. Razprave o tem, ali se naj tega raz-govora sploh udeležijo, so bile dolgotraj-ne in žolčne. Argumenti proti udeležbi so bili, da se s takimi razgovori uredništvo le zlorablja za politične cilje Cekaja, praktične koristi pa da ni, ker se politiki čutijo vsemogočne, da se nanje ne da vplivati in da tako ali tako ukrepajo sa-movoljno. Uredništvo se je ob tem vpra-šanju razcepilo in štirje uredniki (Zajc, Blažič, Kovačič, Smole) se sestanka de-monstrativno niso udeležili.
Režija tega razgovora in njegov jezik sta tipičen primer tovrstnih »velikoduš-nih« ponudb sporazumevanja v tistem »liberalnem« času. Kavčič je dal očiščeni razgovor stenografirati in ga je takoj raz-poslal po okrajnih komitejih. Perspektive pa so v svoji zadnji številki ta stenogram objavile. Tako je ta razgovor postal dosto-pen širši javnosti in predstavlja še danes zanimiv dokument.
Strategija tega razgovora je bila, delo pri Perspektivah nasploh pohvaliti, isto-časno pa ga v vseh konkretnih vpraša-njih ostro kritizirati. Tako je potekal raz-govor stalno na obeh ravneh in postalo je očitno, da bi bile Perspektive sijajne, če ne bi bile Perspektive. Kavčič in Ca-činovič sta stalno poudarjala, da naša družba potrebuje nove ideje, predloge in tudi kritiko, seveda pa ne na področ-jih, kjer »smo ta vprašanja že zaključili«. Nedoslednosti te logike uredniki sploh niso problematizirali, ker je bila prikri-ta s togo grožnjo ukinitve in »drugih nevšečnosti«. Zelo očiten je bil poskus, razcepiti uredniški odbor in razcepiti so-delavce, oboje na »dobre« in »slabe«. Iz-raženo je bilo upanje, da bodo zdrave sile zmagale in prevladale, tj. da se bo do vnaprej spoštovala tista »že rešena vpra-šanja«, ki so tabu.
Konkretno se je Kavčičeva kritika us-merila proti Rusovemu razmišljanju o vprašanju lastništva, proti prispevkom o primeru na smrt obsojenega Dizdarevi-ča, predvsem pa proti mojemu članku O dilemah našega kmetijstva in seveda pro-ti članku Iz oči v oči. Veljkov poskus po-jasniti svoje razmišljanje o lastništvu je bil grobo ustavljen s tezo, da so to tista »že rešena vpraSanja«, poročanje o Diz-darevidu je bilo odklonjeno kot slab žur-nalizem, moje članke pa je razglasil za očitno sovražne in kontrarevolucionarne. Tako se je največji del razgovora gibal okrog mojih člankov. Pri tem je Kavčič odprl vse registre: »Pučnik je mlad, za-letav fante, ki je že enkrat plačal svojo ceho«, »to je besno belogardistično sov-raštvo, to je neobelogardizem«, popolno-ma sem prepričan, da taka platforma, ki jo je Pučnik razvil v svojem članku, ni zrasla v njegovi glavi«, »kar povejte mu, da sedaj ne bodo več sedeli mladi fantje, ampak najprej nekdo drug — izvor« itd. Višek lažnivega podtikanja je bil v nekaj-krat ponovljeni trditvi, da po resni po-litični oceni moje članke piše nekdo drug, ki spretno izrablja mojo neumnost. Vse to je bilo povedano v kontekstu, češ da je vse to dokončno dognano, da so to či-sta dejstva. S to lažjo je Kavčič perspek-tivaše presenetil in sprovociral Kermau-nerja k pripombi (ki sem mu jo zelo za-
meril): »To je res možno, je dimenzija, o kateri nismo niti jaz niti drugi razmiš-ljali.« Istočasno pa je Kavčič spretno ob-šel Rusovo vprašanje o dejstvih, o ime-'nih. To podrobnost omenjam zato, ker izpričuje pritiske, pod katerimi so bili uredniki med razgovorom. Ce vrhunski politik resno poroča o takih »odkritjih-« in »dejstvih«, od katerih so se Perspek-tive vedno distancirale, potem se lahko marsikaj zamaje.
Bilo bi površno in svetohlinsko, če bi kdo danes Kermaunerjevo pripombo tol-mačil kot sprejemanje Kavčičeve laži ali celo kot pripravljenost, iz taktičnih raz-logov prodati mene kot sodelavca in pri-jatelja. Vsako interpretiranje mora upo-števati tisti surovi čas, grozeče ozračje takega razgovora in ogroženost Perspek-tiv. Taras je bil takrat odgovorni ured-nik revije, bal se je za obstoj revije in skušal je preprečiti takojšnjo ukinitev, ki bi jo bil Stane KavčiČ lahko izrekel že ob tem razgovoru. Tako Taras kakor Veljko, posebno pa Vital Klabus in Lado Kralj, so branili pred Kavčičem moje članke in moje sodelovanje pri Perspek-tivah.
Za te metode političnega obračunava-nja je zelo značilno in prav nič slučajno, da je Stane Kavčič le nekaj let kasneje postal žrtev podobnih absurdnih obtožb, s katerimi je leta 1964 še sam pogumno operiral proti Perspektivam in proti me-ni osebno. Zaupanje v sočloveka je v teh krogih že vedno bila tujka, spomnimo se na mnoge procese, ne le na dachau-ske!
Stenopis razgovora, ki ga je Kavčič raz-poslal po komitejih, sem dobil po pošti, anonimno. V marsičem je dopolnil infor-macije udeležencev. Predvsem mi je po-stalo jasno, da se celo v tej fazi liberali-zacije, ki je omogočala Perspektive, vr-hunski politiki ne zaustavijo niti pred očitno in namerno lažejo. Potrdilo se je moje mnenje, da doba skonstruiranih procesov in obsodb nikakor ni pri kraju. Vse je možno, kontingenca veseljači.
Pogajanja Perspektiv z založniškim svetom so se vedno bolj zavlačevala. Pom-lad 1964 je bila polna mazohističnih pri-čakovanj. Ljubljanska borza informacij je poslovala s polno paro, množile so se načrtne dezinformacije in zameglile sle-herni pregled nad situacijo. Vsi smo ču-tili, da se približuje konec Perspektiv, ro-jenih optimistov je bilo vedno manj. Teo-riji drevesnice so lahko sledili le še tisti, ki so religiozno verovali v samoozdravlji-vo moč samoupravljalskega koncepta. 'Credo quia absurdum. Zelo malo je bilo takih, ki so bili pripravljeni izbrati al-ternativo: pozabiti samega sebe, svoje stališče in zvito obveslati pogubni čas. Perspektivaška javnost je prezirala tak-tično modrovanje in postala pri tem pod-vržena represiji.
O lastnem položaju sem ^ tem času malo razmišljal. Edine premise, ki so ob-držale konturo, so bile notranje, te pa so po skušeni logiki dogajanje malokaj obetale. Vzdržati, prevajati bojazen v istrah in ga vodeneti, premagovati spone avtocenzure in odpirati zasuto. Alterna-tive rii bilo, ker ;je bila pogubnejša. Za-nos uspeha je'plahnel, ker je bil uspeh ,
lovaREVIJA
15
kateremu se čutiš prisiljenega boriti se, potem moraš zavestno iti to trpno trpko pot in hvaležno plačati odprto obzorje. Kar za to dobiš, je vera, da stopinje pu-stijo sledi, ki jih kolektivni spomin po-veže v pot. Seveda sem sam proti sebi imel močne pomisleke, očital sem si ma-zohizem in iracionalnost, generalštabno neodgovornost do drugih in protislovje z dejstvi polpretekle zgodovine. Nič ni po-magalo, več nisem imel, tu je bila meja kot lastna omejenost in pripravljenost, živeti z njo. Tako je bilo to osnovna po-stavka, do katere sem takrat prišel pri razmišljanju o principu družbenega de-lovanja. Nič kaj vesel nisem bil perspek-tive, ki se mi je osebno odpirala nič kaj zadovoljen s predvidljivimi učinki. Al-ternative ni bilo.
Konec marca 1964 je študentska orga-nizacija dala pobudo za okroglo mizo o problemih kmetijstva. Obrnili so se tudi name s pripombo, da je moj članek spro-žil živahno razpravo med študenti in da bi bilo koristno pritegniti predstavnike uradne kmetijske politike. Povabiti so nameravali ing. Perovška, takratnega re-publiškega sekretarja za kmetijstvo, in mene kot kritika te politike, kot nevtral-nl strokovni razsodnik med obema stali-ščema pa naj bi sodeloval univerzitetni profesor Turk z biotehniške fakultete. Jaz sem to povabilo sprejel, zapletlo pa se je pri Perovšku, ki je najprej pristal, nato pa nekaj dni pred diskusijskim ve-čerom kategorično izjavil, da z bivšim arestantom ne bo sedel pri isti mizi. Tako je prišlo v rnenzi študentskega naselja do diskusije brez mene. Nastopila sta Pe-rovšek in profesor Turk, ki je na začet-ku določno izrazil svoje obžalovanje, ker ni prisoten tudi »zastopnik kritično na-sprotnega stališča«. Diskusija ni bila po-sebno razburljiva, ker je Perovšek žc ta-koj na začetku izjavil, da je naša kmetij-ska politika bila vedno zgledno napredna in uspešna in da »neki pisum« blati ne le družbeno kmetijstvo, temveč tudi ves slo-venski narod, ki je do nedavnega živel predvsem od kmetijstva. Nekateri štu-denti so ob tem zažvižgali, profesor Turk pa je pomirjevalno premaknil težišče di-skusije na splošni problem evropskega kmetijstva v procesu industrializacije. Ta-ko se skoraj nič več ni govorilo o speci-fičnih pogojih kmetijstva pri nas, na koncu pa je Perovšek še zaključil, da je pri nas po vojni »razen manjših spodrs-ljajev« potekalo vse v najlepšem redu, zgledno in napredno, drugačne ocene pa da so lahko le klevetanje. Velika večina študentov je bila nezadovoljna s pote-kom in z režijo tega razgovora, izreči pa se niso znali ali si niso upali. Nekaj štu-dentov me je spremljalo domov za Beži-grad, burno smo diskutirali, dokler niso opazili dveh spremljevalcev, ki sta me službeno spremljala v manjši razdalji. Govorili smo tiše, dalj časa smo ostali na cesti pred mojim stanovanjem. Onadva tudi.
V aprilu 1964 je Oder 57, zvito preži-veli produkt leta 1957, naštudiral dramo Marjana Rožanca z naslovom Topla gre-da. Tematika drame je zadevala proble-me v socialističnem kmetijstvu, krltično in ironično. Domneval sem, da je na
njen nastanek vplival tudi moj članek o kmetijstvu, natanko pa tega ne vem in tudi Rožanca nisem nikoli naravnost vprašal. Meni je bila drama všeč pred-vsem zaradi analize nekaterih proble-mov in zaradi morebitnega vpliva v jav-nosti. V maju je prišlo do raznih politič-nih pritiskov na vodstvo Odra 57 da bi se uprizoritev preprečilo. Podrobnosti ok-rog teh razprav ne poznam, ker pri Odru 57 nisem sodeloval.
Meseca maja je bilo vzdušje v ljub-ljanski kulturni javnosti naelektreno, de-loma pa so se že kazali znaki demorali-zacije. Svet Državne založbe Slovenije, v katerem so poleg političnih funkcionar-jev sedeli tudi mnogi ugledni kulturni delavci, se je brez prevelikih težav z lastno vestjo odločil popustiti političnemu pritisku in po finančni poti ukiniti Per-spektive. Mehanizmi tega »samoupravne-ga« odločanja v tej kulturni ustanovi so bili tipičen del naše družbene stvarnosti in njene navideznosti. V ozadju so delo-vali vzvodi politične prisile, kulturniki pa so pozabili besede, ki so jih leta in leta pisali ali na univerzi predavali. Vse to kljub temu, da ni šlo več samo za per-spektivaše in revijo, temveč za večji dcl slovenske kulturne javnosti, tudi Sodob-nost se je izrekla proti tej represivni uki-nitvi.
Sam sem, kot rečeno, hodil v službo in pisal. Z Ireno Zerjal sem takrat živel v sobi v Triglavski ulici kot podnajemnik z običajnimi problemi podnajemnikov, ki so jim »prepovedani obiski«. Irena je pričakovala otroka, o poroki nisva raz-mišljala, v konfuzni naglici dogajanja nisva za to niti imela časa. Pripravljala je diplomo, jaz sem čakal, da se zgodi.
Prisrčni odnosi s prijatelji so se neko-liko ohladili. Situacija je kazala kvadra-turo kroga, oni so pa iskali rešitev. Iska-nje je analiza danega, to dano pa ni ime-lo oprijemljive in določljive strukture: njena struktura je bila v odnosu do nas kontingentna. Pogosto sem imel občutek, da se v zavesti nemoči jezijo tudi namc, češ zopet sem pridno pomagal zasrati re-vijo, ker sem preveč dražil bika. Da se je med nami nekaj dogajalo, se je po-kazalo tudi v tem, da o teh vprašanjih nismo govorili,, odkrito govorili. Manjšina sodelavcev je predlagala, da je treba re-šiti, kar se rešiti da, večina pa se je raje odločila za dostojen pogreb. Pri pomemb-nih esejistih Perspektiv je prevladala težnja pomirjevalno vplivati na vrenje med študenti, ki je sicer imelo specifič-ne vzroke, se je pa vsaj deloma identi-iiciralo tudi s Perspektivami. Delovati je začelo pravilo: čim intenzivneje nekdo analitično razmišlja o konkrenih razmer-jih moči v družbi, tem prej bo priprav-ljen začeti z razprodajo moralnega pro-grama. Faktičnost zna marsikoga požreti, čim jasneje se mu kaže, tem prej. Pri ¦programu Perspektiv je šlo predvsem za njegovo nedoločenost in njegovo na-čelno zoževanje na kulturno javnost, on-stran je bila za marsikoga le še bela lisa. V vsaki taki situaciji ne odloča še tako analitična analiza, temveč načelni člove-ški odnos do nje. Zavestni beg od analize nečesa izven tebe, zate brezosebnega in tujega, je bil marsikomu iracionalizem,
Bjiičev, na nepravem mestu, v navidezni ¦tmeri. Doumeval sem tisto, kar nas gib-¦je, in tisto, kar nas povozi, želel sem si Kagotovljenih poti družbenega delovanja, Ki se jih ne da poljubno zradirati. Ki ni-Ko samo na papirju.
H Pridno sem hodil v službo in zbiral Rradivo za spis O metodah družbenega ¦elovanja, ki naj bi dobil drugo smer in ¦irino. Ograjeval sem poljubnost v poj-Eiu delovanja in odkril zase tradicijo kot Bogoj jutrišnjega. Doumeval sem čas Kot možnost, ki se hrani s prejšnjim in He tako bogatf. Za vse, kar hočemo, je Hreba nekaj imeti, je treba plačati. Tra-Hicija mi naenkrat ni bili več fraza, tem~ Beč kolektivni spomin na dimenziji časa. ^ppomin pa je spomin na nekaj; če neče-Ba ni, ni spomina. S takimi banalnimi ¦nstrumenti sem odkrival zase pomen Krejšnjega za odpiranje novega. Banalni ftli ne — omogočili so mi mišljenje tra-Hlicije v internem času dejanja in tradi-Bijo kot pogoj naslednjega. Ce smo ne-Hhočni v toku, sem modroval, pri katerem Htrugi upravljajo zapornice, potem je vse, Btar storimo, le veter v njihova jadra. Ra~ ¦en če pihaš z druge strani in z lastno Mrtvijo obujaš spomin, da gre tudi dru~ Hgače. Da bog ni bog, da je, če je, edino K^ mnogočem in ne v enem samem vna-^fcrej določenem, uniformiranem. Spom-Kil sem se svojega razgovora s Primožem ¦jiozakom leta 1958, takrat ko me je is-¦creno vprašal, če sem agent Udbe. S svo-¦m briljantnim intelektom mi je takrat Hbkazoval, da je sleherni, še tako upra-Hičen adpor proti režimu našega tipa Kiujno brezupen, da te tako ali tako po-¦lozijo. Njegovi eksaktni analizi nisem Hnogel racionalno nasprotovati, a je tudi H|)rejeti ne. Moj edini odgovor je bil, da Bisto, proti čemur se boriš, odkrije svoje ^terikrito bistvo le v protiakciji, s tem, da ^Beluje, da se pokaže, kaj je. Način, kako He pokaže, vsebuje prosvetljeni učinek, Konareja njegovo legitimacijo prilašča-Htja, odpre možnost dvoma v legitimnost Bn vpogled v razkol med teorijo in prak-Bo, med našimi iluzijami in našo stvar-^Bostjo. Tega razgovora sem se spomnil Bpomladi 1964, ko- sem razmišljal o me-Bodah delovanja. Možnosti v konfliktu Holoča močnejšl, govorica moči pa odkri-Ba notranje navzkrižje govorečega, saj Hiu vsili definiranje samega sebe po de-M&nju, ne pa po aspiraciji. Istočasno pa jc ^¦tev govorice moči opredeljena kot spe-Hifična in smiselna, iz te smiselnosti se Hppira in odpre horizont naslednjega de-Hpja. V tej povezavi sem takrat videl ^ptvo in učinek nastajanja tradicije, ge-^pzo samoosmišljanja in istočasno genezo Bftisla za druge v verigi kolektivnega »>omina. Vsaka stopinja pusti sledove, iz ¦leze nastane pot. Kolektivni spomin po-¦jsže stopinje in jih prisili v pot. Odkla-Hpnje nesprejemljivega se ne da logično ¦bkazati niti upravičiti, oboje pa prinese K nesprejemljivo, ko z dejanjem poka-^p» kaj je, kaj v resnici je. Kdor se ne •ori za oblast, mora pustiti dogajanju do-fcčitev naslednjega koraka in to je trpno Hl trpko. To je cena, ki jo je treba pla-H&ti za odpoved vnaprejšnjemu, ozko ^pduciranemu cilju, kot na primer boju B^ oblast. Ce nočeš sam prevzeti morale B^prejemljivega, morale tistega, proti
TB"
nova REVIJA
mistika frustrirane osebe. Tako stališče »družbene odgovornosti« ni pri Perspek-tivah nikoli prevladalo, s silo svojih ar-gumentov pa je spodjedalo robove za-vestne trpne poti.
Zgodilo pa se je takole: 22. maja 1964 ob sedmi uri zjutraj sta v mojo delovno sobo v Zavodu za rehabilitacijo invali-dov stopila dva mlajša udbovca v civilu, me aretirala in mi dala podpisati odred-bo b hišni preiskavi. Pregledala sta mo-jo pisalno mizo, pobrala vse, kar je bilo pisano, in me posadila v avto brez lisic. Na tajništvu za notranje zadeve sem do-živel zasliševanje, ki ga do takrat nisem poznal: drug za drugim so prihajali inte-ligentni obrazi in mi zastavljali vpraša-nja v pristnem, natančnem sociološkem \in politološkem strokovnem žargonu, se pri tem stalno premikali, presedali in se sladko razumevajoče smehljali. Še bolj presenetljivo je bilo, da niso pričakovali nobenega odgovora; še preden sem lahko kaj odgovoril, je prišlo naslednje vpraša-nje. Po svojih dotedanjih izkušnjah iz zasliševanj se mi je vsilila misel, da sem zašel v seminar na višji politični šoli. Vse skupaj nikakor ni bilo neprijetno, bilo pa je zbegano, ker v svoji omejenosti nisem razumel ničesar.
To je trajalo dolge ure, nekako do pe-tih popoldne. Takrat so me še bolj pre-senetili: ponudili so mi, da me z avtom odpeljejo kamorkoli hočem. Ceravno tudi lega nisem prav nič razumel, sem modro pokimal in naročil vožnjo do bežigrajske kavarne. Pričakoval sem vse mogoče: da mi bo spremljevalec rekel, da je vse sku-paj pomota in me peljal zopet »domov«, da gremo skupaj aretirat katerega od perspektivašev, da skušajo enostavno po-večati mojo zmedo, ki je bila že ob zasli-šanju velika, vse to in še marsikaj podob-no nesmiselnega se mi je med vožnjo mo-talo po glavi. V Bežigradu so me odložili ,in niso rekli niti na svidenje. Nerazume-vajoče sem gledal za avtom, ki je nekako obotavljajoče odpeljal nazaj v mesto.
Odšel sem k Rusu, ga našel doma in mu povedal dogodivščino. Najprej je gle-dal nekoliko zmedeno, nato se mu je ob-raz zjasnil in z notranjim zanosom je ugotovil, da oni danes pač ne morejo sto-riti vsega, kar bi hoteli, da ne živimo več v letu 1958. Ne verjamem, da me je hotel tolažiti, verjel je. Sam sem bil trd-no prepričan, da burleska, ki sem jo ta dan doživel, nima ničesar skupnega z du-hom našega trenutnega slovenskega časa; ta čas je takšen, kot ga poznam, in da se bo danes zgodilo, tokrat zares, prav v duhu časa. Veljko moje ocene ni sprejel, prva optimistična ocena pa se mu je le zamajala. Več ur sva se pogovarjala, te-lefonirala in okrog devetih sem odšel. Na Triglavski sem Ireni povedal, kako in kaj.
Ničesar ni vedela, mislil^ je, da sem po službi kje sestankoval. I ;ez ugovora je sprejela mojo oceno položaja, poiskala brisačo, milo in zobno ščetko, stlačila vse fekupaj v torbo in nato sva čakala in se pogovarjala. Ugasnila sva luč, kot da bi se hotela skriti. Vedel sem, da so nekje zunaj. Misel na beg sem takoj opustil. Deloma zato, ker so to morda pričako-vali, deloma iz strahu, da se na begu kaj
zgodi: konfuzni vpogled v strukturo ni zmogel izločiti ničesar, vse je bilo mož-no. V večstanovanjski hiši se pogosto oglasi zvonec, priznam, da sem vsakič stisnil mišice. Ta pravi zvonec se je ogla-sil okrog polnoči. Bili so trije, površno 50 preiskali sobo, vprašali, zakaj sva ob tej uri še oblečena, in odšli so. Odpeljali so me, zares domov, na Povšetovo. V sa-mico.
Tokrat me je izdalo telo. Ze naslednji dan sem bruhal, znani zadah zapora mi je hromil pljuča. Zdelo se mi je, da du-ham preznojena telesa vseh celic v trak-tu; jaz in oni smo bili trupla. Poskušal sem z gimnastiko, delal počepe do one-moglosti, telo je ostalo nasprotnik, izda-jalec, Cuti so zaznavali vseh pet let na-enkrat, duhal sem zanikrno oprane raz-kuhane vampe iz Maribora in slišal opolzke krike tamkajšnjih podivjanih psi-hopatov. Drugič je težje.
Ne v racionalnem, kontroliranem. Zlat-ko je prišel in pogovarjala sva se kot dva velika. On ljubeznivo, da je treba stvar-nost sprejeti tako, kakršna je, sam je ne spremeniš: če zabredeš v drek, se inteli-gentno obrni in izberi najkrajšo pot na-zaj. Modro sem odgovarjal, da na ta na-čin dreka nikakor ne bo manj in da je logi-ka danega lahko le logika utrjevanja dre-ka. Izkazal sem avtomatični skok kvan-titete v kvaliteto, ker da ne verujem v boga, ne v tega ne v onega. O člankih in o njihovem sporu z oblastjo se tokrat nisva pogovarjala, saj je šlo le za tipa-joče določanje pravil igre prihodnjih me-v secev. Ne da bi vse določno izgovorila, sva se dotipala do poenostavljenega mo-dela: on da bo opustil otročje skrivanje dejanskega položaja in nedoločno nami-govanje o možnostih, ki jih dejansko ni, me objektivno informiral o položaju zu-naj, jaz pa da to honoriram tako, da se odrečem običajnemu arestantskemu orož-ju kot npr. gladovni stavki, zavračanju odgovora in podpisa na zapisniku, razbi-janju inventarja v celici, grožnjam s sa-momorom in podobno. Vse to je bilo za-me sprejemljivo, poznal sem neučinko-vitost demonstracij odpora v zaporu in zdelo se mi je, da sem sklenil dobro kup-čijo. Pacta sunt servanda, in Zlatko mi je takoj povedal, da utemeljitev sklepa o hišni preiskavi (»sum storitve kaznivega dejanja po zakonu o tisku«) seveda ne drži in da gre člen 118/1 (»-sovražna pro-paganda v pisani besedi«-), da so zaradi sovražne propagande zaprli tudi Toma-ža Šalamuna, ker je objavil v Naših raz-gledih pesem »Duma 1964« in da bo mor-da prišlo do postopka proti nekaterim drugim perspektivašem.
Naslednji dan, še vedno sem bruhal in . le malo razmišljal, mi Zlatko prinese sklep o podaljšanju pripora na 18 dni. t)a bo težek porod, je dejal, in da se bo obtožba opirala na članek Iz oči v oči, pri Salamunu pa posebno na verz, v ka-terem pravi, da ideologi gledajo stvar-nost skozi 17 dioptrij, in na nekatere dru-, ge. Vsakdo v Ljubljani je vedel, da je na-mig o 17 dioptrijah veljal Borisu Ziherlu in njegovim debelim očalom a ne samo njemu. Vključil sem cinično prestavo in Zlatku smeje opisoval, kako odlično pro-duktivna je ta oblast: zapre mladega
pesnika zaradi norčije, pesnik bo prišel iz zapora politično zrel in pisal še vse kaj drugega. Rekel sem, da tako učinkovito delo lahko le pozdravim in da jim želim še več uspehov. Zlatko je dobro razumel, kaj hočem povedati, zamislil se je in mi odkrito rekel, da se bo zavzel za čim-prejšnji izpust Salamuna. Prepričan, sem da je to res storil.
Nato sva govorila o mojem članku. Zlatko se je takoj spremenil v izvrševal-ca povelj, ostai pa je ves čas korekten. Ni zmerjal, ni grozil, da me bo »osipal« in zmlel kot uš. Govoril se mirno, brez čustev, kot teleprinter, kot relejska po-staja, ki ima naslovniku sporočiti voljo in merila vsemogočnega. Partija je do-stopna za kritiko, toda le za »dobrona-merno«, ne pa tisto »od zunaj«. Na vpra-šanje, kako da nas je toliko zunaj, toliko domačih tujcev in s sumničenjem izob-čenih itd., je znal le odgovoriti, da je vključitev vedno mogoča, treba je le od-vreči vso subjektivno navlako in sprejeti pravila igre, ki so določena. Ali je vsa ta »subjektivna navlaka« res le navlaka in družbi škodljiva, sem hotel vedeti. Tega pa zatrdno ne ve, je rekel, za to so pri-stojni drugi, ki naj presodijo, kaj je prav in kaj ni. Na pripombo, da je to prila-gajanje nečemu, v kar mnogi ne morejo verovati, da je to razredni boj v nedo-gled in proti vsakomur, teologija z mo-nopolom na resnico in z monopolom nad usodo izročenih ljudi, lju^.i lastnega na-roda, lastne družbe, je le dejal, da sem nesramen, da pa naj tega izraza ne vza-mem osebno, temveč »nasploh«; gre za vpogled in priznaje realnosti, kakršna je, moralno rezoniranje je romantični luksus, ki si ga socialistična družba ne more pri-voščiti. Ko sem tu načel vprašanje legi-timnosti lastništva nad družbo in resnič-nega razmerja med večino in manjšino, je rekel na kratko, da se tako noče po-govarjati in da mi ni pomoči. Dal me je odpeljati.
V celici sem se še dneve in dneve bo-ril s svojim izdajalskim telesom in si že-lel vzdržati. Cutno zaznavanje maribor-skih let je bilo še vedno pekoče, počasi se je spreminjalo v difuzno bolečino od-pora, ki sem jo skušal prevajati v upor. Ne v upor proti nečemu ali nekomu, tem-veČ v upor proti lastni nezmožnosti doje-manja. Iskal sem okvir, širši in vsebinsko polnejši, kakor sem ga imel, da bi z njim pridelal več smisla in stisriil jalovost last-nega življenja za vrat. Ce je čas tak, sem si dejal, s takšnimi problemi in vprašanji, da smo pred nji-mi nemočni, potem je to tudi naša krivda, našega ohlapnega miš-ljenja in krmežljavega čutenja. Ne gre samo za to, ali ima prav tisti, ki s tabo pometa, ne gre le za legitimnost tega cvetočega početja, temveč tudi in morda predvsem za rojevanje smisla iz boleče vsakdanjosti. Pri ožemanju poroznih teo-retičnih konstruktov priteče vse prema-lo smisla, mnogo boljše so divje tepke vsakdanjih kletvic, njihov mošt oživi kon-strukte in ne obratno. Omejena je osebna odgovornost za izbiro rahitične hrbteni-ce in plazeče se hoje, postane pa pravilo, če intelektualci pozabijo svojo nalogo v rojevanju smisla in se kot paraziti prile-
pijo na sončne in sočne liste najvišjih mladik. Tudi to je prej pravilo kot iz-jema.
Zlatko je zopet privlekel koš novic. IroniČno in škodoželjno je slikal visoki čut odgovornosti tistih, ki so se skrivili in preklicali predstavo Tople grede v štu-dentskem naselju, pomečkali svojo pri-stojnost za taborne ognje študentov in njihovo navdušeno prepevanje borbenih pesmi. Poskus perspektivašev, izdati zad-njo številko Perspektiv na lastne stro-ške, je propadel, pri tem pa mi je zamol-čal, da je bil zbrani denar zaplenjen brez odloka sodišča. Salamuna bodo spustili iz zapora, procesa proti mojim prijate-ljem ne bo. Pokazal mi je novo številko Dela, kjer je pisalo, da so Pučnika, ki je že odsedel pet let zapora, zopet zaprli za-radi sovražne propagande in da lahko dobi do 12 let zapora. Nato je še rekel, da si smem najeti advokata, ker vse ka-že, da ga bom potreboval. Tokrat ni priš-lo do nobenega globokoumnega razgovo-ra o mojem kaznivem dejanju, verjetno ni imel časa.
Poleg Zlatka so me obiskovali tudi dru-gi delavci iz iste proizvodnje. Niso mi ostali v spominu, vem pa še, da smejočih znanstvenih obrazov prvega dne ni bilo več. Verjetno so se takrat poskušali le v ekspertizi. Dobro se spomnim preiskoval-nega sodnika, ki je moji sestri dovolil obisk. Ob tej priliki sem imel z njim raz-govor, bolje rečeno, to je bil njegov mo-nolog, ki sem ga smel poslušati. Zolčno se je zgražal nad mano zaradi članka o kmetijstvu in me imenoval nesramnega lažnjivca. Na vprašanje, katera moja tr-ditev je laž, mi je odgovoril, da so moji podatki pač resnični, da pa je ta resnica razdiralna in zato je laž. Rekel je celo, da je oblast z menoj vse preveč prizanes-ljiva in da bi bilo treba postopati dru-gače. Kaj je s tem mislil, mi ni izdal.
Prvega junija sem pisal odvetniku in ga prosil za obisk. Obiska ni bilo, pač pa sem devetega junija dobil sklep okrož-nega sodišča o preklicu poeojne kazni; moja pritožba na vrhovno )dišče je bila štiriindvajsetega junija, zavrnjena, ob-veščen pa sem bil šele sedmega julija. Advokat mi je pisal, da so moje pismo za-držali in ga izročili njegovi pisarni šele osemnajstega, ko je bil on že vpoklican na orožne vaje. Tako so lahko potekli vsi roki za pravno utemeljeno pritožbo. Ko jme je sedemindvajsetega junija obiskal, so bili vsi odloki polnomočni. Razložil mi je, da preostane edino še predlog na zvezno javno tožilstvo za sprožitev po-stopka za varstvo zakonitosti. To je od-vetnik tudi storil in se opiral na nasled-nje kršitve zakona v mojem postopku: sodba o preklicu ni določila, od kdaj se preklic sploh šteje, sodišče je izvedlo preklic, ne da bi bilo sodno določeno de-janje, zaradi katerega se preklic izreče (postopek zaradi sovražne propagande je še tekel in je bil na predlog tožilstva sep-tembra ustavljen), in končno še, da je sodišče protipravno izvedlo preklic brez tooje obrambe, da je bilo moje pismo od-vetniku osemnajst dni zadržano, ko so potekli vsi roki, in da odvetnik sploh ni
dobil dostopa do mojega kazenskega spi-sa, ker ga v arhivu sodišča sploh ni bilo. Odvetnik je iz vsega tega zaključil, da je v celem postopku prihajalo do očitnih kršitev zakona.
Nisem verjel, da bo to pomagalo, in tudi ni. Moje telo se je pobotalo z mano, spet sva bila prijatelja in oba skupaj močnejša. Sklenil sem se poročiti z Ireno in zaprosil za udeležbo pri lastni poroki v policijskem spremstvu. »Se ne dovoli«. Tako se je zame oženil moj brat, sam pa sem bil premeščen v kaznilnico Dob na Dolenjskem.
Prevoz je bil, verjetno ne namerno, svinjski, z zateklimi rokami v preveč stisnjenih lisicah sem pripotoval na Do-lenjsko.
Na kapiji kaznilnice me je prevzel nadpaznik B., ki je bil ta dan dežurni. S čudnim smehljajem me je pozdravil in ozmerjal moje ljubljanske spremljevalce zaradi mojih zateklih in že kar plavih rok. (Levega palca še po tednu dni ni-sem mogel premakniti.) Molče me je od-peljal v skladišče, kjer sem se slekel do nagega, da so me lahko rutinsko pregle-dali spredaj in zadaj. Ko mi je skladišč-nik vrgel pod noge kup povsem neupo-rabnih jetniških cap (novinci so vedno dobili najslabše uniforme), mu jih je B. zabrisal nazaj in mu ukazal, da naj mi da novo jetniško obleko. Dobil sem jo.
Ta nepričakovana gesta je imela svojo zgodovino. B. je bil eiden od obeh pazni-kov, ki sta me novembra 1959 (v Mari-boru po poskusu pobega) nekaj dni ho-dila pretepat v bunker, zvezanega sta me postavljala na noge in me vedno znova po kavbojsko s pestjo pobijala na tla. Ker sem ju pri tem trmasto gledal v oči, sta mi to prepovedala, seveda zaman, in prepeval je pendrek, vedno znova in tu-di po glavi. Ponoči je B. prihajal tiho pred vrata bunkerja in udaril s škornjem ob vrata, da sem kot ponorel skočil iz spanja pokonci. Po petkrat v eni noči me je zbujal s prižiganjem žepne svetilke v obraz in z vprašanjem, za koliko parov kaznilniških gat sem zadolžen, prihajale pa so na vrsto tudi srajce in šufarice. Obema sem nekajkrat zagotovil, da bom z njima obračunal, četudi bi moral čakati deset let. Nekaj mesecev sem to sam trdno verjel; kadarkoli sem ju zagledal, sem zgubil kontrolo nadsabo in se tresel od nepremagljivega besa. Nekaj mesecev. B. je bil tudi vodja skupine paznikov, ki so me 1.1960 ob petih ejutraj zbudili v sami-ci, me s silo zvlekli v marico in odpeljali v mariborske sodne zapore: v preiskavo, ki je ni bilo, tam sem ostal deset dni, se-veda v samici, nato pa nazaj v kaznilnico. Šele tam sem zvedel za vzrok: v kaznil-nico je med tem časom prišla komisija rdečega križa in se pogovarjala s politič-nimi zaporniki o postopku sojenja in po-gojih prestajanja kazni. Eden od zaporni-kov jih je opozoril na to, da sem jaz ne-znano kam izginil, in povedali so mu, da so za take primere zvedeli v vseh jugo-slo/anskih kaznilnicah, ki so jih smeli obiskati.
Take reči so tičale med nadpaznikom B. in mano, obledele, ne pa pozabljene. Proti koncu mojih petih let v Mariboru
17
je spremenil odnos do mene, ponujal je besedo, zavračal sem jo. In zdaj ta Iju-beznivi sprejem na Dobu.
Na Dobu sem našel več osebnih znan-cev, kot sem jih imel v Ljubljani. Ves nekdanji Maribor je bil tu, s pazniki in upravo vred. Sicer pa ni nič spominjalo na kaznilnico v Mariboru: vse je bilo novo, celice velike in svetle, tudi samice so imele dostojne sanitarije in določene kategorije obsojencev so smele gledati te-levizijo. Ob vseh teht neverjetnih izbolj-šavah je bil spomin na mariborsko kaz-nilnico kot spomin na srednji vek. Elek-trični tok in psi ob zunanji ograji, pa tudi signalne električne žice v votlih rešetkah, ki so bile vse povezane s centralo, niso bogvekaj zasenčile tega resničnega na-predka. Prve tedne sem smel delati v mi-zarski delavnici, bil sem v skupinski ce-lici, pogovarjali smo se sproščeno, moj arestantski ugled iz Maribora je še veljal in obetalo se je prijetno služenje roka. Račun brez krčmarja: »iz vzgojnih raz-logov so me vtaknili v samico in tam sem ostal dvaindvajset mesecev. Zadnje tri tedne na Dobu sem bil zopet v mizar-ski delavnici. O tej osamitvi nisem dobil Viobenega pismenega odloka. Vedel sem, da lahko na predlog republiškega sekre-tarja za notranje zadeve zvezno Ministr-stvo za notranje zadeve izreče kazen osa-mitve do enega leta; to pa je tudi najviš-ja možna kazen. Se danes ne vem, ali je ta zaostritev zaporne kazni prišla iz Beo-grada ali pa so jo izbrali Ijubi Slovenci. Dejstvo je, da je v mojem primeru bila najvišja možna kazen znatno presežena. Temu se nisem čudil.
Zivljenje v samici sem zlahka prena-šal. Dobil sem knjige iz kaznilniške knjiž-nice, od časa do časa so mi dali prevajati članke o varnostnih problemih prometa, prevedel sem tudi daljše delo o tehniki žeparjev, nisem se pa ob njem kaj prida naučil. Vsak dan sem imel eno uro spre-hoda, razen ob nedeljah. Samica je bila prijetna, s straniščem in centralno kurja-vo, ozebline iz Maribora so bile pozablje-ne. Pravzaprav je to bil moj najlepši čas zapora, sentimentalen pa ta spomin le ni.
V samicah levo in desno so bili veči-noma občasni bunkeraši, ki so tam odse-deli svoj teden ali dva zaostrene kazni. Izjema sta bila dva Šiptarja, politična ob-sojenca in za kazen (organiziranje štrajka v kaznilnici) poslana iz južne Srbije. Se-veda sta se pri nas na Dobu počutila kot črva v siru. Skozi okna smo s,e veliko poltiho pogovarjali, izdelali sistem svaril pred pazniki in zvedel sem ogromno o albanskem svetu, problemih in usodah, ki so presegale mojo dotedanjo fantazijo.
Enkrat sem dobil visoki obisk: načel-nik Republiške uprave za izdrževanje kazni je ob svojem obhodu prišel tudi v 'mojo celico, poslal spremljevalce ven in se z menoj pogovarjal kakšne pol ure. Mnogočesa, kar je povedal, nisem razu-mel, marsikaj pa se mi je posvetilo šele mnogo kasneje, poleti 1966. Na koncu razgovora, ki ni bil preveč vzgojen, mi je rekel, naj zaprosim za izpiist iz samice, češ da bom sicer znorel. Odgovoril sem mu, da se bo to zgodilo prej tistim, ki so
18
nova REVIJA
me sem vtaknili in da ne bom nikogar prosil. Zmajal je z glavo in odšel.
Razmišljal sem velikc, pa ne posebno produktivno. Nič novega zase nisem od-kril, zacementiran sem bil, vse podrob-nosti so se suženjsko vključevale v ob-stoječe obzorje, samo stari viri smisla so žuboreli.
Bližalo se je poletje 1966 in konec mo-je kazni. Pet mesecev mi je podaril moj sin Gorazd, ki se je rodil kmalu po pri-hodu na Dob in omogočil izredno omili-tev kazni. Menda je bilo v začetku maja, ko sem se s svojim kartonom in s celim košem misli napotil skozi kapijo na že-lezniško postajo, brez spremljevalcev, či-sto sam.
Kakšen teden sem prebil pri družini na Ravnah in pri sorodnikih, telesno sem do-življal neposredno bližino gozdov, jutra-njo roso in prosto gibanje oblakov. Majh-ne so te reči: a kako velike so, spoznaš, ko jih nimaš.
Ljubljane nisem več prepoznal. Bilo je to drugo mesto, kakor sem ga zapustil pred dvema letoma. Vladale so druge prioritete, lestvica važnega in nevažnega se je spletla v neko drugo, meni nepojm-ljivo. Ti dve leti sta povzročili vec kakor onih pet.
Pogovarjal sem se z nekaterimi knji-ževniki, pravzaprav ser poslušal njihovo razlago najnovejših spoznanj, ki niso bi-la moja. Očitno se je strokovna diferen-ciacija izredno razmahnila in zožila ob-zorje doživetih vprašanj. Poglabljanje je bilo intenzivno, avtorji so se osredotočili na probleme literarnega ustvarjanja in tehnike pisanja, nastali so strogo speciali-zirani stili izražanja in interpretacije sveta. Po eni strani me je ta zagon in poglabljanje v metodo lastnega poklicne-ga dela prijetno presenetil, po drugi stra-ni pa me je osupnila cena, ki so jo pisa-telji in pesniki za vse to plačali: skupna vprašanja kulturnega prostora z njihovi-mi družbenopolitičnimi implikacijami so se bdločno pomaknila v ozadje in delo-ma celo v brezpomembnost. Nisem zmo-( gel presoditi, koliko so to depolitizacijo povzročili politični pritiski oblasti ob za-tolčenju Perspektiv in po njem. čutil sem, da to ni bil edini vzrok, da so tu delovali tudi činitelji splošne profesiona-lizacije in dozorevanja poklicne kom-petentnosti. Ti premiki v večini primerov niso bili zavestno domišljeni in razgovpr o teh vprašanjih je navadno privedel do pavšalnih ugotovitev, da je politika pa* kurba in da se je treba ukvarjati z »res-ničnimi problemi«.
Enake premike sem opazil tudi pri znanstvenikih, pri sociologih, filozofih in literarnih zgodovinarjih. Profesionaliza-cija je bila v polnem razmahu, optika gledanja se je premaknila v korist ostri-ne in to plačala z zožitvijo repertoarja relevantnih vprašanj. Družba kot celota in duhovno ozadje časa nista bila več problem, problemi so tičali le še v posa-meznem. Posamezna vprašanja so zape-ljevala v aktualizacijo, se pri tem razce-pila v tisoč podrobnosti, ki so se spremi-njale v cel svet, to obzorje je postajalo izključujoce. Kakor so taki procesi nor-tnalni v sleherni normalni profesionali-
dobe naj bi ujele shrljivost sedanjosti. Seveda je ta drama ostala sen, iluzija o lastni sposobnosti umetniškega izražanja sociološko neizrekljivih vprašanj se je razblinila, Vena pa so mi tisti pogovori približali bolj kot vse druge književnike. Vse to.mi je takrat napihovalo pričako-vanje v pretiranost in kot polit kužek sem poslušal njegovo sedanjo analizo kulturne situacije, ki jo je gradil z inter-pretacijo Weissovega Marata, inscenira-nega v Drami. Ljubljanski nauk ob tej drami, ne samo Tauferjev, je bila »očit-na-« resnica, da so sleherne oblike politič-nega delovanja tako neskončno deficitne, da lahko mirne duše prevzamemo znani Goethejev izrek, da je politika kurba. Veno je to misel razpredal v različnih variantah, jo uporabil za razlago usode Perspektiv in Revije 57, pa tudi vseh po-
dobnih projektov. Polit kužek ali ne __
vzdušje tega razgovora in analiza slo-venske situacije je pokazala tako inter-pretadjo sveta in naših možnosti, da sem svoj »-genijalni-« načrt, o katerem sem se prišel pogovarjat, raje obdržal zase. Kar sem iskal, tega tudi tu ni bilo dobiti.
Tretji poskus je veljal Veljku, njegovo analitično sposobnost in znanstveno raz-gledanost sem vedno visoko cenil. Neka-ko sramežljivo in postrani sem omenil svoj načrt za kritiko Kardeljevega spisa in s tem za, strategijo kulturne govorice, ki se mi je zdela bistvena. Tembolj sem bil presenečen ob njegovi oceni položaja, da objavljivost takega članka sploh ni problem, saj da Kardeljev vpliv v poli-tičnih krogih naglo upada in da se ne splača odpirati polemike o stališču, ki ga nihče več ne jemlje resno. Moj ugovor, da obstoječa politična struktura s svojim sistematičnim cementiranjem monopola na oblast preprečuje nastajanje funkcio-nalnega prava in s tem tudi moderniza-cijb družbe na vseh njenih področjih, je Veljko zavrnil s tezo, da zamisel samo-upravljanja skriva v sebi tolikšno dina-miko, da vprašanja partije ni treba več načenjati. Aktualna je le znanstvena ana-liza samoupravljanja. Prijateljsko sva se razšla. Razšla sva se.
Tokrat se nisem spraševal, kdo ima prav. Cutil sem se tujca in morda sem bil občuten kot tujec ali kot kreten. Bolelo me je zapuščanje najbolj plodnih problemov in zgubljanje v negativni ne-skončnosti. Jezila me je samoumevna ontologija, ki je tičala za tem mišljenjem, ontologija, ki laže vero v dosegljivost zad-nje meje, prvega vzroka, zato beg v de-tajl kot pot do njega. Vedel sem, da so politični pritiski in induciranje v kosti :segajočega strahu spreminjali strah v habitus in s tem v skrotovičeno racio-nalnost interpretacije sveta. Tako je normalna težnja po strokovnosti v na-ših razmerah izločala humanum kot ire-levanten v raziskavah in legitimirala to s programom boja poti neznanstvenosti in subjektivizmu. Nujni produkt tega je frenetično odkrivanje negativne neskonč-nosti v detajlu in pozitivistična slika družbe in sveta. Tak svet je bog, ki hro-mi dejanje, saj ga odriva na svetega ni-koli, ko bo slika sveta dovršena in do-končna.
zaciji znanosti in nujni za nadaljnjo de-litev dela, tako zelo me je istočasno osup-nilo spoznanje, da je v Sloveniji delitev dela sama le delna, da se z združujočimi vprašanji komaj še kdo ukvarja. Moj vtis je bil, da takšno centrifugalno aktualizi-ranje sveta v diferenciaciji v slovenskih pogojih požira še tisto orientacijo, koli-kor smo je imeli poprej. Produkcija smi-sla je bila prepuščena ideologom, oni pa so jo lahkotno delegirali okostenelemu konstruktu, ki ni več ustvarjalno živel in je izgubil stik s čutno nazorno vsakda-njostjo življenja. V nasprotju s književ-niki so bili znanstveniki načelno priprav-• iljeni govoriti o teh vprašanjih, vendar s (pripombo, da bo višja strokovnost v de-tajlu »v pravem času« že realizirala po-jiVezavo specialnih izsledkov, da pač še |jvedno veliko preveč manjka, da je treba |doseči raven drugih narodov in da za kaj idrugega še ni prišel pravi trenutek. Do-fpajali so kruto upravičene ocene politič-fflBga položaja in vladajočih socialno-psi-B&loških mehanizmov v institucijah. Ti SjBe niso presenetili, sam premik v raz-Iflkovanju in njegovo strategijo pa sem ||Qživljal kot beg.
PiMrzlično in na dušek sem prebral jKardeljev spis o kulturi, ki je bil v na-galjevanjih tiskan v Sodobnosti. Sledil pm njegovim argumentom do njihove jtemise, ki je bila v realni ugotovitvi pktične razdelitve politične moči, obla-J& Bog pomagaj, sem si dejal, če je kri-|grtj resnice za presojanje in urejanje kulturnih procesov v faktičnosti mono-pola na oblast, potem adijo Evropa in veselo nazaj v prosvetljeni absolutizem! To je lahko le zmota ali prefrigan načrt cementiranja za vse večne čase, sem si dopovedoval in sklenil napisati članek. Gkiciral sem osnutek, se oborožil s prak-tičnim načrtom, da bi tak članek tvegal objaviti v Trstu ne glede na posledice in se odpravil na pogovore. Najprej sem odšel k Tarasu, njegov sin Aleš je spal v zibki, potiho in tipajoče sem prikazal svojo zamisel. Nemirno se je presedel, označil idejo nenapisanega članka za vredno diskusije, nato pa precizno ugo-tovil, da je celotna zamisel prav tako primerna v Sloveniji 66 kakor žirafa na severnem tečaju. Ni rekel, da sem nor, začutil pa sern, da se mu bo ta misel kmalu vgnezdila. Moj zaključek je bil, da v tem predlogu ne vidi smisla, saj je zve-nel kot prifrknjena diverzija v stekleni menažeriji slovenske kulturne politike. Ker nisem iskal poguma, temveč samo moralno soodgovornost, ni bilo z mojim načrtom nič.
Druga žrtev je bil Veno Taufer. V me-secih pred zadnjo aretacijo sva se zelo veliko pogovarjala o učinku žive besede, o osebnih pogovorih z neznanci, o pre-tekanju socialnosti mimo etabliranih ob- . čil in kulturne folklore našega časa. Ta-krat sem sanjaril, da bom napisal dramo Predikant: čas protireformacije kot poli-tične in cerkvene represije, pisana beseda zaplenjena in požgana, le še živa in fizič-no ogrožena beseda potikajočih se predi-kantov skuša ohranjati šibke zublje pro-testantstva — dokler jih graščakovi val-pti ne polovijo; vse te zgodovinske po-
19
Ta arogantnost v formuliranju odraža moje takratno stališče. Prijaznost prija-teljev in intenzivni razgovori niso mogli ničesar spremeniti. Most je gibanje dveh bregov proti sradini, zame pa ni bilo premika, nisem ga zmogel, nisem ga ho-tel. Dolgo naštevanje vprašanj, ki so jih sodelavci Perspektiv v treh letih odr"U in obogatili slovensko kulturno življenje tako na področju ustvarjanja kakor miš-ljenja, sem sprejemal kot argument za lastno stališče, v vsem tem sem videl prvi korak, ki mu morata slediti drugi in tret-ji. Ne po analogiji, ne istovrstni kofakl. Nauk težaštva tega rodu ne sme presah-niti v pesku in obsoditi naslednj; rod n& začetek pri abecedi, na ponavljanje istih napak. Ponovitev istega ne more biti isto, koordinate časa in prostora se ne dajo konzervirati, ne stopiš dvakrat v isto re-ko. Drugačnost Iste reke je v inovativ-nosti koraka, ki pa rtiora veljati isti reki. Represivnost pojma istosti omogoča ko-lektivni spomin, ne sme pa postati sam sebi namen, povezati mora različno. Mo-je ponavljanje je zvenelo manijaško, ta-k6 je bilo ocenjeno, tako je tudi bilo.
Mnogim ni dopuščalo utopije, od katere so se hranili, a pri tem spregledali, da ona diktira faktičnost. Ne moreš kupiti repa brez konja. Pogovor se je prevesil na vreme, na moje iskanje službe v Ljub-ljanl, na tehniko ličinke.
Bližal se je konec poletja, mnogi so odšli na dopust, psihologija vsakdanjosti je vela skčzi Ijubljanske ulice, službe nisem več iskal, Ni je bilo. Clovek ne živi samo od kruha, sem nekje bral in sprejel. Kot tolažbo, kot izgovor, saj sem se na-naglo odločil oditi. Dezertiranje je vedno nekaj sramotriega, zvračanje krivde na drtige pa še bolj. Celotna odločitev je bila erta sama revščina, intelektualno kot člo-veško, grdo me je peklila in me še. Nisem se poslavljal.
Odšel sem zagrizeno korektno: za prvi obišk pri tašči v Trstu sem dobil potni list za eno potovanje, v Zagrebu tranzitni vizum preko Nernčije za Dansko, ostati sem hotel v Nemčiji, za leto ali dve. Brat in sestra sta mi branila, čeprav sta me želela videti daleč proč od obetajočega se zapora. Zgubil da sc bom v svetu, sta rekla. Zgubil scm se.
39 40
nova
Pogovor z Jožetom Jurančičem
Vodopivec: Leta 1930 je izšla Vaša knjiga »Iz šole za narod«, v kateri ste predstavili svoje poglede na učiteljevanje in opisali učiteljske izkušnje, ki ste jih pridobili v Remšniku na Kozjaku. Razmere v Remš-niku, kot jih opisujete, $o bile silno za-ostale in siromašne, Vaše učiteljsko delo pa je dejansko preraslo v delo pravega Ijudskega prosvetljitelja. Od kod ste do-bili pobudo za službovanje v tem zaosta-lem kraju? V uvodnem poglavju v knji-žici citirate Stjepana Radiča, naslov Vaše knjige spominja na geslo narodno radi-kalne omladine. Ste se pri svojem delu in pri odločitvi za službovanje na Remšniku opTli na vzornika ali konkretne pedago-Ske zamisli?
Jurančič: Izhajam iz zelo patriarhalne-ga okolja, ki je pred prvo svetovno vojno vladalo sredi Slovenskih goric. Rojen sem bil 9. marca 1902 v vasi Drbetinci v obči-Oi Ptuj. V te kraje je v tistih časih butal niogočni val germanizacije; temu se je ljudstvo Slovenskih goric upiralo z vsem &rom. Prvo »politično prebujenje« sem doživel leta 1916. V domači šoli sem do-bil barvasto in kičasto sliko nemških boj-J"h zaveznikov cesarjev Franca Jožefa, ^ttjema, bolgarskega kralja Ferdinanda m turškega sultana. Vsi so bili obdani z bleščečimi odlikovanji. V domači hiši sem *^*o ogledoval; lahko rečem, da so me
privlačevale le kičaste bafve, in ne obrazi .vladarjev vojnih zaveznikov. Pri tem me je zalotila mati, ki je z nenavadno, do ta-krat meni neznano jezo zagrabila sliko, jo V trenutku raztrgala na drobne kosce in ^"gla po tleh z besedami: »Slike teh zlo-fincev ne bodo pod našo streho. Ti so krivi, da je oče pri vojakih.«
Nisem bil zaprepaščen nad tem, ?>-rr^ -•? rr.u- z
bajonetom p&istavil po robu in z vojakom se je moral odstraniti. Ta pasji bič sem za vedno bhranil pred očmi: to je bil zame znak, da sta vojak in oficir dva različna človeka, in kasneje simbol za prepad, ki je ločil narod in srbsko buržoazijo.
Iz časa neposredno po razpadu avstro-Ogrske mdnar^ije pa se spominjam še drugčga dogodka: ko sem bil tik pred ob-hovitvijo pouka v novi narodni državi
m Samozadovoljujoča kategoričnost mo-Bega gledanja me je spremenila v tujca. Kdor vase dvomi, je pripadnik skupine, paj pričakuje od drugih odgovor na last-fee dvome. Ni tujec. Mene pa je prevze-Enala potentna dogmatičnost, zaključsnost Krpogleda in mazohistična distancr do so-lcialno-psihološke bolečine. Do misli, kaj fca bo, če se to ali ono zgodi. Ko greš v Kapor, želiš, da to ni zastonj, da si stopi-»ja, ena od mnogih, ki jih kolektivni ¦pomin poveže v pot. Kljub preseneče-Kju, da mi na Dob nihče ni sledil, me je ¦»onovno snidenje z Ljubljano osupilo. ¦^rozorna logika delegiranja problemov v Rrihodnost me je spominja^a na indijan-Eke plese za dež, na molitev proti suši. Kamesto kopanja namakalnih jarkov Bern našel čakanje na borzi, da se dvig-Ke tečaj, sam od sebe, po onstranskih »zrokih. Zožitev pogleda za probleme je Rstočasno zožitev potencialnega območja Helovanja in razprodaja humanuma, se-weda le, če istočasno ne živiš poti nazaj. Bkdor preveliki del samega sebe delegira Knstranskemu, jutrišnjemu, te poti ne Kiore več živeti; kupčija je polnomočna.
ZvT
nova REVTJA
doma in pripovedoval o razpadu Avstrije in bodočem življenju v novi državi, je moj stari oče, ki je bil rojen leta 184(1, podvo-mil v to boljše življenje. Z nekakšno ogor-čenostjo sem ga vprašal, kako more ven-dar tako misliti. Rekel je: ~Ne more biti bolje, ker ni bilo punta. Res, da bomo od zdaj naprej lahko na glavarstvu, davkariji in sodišču govorili po slovensko, toda v resnici se ni nič spremenilo.« Kako prav je imel moj stari oče. Res se ni nič spre-menilo. Sledile niso ne socialne ne gospo-darske preobrazbe, kar si je ljudstvo v prvi vrsti in dolga leta želelo. Moj stari oče ni bral ne Marxovega Kapitala ne Le-ninovih del, vendar je pravilno sklepal, da je treba s puntom-revolucijo ražbiti staro mašinerijo in ustvariti oblast na no-vih temeljih.
V času velikih dogodkov na Štajerskem, ko so po razpadu Avstro-Ogrske hoteli spodnještajerski Nemci in nemškutarji Spodnještajersko priključiti k Avstriji, je umrl Ivan Cankar. Slovenski dijaki v Ma-riboru smo bili silno vneti čitalci Cankar-jevih del in navduševali smo se za njegove ideje, še posebno zato, ker so nam bile znane intrige nekaterih krogov na Kranj-skem in posebno v Ljubljani proti Can-karju...
Vodopivec: Pravite »-slovenski dijaki«, mislite pa seveda v prvi vrsti na svoje vrstnike na učiteljišču?
Jurančič: Za Cankarja se je navduševa-
lo vse slovensko dijaštvo v Mariboru, nas
učiteljščnike pa so seveda posebej navdu-
ševali Hlapci, Martin Kačur, Hlapec Jer-
nej in tako dalje. V Jermanu smo na pri-
mer videli učitelja idealista, toda Jerman
:Se je v Goličavi izgubil, mi pa smo hoteli
¦Ustvariti nov tip učitelja, ki se bo prav
na Goličavi izkazal za borca zappstavlje-
nega dela ljudstva. V teh zaostalih krajih
nio videli pravi, izvirni del slovenskega
jnaroda, ki je v patriarhalnih razmerah
iohranil svojo narodno bitnost. Tu smo
videli ohranitev slovenskega jezika, na-
rodnih običajev, pristne Ijudske filozofije.
Kratko povedano vse tisto, kar naj bi bil
narod v pravem pomenu besede, pa če-
prav obremenjenem s patriarhalrostjo,
zaostaldstjo in ne vem še čim.
Po maturi leta 1922 sem nastopil prvo učifeljsko mesto v Markovcih pri Ptuju, nato sem bil leta 1923 na odsluženju vo~ jaške obveznosti, po vojaščini leta 1924 pa sem bil nameščen v Slovenj Gradcu na meščanski šoli, kjer sem poučeval zgo-dovino. Inšpektor dr. Poljanec mi je predlagal, naj nadaljujem študij na ViSji pedagoški šoli v Zagrebu in postanem redni učitelj meščanske šole. Toda sam sem v Slovenj Gradcu spoznal, da je me-ščanska šola v resnici »-malonieščanska šola« in sem leta 1925, namesto da bi od-šel v Zagreb, zaprosil za mesto učitelja na hribovski šoli na Remšhiku. Vzrok za to mojb odločitev je bil med drugim tudi v tem, da sem bil v tem času sprejet v par-tijo. V partijo me je 1. maja 1925 sprejel Prežihov Voranc.
Vodopivec: So Vašo odločitev, da stopi-te v partijo spodbudile konkretne razmere ali konkretni posamezniki, s katerimi ste se srečali v Slovenj Gradcu? ,
Jurančič: Pravzaprav ne. Ze poprej sem bil prepričan komunist. V času študija na
učiteljišču sem bil povprečen dijak s prav dobrim ali dobrim uspehom. Predpisani učni predmeti me niso preveč zanimali, poglavitno je bilo, da sem napredoval iz razreda v razred. Ves ostali čas pa sem raje študiral najrazličnejše teorije, filo-zofijo, sociologijo. Ukvarjal sem se z zgo-dovino, cerkveno zgodovino, z vsemi do-stopnimi deli marksizma-leninizma. Po-sebno me je pritegnil študij. historičnega materializma in dialektike. Studij sem lahko nadaljeval tudi pozneje, ko sem služboval v odročnejših krajih, saj mi ni bilo treba izgubljati časa z jalovimi kon-vencionalnimi opravili, ki jih je prepolno življenje' v velikih središčih.
Kot član partije sem pripadal več ur oddaljeni partijški celici in se celičnih se-stankov nisem mogel redno udeleževati. Tako sem bil manj obremenjen s stran-karskim delom in sem se lahko kot mark-sist bolj zagrizel v praktično idejno in iz-obrazbeno delo v svojem Solskem okolišu. Takrat, ko sem začel učiteljsko kariero, je Iz51o delo dr. Franca 2geča: »Problemi vzgoje najšlrSih plasti naSega naroda«. To delo je bila Zgečeva disertacija, pisana že v času prvih povojnih let, ko smo še ži-veli v razmerorna svobodnem vzdušju. Delo je imelo vaiik odmev med učitelj-stvom, saj so nove razmere po osvoboditvi in v novi narodni državi kar spodbujale k iskanju novih smeri in zamisli v vzgoji in izobraževanju.
Ker sem bil komunist že v začetku svoje učiteljske kariere, sem bil hkrati prepri-čan, da moram mladini kot vsej svoji oko-lici tudi v ideoloSkem pogledu razširjati obzorjc in je ne le strankarsko pridobi-vati. Cloveka jo pač treba predvsem du-ševno prcdelati, da misli s svojo glavo, in ne samo pritegniti k stranki, ki jo lahko vsak čas zamenja. Menil sem, da morem usposobiti svoje gojence, da bodo pojmili svet v duhu dialektičnega in historičnega materializma. Svoje predstave o učitelje-vanju sem poskušal nato uresničiti na Remšniku, kjer so bile razmere takšne in še mnogo hujže, kot jih opisujem v svoji knjigi. Marsikaj so mi namreč črtali.
Vodopivec: Kdo vam je črtal?
Jurančič: Dr. Oswald, profesor in pred-stojnik pedagoške stolice na filozofski fa-kulteti v Ljubljani, in Gustav Silih, ki je tedaj poučeval na moškem učiteljišču v Mariboru. Oba sta bila ocenjevalca moje-ga dela in sta menila, da so razmere na Remšniku preveč črno opisane. Zato sem dodal Radičev citat, ki kritizira odnos meščanske politike do kmetstva in opo-zarja, da krnet ob številnih bremenih, ki mu jih je naložilo meščanstvo, ne more dovolj naglo napredovati. Tudi sam sem se strinjal s tem mnenjem, z Radičevim citatom pa sem hotel poleg tega pokazati, da imajo tudi nekateri meščanski politiki drugačno mišljenje o kmetstvu kot me-ščanska večina in ne le komunisti.
Vodopivec: Ali ste imeli ob svoji odlo-čitvi, da odidete učiteljevat na Remšnik med kolegi-součiteljiščniki več somišlje-nikov ali vsaj prijateljev, ki so vas v tej odločitvi podpirali?
Jurančič: Po odhodu z učiteljišča smo se s kolegi z učiteljišča razmeroma naglo razšli. Večina med njimi se je vključila v Sokole, postali so običajni prosvetarji in
misel, da bi spreminjali šolske razmere, jih ni preveč zanimala. Ko sem sam pri-5el na RemSnik, me je najprej prevzelo kar neverjetno vražjeverje: povsod je strašilo, v Herkovih pečeh (podzemni vot-lini) so še vedno živele žalik žene in po-dobno. Učite^ji pred menoj so na Remšni-ku zdržali ; /ef;er/iu po eno leto. Solski obisk je bi ob m jjem prihodu 32 %>. V času mojega sk bovanja na Remšniku se je nato pov *č na 85—86 %>.
Vodopivet: ; JoT ko časr ste vi ostali na Remšniku?
Jurančič: i ¦ >r* šriku sem ostal pet let. V začet1 sei sc predvsem trudil, da bi otrok^ prid I, Ja bi jih razživel in >»prebil« njihovo zadržanost. Toda ko-maj sem jih nekoliko pridobil in poizku-šal preiti k učnemu predmetu, že zopet sem povsod naletel na vraže, strašila in žalik žene. i'roblem zase so bili tudi star-ši: ti so menili, da sem z otroki predo-mač, premalo strog. Tako sem si sčasoma pridobil otroke, a zdaj se je zastavilo vprašanje, kako si pridobiti še starše. Te-daj mi je prišel na pomoč dogodek, ki me je v trenutku zbližal še z odraslimi. V neposredni bližini šole naj bi nekega dne rodila ženska, toda ob porodnih krčih je tako vpila, da so domači enostavno rai-slili, da je obsedena, in so zbežali iz hiše. Vpitje sva slišala s pokojno ženo in oba, mlada učitelja brez izkušenj, sva stopila v hišo, kjer sva ugotovila, da je otrok obtičal na pol poroda. Ko naju je noseča ženska zagledala, je planila iz postelje in hotela iz hiše, zato sem jo zagrabil in po-tisnil na posteljo, v tem, ko se je branila, pa je bil otrok rojen. Toda kaj sedaj? Nekje sem našel nerazkužene škarje in prerezal popkovino. Tišina je privabila domačine, ki so bili prepričani, da je žen-ska umrla, toda ko so domači stopili v sobo, sva jim lahko z ženo pokazala krep-kega otroka, ki smo ga nato z združeni-mi močmi umili. S tem naključnim do-godkom sva si pridobila pri ljudeh nepo-pisno zaupanje, sprejeli so naju za svoja in postala sva del njihovega življenja. Mi-slili so, da kar vse znava, čeprav o poro-du pred tem nisva nič vedela, manj kot oni sami. Toda posledica tega dogodka je bilo tudi to, da je začel naglo rasti obisk pouka in so naju začeli otroci gledati kot dobra starša, ,ki jima lahko vse zaupajo.
Prvemu se je kmalu pridružil drugi dogodek: v neposredni bližini vasi so po-sekali večji kompleks lesa, lesni trgovec, ]ti je poizkušal od kmeta kupiti posekani les, pa je nameril nekaj kubikov manj, kot je bilo lesa v resnici, zaradi česar kmet nikakor ni bil pripravljen na pro-dajo. Prišla je zima, posekani les je ob-ležal v gozdu in z otroci v šoli sem skle-nil, da bom izračunal njegovo kubaturo in jih od njihovega umišljenega sveta, polnega vraž, usmeril k praktičnim vpra-šanjem. Računske sposobnosti otrok na Remšniku so bile seveda šibke in izračun kubature lesa zanje ni bil lahka zadeva. Manjkalo jim je vse, vsa osnova: pojmi dolžine, širine, kvadrature, kubature, de-cimalne številke. Računali smo po 5—6 ur dnevno, vse drugo učenje smo začasno odložili. Sam sem imel izračunov in šte-vilk čez glavo, toda otroci so vztrajali in tako končno tudi osvojili izračun okrog-lega telesa, njegove kubature.
Vodopivec: Motivacije za takšen račun seveda niso imeli le otroci, temveč tudi odrasli kmetje, ki so bili v marsičem od-visni od lesne trgovine.
Jurančič: Brez dvoma, tudi odrasli. Z otroki smo v konkretnem kompleksu na-merili 25 m3 več lesa, kot ga je nameril lesni trgovec. To pomeni, da bi bil kmet, & bi pristal na kupčijo, za to količino opeharjen. Trgovec in kmet sta se nato dolgo pogajala ob izračunu, ki smo ga pri-pravili v šoli, končno pa se je trgovec vdal in plačal vso izračunano količino. S tem je zaupanje do šole ponovno zrastlo, ne nazadnje se je izkazalo, da lahko šola tn šolsko znanje pomagata pri reševanju pekaterih perečih praktičnih vprašanj. JKasneje smo izračunali kubaturo lesa za cel šolski okoliš in kmetje so izstavljali fračune na podlagi naših izračunov. Pri fem smo zanimivo ugotovili, da so bili Nemci marsikdaj bolj pošteni trgovci kot Slovenci, bili so pač trgovci s tradicijo, JBedtem ko so Slovenci po prvi svetovni VOjni šele kopičili kapital.
Vodopivec: Ste se pri tem svojem delu Idhko na kogarkoli oprli? So tedanje šol-ske oblasti takšen odmik od »učruegd pro-grama« odobravale?
Jurančič: Pri oblasteh za takšno delo seveda nisem imel podpore. Pri oblasteh se je, deloma pod vplivom trgovcev, kma-lu izoblikovalo mnenje, da gre za hujska-nje in politično delo v komunističnem duhu.
Vodopivec: Kako pa so na takšno delo gledali ostali učitelji, kako partija? Nika-kor si ne morem predstavljati, da bi lah-ko danes vaški učitelj za nekaj časa opu-stil »učni program« zato, da bi s kmetski-mi otroci računal, koliko je njihove star-še pri prodaji lesa opeharilo lesno pod-jetje.
Jurančič: Partija je odobravala tako delo. Bil sem pač na Remšniku, bil sem član oddaljene celice v Guštajnu na Rav-nah, kjer je bil partijski sekretar Prežih, ki je imel poseben smisel za vključevanje kmeta v partijo in tako tudi veliko smi-sla za moje delo med ljudstvom.
Vodopivec: Kakšen je bil torej rezultat Vašega dela na Remšniku? Rezultat, ki ste ga lahko opazovali ob svojem odhodu?
Jurančič: To je bilo pravo prerojenje okoliša in tudi mene samega, saj sem v petih letih bivanja na Remšniku spoznal pravi smisel pedagoškega dela na vasi. Z Remšnika sem odšel leta 1930, toda do-mačini me še niso pozabili. Tako mi je lani pripovedoval kolega — znan peda-gog, ki se je mudil na Remšniku, da se Ijudje mojega dela v šoli še vedno spo-minjajo. In vendar je od mojega odhoda minilo več kot petdeset let, moji tedanji učenci pa so danes stari ljudje.
Vodopivec: Kako bi torej kratko opre-delil svoj pogled na sodobno šolo in nje-ne poglavitne naloge? Iz vsega, kar ste povedali, je razvidno, da je za Vas šola prav toliko izobraževalna kot socializa-cijska ustanova.
Jurančič: Menim, da bi se morala šola maksimalno vrasti v neposredno okolje in približati prebivalcem šolskega okoliša, nato pa od tu črpati motive za svoje delo. Vem, da je takih šol danes malo. Iz dnev-
nega tiska je mogoče razbrati, da je tak na šola, ki gradi svoje delo v kar se da šuoko zasnovanem upoštevanju krajevnih razmer, v Podčetrtku. Za druge podobne šole pa ne vem.
Vodopivec: Ce pravilno razumem, bt morala imeti po Vaiem mnenju šola in učitelj pri delu z učenci razmeroma veli-ko svobodo, ob kateri so tični načrti bolj splošno vodilo kot natančno začrtani učni program, ki ga je treba na vsak način iz-polniti?
Jurančič: Da, učitelj bi moral imeti po mojem mnenju pri svojem delu absolutno svobodo. Zame so bili učni načrti vedno le splošen okvir, v katerem sem se prosto gibal. Kot sem že omenil: v dnevih, ko smo računali kubaturo lesa, smo opustili vse ostale predrnete, od pouka jezika do zgodovine. Med otroki je bll tako velik interes, da bi bilo zanimanje za računstvo škoda prekiniti in zaradi učnega načrta preusmeriti drugam. Sele ko smo s svoji-mi izračuni končali, smo nato prešli k drugim predmetom in v okviru predpi-sanega učnega načrta dosegli odlične uspehe.
Naj se še malo zadržim pri spominih na svoje učiteljevanje na Remšniku. Kraj tedaj ni imel svoje trgovine in lju-dje so morali nakupovati najnujnejše bla-go v dve uri hoda oddaljeni prodajalni. Zato je bil marsikateri otrok brez svinč-nika, peresa, zvezka. Obrnil sem se na krajevni šolski odbor in predlagal, da na-bavi šolske potrebščine za vse otroke. Za takšne potrebe nam je kot obmejni ob-čini med drugim nakazovala precejšnja sredstva Ciril-Metodova družba. Odbor-niki so moj predlog sicer sprejeli, čeprav z nezaupanjem, češ: kako boste zdaj te potrebščine delili med otroke. Zagotovil sem jim, da bomo to vprašanje rešili skupno in na vzoren način. Pri učiteljski tiskarni smo res naročili šolske potrebšči-ne in učne knjige za vseh 120 otrok, vse skupaj smo nato prejeli v težkih zabojih, ki smo jih v razredu skupno odpirali in pregledovali njihovo vsebino. Sodelovali so vsi učenci, ki so naglo spoznali, da bo-mo lahko pregled nad knjigami in gradi-vom obdržali le, če bomo sestavili po-drobno kartoteko. To kartoteko smo zopet sestavili skupaj; ko smo začeli razdelje-vati knjige in učne potrebščine pa so učenci sestavili kartoteko še vsak zase. Skratka: izdelali smo pravi kartotečni si-stem.
Učenci so morali ob počitnicah knjige vrniti in tedaj smo ugotovili, da so neka-teri učenci s knjigami slabo ravnali. Zato smo že v naslednjem letu določili neke vrste »pregledovalce-«, ki so vsak mesec pregledovali knjige in ugotavljali posa-meznike, ki so s knjigami slabo ravnali. Opozarjali so jih, da so knjige skupna lastnina in s slabim ravnanjem s skupno lastnino škodujejo vsej skupnosti. Hkrati je učence, ki so se ob nakupu šolskih po-trebščin seznajiili tudi z računi zanje, začelo zanimati, od kod sredstva za šolo in kako se porabijo. Pokazal sem jim blagaj-niško knjigo Krajevnega šolskega odbo-ra, kamor so se vpisovali vsi računi, ob-računi in predračuni in učenci so blagaj-niško knjigo prepisali v svoje zvezke. Bla-
z njo tudi finančno poslovanje Krajevne-ga šolskega odbora, to poslovanje pa so sedaj lahko natančneje zasledovali ne le otroci, temveč tudi starši.
Z novim, odprtim načinom poslovanja so se seveda takoj odprla nova vprašanja: šoli je na primer dobavljal sicer kako-vostna bukova drva bližnji kmet, toda otroci so lahko ob pregledu računov na-glo ugotovili, da jih dobavlja dražje, kot je bila običajna krajevna cena. Tako so učenci sami prišli na misel, da bi v pri-hodnje nabavljali drva z javno dražbo. Javnost finančnega poslovanja šole je podobno zastavila problem plačevanja ne-katerih drugih storitev, ki so jih kmetje opravili za šolo. Vozniki domačini, ki so vozili les na železniško postajo, so za šolo pripeljaii zaboje s šolskimi potrebščinami in nam^prevoz, čeprav skromno, zaraču-nali. Za prevoz sem izstavil račun in ga skupaj z imenom voznika vpisal v blagaj-niško knjigo, od tod pa so ga vsi učenci prepisali v svoje blagajniške knjige. Od tedaj so nam vozniki material dovažali brezplačno, saj v blagajniško knjigo niso hoteli več priti. V prihodnje smo zato se-stavljali seznam dobrotnikov in vseh ti-stih, ki so za šolo kaj naredili brezplačno. S takim delpm sem dosegel osvešČanje učencev in vplival na ves šolski okoliš, ki je z zanimanjem spremljal dogajanje v šoli.
Vodopivec: Premalo poznam današnje razmere v šolstvu na deželi, da bi lahko presodil, v kakšni meri se učitelj in šola danes ukvarjata s praktičnimi socialnimi in gospodarskimi vprašanji okolice na na-tin, kot ga opisujete. Bržčas pa je Vaš pogled na šolo in učiteljski poklic tudi za naše današnje razmere zelo zanimiv in izzivalen, čeprav dvomim, da bi v praksi naletel na enodušno odobravanje. Svojo nalogo učitelja ste bolj kot v izvajanju učnega programa videli v »osveščanju*< učencev in njihovih staršev, hkrati pa ste pouk povsem prilagodili krajevnim razmeram in problemom.
Jurančič: 2e. V učnem programu sem se vedno trudil, da sem obravnaval kra-jevna vprašanja, toda obenem sem učni program do kraja leta tudi izpolnil. Drugo je: poizkušal sem slediti zanimanju in radovednosti učencev. Ne le v okviru va-si, tudi širše. Učenci so na primer hoteli vedeti, kako je z davki in kdo jih določi. Napravili smo izlet v Radlje, kjer je bila davčna uprava, kjer so hranili zemljiške knjige in kjer je bilo sodišče. Uradniki so bili povsod zelo uvidevni in so učen-cem nazorno razložili, kako se vpisuje v zemljiško knjigo, kakor odmerjajo davke in podobno. Dovolili so celo, da so učenci iz zemljiške knjige prepisali podatke o domačijah in o donosu, na osnovi kate-rega se davek določa. Med drugim so ta-ko prepisali tudi bremenilni list. Na bsnovi teh prepisov so starši kasneje do-ma ugotovili, da so v bremenskih listih zabeleženi dolgovi in razne druge vknjiž-be, ki so jih že zdavnaj poravnali. Obrnil sem se na sodišče, učenci so sesta\rili vlo-ge za izbris bremen v zemljiški knjigi, za katere so imeli starši dokumente, ia so zapadli, in sodišče je odločilo v korist staršev, ne da bi se bilo treba zatekati k
22
nova REVIJA
notarjem in advokatom. bd tedaj smo tiačrtno zasledovali odloke o občinskih, banovinskih in državnih davkih in na osnovi čistega donosa v skladu z vpisom V zemljiško knjigo izračunali davke za ^Sako ihišo. Kratko povedano: snov za ra-jfinanje sem črpal iz konkretnih življenj-skih primerov, nisem se prilagajal suho-parnem računanju procentov po učnem fiačrtu, temveč z računanjem aktualiziral ln problematiziral temeljna življenjska vprašanja družin učencev šolskega oko-»a.
Vodopivec: Ko ste bili leta 1930 pre-meščeni z Remšnika, je kdo nadaljeval Vaše delo?
Jurančič: Ne. Učitelj, ki je prišel za menoj, je bil sicer dober učitelj, vendar se je predvsem držal učnega mčrta. De-lal je pač tisto, kar so predpirale šolske oblasti.
Vodopivec: In vi ste bili premeščeni?
Jurančič: Da. Premeščen sem bil v Markovce na Ptujskem polju. Premeščen sem bil kazensko.
Vodopivec: Zaradi svoje dejavnosti na Remšniku?
Jurančič: Deloma. Deloma pa zaradi drugih stvari. Med drugem sem bil pred-sednik učiteljskega društva in sem pro-testiral proti neki premestivi, ki so jo načrtovali v Beogradu. Proti tej kazenski premestitvi so sicer protestirali tudi drugi predsedniki učiteljskih društev, toda ti-sto so bile bolj prošnje pri ministrstvu prosvete, da se kazni ne realizirajo, jaz pa sem pozival k spremembi odloka o kazenskih premestitvah. Zato sem bil pred posebnim disciplinskim sodiščem ob-sojen na kazensko premestitev.
Vodopivec: Je k Vaši premestitvi torej prispevalo tudi Vaše učiteljsko delo na Remšniku ali ne?
Jurančič: Seveda je. To delo so sčaso-mo v šolskih oblasteh označili kot komu-nistično.
Vodopivec: Socialno angažirano.
Jurančič: Socialno angažirano, to je bilo tedaj komunistično. Poleg tega je seveda res, da sem tedaj skrbel za ilegalni pre-hod čez mejo, čeprav mi ga niso mogli dokazati. Na Remšnik so prihajali in tam preko odhajali v Avstrijo ilegalci komuni-stičnih partij s celega Balkana, ki so bili namenjeni na razne komunistične sestan-ke ali celo kongrese komunistične Inter-nacionale v Moskvi. Tu je na primer pre-šel mejo dr. Sima Markovič, tu so bili Otokar Keršovani, brata Cvijič, tudi Bol-gari, Makedonci. Pri Remšniku smo spra-vili preko meje tudi našo zelo znano »haj-dučico« Stojo Markovič, ki je v Crni gori uTOa dva žandarja, ki sta jo zasledovala. Stoja Markovič je bila v Zagrebu obso-jena na smrtno kazen, vendar je ušla iz zapora. Pred nekaj leti je umrla v Beo-gradu, potem ko je dolga lcta žlvela v S&vjetski zvezl.
Vodopivec: Sli ate torej v Markovce. Tam niite dolgo oatall?
JuranSlč: V Markovdh sem služboval do leta 1936. Ceprav sem bil kazensko premeščen, je bllo mesto v Markovcih s stališča tedanjega učitelja boljSe mesto. Markovci so ležall v dollnl, v bllžinl Ptu-
ja in železnlce, in v sploSnem so bile živ-Ijcnjske razmere mnogo boljše kot na RemSniku. Bile pa so druge težave: na 5oli je bilo ogromno otrok in učiteljev. Istočasno sem poučeval onaindevetdesct otrok, medtem ko smo bili na RemSniku za 120 otrok trije učitelji.
Vodopivec: Vsi ti otroci so bili en raz-red?
Jurančič: Da, en razrcd. To je bilo se-veda ogromno. Učilnic ni bilo in pouka drugače nismo mogli urcditi. Imcnitno se mi je zdelo, ko scm imel v razredu »samo« 75 ali 80 učencev. Ob tcm so bili uČenci v Markovcih zelo talentirani in živi, pravo nasprotje otrok na Remšniku, ki so bili mirni in utrujeni od hoje v šolo iz oddaljenih hribov in dolin. Učilnice v Markovcih so bile sicer velike, toda učen-ci od 14—15 let so sedeli drug pri dru-gem in kadar se je eden premaknil, je že nastal nemir. Sprva nisem vedel, kako učence pritegniti k discipliniranemu delu, pa me je iz zadrege rešil učenec, ki se je s kolesom peljal z očetom v Krapino. Tam jima je počila zračnica, oče je krpal kolo, sin pa raziskoval okolico in odkril ploščo, ki je govorila o krapinskem pračloveku. Ko je naslednji dan o svojem odkritju poročal v šoli, smo začeli govoriti o Kra-pini, tamkajšnjih odkritjih in postopoma prešli k razvojni teoriji. Spoznal sem, da moram učencem vso snov podajati raz-vojno in jih spodbujati, da ob posamez-nih dejstvih in dogodkih, s katerimi jih seznanjam, spoznajo tudi njihove posle-dice. V tem pogledu sem imel najtežje probleme pri jeziku. Otroci so sicer v šolo prinašali 100 ali celo 200 let stare knjige in besedila in odkrivali, da se je razvijal tudi jezik, vendar so imeli prav tu naj-večje težave. S poukom, ki je temeljil predvsem na razvojni teoriji, sem imel se-
veda težave tudi sam: tak pouk je »*. hteval, da «em se najprej obrnil na W jevne knjlžnlce, nato pa, ko aem te iz^ pal, sem moral poseči celo po licejski ozj. roma univerzitetnl knjižnici v LjubliaM
Vodoplvcc: Leta 1936 ste blli zopetpre. meščeni.
Jurančič: Da. Lcta 1936 sem bil zopet kazensko premeščen, tokrat v Telče. To je bil zaostal hribovski kraj na razvodju Save, Krke in Mirne. Glavni razlog za mojo premestitcv je bil ponovno v tem, da sem bil komunist in da sem med dru-gim sodeloval v izdajateljskem odboru časopisa Novi čas, ki je bil predhodnik Ljudske pravice in je izhajal v Murski Soboti. Vsi člani izdajateljskega odbora Novega časa smo bili tri tedne v preisko-valnem zaporu.
Banska uprava v Ljubljani me je tako načrtno poslala v ta zaostali vinorodni kraj, kjer se je več mojih predhodnikov že zapilo, z očitnim namenom, da še me-ne likvidira. Hkrati so liberalni in kleri-kalni politiki iz doline prepriČevali pre-bivalce, da sem nevaren komunist, kar pa pri Ijudeh ni >->-vžgalo-M. Ko sem po priho-du pregledal šolo, sem ugotovil, da nima najosnovnejsih učil in da tri občine, ki bi morale šolo financirati, svojih dolgov že dolgo niso poravnale. Te dolgove sem izračunal, dve občini sta svoj dolg naglo
plačali, občina Škocjan pa se je upirala, saj je njen dolg segal tja do leta 1919. Za šolo so bili pripravljeni prispevati v bodoče, niso bili pa pripravljeni porav-nati dolga. Začel sem dolgo pravdanje od občine prek sreza in banske uprave do ministrstva prosvete v Beogradu, za ka-tero sem vedel, da bo razveljavilo odloči-tev banske uprave in ki je končno res od-ločilo, da mora občina v Škocijanu porav-nati svoj gold do šole v Telčah vse od leta 1919 dalje. Sola je tako konČno pre-jela svoj denar, nabavili smo zemljevide, učne pripomočke, knjige, za občinske ve-likaše pa je bil to seveda zopet dokaz za m.030 komunistično usmeritev.
V splošnem je bila na Telčah podobno kot na Remšniku velika revščina in ljudje so bili močno zapiti. Ljudje so na poljih pridelovali najosnovnejši živež, imeli so vinograde, kjer so pridelovali vino in ne-ftli sadnega drevja. Med sadjem so pred-ISačile hruške, ki so bile primernejše za ^Senje, vendar banska uprava, ki je dru-*«d financirala gradnjo sadnih sušilnic, *»djarskemu druStvu na Telčah ni hotela fabmagati, ^eš da je komunistično. Ljudi ||^spodbudil, da smo 25.000 dinarjev, Ijmlikor je stala gradnja sušilnice, zbrali Ijami. Izicoristili smo veliko akcijo Kme- -¦^jske družbe v Ljubljani za zbiranje zdra-^vilnih zelišč, vsa vas se je lotila nabira-hja in v enem letu smo nabrali toliko, da se je nabralo več, kot je bilo potrebno za južilnico. Zgradili smo sušilnico z zmo-^jivostjo 2500 kg surovega sadja, mnoge družine so se iz izkupička obule in ob-fekle, imeli smo velike načrte za prihod-nje leto, ko smo nameravali zbrati toliko, da bi štipendirali dva gojenca v kmetijski Joli in zgradili še eno sušilnico, toda na-frte nam je prekrižala vojna.
:. Vodopivec: Vojna ni le preusmerila Va-fih načrtov, temveč tudi vse Vaše življe-»je.
-.«"Jurančič: To je res. Vojna je najprej razpolovila vas, v kateri sem žiVel. Solsko poslopje je spadalo v Italijo, pol šolskega okoliša je meja oddelila Nemčiji. Znašli nno se na silno izpostavljenem kraju in tženo sva se soočila z novimi nalogami. Nemci so začeli ljudi preseljevati in be-guncem je bilo treba pomagati preko me-Je, preko meje so potovali aktivisti iz Sta-jfcrske, ki so odhajali po navodila v Ljub-ljano, prek meje smo prenašali literaturo in podobno. Nemci so kmalu postali po-|0rni na to živahno obmejno delo in so fjd meje večkrat streljali na šolo. Zato ^a z ženo zaprosila za učiteljsko mesto ^šmarjeti pri Novem mestu. Tja sva se i^družino, s štirimi majhnimi otroki, pre-|elila 1. januarja 1942. Vendar sem tudi « f&;nadaljeval s terenskim delom in so- , deloval pri ustanavljanju krajevnih od-borov OF, zaradi česar so me že 16. aprila 1942 aretirali. Najprej so me odpeljali v iapore v Novem mestu, potem v Ljublja-no v belgijsko vojašnico in 7. septembra 1942 na Rab, v taborišče. ¦*¦'¦ 2ena Leopoldina je ostala s štirimi Otroci sama v Šmarjeti. Ker je bila poli-tično zelo angažirana, so jo Italijani ob-•odili na smrt in ustrelili. Štirje otroci so Dili nato prepuščeni sami sebi.
nova REVUA
23
Vodopivec: Na Rabu ste ostali do ka-pitulacije Italije?
Jurančič: Da, na Rabu sem ostal do ka-pitulacije Italije. V taborišču smo izobli-lcovali dobro politično organizacijo in na-to ustanovili t. i. Rabsko brigado, s kate-ro smo se kot oboroženi borci vrnili v Slo-venijo. V letih 1943—45 sem nato oprav-Ijal vse mogoče posle, organiziral sem osnovno šolstvo na osvobojenem in pol-osvobojenem ozemlju, vodil partijske te-čaje pri XVI. diviziji, bil načelnik oddelka za obnovo in socialno skrbstvo. Od jeseni 1944 in do spomladi leta 1945 sem bil po-lcrajinski sekretar OF in KP na Stajer-skem. Tik pred koncem vojne sem priso-stvoval ustanovitvi prve siovenske vlade v Ajdovščini.
Vodopivec: Odgovorne politične junk-cije ste nato obdržali tudi po vojni?
Jurančič: Da. Takoj po osvoboditvi sem bil postavljen za pomočnika ministra za prosveto. Organizacija prosvete je bila po vojni težka naloga, šolska poslopja so bila v večini požgana, mnogo učiteljev je v vojni padlo, drugi so imeli razne voja-ške in politične dolžnosti. Mladi ljudje v času vojne marsikje niso obiskovali šole in zdaj je bilo treba mnogo iznajdljivosti, da smo zanje organizirali osnovno izobra-ževanje. Toda ko je po osvoboditvi zaža-rel tisti posebni delovni elan, tudi šolstvo ni zaostalo. 2e takoj prve dneve po osvo-boditvi so se odpirale šole učiteljem, ki so prihajali iz izgnanstva, iz partizanskih enot in taborišč. Ministrstvo prosvete te-daj ni poznalo birokracije, učitelji, ki so se oglašali v uradu so počakali, da so bili natipkani dekreti za njihova službena mesta. V jeseni leta 1945 je šolsko delo steklo, kot da bi ne bilo vojne, kot da bi ne bilo čutiti pomanjkanja šolskih potreb-ščin in za silo obnovljenih šolskih poslo-pij. Zadovoljiti smo se seveda morali predvsem s tem, da je pouk potekal raz-meroma tekoče, čeprav na šolsko reformo, na pedagoške vizije izpred vojne, na vse, kar smo sanjali, še nismo mogli misliti. Spomladi leta 1946 sem bil nato preme-ščen na drugo delo in zadolžen za organi-zacijo zadružništva. Tu pa so se začele težave, saj sem imel glede zadružništva povsem drugačno mišljenje kot nekateri
odlodlni poUtlčni ljudje. Nikakor m nl-lem mogel strinjati z naillnim podružb-ljanjem kmečke zemlje in ie danea ml-ilim, da b« je tedanja teinja po kolekti-vizadji pokazala kot velika zabloda.
Vodopivec: Se je tedaj začela pot, ki Vtu }t kontno pripeljala na Goli otok?
Jurančič; Veste o Golem otoku bomo morali po mojem mnenju Še mnogo raz-pravljati. Vsega skupaj sem odsedel pet let in če me danes kdo vpraša, zakaj, mu ne vem odgovoriti. TovariS Dedijer pi5e v Titovl biografiji, da je bilo v t. i. in-formblrojevskem obdobju preko 3800 *rtev, a da je v isti sapi Tito sam izjavil, da informbirojevci niso zagrešili nobenih subverzivnih dejanj. Mislim, da na smrt obsojenih informbirojevcev ni bilo, da je bilo omenjenih 3800 deloma pobitih ali Pa so pomrli od mučenj in različnih bo-lezni. Vsaj meni ni znano, da bi bil za
vse te žrtve kdo pozvan na odgovornost. Treba je namreč vedeti, da so bili med >»informbirojevci-« borci, narodni heroji, spomeničarji, celo generali, polkovniki, torej mnogi vojaSki starešine, ministri, predvojni komunisti in tako dalje. Se da-nes se sprašujem, zakaj vse to? Ali je res, da revolucija žre svoje otroke?
Vodopivec: Toda ali ste dobili kakšno formalno obtožnico? Kako si danes raz-lagate obsodbo, s katero se je za Vas za-čelo tako tragično življenjsko obdobje?
Jurančič: Obtožnico so mi pokazali, da sem jo prečital, nato pa so mi jo zopet vzeli in danes je nimam. Po ilegalni poti sem kasneje prišel do razsodbe, v kateri pa so navedene stvari, o katerih na raz-pravi ni bilo govora. Razprava na sodi-šču je morda trajala deset minut, razsod-ba pravi, da so pri meni našli strojnico in da sem jo hotel pobrisati čez mejo. S to razsodbo nisem bil seznanjen, če bi bil, bi zahteval, da mi strojnico pokažejo in dokažejo načrte za beg. Pozvali so me si-cer, naj si najdem zagovornika, vendar sem zagovornika odklonil. Prvič nisem imel denarja, da bi ga plačal, drugič ni-sem nikogar hotel kompromitirati s pro-cesom. Tako mi je zagovornika imenovalo sodišče, ki se je na razpravi mučil in mi dajal lekcije, namesto da bi me branil.
Vodopivec: Reaolucijo v zvezi z fn/orm-birojem tte ieveda poznall. Kako ste gle. dali na tpor z Informbirojem in Sovjet~ $ko zvezo?
JurantiS: Za spor ln za resolucijo sem izvedel iz Časoplsa, ko je bila resolucija objavljena v Ljudskl pravici. Bil sem se-veda presenečen in razočaran, da mi kot staremu komunistu o tem, kaj se priprav-Ija že prej, niso ničesar povedali. Tedaj sem bll v službi v Zadružnem komiteju prl predsedstvu vlade SRS, kjer sem bil med drugim sekretar partijske celice. Istega dne, ko je bila resolucija objavlje-na, sem moral sklicati sestanek celice. Na sestanek je prišel odposlanec CK KPS z nalogo, da resolucijo raztolmači. Tega člo-veka sem dobro poznal, saj je še leta 1940 vodil romarje na Brezje. Na sestanku je povedal, da so ga z nekaterimi drugimi tovariši že nekaj mesecev pred objavo resolucije poklicali na CK in jih seznanili z njeno vsebino. Bil sem začuden in pri-zadet in sem povsem spontano pripom-nil: »Vas so na CK poklicali, nas pa ne.« To je zadostovalo, da so me kar na licu mesta izključili iz partije, sam pa sem nato sestanek celice demonstrativno za-pustil. S tem pa so se tudi začele vse na-daljnje težave.
Vodopivec: Vendar Vas niso takoj za-prli.
Jurančič: Zaprli so me 24. aprila 1949. Tedaj sem bil že nasilno upokojen, bil pa sem še zvezni poslanec in sem užival po-slansko imuniteto.
Vodopivec: To se pravi, da Vam je bilo treba imuniteto najprej odvzeti?
Jurančič: Da, skupščina bi morala z gla* sovanjem skleniti, da se mi odvzame imu-niteto in o tem izda odločbo, kar pa se Še do danes ni zgodilo. Aretirali so me tako, da so me enostavno ugrabili na cesti in
zaprli, svojce in znance pa obvestili, da sem poizkušal pobegniti preko meje in so me ob poizkusu bega ustrelili v bližini Radgone. Tako sem bil kot neke vrste zapoinik ilegalec zaprt v vlažni kletni celici od 24. aprila 1949 do 1. februarja 1950, to je do razpusta zvezne skupščine, ko je avtomatično prenehala tudi moja imuniteta. Ves ta čas nisem stopil iz ce* lice, nisem bil na sprehodu, nisem se umi-val, ne preoblačil, ne strigel, ne bril. Bil sem kot divjak v džungli. Ze isti dan, ko so me aretirali-ugrabili, me je obiskal Ban Ozne, ki mi je grozil, češ tu ljudje izginejo, sam pa sem mu odgovoril, da vem in da najbrž ne bi bil ne prvi ne zadnji. Prisolil mi je klofuto, da sem pri-letel v zid, in odšel.
Kasneje me je obiskal pomočnik jav-nega to?ilca, ki sem ga dobro poznal iz partizanov. Vprašal me je, kako se po-čutim in podobno, jaz pa sem ga vprašal, lcaj misli o tem, da sem zvezni poslanec, ki bi moral uživati imuniteto in bi mi morala biti v skladu z ustavo dostavlje-na odločba o ukinitvi imunitete, kar se ni zgodilo. Naslonil se je na vratni pod-boj, me cinično pogledal in rekel: >»Ju-rančič, dovolj si star in veš, da so tukaj ustava in zakoni »-prd-«. Odgovoril sem, da to razumem, vendar ga opozarjam, da je javni tožilec po svoji funkciji varuh ustave in zakonov. Rekel sem še, da sem za ustavo in obstoječe zakone glasoval v dobri veri, da se jih bo spoštovalo. »Ti Marko, Ti si svoboden,-« sem dejal. »Pojdi ven in povej merodajnim, da naj to ,budo' ki ji pravijo Zvezna skupščina, razženejo, saj so njeni proizvodi kot praviš ,prd', ustanova pa državo stane 64 milijonov di-narjev.-« Po teh besedah je zaloputnil vrata in nisem ga več videl.
Vodopivec: In koliko časa ste ostali v preiskovalnem zaporu?
Jurančič: V preiskovalnem zaporu sem bil dve leti in pol, in to ves čas v samici. Ves ta čas so svojci mislili, da sem mrtev, TJobenih stikov nisem imel z nikomer, ne knjig ne časopisov.
:;;?Vodopivec: Ves ta čas niste dobili no-$uneya Voiasnila, zakaj so Vas zaprli? M Jurančič: Ne. Dokler sem bil zvezni po-fuanec, sem bil ilegalno v kletni celici. V jBeograd bi lahko v zvezno skupščino po-Hicali mojo namestnico, tovarišico iz Ma-ribora, toda ker nisem bil razrešen, tega M&o storili.
^Vodopivec: To pomeni, da je bil Vaš tedež v skupščini prazen?
;:*S Jurančič: Da. Moj sedež v skupščini in •TOdboru za finance in planiranje je bil •J^et mesecev prazen. Do razpusta skup-
Vodopivec: Ko je Vaša poslanska imu-niteta prenehala, so Vas iz kleti premestili v drugo celico?
Jurančič: Po devetih mesecih so me premestili v prvo nadstropje, v svetlo sa-mico. Takrat so me ostrigli, obrili, okopa-li in mi prvič po aretaciji dali sveže pe-rilo. Vseeno mi stikov s svojci tudi vna-prej niso dovolili. Kot rečeno, sem v sa-mid prebil neprenehoma dve leti in pol.
Vodopivec: In kaj ste ti dve leti in pol razmišljali? Predstavljam si, da je moral
24
nova REVIJA
celotni postopek za Vas pomeniti strašan-sko razočaranje.
Jurančič: No, dolgčas mi ni bilo. Raz-lični fizični in psihični pritiski so sledili drug za drugim, izpostavljen sem bil dol-gim, celodnevnim zasliševanjem. Dali so mi čutiti, da sem odveč, da bo najbolje, če si sam prekinem življenje, kot so to storil mnogi drugi, ki so mi jih včasih tudi poimensko naštevali. Zato sem si vtepel v glavo, da moram ta, najtežji del svojega življenja preživeti, naj stane kar hoče, in to preživeti psihično in fizično. In to mi je z mojo kmečko trmo tudi uspelo. Recimo, predstave s pogrebi so me naravnost zabavale.
Vodopivec: Pogrebi?? Kaksnimi pogre-bi?
JuranČič: Tako. Nekoč popoldne so mi zaigrali pogreb, moj pogreb, kar je traja-lo približno dve uri. »Prireditev-« so mi predvajali po zvočniku, ki je bil pritrjen nekje v stropu. Pogreb z žalnimi govori, z vojaško godbo, s strelom salv. »Pogreb-no slovesnost-« je spremljal poseben »ra-dijski reporter-H, ki je z občutenimi bese-dami poročal o krsti, ki jo vozijo na la-feti in spremljajo vojaki z nasajenimi bajoneti, o tem, kako za krsto stopajo svojci: žena (po vojni sem se vnovič po-ročil) in sinovi (vse po imenih), Miha Ma-rinko kot zastopnik vlade in CK in še mnogi drugi. To je bil dolg in pretresljiv scenarij.
Vodopivec: In Vi?! Kaj ste storili, ko ste to poslušali?
JuranČič: Bil sem že vajen najrazličnej-ših psihičnih in fizičnih pritiskov in vča-sih sem se kar zasmejal, saj sem vedel, da me v vratih celice, skozi lino, stalno
spremljajo očl in opazujejo, kako »pred-stava« deluje name.
Vodopivec: In pri zasliianjih? Kaj «o hoteli od Vaa?
Jurančlč: Vse mogoče. Najprej so mc hoteli napraviti za enkavedejevca, ker sem bil znan s podpolkovnikom Bogomo-lovom, ki je bil član vojne misije Rdeče armade na Stajerskem. Tam sva sodelo-vala po nalogu CK KPS.
Vodopivec: To tovarištvo Vas je skoraj stalo glavo?
Jurančič: Lahko bi me stalo glavo, ker so me poizkušali na vsak način obdolžiti, da tudi nadalje sodelujcva. Toda tega mi niso mogli dokazati. Med vojno sem se-veda Bogomolovu posredoval nekatere važne podatke, ki jih je nato pošiljal na-prej maršalu Tolbuhinu. Tolbuhin je bil tedaj že na Madžarskem. Ti podatki so se v glavnem nanašali na gibanje nem-ških čet na našem teritoriju, dobil sem jih od kneza Windischgratza iz Slovenske Bi-strice. Knez Windischgratz namreč ni bi\ nacist in je imel zeta v nemškem vo-jaškem poveljstvu v Gradcu. Podat-ke, ki mu jih je poslal zet, je prek posebnega kurirja nato posredoval meni. Ko so v Tolbuhinovem štabu poročila preverili, so ugotovili, da so verodostojna, zato smo z zbiranjem poročil nadaljevali.
Vodopivec: Kdaj so Vas iz Ljubljane prepeljali na Goli otok?
Jurančič: Iz Ljubljane so me odpeljali spomladi leta 1952, vendar najprej v Bi-lečo. Tam je bilo taborišče z okoli osem tisoč obsojenci, med njimi so bili v večini oficirji. V Bileči smo gradili obzidje okoli bivše kasarne, ki je postala naše tabori-šče, gradili smo tudi stanovanjske hiše, razna igrišča, ceste, celo manjšo tovarno, kanalizacijo in podobno.
Najbolj neprijeten je bil sprejem v ta-borišče. Ko smo prišli iz Slovenije, smo morali najprej skozi sprejemni špalir, s katerim so nas sprejeli stari taboriščniki. Tepli so nas, suvali, polivali z gnojnico in nas zasipali z raznimi odpadki. Ta špalir sem slabo prestal, saj sem se onesvestil in šele čez nekaj ur zbudil v bolnici. Ves sem bil pretolčen, krvav po obrazu, imel sem srečo, da me niso tako poškodovali, da bi čutil trajne posledice. Ob vsakem sprejemu }e bilo nekaj polomljenih hrb-tenic in nesrečniki, ki so jim poškodovali hrbtenico, so se nato potikali po tabori-šču z berglami. Pri delu ni bilo nič bolje: tudi tu so nas pretepali in neprenehoma suvali.
Vodopivcci Toda pretepali Vas niso stražniki in miličniki, temveč starej&i kaznjenci? Neki bcograjski »raziskoualec« je pred Časom cinično zapisal, da je v po-vojnih taboriščih v bistvu vladalo »samo-upravljanje« in so bili za najrazličnejša nasilja bulj kot uprava krivi taboriščniki sami.
Jurančič: Da. To so delali kaznjenci, ki naj bi bili že >*prevzgojeni*<, čeprav so se po domače povedano večinoma samo »potuhnili«. Seveda so za nasilje in. pre-tepanje iskali najrazličnejše vzroke in konflikte neredko sprovocirali. Tako je nokoč vzel vodnik pri delu brez vzroka na piko tydi mene, začel me je suvati in psovati in mi je med drugim opsoval ma-ter. Takrat sem izgubil živce, odvrgel sem nosila za kamen in ga udaril s pestjo po glavi, da se je zvrnil po tleh. Pritek-la sta dva miličnika iz straže, me obrcala, vklenila in vsega krvavega peljala k upravniku. Ta me je nekaj časa motril in' vprašal, zakaj sem krvav. Ko sem pove-dal, da sta me miličnika pretepla, je sicer dejal, da to ni res, toda hkrati me je po-slal v vežo k umivalniku, da sem se umil. Nato je zahteval, da mu povem, kaj se je zgodilo, in povedal sem po resnici: da mi je vodnik opsoval mater in sem ga zato udaril po glavi. Spet me je motril in vprašal: >*Kaj bi storil, če bi Ti jaz opso-val mater?« Odvrnil sem, da bi ga mah-nil, kot sem vodnika. Po tem odgovoru me je še nekaj časa zabodeno motril, končno pa poklical miličnika in mu na-ročil: »Pelji ga na delovišče in naj tam normalno naprej dela.-« Tako sem na de-lovišču nadaljeval z delom brez pritiska in pretepanja.
Vodopivec: In iz Bileče so Vas nato premestili na Goli otok?
Jurančič: Da, po enem letu bivanja v Bileči so nas februarja leta 1953 vse pre-selili na Goli otok. Tam se je delo nada-ljevalo in režim je bil podoben.
Vodopivec: Koliko časa ste nato ostali na Golem otoku?
Jurančič: Z Golega otoka sem se vrnil Ljubljano v začetku decembra 1953. Ka-zenski rok bi mi pravzaprav potekel 24. aprila 1954, toda bil sem predčasno od-puščen.
Vodopivec: Osvobojeni ste bili brez kakršnekoli obrazložitve?
Jurančič: Da. Prišel sem v Ljubljano in bil nato šest mesecev brez zaposlitve. Ze-na, ki so jo prav tako zaprli, se je vrnila ie pred menoj, zaprli so vse sinove razen najmlajšega, ki je bil tedaj še dojenček, in nekateri so odsedeli več, kot sem moral odsedeti sam.
Vodopivec: In kje ste po šestih mesecih dobili zaposlitev?
Jurančič: Zaposlitev sem dobil pri Ce-ment opeki kot prodajalec gradbenega materiala. Od tam sem bil nato na inter-vencijo znanca — univerzitetnega pro-fesorja premeščen na gimnazijo v Mostah, kjer sem opravljal tajniške posle. Kasne-je sem služboval še kot tajnik v Soli za oblikovanje, kjer sem bil do upokojitve.
Vodopivec: Ste v vsem tem času poiz-kušali dobiti natančnejšo obrazložitev, zakaj so Vas zaprli in obsodili?
Jurančič: Ne, nisem poizkusil. Nekoč so sicer poslali k meni mojega dobrega znanca, ki naj bi me pregovoril, da vlo-žim prošnjo za pomilostitev. Odklonil sem, češ da ne potrebujem nobene pomi-lostitve, če jo potrebujejo tam zgoraj, mi naj pa sami črtajo kazen. Nikakršne mi-losti ne potrebujem in za pomilostitev ne bom prosil, saj mi nima nihče ničesar oproščati.
Vodopivec: In v partijo niste več sto-pili?
Jurančič: Ne. Pošiljali so mi razne znance, ki so poizkušali poizvedeti, kaj mislim o ponovnem sprejemu v partijo. Izjavil sem samo to, da sem komunist še nadalje, pa če je to komu prav ali ne, moj svetovni nazor je dialektični in historični materializem, z vstopom v partijo pa bi se čutil osebno utesnjenega.
Ljubljana, junij 1984 — april 1985
Z Jožetom Jurančičem se je pogovarjal Peter Vodopivec
nova REVIJA
45
nova
Dušan Pirjevec Dnevnik in spominjanja
10. maja 75
V Naših razgledih je objavljen zdaj tudi famozni Kocbekov intervju. Doda-n0 je: resolucija SZDL o protidržavni aktivnosti + Fajfarjevo pismo. Oba ta dva protiteksta sta čista mizerija, revščina in hkrati samo potrjujeta to, kar govori Kocbek — in to potrjuje o tem času sam Tito: njegov intervju, objavljen v Delu. In izjavlja, da je bilo vse to revolucija, vendar pa tega ni bilo treba »-poudarja-ti«. Oziroma: v začetku smo se izogibali temu, da bi govorili o socialistični revo-luciji. Tega takrat ni bilo nujno treba poudarjati, da ne bi sovražnikom dajali možnosti, da bi nepoučene in politično premalo izobražene ljudi zastraševali s svojimi tolmačenji idej socializma in ko-munizma. Vendar je bilo jasno, po tistem, za kar smo se bojevali, da je to revoluci-ja in kakšna revolucija je to. In to mu ne zadošča, marveč nadaljuje: »-Sicer pa smo dovolj jasno poudarjali itd. itd...« Glede priznanja resnice ima ta odlomek isto vrednost kot njegov stavek, ki ga citira Kocbek. Zraven pa je še nov ele-ment: očitno zdaj s samim »-skrivanjem«, pa čeprav je še tako utemeljeno, ni več zadovoljen, osebno mu je postalo nekam sumljivo, sicer ne bi nadaljeval s stav-k6m, češ da je bilo jasno po tistem, za kar smo se bojevali, da je to socialna re-volucija. A: komu je bilo jasno? Gotovo ne tistim ljudem, ki so bili politično ne-izobraženi in ki bi jih »sovražnik« lahko prestrašil — in ker je tako, je ta stavek odveč in je potemtakem nastal samo za-radi neke notranje nelagodnosti — in ta notranja nelagodnost je tisto, na kar igra Kocbek in zaradi česar mu je naj-brž treba igrati njegovo igro. In če ta notranja nelagodnost je, potem to pome-ni, da partija vendarle ni čisto causa sui in se vendarle še ozira na »Ijudstvo«. Principielno je danes sicer jasno, da se politične elite vzdržujejo tako, da vzdr-žujejo druga drugo — zato Solženicin nič ne pomeni v tem smislu — elita ni od-visna od svojega ljudstva, marveč le od celote drugih elit, elit drugih držav, ljud-stev ipd. Vendar: kaj pomeni, da je pri nas le še vedno jiekakšna »mehka-« točka, neki «-sentimentalni*< dement. To ni na-menjeno ljudstvu. Potrebno je za druge elite. Elite se med seboj legitimirajo, druga drugi za hrbtom igrajo s svojim ljudstvom. Zato tu slovenski komunisti ne morejo nič postaviti proti Kocbeku, če ne pristanejo na to, da so svoje part-nerje izigrali, oziroma če ne bodo znali stvari »pojasniti«. To ne bi bilo težko. Problem postane likvidacija tistih 12.000 domobrancev po vojni, tj. po sklenitvi ntiru. Ce so ti domobranci vojaki, potem je ta pokol čisto navaden zločin. S sta-lišča narodnoosvobodilne (s stališča OF niorale) morale te likvidacije ni možno
opravičiti in ostaja pokol-zločin. Opravi-čiti je možno samo s stališča državljan-sko-razrednega boja = a to opravičilo spet ni možno, ker državljansko-razred-na vojna ni bila nikoli v resnici prokla-mirana. (Fatalno je, da je v tistem do-kumentu SZDL Kocbekova misel v zvezi s tem uradnim vprašanjem napačno, laž-no in docela skrivljeno, spačeno inter-pretirana = ta laž je znak strašne ne-moči.) Pri tem je še posebej grozljivo to, da je komunistično vodstvo Kocbeku ta pokol kratkoinmalo prikrilo. Ribičič (gl. Naši razgledi) pa govori: smo uničevali fašistične izdajalce v času okupacije v zadnjih osvobodilnih operacijah v očišče-valnih akcijah naših varnostnikov v boju z banditizmom. Š. (prav tam) pa go-vori sploh čiste neumnosti! Ce pa je kaj problem, je samo dejstvo, da sta Kidrič in Kardelj kratkoinmalo zanikala ta po-kol, kajti to dejstvo kaže, da sta se čutila kriva. To pa pomeni, da*komunisti res nosijo to krivdo in res je, da je bil to tajen sklep in da je vse ostalo tajno. V isto dokumentacijsko rubriko sodi dej-stvo, da od odgovornih (mislim tudi na Vidmarja danes v Delu in na Fajfarja) Kocbeku sploh nihče ne odgovarja kon-kretno ravno za te domobrance, marveč vsi govorijo le nekako nasploh — se pra-vi pač o tem, da je bila "bela garda in da smo belo gardo pač tolkli, uničevali itd. Problem pa je v tem, da smo pobili 12 tisoč vojnih ujetnikov, ki jih nismo mi ujeli, marveč so nam jih izročili Angleži in Amerikanci — in Kocbekov razgovor s CK-jem poteka šele oktobra 1946. Po-sebej se odpre vprašanje: kako da so nam Angleži vrnili te domobrance? Ali so nam jih vrnili brezpogojno, ali pa smo se mo-rali čemu zavezati, pa smo potem to pre-kršili. Pri celotnem tem vprašanju od-povedujejo v celoti tako komunisti kakor Josip Vidmar. Seveda pa še ni jasno, v čem sploh je vprašanje? Ni jasno, zakaj naj jih namreč ne bi pobili? Pobiti po-meni, v tem primeru, pristati na princip razredno-državljanske vojne — to je edini, toda totalni in zares totalizirani princip,\ je princip zares doslednega ni-hilizma, ker razen moči ne prizna niče-sar = razkol med partnerjema je absolu-ten: vse ali nič, kakor poje internaciona-la. V tej logiki ni razloga, ki bi kakorkoli preprečeval pokol teh domobrancev. Koc-bek pa loči". odgovornost do zgodovine od odgovornosti do človeka. Toda v tej tota-litarni komunistični viziji ni prostora za človeka, ker je to abstrakten pojem, se pravi, da se pokaže samo skozi nič in uni-čevanje. Pri tem Kocbek govori o človeški nezrelosti komunistov. To seveda zadeva tudi mene osebno (čakamo še na Karde-ljev odgovor, kajti Kocbek je obtožil Kardelja in ga je hkrati obtožil lažne in torej tudi tendenciozne interpretaci-je dogajanj — Pugled — Dolomiti itd.).
25
Se bolj me cela stvar prizadeva, ker me je Vidmar v današnjem intervjuju tako re-koč direktno napadel — očitno spadam med tiste, ki mislijo, da je na Zahodu luč sveta (to je tipičen ždanovsko-stalini-stični obrat Josipa Vidmarja), se ukvar-jajo z nekimi filozofijami (denunciant-stvo J. V.-a) od Heideggerja do Sartra pa do Levi-Straussa itn. Nato pa: »Ker pa so bili to pismeni ljudje in ker so bili tudi na profesorskih mestih .. . itd.« Oba ta praeterita sta nadvse zgovorna in mo-goče imata futuralno moč.
Glede celotne problemiatike OF in NOV sem seveda v nekem smislu bližji Vid-marju kot Kocbeku. Kocbek še vedno vidi v komunistih neko zlo voljo, zle na-mene, in sicer nezdravo, komunistično zlo, nezdravo subjektivno zlo — zato tudi govori o človeški nezrelosti večine ko-munistov. Vidmar in Fajfar pustita to nezrelost lepo pri miru in jo pustita ve-ljati, ker — zlasti Vidmarju prav pride — njemu je prav, da je ugotovljeno, da je velik del komunistov — to je moja generacija — bila človeško nezrela in da se je, kakor pravi Kocbek, obremenila s hudimi dejanji zoper bližnjike, kar po-meni za Vidmarja: da je lahko miren = iz mlajših ne more priti ničesar, zato je njegov problem samo Kardelj, le-ta pa mu je našo generacijo itak že serviral za desert. Če Kardelj, če partija ne bo re-agirala na Kocbekovo misel o človeški nezrelosti komunistov, potem ima to se-veda daljnosežne posledice. Seveda pa to ni važno, ker tako ali tako partija na to ne more reagirati: stvari so že jasne. Partija priznava nezrelost svojih članov in je vedno pripravljena določiti tiste, ki so se obremenili in je to že vedno po-čela: ob Perspektivah npr. so hodili mla-di ljudje k Stanetu Kavčiču in so se skli-cevali na mene in Stane Kavčič je govo-ril prav o takšni moji »obremenjenosti« in je celo govoril o tem, da bodo odprli ta moj »dosje«.
Ta Kocbekova »naivnost« mi nikakor ni jasna. Današnja naivnost mi ni jasna, ker sem prepričan, da leta 1941 ni bil na-iven in ni ravnal naivno. Današnja nje-gova naivnost. ki je v tem, da komuni-stom očita nekaj, jim nekaj zameri, jih kliče 'na odgovornost itd. — je znak, da ne more doumeti tega. kar se je zgodilo, da ni »v skladu« s tem, kar jc sam skusil, kar je bil sam. Zase seveda ne morem reči, da sem v takšnem »skladu« — ven-dar se jaz le ne pritožujem. a ne zato, ker sem bil komunist — saj pravzaprav sploh nisem bil — saj vendar ni jasno, kaj sem sploh bil s tistirni svojimi dvaj-setimi leti starosti. Mislim, da tu ni mož-na nekakšna »spekulacija«: kaj bi bilo, ko bi bitlo drugače. Bilo je, kakor je bilo in samo tako je bilo in prav čisto nič drugega. Ce je partija 1945. pobila vojne ujetnike, potem to pomeni, da je naša država pač država partije, je pravica par-tije in da partija v nikakršnem smislu nima namena »deliti« oblasti, da je torej konec slehernega pluralizma v smislu subjektov moči. Ker Kocbek na to ne pristane, mora kar naprej gledati partiji pod prste in partiji oponaša zdaj uto-
26
nova REVIJA
pične vizije, anarhijo, krepitev birokra-tizma itd. — kakor da bi on sam imel nekakšne boljše načrte, boljše koncepte itd. Res pa je, da partija [ni] nikdar de-klarirala svojega totalitarizma in svoje diktature. Ta posebna »jugoslovanska-« pot je v resnici bolj zapleten problem, kot ponavadi mislimo. Jasno je tole: če bi partija jasno deklarirala razredno-državljansko vojno in bi po vojni dekla-rirala diktaturo proletariata, bi s tem eo ipso morala postati del SZ: To seveda pomeni, da je bil centralni princip raz-redno-državljanske vojne in diktature proletariata vseskozi blokiran in bloki-ran na celotnem zgodovinskem področju, kar se vidi tudi v SZ in pri Stalinu: domovinska vojna, likvidacija Internacio-nale. Stalin ne more speljati vojne proti Hitlerju kot razredne vojne, marveč sa-mo kot domovinsko in s tem antifaši-stično. Z vojno se SZ fantastično uveljavi — seveda za ceno ogromnih žrtev = to je pri vsem komunizmu-socializmu tudi v mirnih časih bistvena značilnost: ogromne žrtve, to so strašno dragi in strašno razsipni »sistemi« — v tem smi-slu so to v resnici samouničevalski siste-mi, zato sami kot taki želijo k dezidenti-fikaciji, v distanco itd. Ta nesrečni Koc-bek hoče imeti humano oblast, humano moč — to je pa leseno železo. Mora biti jasno: razredno-državljanska vojna ozi-roma razredna teorija je teorija nedelje-ne in absolutne moči: moč pripada sa-mo enemu razredu in torej ni nobenega pluralizma — in je v tem smislu država samo inštrument moči enega razreda in čisto nič več. To pomeni: opravičLlo vse-ga, kar so storili komunisti, je njihova zmaga, kajti iz te zmage sledi: samo ker so pač ravnali, kakor so ravnali, so zma-gali. Vidmar navaja v intervjuju pogovor z Cosarjem, ki je vedel, da bodo zmagali komunisti: nekaj fantastičnega je v tem in na tem Gosarju, če je res, da je videl neogibnost komunistične zmage, a se kljub temu ni pridružil komunistom pa tudi ne belogardistom (vsaj mislim, da ne = saj po vojni ni bil v ničemer pre-ganjan). Torej je »zmota« Kocbeka v tem, ker je mislil, da gre za neko duhovno preobnovo, a šlo je v resnici za oblast, tj. za oblast partije in vse kar iz tega sledi. Seveda: to ni zmota, saj je res šlo za du-hovno prenovitev, res je šlo za marsikaj novega, samo to zaenkrat še ni nihče po-skusil definirati, kaj [je] to novo in kako je to novo — če je duhovno — sploh možno, ko pa se je v resnici dogajala samo nova moč, samo nov »nosilec« moči, tak nosilec, ki moči pač bolj ustreza, kot je to bilo s starim »-nosilcem«. Vidmar-jeva definicija OF kot tako imenovane interne demokracije je seveda definicija vase zaprte elite, hkrati ta definicija iz-ključuje javni prepir (v bistvu je ta Vidmarjeva definicija idiotizem najči-stejše vrste, saj je prav v tem svojem idiotizmu čista resnica = to je tisto Finž-garjevo zlato, ki je o njem ta čudni — meni zaenkrat še nejasni človek — pisal 1945. ob osvoboditvi).
Načeloma je nedvomno jasno, da jaz ne morem sprejeti Kocbekovih ocen ozi-roma tiste naivne predpostavke, ki je na
njej zgrajena njegova ocena. Pač pa spre-jemam njegovo misel o razliki med od-govornostjo zgodovini in odgovornostjo človeku — če jo, namreč, razumem v smislu in duhu ontološke diference in po-sledic, tj. v smeri dekonstrukcije metafi-zike — kar pomeni glede (...) Gelassen-heit, v smislu Schluckove definicije in v smislu Arendtine analize resnice in politi-ke, ki je vedno in nujno že laž v svojem totalitarnem zagonu. Vprašanje pa je, kako se je zdaj možno — se pravi, glede na ontološko diferenco, orientirati spričo vseh teh vprašanj. Ali pa ni pri tem že jasno, da je med prvimi pojavi, ki so tu morda odločilni, ravno dejstvo, da so ko-munisti dosegli absolutno oblast tako, da so jo prikrivali, se pravi tako, da niso razglasili razrednega boja, a so ga v res-nici bili = razredni boj se je godil, ven-dar je bil kot tak vseskozi prikrit in skrit ter ce je lahko dovršil le v tej skritosti in zaradi nje. To je Titova misel. In kaj je v tem dogajanju človeškega?
Kakorkoli že: nerazumljivo je, da par-tija leta 1946 ni bila sposobna priznati tega pokola, marveč so se tisti fantje pre-prosto lagali kot smrkavci. In še bolj ne-razumljivo je, da je Kocbek tem komu-nistom verjel. In na ta smrkavski način deluje partija tudi danes. (...) Ko Koc-bek javno pove, da sem se obremenil s hudimi dejanji zoper bližnjika, ne ve Partija nič drugega kot to, da pošlje nadme Vidmarja, ki me obrekuje, da je ne le res, kar pravi Kocbek, marveč je še nekaj hujšega: vse, kar sem počel po voj-ni, je zmedeno, navadna muha itd.
Kakšna je pravzaprav Vidmarjeva po-zicija (v osnovi je še kako fenomenološka in — paradoksalno — »heideggerjanska« = seveda nereflektirano). Je za sociali-zem, a se z realizacijo socializma ne stri-nja, je kritičen do nje, to je, do partije in njene politike: najhujše je tisto govor-jenje o spopadu med socializmi, ki se bodo morali podrediti pameti in ki so v tem spopadu enaka nevarnost kakor atomska bomba. Govori celo o »prepro-stejših ljudeh iz komunističnega tabora«, si dovoljuje notranjo diferenciacijo v partiji = Socializem je atomska bomba, ki jo je treba trdno držati v rokah. Go-tovo tako Vidmar retrospektivno drži v rokah komuniste: ker javno dopušča »na-pake-i in jim jih hkrati odpušča — s tem pa je on sam, le on sam tisti in tista trdna roka, ki drži socializem. Socializem potrebuje tutorja in ta tutor je J. V. Je potemtakem nerazumljivo, zakaj gre da-našnja naša partija v to smer, zakaj sama konstituira takšno vlado Josipa Vid-marja = to je partija, ki si je zdaj po-stavila svojega dopuščevalca in odpušče-valca. Res je, da je Vidmar situacijo ra-zumel jasneje in uporabil spretneje od vseh partijcev in od vodstva partije. Ce-prav je morda takole: dobronamerni partijci so mislili pač izigrati Vidmarja proti Kocbeku — naj se pač ti naši za-vezniki zdaj med sabo udarijo — vendar so s tem konstituirali čisto novega Vid-marja in s tem čisto novega Kardelja. Na zunaj je Vidmar to svojo novo vlogo plačal s tem, da je moral zanikati pomen humanistične inteligence, da je pristal
na partijsko reformo univerze itd. — a le in tako: ko se Vidmar odreka humani-stični inteligenci, ko se odreka pesništvu in kreaciji, se odreka svojim »konkuren-tom-<, si šele s tem postavlja svojo popol-no oblast, ki sicer ne bo več oblast nad humanistično inteligenco, ker te ne bo več, pač pa bo le oblast nad teh-nično inteligenco, ki sicer ni inteli-genca, a bo v svoji podložnosti per-fektna in bo torej užitek oblasti tem večji in tem daljši, trajnejši in zares ne-skaljeni, ker ne bo nikoli nič »narobe«. Glede na Vidmarjevo izjavo, da je socia-lizem atomska bomba, ki jo je treba trd-no držati v rokah, bi morala partija iti v konflikt z njim — pokol domobrancev je bil en tak dogodek atomske bombe, je bil trenutek, ko socializma niso trdno držali v rokah — in ni daleč od tega, da bo Vidmar povedal, da tudi njega niso vprašali in da mu niso povedali, ker pa mu daje ta misel še druga pooblastila
— ni nujno, da bi prišlo do konflikta — kajti če je treba držati socializem v trd-nih rokah, smo lahko mi tista trdna roka
— in pa, ker nihče ne vidi, da je ravno potreba po tej trdni roki tisti princip, ki šele omogoča konflikte in klanja med so-cializmi, a jih nikakor ne blokira. Princip trdne roke je princip osvobojene atom-ske bombe, je torej čisti nihilizem. Več kot jasno mi je, da se tule zdaj odločajo stvari. Vprašanje, ki je odločilno, je, ali partija pristaja na Vidmarjevo tezo o socializmu kot atomski bombi in s tem seveda na potrebo po trdi roki, se pravi na tezo o omejevanju same partije. [Ce se ne motim, je tudi M. Ribičič priznal našo enostranskost, ki je v tem, da smo pustili kulturo ob strani — torej je pa-del na Vidmarjeve pozicije, seveda, in, žal, brez Vidmarjevega horizonta.]
17. maja 75
Moj problem, ki je vsak dan hujši, vsak dan rručnejši in torej tudi vsak dan usodnejši: nisem sproščen, sem stisnjen, enostranski, nepravičen, ne vidim sveta, sem nepotrpežjjiv — in še vse druge ne-čedne lastnosti me obsedajo. Tako dobiva to pisanje poseben, nov pomen: terapija, in zdaj ko to vem, bo mogoče pisati dru-gače, oziroma se bo to pisanje spremenilo. Ker ta nesproščenost me vsak trenutek bolj ogroža in vsak trenutek se bolj jasno zavem te nesproščenosti in njene nevar-nosti. Včasih kar plastično vidim svojo omejenost, ki prihaja iz te nesproščenosti
— a se ji le ne morem izogniti. Vem, da sem nesproščen, a vendar ne morem dru-gače, kakor da sem ravno nesproščen. Vem, da vidim samo pol, ali morda samo četrtino te reči, vem, da je del te reči drugje, a vendar je zame samo ta polo-vica in je to cela ta reč, ta polovica je zame cela reč in reč sama. In ne morem drugače, ne morem prebiti te meje in zaradi tega, kot sem že napisal, sprav-ljam v nevarnost svoja prijateljstva in svojo ljubezen. To pomeni: postajam hu-doben, se pravi zaprt in ne vem več, kaj naj sploh pišem. Celo to, kar znam, pada v pogubo. Pozabljam stvari, ki so mi že dolgo znane in jasne. Pozabljam: stvari se mi odtegujejo, ker sem hudoben. Sem
ova REVIJA
27
torej mnogo bolj prizadet, kakor to znam uvideti, si povedati in priznati. Je torej mnogo hujše z menoj, kakor sem kdaj-koli mislil. Včasih se mi zdi, da sem na tistem, čemur se reče: točka nič mišlje-nja. Kakor da je v meni neka posebna težnja (napišem težnja, ker je v tem res nekaj spontano težnostnega) in neko takš-no stanje, ki bi bilo podobno nekakšne-mu topemu prežvekovanju, topo obstati v toposti in toploti, ker je ta topost topla — kakor maternica, če se že spomnim psiho-analitične terminologije. A hkrati mislim, da je to nekakšna prekretnica, je nek pre-okret, ki se pač ponuja in ki me vanj kliče življenje, ali kdorkoli je že tisti, ki človeka kliče. Nekaj moram zapustiti, nekaj je že bivše, zares bivše in je torej že pekaj novega, ali vsaj drugačnega, ki se je očitno rodilo v meni in iz mene in je od mene odvisno, ali bo, ali pa bom vse skupaj uničil, zavrgel, poteptal, po-ležal kot nevredna, nepazljiva krava, ki se vleže na telička. Zatrepetam in tre-petam, ko to vem, ker ko to vem, sem še vedno nesproščen in ne morem nič, sem krivičen in sem top, slep, gluh in hu-doben. Ali je premalo poguma v meni, da bi tisto »staro« najprej spoznal in ga nato spoznal samo za staro in bivše. A kaj je ta pogum? Ne, saj ni pogum, je res samo vprašanje luči in oči. Mogoče pa bi bila potrebna prav posebna in ponižna zbranost v nečem, kar je jiavidez nepo-membno, majhno. Morda je res to: zbrati se za nekaj, karkoli, in potem tam poza-biti na vse drugo, se iz vsega umakniti, biti samo pri tej eni stvari. Če je to, po-tem je s tem tudi konec tega pisanja. Saj vem natanko, da nisem ne Djido ne Koc-bek. To je: moj problem ni nobeno pro-fetstvo, ni moj problem reševati revolu-cijo — moj problem res ni [na] social-no-historičnem nivoju. Tu je moja zmota oziroma tu je moja skušnjava. Moja stvar je v resnici drugje — tam, kamor mi je pokazal Heidegger. Zdaj je problem, če bom to zdržal, ker se je situacija pač tako zasukala, da sem socialno izločen, izobčen itd. — in bo to najbrž še dosti huje in težje. Treba je vzdržati to hudo slovo od vsega partizanskega. Treba je vzeti nase, kar mi je, hote ali nehote, ne-rodno sicer, a vendar jasno pokazal Vik-tor Stopar. Mogoče me to pri vsem tem še najbolj prizadeva in jaz se vedem ne-ustrezno: v imenu partizahstva se vsi-ljujem = oni pa pravijo: oprostite, kako vendar, ti da si partizan, bil, to da, a zdaj ne več. Jaz nimam možnosti, ki jih ima Kocbek, ki nastopa v imenu nekega či-stega partizanstva. Nisem čisti partizan, nisem nosilec apostolskega partizanstva, ne morem biti noben profet. Kocbek še spada zraven, jaz pa očitno ne več. Ko sem bil — menda lani ob tem času — pri Mitji, je nane&la beseda na tako ime-novani moj uničevalni nihilizem. In Mit-ja je rekel približno tole: jaz sem sicer vedel, da si nihilist v teh moralnih za-devah, ampak da bi bil (...), nisem mo-gel verjeti. Jaz sem seveda moralno kom-promitiran — tu je mislil Mitja seveda vprašanje seksa, družine = kar je za na-še, slovenske komuniste nenavadno ob-čutljiva tema. Ta moj «-moralni« nihili-
zem jih strašno veseli (pri čemer je to ljubljansko-gorenjska posebnost — Celja-ni in Mariborčani so v teh pogledih mno-go bolj široki). Toda zdaj je to važno samo kot ilustracija oziroma kot akcent. Odločilno pa je tole: ničesar več ne smem storiti v imenu partizanstva, pri nobeni stvari se ne smem na to več skli-cevati = a moram razumeti: da ko to re-čem, mislim to v najbolj radikalnem smislu, moram razumeti, da gre za tisto, kar sem sam neštetokrat definiral kot »konec« historično-socialnega nivoja ozi-roma dimenzije — ki postane tehnična dimenzija (socio- in historio-tehnika). Moram sam postati to, kar mislim iji kar se mi je v misli že pokazalo. Jaz vendar ne morem tako kakor Kocbek reči, da je bil pokol domobrancev zgodovinsko od-govoren, človeško pa neodgovoren. Take udobne rešitve jaz nimam. Ce že, potem je bil tisti pokol kvečjemu zgodovinsko neodgovoren, bil je sam na sebi nezgo-dovinski. Saj se vendar humanizem v Evropi nujno steče v razrednost, ki je potem (.. .) nivelizacija, tj. enakoprav-nost in enakost vseh ljudi... Ne, to ni zdaj važno. Vse kaže, da moram znati premagati skušnjave, kajti. sklicevanje na partizanščino je skušnjava, poseganje v zgodovinsko in socialno aktualnost je skušnjava. In v naših razmerah to po-meni celo družabno redukcijo — ker je na Slovenskem in v situaciji slovenske interne demokracije na mesto družbeno-sti stopila družabnost, kar je seveda ob-lika konca družbenosti.
Ce se ne motim, se mi zdi, da mi je bolje. Mogoče je res vse odvisno od zmož-nosti, ubraniti se skušnjavi: tj., odpove-dujem se aktualnosti, ne zato, ker jo za-sedajo komunisti, marveč zato, ker to ni več zgodovinsko-človeška razsežnost — ker tam »nimam kaj početi«. Prvotno for-mulacijo je šele treba naiti. Ta odpoved je poskus vzdržati v tistem in za tisto, kar se mi je že pokazalo in kar me je že nagovorilo. To seveda ni umik v samoto iz institucije — ne: institucija je racio-nalizirana moč in kot taka omogoča di-stanco do sebe. Res je: bil sem v zadnjih časih preveč »popadljiv«. To je bilo na-robe. A je težko, ne biti popadljiv, kajti Kocbeku je lahko: on je profet, lahko čaka. In isto je z Djidom. Da, najhuje je to: to, kar mi »odvzemajo«, kar mi »pre-povedujejo«, kamor me ne »spustijo«, to mi v resnici ne pripada. In to je hudo: sprejeti odvzem kot samoumevno, pro-stovoljno odpoved, ki je tako prostovolj-na in tako samoumevna, da ni niti od-poved vee. Torej je bolečina, ker je to v resnici povratek bolečine, saj povratek telesa kot telesa — je namreč res po-vratek smrtnosti (smrt pa je Gebirg des Seins). Jasno: o tem sem že pisal, sam sem se hotel odreči. A tisto je bilo naj-brž preveč samoljubno in narcisoidno, kakor češ, da bom s tem, ko se odrečem, druge prizadel. Res je, bila je udobna mi-sel in ugodje obljubljajoča. Mogoče je bila celo poniglava — vsekakor pa je bila polemična. Pa tudi Če to ne, vsekakor ni bilo v njej niti slutnje o bolečini, o bo-lečini slovesa, ker je to prihod telesa in smrti.
Ne vem sicer, kaj, vendar pa vem, da me je nekaj zares in hudo zapeljalo ali speljalo (in tega je precej tudi v mojem spisu o >*Vidcu<- — žal). Saj ta zapelja-nost je v meni najbrž kar naprej in je najbrž moja najhujša »ovira«, moja naj-večja težava in moja stalna spodbuda. Morda se mi zdaj nekako oddaleč in še čisto nejasno in tam nekje v komaj raz-ločni daljavi zarisuje tudi tisto, kar je bila prehuda obremenitev že v časih, preden je začel Vidmar uradno gonjo proti meni. V spisu v Cankarju (Hlapci) tega sicer zagotovo še ni, vendar je v mojih spisih o nacionaliteti nekaj, česar ne maram, to je ta polemičnost, je ne-kakšna »škodoželjnost«. Je pa res, da je to Slovenstvo še vedno problem zame in bo tudi ostalo — če bo. Samo moram biti v.tem pogledu mnogo bolj previden. Z vseh strani mi vsiljujejo problcm tega Slovenstva — in jaz prehitro sprejmem ta problem in se začnem z njim c^epati
— in pojasnjujem in pojasnjujem. ker so me že na začetku, celo moji prijatelji, čisto napačno razumeli. Tako je treba pa-ziti na tole: da si marsikak problem Slo-venstvo postavi zato, da si postavi Slo-venstvo kot predmst, se pravi, da se na zakamufliran način »gre« voljo do moči, humanizem in tako naprej. Moram od zdaj naprej vzdržati še v enem: nikoli nič pojasnjevati. Vedno je treba ohraniti samo prvo, začetno formulacijo, ki je na-stala v resnični ekstazi = kasnejša do-polnila so vedno ne le manjvredna, mar-več so tudi huda zmota, celo nedopustna zmota. Cudno: Priznati moram, da je jasneje in prijazneje v meni. Še več: ve-selim se strogosti, ki se ji moram podre-diti — in vesel bi bil, če bom res zmogel to strogost proti vsem tem neskončnim zapeljivostim.
21.maja'75
Kako je pravzaprav s Kocbekom in s tistimi njegovimi vizijami, ki je z njimi nedvomno vsaj nekaj časa držal Vidmar-ja in je z njimi na nek način impresioni-ral celo komuniste, gotovo bolj Krivica kot Kardelja, kaj je ta obnova človeštva in še posebej obnova Slovenstva? Ali mi je to res jasno. Seveda je to, recimo, naj-prej zelo preprosto, neka izjemna ambi-cija v smislu Kristusove skušnje, se pravi v smislu odrešitve. Ali pomeni to: zasnovati svet in zasnovati nov svet, ali pa je samo: vzdrževati svet. Tega si se-veda ne pišem zaradi Kocbeka, zaradi sebe in zaradi danes. Kako je danes? Ali je sploh mogoče misliti o zasnutku no-vega sveta in ali se svet še vedno zasnuje s Kristusom. Cudno je, da ni Heidegger nikdar govoril o Kristusu in vendar je nova civilizacija tudi krščanska. In spo-minjam se, da mi je Schluck nekoč kar dvakrat zapovrstjo rekel: in vendar, oba sva tudi kristjana, tega ne smemo poza-biti. In kaj je to. Je to res princip žrtve
— in kot piše Andrič: ko izteruju istinu in ko mučijo človeka. Pri tem je Kocbeku lahko, ker zanj je človek pričcvalec Boga, bog pa mu je darovan in je: zato skriv-nost — kot je to povedal Petru-Kidriču (tista scena ni nikdar delovala pristno). Mogoče bi bilo treba Kocbeka natanko
28
nova REVIJA
premisliti, da bi se videlo, kaj je tisto, kar je z njim odpovedalo v tem čudnem zagonu. Marksizem človeka res ne ceni zelo visoko in sploh ni jasno, kaj je tisti njegov totalni človek kot potrjevanje vseh svojih moči. Meni vsa ta himnika na človeka res ne gre, predstavljam si člo-veka dosti manj titansko in dosti manj prometejsko ter žrtveno, predstavljam si ga bolj tihega in še mnogo bolj poniž-nega. Nič vizionarskega ni v teh mojih predstavah — Kocbek nekaj piše, da je njegova glavna dolžnost ljubiti svojega bližnjega, tudi če je sovražnik — in do-daja, da tega ne počne in da je to njego-va največja nesreča. Moje predstave so res morda poniglave še tem bolj, ker vem, da se ta svet ne bo spremenil v obliki mogočne revolucije in fanfar. Verjetno tudi ne na podlagi žrtev: koliko žrtev je menda bilo v tej zadnji vojni — in kaj pomagajo, ppzabljamo nanje, manipuli-ramo z njimi, se nanje sklicujemo, kakor počne Cerkev s Kristusom in delamo to, za razliko od Cerkve, masovno, na teko-čem traku in veselo potrošniško, kakor tečemo veselo ob žici okupirane Ljublja-ne. Tudi zgodovinskosti se je treba od-reči, res je, da gre samo še za Geschick. To, kar nam je poslano in dano, v kar smo poslani. In kako pa sploh je s temi velikimi dejanji in kje so ta velika deja-nja? (Spomni se Hegla, kar govori v Estetiki o herojskem in o prozaičnem času.) Toda ali ni tako, da postanem hu-doben, brž ko začnem misliti v to smer, ker stopi pred mene vsa ta nagnusna mi-zerija, ki je zdaj tu, vsi ti zaprti hori-zonti, vse te bolj ali manj definitivne nemožnosti in vsa ta evforična ničnost, ki vendarle drži pokoncu cele regimente ljudi. In pri tem j.e res, da smo Slovenci postali narod-herojev, ko to ni bil noben problem več in je to samobolovanje gle-de na realno zgodovino čista homoero-tična perverznost, česar tudi Kocbek ne uvidi, zato premalo poudarja tisto, kar je bilo resnično: tragičnost. Ta posebna tragičnost še ni jasna, a jo jasno čutim, morda je ne bom mogel nikdar opisati, saj nihče ne ve, kam vodi vse to, kar se godi.
A nazaj k začetnemu vprašanju. Marksisti, tudi tisti, ki niso zdajle na ob-lasti, imajo neko bolj ali manj totalno in vzvišeno vizijo — a vizijo prihodnosti — in ni jim treba prestajati sedanjosti. Marksizem deluje oziroma ga je možno dojeti kot sekularizirano krščanstvo, se pravi sekularizirano mesijanstvo. Vpra-šanje je, kakšno je v resnici to razmerje, v kolikšni meri je marksizem mesi-janski. Seveda: kaj je pri tem sploh še marksizem in kaj je potem z mesijan-stvom.
25. maja 75
Tole, kar sem pisal o Kocbeku, je znamenje še neke posebne vznemirjeno-sti, ki je po svoji strani spet v zvezi s tisto nesproščenostjo, ki je še vedno ni konec in je še vedno zaskrbljujoče vpra-šanje. Ceprav pa je hkrati res še nekaj drugega, kar zelo težko opišem, ker je tako, kakor da se godi z menoj neka čudna, kakor se temu reče: notranja s-nrp.mpm.hn. To je ta čudna in nepretrga-
na vznemirjenost, ki ne poneha in ne po-neha in je hkrati tako, kakor da se je vse podrlo, kar sem doslej premislil, napisal, ali kako drugače si izmislil — in zato je
tako, kakor da bi moral začeti znova. Tako navaljuje vse name, da se skorajda ne znajdem in da ne vem prav, pri čem sem. Včasih je vse tako do kraja podrto, da že mislim, da deluje v meni zakon ci-rotičnega pesimizma, ker tudi že po ciro-tično živim, saj živim bolj ponoči, kakor podnevi.' Zdim se podoben pokojnemu Jušu Kozaku v njegovih znamenitih »-ner-gaških« ekstazah, le da pri meni ne gre za nerganje proti nekim zunanjim dej-stvom. Res pa je, da še nisem ujel smisla, še nisem dojel izvora tega, kar se z menoj godi — in to, kar se godi z me-noj, ni samo ta čudna nesproščenost, pa tudi ta nesproščenost ni samo politična, marveč je včasih že skoraj Ijudomrzni-štvo, je (...) eksplozija zoper vse te utes-nitve, ki jim je danes ."lovek izpostavljen — je celo eksplozija zoper te motocikle, ki se kar naprej vozijo mimo hiše, zoper ljudi, ki tod postopajo, skratka zoper zgubljanje preprostega biološkega prosto-ra. In seveda-je še to, da sem na nek način izgubil stik s svojim profesionalnim de-lom in ne morem in ne morem npr. »predelati« in se preboriti skozi Andri-čev Most. Da je temu res tako, priča posebej tole pisanje, ki nedvomno doka-zuje, da »profesionalno« delo ne zadošča, da mi je prerr.alo oziroma zdajle v temle trenotku celo nekaj, kar je samo sekun-darnega pomena. To pa je hudo, je več kot hudo, ker to zame ni bilo v nobenem smislu samo profesionalno profesorsko delo in le univerzitetno delovanje. Pri-znati si moram, da so me vse te zadeve, ki so se začele z Vidmarjevimi napadi, prizadele bolj in globlje, usodneje, kot sem si kdajkoli želel priznati. In kaj naj ta večja globina, ta hujša usodnost po-menita? Saj ne moreta pomeniti drugega kot to, da ne morem in ne morem prista-ti na to, da kratkpinmalo nisem več zra-ven in da sem kratkoinmalo odpisan, ka-kor mi je to jasno povedal Viktor. A se pri tem bojim, da tole ni dovolj jasno ugledano. Ali mi gre res samo za to, da ne bi bil preprosto odpisan — v smislu Viktorjeve izjave? Ce bi bilo to res, po-tem bi bil pač nekakšen preprost Bratko Kreft. Tega [dejstva] sam seveda ne mo-rem odvrniti, ne morem si ga upravičeno
in prepričljivo zanikati, ker to že a priori ni mogoče. Je pa nekaj drugega, je gotovo nekaj hujšega, kar je tu na delu in kar more tako ali drugače določiti moje raz-položenje. Biti odpisan pomeni tedaj še mnogo hujše stvari: izgubiti javno ko-munikacijo, izgubiti celo prijatelje, znan-ce in sogovornike. Torej: samota. Torej: ždeti v mlaki? Morda: ampak, ali ni ta reč še hujša, ali ni ta, tako se mi namreč zdi, ali ni ta mrak že tu in ali ni kar v meni? Ali imam na primer sploh še kakš-no veselje, da bi napisal to ali to o tem ali onem romanu? Ali me to sploh še za-nima? Ali ni vse, kar me spioh še zani-ma, ravno ta nenadni mrak, ki je v me-ni in ki je vanj potonilo vse, kar sem do-slej vedel in kar se mj je doslej prikazo-valo, osvetljeno v bleščeči luči. Tako mi
je, kakor da bi bilo čisto prav, ko bi vse to kar preprosto opustil, odvrgel — in popolnoma spremenil življenje, ne samo mišljenje, spremenil način eksistence, ta-ko nekako, kakor je storil Marjan Rožanc — mogoče še bolj radikalno. Nisem pre-rok — če kdaj, potem to zdaj jasno vidim in živo skušam. Vendar pa, ko pravim, da nisem, prerok, si ne morem in si ne smem postaviti vprašanja o tem, kaj pa pravzaprav sem? Namreč: na to vpraša-nje si lahko odgovorim samo v negativ-nih in najbolj negativnih terminih: go-ljuf, nasilnež, požrešnež, oblastnik, skrat-ka: niče. To vprašanje je treba prepustiti drugim in biti (.. .) kljub lastnemu spo-znanju o sebi, kljub muki s seboj. Ker je stvar taka: samo kadar sem »zares pri neki« stvari, nisem niče in nisem goljuf in takrat zase sploh ne vem in me niti ni, ne vem za sebe in nimam s seboj nobene-ga opravka. (...) Kadar nimam opravka s seboj, samo takrat in samo v toliko sem. Kaj pa potem pomeni zdaj ta mrak — to pomeni, da sem sam pri sebi, da »imam opravka« samo še s seboj, samo še s sa-mim seboj in torej prav ničesar ni in je samo mrak. To je ta: se dobro ali se sla-bo počutiti: Lust in Urilust = to je potem vprašanje užitka (le plaisir), kar sploh še ni nikjer pojasnjeno.
6. junij
Vse se mi zdi, da se je poleglo; vse se mi zdi, da je tisto najhujše prešlo in če to zapišem, si moram priznati še nekaj: vcndar pa ni prešlo sovraštvo, ki se po-nuja zaradi omenjenega »biološkega« pro-stora, se pravi zaradi »-nereda-«, zaradi sla-be, neodgovorne tehnike, zaradi te brez-upna balkanizacije in tako naprej. Navse-zadnje to ni tako zelo pomembno, ker glavno je, da zmorem spet nekakšno od- J prtost, se pravi tisto potrebno in neogib- i no umirjenost, ki lahko človeka potolaži, ko se sreča s svetom in sploh z vsako stvarjo in tudi s samim seboj. Ali pa še drugače: zdaj spet lahko jasno ali pa vsaj jasneje mislim. Kakor cna je krivič-nost kar izginila. Samo ne vem, kako in zakaj se je zgodilo, morda zato, ker sem nekaj dni v miru delal, oziroma (...) v miru in sem se pač stvarem prepustil. To jc zelo težko določiti. To tudi ni moj na-men. Vsaj v tem trenutku ne. In v tem trenutku me tudi čisto nič ne vleče k te-mu, da pišem tele papirje. Ker me vleče k mojemu navadnemu, običajnemu delu, ki me pač čaka — in zdaj v [tem] času me čaka ogromno delo in vem pri tem, da me res čaka moja zadnja in končna bitka (la lutte finale). Še ta in nobene več. Res je, da se mi je smrt močno približala, tako kakor še nikoli, kar naprej je z menoj in lahko rečem, da me ne zapusti niti za tre-notek. In zelo težko opisujem, kako se pri tem počutim. Najprej takole: nič pretres-Ijivo, a hkrati nekam lahko, se pravi kar se da stvarno in kar se da pri tleh in na tleh. Pripravljen na vse in za vse, pa spet ne. Ta prisotnost ni razuzdanost. Ta pri-sotnost ni svetloba, to je luč, ki nima svet- , lobe, ]uč brez svetlobe, luč, ki ne raz-svetljuje. Pač pa si ponavljam, koliko moram še narediti, pa imam čisto malo časa še. To je nenavadno zdaj s tem: »moram narediti« in »koliko moram še
L9
narediti-. Nenavadno je, ker ]e smrt tu in ker nikakor ni razvidno, odkod ta »rnoram« glede tega' nekakšnega dela. Zakaj moram, odkod moram? In ne mo-rem reči, da me to veseli, ne morem re-či, da v meni vse; nekam spontano vre in spontano, samo od sebe nekaj na način eksplozije kar naprej nastaja. Popolno-ma jasno se zavedam, da so impulzi od zunaj slabotni in celo preslabotni, in to pomeni. da čisto natanko vem, da sem odvisen od drugih in da ta »morati« pri-haja od drugih kot njihov dar, ki je dar mene.
To pa seveda tudi vem, da je glas biti pri nas zelo tenak, nenavadno slaboten. V tem pogledu sem ves, kar me je, odvisen od »okalja«, od znancev in prijateljev — in torej ni nikjer nobenega duha — je torej ta skupnost ljudi in tu se vse go-di, kar se sploh godi. V tem pogledu je seveda naš režim in še posebej naš slo-venskl režim kriv strašnih reči: genocid duha, ki se začenja že ob preprostem ba-nalnem dejstvu, da moramna novo nem-ško knjigo čakati nekaj mesecev, v tem pogledu tu režim ni izpolnil svoje temelj-ne dolžnosti, ki bi jo moral izpolniti do duha ljudi, do ljudi kot duhovnih bitij. Kdo bo tisti, ki bo dajal odgovor, ko bo čas prišel, kajti ta čas bo prišel, to je ne-ogibno. Pravzaprav je takole: to, kar naj-hujše občutim, kar me najbolj uničuje, je ravno ta blokada, ki jo uvaja naš ko-munistični sistem — to onemogočanje in to mene posebej prizadeva, ker v resnici nimam projekta, nobenega projekta, no-bene eshatologije — niti individualno in privatno biološke ne, ker sem glede tega v resnici saturiran. In ker je tako, se niti to ne more zgoditi, da bi proti blokadi razvil projekt deblokiranosti in svobode in se potem zanj, za ta projekt tudi boril — kar je zdaj edir.o, kar je še preostalo mojim prijateljem praksistom, ki se lah-ko borijo samo še proti temu, če tega ali onega ne pripustijo k tej ali oni znan-stveno akademski prireditvi. Jaz seveda vem, da moram to blokado vzdržati, če-prav je strašna in vsak dan strašnejša in najstrašnejša je s smrtjo ob sebi. Vzdr-žim pa lahko samo zato, ke vem, da mo-ram. Vem, da bo to in da je to, kar de-lam, sem in bom delal, pod nivojem in v »strokovnem« pogledu ni tisto, kar bi mo-ralo biti. In vem, da tega ni kriva moja neumnost, marveč prav ta blokada, ki jo uprizarjajo združeni »komunisti« in »Slo-venci«. Jaz lahko živim samo iz trenot-ka, iz živega kontakta in sredi tega doga-janja — ker pač nimam več ideje, zato tudi ni mogoče, da bi se šel nekakšno igro, tj., ideologijo igre in ideološko igro, se pravi programirano igro. Torej je v
resnici čudno, kar preostane: vzeti nase vse možne in nemogoče rizike in tvega-nja, ki se postavljajo na obzorje tega vzdržanja in vzdrževanja. Drugega ne vi-dim. Točka nič. Ničelna točka mišljenja. Zdaj prihajajo hudi dnevi. Celine.
20. junij 75.
Najprej Kocbek, Šnuderl in neki Kebe v Naših razgledih. Za Kocbeka mora biti to brutalno in res je Snuderl brutalen:
očita Kocbeku celo penzijo, ki da je men-da ministrska, še več: očita mu, da je bil on, Kocbek, med vsemi zavezniki najbolj privilegiran, tj. od partije privilegiran in to pomeni seveda tudi zaščiten itd. itd. Očitno mora tudi Kocbek [prehoditi] svo-jo Kalvarijo do kraja, kakor je to zapisal v intervjuju glede komunistov. Nič mu ne bo odpuščeno in nobena psovka ne bo ostala neizgovorjena. Ce k Snuderlu do-dam še Javorška in potem še spis v Po-litiki, mislim, da se naša partija le pokaže v drugačni luči in menda je moral Mitja na seji pisateljev-partijcev (njihov šef je nesrečni prišlek) dokazovati in posebej poudarjati, da je Kocbek vendar in kljub vsemu naš bojni tovariš. Kljub vsemu je to nekaj velikega in važnega, mislim: ne le to, da je to Kocbek rekel in objasnil, kar je objasnil; veliko in važno je tudi to, kar je v reakciji partije na Kocbeka. Ceravno si marsičesa še ne znam pojas-nitL Včasih se mi zdi, da ravna partija natanko tako, kakor da bi spoznala, kar je spoznal Kocbek: da je vse to. kar je potlačeno, toliko časa prikrivano in z lažjo odganjano, naenkrat treba dvigni-ti v zavest in jasno, jasno priznati — se-veda, kolikor je sploh možno, ko je ven-dar nedvoumno, da so temu in takšnemu priznanju postavljene meje, ki so meje oblasti, razmerij moči in tako naprej. In pri tem je še to, da partija pridobiva na veličini, medtem ko Šnuderl, Javoršek in podobno nastopajo kot simboli sloven-ske mizerije: kaj vse umazanega, nizke-ga, blatnega, ostudno smrdečega se pre-taka po naših dušah. To je res naravnost strahotno in človeka meče v brezup, ko pomisli, da mu je tako ali tako le usoje-no živeti in doživeti zares tu, med temi smetmi, zares v tem smradu . . . mogoče pa bo vse to navsezadnje nekaj osvešču-jočega, mogoče...
Druga reč je Solženicin, njegov spis o tretji svetovni vojni. Mož je očitno res v določeni meri in v določenem smislu ver-jel v zapadni svet, v zapadno civilizacijo, tj. v zapadno svobodo. Zdaj vidi nemoč tega sveta in vidi, da je marksizem zares »die herrschende Idee der Epoche«. Nekje in v resnici sta si Kocbek in Solženicin podobna. Kocbekovo krščanstvo ne zmore tiste radikalne problematizacije naše za-padnoevropske kulture, kakršna je danes neogibna — naj bo tako ali drugače, kri-stjan danes je in ostane platonik, se pra-vi: njegova vera, pa naj bo še tako živa, resnična, »poštena«, v tem konkretnem svetu ne more biti drugega razen plato-nizem. V Šnuderlovem spisu je pravza-prav ena sama strašna stvar: usoda ne-kega mladega plavogardista, ki so ga res obsodili v Kočevju na smrt, pa Kocbek ni hotel intervenirati, čeprav je zanj pro-sil Snuderl. In tudi Solženicinov članek je strašen, je strašna priča. Zdi se vendar jasno, da bo »-marksizem« zmagal — in Solženicin že vidi, kako bodo prišli za njim njegovi nekdanji jetniški stražniki in kako torej marksizmu ni mogoče uiti.
21. junija 75
Menda smem rsči takole: prava naloga in pravi namen, to pa je prava odgovor-nost tegale pisanja, se šele polagoma ob-
likuje in šele polagoma, v nejasnih obri-sih prikazuje na njegovem daljnem ob-zorju, ki tudi samo še ni čisto jasno in čisto določno zarisano, da bi razločevalo zemljo in nebo. To pisanje ima -tera-pevtsko« moč in sposobnost — to mi je jasno. V tem smislu je predvsem >*osvo-bajajoče«: če namreč ne zapišem, me to, kar je ostalo nezapisano, še kar naprej muči, in sicer tako, da blokira vse dru-go in postane neskončno čudna zapreka, vsesplošna ovira. To seveda ni tako, da je to, kakor je zapisano, res tudi tisto, kar naj bi bilo zapisano. Sploh (.. .), sploh ne gre za to, da bi natanko zapi-sal to, kar se sprehaja po meni: dovolj je, da se usedem za mizo in da nekaj ča-sa pišem, pač pod vtisom tistega, kar se godi v meni. Iz tega sklepam tole: ne gre najprej in predvsem za to, da bi bilo nekaj dopolnjeno v pisanju in spisu (spi-sovanju), marveč gre za to, da bi to, za kar pač gre, imelo dovolj časa na razpo-lago, da bi se nekako dovršilo v meni, se v meni naselilo in tu ostalo, čeprav mimo in ne glede na mojo eksplicitno vednost. Ce se to dovršitveno udomače-nje ne dovrši, sem očitno celo telesno pri-zadet, nemiren in samemu sebi napoti. V tem je mogoče tudi razlog, da nimam potrebe, da bi to, kar je napisano, še en-krat prebral, predvajal, preoblikoval in nekako dovrševal — iz česar pa seveda sledi. da gre za navdih, inspiracijo in po-dobne reči. Ne mislim, da je to, kar je na-pisano in kakor je napisano, definitivno, dokončno, dobro itd. Sploh ne. To očitno tudi ni namen te naloge spraševanja oziroma tega spisja. V tem spisju gre za nekaj čisto drugega: tako je, kakor da se v njem in preko njega jaz — to pa je moje »telo«, prilagaja temu. kar me pač doleteva. Pri tem je nekaj, kar mi morda ni všeč — namreč v tehle pravkar zapi-sanih sklepih in opisih — vendar mi za-enkrat, za zdajle zadostujejo, ker sem v pogledu tistega, kar se mi je zdajle pri-petilo, prilagojen in grem lahko dalje, tj., lahko z drugih strani opredelim to spis-je, kakor se polagoma kaže njegov na-men.
To spisje je nekakšen laboratorij. Ni nič jasno, v kakšoi zvezi je s siceršnjim mojim pisanjem, še manj mi je jasno, v kakšni zvezi je z mojo profesuro. Zdi se mi — vsaj v trenotkih — da je to drugo moje delo s profesuro vred potekalo ne-kam suhoparno in da si želim tega (...), otipljivega sveta, teh dreves in sonca in neba in ceste, a to je, da ne vzdržim sa-mo tistega »visokega-« sveta .. . itd.... itd.... in to je, da si v zadnji posledici želim tudi čisto preprostega trača, vse te vsakdanje »nežnosti«, »spakljivosti« in »opolzkosti«. In zdajle, ko tole pišem, vendar na nek način vem, da bo namen tega spisja določen šele, ko bo tudi že dopolnjen. Ko ga ne bom več pisal — takrat bo nastopila nevarnost, da bom hotel pisati dnevnik, da bom hotel biti pričevalec in kar je še podobnih svetni-ških vlog, ki se meni nikakor ne podajo, niso zame, ker bi se sicer res vsaki pri-lagodil, a bi se je — kakor vedno — tu-di takoj odrekel.Cudno je, da ne pišem obračuna s samim seboj. To je nedvom-no tema, ki bi jo moral obravnavati, to-
-¦"'. '¦¦¦ jo vprašanja nihilizma, nihilizcm pa je stvar, ki sodi v mojo »»znanost-« in profesuro in torej o tem v tern spisju ni mogoče pisati. Kaj je pravzaprav tisto, ki je rezervirano za to spisje? Vsebinsko tega ne morem opredeliti — tako vsaj vidim zdajle. Edino, kar lahko povem, je samo to, kar sem že napisal o prila-gajanju in udomačitvi. »-Terapija«.
1. julija 75
Moram si ponoviti: v tem spisju ni no-benih v nobenem pogledu »dokončnih« formulacij, včasih tudi ni dovolj zbrano-sti, zato je včasih zelo nebogljen, zelo približen odgovor na nek klic — in ven-dar odgovor, čeprav skrajno in celo sra-motno nepopoln. Vprašanje je, kako je pri tej samotnosti to spisje sploh možno. Ne bom v tem trenutku o tem razmiš-ljal, čeprav nekako slutim nekakšen od-govor, a mi v tem trenutku ne gre za to.
Pred par dnevi sem srečal Kocbeka. Pusta je nova številka tržaškega Mostu. Vsa je posvečena Kocbeku. Tudi na sploš-no so [se] stvari umirile in morda se sme zdaj že tvegati neko določnejšo misel. Morda? In ko to zapišem, mi je že jasno, da je to, vsaj zame, ne le zelo komplici-rana, marveč tudi zelo obsežna zadeva. Celotna ta »afera« je, kar se mene tiče, prišla ob najboljšem času, tj. v času, ko sem ves pripravljen ravno za ta vpraša-nja, čeprav je jasno, da tile zapisi lahko govorijo le o nekih delnih zadevah. Ne: ne gre za celotno vprašanje — ta celota bo šele polagoma dozorevala in drugače ne more biti. Polagoma. Ne smem in ne morem hiteti.
Tako je, da so tu neke omejitve, so ne-ki pogoji, ki jih moram zvesto in strogo spolnjevati, če naj se ohranim v tisti od-prtosti, ki bo omogočila, da to vprašanje dozori v celoto in samo kot takšno. To je nekaj bistveno pomembnega in je od-ločilno. Po vrsti torej in sistematično, brez velikih ambicij in začeti pri minimalnem.
Mogoče takole: Poseben problem je Šnuderl. Oziroma: ravno s Snuderlom se je odprlo neko usodno in odločilno vpra-šanje.
Kocbekov odgovor, ki je zgrajen na hi-potezi o Snuderlovi užaljenosti, res da ni, vsaj na prvi pogled, niti posebej preprič-ljiv niti zelo spodbuden. Je gotovo dvo-smiseln in tudi v nekem pogledu docela upravičen, ker je Šnuderlov tekst v ce-loti le preveč omejen, preveč mariborski in advokatski, celo nekoliko senilen. A to so res postranske reči. Važna je anekdo-ta s Kočevskega procesa. Važen je po-udarek na dejstvu, da je Kocbek vendarle bil v vodstvu, na oblasti. To ve tudi Mit-ja Ribičič, ki je miril Potrčeve partijce, češ: Kocbek je vendarle naš bojni tova-riš. Tu je Kocbekova ranljiva točka, če je ranljiva točka, je neka točka, kjer se mor-da premislek šele prične. Kocbekovo de-janje je polovično, — postane polovično v luči Šnuderlovega podatka. Tu deluje tale logika: Kocbek bi se moral v celoti izpovedati — obtožiti. Po tej logiki je vse to, kar je doslej storil, ne le polovič-no, še več: je samodopadljivo spovedova-nje — in res ni nikjer nobene »»-samokri-tične-« misli. Toda ta logika vodi v radi-
ka!:zcm. ki bi od Kccbok;- ::.:.' -,/ ¦. ¦ kakšno radikalno obtožbo komunistov in seveda tudi njegovega sodelovanja s ko-munisti. Ker Kocbek tega ne stori, ne bo nikoli čist, vedno bo »umazan«, bo še kar naprej sodeloval s komunisti in v tem smislu bo še kar naprej na varnem, se mu ne bo nič zgodilo, kakor mu je to že večkrat očital tisti zmečkani ksiht od Brejca, ki ga seveda razumem: fant je besen, ko vidi, da ima Kocbek mnogo večje svoboščine, kakor on sam. In je tudi res: Kocbek je v tem smislu mnogo bolj varen, mnogo bolj zavarovan, kakor sem na primer jaz. Brejc je tu oblastniška alarmna naprava, celo zelo natančna in pravočasno montirana. In ta naprava opo-zarja, kdaj se analiza Kocbeka utegne zgubiti v bedaste in moralistične simpli-fikacije.
Recimo torej in kljub vsemu: Kocbek ni dosleden, se ne izpove do konca, po-temtakem tudi ni čisto pošten itd. in tako naprej. Tega torej Kocbek ne stori. V res-nici je storil še marsikaj hujšega: »name-sto« komunistov je »dvignil v zavest« — to je njegova formulacija — zločin, ki je —
kot sam piše — obležal v nas kot travma. A ne samo »namesto« komunistov. Še mnogo več: zdaj je tako, kakor da so ko-munisti »vzeli nase« svoj greh, čeprav te-ga niso storili. Dejanje je dvignjeno v za-vest in komunisti tega dejanja niso »pre-prečili*< — in s tem, ko niso preprečili, so se »očistili-«. Travme je konec. Partija se pri tem drži suvereno in ne gre v debato s Kocbekom, niti glede OF ne, in vendar je prav ta ista Partija ukazala legalizira-nje Kocbekovega intervjuja in to pome-ni, da je tudi njej do tega, da pride po-kol domobrancev vendar že enkrat v za-vest ljudi. Partija sama je hotela, da se to vendar že enkrat izve, da bo vendar že enkrat konec namigovanj in podobno. Reakcija — v kolikor je reakcija sploh bila — je bila navidezna, parolarska in vnaprej preračunana r. i tiste, ki niso v »območju travme«, tj. na tiste, ki morajo na Kocbeka reagirati alergično in ki so po presoji Partije očitno v manjšini, in si-cer tako nepomembni, da jim zadostuje nekaj sentimentalnih besed marice čepe-tove. Partija kaže, ne govori, kaže, da je, če govori o tem, in govčri s tem, ko je, ko vse obvlada. Partija priznava pokol, a se ga ne kesa, ga ne kvalificira, molče priznava in po tridesetih letih oblasti in zmage ji res ni treba še kaj drugega. To-da s tem se dokončno in ponovno konsti-tuira kot oblast nad oblastmi in vzdržuje le še tenko, zelo tenko zvezo z »ljud-stvom« — in ta tenka zveza je Kocbek, je dopuščanje Kocbeka. Samo v kolikor dopušča Kocbeka, to še ni čista oblast in Kocbek sam ji ne pusti biti čista oblast, kajti če bi ji to dopustil, bi moral svojo misel temeljno spremeniti: moral (bi) iz-vršiti napor v smislu radikalne raz-like in potem ne bi mogel več skrbeti zaradi travme. Tu je v Kocbeku nedoslednost: nesposobnost domisliti razliko, ki jo sam postavlja, to je razliko zgodovina : človek, kristjan : komunist. To je razlika, ki je v njej utemeljil svoje sodelovanje s komu-nisti, kakor je to pojasnjeno v nekem njegovem spisu iz leta 1941, ki ga objav-lja zadnja številka Mosta. Genialna je
ud prcj, li. ičLa i9ii>V). V njt-j je ornenjeno na podlagi razlike sodelovanje kristjanov in komunistov (liberalci za Kocbeka očit-no nikoli niso bili nekaj resnega — to Snuderl dobro ve in je očitno tudi obču-til). Danes Kocbek dogmatično vztraja pri svoji iznajdbi in ne prizna zgodovine ¦— če bi jo priznal, bi moral svoje krščan-stvo prekvalificirati — in to tem bolj, ker bi ga moralo zadeti spoznanje, da mu manjka temeljne krščanske čednosti: po-nižnosti in vdanosti.
Moj problem je torej: ali je možno to, kar je Kocbek zaslutil, dopolniti v smislu ontološke diference, tj. v smislu Gelassen-heit? To je možno in če naj bi bilo mož-no, je v razliko od Kocbeka treba vzdrža-ti zgodovinskost oziroma zgodovinsko di-menzijo problema, ker je res, da so danes komunisti nekaj drugega od komunistov iz leta 1941 — in to pomeni, da so slabši, kvečjemu bližji svoji resnici — čeprav so resnični komunisti vedno zelo resnični, ker se gibljejo v izpostavljenosti v skraj-no, smrtno nevarnost. V tem smislu bi bi-lo mogoče očitati Kocbeku tudi napako: iz spisa iz leta 1941, objavljenem pravkar v Mostu, se da sklepati, da je Kocbek »napačno« reagiral na širjenje partijske-ga hegemonizma in avtoritarizma. Nje-gove grožnje, ki jih pošilja komunistom, so neprimerne in prav z njimi je gotovo potiskal komuniste v napačno smer, zia-sti še, ker njegov nastop učinkuje kot pohlep po oblasti, na drugi strani pa kot spovedovanje vesti. Ne enega ne druge-ga partija in komunisti niso mogli pre-nesti. Mogoče bi Kocbek storil mnogo več, ko bi ostal samo pesnik in samo mis-lec in ne bi bil vezal nase tako jasno do-ločene politične vloge?! Ta vloga je ka-kor nekakšna nestrpnost v mesenem po-želenju. Prava mesena nestrpnost. Mogo-če je tako, da slovensko partizanstvo ni dovolj čisto, ker se je Kocbek vmešal na tako slovenski način, kajti to je sloven-ski nac.n. Zdaj me je zapeljalo v preveč načelne in preveč splošne stavke. Potreb-no bi bilo Kocbeka oziroma celotno vpra-šanje opisati mnogo bolj konkretno, tj. v njegovih konkretno otipljivih, tako rekoč vsakdanjih in. dnevnih oblikah. Glede te-ga je Kocbek edinstven in edini. To, kar govori v njem in skozi njega, a ne to, kar on govori. Razlika se je realizirala — o tem ni dvoma — in zdaj je tisto čudno v tem, da Kocbek, ki je izhajal iz razlike in ki je hotel razliko, ne sprejema razli-ke, hoče nenadoma identiteto. Če ne bi hotel identitete namesto razlike, ne bi mo-gel komunistom ničesar očitati, se ne bi mogel npr. zgražati nad njihovim vese-ljem zaradi bele garde in državljanske vojne itd. — kakor da ne ve, da je v teh očitkih kratko in malo smešen, kakor da ne ve, da gredo njegovi očitki na napačen naslov, kajti partija kot partija nima travme, nimajo travme člani partije, ima-jo jo kvečjemu kot ljudje. In zdaj Koc-bek komuniste spet sili v identitetno mo-ralo, namesto da bi jim pomagal, da pre-nesejo in vidijo svojo dvodimenzional-nost, ki jih že nosi. Še vedno je tako, da ve Kardelj o zgodovini več kot Kocbek. Če tega ne bi vedel, bi Kocbekov intervju ne bil ponatisnjen v Naših razgledih. S
tem, ko partija molči glede pokola, kaže tole: partija sprejema nase ta pokol in ga je nase že zdavnaj sprejela in nima več namena o tem debatirati. Je grozno, toda stvarno. Partija molči in molče od-reja areno za igro moči. Seveda bo nekoč v nekem svojem spisu Kardelj repliciral na Kocbeka — a nisem prepričan, da bo-do besede isto kot molk.
2. julija 75
partija torej na nek način molči in ta molk je dopuščajoči molk. Z njim je Par-tija dopustila — in nič drugega — objavo Kocbekovega intervjuja in je s tem Koc-beka do konca in definitivno legalizirala, kajti tisto najhujše, kar ima Kocbek po-vedati, je povedano ravno v tem inter-vjuju, ničesar hujšega hima povedati. To seveda ne pomeni, da mu bo partija po-pustila, tj., ne bo mu dovolila nadaljevati, če bi naj to nadaljevanje pomenilo novo politiziranje, politično akcijo itd. Partija je svoj dialog »priznala-« tako, da je do-pustila Kocbeka in to pomeni, da je ven-darle napravila pokoro?! Če pa je to res, potem iz tega neogibno sledi, da partija, žal, še vedno ni prava oblast, še vedno ni čisti instrument moči — čeprav očitno to hoče biti, sicer ne bi dopustila Kocbe-ka. Ce bi namreč bila partija omahljiva glede OF, tj. glede vprašanja (pobitih) do-mobrancev, bi bila to monstruozna oblast. Ce bi zdaj, po Kocbekovem izzivu šla v kakršnokoli polemiko, če bi torej javno a la Dostojevskij »priznala« svoj »zločin«, potem bi bila to moralna oblast, čista ob-last in kot takšna ravno tako monstruoz-na, temna, iracionalna oblast. Pri tem se spomirVjam nekaterih reakcij: ljudem se je zares zdelo, da je Kocbek udaril mimo, tj., da je že zagovarjal kvislinge. Ljudem se ne zljubi, ljudje nočejo tega moraliz-ma, ne zato, ker so »nemoralni«, ampak ker noeejo imeti moralne oblasti. Aii ni to prava vsebina tiste skušnje, ki jo je dojel Veljko Rus s svojim sociološkim eksperimentom v Kamniški tovarni? De-lavci niso hoteli pravične delitve in orga-nizacije dela, niso hoteli oblasti, marveč so hoteli imeti oblastnika, niso hoteli bi-ti oblastniki in oblast, torej so se branili identitete, ki jim jo je sociolog ponujal kot pravo rešitev vseh problemov.
Potemtakem ni partija ne dobra in ne slaba, ne dobronamerna in ne hudobna, je takšna, kakršno omogoča sedanje raz-merje moči z namenom, da bi bila in da
je moč, oziroma center moči. Vir njene iracionalne nasilnosti je nekje drugje, sa-ma po sebi pa je racionalna moč in to je njena prednost pred Kocbekom vedno ta-krat, kadar je Kocbek socialno politični profet, torej v bistvu projektant moči. Taras vidi pri Kocbeku izdajalstvo — v sartrovsko-gorzevskem smislu. Toda: iz-dajništvo ni izdajstvo, ker je zvestoba iz-daje, je nekaj določenega in hkrati še nekaj, kar je določeno po drugem, tj. po tistem, kar izdajaš. To ni zelo inteligent-no in vse to z očeti in očetovstvom in ta-ko naprej.
Gotovo je eno: ne smem pasti pod Koc-bekov nivo in hkrati ne smem ostati na Kocbekovem nivoju. Dejstvo, da je Koc-bek nezadosten in da ga partija presega, kaže, kako težka je moja naloga. Kocbe-kova pozicija je danes že nekaj udobne-ga. Edini resnični problem je v tej zvezi: doumeti pomen vedenja partije. Kaj po-meni njen molk, ki ga gotovo ni mogoče misliti brez zveze z dejstvom, da je bil Kocbekov intervju legaliziran in da je s tem legaliziran Kocbek v celoti in pose-bej in da je to konec, meja Kocbeka. Ta konec, to mejo je postavila partija in ne na nasilni način, na imanentni. To je — če je tako — velika, odločilna — celo razsvetljujoča stvar.
Pri tem sem vseskoz zanemarjal tole stvar: legalizacija Kocbeka je bila dopu-ščena v nekem prav posebnem trenutku, ki ga opredeljujejo tale dejstva: polom s hrvaškim nacionalizmom, pri čemer je prišla partija v knnflikt z velikim delom hrvaške inteligence, ki izvorno ni nacio-nalistična (npr. Grga Gamulin); konflikt z marksisti v Beogradu in slovenska ofen-ziva, ki jo vodi Vidmar proti pisateljem, partija proti univerzi. Sredi teh konflik-tov, sredi te ofenzive pa kar naenkrat ta poteza v zvezi s Kocbekom. Res je, da je slovenska partijska inteligenca slabotna, nepomembna, neplodna in brez fantazije — to je pri nas čisto drugače kot v Srbi-ji in to je tudi čisto poseben slovenski fenomen, ki bi ga bilo treba posebej opi-sati — zakaj je namreč možno, da parti-ja ne dobi inteligentne inteligence, zakaj je ziherljanska omejenost tako čudnoob-vezen model, zakaj Boris Majer? Sicer je res spet, da utegnejo biti tu usodne Kar-deljeve ideološke ambicije in Srbija ni-ma svojega Kardelja, recimo stalnega glavnega in dežurnega teoretika. Tako morda .sredi tega konflikta naši partiji res ni bilo mogoče udariti po Kocbeku, kajti res je celo to, da se slovenska par-
31
tija nitj z nekim Borom ne more več po-stavljati, celo Svetina se ji je smel upi-rati (vsaj delno) in Kumbo je že zdavnaj zgubila. Šega Milan in Drago sta že zdav-naj odšla. Kaj je še pri partiji. Aus-gerechnet Janez Potrč, pa še Erna Muser. To je pa premalo. Dosti premalo. Vse dru-go so manipulanti — in še ti manipulanti so ženske (naša preljuba Aleksandra, da o Ateni ne govorim, ki zadnje čase o njej sploh ni slišati). Te ženske manipulirajo, ta feminizem manipuliranja mi je zelo sumljiv in je seveda zelo indikativen. Meni pa bi bilo do tega, če bi se res dalo razviti tisti omogočujoči in torej plodni element te situacije, tisto plodnost, bolje: tisto konstruktivnost, ki jo izkazuje par-tij.a v svojem omogočujočem molku, v tej molčeči legalizaciji Kocbeka. Kar se me-ne tiče, mi je jasno, da me determinira predvsem ta element m to je gotovo glav-ni razlog, da v zadnjih časih teže sode-lujem s Tarasom, ki kar naprej in nespre-menjeno prepeva svojo bohemsko-sloven-sko pesmico, ki ni drugega kot napačna, tradicionalna in samovoljna interpretaci-ja celotne naše preteklosti od Prešerna do Cankarja. Tu je tudi nekaj moje kriv-de, ker so nekatere moje teze res preveč enostranske — čeprav to ne bi smel biti problem, ko pa je vendarle jasno, da je enostranskost edina izvirna in izvorna možnost. To, kar me v resnici že skrbi, je nevarnost, da bo ta plodni elemcnt te si-tuacije ostal pozabljen, da se bo izgubil, najbrž bom jaz edini, ki bo videl ta kon-struktivni element trenutne partijske po-litike, niti večina članov tega ne bo vi-dela, zlasti tega ne bodo videli, ker jim za to sploh ni. Ker hoče članstvo samo užitek zaradi tistega koščka soudeleže-nosti na oblasti in torej pri nižjih duho-vih čisti karierizem. Ne morem pa te konstruktivnosti misliti v Kocbekovem smislu kot možnost odprtega sodelova-nja, marveč kot možnost razlikovanja. In pri tem je skoraj gotovo partija sama v naravnost tragični sifuaciji: na njen po-ziv proti nacionalizmu, tehnokratizmu in liberalizmu je odgovorila tudi množica nekompetentnih ljudi — kaj tako slabo-umnega, kar so sklobasali na Slovenskem o znanosti, je res izjemno — in ti ljudje so zasedli položaje, prišli so naprej in so prepričani, da jim ti položaji pripadajo in da drugim ne pripadajo — in so tako bistvena ovira za vse, kar je plodno in tvorno — partija se jih pa zdajle, v tem trenutku še ne more otresti.
5253 nova
Alenka Puhar Neznosna puhlost šolanja
Nekaj zgroženih spoznanj
o spoznavanju narave in družbe
v osnovni šoli
Med strokovnjaki, poznavalci in osve-sčeno javnostjo kroži na račun osnovnega
šolanja veliko kritičnih pripomb. Med njimi so najbolj znane: da so naše šole storilnostno naravnane in s tem prezah-tevne, da so programi prenatrpani in zato otroci preobremenjeni, da so pričakova-nja odraslih vse večja, šolarji pa potem-
takem pod vse hujšim psihičnim priti-skom, da so torbe zmeraj težje, hrbteni-ce otrok pa vse bolj krive, da je za dobro spričevalo potrebna krepka pomoč star-šev in podobno. Mislim, da je skrajni čas dodati tem trditvam za družbo še nekaj drugačnih, na primer:
Da je današnja osnovna šola prelahka. Da njen učni program ni samo lahek, pač pa lahkoten in puhel. Da je v njem naravnost neznosna količina banalnosti in trivialnosti. Da se šolarji pri pouku pogosto dolgočasijo. Da so pogosto zbe-
JL
gani od plazov težko razumljivih fraz, ki so največkrat v nasprotju s tem, kar jim pripovedujejo vsakdanje življenjske izkušnje. Da šolam prav zaradi vsega tega balasta in neznosne puhlosti zmanj-kuje moči, volje, ambicij in denarja za tako težko in resno opravilo, kot je štu-dij. In da se v glavah šolarjev zelo hitro oblikuje misel, da jih ne jemljejo resno, kar pogubno vpliva na njihovo motivi-ranost za študij.
Te svoje trditve o neznosni puhlosti šolanja opiram na natančen in pošten pregled učbenikov za tako imenovano spoznavanje narave in družbe (v 4. raz-redu le družbe), se pravi predmeta, ki na nižji stopnji združuje osnove zgodo-vine, zemljepisa in prirodopisa. Šolarji naj bi se pri tem seznanili s temeljnimi spoznanji o človeškem in naravnem svetu, se pravi s tistim, kar jih vse po vrsti izredno zanima — saj v kaj dru-gega pa so naravnani vsi tisti neskončni zakaji, s katerimi začnejo otroci oblegati odrasle, kakor hitro spregovorijo. Ko pa si človek temeljito ogleda, koliko posku-šajo neizmerni otroški radovednosti ugo-diti učbeniki. ga najprej obide osuplost ob njihovi skrajni preproščini in nein-formativnosti, potem pa tudi sveta jeza nad nezaslišanim opustošenjem osnovne šole. Učbeniki SND prispevajo k temu opustošenju dvoje: v izobraževalnem po-gledu dajejo zelo malo, v vzgojnem po-gledu pa vcepljajo nekaj izrazito kočlji-vih lastnosti. Pregled seznanjanja z zgo-dovino (ki bi zajel vso osemletko in ki ga tu ne morem ponuditi) bi pokazal, da< si šolarji priučujejo in privzgajajo nekakš-no puhlo aroganco, ki bi se lahko ime-novala socialistični samoupravni šovini-zem.
Če sem malo prej trdila, da so moje bogokletne trditve o neznosni lahkosti in puhlosti šolanja oprte na natančen pre-gled učbenikov SND, se moram zdaj ne-koliko popraviti: učbenikov tako rekoč ni. Spoznavanju narave in družbe se že prva tri leta uradno pravi delovni zvezki, kar med drugim pomeni, da je snov v njih podana polovično; manjkajoče do-polnijo učenci ustno in pismeno s po-močjo učiteljic in staršev. V četrtem letu se njihovi knjigi ne reče več delovni zvezek, a je po svoji naravi še najbolj to; za učbenik je namreč skrajno nein-formativna, namesto da bi podajala snov, pošilja učenca stalno nekam drugam. Kljub temu bom, zaradi preprostosti, vse imenovala učbeniki SND. Poudariti pa moram, da mi ne gre za celovito obrav-navo tega predmeta v prvih štirih letih šolanja, za primerjavo zamisli in izved-be, za primerjavo obsežnosti snovi in metodologije nekoč in danes ali podobno. Predstavila bom le nekaj najbolj ekla-tantnih značilnosti poučevanja SND, ti-stih, ki so po mojem najbolj odgovorne za puhlost šolanja. V mnogočem se pre-krivajo, kljub temu pa jih lahko uvrstim v štiri vrste:
1. izvedbena cenenost,
2. trivialnost snovi,
3. repetitivnost snovi,
4. neinformativnost, združena z laži-stroko vn j aštvom.
1. Izvedbena cenenost
Učbeniki SND so vsa štiri leta knjige velikega formata in bogato ilustrirani, prva tri leta z risbami, četrto pretežno s fotografijami. Ves čas likovni del pre-cej prekaša verbalnega, kar je na pogled lahko simpatično, a je vendar tudi spor-no. Navsezadnje naj bi se otroci za za-četek šolanja naučili predvsem brati in na tatežji način zbirati informacije o svetu. Pri tolikšni množici risb in foto-grafij pa je celo vrsto odgovorov mogoče uganiti, ne da bi se človek pretirano mučil z branjem ali razmišljanjem. Ob-seg likovnega dela vsekakor povzroči, da so učbeniki že na pogled zelo podobni magazinskemu tipu periodike, se pravi ilustriranim revijam, stripom, fotoroma-nom ipd., to je publikacijam, ki se bolj gledajo kot berejo ali ki pri branju vsaj ne zahtevajo daljših obdobij koncentra-cije.
In kakšna je kvaliteta likovnih del, s katerimi so opremljeni ti učbeniki? Dokaj uborna, sem in tja celo zelo sla-ba. Niti 'približno se ne more meriti s knjigami, ki so jih šolarji dotlej lahko spoznali, to je z ilustriranimi knjigami, ki so pri nas v glavnem dobre, ali pa s stripi ali bolj kičastimi publikacijami, ki so neprimerno bolj pisane in bogate, in nadalje z zabavnoglasbenimi revijami, ovitki plošč, posterji ipd., kar vse sodi v likovni svet otrok. SD za 4. razred, ko se učbenik nenadoma odene v barve, pa kaže tudi to, kako je izdaja lahko boga-ta — število barvnih fotografij je prav osupljiva,— vendar slabo narejena. Gra-fični obdelavi se ne vidi, da bi tehnični urednik kaj vedel o pomenu izrezov, for-matov, menjave totalov in detajlov, upo-rabi prvega in drugega plana in podob-nih elementov oblikovanja. V neskonč-nost se vrtijo razgledniške podobice kra-jev z večno modrim nebom, tako da je delo bolj podobno nedomiselnemu tu-rističnemu prospektu kot knjigi modrih spoznanj o svetu.
Vendar učbeniki SND ne spominjajo na ilustrirane revije samo zaradi obilice ilustracij, pač pa tudi, vsaj v 4. in 5. razredu, zaradi množice reklam. Najprej človek komaj verjame očem, kajti poli-tične propagande je vajen in jo priča-kuje. Da pa bo v učnih knjigah srečal ekonomsko propagando, je pa le hud udarec. V učbeniku za 4. razred je dobi-lo prostor za reklame približno petdeset podjetij, ki so predstavljena z zaščitnimi znaki, imeni izdelkov in firm, fotografi-jami stavb in delavnic. Nekatere reklame so črno-bele, druge barvne. Nekatera podjetja so predstavljena samo enkrat, druga kar trikrat — denimo Meblo ali ABC Pomurka. V množici propagiranih izdelkov je mogoče najti tudi osem alko-holnih pijač: laški golding, pivo Union, kraški teran, metliško črnino, briški mer-lot, traminec, ljutomerčana in šipon (predstavljeni so z buteljčnimi etiketa-mi).
(Bežen pogled v 5. razred, ki ni več predmet obravnave: 25 reklam, sredi juh Podravka in Gavrilovičevih salam pa tudi 4 vina.)
Uvrstitev ekonomske propagande v uč-ne knjige je po mojem zelo resna zade-
va, vredna premišljene in poštene de-bate pa tudi obsodbe. Na hitro naj usme-rim pozornost samo v tele smeri:
Prva je finančna plat. Propagandna dejavnost je izredno donosen posel; tako stane, po ceniku za pomlad 1986, propa-gandna fotografija v velikosti razgled-nice najmanj deset starih milijonov di-narjev. Prikrito propagiranje alkohola — neposredno je namreč v glavnem pre-povedano — je še toliko dražje. Z red-nimi, vsakoletnimi natisi propagandne-ga materiala v knjigah, katerih snov se otroci morajo naučiti, je torej lahko pra-va zlata jama. Ne vem, kdo in koliko in če sploh kaj dobi za to. Vem pa, da se v cenah učbenikov za 4. in 5. razred ne pozna, da bi ju subvencionirali kakšni sponzorji, saj sta draga kot vsi ostali. Kakorkoli že, dejstvo ostane, da so učbe-niki za prvi, drugi in tretji razred izra-zito pusti, potem pa nenadoma izbruh-nejo v pravo poplavo barv. In malo za-tem, ko so učenci lahko pasli poglede po barvnih etiketah čokolina, kompota Grocka ali vina Carica Milica, zmanjka denarja za kakršnokoli barvo. V 6. raz-redu, denimo, za bizona iz Altamire, za zlato in z dragulji okrašeno Tutankamo-novo masko, za freske iz Pompejev, za kakšno gotsko Marijo z Jezusom ali za Leonarda da Vincija — skratka, za pred-stavitev prgišča najodličnejših del v iz- , jemni zgodovini človekove ustvarjalno- \ sti. -
Druga smer razmišljanja na temo re-klam. Človek bi pričakoval, da se bo \ poskušala šola uveljaviti kot relativno resna, tehtna ustanova, kjer visoko kva-lificirani ljudje poskrbijo, da nove ge-neracije dobijo spodbude za razvoj svo-jih sposobnosti in pridobijo osnovna zna-nja. Drugače rečeno, osnovna šola naj bi bila začetna stopnja v šolskem sistemu, preprosta in vsem dostopna, a vendar z nekimi razpoznavnimi potezami akadem-skega sveta. Propagandne puhlice, do-mislice in namigovanja ne sodijo v tak svet. Ce se v njem pojavijo, dajo otro-kom vedeti, da so enakopravne tako raz-lične resnice kot »2X2 = 4« in »-Po voj-ni so se ribiči povezali v zadruge. Ulov ni več odvisen od sreče« in »Hidromon-taža in Metalna se uveljavljata s svojimi proizvodi v inozemstvu«.
Priznati je treba, da je kljubovanje politični propagandi težko opravilo — v vsakem režimu. Da se ljudje uprejo hudim političnim pritiskom, potrebujejo nekaj poguma in notranje moči, pa se-veda nekaj solidarnosti, ki posameznike povežejo v stan. Razumevanje za tovrst-ne strahove in različne druge težave uči-teljev pa ne zmanjšuje osuplosti, da se v šolah nikomur ne zdi vredno opozar-jati, da je poleg Coca-Cole vendar še kaj ta pravo. Da kaže otroke opozarjati na razpoznavna znamenja, ki ločijo pre-brisane superlative od pohlevnih resnic. Namesto tega pa v naših šolah mirno,' vdano (in zastonj!) predstavljajo kot uče-nost tole:
SND IV, str. 135
»Med največjimi organizacijami je to-varna avtomobilov — TAM. Njene tovor-njake, avtobuse in posebna vozila lahko srečamo vsak dan na naših cestah. Po-
fufra REVTJ7T_________________
membne in znane daleč naokrog so še lcovinska industrija Hidromontaža in Me-talna, tovarna železniških vozil Boris fČidrič, livarna Maribor, tovarna mil in kozmetičnih izdelkov Zlatorog in tekstil-na tovarna. In kdo ne pozna delovne or-ganizacije Marles? S svojo veliko izbiro izdelkov zadovoljuje še tako izbirčen
Val reklam pa pljuskne iz knjig tudi v zvezke. Ker pri pouku narave in druž-be močno prevladuje poučevanje o gospo-darstvu, so njihovi zvezki podobni dolgim seznamom z imeni krajev, podjetij in izdelkov. In ker morajo te zvezke kra-siti s tem, da vanje lepijo podobice kra-jev, podjetij in izdelkov, so šolarji za-greti odjemalci in iskalci propagandnih prospektov. K vsem nepridobljenim in pridobljenim spoznanjem, ki so rezultat tako propagandno usmerjenega šolanja, naj tu dodam še eno: papir za zvezke, teste, spise, risbe itd. je dragocen, veli-ko stane, z njim je treba varčevati — slikovite fotografije na najboljšem pa-pirju pa so zastonj.
K izrazni cenenosti veliko prispeva tu-di jezik. Ne gre za to, da bi bil pravo-pisno ali slovnično slab. Sporno se mi zdi, da je tako reven in aeprijeten. Zvrstno sodi v publicistični jezik, kar je za učbe-nike o naravi in družbi pač običajno, vendar je poganjek najslabše veje v tej zvrsti — žurnalističnega jezika. Njegove osnovne značilnosti so: zelo majhno šte-vilo uporabljenih besed, stalna, tako re-koč obvezna raba političnih izrazov v skladu z zadnjo ideološko modo in pa krašenje te besedne puščobe z nekaj me-taforami, ki so ponavadi tako vsakdanje, da so postale najnavadnejše fraze.
Ker bi bila za dokazovanje maloštevil-nosti uporabljenih besed potrebna po-štena, računalniško opravljena lingvi-stična analiza, bom bežno predstavila samo drugi dve značilnosti. Nekaj pri-merov iz 4. razreda:
SND IV, str. 5
Odstavek z naslovom »Socialistična re-publika Slovenija v socialistični federa-tivni Jugoslaviji« se začne takole: »Na zemljevidu ugotovi, koliko socialističnih republik in kateri dve socialistični avto-nomni pokrajini sestavljajo našo širšo domovino SFRJ Jugoslavijo.« — Skrat-ka, v štirih vrstah se petkrat pojavi be-seda socialističen. S pomočjo ritualnega ponavljanja je dosežena politična pravo-vernost, močno pa je zmanjšana sporo-čilna vrednost stavka. SND IV, str. 4
Podobno: »Pokaži na zemljevidu, od katerih sosednih držav ločuje našo ožjo domovino državna in od katere sosedne bratske socialistične republike republiška meja.«
Ker se šolski jezik tako zvesto ravna ¦o aktivističnem, je včasih težko verjeti, pa človek ne bere časopisa. Denimo: SND IV, str. 147
»¦Imamo pa kljub temu možnosti za frazvoj industrije, zlasti take, ki nam da-Je visokokvalitetne izdelke. Tak razvoj Hpa je mogoč le, če delajo v industriji ^¦trokovno izšolani delavci. Zato je razvoj Jtalstva eden od pomembnih dejavnikov, H»i ga moramo upoštevati pri našem na-
daljnjem načrtovanju.«
Vsa štiri leta pa se kar naprej govori o delovnih ljudeh, delovnih organizaci-jah, pridobitvah narodnoosvobodilnega boja, odločanju o življenju in delu po svojih delegatih, kar dosega včasih tudi nehotene komične učinke. na primer:
SND IV, str. 68
»Slovenski alpski svet daje delovnemu človeku obilo možnosti za gibanje, te-lesno udejstvovanje, šport in rekreacijo. Posebno možnost za sprostitev omogočajo delovnemu človeku zaščitene pokrajine, polne naravnih lepot — narodni parki.« — Nabritemu otroku bo čisto jasno, da pokrajine, polne naravnih lepot, omogo-čajo natanko tako sprostitev tudi čisto nedelovnemu človeku in lenuhu.
Posebno pozornost bi kazalo posvetiti deplasirani metaforiki, zlasti tisti, ki se veže na NOB. (NOB je namreč v osnov-nih šolah tako dominantna tema pouka, da tako rekoč zasede ves historični hori-zont; delna izjema sta 6. in 7. razred.) Vse vojno dogajanje je predstavljeno iz-razito demagoško, z emocionalno nabi-timi izrazi in s tisto mistifikatorsko me-todo, v kateri prispodobe nadomeščajo stvarne informacije. Na primer:
SND IV, str. 43, 84, 117
»Ljubljana je bila med narodnoosvo-bodilnim bojem srce narodnoosvobodil-nega gibanja.« — Kaj naj bi to srce po-menilo, ni razloženo, kasneje pa bodo imeli šolarji priložnost zvedeti, da sta bila srce tudi Kočevski Rog in Bela kra-jina, recimo: »-V kraških kočevskih goz-dovih je bilo jedro narodnoosvobodilne-ga gibanja v naši ožji domovini.-« In: '>Pred Gorico je nastala celo bojna črta, lmenovana goriška fronta, ki je sovraž-niku preprečevala vpad v srce svobodne Primorske.«
SND IV, str. 117
Druge metafore, ki potrjujejo misel, da so fraze sestre kiča: »trdno odločeni, da tujega jarma ne bodo več trpeli«, »prispevali svoj delež k zmagi nad faši-stično zverjo«, »veliki sin Primorske ... priča o delovanju zavednih primorskih otrok«, »kdo je s svojo smrtjo polagal temelj naši socialistični domovini?« itd. itd.
Poudariti kaže, da takšna usmeritev ni slučajna, temveč skrbno pretehtana in izpeljana. Vseh prvih pet let šolanja naj pouk aktivira predvsem emotivne plasti, izobraževanje pa je daleč na zadnjem mestu. Pouk zgodovine, »družbe«, zem-ljepisa namenoma ni racionalno početje, pač pa je zbujanje ustreznih strasti — sovraštva do fašističnih zveri in hvalež-nosti do onih, ki so darovali kri. .. Tomaž Weber, avtor Pripevkov k metodi spo-znavanja narave in družbe (ter soavtor učbenika SD za 4. in 5. razred), trdi:
»... je potrebno poudariti, da pri ob-ravnavi zgodovinskih, geografskih frag-mentov izredno pozornost posvetimo emotivnemu dejavniku, čeprav morajo biti tudi zaključki fragmentarne sestave znanstveno verodostojnosti. Torej si mo-ramo zelo prizadevati, da učenci vsebine predvsem doživijo. Torej so racionalni elementi skrčeni na minimum zato, da bi učenci doživeli pojav. Izhajati moramo iz predpostavke, ki pri nas še nikakor
33
ni razčiščena, da je za mlajše učence po-membnejše doživetje zgodovinske, geo-grafske ali prometne vsebine, kot pa po-zitivistično faktografsko znanje. Učitelj nikakor ne bi smel dopustiti, da bi učenci neustrezno doživeli zgodovinske, geo-grafske ali prometne vsebine zaradi pre-velikega napora, ki ga vlagajo v pomnje-nje množice dejstev. Tako je na primer manj pomembno, koliko bodo učenci ve-deli dejstev o Sutjeski, od tega, kako bodo to bitko doživeli ('.)... Podatke iz preteklosti obravnavamo v obliki krpic in fragmentov, predvsem je treba raz-misliti, kako naj /.../ se do njih čustveno in zatem razumsko opredeli.«
Potem Tomaž Weber to nekoliko do-polni, se zgrozi »zaradi prehitre racionali-zacije« in potem opozori, da bi »si težko predstavljali emotivno motiviranost učen-cev-K brez popisa klanja otrok.* Takšen prizor je vključen v učbenik za 5. razred.
Izognila se bom mislim, ki mi jih zbuja tak pogled na šolanje, in dodala le to, da so taki pogledi kot ustvarjeni za rast demagogije in malone grotesknih pri-spodob:
SND IV, str. 6
»Nastala je svobodna socialistična Ju-goslavija. V njej smo vsi enaki, enotni in vselej pripravljeni pred vsakim bra-niti svobodo in pridobitve našega osvo-bodilnega boja, priborjene s krvjo naših sinov.« — Odmislimo vse zaklinjevalske politične omlednosti, a da morajo devet-in desetletni otroci slaviti svoje stare starše kot naše sinove, je pa res prehuda. Tu niso skrčeni na minimum samo ele-menti racionalnosti, temveč tudi elementi okusa.
2. Trivialnost snovi
Omenila sem že, da si z velikimi do-zami ekonomske propagande osnovna šola načenja ugled akademske ustanove in tudi, da se nekateri njeni tvorci zelo bojijo »pozitivističnega faktografskega znanja«. Ti nazori so očitno vplivali na to, da sedanji predmetniki vsebujejo veliko snovi, ki je pod ravnijo povprečnih učen-cev. Ob prebiranju učbenikov SND dobi človek vtis, da šola prevzema nase celo vrsto nalog, ki jih sicer znajo opraviti starši (to je večina staršev) in to tudi počnejo, zato pa ji hkrati zmanjka časa in moči, da bi šolarjem ponudila tisto, kar jim večina staršev ne zna dati, ali pa to zmore le z mnogo truda. Drugače rečeno: osnovna šola postaja vse manj akademska institucija. Še nekoliko dru-gače, bolj hudobno rečeno: šola podce-njuje civilizacijsko raven povprečne slo-venske družine (in vrtcev). Naj to ilu-striram z nekaj primeri:
SND I, str. 44
V 1. razredu se pri spoznavanju nara-ve in družbe učijo jesti: »Jemo s pribo-rom in ne z rokami . .. Pri jedi uporab-ljamo jedilni pribor-«; učenci morajo po-vezati žlice, vilice in nože z ustrezno hrano. Pri tem pa v marsikateri šoli pri
* Tomaž Weber, Spoznavanje družbe (Pri-spevkd k metodiki spoznavanja narave in družbe, DZS, Ljubljana 1984, str. 79 in 80.
34
nova REVIJA
kosilu dajaiotrokom le žlico, »da ne bi bilo nesreč, ker je preveč pomivanja« in podčbno.
Str. 83
Učijo se, da se je treba pozimi toplo obleči in tudi »Kako uporabljam rob-ček?«
Str. 51
Učijo se wKako se oglašajo domače ži-vali? Katerai žival čivka? Katera žival mijavka?« —. skupaj deset živali, od ptička do goske.
SND II, str. 56
V drugem razredu se učijo (spet po učbeniku SND) pomivati posodo, se pra-vi, da najprej »odstranimo ostanke hra-ne«, nato *dobro pomijemo v vroči vodi s čistilnim praškom«, potem »speremo s čisto mlačno vodo« in končno »dobro zbrišemo«.
Str. 57
Učijo se prati perilo na roke in na stroj, se pravi vrstni red: »-namakanje, mencanje, kuhanje, splakovanje in ože-manje«, nato pa še nazive za stopnje pranja ^f pralnem stroju. S prijaznim na-svetom: »Ce ne znaš, vprašaj mamo in napiši!«
SND II, str. 25
Učijo se peljati z avtobusom: »Ko vsto-pamo na avtobus, se ne prerivamo, tem-več vstopimo drug za drugim po vrsti. V avtobusu poiščemo prost sedež. Mirno, brez prerivanja se pomaknemo do sede-ža. Prtljago spravimo na prtljažnik. Ce vstopi starejši potnik, invalid ali mati z otrokom, odstopimo svoj sedež. V avto-busu ne kričimo, se ne prerivamo.« Na koncu te lekcije pa je zabičano: »Hrani vozovnico do konca vožnje!«
SND III, str. 33
V 3. razredu se znova — repetitio est mater studiorum — učijo peljati z avto-busom, le da to ni medkrajevni, pač pa mestni avtobus: »Potniki čakajo na postajališčih in pripravijo denar ali vozovnico. Ko se trolejbus ustavi, hitro vstopijo in pokažejo vozniku vozovnico. PoČasi se pomikajo proti sredini vozila. Nekateri se usedejo, drugi pa stoje in se trdno držijo za ročaj. Pred izstopom se počasi pomikajo proti izhodu. Ko se avto-bus na postajališču ustavi, se vrata avto-matično odpro. Potniki hitro izstopijo in se hitro umaknejo s cestiŠča. Za njimi se vrata avtomatično zapro.« Tej lekciji sledi še utrjevanje znanja, ko je treba odgovoriti na vprašanja kot:
Str. 34
»•Zakaj se potniki od vhoda pomikajo proti sredini in proti izhodu? Zakaj se morajo potniki, ko izstopijo, hitro umak-niti s cestišča?«
Ceprav so se že drugošolci naučili, da vlak vozi po tračnicah in ne po cesti, da se varrj vstopi s perona, da se pogleda na železniški vozni red in da se vozov-nico teupi pri blagajni in ne, recimo, v garderobi, se vse to učijo znova tudi v 3. razredu. Opisati morajo železniško po-stajo3?*! odgovoriti, kako se reče tistemu, po čemer-vozijo vlaki. Leto prej so jih učili:
SND II, str. 27
"¦Vlak težko vozi po hribih in dolinah. zato so pod hribi naredili (predore), a čez reke in globoke soteske so zgradili
(mostove in viadukte).«
V tretji šoli pa jih sprašujejo: »Zakaj je železniška proga speljana skozi pre-dore, čez mostove in viadukte?«
SND III, str. 36
In kakor so se leto prej učili na suho prati, se zdaj učijo na suho telefonirati. Najprej morajo povedati, kaj je slušalka in kaj so številke, potem pa gre lekcija takole:
SND III, str. 28
»Pri Anki doma še nimajo telefona, zato je poklicala svojo prijateljico Evo kar iz javne govorilnice. Anka je vzdig-nila slušalko in slišala glas tu-tuut, tut-tuut. Odložila je slušalko in pre-mišljevala, kako bi telefonirala.
S številkami označi pravi vrstni red! Anka je:
........ zavrtela klicno številko
........ poiskala klicno številko
........ se predstavila
........ vzdignila slušalko
........ vrgla denar
........ počakala, da se oglasi Eva.«
SND III, str. 44—51
Še vedno smo v tretjem razredu in glej, tu je zelo obsežno poglavje o elek-tričnih napravah, ki jih imamo doma. Šolarji morajo prepoznati štedilnik, hla-dilnik, bojler, namizno svetilko in stropno luč. Ko to opravijo, morajo napisati, kaj te reči delajo, skratka, kaj pere perilo, kuha hrano, sesa prah, hladi pijačo itd. Zatem morajo določiti, »katere od teh naprav svetijo, katere grejejo in katere opravljajo delo«. Temu sledi kratko pre-verjanje, ali fantje in dekleta res znajo, kar so malo prej potrdili, da znajo in poznajo. Takole:
Str. 45
»Električne naprave nam rabijo tudi za druge namene. Pomagajo prenašati zvoke in sliko. Jih poznaš? Dopolni stavke.
Zelim poslušati glasbo, uporabil bom
Zelim se pogovoriti z nekom, ki je da-leč, uporabil bom ...
Zelim zvedeti, kaj je po svetu no-vega ...«
Naj za konec navedem še tale testni drobec. V učbeniku sta lepo narisani na-mizna svetilka in baterija. To je po-spremljeno s temle študijskim navodilom:
Str. 45
»Oglej si namizno in žepno svetilko. Pomisli, kaj moramo narediti, da bosta svetili.«
Zares: pomislimo, kaj moramo nare-diti, da bo ljudi razsvetlila pamet! Na kateri gumb bi bilo treba pritisniti, da bi se ta šolska mašinerija ustavila in preklopila v kakšno pametnejšo presta-vo! Kajti, ljudje božji, menda ne poši-ljamo svojih otrok v šolo zato, da bi se naučili prižgati luč?!
Ta reakcija je rezultat zdrave pameti v slogu mojih babic in prababic iz de-vetnajstega stoletja, ki so natanko ve-dele, kaj zgubijo in kaj pridobijo, če pošljejo otroka v šolo. Vendar nas tudi trezen in stvaren premislek, usklajen z normami sodobnega sveta, privede do podobnega sklepa. Glavni razlog za izum in uvedbo šol je gotovo ta, da se nove generacije v njih naučijo tistega, česar
jih starši ne morejo naučiti, ali vsaj ne dovolj dobro, in kar je pomembno za njihov razvoj in s tem za razvoj vse družbe. Šole so torej rezultat ambicije, da bi otroci čimbolj izkoristili svoje umske potenciale in, govoreč na socialni ravni, presegli svoje starše. Ti štarši so v to pripravljeni veliko mvestirati, saj vzdržujejo poseben sloj Ijudi in tip zgradb za ta namen.
Preostane torej vprašanje, česa se otrok lahko nauči doma, česa se ne mo-re, pa lahko pogreši, kaj je nujno itd., kar je zmeraj znova predmet nekakšnega družbenega dogovora. In zdaj me zani-ma, kako je prišlo do tega družbenega dogovora, katerega rezultat je neznosna ¦puhlost šolanja. Ali je res smotrno in komu se zdi smotrno, da se na koncu dvajsetega stoletja otroci v šoli učijo obleči pozimi dolge hlače, smrkati v ro-bec, natikati koščke mesa na vilice, hra-niti vozni listek do konca vožnje, namo-čiti perilo pred žehto, razpoznati glas tu-tuut v slušalki, prižgati plinski šte-dilnik, kupiti kruh v samopostrežni, lo-čiti pismo od razglednice, prižgati luč, radio, televizor in druge ropotajoče ška-tle in tako dalje? Ali se ne naučijo tega doma, od svojih staršev, sorodnikov in prijateljev, in to v živo, ne pa po učbe-niku? In če se ne, ali se ne bodo tedaj in od tistih ljudi, ki bodo pri roki, ko bodo takšno znanje potrebovali? In če tudi to ne, ali ne bi kratko malo tvegali, da bi ena generacija ljudi hodila po sve-tu smrkava in pomanjkljivo oblečena pa brez znanja, da muce mijavkajo in da moraš pritisniti na gumb, če hočeš, da luč sveti?
Skratka, ali ne bi osnovna šola prene-hala domnevati, da njeni učenci izhajajo iz kulturno močno prikrajšanih družin in da so vzgojno zanemarjeni ? Ali se ne bi posvetila predvsem tistim zadevam, kjer ji večina staršev ne more biti kon-kurenčna? Ali ne bi svoje energije po-svetila temu, da bodo vsi njeni gojenci znali brati in da bodo brali z veseljem, da se bodo naučili osnov matematike, da se bodo seznanili z osnovnimi zakoni de-lovanja narave in svojega telesa? (In morda še to, da se bodo naučili predrzno spraševati pametne stvari, pogumno ugo-varjati neumnostim in se kritično po-stavljati po robu plehkostim?)
Ena najbolj brezumnih potez današnje osnovne šole je, da v njej univerzitetno izobraženi ljudje poučujejo navadne ba-nalnosti, na roditeljskih sestankih pa na-ročajo staršem, naj doma z otroki vadijo stavčno analizo in nastavljanje enačb. In ena največjih ugank je, kako to, da v zboru tarnamo nad preobremenjenostjo šolarjev, v resnici pa med nami rastejo generacije nepismenih, kot je tako srhlji-vo pokazal tekst Maje Konvalinke o tretješolcih, ki so šli v kino, potem pa so bili docela zgubljeni, ko je bilo treba doživetje spraviti na papir. (Jana, 5. de-cember 1984.)
Ti komentarji ostajajo na ravni kra-marskih ugovorov, saj so narejeni s po-močjo logike vloženega denarja in inte-lektualne moči ter outputa oziroma re-zultata. Poleg tega govorijo z vidika od-nosov med odraslimi, se pravi odnosov
nova REVIJA
35
med starši in učitelji. Vse skupaj pa je še precej bolj zapleteno, ker so tu še otroci in njihov odnos do šolanja in ker so tu še možgani, ki se ne ravnajo po kramarski logiki seštevanja in odšteva-nja. Ce kaj, potem je zanje značilna eksponencialna rast. A o tem nekaj več v naslednjem poglavju.
3. Repetitivnost snovi
Učbeniki SND za prvi, drugi in tretji razred so si močno podobni. Isti avtorji, ista metodologija, ilustracije iste vrste in le neznatne variacije v tipu črk. Tudi snov je vsa tri leta močno podobna. Ker je v drugem in tretjem razredu upo-rabljen tudi skoraj isti tip črk, se knjigi oziroma delovna zvezka le s težavo loči-ta. Ob podrobnejšem branju pa človek začudeno ugotovi, da težav pri razloče-vanju teh treh knjig niso krive le te najbolj vpijoče značilnosti. Ne, cela vrsta stvari, ki so natisnjene v enem učbeniku, se ponovi tudi v drugem; včasih dobe-sedno, drugič v neznatno spremenjeni obliki. Skratka, ko človek bere te knjige, ga nenehno spremlja čuden občutek deja vu, ali pa, če naj se slikovito izrazim, da se razgleduje po svojem prejšnjem živ-ljenju. In ker gre za šolske zadeve, se mu jezik sam od sebe spomni šolskega žargona: Saj to je preplonkano!
V dokaz naj ponudim nekaj primerov; proslavimo najprej kulturni dan:
SND 1, str. 149
»Kdor piše povesti, je pisatelj. Katere pisatelje poznaš? Izpiši iz zadnje številke Cicibana vse pisatelje! Kdor piše pesmi, je pesnik. Naš največji slovenski pesnik je dr. France Prešeren. Katere pesnike še poznaš? Iz zadnje številke Cicibana izpiši imena pesnikov! Izpiši tudi imena ilustratorjev! Koliko knjig si že prebral? Ali tekmuješ za Cicibanovo bralno znač-ko?« (1. razred.)
SND II, str. 131
»Naš kulturni praznik praznujemo dne /8. februarja/. V spomin smrti našega največjega pesnika /Franceta Prešerna/, ki se je rodil v /Vrbi/. Povesti in zgodbe pišejo /pisatelji/, pesmi pa /pesniki/. Ko-liko knjig si že prebral? Si že obiskal šolsko knjižnico? Tekmuješ za Cicibano-vo bralno značko?« (2. razred.)
SND III, str. 66
»Naš največji pesnik je /France Pre-šeren/. Rodil se je v /Vrbi/ na Gorenj-skem. Studiral je /pravo/.« Temu sledi še, da je bil zaveden Slovenec in da je umrl v Kranju, kjer je tudi pokopan. In ena kitica iz Zdravljice. (3. razred.)
Proslavimo zdaj dan JLA:
SND I, str. 143
»Kako imenujemo našo armado? /Ju-goslovanska ljudska armada./ Ali veš, kakšna je njena naloga? /Braniti našo domovino./ Vojaki živijo v velikih, pro-stornih hišah. Ali veš, kako jih imenu-jemo? /Imenujemo jih vojašnice./ Vojaki se urijo za obrambo domovine. Dosti telovadijo, da bodo močni. Učijo se, da bodo iznajdljivi, hitri in sposobni. Kdo Jih vodi in uči? /Njihovi oficirji./ Ali poznaš orožje, ki ga imajo vojaki? Na-
štej ga /. . ./ Kaj bi naredila naša vojska in mi, če bi sovražnik napadel našo do-movino? /Branili bi domovino./ Ali veš, kdo je najvišji poveljnik naše vojske? /.../« (1. razred.)
SND II, str. 129
»Dan naše armade praznujemo /22. de-cembra/. Naša armada se imenuje /Jugo-slovanska ljudska armada/. Njen najvišji poveljnik je /.../• V napadu je njena na-loga /braniti našo domovino/. Vojake učijo in vodijo /njihovi oficirji/. Vojaki živijo v /vojašnicah/. Vojaki imajo voja-ško obleko, opiši jo!« Opisu uniforme sle-di še podatek, da vojaki pomagajo ob naravnih nesrečah, in naloga: »Napiši čestitko vojakom za njihov praznik!« (2. razred.)
SND III, str. 64
»Vsako leto, 22. decembra, praznuje naša vojska svoj praznik. Tudi rrii ga praznujemo, ker spoštujemo našo arma-do. JLA varuje našo domovino pred so-vražniki. Ste opazili, da nimajo vsi voja-ki enake uniforme? Oglej si vojake na sliki, opiši jih in napiši na črto, kam bi jih uvrstil.« Temu sledi križanka, v ka-teri je treba vpisati besede vojašnica, oficir, graničar, pehota itd. (3. razred.)
Podobno duhamorno ponavljanje je na vrsti tudi za dan pionirjev, pa za 29. no-vember, dan republike, pa za 27. april, ki je dan OF, in za 8. marec* dan žena, da ne omenimo 1. novembra, ki je dan mrtvih, in 1. maja . .. Res je, v tem mo-gočnem proslavljalskem kolu je težko biti inovativen, res pa je tudi, da šolarji praznik povezujejo samo s praznino — in s tistim prostim dnevom, ki ponavadi sledi. Toda kot je bilo omenjeno že v poglavju o trivialnosti, se tudi nekatere lekcije le neznatno spremenjene prena-šajo iz razreda v razred. Tako je lekcija o avtobusnem prometu v drugem razre-du skoraj natanko ponovljena v tretjem, le malo podaljšana je. In o železniškem prometu v tretjem razredu tudi ni bistve-nih novosti, če jo primerjamo z drugim. Saj je že začetek enak.
V drugem razredu hočejo najprej ve-deti:
SND II, str. 26
»Kje je tvoja najbližja železniška po-staja?«
SND III, str. 36
V tretjem razredu pa se vorašalni sta-vek prelevi v trdilnega: »Naša najbližja železniška postaja je ...«
V drugem morajo šolarji opisati že-lezniško postajo s pomočjo risbe, v tret-jem pa se od njih pričakuje, da to storijo na pamet. V drugem morajo s številkami opremiti naslednje aktivnosti:
SND II, str. 26
— kupimo vozovnico
— spravimo prtljago
— vstopimo na vlak
— čakamo na vlak (
— peron
— blagajna
— čakalnica
— garderoba
V tretjem razredu pa morajo s črkami označiti naslednje:
SND III, str. 36
— blagajna
— čakalnica
— garderoba
— peron
— restavracija
— spravljanje prtljage
— vstopanje na vlak
— prodaja vozovnic
— čakanje potnikov
— prodaja hrane in pijače
Kakor so prazniki prazniki, avtobusi avtobusi, železniške postaje pa pač že-lezniške postaje, so tudi koledarji pač koledarji. V 1. razredu se naučijo januar, februar itd., ko pridejo v 2. razred, se znova učijo januar, februar itd. Da bi lekcija ne bila prehuda, je pouk olajšan z znano Stritarjevo uganko. V prvem razredu se glasi:
SND I, str. 148
»UGANI!
Dvanajst vej ima drevo.'
Vsaka veja gnezda štiri,
v vsakem gnezdu
sedem mladih se šopiri!
KAJ JE TO?........«
V drugeni pa pravi:
SND II, str. 16
»Vpišite rešitev!
Dvanajst vej ima drevo,
vsaka veja gnezda štiri,
sedem mladih se šopiri
v vsakem gnezdu. Kaj je to?«
Ker so te šolske zadeve očitno puste in dolgočasne, se zdi nujno ob vsaki ugodni priložnosti s prstom požugati, da se je treba učiti in še enkrat učiti. Ta naloga je tudi danes, tako kot že štiri-deset let, prepuščena avtoriteti pokoj-nega predsednika Tita. Njegova zapoved se redno ponavlja:
SND I, str. 3
Za uvod v SND 1 geslo na prvi strani: »Le kdor se uči, bo kaj znal! Tito.«
Str. 137
Za dan pionirjev v SND 1: »Kaj naro-ča Tito pionirjem? /Da se morajo učiti./«
Str. 161
Za 25. maj v SND 1; »Besede tovariša Tita, ki jih je izrekel nam, pionirjem: ,Rad bi vas spomnil, da je za vas, pio-nirje. najpomembnejše to, da se učite, hodite v šolo in tekmujete v znanju in pridnosti . . .'«
SND II, str. 123
Za dan pionirjev v SND 2: »Katera je prva dolžnost vsakega pionirja? /Prva dolžnost pionirja je pridno učenje./«
Str. 137
Za 25. maj SND 2: »Ali veš, kaj je /Tito/ naročil pionirjem? /Da se morajo pridno učiti./«
SND 111, str. 70
Za 25. maj v SND 3: »Dolžnost in na-loga mladega rodu je, da nadaljujemo njegovo /Titovo/ delo. Za to se priprav-ljamo tako, da se pridno učimo .. .«
SND IV, str. 147
Na koncu 4. razreda, ko imajo fantje in dekleta za sabo prvo stopnjo šolanja, pa jim SND 4 naroča: »Vedno se spomi-njaj besed pokojnega predsednika Socia-listične federativne republike Josipa Bro-za Tita: Poglavitna naloga vsakega pio-nirja je učiti se in zopet učiti se.«
Toliko o dolžnosti učenja, kar zadeva spoznavanje narave in družbe. Enake in podobne besede pa je mogoče najti tudi
36
novaREVIJA
v berilih in na zidovih marsikatere učil-nice, hodnika, zbornice, dvorane in po-dobno. Sem in tja se Titu pridruži tudi Lenin, ki je znan kot avtor še danes kurantnega gesla: »Učiti se, učiti se in še enkrat učiti se!« in njegove ostrejše variante: »Kdor se ne uči, ovira izgrad-njo socializma!«
Naj to dolgočasno popotovanje po po-teh šolske učenosti zaključim s potmi v dobesednem pomenu besede. V današ-njih osemletkah ima zelo pomembno me-sto tako imenovana prometna vzgoja; resnici na ljubo ima včasih človek vtis, da otroci hodijo v šolo zato, da bi znali hoditi v*šolo, kjer se bodo učili, kako hoditi v šolo. Večina tega pouka oziro-ma vzgajanja se opravi pri spoznavanju narave in družbe in je tudi podana v učbenikih za ta predmet. Pregled te »snovi« samo še poglobi vtise, ki so slu-žili za podlago poglavja o trivialnosti in poglavja o repetitivnosti. Lahko bi rekli, da je prometna vzgoja najodličnejši pri-merek neznosne puhlosti šolanja.
Sodobni otroci, ki so v velikem številu* v vrtcih, se začnejo tako imenovane pro-metne vzgoje učiti že pri treh, štirih le-tih. Učenje je sistematično. Promet se igrajo v igralnicah, na sprehode hodijo po realnih cestah k realnim križiščem, mimo realnih prometnih znakov in oznak. Vzgojiteljice jim to znanje zelo pogosto, včasih vsiljivo, drugič posredno vcepljajo v glave. Na umetnost takega početja so opozorjeni tudi starši. V mali šoli, ki jo opravijo tako rekoč vsi otroci, je promet pomemben del učnega načrta. Zdi se torej umestno pričakovati (moja ad hoc ustna anketa to potrjuje), da ve-čina slovenskih otrok ob vstopu v šolo ve, kaj je semafor in kaj pomenijo rdeča, rumena in zelena barva.
Ob vstopu v prvi razred se kmalu začnejo učiti tudi promet — deset strani učbenika je posvečenih temu. Večkrat je predstavljen tudi semafor in njegova funkcija, na primer:
SND I, str. 19—28
»Na semaforu gori zelena luč. Smeš prečkati cesto? Da — ne.«
»Na semaforu gori rdeča Iuč. Smeš prečkati cesto? Da — ne. Pobarvaj lučke.«
Ko pridejo v drugi razred, se zadeva s semaforjem ponovi. Smeš, ne smeš, po-barvaj lučke, izstriži... In ko pridejo do konca 5. razreda, jih spet čaka semafor, to je dve strani narisanih semaforjev, z rdečo lučjo, zeleno, rumeno — le da zdaj lučk ni treba pobarvati, ker je učbenik za 5. razred v kolorju ...
Ne venr ciobro, kaj si šolarji mislijo o tem, in ne verjamem, da bi to zlahka zvedela; naše šole namreč ne učijo iskre-nosti, pa tudi zadostne pismenosti za oblikovanje misli in čustev ne dajejo. Domnevam pa, da je reakcija ob pogledu na ta kdove koliki semafor: »Saj to ni res! Ne more biti res! Saj se delajo norca iz mene!«
Mislim, da se v današnjih šolah zares pogosto norčujemo iz otrok. Da jih pod-cenjujemo, preziramo njihovo inteligenco in izobrazbo, zatiramo njihovo vedoželj-nost. Da s konjskimi dozami dolgočasja
in ideološke indoktrinacije dušimo nji-hovo ustvarjalnost in voljo do učenja.
Naj zdaj pojasnim, kar sem prej samo namignila z besedami o možganih, ki se ne ravnajo po kramarski logiki sešteva-nja in odštevanja, temveč je zanje prej značilna eksponencialna rast. Ne verja-mem, da bi bile banalnosti in neskončna ponavljanja škodljiva samo zato, ker jemljejo čas za pametnejše, pomembnej-še in težje naloge. Njihova škodljivost je nesorazmerno večja od izgubljenega časa, ker v šolarjih zbujajo prepričanje, da jih šola sploh ne jemlje resno. In zakaj naj bi potem oni resno jemali šolo? Zakaj, na primer, naj bi se človek sploh naučil pošteno brati, če potem lahko bere pre-težno puhle fraze in stvari, ki so mu že zdavnaj znane?
Pripravljena sem verjeti, da je šolar-jem v veliko zadoščenje,' če nenadoma naletijo na snov, ki je vsem znana in o kateri vsak lahko iz rokava strese pra-vilen odgovor. Toda pravo zadoščenje črpamo ljudje — veliki in majhni — zmeraj iz premagovanja težkih, najtežjih stvari. Zadoščenje, sreča, samospoštova-nje so vendar v premem sorazmerju s količino vloženega truda. V otroštvu, pri zanj značilnem hitrem fizičnem in psi-hičnem razvoju, se to, kaj lahko velja za dosežek, izredno hitro spreminja. Vsako-mur je menda jasno, da je treba eno-letnega otroka pohvaliti za prve korake, medtem ko bo petletnik skrajno užaljen če ga bomo pohvalili, ker zna hoditi. In zakaj potem ni enako jasno, da bodo enajst, dvanajst let stari fantje in de-kleta užaljeni, če bo kdo preverjal njiho-vo poznavanje semaforja?
Na to vprašanje pa se zelo naravno vežejo še dosti splošnejša in usodnejša vprašanja. Recimo: Zakaj nedisciplino,
nje slovenščine, še bolje, za znanje izra-žanja. V vseh štirih letih šolanja namreč pri spoznavanju narave in družbe ni mo-goče najti niti enega sestavka, ki bi otro-kom služil za primer, kako se pravzaprav piše — recimo na temo Moj domači kraj, Bled, Vzpon na Triglav, Obisk Postojn-ske jame ali kaj podobnega. Vrstijo se sami fragmenti, nepovezani vprašalni stavki in navodila, iz katerih se je še pravilno rabo veznikov težko naučiti, kaj šele podredne stavke. Nikjer nobenega sestavka, ki bi na kakšnem čisto stvar-nem, vsakdanjem primeru pokazal, da mora stati na začetku uvodna misel, ki ji sledi jedro in nato kakšen sklepni sta-vek, da je v navadi od splošnega preiti k posameznemu, od grobega obrisa k podrobnostim ter da se je pri vsem tem treba držati neke notranje logike.
V tej družbi je treba omeniti tudi le-poslovje, ki spremlja spoznavanje narave in družbe. Vsa prva štiri leta se namreč znanje o naravi in družbi širi tudi s po-močjo pesniških in proznih fragmentov. Zal je izbor avtorjev in del hudo čuden, v glavnem gre za neznane ali manj zna-ne pisatelje, ki so očitno pripravljeni pi-sati po naročilu. Tako je SND v 1. razre-du dopolnjena z-desetimi pesmicami, ka-terih avtorji so: štirikrat Mira Voglar, dvakrat Jože Šmit, po enkrat pa Milena Batič, M. Sedlak, Janez Bitenc in Ljubo
Masle. O literarni vrednosti teh besedil ni vrediio dosti govoriti. Odlikujejo se po hudi preproščini, združeni z zelo eksplicitnim patriotizmom, ki je ena naj-vidnejših potez vsega našega šolstva. V prvih dveh razredih večkrat nastopijo tudi uganke, vendar pri njih — v skladu s splošno neinformativnostjo in antiinte-lektualizmom — avtor v glavnem ni na-veden. Pri tisti dvakrat zastavljeni uganki »Dvanajst vej ima drevo« se ni zdelo vredno navesti Josipa Stritarja. Tako se godi tudi nekaterim najbolj častitljivim in znamenitim domislicam evropske civi-lizacije — na primer slavni uganki o štirih, dveh in treh nogah, ki jo je raz-rešil Ojdip. (SND L, str. 35). Predstavljena je takoj na začetku prvega razreda, toda rvjeno vrednost razveljavi risba dojenčka in starca, ki pač vse pove. Za nameček se avtorju učbenika ni zdelo vredno po-vedati, s katerega zelnika je modrost. Cudno, pravzaprav, kajti orientacija v času je eden glavnih ciljev na tej stopnji in zgodba o nesrečnem mestu, ki ga je pred vsaj 2500 leti rešil, osrečil in hkrati onesrečil Ojdip, je kot ustvarjena za pred-stavitev dimenzij zgodovine. Ampak ...
Tu je verjetno ena izdajalskih značil-nosti, po kateri je mogoče prepoznati ne-znosno puhlo šolanje: sposoja si davne, tuje modrosti, a predstavlja jih kot svoje. Z veseljem si sposodi od antične Grčije, zgrozi pa se ob misli, da bi otroci zvedeli imena Ojdip, Sofoklej, Tebe. Le kaj jim bo to?
Zato pa jim ta ista šola brez zadrege vceplja nekakšno napihnjeno lažistrokov-njaštvo, med drugim s tem, da jim ne-nehno naroča ugotoviti to, ugotoviti ono, ko pa bi bil dosti bolj na mestu kakšen bolj ponižen glagol. Ker se SND — v želji po izobraževanju za združeno delo? — izjemno veliko ukvarja z gospodar-stvom, še posebno pa s kmetijstvom, so učenci kar naprej primorani delati ne-kakšne gospodarske analize; prevladujoči ton teh lekcij pa je tak, da bi človek ko-maj verjel, da je namenjen majhnim otrokom.
Primer takšne lažistrokovne napihnje-nosti iz 3 razreda:
»¦Utemelji, zakaj prevladuje v vašem kraju določena kmetijska panoga. Pri utemeljevanju upoštevaj obliko površja, sestavo tal, vremenske razmere in gospo-darski pomen pridelkov. (Za odgovor so nato na voljo bore tri vrstice.) Oglej si kmetijsko posestvo in zberi o njem po-datke. Ugotovi, kaj pridelujejo, kateri pridelki so najpomembnejši, kako obde-lujejo posestvo, katere stroje uporabljajo, kako izboljšujejo zemljo, kako uničujejo škodljivce, koliko živine imajo, kako skrbijo za zdravje živine itd.«
Vendar to varljivo vcepljanje misli, da so res kaj utemeljili, ugotovili in ovrgli, pa se zdaj lahko domišljavo potrkajo po prsih, ni niti senca v primerjavi z napuhom, ki jim ga v šoli vcepljajo v odnosu do preteklosti. Oznaka sociali-stični samoupravni šovinizem ni čisto nič pretirana. Solarji se sistematično učijo izrazito panegirične naravnanosti do se~ danjosti. Vsi učbeniki SND vključujejo nemarnost, nesramnost ipd. večinoma povezujemo s pretirano »liberalno« ali
^^ov
ovaREVIJA_________________
»permisivno-« vzgojo, ne pa e tem, da je v šoli v glavnem dolgočasno in »brez veze« ?
4. Neinformativnost, združena z lažistrokovnjaštvom
Kot že omenjeno, je snov za spoznava-nje narave in družbe za prva tri leta zajeta v delovnih zvezkih, ki so name-noma napolnjeni predvsem z vprašanji in s praznimi prostori, ki jih morajo učenci napolniti s smiselnimi in/ali pra-vilnimi odgovori. Potemtakem očitek o neinformativnosti ni nepričakovan in tudi ne docela fair. Nekoliko drugače je s spoznavanjem družbe za 4. razred, ki pa je že knjiga. Gre za knjigo, ki je na-menjena predstavitvi Slovenije in je ve-lika, skoraj razkošno opremljena, prepol-na barvnih fotografij, skic, risb, faksi-milov. Je tudi edina knjiga v osemletki, ki se ukvarja s Slovenijo, »našo ožjo do-movino«, kot je neštetokrat ponovljeno. Bila bi lahko torej tehten vir vseh. osnov-nih podatkov o domovini za vso družino; v časih, ko so bile knjige dragocenost, je učbenik te vrste to tudi bil.
Kako zmotna so takšna pričakovanja, se hitro pokaže, že kar na prvi strani. Tudi ta knjiga, kot spoznavanje narave in družbe nasploh, je narejena po meri »krpic in fragmentov«, v hudem strahu pred »pozitivistično faktografijo«. Zato prav malo pove, rajši učenca kar naprej pošilja po podatke kam drugam. Za zgled najprej prva stran, kjer bi človek priča-koval nekaj osnovnih podatkov, potreb-nih za skico Slovenije:
SD IV, str. 3
»V preteklem letu si spoznal 'dom, šolo in občino, v kateri živiš. Naša ožja do-movina SR Slovenija, ki je sestavni del naše širše domovine SFR Jugoslavije, je dosti večje območje.
• Ugotovi na zemljevidu v Mojem prvem atlasu število občin v SR Slove-niji.
• Poskusi odgovoriti na vprašanja ob zeml]evidu.
• Določi na zemljevidu lego naše ožje domovine.
Pomni: V Sloveniji žive pretežno Slo-venci. Govore slovenski jezik, v njem sporočajo svoje misli, imajo podobne obi-čaje in navade in družita jih skupna pre-teklost in sedanjost.
• Ugotovi nekaj običajev, značilnih za vaš kraj, ob nekaterih letnih časih in praznovanjih.«
Škoda tako lepe bele strani, okrašene s sliko modro pobarvane Slovenije in štirih parčkov v narodnih nošah. Na ta-kem prostoru bi lahko ljubeznivo pove-dali vsaj število občin, če že ne, koliko je ta Slovenija velika in koliko pretežno Slovencev živi v njej. Naslednji zemlje-pisni stavki pridejo na vrsto po hudo ideološko prikrojenem zgodovinskem fra-gmentu, glasijo pa se takole:
SND IV, str. 9
»Slovenija je zelo raznolika dežela. Na kratkih razdaljah se pokrajina spreminja. Na poti po slovenski deželi spoznamo vi-soke gore, nižine, kraške in primorske
predele.
• Na zemljevidu ugotovi, kje v Slo-veniji so nižine, kje pa visoke gore.
• Kakšna je pretežna podoba sloven-skega ozemlja. (Glej barvo zemljevida.)
• Na koliko naravnih zemljepisnih enot delimo slovensko ozemlje (MPA, stran 15)?
• Vstavi ustrezno sliko v značilno na-ravno zemljepisno enoto.
• V katero naravno zemljepisno eno-to sodi vaš kraj?
• Ugotovi na zemljevidu, ali so med naravnimi zemljepisnimi enotami Slove-nije ostre meje?«
Vsa knjiga je napisana v takšnem slo-gu. Da se človek v njej znajde, ne potre-buje samo točno določenega atlasa, ki vsaj za silo kaj razjasni, potrebuje tudi pridnega otroka, ki v šoli skrbno poslu-ša, in po možnosti še kakšno drugo zem-ljepisno knjigo. Brez tega ali ne bo znal odgovoriti ali pa bo v večni negotovosti, kaj se pravzaprav od njega pričakuje, kolikšna natančnost, kakšen vidik.
Takšno podajanje, kjer učbenik tako rekoč nič ne pove, pač pa le sprašuje in ukazuje, pa nima neljubih posledic samo za znanje zemljepisa, ampak tudi za zna-primerjave med včeraj in danes in vsi po vrsti zahtevajo od otrok večno ponav-ljanje, da živijo v najboljšem od vseh možnih svetov. Zakaj? Ker njihovi starši v samoupravnih organih odločajo o pro-izvodnji in presežkih, saj so po zaslugi komunistične partije delavci spoznali, da je mogoče pravične medsebojne odnose in boljše življenje ustvariti le z odstra-nitvijo kapitalistov, stare oblasti in pre-vzemom tovarn v svoje roke, kar mora danes vedeti vsak učenec četrtega razre-da. Če ne ve, pa na pot in »prepričaj se ob obisku najbližje delovne organizacije, kakšno je življenje in delo delavcev da-nes, kakšno pa je bilo v preteklosti?« (Opomba: vprašaj ni moj.) V istem raz-redu mora tudi znati definirati, kaj je to krajevna skupnost. To pa je »območje v kraju ali naselju, v katerem odločajo krajani o svojem delu in življenju«.
Kaj pa potem delajo v občini? To so se otroci naučili že v 3. razredu, ko so morali vedeti, da »več krajevnih skupno-sti, ki so med seboj povezane, sestavlja občino«. In tudi to, da »skupščino občine sestavljajo delegati, ki jim predseduje predsednik skupščine. Skupsčina odloča o pomembnih skupnih zadevah v občini. Za izvrševanje sklepov in opravljanje dru-gih nalog ima skupščina izvršni svet in svojo upravo, kjer delajo upravni delav-ci. Skupščina sodeluje z vsemi organiza-cijami združenega dela, ki skrbe za po-trebe občanov.«
Jasno, da se šolar nauči takšne stavke, se mora kar precej potruditi. In takšnih dokaj težavnih ali vsaj kočljivih snovi je pri Spoznavanju narave in družbe iz-redno veliko. Vsa štiri leta (nedvomno pa tudi kasneje) se vrstijo tiste vrste vprašanja, ki bi jih najbolje označevala sintagma ideološke pasti. Gre za pozve-dovanja o tistih »-dejstvih« ali »podat-kih«, kjer je za poiskanje pravega odgo-vora potrebna določena ideološka kon-dicioniranost, v značajskem pogledu pa ne pretirana iskrenost. Takšna so na pri-
37
mer vprašanja o 1. maju, uvrščena v. snov za 3. razred:
SND III, str. 69
»Zakaj praznujemo praznik dela?
— ker je delo največja vrednota
— ker so bili delavci izkoriščani
— ker so se delavci borili v NOB Zakaj tudi učenci praznujejo praznik
dela?
— ker so njihovi starši delavci
— ker je na praznovanju lepo
— ker se z učenjem pripravljajo na delo«
Sodeč po tem, kar. fantje in dekleta poslušajo v šoli (in mimogrede ujamejo iz radia, televizije in časopisja), so prav-zaprav pravilni vsi odgovori — le pred-zadnji zanesljivo ne. V treh letih šolske dresure se vsakdo nauči, da prostih dni ni pametno hvaliti, če hočeš dobiti do-ber red.
Zelo podobno so zastavljena ženska vprašanja ob 8. marcu:
SND III, str. 67
»Osmi marec je praznik
— Zensk vsega sveta
— Samo žensk bork
— Vseh žensk pri nas Katera dela opravljajo ženske?
— Vsa, ki so zanje primerna
— Tista, ki so slabo plačana
— Tista, ki niso za moške.«
Vsak otrok ve, da je v vsakem odgo-voru nekaj resnice, večina jih živi v dru-žinah, kjer mame opravijo večino tiste-ga, kar po očetovem mnenju ni moško delo, in večina jih ima mame, ki so slabše plačane kot očetje. Dileme pri iskanju »pravilnega odgovora« — in to se od njih zahteva — so hude, razreši pa jih lahko samo ideološka odločitev.
Še primer iz 4. razreda:
SD IV, str. 7 in 27
»Kdo je povedel narode in narodnosti Jugoslavije v boj proti sovražniku in domačim oblastnikom?«
Str. 44
In: »Kdo je bil pobudnik in organiza-tor narodnoosvobodilnega gibanja v za-sedeni Ljubljani?-«
Tudi tu je dilema težka. Po štirih letih šolanja vsak otrok ve, da je pobudnik in vodja partizanov, delavskega gibanja, stavk, naprednih ljudi, OF ipd. komuni-stična partija. Najbolj varno je torej v takšnih primerih odgovoriti »komunisti« ali pa »komunistična partija s tovarišem Titom na čelu«. A tu je kleč, ker je v drugem primeru to napačen odgovor;
pravilen se glasi: »Osvobodilna fronta je bila pobudnik in organizator narodno-osvobodilnega gibanja v zasedeni Ljub-ljani.« Res pa je seveda tudi to, da je nekaj vrst prej malo drugačen odgovor: »Ko je sovražnik zasedel našo domovino in z njo Ljubljano, so se vsi zavedni pre-bivalci mesta odzvali klicu komunistov za boj proti sovražniku.« Ce so torej komunisti poslali v svet klic za bpj proti sovražniku, ali niso bili potemtakem pobudniki narodnoosvobodilnega boja in gibanja? Kakor se vzame, zanesljivo je tole: »Komunisti so bili jedro Osvobodil-ne f-ronte, njeni najaktivnejši člani.« Ljubljana pa »je bila med narodnoosvo-
Doaurum nojem srce narodnoosvobodil-¦ nega gibanja«. Subtilne razlike med je-dri, srci, pobudami, klici in vodstvi ver-jetno sodijo med najtrše orehe četrtega razreda. Zdi se mi, da marsikoga prega-njajo še v sanjah.
Morda je zdaj bolj razumljivo, zakaj sem si za naslov tega pregleda sposodila le idejo in od treh besed Milana Kundere le eno in torej ne govorim o neznosni lahkosti šolanja. Ne verjamem, da so na-
še šole lahke. Slabe, da, priskutne, neza-nimive, puhle tudi. Kar zadeva izobraz-bo, ponujajo znanje, ki je fragmentarno, zmaličeno in kratkotrajno. V vzgojnem pogledu pa vcepljajo ošabnoat, svetohlin-stvo in nagnjenje k vdanemu ponavljanju fraz. Na kratko: Na sami meji znosnega so.
Znanje, uporabljeno v pregledu, je vzeto iz naslednjih virov:
Vida Blažko in Mira Cencič: Moja igra je delo (Delovni zvezek za SND, 1. razred, Ljubljana 1981),
Mira Cencič: Moje delo je učenje (Delovni zvezek za SND za 2. razred, Ljubljana 1981),
Mira Cencič: Učenie je moje veselje (De-lovni zvezek za SND za 3. razred, Ljubljana 1983),
Marija Košak in Tomaž Weber: Slovenija moja ožja domovina, SD za 4. razred, Ljub-ljana 1983).
57 nnovs
France Bučar Pravna ureditev položaja
Slovencev kot naroda
i
V čem naj bi bila pomembnost vpraša-nja?
Za tiste, ki so prepričani, da o odnosih med ljudmi, zlasti med narodi in drža-vami, odloča samo moč, navidez nika-kršna. Pravo je odraz volje vladajočega razreda — trditev, ki sodi med osnove marksistične državnopravne teorije (npr. Golunski-Strogovič 1944). Tako položa-ja družbenega razreda in tudi naroda ne bo odrejalo pravo oziroma pravni red, pač pa odnosi moči. Kjer ima vladajoči razred oziroma vladajoči narod absolut-no premoč, bo pač on narekoval pogoje družbenega sožitja. Pravo jih bo samo formalno odrazilo. Samo po sebi nima nikakršne konstitutivne moči — v na-sprotju z mnenjem pravnega formaliz-ma. Ce se lotevamo stvarnih, življenj-skih vprašanj svojega naroda, jih torej ne bomo iskali v formalnostih.
Odnosi med ljudmi, med narodi in dr-žavami pa niso t. i. »zero — sum game«, v katerem bi bila vsa moč osredotočena samo na eni strani, na drugi pa ne bi bi-lo ničesar. Moč je porazdeljena med vse udeležence v družbenih odnosih vedno na določen način, čeprav lahko zelo ne-enakomerno. Formalna ureditev družbe-nih odnosov mora to porazdelitev druž-bene moči, torej medsebojno povezanost in soodvisnost, čimbolj zvesto odraziti. Brez tega obstoj in življenje družbe ne moreta biti zagotovljena, vsaj ne v za-dovoljivi meri. Vladajoča družbena elita ali t. i. vladajoči narod, ki menita, da si zaradi svoje družbene premoči lahko do-volita samovoljo, ureditev, ki bi ustre-zala samo predstavam o njihovi absolut-ni premoči, bosta končala v brezpravju, kaosu in entropiji.
Pravna ureditev je s tega stališča od-raz razumevanja te notranje družbene povezanosti in soodvisnosti in zato pra-vice in dolžnosti prisoja in porazdeljuje med različne nosilce tako, da se doseže čimbolj skladno delovanje celote. S te-ga stališča ima izrazito konstitutivno vlo-go. Zato je od ustrezne pravne ureditve
odvisen položaj posameznika v družbi, naroda v večnarodni državi. In obratno: neustrezen pravni sistem je odraz napač-nega in nepravilnega razumevanja dejan-skega družbenega položaja in notranjih družbenih odnosov. Za sleherni narodni program je zato potrebna tudi jasna predstava o pravni ureditvi odnosov te-ga naroda do drugih, s katerimi živi v ožjem oziroma tesnejšem sožitju.
II
Take jasne predstave o potrebni prav-ni ureditvi države južnih Slovanov niso imeli niti narodi, ki so vanjo vstopali, niti srbska vladajoča elita; ta je novo državo imela bolj ali manj za razširitev dotedanje kraljevine Srbije na celotno ozemlje poznejše SHS oziroma Jugosla-vije. Nekaterim politikom, izvirajočim iz predelov, ki so poprej spadali pod Av-stro-Ogrsko, je bilo sicer že od vsega za-četka jasno, da bi morala biti nova dr-žava urejena na federativni podlagi — razumljivo pa, da jasno izdelanega mode-la za tako federativnost še niso mogli imeti, niti jim ni bilo dano, da bi ga mog-li izdelati. Vladajoča srbska elita je sle-herno zamisel o federativnosti države ne samo odklanjala, pač pa se z njo sploh ni ukvarjala. Bila ji je namreč povsem tuja, tako njenim dotedanjim zgodovin-skim izkušnjam kot njenim predstavam o enotnem južnoslovanskem narodu, za-radi različne zgodovinske usode sicer razdeljenem na tri plemena (Srbi, Hrva-ti, Slovenci), ki pa jih je treba čimprej in po čim krajši poti zliti v enoten ju-goslovanski narod.
Zato je bil uporabljen model unitarne meščanske države, ukrojen v največji meri po francoskem vzorcu; ta je tudi že poprej veljal kot vzor za bivšo kralje-vino Srbijo, z bogato parlamentarno, po-litičnostrankarsko tradicijo z dosti de-mokratičnih prvin. To je bila vsaj formal-no demokratična in pravna država. Ra-zumljivo, da protikomunistična, saj je bila kraljevina, in poleg tega prepletena s celo vrsto vzhodnjaških, francoskemu zahodnjaškemu vzorcu povsem tujih
primesi. Zato nikoli ni mogla razviti solidne in nepodkupljive javne uprave, kakršna je seveda pogoj za delovanje moderne demokratične države. Vsiljeva-nje vzhodnjaških vzorcev ravnanja tudi predelom, ki so bili navezani na za-hodnoevropsko izročilo in predvsem na sorazmerno solidnost zahodnoevropske države, je moralo v razmerah političnega demokratizma in vsiljevanega unitariz-ma nujno prej ali slej — tudi ne glede na socialna in gospodarska vprašanja — pripeljati do neobvladljivosti položa-ja. Ob takem modelu država enostavno ni mogla funkcionirati. Sprememba državne ureditve je postala neogibna nujnost: obstoječa pravna ureditev in položaj, na katerega se je nanašala, sta si bila v preveč očitnem protislovju.
Odgovor, ki je sledil, je postal bolj ali manj klasičen vzorec za reševanje vseh dejanskih ali navideznih strukturalnih težav te države; spopad s posledicami ob popolnem zanemarjanju vzrokov za na-stale težave: ukinjanje demokracije, kar naj bi onemogočalo nedržavnotvorno ravnanje, in centralizem kot izvor nove . učinkovitosti, reda in discipline. V pr-vem najbolj znanem primeru je dobilo ime »šestojanuarska diktatura«.
Predvsem diktatura ni rešila nobenega od problemov, za katere naj bi pomenila zdravilo. Zato so se enake težave kar na-prej nadaljevale in država je bila kar na-prej v življenjsko nevarni krizi. Le po-časi, in ko je bilo bolj ali manj že pre-pozno, je prodrlo spoznanje — nikakor ne splošno sprejeto, zlasti ne v srbskem vojaškem okolju — da je problem drug-je, da države ni mogoče urejati po uni-tarnem vzorcu. Hrvatska je dobila svo-jo relativno avtonomijo v okviru sicer še vedno enotne Jugoslavije (1939).
Slovenci do svoje avtonomije nismo prišli, ker je prišlo že prej do fašistiČne-ga napada na Jugoslavijo. Toda vzorec za reševanje notranje ureditve države je bil najden: upoštevanje različnosti in pravna ureditev notranje soodvisnosti, izvirajoče iz te različnosti. >
Sicer pa so negativne posledice unitar- -ne ureditve zadele Slovence kot narod le v tistih elementih, ki jih je država ob- ; vladovala. To velja zlasti za vso javno upravo in t. i. javna dela. Tu je bilanca : izrazito negativna. V centralno državno blagajno je iz Slovenije (takrat Drav- ; ske banovine) odteklo bistveno več de-narja, kot.se je v kakršnikoli obliki vr-nilo nazaj (Gosar 1939). Javnih del v Sloveniji skorajda ni bilo. Centralno vo-
novaREVIJA
39
dena in urejana ni bila samo vojska (ni bilo slovenskih vojaških enot, jezik v vojski je bil srbohrvatski, slovenski ob-vezniki so služili vojsko večinoma izven Slovenije itd.), ampak tudi prosveta (uči-teljstvo na vseh stopnjah šolanja je ime-lo status državnega uradništva, učni pro-gram je bil enoten itd.), predvsem pa vsa državna uprava.. ki je bila seveda predstavnik in za.->topnik interesov srbske čaršije, kar je v veliki meri hromilo sploš-ni družbeni razvoj.
Vendar ta država ni bila totalitarna. Bila je, sieer z mnogimi pomanjkljivost-mi na račun koruptnosti državne upra-ve, predvsem zaradi beograjske čaršije, vendarle pravna država. Emisija denar-ja je bila vseskozi pod najstrožjim nad-zorom, saj bi kakršnekoli poneverbe na tem področju najprej prizadele čaršijo samo. Takšna je pač logika meščanske pravne ureditve. Dinar je bil relativno trdna valuta in vseskozi konvertibilen. Vse gospodarstvo je bilo v zasebnih ro-kah in to je moč vladajoče čaršije bist-veno omejevalo. Fizično nasilje — imela ga je v državnem aparatu, vojski in po-liciji — je bilo na gospodarskem področ-ju, ki pomeni bistveni izvor narodnega blagostanja, brez učinka in praktično neuporabljivo. Za čaršijo so bili temelj-ni kanali, prek katerih je izkoriščala svoj prednostni položaj, predvsem pro-račun in davki ter sam državni aparat z zagotavljanjem zaposlitve na račun proračunskih dohodkov. Toda tudi tu so bile možnosti omejene, saj je za vsa me-sta v državnem aparatu veljala natančno opredeljena sistemizacija in, vsaj formal-no, parlamentarni nadzor nad proraču-nom. Tu pa zaradi večstrankarskega si-stema popolna samovolja političnega re-žima ni bila mogoča. Pravni red je v bistvu le vzdržal entropične pritiske oto-manske zapuščine.
Caršija je morala, ujeta v mrežo pravil meščanske države, pristati na finančno disciplino, pravni red in politično demo-kracijo, saj bi brez tega samo sebe iz-podkopala. V takih razmerah pa je nuj-no izgubljala. Težišče stvarne moči jevse bolj prehajalo na gospodarsko razvitejša območja, torej predvsem na Hrvatsko in Slovenijo. Zlasti slednja se je po svetov-ni gospodarski krizi, ki je prizadela vse, začela hitro industrijsko razvijati, zlasti pa preraščati v pomembno trgovsko in bančno središče. Ta postopni premik družbene moči in nesposobnost čaršije, da bi na temelju unitarnega obrazca ob-vladovala državo, jo je silil, da je posto-poma pristajala na koncesije, ki so po-menile začetek opuščanja strogega uni-tarizma (npr. na področju šolstva) in ka-terega končni nasledek je bila avtono-mija Hrvatske. Skoraj bi bilo mogoče jasno napovedati, kam bi tak razvoj, če ne bi bil z razpadom države na silo pre-sekan, pripeljal. Za%razpad ima največ »zaslug« srbska vojaška klika, saj se je takemu toku nagonsko upirala in ga po-skusila z državnim udarom 27. marca 1941 ponovno preusmeriti na pot, ki je bila že zdavnaj nemogoča. Cena za to ^junaštvo«, ki se predstavlja kot višek ^J^a^riotizma (in ki se mu je skušala obe-
siti na rep tudi naša KPJ, za kar seveda ni kriva in nima nikakršnih zaslug), je verjetno za vsaj dve leti prezgodnja in zato toliko daljša nacistična okupacija Jugoslavije.
Mirno lahko ugotovimo, da v stari Ju-goslaviji obstoj Slovencev kot naroda ri bil ogrožen. Beograjska čaršija je to si-cer poskušala in vseskozi imela v svojem programu. Tega v bistvu nikoli ni opu-stila, a nikakor ni imela sredstev zanj. Pravna, demokratična in parlamentarna država je za tak cilj t. i. »absolutno ne-sposobno sredstvo«, gospodarstva pa ni imela v rokah. Zato pa nas je zavirala v razvoju, vendar ne toliko z neprimer-nimi dejanji, pač pa veliko bolj z opu-stitvijo. Država ni opravljala tistega, kar mora opravljati moderna država. Ni raz-vila upravnega aparata, ki bi bil taki na-logi kos, niti ga v take cilje ni usmerjala.
Vendar je Slovenija kljub vsemu še vedno nekako držala korak s srednje-evropskim okoljem, iz katerega se je raz-vila. Vsaj razlike so bile minimalne in kar jih je bilo, so bile le količinske, ne kakovostne. Najhujše zlo je bila beda in ponekod nepopisna revščina kmečkega podeželja; ta je bila v veliki meri po-sledica že prejšnjih zamud v razvoju ter vzrokov, ki so nastali izven države, zla-sti velike svetovne gospodarske krize. Država pa seveda ni ukrenila ničesar, da bi to stisko omilila. V tem pogledu je dejansko velik del Slovencev svojo so-cialno stisko občutil kot posledico vklju-čenosti v državo, povsem brezbrižno za njegovo usodo; državo je krivil tudi za tisto, na kar ne bi bila mogla v nobe-nem primeru vplivati. Med Slovenci je vse bolj raslo prepričanje, da v taki dr-žavi zanje ni mesta, in začeli so se ozi-rati po drugih možnostih, zlasti ker je bila zavest o relativni urejenosti in ev-ropskosti stare Avstrije še vedno močno prisotna.
Okupator je že s svojimi prvimi de-janji poskrbel, da so se izbirne možnosti hitro skrčile na eno samo: vzeti svojo usodo v svoje roke. To pa je, ko so ta spoznanja dosegla stopnjo potrebne zre-losti, pomenilo, da samostojno ali pove-zani z drugimi — v tem primeru je pri-hajala v poštev samo povezanost v skup-no državo z drugimi jugoslovanskimi na-rodi — o vseh za življenje naroda bist-venih vprašanjih popolnoma samostojno odločamo.
Prepričanje o tem, da unitarna Jugo-slavija kot izbirna možnost sploh ne pri-haja več v poštev, je bilo splošno, ta-ko na strani Osvobodilne fronte kot pri njenih nasprotnikih. Svobodna, združe-na Slovenija je prišla kot poseben cilj tu-di formalno v program OF. Nasprotna stran je formalno stala na stališču prav-ne kontinuitete predvojne Jugoslavije, vendar je njeno unitarno ureditev že med vojno dejansko zanikala. Kolikor je priznavala avtoriteto jugoslovanske vla-de v Londonu, je vendar v njenem ok-viru prek svojih predstavnikov vodila svojo posebno politiko in na koncu, tik pred svojim voiaškim in nniitiftnim -rin-
mom, postavila tudi posebno slovensko vlado, čeprav kot muho enodnevnico. Ideja unitarne Jugoslavije je mrtva celo pri tistih emigrantskih političnih krogih, ki se dejavno ukvarjajo z načrti, kako na mesto sedanje komunistične vrniti staro Jugoslavijo. Najboljši dokaz za to je, da se še danes, po štiridesetih letih, ne morejo sporazumeti o tem, kakšna naj bi bila. Nesporno je samo to, da takš-na, kot je bila, ne mort biti.
Pri tem gre za dvoje vprašanj, bistve-nega pomena za rešitev položaja Slo-vencev kot naroda, a nanju še do danes ni odgovora. Najprej gre za vprašanje, kdo lahko ,o tako pomembnem vprašanju za narod sploh odloča in v kakšnih oko-liščinah, drugič za to, kakšnc oLjektivne možnosti ta narod ima za urosničitev svojih teženj.
Glede prvega doslej te možnosti ni ni-koli imel. Odločitve o tem, da se vključi v Kraljevino SHS», ta narod samostojno nikoli ni sprejel, /fcelo njegovi zastopniki, neposredno nepooblaščeni za tako odlo-čitev, so bili v tem pogledu postavljeni pred izvršeno dejstvo. Nikakega dvoma ne more biti o tem, da o tako pomemb-nem vprašanju, kot je življenjski obstoj, ne more odločati nihče drug kot narod sam — torej niti njegovi pooblaščenci, razen v okviru imperativnega mandata. Iz tega jasno sledi, da odločitev o vklju-čitvi Slovenije v kakršnokoli drugo dr-žavo ali sodržavje ni mogla biti spreje-ta v razmerah tuje vojaške okupacije, ker narod ni imel možnosti, da bi o tem svobodno odločal. Prav tako ni mogoče v njegovem imenu sprejeti kakršnekoli odločitve o notranji družbeni in gospo-
darski ureditvi, ker gre tudi v tem pri-meru za življenjsko pomembno odloči-tev. O tem lahko odloča le narod sam neposredno. Zato je tudi sleherna odlo-čitev o tem vprašanju, kolikor je bila sprejeta med vojno, z vidika naravnega prava močno vprašljiva, v bistvu le za-časna, ker narod o teh vprašanjih ta-krat ni mogel odločati. Z vidika narav-nega prava so odločitve Avnoja, kolikor zadevajo ta za narod tako usodna vpraša-nja, v svoji zakonitosti vsaj vprašljive. Pretežna večina tistih, ki so jih te odlo-čitve zadevale, zanje sploh ni vedela. Za-to o kakem soglasju vsega naroda glede njegove nadaljnje usode takrat ni mo-goče niti govoriti.
Ravno tako nasprotna stran ni imela pravice sprejemati kakršnekoli odločit-ve o nadaljnji narodovi usodi, sklicujoč se na pravno kontinuiteto stare Jugosla-vije. Te kontinuitete dejansko ni bilo. Njeni zakonodajni organi niso mogli de-lovati, ker se sploh niso mogli sestati, uprave ni bilo, ker jo je s svojo nado-mestil okupator in on je po mednarod-nem pravu tudi odgovoren za usodo oku-piranih ljudstev.
Kdorkoli je sprejemal kakršnekoli od-ločitve, zadevajoče okupirano prebival-stvo, je lahko sprejemal le odločitve o neposrednih tekočih zadevah, ki v no-benem primeru ne prejudicirajo bodoče usode okupiranih območij. To je tudi da-nes splošno spreieto načelo.____________
40
nova REVi.
OF se je pri svojih odločitvah sklice-vala na to, da dejansko predstavlja vo-Ijo praktično vsega naroda, razen ne-znatne peščice narodnih izdajalcev. S stališča naravnega prava si take pravi-ce samolastno ni mogla prisvojiti, ker ni bilo nikakršne možnosti, da bi tako dom-nevo kot stvarnost lahko preizkusila, tu-di če Bi, oziroma je, obstajala vrsta oko-liščin, iz katerih bi se na to moglo skle-pati. Obstaja pa tudi vrsta okoliščin, ki navajajo na drugačne zaključke. Vseka-kor je število tistih, ki so ob koncu voj-ne stali na nasprotni strani, tolikšno, da nikakor ne predstavlja zanemarljive ko-ličine. Poleg tega se z vstopom v parti-zane ni že vsakdo opredeljeval za tisto, kar je pozneje dobilo ime »revolucija« in kar predstavlja družbeno ureditev po sovjetskem vzorcu. Opredeljeval se je kvečjemu za program OF, za narodno osvoboditev, večina pa je celo za ta pro-gram zvedela šele v partizanih. Boj za narodno osvoboditev in socialna revolu-cija sta dve povsem različni stvari. Ljud-stvo v socialni revoluciji v pretežni, sko-raj absolutni, večini med NOB ni sodelo-valo, saj take revolucije v tem smislu sploh ni bilo. Socialno revolucijo je iz-vajala KP šele po vojni, ko je prišla na oblast in iz soudeležbe pri oblasti izrini-la svoje bivše zaveznike. Ali je ljudstvo vsaj po vojni podprlo socialno preobraz-bo, ki jo je uveljavila KP, je vprašanje, na katero ni mogoče dati jasnega odgo-vora. Prej odklonilno. Ta preobrazba se je vršila v razmerah ostrega nasilja in diktature, zato o pravih reakcijah ljudi na tako vsiljevano preobrazbo ni mogoče zanesljivo soditi, še zlasti, ker je bilo javno dovoljeno samo strinjanje. Na na-sprotno sodbo pa navaja že samo dejstvo. da se je ta preobrazba dogajala pod dik-taturo. Ali je ta potrebna, če se s tistim, kar naj bi uveljavila, strinja pretežna ve-čina vseh ljudi?
Gledano s stališča naravnega prava, je revolucija, ki jo je izvedla KP, vsilje-na družbena preobrazba, ker o njej ni mogel soditi narod, na katerega se je nanašala. Sleherna pod diktaturo vsilje-na družbena preobrazba je z vidika na-ravnega prava protizakonita oziroma protipravna, ker že po svoji notranji vse-bini kaže na to, da večina ni zanjo. Sicer diktatura ne bi bila potrebna.
Revolucija je po opredelitvi akt na-silja, ker pomeni nasilno spremembo družbene ureditve v nasprotju z voljo dotedanjega nosilca oblasti. Zato ni akt pozitivnega prava. Je pa akt naravnega prava, kolikor nosi v sebi moralno pod-poro in opravičilo tiste večine, ki je re-volucijo izvedla oziroma podprla. Ce pa ta večinske podpore nima, če oblast pre-vzame relativna manjšina, ki je sicer lahko na čelu revolucionarnega gibanja, o revoluciji ne moremo govoriti. Gre samo za prevzem oblasti na nezakonit način.
Novi režim, ki je po prevzemu oblasti prevzel vodstvo nad narodom, bi lahko svojo oblast brez skrbi izpostavil po-novni potrditvi na temelju svobodnih volitev — kar mora tudi sicer stalno in
ponovno preverjati — če je menil, da nastopa, in če je nastopal, v imenu pretežne večine naroda. Tega doslej ni storil. Zato je z vidika naravnega prava tudi njegova oblast brez temeljev narav-nega prava, vse dokler tega ne stori. Zato je tudi »-revolucija«, socialna pre-obrazba, ki jo je uveljavil oziroma ki jo uveljavlja, brez take aprobacije v nasprotju z naravnim pravom. Gre za popolni analogon od zunaj uvožene re-^volucije, samo oblika tega »uvoza« je posebna. Ni bila neposredno prinešena na bajonetih sovjetske vojske, pač pa prek partije, ki je delala kot izpostava komin-terne. (KP je še v juniju 1941 izrecno poudarila, da je KPJ sekcija kominterne. Slovenski poročevalec, 22. junij 1941.)
Gledano samo s strogo pravnega vidi-ka, in to z vidika naravnega prava, je slovenski narod postavljen v politično ureditev, glede katere mu doslej ni bria dana možnost, da bi o njej na svobodnih volitvah izrazil svojo voljo. (Vse doseda-nje volitve, razen glede odločanja za mo-narhijo ali proti njej, so bile svobodne samo v okviru obstoječega režima, ne v smislu izbirne možnosti, ali za ta režim ali za kakega drugega.) Zivi v gospodar-ski ureditvi, za katero se doslej ni mogel svobodno opredeliti, ker o alternativah ni mogel soditi. Zivi v povezavi z drugimi narodi v državi, o čemer so odločili pred-stavniki OF, brez splošnega narodnega pooblastila, ker ga v vojnih razmerah niso (samostojno odločanje) mogli dobiti. O svoji usodi torej ne more odločati sam — odločati sam pa je temeljna prvina sle-hernega pravnega stanja.
Vse dokler se to stanje ne odpravi, z vidika naravnega prava ni mogoče go-voriti o uveljavljanju svobodnega narod-nega programa niti o svobodnem ureja-nju odnosov z drugimi sosednjimi, pred-vsem jugoslo^ anskimi narodi. Narodu kot subjektu prava, kot nosilcu pravic in dolžnosti, manjka poslovna sposobnost. V primeru pravne in odsotnosti poslovne sposobnosti se po civilnem pravu sub-jektu pravne sposobnosti postavi skrb-nik, ki naj opravlja tista poslovna deja-nja, ki so potrebna, da se zavarujejo nje-gove zakonite pravice. V primeru sloven-skega naroda kot nosilca pravic in dolž-nosti si je položaj skrbnika samovoljno prisodila KP. Slovenski narod je kot pravni subjekt pod skrbništvom. Doslej pa ni bilo nikjer pojasnjeno in utemelje-no, zakaj je bilo potrebno, da je postav-ljen pod skrbništvo: to se v civilnem pravu uvede takrat, kadar nosilec prav-ne sposobnosti ni sposoben izražati svoje volje (npr. zaradi nepolnoletnosti, dušev-ne zaostalosti ipd.).
V takih razmerah je razpravljanje o odnosih z drugimi narodi v skupni drža-vi samo prazna kombinatorika, ki jo uve-ljavlja skrbnik; ta bo pri tem gledal v prvi vrsti na svoje lastne interese. Va-rovanec namreč nima zaščitnika, ki bi bedel tudi na skrbnikom.
Zagotovitev poslovne sposobnosti na-rodu je tako prvi in temeljni pogoj za kakršenkoli narodni program. Ce to pre-vedemo iz pravnega v politični jezik, po-meni, da je treba narodu omogočiti, da
bo lahko izraJal svojo voljo. Brez demo-kracije o tem ne m<*na razpoloženje«, postali »politični problem«; ta problem so s skupnimi močmi še precej časa re-ševali CK Slovenije in politični oddelki štabov 3. in 4. armade.8 Vzporednega »problema-«, ki ima isti izvor (številčnega nesorazmerja slovenskega poveljniškega kadra v JLA), ni bilo mogoče v nasled-njih štiridesetih letih nikdar več popra-viti.
Namen tega zapisa ni izčrpno razglab-ljanje o tem, kakšni notranji in zunanji, politični, vojaški, družbeni in ne nazad-nje psihološki dejavniki so vplivali na to, da sta se IOOF kot slovensko politič-no vodstvo ter ŠNOS kot legitimno na-cionalno in državno slovensko predstav-ništvo, ki sta, pod Kidričevim vodstvom, štiri leta tako ljubosumno varovala, na-črtovala in razvijala slovensko vojsko, ob bliskovitih ukrepih, ki so ta razvoj nepričakovano in skoraj šokantno pre-kinili, obnašala, kot da se nič ne dogaja.
Od Baltika do Jadrana so zmagoval-ci na ozemlju Srednje Evrope obenem z zmago nad poraženim okupatorjem sla-vili tudi dolgo pričakovani prodor bolj-ševiške revolucije v Evropo. Pod vtisom
evforije tega dvojnega zmagoslavja se je za trenutek zazdelo, da stoji evropska razredna sila, s Sovjetsko zvezo na čelu, končno pred zadnjo etapo uresničenja svoje stoletne panevropske zgodovinske vizije. V taki globalni konstelaciji je iz-gledalo, da bo v tem zadnjem boju na evropskih tleh Jugoslaviji in njeni Kom-partiji, ob boku nepremagljive Sovjetske zveze, namenjena prvorazredna vloga njene najmočnejše, najzvestejše in. naj-zaslužnejše zaveznice. Kot da je evforič-nost te namišljene, vizionarske iluzijekot nepomembna, drobnjakarska in zgodo-vinsko zaviralna, predvsem pa kot ne-zaželena, za vselej pometla na zgovodin-sko smetišče tista prizadevanja, ki so še malo pred tem kot eksistencialna za-poslovala nacionalno, družbeno in vsa-kršno politiko narodov Srednje Evrope na večnem prepihu med evropskim Vzhodom in Zahodom. Slovenski narod se je v skladu s to vizijo odrekel svoje pluralistične, vseslovenske politične or-ganizacije Osvobodilne fronte in svoje, iz lastne pobude in iz lastnih sil usta-novljene in skozi štiriletno vojno zgra-jene vojske. Pri tem si pri njeni vtopitvi v reorganizirane oborožene sile federaci-je ni zagotovil niti nacionalno homoge-nih formacij na ravni nižjih taktičnih enot.
Priložnostni bralec zgodovinopisja slo-venskega NOB, v katerem se o povodih in pomenu marčne reorganizacije NOV in POJ in o ukinitvi slovenske vojske ne govori veliko, dobi površen vtis, da je šlo za samoumeven poseg, ki ni ničesar bist-venega spremenil in ki ob svojem času ni nikogar od sodobnikov vznemirjal, ki poleg tega ni imel ne svoje predzgodovi-ne ne svoje notranje razvojne dialektike. Da to ne drži povsem, nam pove že kar citirani razgovor, ki so ga slovenski de-legati imeli leta 1943 z vrhovnim koman-dantom. Če se jim vprašanje o usodi slo-venske vojske ne bi zdelo perece že ta-krat, ga zagotovo ne bi postavili. Moral je obstajati »zunanji« povod, kajti njim samim misel na možnost razpustitve slo-venske vojske ni mogla priti kar z jas-nega.
Preden pa spregovorimo o tem, še ne-kaj o dogodku, ki je neposredno povezan z ukinitvijo slovenske vojske in o kate-rem govori detajl iz osebnega pričevanja Josipa Vidmarja, nekdanjega predsedni-ka IOOF in SNOS. V svoji knjigi Ob-razi pripoveduje tole epizodo iz marčnih dni petinštiridesetega :9
»•Tako me je na Dobliški gori nekoč obiskal (Boris Kidrič) v moji zidanici. Bil je v težkem duševnem stanju in mi je potoglav in mračen izročil brzojav Vr-hovnega štaba, češ naj ga preberem. Bil je vojaško lakoničen zapis, da se VII. in IX. partizanski korpus uvršČata v IV. ar-
7 Prav tam, Seznam poveljniškega sesta-va višjih enot, str. 1036.
8 Intervju z Radkom Poličem, Nova re-vija, Ljubljana 1986/48—49, str. 647.
9 Josip Vidmar, Obrazi, DZS, Ljubljana 1985, str. 562.
nova REVIJA
47
mado... Ker sem ostal miren, me je vprašal, ali se sploh zavedam, kaj to po-nam povedo nekaj več dokumenti iz Ča-sa NOB.
Najprej sta tu dve pismi, prvo, datira-no z dne 12., in drugo, datirano z dne 17. januarja 1943, ki ju je Josipu Brozu Titu pisal Edvard Kardelj.10 Potem pa je tu še Kardeljeva povojna razlaga nekaterih vojnih dogodkov, zapisana 25. decembra 1951."
Pismi sta splošno, politično in vojaško poročilo, v katerem se kot rdeča nit vle-če ena od glavnih tem poročila: obisk Arsa Jovanoviča, načelnika vrhovnega štaba NOV in POJ v Sloveniji, in opis težkih in daljnosežnih zapletov, ki jih je obisk povzročil. V svoji skrajni konsek-venci (ki je sicer v tem zapisu ne boino obravnavali) je delovanje načelnika vr-hovnega štaba posredno pripeljalo tudi do znanega konflikta slovenskega CK s Kocbekom. Kardelj namreč v svoji zgo-raj omenjeni povojni izjavi trdi, da je konflikt z zavezniki v OF pravzaprav iz-zval Jovanovič in da je to njegovo svi-njarijo — kot pravi Kardelj dobesedno — potem izkoristil Kocbek, ».. . da bi nas napadel«, česar pa on (Kardelj) ».. . ni smel dovoliti-«. To pa naj bi bil potem tu-di povod za razprave, ki so na koncu pripeljale do Dolomitske izjave.12
Iz Kardeljevih pisem se da sklepati, da je bil neposredni povod za misijo načel-nika VS v Sloveniji predvsem kup infor-macij o težkih posledicah poletne in je-senske sovražnikove ofenzive leta 1942. Vrhovni štab je očitno razpolagal z alar-mantnimi podatki o vojaškem položaju med ofenzivo in po njej. Pri tem je men-da glavno vlogo odigralo Kopiničevo osebno in — kot ga ocenjuje Kardelj — panično poročilo vrhovnemu komandan-tu. Kopinič je namreč del ofenzive do-življal v Sloveniji, skupaj z grupacijo slovenskega političnega vodstva, ki je med ofenzivo, ločeno od večjih partizan-skih enot in razbito na dva dela, nekaj-krat šlo skozi zelo težke preizkušnje. To je — kot pravi Kardelj — Kopiniča po-vsem zbegalo in prestrašilo. Pod vtisom njegovih in drugih skrajno alarmantnih podatkov iz Slovenije, v prepričanju, da je slovensko vojaško in politično vodstvo naredilo velike napake, je dal VŠ Arsu Jovanoviču zelo široka pooblastila za nujno reorganizacijo slovenske vojske. V ozadju je bilo tudi nezaupanje VŠ v pra-vilnost politike slovenskega CK glede OF, čeprav se na tej ravni nasprotja niso ka-zala povsem odkrito.13
Pod vplivom takega vzdušja v VS je Arsa Jovanovič ob prihodu v Slovenijo povsem izgubil občutek za mero, na dan pa je izbruhnila tudi pritajena mentali-teta bivšega jugoslovanskega oficirja.14 Očitno je, da se je zarekei, da bo ne sa-mo do temelja preuredil slovensko voj-sko, ampak obračunal tudi z njenimi po-sebnostmi, razhajajočimi se z njegovimi pogledi na značaj jugoslovanske vojske. Pri tem pa ni upošteval treh bistvenih dejstev.
Kot prvo: Jovanovič je prišel v Slove-
nijo razmeroma pozno, že pozimi, ko so bile posledice poletne in jesenske ofen-zive že v precejšnji meri odpravljene. Pa tudi ni vedel, da so bili alarmantni po-datki o totalnem razpadu, ki jih je imel VŠ o položaju v Sloveniji, pretirani. Obo-roženi, »pravi« del vojske, ni pretrpel pretirano težkih izgub, predvsem zaradi velikega števila majhnih, zelo gibljivih partizanskih enot, raztresenih in delujo-čih po vsej Sloveniji. Skoraj povsem so bile razbite, ali pa so se vdajale in pre-hajale na stran belih, polvojaške, slabo ali nikakor oborožene enote partizanske Narodne zaščite. Prizadeta sta bila teren-ski politični aparat in tefmika, delno pa tudi politični organi vodstva NOB, ven-dar brez pomembnejših izgub. Po ofen-zivi se je vodstvo ponovno zbralo in se namestilo v Dolomitih, ker je menilo, da bo od tod najbolje obvladovalo celotno slovensko ozemlje. Še pred prihodom načelnika VŠ v Slovenijo se je vodstvo že povsem konsolidiralo.
Druga dva dejavnika, ki ju Arsa Jo-vanovič ni predvidel, sta bila bolj sub-jektivne narave. Najprej je bila tu čvrsta odločenost IOOF kot celote. Ta je namreč ocenil akcijo načelnika VŠ kot neposre-den napad na osnovna načela OF in na tradicijo slovenskega NOB, kot spodkopa-vanje dogovorjene in pravno dokumen-tirane politike med zavezniki v IOOF, predvsem pa kot kršenje pravic sloven-skega naroda in njegovih legitimnih ob-lastvenih organov. Ne glede na to, da je bil odpor pri enem delu zaveznikov v IOOF, predvsem tistem, ki mu je pripa-dal Kocbek, ostrejši in radikalnejši (za-radi česar je prišlo kasneje tudi do »do-lomitskega« spora med njim in CK), je naletel poskus Arsa Jovanoviča, da spremeni strateško in politično zasnovo, na katcri sta počivala slovenska NOB na-sploh in vojska posebej, na enotno od-klonitev celotnega IOOF.
Drugi subjektivni faktor, na katerega je naletel načelnik VŠ, je bil Kardelj osebno. Ali ga je pod vplivom vzdušja, ki je vladalo v VŠ, že kar »odpisal-«, ali pa je sklepal, da se bo brez odpora, že zaradi partijške discipline podredil po-oblastilom, ki jih je Jovanovič imel, ni povsem jasno. Očitno pa je, da je ta svo-ja pooblastila precenil, Kardeljevo vlogo in vztrajanje na lastnem mnenju glede političnega in vojaškega razvoja NOB v Sloveniji pa podcenil.
Iz obeh pisem bi se sicer dalo sklepa-ti, da Kardelj (precej drugače kot pa re-cimo KidriČ leta 1945!) do obstoja slo-venske vojske (prav tako pa tudi do OF) ni imel kakšnih posebno sentimentalnih »predsodkov«. Razume ju kot trenutno politično-taktično nujnost v t e k o č i etapi revolucije. V naslednjih etapah, ko bo partija dovolj močna, »... ko bo imela v rokah vse niti«, bomo — kot pravi Kardelj — vojsko lahko uni-ficirali. V tej etapi pa je to »absolutno prezgodaj«. Poseg, ki ga hoče izpeljati načelnik VŠ, je ne samo prezgoden, am-pak bi lahko bil tudi katastrofalen: »Do-volj nam je Srbije, dovolj nam je Crne gore in Hercegovine, da bi tak enak pro-ces sedaj doživeli še v Sloveniji.«15 Ko
je Kardelj to dojel, se je nameram na-čelnika VŠ z vso silo uprl.
Arsa Jovanovic je prispel v Slovenijo okrog 26. novembra 1942, nekam na ozem-lje Bele krajine in Gorjancev. Tu ter v Suhi krajini in na Dolenjskem so se mu-dile slovenske brigade in namestništvo glavnega poveljstva. Jovanovič je izkori-stil trenutno odsotnost komandanta in političnega komisarja glavnega štaba in pričel z reorganizacijo slovenske vojske, ne da bi sploh obvestil slovensko vodstvo, ki se je po ofenzivi namestilo v Dolomi-tih in očitno precej časa sploh ni vedelo, da načelnik VŠ ^>operira« okoli Gorjan-cev. Iz enega od Kardeljevih predhodnih pisem Titu, datiranega z dne 14. decemb-ra 1942,16 se pravi, že več kot dva tedna po Jovanovlčevem prihodu, ni razvidno samo to, da Kardelj o takrat že na široko razviti dejavnosti načelnika VŠ še ničesar ne ve, ampak tudi to, da še prav nič ne sluti, da namerava vrhovni štab poslati v Slovenijo tako pomembno misijo. Edino, kar Kardelj v približno tem smislu omenja, je prošnja vrhovnemu ko-mandantu, da bi bilo dobro, če bi kot po-moč poslal v Slovenijo kakšnega (»ne-kakvog«) operativnega oficirja.17
Načelnik VŠ se je rekonstrukcije slo-venske vojske lotil vsestransko, od te-meljev do strehe. Deset ofieirjev, ki jih je pripeljal s seboj iz Bosne, je namenil za ključne komandne položaje. Lotil se je formiranja novega glavnega štaba in novih brigadnih vodstev, začel je ukinja-ti odrede ter z njihovim moštvom polniti brigade. Nastopil je tudi kot politični agi-tator, s povsem odkrito propagandno kampanjo proti načelom in ideji OF, in trdil, da partizani ne potrebujejo nobe-nega zavezništva s katoliki in sokoli. Uki-nil je tradicionalni znak, ki so ga, še od
leta 1941, nosili slovenski partizani na ka-pah: slovensko trobojnico kot podlago rdeči zvezdi, politični komisarji pa naj bi znak OF v zvezdi zamenjali s srpom in kladivom. Pričel se je tudi pripravlja-ti, da bi najboljše brigade razglasil za »•proletarske«. Na poti so mu bile na-cionalne ideje, tradicije in simboli slo-venske vojske. Z njegovimi ukrepi naj bi se prelevila v del unificirane jugoslo-vanske vojske, kakršno je Jovanovič poT znal iz Bosne.18
Potem ko je v vojaških enotah zaradi
10 Vladimir Dedijer, Novi prilozi za biogr. Josipa Broza Tita, knjiga druga, založba Li-burnija, Rijeka 1981: Kardeljevo pismo z dne 12. jan. 1943, str. 1183—1191, Kardelje-vo pismo z dne 17. jan. 1943, str. 1191 do 1195.
11 Prav tam, Kardelj o ratu, 25. dec. 1951, str. 1196—1210.
12 Prav tam, str. 1205, 5. odst.
1:1 Prav tam, str. 1184, 2. odst., in str. 1191, 1. odst.
14 Prav tam, str. 1184, 6. odst.
15 Prav tam, str. 1194, 5. in 6. odst., in str. 1189, zgoraj.
i<> Prav tam, pismo z dne 14. decembra 1942, str. 1166—1183.
17 Prav tam, str. 1168, 5. odst.
cvvti^jv.u-ii!! t)^,i'.gov že dodobra vrelo in ko so v Dolomitih odkriu in se zaved-li, kaj počne, so ga dali privesti. Kako je to potekalo ter kdaj natanko je pri-šel, iz Kardeljevega pisma ni mogoče razbrati. Je pa povsem razvidr.d, da se je tudi po prvih stikih in soočenjih s slo-venskim vodstvom — z glavnim štabom, z IOOF ter s Kardeljem — potem ko je CK predložil pismo oziroma pooblastilo vrhovnega štaba, še vedno obnašal tako, kot da je postavljen za prisilnega upravi-telja in reformatorja partizanske Slove-nije.19
Njegove zahteve so predvsem silovito izzvale IOOF. Kot piše Kardelj, je proti Jovanoviču nastopil celoten IO do zad-njega člana. Predvsem pa so postavlja-nje komandnega kadra in spremembe v vojski apostrofirali kot omejevanje na-cionalnih pravic, kot kršitev samoodloč-be in kot ponavljanje starojugoslovan-ske prakse. In kar je bilo najpomembnej-še — IO je postavil načelno vprašanje ali ima 10 kot narodno predstavništvo pra-vico, da odobrava ali zavrača načelne spremembe v vojski. Šlo je torej — kot je to Kardelj že tedaj ugotavljal — za načelno vprašanje o ingerenci 10, da ta kot oblast predloge sprejme ali za-vrne oziroma z njimi soglaša ali pa ne.20
Načelnik VŠ je Kardelja spravil v zelo neprijeten položaj. Jasno mu je sicer bi-lo, da je Jovanovič s svojo netaktično za-letavostjo in neučakanostjo, da se pred VŠ izkaže, obšel določilo, ki ga je vrhov-
ni komandant zapisal v polnomočje, da mora vse spremembe in posege izvajati v soglasju z IO in CK. Vedel pa je tudi, da si Jovanovič vsaj načelnih stvari ni izmis-lil, ampak so si jih tako ali podobno za-mislili v VS, in da nekaterih prav zato tudi on sam ne sme kar povsem zane-mariti. Kardelja je še posebno vznemiri-lo določilo v pooblastilu, da načelnik VŠ formira glavni štab slovenske vojske. Glede tega je vrhovnemu komandantu kar neposredno očital napako, češ da je vendar tu CK, ki ljudi pozna in ve, ka-ko je treba stvar izpeljati.21
Talco sta se Kardelj in CK znašla med dvema ognjema. Z ene strani je bil VŠ, ki je na osnovi bolj ali manj neuteme-ljenih poročil in različnih predsodkov do OF sklenil, da »uredi« stvari v Sloveniji, Tej strani sta bila Kardelj in CK partij-sko zavezana. Z druge strani je bil IOOF, ki je ljubosumno varoval dogovorjeno pravico, dekretirano v temeljnih točkah OF, da je za vse, kar se dogaja na načel-ni politični ravni, potrebno njegovo so-glasje kot organa oblasti in kot varuha temeljnih dosežkov NOB: osnovnih na-cionalnih pravic in pravice do samoopre-delitve. To pozicijo je CK moral upošte-vati, saj je na samem začetku idejo o tem zasnoval sam, z njo uspešno dvignil vsta-jo in že dve leti bojeval ne samo osvobo-dilno, ampak tudi revolucionarno vojno. Poleg tega pa se je tudi povsem jasno zavedal, da so predlogi načelnika VŠ škodljivi in nesprejemljivi.
Kardelj opisuje nastali položaj Titu in ugotavlja, kako je do konflikta prišlo. Ko pismo prebiramo, vidimo, da gre de-jansko za dvojni konflikt. Za notranji
(partijski) meu načelnikom VS in Kar-deljem oziroma slovenskim CK, ki je za Kardelja bolj ali manj obroben, in za zunanji konflikt med IOOF in koncepci-jo VS, ki jo je Jovanovič pred IOOF obupno in nesrečno kompromitiral, ta-ko da je ne more podpreti niti slovenski CK, ker bi s tem prišlo do težkih posle-dic. Kardelj pravi — opozarjajoč na že nastalo škodo — da je Jovanovič po-vzročil prvi in izredno oster CK-jev spor z IOOF in da v tem pogle-du (da se vse dela v soglasju z IOOF) do tedaj niso imeli z IOOF še nikdar nobe-nega spora.22
Kardelj pa ne bi bil spreten politik, če ne bi znal tega zapletenega in nevarnega položaja elegantno rešiti. Zrtvoval je Ar-sa Jovanoviča. Kljub temu da je bil ta kot načelnik VŠ tudi delegirani poobla-ščenec VŠ, ga je Kardelj povsem diskva-lificiral, potem ko je pred IOOF izdvo-jil tiste najbolj skrajne Jovanovičeve »reforme«, ki so mejile na prehod v »sovjetsko etapo revolucije«, in jih ostro napadel ter obsodil in zavrnil njegovo vmešavanje v kadrovsko politiko ko-mandne sestave, njegovo »formiranje« glavnega štaba in njegovo vmešavanje v slovenske politične razmere. Ob tej pri-liki pa je predvsem in na prvem mestu izkoristil Jovanovičevo zaletavo. in ne-premišljeno ignoriranje slovenskega vod-stva. Sklicujoč se na določilo v Titovem pooblastilu, da je treba izpeljati refor-me v soglasju z IO in CK, je pred IOOF po eni strani obtožil načelnika VŠ kot edinega krivca za to, da je do spora pri-šlo, po drugi strani pa je določilo upora-bil kot dokaz, da vrhovni štab ni kriv in da je očitno, da priznava slovenske-mu vodstvu oziroma IOOF suvereni po-ložaj.23 Na koncu je dal Kardelj, kot to sam pove v svoji povojni razlagi, na-čelnika VŠ »izolirati«, tako da ta pred svojo vrnitvijo v vrhovni štab svojega škodljivega dela ni mogel nadaljevati.
Potem ko je Kardelj v svojem pismu
vrhovnemu komandantu navedel razloge
in upravičil postopek, ki ga je moral
uporabiti proti načelniku VŠ, da je s
tem pred IOOF rešil ugled VŠ, ga je še
prosil, naj tudi sam — če bi mu pred-
stavniki IO (Kardelj omenja Kocbeka in
Rusa) postavili vprašanje — potrdi pra-
vico, ki jo ima predstavništvo naroda kot
narodna oblast, obenem pa naj tudi po-
trdi, da je Arsa Jovanovič njegova (Ti-
tova) pooblastila prekoračil.24 Končno se
nam prav tu odkriva izvorni vzrok
p o b u d e za vprašanje, ki so ga sloven-
ski predstavniki postavili vrhovnemu ko-
mandantu slabo leto dni kasneje, na dru-
gem zasedanju Avnoja v Jajcu. Clani IO
so namreč dojeli, da je šlo v preprečeni
akciji načelnika VŠ za pripravo na uni-
fikacijo jugoslovanske vcjske in za uki-
nitev nacionalnih vojsk, pri čemer pa so
vsekakor tudi posumili, da je bil v ozad-
ju Jovanovičeve akcije sam vrhovni štab.
V pismu z dne 12. januarja Kardelj še navaja, da je IOOF, potem ko ga je sam uspel prepričati o dobri volji vrhovnega štaba in o tem, da ta priznava temeljno
pravico slovenskega narodnega predstav-ništva, soglašal praktično >¦... z vsemi ukrepi, ki jih je Arsa speljal, mi, tj. CK, pa do določene mere popravili«. To pa je dvoznačna trditev, ki zakriva precej bolj zapleteno .stvarnost, prikriva pa predvsem bistveno postavko spora z na-čelnikom VŠ. Kardelj namreč v pismu Titu ni povedal, da CK (kot tudi IOOF) dejansko ni sprejel osrednje t e z e oziroma zahteve, ki jo je vsilje-val načelnik VŠ. O tej nedorečenosti pis-ma govori Kardelj tudi sam, v svojem po-vojnem komentarju.25
Ce pazljivo beremo Kardeljevo pismo, se da iz nekoliko nesistematičnega in raz-metanega poročanja o konfliktih z Ar-som Jovanovičem in ob sprotnem detajl-nem opisovanju vojaškega in političnega položaja izluščiti, da se je pojavilo in po-stavilo kot osrednje, tako rekoč kot usod-no konfliktno vprašanje, vprašanje o strategiji in taktiki slovenske vojske ter s tem povezano vprašanje njene organi-ziranosti (se pravi njene reorganizacije, saj je prav to zahteval VŠ oziroma nje-gov načelnik). Iz načina argumentacije se da namreč sklepati, da se je Kardelj po-vsem zavedal, da Jovanovičeve, za IOOF, za CK in tudi za njega osebno nespre-jemljive postavke o strategiji in taktiki ter reorganizaciji slovenske NOV niso plod Jovanovičeve razgrete domišljije in njegovih osebnih ambicij, ampak da so to stališča, ki jih — vsaj v glavnih črtah in načelno — zastopa vsaj pretežni del VS.
Za kaj je v tem osnovnem konfliktu glede taktike, strategije in načina orga-niziranja vojske šlo? Slovensko politično in vojaško vodstvo s CK in IOOF na čelu je vse od začetka vojne gradilo oboroženo silo na načelu, da morajo eno-te delovati po vsej Sloveniji, da jih je čimveč in da so v operacijah dovolj gibljive, se pravi ne prevelike in po po-trebi čimbolj neodvisne druga od druge. Po Kardeljevem argumentiranju so tako strategijo tudi še v tem času (1942/1943) narekovali predvsem trije specifični de-javniki vojnih razmer v Sloveniji. Prvič, čvrsta in permanentna odločenost obeh okupatorjev, da na ozemlju, katerega niso šteli kot okupiranega, ampak kot priključenega rajhu oziroma Italiji, ne glede na sredstva in svoje žrtve, naredita
18 Prav tam, str. 1184, spodaj pod 1), 2), 3).
19 Prav tam, str. 1184, spodaj pod 4).
20 Prav tam, str. 1185, 1. odst.
21 Prav tam, str. 1185, 3. odst.
Naj tu posebej omenimo, da je oficirje, ki jih je VS poslal z Jovanovičem, razpo-redil glavni štab NOV in POS po svoji presoji, v skladu z njihovimi vojaškimi vrli-nami. Najsposobnejšega med njimi, Milo-vana Saranoviča, je kasneje (23. maja 1943) postavil za načelnika GŠ, vendar je ta že sredi poletja 1943 padel. Proti koncu leta 1944 so na isti položaj imenovali še Mileta Kilibarda, ki je ostal načelnik štaba do nje-govega razformiranja.
Zi Prav tam, str. 1185, 1. odst.
23 Prav tam.
24 Prav tam, str. 1185, 2. odst.
23 Prav tam, str. 1206, 2. in 3. odst.
vse, da razbijeta in zbrišeta vsako večjo partizansko koncentracijo. Drugič, raz-delitev Slovenije, kar je, v primeru preti-ranega lociranja partizanskih enot na enem območju ali celo izključne koncen-tracije v enem delu dežele, prineslo slabi-tev osvobodilnega boja v drugem delu. Tretjič, geografsko skrajno zgoščena struktura komunikacij in naseljenih krajev, ki je dajala okupatorju pomemb-no manevrsko prednost proti koncentri-ranim ali velikim partizanskim enotam. V skladu s tem je slovensko politično in vojaško vodstvo, pri razvijanju NOB od leta 1941 do padca Italije, v določenih poglednih pa tudi še po tem času, težilo k conski organizaciji, ki je zajela celotno ozemlje, k formiranju in vzdrževanju majhnih brigad, katere ni sililo v preti-rano koncentracijo in frontalne spopade, obenem pa skrbelo za sočasno prisotnost številnih, razmeroma močnih odredov, iaztresenih po vsej Sloveniji. V tem ča-. u tudi ni bilo mogoče resno misliti na jbi>.rvanje stalnega, večjega osvobojene-L<>. ozemlja. Ta slovenska partizanska ». V;1 \na« je bila bistveno drugačna oa '^, *a jo je prakticiral vrl^vm štab v povsem drugačnih političnih, /ojaških in f 3co;\~'skil. zmerah v Bosni.
Poleg tega je slovensko vodstvo, izha-jajoč iz specifičnosti položaja v Sloveniji, predvsem pa zaradi izredne pred-nosti, ki jo je nudil obstoj OF, snovalo tudi kompleksno organiza-cijo celotnega gibanja na drugačnih prin-cipih, kot je to delal vhovni štab v Bosni. Organizacijsko. je politično-civil-no strukturo NOB oddvojilo od povsem vojaške v tem smislu, da je tehniko, pro-pagando, bolnice, politične in oblastvene institucije in celo samo politično vodstvo NOB in najvišje oblastvene organe vezalo na obstoj mreže terenskih organizacij, ne pa na operativno oboroženo silo. S tem je vojaške enote osvobodilo nevojaškega ba-lasta, obenem pa jim je omogočilo, da so povsod, kamor so prišle, že našle na te-renu delujočo strukturo, s katero so se lahko povezale in se nanjo, v civilnem pogledu, kjerkoli in kadarkoli oprle.
Načelnik VS je nastopil z diametral-no nasprotno vojno doktrino za Slove-nijo. Zahteval je ukinitev odredov in sa-mostojnih enot ter razporeditev vseh njihovih borcev v brigade. Te naj bi bile čim večje, predvsem pa bi jih mo-rali, v smislu »uredbe« o ureditvi pod-ročij, ki jo je Jovanovic prinesel iz VŠ, koncentrirati za obrambo takega osvobo-jenega področja. Z eno besedo, konec le-ta 1942 je zahteval reorganizacijo sloven-ske partizanske vojske v nekakšno mi-niaturno regularno vojsko.
Ko se je Kardelj (vsekakor pa tudi CK) soočil z doktrino načelnika VS, je takoj presodil, da gre za stvar, ki je za obstoj in usodo slovenskega partizanskega gi-banja mnogo nevarnejša kot vsi Jova-novičevi že zagrešeni in še načrtovani in preprečeni politični in drugi ekscesi skupaj. Kardelj je jasno razločil, kar je povsem razvidno iz njegovih pisem, da gre
za eksistenco slovenskega partizanstva, za nadaljnji obstoj ali likvidacijo NOV
Slovenije posebej in NOB Slovenije na sploh.
V dolgih, vsebinsko ponavljajočih se argumentacijah »polemizira« v pismu z dne 12. januarja ž Jovanovičevimi po-stavkami, ponekod tako, da jih neposred-no odklanja, drugod pa, kjer je bilo po-vsem jasno, da ne gre samo za Jova-novičeva stališča, ampak za stališča VS pa kot da se hoče ujeti z njimi v kom-promis ali pa obzirno zavrača zgrešene postavke nove strateške in taktične dok-trine in s tem povezano reorganizacijo vojske. Razlaga in prepričuje, da gre vendar za bistvene razlike med bosen-skimi in sloven^kimi razmerami; da bi bila likvidacija odredov povsem zgrešena stvar; da »... se lahko obdržimo samo, če bomo povsod, po celi Sloveniji«; da bi s koncentracijo enot ». . . zaradi naših objektivnih prilik, komunikacij, bližine sovražnih rezervnih trup sovražniku omogočili, da nas razbije«; da- »... smo mi tukaj ne Bosna, ampak zaščitnica Bosne«; da se «•... vaš ukaz o ureditvi ,področja' pri nas ne more izpeljati, ker svobodnega področja ni«; da »... bomo vsekakor skoraj do konca ostali partizani, ker to zahtevajo tako terenski pogoji kot tudi sovražni pritisk .. .« itd., itd.26
Še posebej pa Kardelj v pismu z dne 17. januarja dodatno opozarja, da sta obstoj terenskih organizacij in oblika povezave teh z vojsko posebna pridobitev NOB Slo-venije, ki je VŠ v svojih zahtevah po uva-janju enakega načina delovanja, kot jih imajo v Bosni, očitno ne upošteva in sploh ne pozna in da tega sistema vendar nima smisla ukinjati v Sloveniji samo zato, ker te povezave med terenom in vojsko v Bosni pač ni mogoče vzposta-viti.27
V tej svoji pisemski »diskusiji« pa se je Kardelj dokopal tudi do prikritega ozadja zahteve po reorganizaciji vojske. To spoznanje je Kardelj nakazal v tistih, že skoraj sklepnih delih pisma z dne 12. januarja, v katerih je povzel svojo argu-nientacijo o neprimernosti predvidene
reorganizacije, katere osnovni motiv naj bi bila koncentracija slovenskih vojaških enot. Prav tu je opozoril na neizbežno posledico, do katere bi v danih razme-rah tako dejanje pripeljalo; slovenske partizanske enote bi se neizogibno m o -rale umakniti iz Slovenije, ta pa bi do konca vojne ostala prepušče-na okupatorju in njegovim domačim ko-laborantom.28
Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da je Kardeljevo omenjanje nevarnosti, ki je pretila slovenskemu NOB, če bi se držali tistega, kar je preko Arsa Jovanoviča predlagal VŠ, le retorični dodatek, ki naj bi do kraja poudaril in podkrepil ar-gumente, s katerimi se je zoperstavil koncentraciji partizanskih enot. Dejansko pa danes tudi v širši publicistiki o NOB na Slovenskem zvemo, da je leta 1942 vprašanje o umiku vojske iz Slovenije še kako resno viselo v zraku in da ga je
pričakoval tudi okupator. O tem je i*az-pravljalo celo slovensko vodstvo osvobo-dilnega gibanja, ker je takrat tak umik svetoval vrhovni štab.29 Glede na evi-dentno porazne politične in vojaško stra-teške posledice, ki bi jih tako dejanje povzročilo, je slovensko vodstvo tako re-šitev iz osnove zavrnilo, Čeprav bi se iz pisma, ki ga je Kardelj pisal Titu 14. decembra 1942, dalo sklepati, da je bil tak umik z VS že definitivno dogovorjen procej prej in da jc dal VS zanj že tudi svoja navodila, ker je menil, da sc v Slo-veniji ne bo mogočc obdržati.30
Iz Kardcljevcga povojnega komentarja pa se da tudi razbrati, da je bila sploh osrednja tema Titove »•kritikc*-, ki jo Kardelj v pismih nekajkrat, a le nasploš-no omenja, vprašanje obstanka sloven-ske vojske na lastncm ozcmlju. V ko-mcnlarju beremo, da »... jc bilo osnovno v tej (Titovi) kritiki mišljenje, da se v Sloveniji ne moremo obdržati, s čimer pa se ja?> — kot pravi Kardelj — »nika-"kor nisem strinjal-«.31 Očitno se seveda s tem nista strinjala tudi CK in IOOF, saj je Kardelj, na malo prej omenjanem mestu v pismu z dne 14. decembra, v množinski obliki zapisal, da so Titova navodila spremenili in se odlocili, da ostanejo z vojsko v Sloveniji.
Iz Kardeljevih sicer skopih stavkov se da sklepati na njegov sum, da je načel-nih VŠ prišel v Slovenijo že obremenjen s takim stališčem vrhovnega štaba. Očitno je imel ta že takoj po prihodu namen pre-mestiti slovensko vojsko na Hrvaško, saj je bilo prav to, kot je mogoče razumeti Kardelja, tudi tema Jovanovičevega »prvega poročila«.32 Če pa vse to vsaj v globalnem drži, se samo od sebe poraja še eno vprašanje: Ali ni bila ta, očitno trdna namera načelnika VS, da koncen-trira slovensko vojsko, bolj ali manj za-vestno naravnana na povzročitev takega vojaškega položaja v Sloveniji, ki bi v svoji neizbežni konsekvenci — kot to ar-gumentirano dokazuje v svojih pismih tudi sam Kardelj — m o r a 1 a pripe-ljati do umika slovenske vojske na Hrva-ško oziroma v Bdsno. Tako bi bila »navo-dila« VS — hočeš nočeš — izpolnjena. To in še nekatera vprašanja, ki se s tern v zvezi odpirajo, pa ne spadajo več v kontekst tega zapisa, ki nima nobenih pretenzij, da bi bil zgodovinska raziskava. Kardelj v svojih pismih govori v glav-nem v svojem imenu. Najbrž pa lahko z gotovostjo rečemo, da se je o vprašanjih okoli reorganizacije in še posebno pre-selitve vojske, ki jih je s svojim prihodom sprožil načelnik VŠ, še kako intenzivno
26 Prav tam, str. 1106, 5. odst., ter 1180, 10. odst. in drugod.
27 Prav tam, str. lf94, spodaj, in 1195, zgoraj.
28 Prav tam, str. 1109, zgoraj.
*' NOV na Slovenskcm 1941—1045, str. 334—335.
M) V. Dedijer, Novi prilozi, ?.v. 2, str. 1166, spodaj.
31 Prav tam, str. 1204, 1. in 2. odst. :!2 Prav tam.
50
nova REVUA
razpravljalo v CK, glavnem poveljstvu in IOOF. Tako so bila potem tudi mišljenja in odločitve, vsaj v globalnih in bistve-nih postavkah, rezultat bolj ali manj enotnega mnenja celotnega vodstva. Tega pa Kardelj v pismih verjetno namerno ni hotel poudarjati, razen tam, kjer je pri-šel Jovanovič v spor z IOOF glede postavk o kršenju pravic slovenskega narodnega predstavništva.
Prav ta načelna enotnost do konflikt-nih vprašanj, ne samo v CK, ampak tudi in predvsem v IOOF (ne glede na »reci-div< spora, ki se je razvil potem na »no-tranji«, ideološki fronti s Kocbekom) je operativni vodstveni strukturi omogočila, da je Jovanovičev poskus povsem razbila.
Tudi to je ilustriral Kardelj v svojem povojnem komentarju, v katerem je po-vedal, da so po odhodu načelnika Vš zavrgli tudi vsa tista odstopanja od iz-vornih slovenskih zamisli o strategiji in organizaciji vojske, ki so bila rezultat trenutnega verbalnega kompromisa med CK in Jovanovičem.33 Pravilnost stališč, ki jih je zastopalo slovensko vodstvo, pa je, kot pravi Kardelj, kasneje v celoti priznal tudi vrhovni komandant.34
NOV in POS je tako pomlad 1943. leta dočakala s štirimi brigadami (s po 300 do 400 borci vsaka) in z osmimi odredi ter po enim samostojnim partizanskim ba-taljonom in četo, s formacijo torej, ki je bila povsem drugačna od tiste, kakršno
je imel namen oblikovati načelnik vrhov-nega štaba, da bi odpeljal slovensko voj-sko v eksodus.
Karl Marx je v 18. brumairu Ludvika Napoleona zapisal krilatico, da se zgodo-vina, če se ponovi, ponovi kot farsa. Ge-neralpolkovniku Arsu Jovanoviču, načel-niku generalštaba JA, se je zgodilo naro-be. Farsa, ki jo je ob poskusu likvidaci-je slovenske vojske doživel na zimo 1942/ 1943, se mu je dobri dve leti kasneje iz-polnila kot Zgodovina.
33 Prav tam, str. 1206, 3. odst.
34 Prav tam, str. 1204, 3. odst.
6162 nova
Marko Jenšterle Trenutek slovenske mladine
Revolucionarnost in naprednost sloven-ske mladinske organizacije, ki sta se predvsem pokazali na kongresu v Kr-škem, nista prišli tako iznenada, kot bi si to lahko mislili. Predzgodovina je namreč tako dolga in raznolika, da je pri nobeni obravnavi ZSMS ne bi smeli prezreti oziroma bi jo nujno morali imeti ves čas pred očmi.
Kongres v Krškem je bil samo logična posledica prejšnje dejavnosti ZSMS. Za-radi svoje izpostavljenosti (vemo, na kakšen način obravnavamo kongrese pri nas) je naletel na široko publiciranje. Sestavni deli slovenske mladinske orga-nizacije so na zelo zvit način izkoristili formo kongresnega rituala in skozi njo najširši javnosti predstavili svoje pogle-de na družbo ter hkrati predlagali ne-katere radikalne rešitve. V tem se kon-gres ZSMS v Krškem razlikuje od par-tijskega in sindikalnega, saj slednja ni-sta presegla klasičnega obrazca kon-gresnega rituala.
Prvi obrisi sprememb v načinu delo-vanja ZSMS so se začeli kazati že na 11. kongresu ZSMS v Novem mestu, na katerem so se mladi opredelili za front-nost in samostojnost ZSMS. Pri tem je prišlo do prvih nesporazumov. Del mla-dinskega vodstva je sicer sprejel ta na-čelna stališča, vendar v praksi ni bil pripravljen začeti delati po novem, dru-gi del pa je poskušal teorijo preveriti v praksi, ko naj bi se.videlo, koliko ZSMS v razmerju do SZDL in ZK res lahko računa na svojo samostojnost. Kaj kmalu se je pokazalo, da je takšna »odcepitev« od pokroviteljskih družbenopolitičnih or-ganizacij lahko zelo boleča, do česar je konkretno prišlo ob pripravah na pro-blemsko konferenco o podružbljanju SLO in družbene samozaščit^. Prvo gradivo, ki ga je pripravila koraisija za SLO in DS pri predsedstvu RK ZSMS, je bilo po hitrem postopku umaknjeno in v razpravo je šlo »popravljeno«. Kasneje je bila problemska konferenca ocenjena
Leta 1984 so se začele priprave na programsko volilno sejo RK ZSMS, na kateri bi morali mladinci izvoliti vod-stvo po svojem okusu, vendar je, kot se je kasneje izkazalo, ravno na tej seji SZDL samostojnost ZSMS dokončno od-vzela. Pred tem je bila v Mariboru tra-dicionalna mladinska poletna politična šola, na kateri je prvič prišlo v javnost, da so se v nekaterih slovenskih občinah povečali pritiski na mladinsko organiza-cijo, saj so mladinci od drugih družbe-nopolitičnih organizacij dobivali direkti-ve, da za člane predsedstva ne smejo evidentirati določenih imen. Čeprav je opredeljeno, da mora biti ravno eviden-tiranje najširše, se je pokazalo, kako ho-četa ZK in SZDL že v tej fazi volilnega postopka preprečiti vsakršno možnost, da bi v vrhu mladinske organizacije ostali ljudje, ki jima niso po godu.
Ti pritiski so bili samo nadaljevanje že začete čistke, ki se je kazala z odhodom dveh mladinskih mislecev — Igorja Bav-Čarja in Sreča Kirna. Konkretni vzrok za to je bila omenjena problemska konfe-renca, vzroke pa je kasneje Igor Bavčar navedel takole: »-Nekateri, ki smo v bliž-nji preteklosti profesionalno delali v ZSMS, smo imeli veliko težav, ker so nam kar naprej očitali, da neformalno, toda dejansko vodimo vso politiko mladinske organizacije. Lagal bi, če ne bi povedal, da sem imel skupaj z Ijudmi, kot so Mile Šetinc, Srečo Kirn, Bojan Fink in Janez Janša, odločilen vpliv na dejavnost te organizacije na republiški ravni. Vendarle je res, da nam nihče ni mogel dokazati, naj rečem patetično, da nismo imeli za ideje, ki smo jih propagirali, podpore v organizaciji ali da vsega tega nismo po-čenjali s povsem iskrenimi nameni. Po ,najnesrečnejši epizodi', kot je problem-sko konferenco o podružbljanju varnosti in obrambe označil Robert Cerne, nas je bilo nekaj partijsko discipliniranih, na ne-ki način smo bili .odideni' iz ZSMS in z nami je verjetno šel tudi del naših idej,
tudi sicer prekrctnica v razvoju neke politike ZSMS in tudi sedanji mladinski funkcionarji, ko tarnajo nad mrtvilom v občinskih organizacijah, pravijo, da ]e tedaj rniadinsko organizacijo zapustilo mnogo srvv^obnih in zavzetih aktivistov.«1 Na mladinski poletni polU;čni Šoli leta 1984 v Mariboru so uaeleženci javno sprožili vprašanje pritiskov na ZSMS in pri tem konkretno omenili vsaj tri obči-ne — Novo rnesto, Celje in Kamnik, kjer je prišlo do nepravilnosti pri kadrovanju za mladinsko vodstvo. Omenili so tudi posebni pismi, ki sta jih tedanja sekre-tarja CK ZK in RK SZDL poslala med-občinskim svetom in v njih posredovala navodila z vrha. Partija je svoj poseg, potem ko je stvar prišla v javnost, opra-vičevala s tem, da gre za normalno so-delovanje zveze komunistov pri kadrov-skem postopku. Polemika se je nato za-ostrila v časopisju in zvedelo se je, da so v skladu s tema dopisoma (partijski je nosil oznako »zaupno«!) v mnogih občinah od ZSMS zahtevali, da posa-mezne evidentirane črtajo s seznama. Kasneje se je izkazalo, da je bil najbolj sporen Janez Janša, ki so ga ponovno kandidirali za predsednika komisije za SLO in družbeno samozaščito.
Da so govorice o pritiskih povsem ute-meljene, je najbolje pokazala seja pred-sedstva RK ZSMS, ki je bila 19. oktobra 1984 in je trajala skoraj devet ur. Te-danji predsednik mladine Andrej Brvar je napel vse sile, da predsedstvo na kan-didatno listo, ki so jo oblikovali na tej seji, ne bi uvrstilo imen Vojka Tomšiča, Blaža Kujundžiča, Alenke Ivančič, An-dreja Lukšiča in Janeza Janše. Po dol-gotrajnih naporih ostalih članov pred-sedstva so bili nato na kandidatno listo kljub temu postavljeni tudi Alenka Ivan-čič, Andrej Lukšič in Janez Janša. Ker je torej Brvar videl, da je nemočen, se je odločil za nov korak — ob koncu seje je ponudil svoj odstop. Ta odstop je bil se-veda eden od scenarijev za to sejo, pred-sednik pa je z njim v predsedstvo in sploh v ZSMS vnesel nenadno zmedo, v kateri so se, kot se je kasneje izkazalo, bolj
1 Igor Bavčar — K polemiki med To-mažem Mastnakom in Srečom Kirnom.
nova REVIJA
BT
znašle vse druge družbenopolitične orga-nizacije kot mladina sama. Brvar je trdil, »¦da ne more sprejeti odgovornosti za ko-lektivno odločitev in da taka sestava predsedstva grozi, da bo prišlo do kon-frontacije z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami«.
V prizadevanjih, da Janez Janša ne bi ostal predsednik komisije za SLO in DS, je prišlo do takih protislovij, kot je bilo mnenje koordinacijskega odbora za ka-drovska vprašanja pri predsedstvu RK SZDL, v katerem je bilo med drugim zapisano naslednje: »Tovariš Janša je z nesamokritičnim, dolgotrajnim vztra-janjem pri lastnih pogledih na koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši družbi že v doseda-njem delu onemogočal konstruktivno sodelovanje mladih z drugimi odgovor-nimi nosilci nalog na področju SLO in družbene samozaščite tako v republiki kot v federaciji. Njegovo poudarjanje, da pojem podružbljanja tega področja v našem političnem sistemu socialistič-nega samoupravljanja ni opredeljen, ZSMS pa da je edina, ki je s svojo pro-blemsko konferenco opozorila na smeri podružbljanja, je netočno in nesprejem-ljivo. Še posebej, če je poudarjal, da je ZSMS glavni nosilec dejanskega po-družbljanja varnosti in obrambe, ter pri tem zanemarjal vodilno vlogo ZK in frontno vlogo SZDL. PraV tako so ne-sprejemljive usmeritve, da je potrebno podružbljanje tega področja zagotoviti s prenosom funkcij na samoupravne or-ganizacije in skupnosti. Tako ravnanje je prispevalo k temu, da so ostali de-javniki Janševe poglede enotili z odno-som do celotne mladinske organizacije, predvsem pa do njenega vodstva, s či-mer so bile prekinjene vezi za normalno sodelovanje in dialog na tem področju.«2
Na drugi strani je bila dcena predsed-stva RK ZSMS o njem takale: »Janez Janša je uspešno vodil in usmerjal delo komisije za SLO in DS in prispeval k vsebinskim premikom na področju po-družbljanja LO in DS. To je omogočilo problemsko konferenco o podružbljanju varaosti in obrambe. Rezultati dela se odražajo tudi pri ublikovanju predlogov in stališč o spremembah zakona o vojaški obveznosti in animiranju javne razr prave.. .«3
V tej situaciji, ko je bilo očitno, da je med SZDL in ZSMS prišlo do velikega razkoraka, se je nato odvijala volilno-programska konferenca ZSMS — de-legati so z veliko večino podprli Janšo — dokler ni nastopil sam tedanji predsed-nik RK SZDL Franc Setinc in na račun Janeza Janše izrekel kup novih obtožb. Po njegovih besedah vse, kar se dogaja v ZSMS, vodi v osamitev mladinske or-ganizacije, v paralelizem in nazadnje v boj za oblast. Vse skupaj se je ku .čalo s prekinitvijo volilno-programske konfe-rence. Ko se je čez štirinajst dni nada-ljevala, ni bilo nobene dileme. >.. e?.a Janše ni bilo več na kandidatn ^
v štirinajstih dneh so delegati ; ^..> spremenili svoje mnenje in apatično i~-glasovali to, kar jim je bilo ponujeno. Mladinska organizacija je na videz
morda prebrodila enega svojih najtežjih trenutkov, uspelo ji je izpeljati ritual volilno-programske konference, kar naj bi kazalo na njeno ozdravljenje, v res-nici pa so se v tem trenutku mladi prvič zavedli svoje nemoči. Soočeni so bili s procesom, ki jim je bil do tedaj tuj, spoznali so čudne politične vode in pred-vsem neskladje med besedami in deja-nji. ZSMS je bila proti koncu leta 1984 vržena vsaj dvajset let nazaj, kazalo je, da je spet na začetku svoje poti in da ji ne preostane nič drugega kot zvesto izvajanje odločitev »-starejših*« organi-zacij.
Za večino je bil to krut poraz, toda delu mladine je ta »nemoč-« vzbudila ravno obratne občutke, kot sta pričako-vali ZK in SZDL. Tisti del mladinskega vodstva, ki je že po 11. kongresu skušal načeli o samostojnosti in frontnosti pre-nesti v prakso, je ubral novo taktiko, ki se je kasneje na kongresu izkazala za uspešno. Pokazalo se je namreč, da samo načela niso več dovolj. Na tako pomembnih zborih, kot je kongres, j.e treba biti povsem konkreten, zahteve morajo biti jasne, udariti je treba na vseh ravneh. V isti čas sodi nenadno pojavljanje novih družbenih gibanj, pri
katerih je ZSMS ubrala edino možno taktiko — ni jih prepovedala, toda tudi ne takoj sprejela pod svoje okrilje. Novo vodstvo slovenske mladine, ki je bilo izbrano na omenjeni konferenci in ki mu je sedaj predsedoval Robert Cerne, jim je začelo nuditi prostor za njihovo delova-nje. To je bilo v resnici tudi vse, kar so gibanja od ZSMS pričakovala. Nenado-ma se je izkazalo, da mladi niso apoli-tični (kar so pogosto trdile druge druž-benopolitične organizacije, čeprav jim je ravno to ustrezalo) in apatični, temveč samo nezadovoljni s tradicionalnimi oblikami organiziranja Pokazalo se je tudi, da se povsem z.^-^-lajo blokad, na katere so naleteli v ppn Ičnem sistemu, zato svoje pobude in predloge izražajo mimo tega sistema in organizacij, pri če-mer uporabljajo zelo različne oblike de-lovanja. O tem je bilo v eni od prilog Dnevnika napisano naslednje: »Družbe-na gibanja niso organizirana za akcijo, temveč so že s tem, ker obstajajo, oblika družbene akcije. Delujejo po načelih samoorganiziranja, tj. neodvisno od dr-žave oziroma njenih institucij. So druž-bena opozicija državL To pomeni, da se njej nasproti pojavljajo kot dejavnik, ki jo poskuša nadzorovati in omejevati v njene legitimne okvire, nikakor pa noče osvojiti njene pozicije. Na.drugi strani tudi država omejuje gibanje in se z njim konfrontira. Do pravega spopada pa ne more priti, kajti gibanju ni cilj politična oblast kot državi, temveč svoboda posa-meznika in njegovega delovanja.«4
Pomen novih družbenih gibanj je tudi v tem, da so se v njih uveljavili neka-teri odstavljeni mladinski funkcionarji, ki so na ta način ZSMS konkretno poka-zali, kako se je sicer pred jugoslovansko javnostjo odpovedala nekaterim članom, vendar ji ni uspelo (ali pa ni hotela) zavrniti njihovih idej. O tem, da se je mladinska organizacija pripravljena od-ločno postaviti na stran teh mladincev,
kadar so naleteli na težave, je pokazal primer Janeza Janše, ko mu je grozila obravnava pred vojaškim sodiščem. Janez Janša je s svojimi prispevki sodeloval v številki revije Mladina, ki je bila te-matsko zastavljena proti vojaški paradi v Beogradu. Mladina je naletela na hudo obsodbo tako v slovenski kot v jugoslo-vanski javnosti, Janez Janša pa je kmalu zatem prejel obtožnico, ki ga je breme-nila izdajanja vojaške tajnosti. Pričako-valo se je nov slovenski politični proces. Ker je šlo za vojaško sodišče, naj bi potekal za zaprtimi vrati, javnost pa naj bi bila seznanjena samo s tistim, kar bi določila vojska. V tistem izredno kočlji-vem času se je sestala republiška kon-ferenca ZSMS. Namen seje je sicer bil, da se formalno izvoli podpredsednico RK ZSMS, vendar je glavna vsebina prišla pod točko razno, ko so člani republiške konference po temeljiti razpravi sprejeli naslednja stališča:
»Republiška konferenca Zveze socia-listične mladine Slovenije je bila sklad-no z dogovorom posveta predsednikov in sekretarjev OK ZSMS, MK ZSMS, UK ZSMS v Krškem seznanjena s tem, da je vojni tožilec v Ljubljani sprožil postopek pred vojaškim sodiščem proti tovarišu Janezu Janši, ki je v preteklem mandat-nem obdobju opravljal dolžnosti pred-sednika Komisije za SLO in DS pri Re-publiški konferenci ZSMS. V primeru, da se obtožnica nanaša na njegovo de-javnost v ZSMS, potem:
a) RK ZSMS meni, da razčiščevanje teh vprašanj po sodni poti politično ni sprejemljivo, zato to obsoja in meni, da je potrebno obtožnico umakniti.
b) RK ZSMS obenem zadolži pred-sedstvo Republiške konference ZSMS, da spremlja razvoj postopka in ravna sklad-no z drugo točko (a) teh stališč ter o vsem sproti obvešča konferenco.
c) Na koncu Republiška konferenca ZSMS zavrača kot tendenciozno in zlo-namerno vsakršno razlago, ki bi v teh stališčih skušala najti napad na vlogo in pomen oboroženih sil v naši družbi.«5
Toda naslednjega dne se to izredno Važno stališče ni pojavilo v dnevnem ča-sopisju, prav tako kot pred tem ne na radiu ali televiziji. Slovenska politika, oziroma njen vrh, se je odločila za po-polno cenzuro stališča, ki ga je sicer sprejel legitimen mladinski organ. Se enkrat se je pokazalo, da mora ZSMS vedno računati na organizacijo nad seboj in ji prav nič ne pomagajo še tako radi-kalna stališča. To, ali bodo sploh prišla v širšo javnost, je odvisno od nekoga drugega.
Proces proti Janezu Janši je s tem do-bil še bolj temno podobo. Konkretno se je pokazalo, da gre za nečiste posle, pri. katerih pa je prvi in hkrati glavni po-goj — izključenost javnosti. Zadeva je
* Teleks, 8. novembra 1984.
* Isto.
* Nova družbena gibanja pri nas, Dnev-nik, 24. maja 1986.
5 Stališča republiške konference Zveze socialistične mladiine Slovenije, 25. aprila 1985, arhiv RK ZSMS.
52
nova REVIJA
prišla v javnost šele potem, ko je javni tožilec obtožnico umaknil. Toda sloven-ska javnost je za proces zvedela na me-stu, kjer bi to najmanj pričakovali.
V svojem stolpcu v Stopu (!) je namreč Gorazd Suhadolnik objavil prispevek »Janez Janša ad acta« in v njem med drugim zapisal: »Osemnajstega je bila na Radiu Študent oddaja, poimenovana po bivšem članu predsedstva RK ZSMS (dve leti je predsedoval komisiji za SLO in DS ter bil tvorec ,koncepta podružbljanja' ,omenjega agregata' — bistveni del je pomenil predlog za skrajšanje vojaškega roka) oziroma po bivšem uslužbencu IS SRS (v tej službi je dobil odpoved kma-lu potem, ko je njegova kritika parade, objavljena v Mladini, izzvala besneče časopisne komentarje na zvezni ravni).
V oddaji smo slišali, da je vojaški tožilec v Ljubljani zaradi informacije, ki jo je podpisal isti avtor, objavljene v isti šte-vilki Mladine (informacija se je nana-šala na skrajšanje vojaškega roka), uve-del preiskovalni postopek, ki se je končal pri vioženi obtožnici. Vse to je trajalo dobre tri mesece, javnost pa je bila ,\z-ključena'. Potem je vojaški tožilec obtož-nico, po kateri naj bi obtoženi izdal vo-jaško tajnost, brez obrazložitve umak-nil.«8 r
ZSMS je torej ob koncu vendarle »zmagala«, toda zmaga je bila dobljena na diplomatskem področju, to ni bila zmaga celotne mladinske organizacije. Ta je bitke začela dobivati precej kasne-je, vendar lahko trdimo, da tudi zaradi teh diplomatskih potez, v katerih se je morala RK ZSMS včasih tudi pokoravati in umikati.
Vse to so bili temeljni kamni, na ka-terih se je gradil 12. kongres ZSMS, ki je bil od 4. do 6. aprila 1986 v Krškem. Ze v samih pripravah nanj je bilo naj-večkrat poudarjeno, da bo to nadalje-vanje kongresa v Novem mestu, na ka-terem je ZSMS ugotovila, da je naša družba v hudi krizi (v tistem času se namreč o tem še ni smelo govoriti). Se-daj je bila kriza na dlani in zato se je od mladine pričakovalo, da bo poskušala iskati poti iz nje. Večkrat je bilo ome-njeno, da bosta na kongresu potrjeni samostojnost in frontnost ZSMS, iz če-sar je bilo mogoče sklepati, da bodo mla-di ponovno poskušali ugotoviti, kolikšna je njihova moč v naši družbi. Zato je Robert Cerne v svojem uvodnem govoru na kongresu dejal, da so dokumenti za 11. kongres v Novem mestu nastajali v času opredeljevanja globalnih družbenih vzrokov krize. oziroma v času soočanja z zavestjo, da naša prihodnost ni nekaj vnaprej danega. Glavni namen teh do-kumentov je bil razkriti ozadje krize; Vprašanje vključevanja mladinske orga-nizacije v preseganje nastalih razmer pa je bilo šele drugotnega pomena. O prejš-njih dokumentih in prejšnjem kongresu je Černe dejal tudi, da v njih ni bila opredeljena bojna taktika ZSMS za pre-vlado samoupravljanja nad etatizmom. Pri tem je nadaljeval: »Pa saj to tudi ni bilo možno, kajti nastati so morale šele družbene razmere, v katerih je bilo to sploh mogoče. Le-to so potrdile tudi kon-*--f ¦ ¦•- - -f '-•¦¦ -rrtiv. ™* 11 kemgres
ZSMS, pa tudi nekatere kasnejše kon-frontacije, na primer vprašanje o po-družbljanju obrambe in varnosti, če izbe-rem najnesrečnejšo epizodo. Zgodovinski proces, dialektika obstoječih odnosov družbenih sil namreč na prevelike, četudi včasih pravilne zahteve odgovori z veli-kim in trdnim ,NE'.
Iz teh konfrontacij je organizacija iz-luščila dva velika nauka:
— da je troba vedno nastopati skupaj z drugimi naprednimi silami, m sicer v kontekstu obstoječe, z ustavo določene organiziranosti družbenih odnosov,
— da je treba ravno zaradi tega, da zgodovina spet ne odgovori s trdnim ,NE', pa tudi zaradi prej omenjenega zavezništva, naše zahteve postavljati si-cer ostro, toda stvarno in razumljivo.
Kot že rečeno, šola, skozi katero je šla organizacija, ni bil zgolj tridnevni se-minar z večurnimi zabavami, bila je sko-raj dveletni proces, v katerem je pod udarci plahnelo navdušenje, v katerern so velike in dobre načelne diskusije ka-zale svojo neučinkovitost, v katerem sta rastla apatija in oportunizem.«7
Same razprave na komisijah so po-kazale, da je mladina kongres vzela kot novo priložnost za nastop v družbi. Kon-struktivnih predlogov je bilo izredno ve-liko in bilo je očitno, da bodo morali najti mesto tudi v končnih stališčih. Toda ko so bili na zadnjem plenarnem zase-danju prebrani predlogi sklepov, stališč in pobud 12. kongresa ZSMS (ki so jih nato v razpravi delegati še zaostrili), je postalo jasno, da so mladi pobudo za kon-kretne zahteve vzeli zares. Tako so na primer predlagali javne razprave o ne-posrednih volitvah, spremembah kazen-skega zakona SFRJ (bili so za ukinitev smrtne kazni in tistega dela člena 133, ki govori o verbalnem deliktu), zavzeli so se za legalizacijo stavk, predlagali formiranje neodvisne skupščinske komi-sije strokovnjakov, ki bo na podlagi no-vih dejstev proučila vse možne učinke velikih kapitalnih investicij, zahtevali takojšnjo revizijo osnovnih ciljev usmer-jenega izobraževanja itd. V sami razpra-vi so predlagane sklepe še dodatno pre-cizirali in tako pri sklopu, kjer so govo-rili o kapitalnih investicijah, konkretno povedali, da to zadeva TGA Kidričevo in jeklarno na Jesenicah, v sklopu, kjer so ostro obsodili vse oblike ukinjanja raziskovalnih institucij, so to ilustrirali s primerom ukinjenega raziskovalnega centra za razvoj samoupravljanja pri re-publiškem svetu zveze sindikatov. Pri pobudi za razpravo o »-ugovoru vesti« so vnesli še zahtevo po ukinitvi ponavlja-jočih se kazni za tiste, ki so obsojeni znradi odklonitve služenja vojaškega ro-ka. Na kongresu je mladina tudi zahte-vala, da se pobude za legalizacijo imena in dejavnosti skupine Laibach nemudo-ma realizirajo.
Slednja zahteva je poleg predloga za razpravo o civilnem služenju vojaškega roka prva naletela na hude napade. Pri tem je zanimivo, da so bili oblikovalci stališč toliko previdni, da so v večini primerov predlagali le razprave in se sa-r*" r»n- nekaterih mestih odločno zav^U
za posamezne stvari. Tak primer je bil Laibach, kjer se je pokazalo, da je mla-dina naveličana dolgotrajnih prošenj za ureditev statusa in delovanja skupine, zato je na kongresu postavila brezkom-promisno zahtevo. Ta se je konkretno izpolnila v Laibachovem koncertu v Fe-stivalni dvorani, s katerim je bila očitno dosežena zmaga nad tistim krogom, ki se je srdito zavzemal za prepoved Lai-bacha.
S kongresom v Krškem je slovenska mladina očitno prevzela iniciative za iz-hod iz družbene krize v svoje roke. Zgo-dilo se je, da je eden od delov fronte »prekršil« nenapisano pravilo in ni več čakal na dovoljenje avantgarde za spro-žanje delikatnih vpračanj. S kongresom je bila postavljena pod vprašaj teza o ZK kot avantgardi delavskega razreda, saj se je izkazalo, da v tem trenutku na-ziv bolj pristaja ZSMS. ZSMS je namreč stopila nekaj korakov pred ostale druž-benopolitične organizacije in začela odpi-rati prostor. Drugim organizacijam ni preostalo drugega kot to, da so skušale pod svoje okrilje čimprej sprejeti čim večji del mladinskih pobud in si na ta način ohraniti vsaj še nekaj ugleda. Ta-ko se je zveza komunistov nenadoma začela zavzemati za legalizacijo stavk, njen predsednik pa je za svojo sprejel tudi pobudo za ureditev statusa ugovora vesti v naši družbi.
Zanimivo pri tem je bilo, da je bil
kasnejši kongres zveze komunistov Slo-
Venije dokaj neopredeljen glede mladin-
skih izzivov. Partija mladine ni napad-
la, vendar tudi ne odločno podprla. Do
absorbiranja mladinske miselnosti je pri-
šlo šele kasneje, ko je bilo očitno, da
Jugoslavija niti zdaleč ni pripravljena
sprejeti slovenskih mladinskih pobud in
se je na slovensko mladino usul plaz naj-
različnejših obtožb. Tedaj so tudi ostale
družbenopolitične organizacije v Slove-
niji začutile, da se ne »streže« samo
po življenju slovenske mladine, ampak
Slovenije. Upravičeno bi lahko dejali,
da je šla slovenska mladina glede Jugo-
slavije po kostanj v žerjavico. Bila je
poskusni zajec, na katerem se je nena-
doma lahko dalo razbrati odnose in raz-
.mišljanja, ki vladajo v naši državi. Raz-
merje med Slovenijo in Jugoslavijo je
najbolje opazovati skozi podobo kongresa
ZSMJ, ki je bil od 12. do 13. junija 1986
v Beogradu. Pričakovalo se je sicer, da
bodo nekateri slovenski predlogi na njem
naleteli na nerazumevanje in ugovore,
vendar je bil sam potek presenetljiv tudi
za poznavalce dogajanj.v ZSMJ. Sloven-
ska delegacija se je dobro pripravila
na kongres, saj se je zavedala, da lahko
na njem nekaj doseže samo z močjo ar-
gumentov. Izkazalo pa se je, da drugih
delov Jugpslavije ti ne zanimajo. Na
kongresu so namreč nad argumenti pre-
vladala čustva, slovensko mladino se je
skušalo prikazati kot diverzantsko sku-
9 Gorazd Suhadolnik — Janez Janša ad acta, Stop, 23. maja 1985.
7 Govor Roberta Cerneta na IL. kongre-su ZSMS v Krškem, Delo, 5. aprila 1986.
nova REVIJA
53
pino, ki skuša razrušiti Jugoslavijo. Se-veda je bila pri tem prebrana peticija v imenu 800 študentov ljubljanske uni-verze (v kateri se je zahtevalo ukinitev štafete mladosti in zaključne prireditve na štadionu JLA v Beogradu) samo vži-galica, ki je sprostila nakopičeno so-vražno nastrojeno energijo proti sloven-skemu »paketu«.
Naloga zveznega mladinskega kongre-sa naj bi bila po mnenju večine pred-vsem v tem, da potrdi enotnost Jugosla-vije, delegatov pa niso zanimala eksi-stencialna vprašanja posameznih narodov niti jugoslovanske družbe v celoti. V ospredje je stopilo priseganje na svetle ideale iz zgodovine, velike like, nacio-nalne simbole itd., izhodi iz globoke druž-bene in politične krize so mlade zanimali le v toliko, da so ugotavljali število ne-zaposlenih po posameznih republikah, niso pa bili pripravljeni storiti koraka k drugačni miselnosti, kar je prvi pogoj za kakršnekoli spremembe. V uvodnih besedah prcdsednice jugoslovanske mla-dine Silvije Zugič-Rijavec je sicer bilo nekaj tonov, ki so kazali na zavest o
nujnosti korenitih sprememb, vendar so sami dogodki na kongresu pokazali, da je na jugoslovanski ravni med besedami in dejanji še vedno velik prepad.
Kongres naj bi na vsak način poka-zal, kako zdrava večina lahko zmaga nad »pokvarjenim« manjšim delom. V tem smislu je treba brati tudi nekatera poročila in komentarje po samem kon-gresu. Poročevalci so sicer ugotavljali, da je prišlo do hudega razcepa v jugoslo-vanski mladinski organizaciji, vendar naj bi ob koncu na kongresu zmagala enot-nost. To z drugimi besedami pomeni, da naj bi bil slovenski del mladine v Beo-gradu »poenoten« z jugoslovanskim. Ta-ko je na primer beograjska Politika svo-je bralce seznanjala o dogodkih na kon-gresu z naslednjimi značilnimi naslovi: »Zajednički jezik mladih-«, »-Treba nam jedinstvena armija-«, »Potvrdeno jedin-stvo omladine+s «-Cilj nam je isti«, «-Raz-like ne znače nejedinstvo-«, »Za jedin-stvenu Jugoslaviju«,8 medtem ko v osred-njih slovenskih dnevnikih lahko zasle-dimo drugačne poudarke v naslovih: »Slovenski predlogi — izzivi brez odme-va«, »Opustiti preživeto«, »Kaj hočejo ti Slovenci?«, »Kongres različnih stališč«, »Veliko polemik na plenarnem zasedanju 12. kongresa ZSMJ«.9
Kongres v Beogradu je bil značilen predvsem po pomanjkanju osnovne kul-ture dialoga. O tem je v svojem komen-tarju v Delu 2arko Rajkovič pisal na-slednje: »Pomanjkanje elementarne kul-ture dialoga je tudi tokrat jasno poka-zalo, da je- veliko takih, ki namesto po argumentih posegajo po lepljenju poli-tičnih etiket. Tiste, ki dvomijo o upravi-čenosti .štafetnega maratona', razglašajo za nasprotnike Tita, čeprav prav ti vedo, da bo naši državi mogoče pomagati samo z delom. V nasprotju z njimi pa oni .nesumljivi' svojo privrženost pridobit-vam revolucije še vedno bolj izkazujejo z besedami kot z dejanji.
Prav gotovo je lažje samo prisegati
kot delati. Ce je že tako, pa se je zares treba vprašati: ,Kaj hočejo ti Sloven-ci?'«<10
Na kongresu ZSMJ je bila zavrnjena večina slovenskih predlogov, delegati so se spraševali tudi o legitimnosti sloven-skega kongresa; o tem, da je peticija za ukinitev štafete tako in tako sarao mne-nje osemsto ljubljanskih študentov, pa so bili sploh popolnoma prepričani. Na drugi strani so ravno ti »predstavniki-« baze na svojih republiških kongresih naj-večkrat ugotavljali, kako je mladinska organizacija odtujena od svoje baze, ka-ko je njen največji problem v forum-skem delu in karierizmu itd. Toda na kongresu so bile te ugotovitve nepo-membne.
Jugoslovanska mladina je pokazala po-polno nepripravljenost za pogovor o de-likatnih temah, ponujene razprave so bile zapečatene z najbolj banalnimi vpra-šanji, kot na primer, ali zavzemanje za ukinitev smrtne kazni pomeni tudi, da bi bilo treba osvoboditi Artukoviča, in drugo. Predlogi, ki so prihajali iz ust ne-slovenskih delegatov, so bili tudi, da naj Slovenija počaka v svojem razvoju in ko jo bodo dohiteli nerazviti, potem bomo šli skupaj naprej^
Kongres ZSMJ je bil zato fiasko za slovensko mladino, vendar je na njem nekaj vseeno dosegla: povsem jasno se je pokazalo, kakšno je razmerje v Jugo-slaviji, mladinci iz drugih republik so bili zaradi konkretnosti slovenskih sta-lišč prisiljeni. obelodaniti svoja stališča. Na mizo so bile položene odprte karte, iz katerih se je lepo videlo, kje so argu-menti in kje čustva.
Dogodki po kongresu so pokazali, ka-ko mnogim pogrom na Slovenijo na njem še ni bil dovolj. Tako se je na primer skušalo zaustaviti tudi razpravo o civil-nem služenju vojaškega roka. To je bil namreč eden redkih (če ne celo edini) predlogov slovenskih delegatov, ki ga na zveznem kongresu niso odločno zavrnili. Na koncu so namreč oblikovali sklep, da so vprašanja ugovora vesti prisotna v naši družbi, vendar naj o možnostih za civilno slu^cnje voj^k°"~; •••':". ra?prnv-ljajo v ustreznih strokovnih organih. Mladinska organizacija pa se bo po svo-jih močeh vključevala v razpravo in jo tudi ves čas spremljala. Ko pa je pred-sedstvo slovenske mladine pripravilo predlog za razpravo o civilnem služenju vojaškega roka, so drugi nenadoma po-zabili na ta sklep kongresa. Predsedstvo ZSMS so pozivali na odgovornost, kar je sprožilo razpravo v SZDL, ne da bi pred tem obvestilo konferenco ZSMJ, razprava je bila nato nenadoma zaklju-čena, čeprav se sploh ni začela. Jugoslo-vanska mladina je pozabila na kongresne sklepe, toda slovenska se jih je še vedno držala. To je bilo očitno ob primeru štafete mladosti, kjer je na primer uni-verzitetna konferenca ZSMS zavzela jas-no stališče (v skladu s peticijo, prebrano na zveznem kongresu), v katerem je za-htevala ukinitev štafete. Stališče je pre-verila tudi v bazi, saj je na ljubljanskih fakultetah potekala študentska samood-ločba, ob kateri se je prek 7000 študen-tov izjasnilo proti štafeti.
Ne smemo pozabiti na znamenito štu-dentsko akcijo »tesanja štafete« na Pleč-nikovem trgu, ki jo je RK ZSMS obso-dila. ZSMS kljub akcijam, kot je zavze-manje za civilno službo, žal še vedno ni sposobna radikalno prelomiti z nekate-rimi simboli. Med te vsekakor sodi šta-feta. Na njenem primeru se je jasno pokazalo, kako si vodstvo slovenske mla-dine ne upa svoje baze povprašati za mnenje (tako kot je to storila UK ZSMS), saj utemeljeno obstajajo predpostavke, da bi se večina slovenskih mladincev od-ločila proti štafeti. S tem bi se seveda odnosi med ZSMS in ZSMJ zaostrili do skrajnosti, vendar bi imela ZSMS pri svoji odločitvi za ukinitev štafete naj-boljši argument — stališče baze.
Ker se je vodstvo organizacije delikat-nega položaja dobro zavedalo, se je od-ločilo za kompromis: štafeta naj bi kre-nila s Triglava, nato pa bi bila v Slove-niji ves čas na enem mestu. Pri tem je treba opozoriti, da je tudi Triglav simbol in kot tak ne more biti protiutež dose-dnniim srrnnriipm odhoda štafete. če-tudi naj bi bila s tem prepreeena spek-takularnost in množičnost odhodne pri-reditve. Oboje bo namreč nadomeščeno s pomočjo množičnih medijev. Znova pa se je izkazalo, da enotna jugoslovanska mladina nima posluha niti za najmanj-še premike, ki jih želi storiti ZSMS. O tem nas prepričuje letošnji scenarij za zaključno prireditev na štadionu JLA, ki je še vedno oblikovan v starem duhu, pa tudi nasprotovanje zveznega odboraza proslavo dneva mjadosti, ki od slovenske mladine zahteva, da mora štafeta tudi vseh sedem dni, ko je v Sloveniji, po-tovati iz kraja v kraj.11
Zato lahko rečemo, da je ZSMS po-novno v položaju, ko bo morala dobro premisliti naslednje korake, saj ji grozi, da na lahek način zapravi pridobljeni
8 Politika, 14. in 15. junija 1986.
• Dnevnik in Delo, 14. in 16. junij 1986.
10 Zarko Rajkovič — Kaj hočejo ti Slo-venci?, Delo, 14. junija 1986.
11 Pričujoči prispevek nastaja v času, ko še ni povsem jasno, kako se bo razpletel problem v zvezi z odhodom štafete iz Slo-venije. Delo je 26. februarja objavilo Tan-jugovo poročilo, da je zvezni odbor za pro-slavo dneva mladosti sklenil, da štafeta po prihodu s Triglava ne bo mirovala sedem dni v Bohanju in da ne kaže pretrgati do-sedanjega običaja, ko štafeto na njeni poti pozdravi kar največ mladincev. Odbor je pozitivno ocenil tudi scenarij za prireditev v Beogradu, čeprav je imela ZSMS na svo-ji zadnji sejd predsedstva nanj precej ute-meljenih pripomb. Potem je prišlo do afe-re s plakatom za dan mladosti, posledica le-te pa je bila, da se je ZSMS spet po-korila nekaterim zveznim zahtevam. V Delu z dne 5. marca 1987 lahko beremo stališče MK ZSMS, ki tudi zahteva, naj bi štafeta ne mirovala v Bohdnju, ampak v posameznih slovenskih regijah, kar se-veda z drugimi besedami pomeni, da bo potovala. Bralci tega prispevka bodo imeli nrod o-rv. že iT?"^j5'-> ^Mkn o 7SMS. ^rv bo tedaj štafeta že za namri, ravnu njen odhod pa bo pokazal, kolikšna je današnja moč ZSMS znotraj ZSMJ.
54
nova REVUA
ugled.. Zveza komunistov je namreč ubra-la edino taktiko, ki ji je preostala. Za svoje je vzela nekaj najbolj izpostav-ljenih mlaekmskih stališč. Na eni strani je to dobro znamenje, vendar se lahko vse skupaj (če se že ni) spremeni samo v testiranje jugoslovanskih razmer preko mladine. Sama vsebina mladinskih po-bud je prL tem povsem drugotnega po-mena, karqpa se ne bi smelo zgoditi, saj je ravno zafadi nje ZSMS našla pot do svoje baze.^ŽSMS se mora ves Čas zave-dati, da alternativna gibanja niso njen proizvod. Nastala so mimo in izven nje, ona je bila le prva organizacija, ki jim
je ponudila zatočišče. Množice, ki so se na primer ob kongresu v Krškem ali na mladinskem festivalu v Novi Gorici zbi-rale pred dvoranami, v katerih se je od-vijal vsebinski del obeh prireditev, so tja prišle predvsem zaradi rokovskih kon-certov, stojnic in predvsem dogodkov na cesti. V nekem trenutku so se torej ZSMS in spontana gibanja združili, vendar to ne pomeni, da bi enako razmerje lahko trajalo v nedogled. V tistem trenutku, ko bodo mladi, ki so se odločili za ne-formalne oblike delovanja, začutili, da sama mladinska organizacija ne stoji več trdno za svojimi stališči, se bodo od nje
oddaljili. Odstopanje ZSMS od teh opre-delitev bi zato pomenilo njeno ponovno vračanje v obdobje odtujenosti od baze, v katerem bo živela mirno, a povsem nepomembno življenje.
Pot naprej ni prav nič lažja, kot je bila dosedanja. Vzponi so še strmejši in potrebne bodo odločitve, ko se bo neka-terim svetim stvarem treba odpovedati, pa čeprav si s tem ZSMS nakoplje na glavo mednacionalne težave. Dokler so vsi »kompromisi« ugodni le za eno stran, ni mogoče pričakovati, da bi se podpora, ki jo v tem trenutku slovenska mladina daje svoji organizaciji (in njenemu vod-stvu), še krepila.
Yugoslavia's Security Dilemmas ali država na dražbi
Glasilo vplivnega londonskega instituta za stratcfike razisknvo The Journal of StratCflic^Studies (London) jo sept. 1985 priobčilo članok Marka Milivojeviča Yu-{jo.ilavia'f{ Security Dilemmas and the Wcst. Ker mnonje, izražono v tem se-Htavku, oboncm nntfovarja k dejanjem, ki bl lahko, <*o bi bila sprožena, povzro-filn noizmorno tragično in rušilno poslo-dico za na^o državo in njono okolicn, sc nnm zdi nujno potn-hno nd/.vati se v. opo/.orilom na zclo vcrjeten razvoj do-tfodkov v .hignslaviji, ki bi slcdili vsa-kršncmu voja.škomu oziruma pučistične-.nui rošovanju jugoslovansko krize.
Vo zolo poonostavljimi analizi pogla-vitnih vidikov zunanjo in notranjo var-nosti Jugoslavijo in po dokaj tnčni ugo-tovitvi, cla ji* obrambna sposobnost te državo ob vsom varovalnem kiitju s stra-ni Zahoda predvsem odvisna od njene notranje trdjiosti, so pisec loteva pro-gno/ mogučvga razvoja jugoslovanske kri/.o in i/. te tudi izpeljuje svoja pripo-ročila za politieno in vojaško strategijo Zahoda do Jugoslavije.
1'isec razmišlja nckako takolo: Ker ZK.I ni bila sposobna rošili nacionalnega vprašanja in jo doccla podlegla »nacio-nalističnim« oziroma »lokalnim« vplivom — njena ratvpljcnost samo odraža etnič-ne spore znotraj državc — je ogrožena integritcta države in s tem tudi poglavit-ni nosilec strateškega intercsa Zahoda v tem delu sveta, zakaj ta intores se po piščevcm mnenju naslanja na temeljni postulat, ki se glasi: integriteta Jugo-slavije za vsako ceno. Kcr pa je po sodbi pisca edina državotvorna sila, ki je še sposobna ohraniti Jugoslavijo v kohe-rentnem stanju, jugoslovanska vojska, se spričo izkazane nesposobnosti ZKJ sam po sebi japnuja sklep, da si bo jugo-slovanska-kriza slej ko prcj poiskala iz-hod v vojašk_em posegu in da si kakšne druge razumne rešitve tudi ni mogočc misliti. Zatp naj bi Zahod v imenu svo-jega strateskega interesa tako rešitev - podprl, se pravi nudil bodoči hunti na oblasti potrebno finančno kritje, pred-vsem v obliki vojaške pomoči.
Navajamo nekaj najznačilnejših odlom-kov iz zadovnega članka.
Komunistični politični ustroj ni uspel rešiti nacionalnega vprašanja in se zdi, da ni sposoben najti izhoda iz gospodar-ske krizu, ki muči Jugoslavijo v sedanjem času. Glcdc na visoko decentralizirano naravo političncga ustroja ter velikih mnenjskih razlik, ki obstajajo znotraj ZKJ o tom, kako najboljc rcšiti sedanjo gospodar.sko krizo, si jo tc/.ko predstav-ljati, kako bo to krizo rešila ZKJ. Za-upanjc Ijudstva v sposobnost ZKJ za re-šcvanjo tch problemov jc nepopravljivo zmanjšano.
Očitna nesposobnost ZKJ za reševanje nacionalncga vpra.šanja ter še bolj eko-nomska kri/.a sta privedli do porasta po-litičncga vpliva jugoslovanske vojske, zlasti šo po dogodkih lcta 1971 na Hrva-škem in tistih leta 1981 na Kosovem. V tem ko je vojska najmočnejša opora ZKJ, je obenem tudi »državi najbolj vdana skupina«. Njcna lojalnost je brez-pogojna, večna in ni bila nikdar vpraš-ljiva vse od zadnjo vojne. Tega pa ni mogoee reči za ZKJ. Ohranitev državne enotnosti in preživetje jugoslovanske države v njenih sedanjih mejah, to jo primarno poslanstvo jugoslovanske vojske. Vso od konca druge svetovne vojne izpolnjevanje tega poslanstva ni bilo v nasprotju z vojaško podporo ZKJ in monopolu njene politične oblasti. S tem pa seveda ni rečeno, da bo tako raz-merje prevladovalo tudi v prihodnosti.
V Jugoslaviji je nelagodno razmerje med ZKJ in vojsko še posebej akutno zaradi samoupravljanja in .očitne nespo-sobnosti političnega sistema za reševa-nje nacionalnih in ekonomskih proble-mov. Medtem ko je politični sisterfl de-centraliziran, je vojska še vedno centra-lizirana, hierarhična in po naravi stvari nedemokratična. Teritorialna obramba, četudi izvirno zamišljena kot decentrali-zirana struktura, se je po letu 1980 vse bolj centralizirala in se po načinu orga-nizacije bistveno ne razlikuje od JLA. Njene poudarjene vrednote so disciplina, enotnost, red in pripravljenost na upora-bo sile pri reševanju političnih proble-
inov. Poudarjanje teh vrednot s strani vojaških starešin ter politično vplivnih organizacij, kot je Zveza borcev, je bilo v Jugoslaviji vedno navzoče, toda zadnji čas vedno pogosteje v širšem kontekstu gospodarske, politične in kulturne krize. Govorice o >>jugoslovanskem Jaruzel-skem« se vedno bolj širijo.
Če vojska prevzame oblast, je komaj verjetno, da bi bil državni udar nekrvav, kakor na Poljskem leta 1981. Ce bi bil odpor znaten, in bi vojska želela dati nepozabno lekcijo določenim republikam in pokrajinam, bi temu sledilo obsežno puščanje krvi. Neusmiljeni nastop vojske na Kosovem leta 1981 in poslej ter sila ljudskega odpora proti vojski na Koso-vem opozarjajo na zlovešči precedens.
Ker je sposobnost Jugoslavije za ob-rambo pred zunanjo invazijo najtesneje povezana z njenim notranjim političnim razvojem, mora Zahod podpreti tisto smer političnega razvoja, ki bo zagotovil preživetje Jugoslavije kot države. Ce bo notranji politični razvoj privedel do si-tuacije, v kateri bi morali izbirati med množičnimi nemiri — ki so vse bolj ver-jetni — in vojaškim režimom, tedaj bi tak režim po sili razmer tudi prevzel oblast. Tak razvoj stvari bi bil iz razlo-gov realne politike vreden podpore Za-hoda. Naj dodamo, da bi bilo koristno glede na dolgoletno propagando o odlikah obstoječe politične ureditve v Jugoslavi-ji pripraviti zahodno javno mnenje v celoti in tvorce zahodne politike še pose-bej na veliko verjetnost vojaškega reži-ma v Jugoslaviji nekje v bližnji prihod-nosti. Ne bi smelo biti presenečenj ob prihodu takega režima na oblast.
Predvsem pa, če bi se v Jugoslaviji izvršil vojaški udar, bi se moral Zahod nanj odzvati z odobravajočim razumeva-njem nujnosti takega razvoja v tej de-želi.
Tako snubljenje bi lahko mirno pre-zrli in ga uvrstili med izpade kake pre-ganjavično bolne zgodovinske nostalgije, če ne bi pričujočega sestavka objavila revija s tako izvedenskim ugledom, kot je londonski The Journal of Strategic Studies. Kako pa naj drugače sodimo o sugestiji, ki povsem odkrito nagovarja odločujoče na Zahodu, naj podpro voja-ški prevzem oblasti ter politično in ma-
ncvaREVIJA
55
terialno krijejo tudi vso verigo posledic, ki bi pri tem nastopile, se pravi tudi odstranitev, tj. masakriranje, nosilcev nacionalne identitete pri posameznih narodih, da bi tako okrepili koherenco jugoslovanske države? Pisec namreč s strani pučistične vojske pričakuje kot nekaj povsem naravnega »lekcijo repu-blikam in pokrajinam, ki naj si jo le-te zapomnijo za zmeraj«.
povsem odveč se je spraševati o mo-ralni vrednosti nagibov, iz katerih se vse preočitno kažejo simptomi tiste bal-kanske norosti ali tiste morbidne vere v zgodovinsko poslanstvo genocidnega iztrebljanja, po katerem so znane tudi moderne balkanske razmere. (Dogodki leta 1903 v Beogradu, srbsko iztrebljanje albanskega življa v času balkanskih vojn, umor hrvaškega voditelja Radiča leta 1928, umor kralja Aleksandra, mno-žična etnična in ideološka obračunava-nja v letih 1941—1945, pomori ob koncu vojne...)
Vendar pustimo moralno in psihološko plat omenjenih sugestij in se čisto hlad-no in racionalno vprašajmo, kaj lahko nam vsem, pa tudi na Zahodu, katerega interesi so piscu Milivojeviču tako sveti, po vsej verjetnosti nakoplje prikrit ali odkrit vojaški udar v sedanji Jugoslaviji. Kar zadeva generalno smer, moramo kar naravnost in brez odlašanja napovedati, da bi vojaški udar, podobno kot tisti iz marca 1941, obrnil vse tekoče procese v Jugoslaviji v nepovratno katastrofalno smer.
Jugoslavija je eno samo kot država, vendar ni ena kultura in še manj enovi-ta civilizacija. Kar je bilo kdaj izvirne kulturne kreacije na tem prostoru — o civilizacijski izvirnosti je težje govoriti — jo je navdihnilo narodno in versko ču-stvovanje ter, zlasti v novejšem času, hrepenenje po utemeljitvi identitete vsa-kega posameznega naroda. Vsakršno »državotvorno« odpravljanje in zatiranje etničnih skupnosti, kakršne je izobliko-vala kultura, zato da bi krepila koheren-co države Jugoslavije, tudi v sedanjih razmerah pelje v popolnoma nasprotno smer od tiste, ki bi jo hoteli doseči uni-taristični državotvorci.
1. Predvsem se zdi, da je pisec s svo-jimi nostalgičnimi prizadevanji zaobno-vo velikosrbskega varuštva nad Jugo-slavijo, in sicer z vojaško hunto, nekako zamenjal strani neba. Jugoslovanski vo-jaški puč ali vojaška oblast v nobenem primeru ne bi mogla biti delo kakšne desnice, kakor se je to zgodilo v Turčiji, ki jo pisec postavlja za zgled oziroma za nekakšen vzorec, po katerem naj bi poteklo tudi pričakovano reševanje jugo-slovanske krize. Jugoslovanski oficirski kader, zlasti višji, je domala ves v član-stvu komunistične partije, razen tega pa ta kader niti ne prikriva, da je kot par-tijsko članstvo izrazito dogmatsko orien-tiran. Kar je imel Tito težav z generali in oficirji, jih je imel najveČ zaradi nji-hove prosovjetske usmerjenosti, in to vse od leta 1948 naprej.
Prvi cilj, ki bi ga hotel doseči kak vo-jaški prevzem oblasti v Jugoslaviji, bi bila tako imenovana obnova partije, ki je zdaj, predvserti po mnenju vojaške
srenje, razpadla na osem partij. Glavno dejanje te obnove bi bilo seveda totali-tarno poenotenje parjije, kajpak nasilno poenotenje, kot se pač teh stvari lotevajo vojaki. To bi bila vnovična vzpostavitev strogo centralizirane komunistične parti-je, in sicer po leninističnem načelu tako imenovanega demokratičnega centraliz-ma ali, povejmo naravnost, po sovjetskem vzorcu. Le na ta način bi namreč kaka povsem levičarska vojaška diktatura lahko prišla do nujno potrebne politične podlage, ki bi temu podvigu lahko zago-tovila vsaj navidezno trdnost in trajnost. Vojaška diktatura je praviloma kratko-ročno stanje, ki samo pripravlja prehod v eno izmed širše uveljavljenih oblik politične ureditve.
Generali ne slovijo po kaki veliki poli-tični invenciji, tako da niti ni potrebno kaj dosti ugibati, za kateri uveljavljeni vzorec bi se odločili jugoslovanski gene-rali, ko bi prevzeli tudi politično oblast, saj skorajda ne bi imeli druge izbire kot
vrnitev k vzhodnoevropskemu centralno-planskemu gospodarskemu modelu in k sovjetskemu vzorcu državne ureditve. Res se noben, tudi najtrši leninistični re-žim ne brani zahodnega denarja, toda vsak tak režim se pred strukturalnimi vplivi zahoda ljubosumno varuje z admi-nistrativnimi zaporami. Kazalo bi se torej vprašati, ali Zahod s podporo jugoslovan-ski hunti ne bi dejansko financiral re-sovjetizacije Jugoslavije?
2. H gospodarski neučinkovitosti cen-tralnoplanskega modela, od katerega si tudi nekateri zelo vplivni prestolniški krogi obetajo okrepiti koherenco Jugo-slavije, pa lahko prištejemo še dejstvo,. da bi bil nosilec in vzdrževalec take ure-ditve izrazito zaostali vzhodni, nekdanji turški del države, katerega interesno središče je Beograd, ki je prestolnica države in obenem zato tudi toliko manj dejansko središče države kot celote. Kaj se zgodi, če pogoje gospodarskega in družbenega razvoja kake države nareku-je njen zaostali del, si ni težko predstav-ljati; to si lahko ogledamo na primeru Romunije. Razumljivo je, da bi opisana smer dogajanja, se pravi popolna pre-vlada zaostalejše sredine, povsem uničila gospodarsko sposobnejši, produktivnejši (nekdanji avstro-ogrski) del države, ki lahko uspeva le z veliko mero avtono-mije. In to je tudi tisti resnični cilj ju-goslovanskih unitarističnih aspiracij: za vselej »odstraniti-« motilce unitaristične zazrtosti v vodilno in »državotvorno« vlogo v Jugoslaviji in za vselej nadome-stiti produkcijsko inferiornost s popol-no politično premočjo, ki omogoča ne-omejeno (centralistično) zaseganje sred-stev.
Toda tudi milijarde sredstev z Zahoda bi v razmerah vojaškega režima ne rešile teh nesrečnih narodov pred nadaljnjo gospodarsko in socialno degradacijo in skrajno bedo, v katero bi se že obstoječi socialni in narodnostni konflikti zaostri-li do izbruhov, ki jih v tako raznorodnem prostoru ne bi mogel nihče več obvladati. Se posebej pa ne vojska, ki bi jo vsa avtonomistično razpoložena ljudstva, se pravi večina prebivalstva Jugoslavije, čutila kot okupacijsko silo. Vojaško oku-
pacijo Kosova v letu 1981 danes plačuje srbsko prebivalstvo te pokrajine, ki mora zaradi maščevalnega (protisrbskega) raz-položenja albanskega prebivalstva zapu-ščati domove. Oblasti doslej pri vsej oku-paciji in represiji ni uspelo zaustaviti odseljevanja Srbov in Črnogorcev iz te pokrajine. Tak obrat dogajanja v vsej Jugoslaviji bi bil prvi korak v libanoni-zacijo razmer. Možnost za kakšno zunanjo intervencijo »na povabilo-« bi s tem po-stala najbližja mogoča realnost.
3. Vsaka leninistično totalitama dikta-tura bi se morala že iz čisto samoobramb-nih razlogov varovati izključne finančne in vojaške odvisnosti od Zahoda, saj na ta način ne bi mogla uspešno zadrževati strukturnih vplivov zahodnih investicij in s tem vred tudi ne v nedogled zavra-čati zahtev po postopnem uvajanju poli-tičnega pluralizma. Tudi generali ob vsej svoji togosti lahko vedo, da bi bila njiho-va diktatura le prehodnega značaja in bi zato morali — zaradi varovanja lenini-stične strukture — iskati politično, go-spodarsko, pa tudi vojaško podporo na Vzhodu. Kako da se pisec ni vprašal, čemu je Tito leta 1954 brez kakega na zunaj vidnega razloga odstavil Dilasa, privolil v spravo z Moskvo, razdrl Bal-kanski pakt in ohranil »bratske« odnose s partijami socialistične familije? Kako da piscu ne pride na misel še kakšna drugačna rešitev jugoslovanske krize, razen vojaška? Na primer ta, da bi Za-hod, namesto da bi podprl vojaški udar, namenil svojo finančno podporo razvi-tejšim gospodarskim subjektom, ki so se že sposobni uveljaviti tudi na.konverti-bilnem trgu, da bi podprl potencialne lokomotive razvoja v Jugoslaviji, že po-tekajoče procese demokratizacije v javni politični sferi in nagibe k tržni usme-ritvi v najnaDrednejšem delu gospodar-stva. Da bi se ta podpora ravnala po istih načelih, kot se ravna doma, namreč po tem, da bi se gospodarski in tehno-loški razvoj širil od nadpovprečnih k pov-prečnim in podpovprečnim.
Da vidijo trdi dogmatiki v teh proce-sih simptome državnega razkroja, je že razumljivo, saj gre v resnici za razkroj, vendar le za razkroj njihove moči. TejLe pa je razumljivo, da na Zahodu najde prostor za tako ugledno publiciteto čisto sorodna »državotvorna« dogmatika, ki se s svojimi desničarskimi skrajnostmi, s svojo nezaslišano ignoranco, tako pre-senetljivo ujema z ono dogmatsko levi-čarsko v Jugoslaviji. Nemara bi v tem lahko iskali resnična gibala dosedanjega konsenza v politiki Zahoda do Jugosla-vije, konsenza, ki se je zadovoljil zgolj z zunanjo (navidezno) stabilnostjo obsto-ječega režima. Sedanja kriza v tej državi je v znatni meri tudi posledica površne-ga razumevanja ali sploh zanemarjanja globljega vpogleda v jugoslovanski sin-drom s strani Zahoda.
Kar zadeva konstitucionalna vprašanja te države oziroma vprašanja sožitja nje-nih narodov, naj zahodni strategi to raje prepustijo reformnim procesom, ki bi edini omogočili, da bi ta nesrečna, od zgodovine tolikokrat udarjena ljudstva v kolikor mogoče normalnih razmerah sama izoblikovala trajnejša načela svo-
56
nova REVIJA
jega sožitja, za kar pa doslej niti niso imela prave priložnosti. Zakaj tista nuj-na mera konsenza, ki je potrebna za demokratično smer razvoja, je danes pri prebivalstvu mogoča samo znotraj posa-meznih narodov.
Nenehni udari, invazije, prevrati in pretresi prinašajo v ta občutljvi, še ne-ustaljeni in neizoblikovani politični pro-stor samo katastrofalne posledice, kar med drugim zgovorno dokazujejo dogod-ki v letih 1941—45.
Snubljenje preživelega churchilljan-sko imperialnega cinizma, ki gleda v ¦ tragično prizadetih narodih zgolj pripra-ven predmet svojega lastnega interesa, vse to bi moralo spadati v ne preveč slavno preteklost, ne pa se dogajati v času, ki ga venomer zaznamuje rastoča emancipacija narodov in soodvisnosti sveta.
Znana balkanska ignoranca, kakršna veje iz spisa, o katerem je tu govor, je lahko kaj slab, če ne katastrofičen sve-tovalec pri ravnanju s tako delikatnimi razmerami, kakršne se nam kažejo v Jugoslaviji. Danes še ne more nihče na-povedati, v kaj se bo končno izoblikoval ta prostor. Samo eno zatrdno vemo: če naj bo to resnično, kreativno oblikova-nje, se pravi obrat k stvaritvi trajnejših načel tukajšnjega sožitja, se je treba vrniti k načelu samoodločbe. Samo pro-stovoljno, ne pa s prisilo doseženo so-žitje lahko temu prostoru povrne nujno
potrebno ozračje za medsebojno upošte-vanje, kakršno zdaj najbolj manjka: najprej se je^reba odreči aspiracijam po kakšni hegemonljirene etnije ali ene sku-pine nad vsemi drugimi.
Kronična kriza Jugoslavije v resnici izhaja iz njene temeljne nesorazmer-nosti v njeni konstituciji. Njen večinski, nekdanji turški del je zaostal, že po tra-didji orientiran pretežno na izrabo geo-politične cene lastnega prostora in notra-nje politične in vojaške premoči. Svojo uveljavitev išče bolj z vojaškimi in po-litičnimi sredstvi kakor z gospodarsko produkcijo in močjo. Zato je ta del za-govornik centralistične ureditve, države, katere središce, v tem primeru Beograd, je obenem tudi interesno središče tega dela države. Svojo gospodarsko inferior-nost lahko ta del kompenzira le s centra-lističnim zaseganjem družbenega kapi-tala, zlasti seveda s produktivnejših, zahodnih, nekdanjih avstro-ogrskih de-lov države. Nasprotno pa ta zahodni del, ki je manjšinski in politično šibkejši, predvsem pa brez pravega zastopstva v vojski in politični policiji, teži k čim več-ji gospodarski in kulturni avtonomiji. In medtem ko si je v vzhodnem delu težko predstavljati kakšno pomembnejšo go-spodarsko učinkovitost brez prisilne kon-centracije in discipilne, vidi zahodni, zlasti slovenski del svoje prave možnosti v čim večji sprostitvi, avtonomiji in svobodni pobudi. V razmerah enopartij-
skega političnega sistema teži vzhodni del države k realsocialističnemu central-noplanskemu modelu vzhodnoevropskega tipa, zahodni del, ki še vedno čuti pri-padnost srednjeevropski kulturi, pa teži po naravnih povezavah s srednjeevrop-skim prostorom in k avtentični sebi pri-merni strukturi, ki naj bi obenem odpra-vila podrejanje razvojnim nivojem, niž-jim od sebe.
Podpora jugoslovanskemu centralizmu in unitarizmu zatorej pomeni podporo prevladi zaostalega dela države nad onim razvitejšim. A ta prevlada pomeni obe-nem dušitev produkcijske iniciative sposobnejših. Predstavljajmo si Italijo, v kateri bi njen jug narekoval razvojne parametre njenemu severu.
Cas je že, da se zaustavijo verižni ci-klusi socialnih katastrof; dovolj se je tu zvrstilo vsakršnega nasilja. Kar pa za-deva Zahod in njegove interese, se je treba vprašati, kakšna je lekcija, ki jo je Zahod dobil, ko je brezpogojno podpiral razne »državotvorne« avtokrate in vojaške hunte. Ali se iz tega ni izcimil tudi monstrum, imenovan Homeini?
Zadnja, filipinska rešitev nam zbuja upanje, da bo na Zahodu prevladala preudarnost oziroma previdno zaupanje v samoblikovalno sposobnost še neuve-ljavljenih narodov. In to sposobnost je treba dobrohotno podpreti.
Viktor Blažič
63164 novs
Slovenska politika
Edvard Kardelj je v Razvoju slovenske-ga narodnega vprašanja takole označil slovensko politiko:
1* omahovanje med na pol fevdalno reakcijo ter hegemonistično in konku-renčno nemško buržoazijo (str. 328)
2. slovenske malenkostne in slabo dife-rencirane razmere, kjer se je narodni boj sukal predvsem okoli jezikovnih in kulturnih vprašanj (330)
3. capljanje za konservativnim Blei-weisom (337)
4- malomeščanski boj za pravice je-zika (341)
5. oportunistična natura prvakov (347)
6. umazana breznačelnost (348)
7. tako liberalna kakor konservativna frakcija sta složno krenili po poti oportu-nizma in drobtinčarstva (354)
8. parvenijska zagrizenost, ozkost ob-zorij, nizkotnost, pritlikavost in politi-kantstvo (354)
9. reakcionarna, protiljudska in anti-demokratična politika slovenskih me-ščanskih strank v Jugoslaviji (433)
10. ta politika je oropala slovensko ljudstvo njegovih naravnih in demokra-
tičnih zaveznikov v Italiji in Avstriji (434)
Edvard Kardelj je bil skratka izredno kritičen do slovenske politicne tradicije. Ne navajam ga zato, ker bi želel trditi, da so Kardeljeve besede aktualne še da-nes, ampak zato, ker bi rad opozoril na radikalnost politične kritike, kot jo je prakticiral Kardelj, z njim pa seveda cela vrsta slovenskih mislecev. Ce zane-marirao osebnosti, kot so bili Levstik, Cankar, Tuma, Prepeluh, je bila v novej-šem času ena takšnih radikalnih osebno-sti recimo Edvard Kocbek. Znan je nje-gov spopad s cerkvijo leta 1937; medtem ko se še vedno malo ve o Kocbekovih kritikah povojnih razmer. Teh kritik, kot je znano, Kocbek ni smel izrekati javno, ampak jih je zapisoval v dnevnik, ki ga v celoti še ne poznamo: objavljeni so le drobci iz leta 1952, za objavo pa je pnp pravljen tudi krajši izbor iz leta 1975. Problem je vsekakor v tem, da je poli-tična. kritika v povojnem času pod stro-gim nadzorstvom, kar je povzročilo že kar usodne in nemara nepopravljive poškod-be v slovenskem političnem življenju. Politična kritika se je v povojnem času večkrat pojavila (v revijah, kot so Per-spektive, Nova revija, Katedra, Mladina), vendar je bila pogosto oz. praviloma blo-
kirana, pričakana z odporom ali celo z administrativnimi ukrepi. Pri tdm je tre-ba povedati, da ta kritika še daleč ni bila tako radikalna, kot je bila nekoč Kardeljeva, in da je bil poleg drugih njen poglavitni nasprotnik ravno Kardelj (npr. v Beležkah o družbeni kritiki). Če je res, da so avtorji kot Bučar, Pučnik, Blažič, Hribarjeva, Mastnak, Krivic, Ker-mauner, Ahačičeva (nemara pa tudi av-tor teh vrstic) v zadnjem času objavili vrsto kritičnih pripomb k naši politični ureditvi, je seveda res tudi to, da so te pripombe v politični javnosti danes spre-jete s kar največjim cdporom in jih pri pojavljanju v tej javnosti na vseh koncih ome.iujejo, nadzorujejo, zlonamerno tol-mačijo itn.
Kakšen je potemtakem položaj v slo-venski politiki? Po eni strani se seveda zdi, da je zadovoljiv: Slovenci razpola-gajo z velikim številom političnih insti-tucij in prav veliko je tudi število tistih, ki se s politiko ukvarjajo. Po drugi strani pa vidimo, da našemu političnemu življe-nju manjka dinamike in konkurence, ki ju je — pred vojno — precej premogla celo ilegalna komunistična partija. Te-meljna težava slovenske povojne politi-ke je v tem, da ne dovoljuje diferen-ciacije, substancialne politične razprave oz. radikalne kritike, kakršna je bila Kardeljeva leta 1938; o čemer pričajo navedene težave kritiških podjetij in kri-tičnih posameznikov. Paradigmatična je bila v zvezi s tem usoda Edvarda Koc-beka, ki je bil prisiljen še celo v sredini
novaREVIJA
57
sedemdesetih let svoje kritične opazke omejiti na dnevniške zapiske, in. ki je moral zaradi javne izjave v tržaškem Za-livu dvakrat na policijsko zaslišanje: za-poru pa se je po izjavah zasliševalcev izognil le zaradi svojih partizanskih za-slug.
V osnovni orientaciji je slovenska poli-tika v povojnem obdobju, vse do današ-njega dne, monološka, monopolistična, ritualistična, uvidevna navzven in nepo-pustljiva navznoter — razen kar zadeva najožje gremije, ki prakticirajo vrsto de-mokracije, ki jo je Josip Vidmar nekoč imenoval »-interna demokracija«.
Politična podoba neke dežele oz. drža-ve pa se — kot je splošno znano — ne presoja po tem, koliko političnih insti-tucij premore, niti ne po tem, kolikšna je stopnja notranje »enotnosti-« in navse-zadnje niti ne po tem, kolikšna je poli-tična diferenciacija, konkurenca oz. di-namika. Politična podoba neke dežele ali države se kaže v politični učinkovitosti, ki se odraža v socialnem miru, material-nem blagostanju in zavarovanosti stra-teških interesov dežele oz. države. V pri-meru Slovenije v zavarovanosti sloven-skih nacionalnih interesov.
Politična teorija (s Kardeljevimi pred-vojnimi razmišljanji in modeli vred) in seveda praktična družbena izkušnja ka-žeta, da so politično učinkovite dežele oz. države, ki razpolagajo z razvitim demo-kratičnim sistemom, demokracija pa se-veda pomeni možnost sistemske, legal-ne, nenasilne zamenjave oblasti. Danes so politično najučinkovitejše (materialno najbogatejše, socialno urejene in strate-ško zavarovane) tiste dežele oz. države, v katerih obstaja tudi permanentna za-menljivost oblasti oz. v katerih so na voljo alternativne oblastniške ekipe. Obi-čajno so to več- ali vsaj dvo-strankarski sistemi. To je tako splošno očitno dejstvo, da o njem tu ni treba posebej razpray-ljati.
Slovenci smo v povojnem času pogre-šali demokracije. Zgodovinske korenine našega sistema so znane in tudi o njih ne kaže posebej razpravljati. Kasnejši razvoj je vsaj težil k demokratizaciji, vendar se je v glavnem izčrpaval v raz-ličnih liberalizacijah in v hiperproduk-ciji načelnih, programskih rešitev demo-kratskega problema. Omejitve so jasne: položaj Slovenije v Jugoslaviji, položaj Jugoslavije v svetovnem socialističnem — komunističnem gibanju, nedotakljivost evropskih meja in režimov, cinizem vele-sil itn.
Upoštevajoč vse te okoliščine je Kar-delj, ki je — to sklepamo po njegovih lastnih, čeprav predvsem predvojnih be-sedah — uvidel povezavo med učinkovi-tostjo in demokracijo, izoblikoval model demokracije za Jugoslavijo. Šel je celo tako daleč, da je — v svoji oporoki — govoril o pluralizmu, vendar je seveda obenem vztrajal pri nezamenljivosti ob-lasti. Zaradi tega vztrajanja je njegov model demokracije seveda pomanjkljiv. Niti v programskem smislu, kaj šele v življenju, Slovenci v Jugoslaviji ne uži-vamo polne demokracije. Za današnjega
Kardelja, ki bi danes pisal Razvoj slo-venskega narodnega vprašanja II, bi bila ta okoliščina po vsej verjetnosti predmet radikalne kritike. Današnji Kardelj bi moral pisati o škodi, ki jo zaradi pomanj-kanja demokracije trpi slovenski narod, nemara pa bi pisal celo o »omahovanju«, o »slovenskih malenkostnih razmerah«, o »capljanju za prvaki«, njihovem »opor-tunizmu« itn.
Ko sem zapisal »današnji Kardelj«, sem seveda zapisal sintagmo, ki je popol-noma nestvarna. Poglejmo, kaj je z njo narobe. Kardelj je nekoč v svoji kritiki slovenske politike izhajal iz alternativ-nega, celo revolucionarnega programa. Ne glede na vprašljivost revolucionarnih programov v današnjih razmerah (pri čemer moramo zanemariti razne »revo-lucionarne« fraze, ki jih seveda pogosto poslušamo še danes!), je jasno, da so kakršnikoli revolucionarni in celo bla-go-alternativni programi danes vnaprej onemogočeni. So politično nemogoči, na-vsezadnje pa bi jih preprečil običajni policijski poseg — in to, kot se reče, že v kali. Ceprav glede političnega plura--lizma in polne demokracije jugoslovan-ska ustava in politična teorija nista do-končno restriktivni, dajeta popolno pod-poro restriktivnim tolmačenjem, to svo-jo nedemokratičnost pa zakrivata z de-magoškimi gesli o zavarovanju zgodo-vinskih interesov delavskega razreda, o revolucionarnih tradicijah, predvsem pa o zadostni demokraciji, ki jo nudi ve-ljavir monopolistični sistem. Preprosto povedano: današnja oblast je sama pro-dukt revolucionarne akcije, po njej pa se je revolucienarnost za vedno izčrpala. V strogo logičnem smislu ta trditev ni ravno zgledna, je pa logična v tistem smislu, ki ga zastopajo t. i. občutek za realnost, zdrava pamet in pravzaprav tu-di človekoljubje. Ali ne bi bila v pogojih maloštevilnosti slovenskega naroda — pri izkušnjah, kakršne imamo iz II. svetovne vojne — nova revolucionarna akcija ne-kaj katastrofalnega? Ta realistična in zdrava presoja nemara ne velja za ne-re-volucionarne, zgolj-alternativne projekte, toda zdrava pamet in realna presojapo-vesta, da v pogojih, ko imamo opraviti z revolucionarno oblastjo, noben alterna-tivni projekt ni zgolj-alternativni pro-jekt, ampak je kontrarevolucionaren pro-jekt, kar nas vodi nazaj na področje re-volucionarnih izbir in pomislekov. Zdra-va pamet pa govori še nekaj bolj bistve-nega: današnji življenjski pogoji Sloven-cev kljub vsem težavam in sitnostim ni-so tako brezupni, da bi ljudi gnali k ra-dikalnim odločitvam. Predvsem pa za kakršnekoli radikalne odločitve in deja-nja manjka tiste osnove, ki je obstajala pred vojno in ki je imela naslednje kom-ponente: tehnično-organizacijska pri-pravljenost opozicionalnih sil, nacionalno zbiranje zaradi zunanjega vojaškega po-sega, in podpora velesile, ki je bila poyr-hu vsega nekakšno mitično središče sve-tovnega političnega in socialnega giba-nja in ki je nudila opoziciji bistveno čustveno oporo.
Torej se zdi, da smo Slovenci danes ujeti v neko zgodovinsko protislovje, ki
bi ga lahko imenovali protislovje med političnim monolitom, ki stoji in pade s konceptom nezamenljivosti, in potrebo po politični učinkovitosti, ki je pogojena s polno demokracijo, ki pomeni zamen-ljivost oblasti. To je resnično protislovje, kajti zamenljivost v teh pogojih pomeni katastrofo za celotni družbeni organizem, kot pomeni tudi njegovo rešitev. Z dru-gimi besedami gre za katastrofalno reši-tev in za rešilno katastrofo. To proti-slovje je vgrajeno v temelje sodobnih socialističnih družb, ki po eni strani izzivajo katastrofo, po drugl strani pa se pred njo tudi nenehno rešujejo. Glede na velik del človeštva, ki danes živi v tak-šnih pogojih in protislovjih, imamo lahko te pogoje tudi za neko temeljno in usod-no človeško kondicijo.
To pomeni, da bi bil dandanašnji Kar-delj za Slovence odrešilen, kot bi bil se-veda tudi nekaj popolnoma nemogočega in katastrofalnega. Kardelj je danes za Slovence nemogoč, kar pomeni, da je lah-ko predvsem neka iluzorična in mitična avtoriteta, katere prihoda na zemljo si ne moremo zares želeti. O Kardelju govo-rim zato, ker se nam tako pogosto — in to tudi našim najvišjim voditeljem — zdi, da so naše zagate rešljive le z no-vim Kardeljem, ker se odsotnost Karde-lja tako pogosto zdi tako strašna in nje-gova izguba nenadomestljiva, po drugi strani pa dobiva Kardelj mesto nekak-šnega slovenskega svetnika. Nenormalna navezanost na Kardelja, njegova mitiza-cija in njegovo povzdigovanje so po eni strani skladni s procesi v drugih komu-nističnih vladavinah, o čemer pričajo kultne osebe od Marxa in Lenina do Fide-la Castra, Deng Xiao Pinga in Gorbačo-va; po drugi strani pa z naraščanjem vloge religije in cerkve, kar je še posebej značilno za sodobno Poljsko, ki je, kot vse kaže, najgloblje spoznala prej ome-njeno protislovje. V pogojih katastrofal-nih rešitev in rešilnih '..atastrof je moli-tev in upanje v čudeže logična »tretja pot« in nemara edina ustrezna rešitev.
Slovenska politika, ki se je znašla v omenjenem precepu med učinkovitostjo in nezamenljivostjo (instrumentov, ki učinkovitost preprečujejo), z njo pa ce-lotni jugoslovanski establishment sta že-lela problem «-tretje poti« odložiti za ne-določen čas — po možnosti do konca fi-zičnega trajanja revolucionarne genera-cije — s pomočjo tujih kreditov, ki se pa tudi izkazujejo kot ena od katastro- ; falnih rešitev. V tem sposojenem času so j naši državljani dali politična (in denimo | tudi nacionalna) vprašanja v oklepaj in j so verjeli v vsakdanje malike v obliki hiš, • vikendov, jaht, avtomobilov ali vsaj ve- j selega in zapravljivega življenja. Ta re-f šitev je bila na prvi pogled zelo ugodna,; kajti dajala je videz, da je lahko politič-;' no učinkovit tudi nenadomestljiv režim.: Bil je seveda zgolj videz. '
j
Ce vse to vemo, in upam si trditi, daj so to danes skorajda splošno znane ,stva-' ri, si moramo zastaviti nekaj zelo resnihi vprašanj o današnji slovenski politiki. Najprej moram reči, da se mi — razen v nekaterih, žal precej številnih prime-'
58
nova REVIJA
rih — ne zdi, da bi si slovenska politika popolnoma zatiskala oči pred problemi, o katerih je govor. Nasprotno: zdi se mi, da neki njen del mrzlično išče nove re-šitve. Ne da bi hotel zanikati temeljno tezo, ki pravi, da je protislovje med ne-zamenljivostjo režima in njegovo učinko-vitostjo v bistvu nerazrešljivo, se moram skrajno resno vprašati, kakšne rešitve so danes slovenski politiki na voljo, in — kar je že važneje — kakšne rešitve ima danes v mislih slovenska politika.
Predno odgovorim na to vprašanje, moram v razmišljanje uvesti najmanj dve »intervenirajoči variabli-«:
1. današnje poskuse politične kritike, ki prihajajo s političnega roba, in
2. slovensko javno mnenje.
V Sloveniji in malokje drugje v Jugo-
slaviji ali v socialističnem svetu sploh
imamo danes celo vrsto kritik in celo
političnih predlogov v zvezi s politično
krizo, o kateri sem govoril. Večina teh
predlogov le sluti težave, v katere bi se
zapletli, ko bi skušali svoja razmišlja-
nja pripeljati do zadnjih konsekvenc, do-
misliti vse posledice itn. To velja npr. za
predloge mladincev o alternativni politi-
ki in civilni družbi, to velja celo za raz-
mišljanja o novem nacionalnem progra-
mu; za pripombe o vojski itn. Razmišlja-
nja, o katerih je govor, imajo zanesljiva
znamenja radikalnosti in bi jih nemara
lahko primerjali s predvojnimi Kardelje-
vimi. Toda ne smemo pozabiti, da je
Kardelj hranil v žepu pomemben adut,
ki se mu reče svetovna revolucija; tega
aduta pa naši današnji kritiki nimajo ali
se mu celo eksplicitno odrekajo. Recimo
>»alternativci-K: njihova glavna teza je, da
je mogoče postaviti nove družbene struk-
ture ob obstoječe tako, da ne bodo kon-
kurenčni v tradicionalnem smislu, da bi
zahtevali zamenjavo oblasti ali kaj po-
dobnega* Na. tem mestu ne bi želel pole-
mizirati s to tezo, ki je nemara nisem
niti predstavil v celotnem obsegu in do-
metu, omejim se naj na trditev, da gre
za relativno benigno politično koncepcijo,
ki pa v skrajni konsekvenci ne more mi-
mo problema konkurenčnosti in polne de-
mokracije, kar pomeni, da je benigna le
na videz ali pa njena malignost ni do-
mišljena.
Posebej bi rad omenil tiste kritike, ki problematizirajo legitimnost komunistič-ne oblasti in ki zadevajo v samo atom-sko jedro našega protislovja. Razvijanje takšnih tez, kot je znano, za slovensko politiko ni sprejemljivo, njihovo dosled-no razvitje pa je hajbrž nemogoče. S tem v zvezi bi rad izpostavil neko kritiko, ki je na prvi pogled parcialna, ki pa je s prejšnjo v tesnem sorodstvu: namreč kri-tiko »-naprednega dela« slovenske politi-ke. Primer takšne kritike je članek Spo-menke Hribar »Grenke misli« (Nova re-vija 1987, št. 61-62). Hribarjeva je prob-lematizirala nastopa dveh mlajših slo-venskih politikov, ki pa sta seveda le del naše »napredne politike«. Bistvo teh na-stopov je bil poziv, naj bi Slovenci pod-prli to napredno politiko, Hribarjeva pa ob vseh priznanjih pri tej napredni po-litiki pogreša premislek njenih osnov, ki
niso napredne, ampak tradicionalno bolj-ševiške. To seveda pomeni, da ta politika ni toliko napredna, kot je taktizirajoča, pri čemer pušča strateška vprašanja slo-venske politike nedotaknjena. Ta kritika je H-kardeljevsko« radikalna. O problemu, ki ga implicira, sem že govoril.
Najnovejši podatki o slovenskem jav-nem mnenju so razveseljivi in zaskrb-ljujoči hkrati. Ti podatki kažejo protest v zvezi z gospodarskim položajem v dr-žavi, distanco do zveze komunistov, re-signacijo in malodušje, strah glede pri-hodnosti. Podatki so letos bolj zaostreni kot prejšnja leta, kritičnost je bistveno (tudi stoodstotno) povečana, povečala se je tudi sprejemljivost za nove (alterna-tivne) politične ideje. V celoti predstav-ljajo ti podatki pritisk javnosti na sloven-sko politiko: enoglasno kažejo na nuj-host reform.
Toda že spet smo pri našem protislov-ju. Kakšne reforme so mogoče? Ali je mogoče povečati politično učinkovitost, ne da bi bil prizadet princip nenadomest-ljivosti povojnega režima v Sloveniji? Pri javnem mnenju pač ne moremo pri-čakovati doslednega razmišljanja: javno mnenje je le opozorilo, ki je v razmerah političnega monopola tudi izredno dra-goceno, vendar seveda pogreša tiste vzvo-de, ki bi izvajali realen pritisk.
Kot smo videli, prihajajo danes radi-kalne kritike ali varnostni signali iz družbenih mest, ki nimajo neke faktične politične teže. V nasprotju s predvojnim Kardeljem v ozadju teh kritik in opozo-ril niso nikakršne realne politične sile: tu ni nobene organizacije in tudi nobene odrešilne ideje. To so kritike z družbe-nega roba, ki jih izrekajo intelektualci pa tudi splošno ljudstvo, vendar so tak-šne narave, da jih lahko politični prostor tudi ignorira. To v bistvu ni prava poli-tična kritika, ampak je ljudska ali in-telektualska kritika, kar danes oblast tudi dobro ve. V dobro svojega neposred-nega fizičnega obstanka teh kritik v zad-njem času — čeprav jih jezno gleda — množično ne zatira. To niso kritike v političnem prostoru, ampak so zunaj nje-ga, in oblast sklepa, da je najbolje, če tako ostane tudi zanaprej. Moja misel, za katero seveda nimam posebnega upa-nja, je v tem, da bi bilo potrebno te kri-tike — nekoliko tudi po zgledu ZSM — pripeljati v strogi politični prostor! Kak-šne so možnosti politične kritike v politi-ki, ne vem natančno, vendar se mi zdi zelo pomembno poudariti, da zaenkrat na Slovenskem znotraj politike ni de-janske kritike, in da kritika, ki obstaja, dejansko ni politična!
Da je tako, ni razvidno na prvi pogled oz. se na prvi pogled zdi, da ni tako. Odlične primere, na podlagi katerih je mogoče pokazati navideznost politične kritike, smo v zadnjih tednih brali v ljubljanskem Delu, in sicer imam v njis-lih dva članka (Ciril Zlobec, »Sram me je«; dr. Lojze Ude, »-Izjemni dohodek in monopoli«), ki sta izšla 25. julija, in Zlobčev članek »Zapisujem z bolečino-«, ki je izšel v Delu 8. avgusta 1987.
Najbolj zgovorna sta naslova Zlobčevih člankov, pri čemer je treba vzeti v po-
štev, da gre za dva čustvena teksta (sram, bolečina), ki ju piše visok politični funk-cionar. Zlobca je sram zaradi' slabega gospodarstva v državi, zaradi parol in fraz o delavskih pravicah, ker so parole postale verski obred; zaradi državne pa-meti, ki je zapostavila kulturo, ki si pri-zadeva za revolucionamo rast na teme-lju osnovnošolskih standardov ... Zlobec prizadeto razmišlja o birokraciji, ki ovi-ra navdih in fantazijo, ki pa se krepi in širi; nakar (Zlobec) predlaga, naj ne bi sprejeli nobenega zakona več, »če nista hkrati ukinjena vsaj dva nepotrebna«. Z eno besedo, Zlobca je sram tega, kar se dogaja v slovenski, še bolj pa jugo-slovanski politiki. Slovenska, predvsem pa jugoslovanska politika je potemtakem nekaj takšnega, česar se je treba sramo-vati, je z eno besedo sramotna politika. Če se to na prvi pogled zdi prenagel sklep, naj razložim in utemeljim: nema-ra je to, česar je Zlobca sram, res le en del slovenske politike in pretežni del jugoslovanske politike; nemara so v slo-venski politiki poleg sramotnih reči tudi druge, ki je nanje Zlobec ponosen. Goto-vo je tako. Toda gotovo bi bilo prav ta-ko težko dokazati, da je slovenska poli-tika pri sramotnih rečeh nedolžna.
Pa berimo drugi Zlobčev spis, kjer av-torja zaradi političnih težav in neumno-sti ni več sram, ampak ob njih občuti bolečino. Od kod Zlobčeva bolečina? Zlobca boli, ker je republiki Srbiji uspe-lo pridobiti status »manj razvite« re-publike in ker je v Jugoslaviji nerazvi-tost postala vrednpta; boli ga nerazume-vanje, ki ga slovenska politika žanje v Jugoslaviji, in seveda — pripravljajoča se unitaristična zakonodaja. Ceprav je ta Zlobčeva bolečina v tem tekstu name-njena predvsem jugoslovanski politiki, bomo že spet težko dokazali, da je slo-venska politika pri njej nedolžna. Pa o tem kasneje.
Pisanje dr. Lojzeta Udeta je manj čust-veno. Gre za razmišljanje o ustavnih spremembah, ki so, kot vemo, plod zvez-
ne politike. Tudi to pisanje je zelo za-nimivo, in sicer iz dveh vidikov; prvič zato, ker gre za enega najresnejših ugo-vorov zoper koncept »-Predloga« (ustav-nih sprememb). Udetov komentar ni le skrajno resen, ampak je strokovno in skrbno formuliran. Po drugi strani pa ta ekspertni prispevek k ustavni razpravi (ki je po vsebini radikalno kritičen, za-vrnilen!) ni samo ekspertni prispevek, ampak je stališče člana zvezne (Mikuliče-ve) vlade, in sicer tistega člana-ministra, ki je odgovoren za zakonodajo, kar po-meni, da uničevalna kritika »Predloga« prihaja nekako od tam, od koder izvira tudi predmet njenega »uničevanja«. Ude je neposredni »sokrivec-« omenjenih ustavnih tez, vendar jih v Delu proble-raatizira in ocenjuje, da pomenijo »na-daljnje vnašanje elementov državnega poseganja v gospodarski sistem« — pro-ces, ki Udetu, kot beremo, ni pri srcu.
Beremo izjave sramu, bolečine, radi-kalne, uničevalne kritike političnih po-stopkov v naši ožji in (res, predvsem) šir-ši domovini. Te izjave in kritike pa to-
krat ne prihajajo z družbenega roba, od patentiranih nezadovoljnežev in (raz-rednih) sovražnikov: samo berejo se, kot da bi jih pisali sovražniki! Ne, te izjave in uničevalne ocene pišejo ministri in vi-soki politični funkcionarji. Zlobec je tako rekoč drugi človek slovenske SZDL, naše najširše in najbolj demokratične politič-ne organizacije, nadaljevalke in dedinje OF itn.; Ude je minister, ki je neposred-no odgovoren za vse državne zakonske akte. Pri tem se (posebno Zlobec) skli-cujeta na preprosto državljansko pamet in kritizirata državno pamet. Pred nami sta kritiška prispevka, ki sta si za pred-met izbrala podjetje, ki ga tako rekoč vodita. Vsak po svoje sta naša kritika zanimiva in — naj mi bo oproščena čust-vena oznaka — grozljiva!
Gotovo je trditev, da naša kritika na-slavljata svoje lamentacije na napačen naslov, nekoliko groba in poenostavlje-na. Ugovarjati ji je mogoče, da je poli-tičen prostor v Jugoslaviji tako razčle-njen, da se sramotne in boleče reči doga-jajo mimo Zlobca in Udeta, tako rekoč proti njuni volji. Ta ugovor ima svojo šibko plat v tem, da sta oba naša kritika (seveda v tem početju nista edina!) pač postavljena na takšne položaje, ki pre-prosto ne dopuščajo, da bi boleče in sra-motne stvari (kot so interventni zakoni, ustavni predlogi...) šle mimo ljiju. Lah-ko da so šle »skozi« proti njuni volji, vendar tega ne povesta. Zakaj ne? In če sta bila od sramotnih in bolečih reči tako rekoč poražena, je mogoče skleniti vsaj dvoje: ali sta bila pri svojem delu malomarna in nesposobna, ali pa sta se bojevala, pa to ni nič pomagalo. V obeh primerih sta v večji kaši, kot je razvidno iz njunih tekstov: ali ju je treba v resnici prišteti med sokrivce sra-motnih dogodkov, ali pa jima je politič-na služba ljubša od službe resnici in pra-vici. Vsekakor je nerazumljivo, da se v bolečini obračata na slovensko javnost, ki se — kot smo videli tudi v pismih bralcev — z njima s polnimi pljuči stri-nja in jima pritrjuje (kar velja tudi za pisca teh vrstic). Njuna dolžnost ni pre-pričevati prepričane, ampak delovati po takšnem prepričanju na tistih točkah po-litičnega sistema, kjer se sprejemajo važ-ne odločitve in kamor splošna slovenska javnost nima dbstopa.
Šibkost ugovora zoper misel, da se Zlobec in Ude obračata na napačen na-slov, je seveda tudi v tem, da — vsaj po sedaj veljavni zakonodaji — slovenska politika tudi pri zveznih uredbah in po-stopkih ni nedolžna, ampak je zanje so-odgovorna; Ude in Zlobec pa spadata med najvišje predstavnike slovenske po-litike. Kot je znano, je delegate v zvez-nih telesih izbrala ravno SZDL, ta pa ima — kot je enako znano — tudi cel kup priložnosti, da slabe in nezanesljive zastopnike slovenske politike vsak hip odpokliče ali jih vsaj strogo ukori in po-uči. Mesto za to je tudi v slovenski skup-ščini, ki je, kot je znano, vedno dajala soglasje za tiste boleče in sramotne po-stopke oblasti, ki jih napadata Zlobec in Ude. Prvi predstavnik čiste politike, dru-gi predstavnik čiste oblasti.
Zlobčeva in Udetova lamentacija (pri
čemer se z njo, kot rečeno, vsebinsko
strinjam) pripoveduje o stvari, o kateri
sem govoril v prvem delu tega razmiš-
ljanja. Gre za vprašanje politične kriti-
ke. Rekel sem, da pravzaprav nimamo
prave politične kritike. Sem se nemara
zmotil? Saj to, kar počneta Zlobec in
Ude, vendarle je kritika znotraj politič-
nega prostora!?
Njuna kritika sicer prihaja iz politič-nega prostora, vendar se, tako vsaj kaže, razblinja zunaj njega. Ude in Zlobec se vedeta, kot ne bi bila politika, ampak »svobodna strelca-«: namesto da bi stvari, ki jih slovenska javnost pozna in odobra-va, uresničevala v politiki, namesto da bi organizirala politične štabe, priprav-* ljala predloge in amandmaje, namesto da bi vplivala na kadrovske rešitve, sklicevala zborovanja — ali pa v najhuj-šem primeru — odstopila s svojih funk-cij, se še kar naprej udeležujeta slabe (boleče, sramotne, z vidika slovenskih na-cionalnih interesov neustrezne) politike, svoje frustracije pa plasirata v časopisni javnosti.
V njun zagovor bi bilo nemara 'treba izreči nekaj olajševalnih pripomb. Prva je ta, da je (vsaj v demokratičnih siste-mih) časopisna javnost vsekakor pomem-ben element političnega življenja. Druga je ta, da sta bila v politično službo po vsej verjetnosti pritegnjena z velikimi obljubami in pričakovanji. Toda najvaž-nejša pripomba s tem v zvezi je vseka-kor ta, da naš politični sistem ne pozna pravega sorazmerja med državljani in politiki. Navsezadnje se lahko sprašuje-ta, komu naj potožita o svojih bolečinah, koga naj pokličeta na pomoč v stiski? Državljani ju niso preveč živahno volili in jima nalagali politične dolžnosti; prav tako pa ju tudi ne bodo klicali na odgo-vor. To moje pisanje je glede na to po-polnoma nesistemsko in neupravičeno. Naša kritika sta — v očeh državljanov -r-predvsem del politične nomenklature, in v njej sta zaščitena pred dejanskimi poli-tičnimi intervencijami, pred »splošno vo-ljo*< ljudstva itn. Kako bi sicer ljudem, ki so ju pooblastili, tožila o bolečinah in sramu. Ljudem v demokraciji politiki (njihovi zastopniki) polagajo račune, kar pomeni, da jim poročajo o svojih dosež-kih, ne pa o sramu in bolečini.
Ze spet v opravičilo našima kritiko-ma moram reči, da sta prevzela bolj ali manj dekorativni funkciji. Politika si je Udeta in Zlobca (znanstvenika in pesnika) zataknila v politično gumbnico kot kri-zantemo, tema pa ta cvetlični položaj po svoje tudi ugaja. To pa že spet govori o tem, da je politična kritika na Sloven-skem še vedno — samo krizantema v po-litični gumbnici; pa še o nečem, kar je našima kritikoma manj v čast. Da sta namreč prevzela čudno nalogo. Sramot-ne in boleče zadeve naše politike nosijo tudi njun podpis.
Ko to pišem, se sprašujem, kako mora biti pri srcu nekomu, ki je zašel na položaj, kakršen je Zlobčev ali Udetov. Sprašujem se tudi, ali bi bil naš poli-
tični položaj brez njiju nemara še slab-ši: mislim, da bistveno slabši ne bi bil, saj sistem, v katerem živimo, ni odvi-sen od konkretnih ljudi, ni odvisen od dejanskih, živih, ampak od zgodovinskih interesov (»-delavskega razreda«) in od velikih idej, ki so povezane z njimi; pa od pogojev, ki sem jih naštel v začetku (ravnotežje sil, cinizem velesil.. .)•
Gotovo — že spet beseda razumevar-nja — položaj ljudi, kot sta Ude in Zlo-bec, in sploh položaj slovenske >*napred-ne politike«, če pustimo vnemar vpra-šanje legitimnosti, demokracije itn., ni preprost. Nemara so politične naloge v deželah socializma še bolj naporne, še bolj polne strahu in negotovosti, kot so v t. i. demokracijah. Seveda te naloge niso nedolžne. In če so sicer preudarni in pošteni ljudje takšne vloge prevzeli, naj ne pričakujejo, da jim bodo samo laska-li. Laskanja je seveda veliko, ni pa samo to. Pričakujejo naj, da bodo državljani z njimi tudi nezadovoljni in da jim bodo pripisovali tudi kakšne zahtevnejše in zanje neprijetne, neslavne postopke. In gotovo je ugovarjanje visokim gremi-jem, zoperstavljanje toku povprečne pa-meti huda naloga, ki zahteva več bd sramežljivosti in čustvene prizadetosti, več od »neprizadete-« strokovne eksperti-ze. To, da je pomagal odstaviti urednike Nove revije, je bilo za Zlobca lahko opra-vilo. Ko bi se lotil težjih, bi seveda po-stal izjemna osebnost, s čimer bi nemara načel ali celo prebil začarani obroč slo-venskega političnega protislovja. Toda to protislovje je podobno protislovju med atomskim orožjem in globalno varnostjo, ki jo zagotavlja. Nič čudnega, če ljudje iščejo malike, verujejo v čudeže; če go-vorijo o sramoti in bolečini.
Dimitrij Rupel
65 66
noiia
Slovenska politika II
(»Ustavni temelji«, »sogovorniki«, »nacionalizem«, »razumevanje«, »avtoriteta«)
1. O temeljih naše ureditve, ki da ne morejo postati predmet ustavnih spre-memb, so v zadnjem času razpravljali skoraj vsi udeleženci ustavnih razprav: ob prvotnem »Predlogu« in ob sedanjih amandmajih. Novi predsednik zvezne ustavne komisije dr. Marjan Rožič je po-vedal, da so ustavne spremembe potreb-ne zato, da bi bila »uresničena ustava iz leta 1974«, nakar je rekel, da bi v pri-meru, ko bi zaustavili postopek spremi-njanja, odprli vse možnosti, »da dejansko prodrejo zahteve, da bi spremenili te-meljna načela in odnose, na kakršnih zdaj temelji SFRJ« (podčrtal D. R.).1 Ta misel ni popolnoma jasna. S spremem-bami naj bi ohranili prejšnje stanje? Je misel namenjena tolažbi tistih, ki se bo-jijo, da jim bodo ustavne spremembe od-vzele samostojnost in suverenost? Rožič pojasnjuje — če se zanesemo na časopis-no poročilo — takole: »Ali ne bi s tem (če bi zaustavili postopek spreminjanja ustave, op. D. R.) ustregli tistim, ki ho-čejo, da bi kriza tlela še naprej, da bi še nadalje reproducirali popačene od-nose ...« To pojasnilo nemara cilja na tiste, ki hočejo »tlenje-« krize na Koso-vem, in opravičuje zahteve republike Srbije po večjih kompetencah; nemara cilja na različne Agrokomerce? Tem — oziroma »-tistim« — »spremembe« (ka-kršne podpira Rožič) menda ne ustrezajo, obenem pa naj bi preprečile tudi prodor zahtev po spreminjanju temeljev. Pojas-nilo ni izčrpno, gre pač za novinarsko po-ročilo. Iz njega štrlijo protislovja in nova vprašanja. Kako je mogoče »reproduci-rati popačene odnose« in — v isti sapi — biti povezan z načrti radikalnih spre-memb? Kdor hoče reproducirati odnose, vendar ne mara radikalnih sprememb. Itn.
Bistveno je seveda razpravljanje o te-meljih in o tistih silah, ki bi jih želele spremeniti. Ker je govornik zoper spre-membe (temeljev), tiste, ki mislijo dru-gače, ožigosa kot ljudi, ki jim je pri srcu tlenje krize, reprodukcija popačenih od-nosov itn. Pač rahla ideološka diskvali-f ikacija.
Se bolj zanimivo je o temeljih ustave 1974 razpravljal Andrej Marinc za okroglo mizo na ljubljanski televiziji.2 Ko je odgovarjal nekemu gledalcu o iz-gledih za politični pluralizem, je izjavil, da ta pač ni mogoč, ker bi morali poseči v temelje ustave, zanje pa »smo se do-govorili-«, da so nedotakljivi. Marinc je
kot takšen nedotakljiv temelj omenil Zvezo komunistov. Gre za »temeljno na-čelo« številka VIII in za 321. člen veljav-ne ustave, ki pravi, da je predsednik ZKJ član predsedstva države po položaju. O temeljih veljavnega političnega si-stema in ustave je na najnovejši seji CK ZKS govoril tudi Milan Kučan. Rekel je, da je Zveza komunistov »obrambna sila slovenskega naroda«,-dobnosti (1975, let. XXIII), naslov se glasi »Dva zapisa«, prvi del, ki obravnava Koc-beka, pa nosi podnnslov: »Sub specie aeter-nitatis«. Za iztočnico je Vidmar vzel Can-karjevo misel iz Podob i/. sanj, ki se glasi: "¦^ela sem veličastno žetev, na brezmejnih njivah sem jo žela ... Zasmilil se mi je ta ali oni zlati klas, ki je padel . . . Nisi po-mislil, da to zlato klasje, ki je bilo poko-šeno in povezano v snope, ni umrlo, tem-več da bo obrodilo tisočkratno življenje! Po-mislil nisi, da nikoli še nobena solza ni bi-la potočena zastonj, da nikoli nobena kap-Ija krvi še ni bila prelita zastonj!« Kot se današnjemu bralcu to zdi neverjetno, si je vendar Vidmar kot polemirni »-predmet« po-leg Kocbeka izbral tudi Ivana Cankarja:
Po Cankarju, se pravi, po besedah Smr-ti, velja pravzaprav vsem žrtvam vseh ča-sov in dežel. Razpravljati o tej misli se mi zdi skoraj nepotrebno. . . In tudi če be-sed Smrti ne raziskujem do teh njenih zadnjih nasledkov, se mi zdi njihov smi-sel vsekakor nesprejemljiv in potreben omejitve.. . Vse to vodi, kakor vidimo, bogvedi kam. Zagotovo pa je res, da je Cankarjeva misel o opisani posvečenosti vseh, vseh žrtev moralno zelo nejasna in celo nevarna.
In če je tako, ali je mogoče žrlve obeh taborov enačiti? Ali morejo biti in so res žrtve te in one plati enako plodne za bo-doče »tisočkratno življenje<-? In ali po-temtakem res ni bila nikoli nobena kaplja krvi — take ali take — prelita zastonj? Ali smemo tako enačiti človeške stvari, pa četudi gre za kri in žrtve našega življa?
62
nova REVIJA
14. april
Jurij me je prebudil ob osmih, češ da me kliče na telefon notranja uprava, žen-ski glas se je opravičeval, da so mi za pogovor poslali napačen datum, uradnik, ki je pisal vabilo, je obrnil dve strani namesto ene in tako zapisal datum teden dni pozneje. Prosila me je, če lahko pridem že jutri na pogovor, rekel sem, da lahko.
»Novi list« je rezerviran, o meni niti za niti proti. Pač pa priobčuje pismo Pahorja, v katerem protestira zoper na-pačno razlago za prepovedan vstop v Ju-goslavijo, češ da so našli pri njem inkri-minirano brošuro. Pač pa je Novi list sam od sebe protestiral zoper nastop Boga Samsa, nekega časnikarja pri Pri-morskem, pretekli torek, ko je bilo v Gregorčičevi dvorani skupno zborovanje zoper fašistični vhod v dolinsko šolo. Taisti Samsa je polemično nastopil zoper mene in med drugim dejal, da bi domo-branci lahko postali moja vojska, če bi ostali živi. Kako prisrčen domislek. Mi smo vso vojno ostali na višini, ko smo polemizirali s predstavniki bele garde.
Nisem zdržal doma pozno popoldne niti nisem odšel v cerkev. Vzpel sem se po poti nad tivolskim gradom in obudil grozljive spomine na tavanje pred 15 do 20 leti. Pomlad se vedno balj utemeljuje. Doma spet nemiren! Pripravil sem si pismo za jutrišnjo eventualno rabo in si formuliral nekaj stališč, toda vse je le igra, saj lahko le slutim potek razgo-vora.
Po večerji znova pritisk. Zdravka sama v televizijski sobi. Bruhnilo je iz mene: Samo da bi bil že konec. Samo da bi še jutrišnji dan minil. Potem pa se dno zno-va udre . . . Potem šele se bo začelo. Pred Zcravko sem izgovoril pekočo bolečino, skrajno noro blokiranost, nesmiselno na-petost v meni. Jutri bom lahko zblaznel od njihovih rafiniranih vprašanj. Ne, bodi gospod, je rekla Zdravka, bodi po-gumen, gospod bodi, čeprav ne boš ve-liko povedal.
Potem pa se me je usmilila. Obleci se, je rekla, greva ven, da se sprehodiva. In sva šla, kupila časnik in se razgovorila. Toda trn v telesu boli, zaril se je v naj-bolj živo meso; kaj imam s temi ljudmi jutri, govoril bom z uradnikom''1 notranje uprave, njih se moja usoda niti malo ne tiče. Ti, Gospod, mi pomagaj!
25. april
Nemiren in notranje pripravljen sem odšel dve minuti pred deveto uro v po-slopje Notranje uprave v naši soseščini (Prešernova), skozi čakalnico v prvo nad-stropje, potrkal na vrata sobe št. 34 in stopil v majhno sobo, izza pisalnika je stopil štiridesetletni človek z ostrimi in suhimi potezami, stisnila sva si roki, predstavil se je Belak, in povedal, o mi-dva sva se srečala nekoč v Novem me-stu, recitacija ali nekaj takega, odkazal mi je stol pred seboj, on je sedel za pi-salnik, na njem papirji, mape, v rokah je obdržal svinčnik in kmalu začel: »To-variš Kocbek, poklicali smo vas, da vam ob izidu knjižice v Trstu povemo, za kar
čutimo potrebo, da ste s sodelovanjem v njej storili svoj zadnji korak in ste s svojimi sodbami v intervjuju zakrivili dejanja, ki spadajo pod paragrafe kazen-skega zakonika o lažni propagandi, bla-tenju države in njenih predstavnikov.«
Obsedel sem miren, se nasmehnil in poslušal. Belak pa je razgrnil drobno tip-kane liste na mizi in govoril in obenem bral. Naštel je pet velikih grehov, ki sem jih storil in ki so del obtožnice.
Prvič: čakal sem precizno in nezmot-ljivo prav na ta časovni trenutek, ko so se na Jugoslavijo zgrnile doslej najšte-vilnejše in najhujše težave. Našteval jih je na drobno.
Drugič: Približal sem se slovenski emi-graciji in se začel z njo povezovati. To sem storil rafinirano in na videz brez špektakla. Pobrskal je po mizi in mi ho-tel pokazati Zebpta in neko deklaracijo pa sem odklonil.
Tretjič: Vse to, kar sem danes povedal, sem kuhal že ves čas vojne. Ta obdolži-tev je bila najgroznejša in najbolj smeš-na od vseh, zato sem se ob njej glasno nasmejal. Zvenela je tako kakor Fajfar-jeva trditev ob Strahu in pogumu, da sem samo zato odšel v partizane, ker sem hotel svojo pozicijo v gibanju OF izkoristiti v svoje namene.
Četrtič: Očital mi je, da imam namen, da se pri tem naslonim na zunanje sile in mednarodne avtoritete. Najbrž je mi-slil pri tem na revijo Esprit, na Heinricha Balla, na Berliner Konferenz, na dunaj-ski Das Neue Forum in na milansko za-ložbo Jake Book ter na vrsto raznih pri-jateljev v Franciji, Nemčiji, Angliji in Avstriji.
Petič je.rekel, da sem v tem mesecu opravil tudi svoje potovanje v Pariz. Zdaj sem se seveda znova zasmejal.
Hotel sem odgovoriti, on pa je vzdignil roko, češ da še ni zaokrožil vsega, kar mora reči. Povedal je torej, da je tržaška knjižica zelo preračunano delo, da smo vsi trije storili z njo vse, da bi napravili čim strašnejši vtis na bralca. Predvsem je letelo na Pahorja, češ da so njegove stvari neužitne in lažnive, da je kar na-prej polemičen in nehvaležen do matične države, da je, po vsem sodeč, najjasnejši krivec in da zato leto dni ne more v državo. O Rebuli ni znal povedati nič otipljivo negativnega, povedal je celo, da me na nekaterih mestih upravičeno kri-tizira. O mojem intervjuju ni hotel spre-govoriti nič natančnega, nobenega mo-jega odgovora na vprašanja intervjuja ni vzel posebej v osvetljavo in na njem dokazoval kakršnakoli mojo neresnico, ostal je pri globalnem in napihnjenem očitku, da vzpostavljam svojo zgodovino NOB in da podpiram in delam škodo že določeni zgodovini NOB. Ob tej priliki je omenil, da se nisem hotel odzvati, da bi sodeloval v televizijski seriji o zgo-dovini NOB, takoj sem mu odgovoril, da zato nisem hotel, ker so vsi po vrsti iz-krivili pravo zgodovino in da bi tudi meni onemogočili besedo, brž ko bi hotel stvari popravljati, nisem se torej hotel smešiti na ekranu.
Tedaj sem končno mogel povzeti svojo besedo. Hekel sem, da bom bistven. Bi-stvo mojega intervjuja je moja beseda
o poklanih domobrancih, zato bom naj-prej povedal, da gre za mojo zelo važno moralno izpoved. Ta izpoved je strogo osebno pogojena in je izraz moje vesti. Tega bremena sem se hotel osvoboditi že leta 1946 pa so mi to onemogočili, potem leto 1948 spet brez možnosti, potem pa vse do danes v domačem tisku nisem prišel do te prilike. Kaj mi je vest nare-kovala? Da se desolidariziram od tistih,
Ni lahko reči, da tega ne smemo, kajti to se navsezadnje pravi zanikati smisel živ-ljenju in bitju mnogim in mnogim lju-dem. In vendar — ne smemo drugače. Za-kaj to bi pomenilo konec vsakega vredno-tenja, vsake dolžnosti in vsake odgovor-nosti. In tega resnično ne smemo priznati ne sprejeti. (194-5)
V navedenih Vidmarjevih besedah prepo-znavamo argumente, ki so jih nedavno upo-rabljali nasprotniki (seveda tudi Vidmar osebno) razmišljanj Spomenke Hribar, ki je, kot je znano, izhajala u. Kocbekovega po-gleda na slovensko tragedijo po koncu II. vojne. Vidmar je Kocbekovim, pred njimi Cankarjevim, po njih pa razmišljanjem Spo-menke Hribar dobavil vse potrebne politič-ne protiargumente, tj. formulacije, ki opra-vičujejo ubijanje v imenu Ideje. Gre — kot je znano, za vprašanje človeškega dostojan-stva, za priznanje enakosti v smrti kljub po-litičnim, ideološkim in drugim razlikam, ki v življenju delijo ljudi na stranke in fronte. In gre seveda za moralno in zakonsko kri-vico, ki so jo slovenske/jugoslovanske obla-sti zagrešile nad domobranskimi ujetniki. Ta dogodek Kocbek v dnevniku (17. aprila) imenuje »najhujše dejanje v vsej slovenski zgodovini«.
Vidmar je tedaj politično diskvalificiral avtorja Podob iz sanj. Takole piše:
Toda ali so bile res žrtve vseh tako raz-lično orientiranih naših ljudi enakovredne pred našo zavestjo, pred zgodovino ali pred tistim, čigar dekla in glasnica je Smrt? Ali je mogoča pomisel, da smo v velikanskih katastrofah, kakršna je bila na primer pr-va svetovna vojna, vsi smo žrtve neznanih usodnih sil. in to enake žrtve? Pomisel, ki se morda tudi nekako svetlika v Cankar-jevih besedah, o katerih govorim, in ki je kljub vsemu popolnoma nedopustna, o če-mer nas je tako temeljito poučila druga svetovna vojna.
Toda njegovo korenito posploševanje: ni-koli, nikoli, nobena solza, nobena kaplja krvi?... Za nas, bralce, ostane zapisano njegovo nerazložljivo in nesprejemljivo vserazumevanje in vseodpuščanje pred obličjem večnosti, ki ju je trideset let poz-neje v popolnoma preglednih okoliščinah in v popolnoma prejasnjenem položaju med Slovenci v Strahu in pogumu ponovil Kocbek, ter jima dodal še izenačenje, ka-kor Cankar sub specie aeternitatis, toda zaradi osebnih simpatij do metafizične ori-entacije zločinskega tabora (podčrtal D. R.), medtem ko je Cankar storil, kar je storil, iz ljubezni do naroda in iz usmilje-nja do človeka, in to v popolnoma izjem-nih okoliščinah in v posebnem življenj-, skem položaju. (str. 195) - Kocbek pomotoma piše -najnevarnejše in najbolj nevarno«, op. D. R.
3 Kocbek se je v naglici nerodno izra-zil: očitno gre za to, da je člankar v Primor-skem dnevniku ponovil Vidmarjeve »argu-mente«, op. D. R.
4 Kocbek se je zmotil v sklonu: napisal je »-uradnika«, op. D. R.
nova REVIJA
63
ki so jih pognali v smrt. Mojo moralno izjavo opiram na dejstvo, da so domo-brance zapustili vsi oficirji in vodje, Angleži pa so nam jih vrnili kot vojne ujetnike po sklenjenem premirju. 2enev-ske konvencije so nam nalagale dolžnost, da jih tretiramo kot vojne ujetnike. Povrh je IOOF med vojno izjavil, da bodo vsi, ki se bodo pregrešili zoper na-rod, po vojni sojeni po posebnih sodiščih. Vsega tega nismo storili, ampak smo jih dali ubiti brez zasluženega sojenja, temu pravim največji zločin, ki ga je slovenski narod storil v svoji zgodovini nad last-nim ljudstvom. Iz tega je razvidno, da je moja izjava o tej tragediji moralnega značaja, zato a limine odbijam vsako drugo razlago, To je bistvo mojega in-tervjuja, v tem glavna izpoved.
Povod za to izjavo pa so mi ustvarile grozljive okoliščine, ki sem jih doživel ob svoji 70-letnici, ko so me odgovorni ljudje v CK in v Delu izročili javnemu zasramovanju, lažnivim ocenam, ko so se sumljivi ljudje nekaznovano igrali z mojo vestjo, ker je uredništvo nalašč zato blokiralo vse proteste, ki so priha-jali zoper tako nenavadno češčenje. Toda prav s tem, ko so od zgoraj dali zeleno luč omenjenim ničvrednežem, so jo dali nehote tudi meni. Ves čas od leta 1970 sem bil zoper ta intervju, zdaj sem čutil, da je prišla ura, ko sem dolžan izravnati uteži na tehtnici. Sklenil sem, da bom svojo vest najlepše razbremenil tako, da bom branil čast tistih, ki se ne morejo več braniti.
Znova sem naglasil, da so vse druge razlage nesmiselne in napačne, celo kri-vične in nevarne. Predvsem velja to za njegovo, Belakovo, povezovanje z emi-gracijo, še bolj pa velja to za izjavo na-darjenega politika Ribičiča, ki je v Ptuju javno povedal, da je v brošuri »zapisano, da bi se moralo naše revolucionarno vod-stvo opravičiti pred belogardistično emi-gracijo, ker smo uničevali fašistične iz-dajalce v času okupacije, v zadnjih osvo-bodilnih operacijah, v očiščevalnih akci-jah naših varnostnikov v boju z bandi-tizmom in najbrž tudi zato, ker je še pred kratkim oboroženo Ijudstvo uničilo do poslednjega člana uvoženo ustaško tolpo«. Vsega tega niti z besedo nisem omenjal, govoril je torej o nečem dese-tem, pokola domobrancev, ki ga edinega navajam, pa niti z eno besedo ni omenil, izognil se je resnici in klonil in padel v zadregarsko besedičenje. Malo bliže stvarnosti se je pomaknil tržaški časni-kar Samsa, vendar je segel po grozljivem humorju, ko je rekel, da »bi bili lahko postali tisoči domobrancev njegova (Koc-bekova!) vojska, ko bi ostali živi-«.
Ali vidite zadrego, ki jo razodevata Ri-bičič in Samsa in kakor jo čutim tudi iz vaših globalnih, deformiranih in na-lašč zame nevarno oblikovanih trditev. Izjavljam vam tukaj in zdaj, kar lahko ponovim pred vsemi inštancami, da gre za veliko zgodovinsko zmoto, ki se ji ni mogoče ogniti v izmišljene obtožbe moje osebe. Vi ste uradnik notranje upra-ve, morate se zavedati, da sedite pred človekom, ki je celotna usoda, ki ga ni
mogoče manipulirati, ki je pripravljen braniti čast slovenskega naroda in nje-govih zmotno ubitih sinov. Vaši papirji, ki iz njih berete izmišljene obtožbe moje osebe, so slab časnikarski esej, ki bi ga lahko s pridom uporabili le v nekem ro-manu, to je samo izkrivenčeno gradivo.
Dovolite mi, da v tem smislu izjavim mirno in stvarno, v nekem pogledu celo slovesno, da sem bil ves čas sodelovanja v OF ustvarjalno nemiren, radoveden, z vsem svojim človekom angažiran parti-zan, da sem bil tak tudi po vojni, vse do svoje destitucije in da tudi po sra-motni odstavitvi nisem storil nobenega prestopka zoper svojo osebno in skupno osvobodilno zgodovino, da sem tak še danes, da torej nimam nobene niti naj-rahlejše zveze s komer koli v cmigraciji, saj me krvavo sovražijo, in da vas pro-sim, da to mojo izjavo prenesete svojim odgovornim tovarišem.
V tem intenzivnem opisu sem nehote izpustil razne manjše podatke z njegove (Belakove) in moje strani, ki bi mi bili koristni za zgodovino, vendar sem še vedno v navalu prizadetosti, ki sem jo kljub vsemu vendarle hrabro prenesel. To je moral čutiti tudi Belak, zato je na koncu predlagal, naj bi ostala v kon-taktu, dal mi je svojo telefonsko številko (23-801), morda bo poklical on še mene, lahko pa ga pokličem tudi jaz sam, če ga bom potreboval.
(Vmes je bilo važno mesto, ko sem fantu na kratko povedal svojo osebno zgodovino, predvsem sem mu razložil, kako sem se oblikoval v revščini in po-štenosti družine, in kako so mi razni uči-telji pomagali oblikovati mojo moralno zavest. Ta se mi je okrepila še v osvo-bodilni vojni, zato sem bil nezadovoljen z meščanskimi partizani.)
Zdravka je opazila, da sem se olajšal, na kratko sem ji orisal najbolj žive moje vzgibe, ko sem Belaka pozval na primer naj še enkrat ponovi, kar je rekel, če si to upa, in ga pri tem gledal v oči, ali ko mi je dvakrat napravil kompliment.
Pogovor je trajal malo več od poldrugc ure.
17. april
Po kosilu je Mara Slakova klicala Zdravko v kuhinjo, naj odpre radio in posluša. To smo storili, začeli smo pošlu-šati poročilo o včerajšnjem zasedanju SZDL. Sredi poročila omenjajo tržaško knjižnico in moje izjave, »s katerimi Koc-bek .. .5 poskuša prevrednotiti in svojo vlogo y zgodovini slovenskega naroda (...) je, žal, pristal na pozicijah tistih ...« Tudi v tem dokumentu je s ploho besed zabrisana moja glavna izpoved o krivični smrti tisočerih domobrancev. Zato moram zapisati, da so me znova prenesli žejnega čez vodo in sicer hoteno zamolčali dej-stvo, da je moj intervju častno dejanje človeka, ki bi rad svoje soborce pripravil do tega, da skupaj obžalujemo deja-nje . . ."
Namesto te moralne moči so pokazali slabost in se poslužili čvekarij in izmiš-ljenih mojih napak, ki jih namenoma
približujejo izdaji in kontrarevoluciji. Moram priznati njihovo ponovno nemoč. Prisiljeni so zaradi svojega ekskluziviz-ma manipulirati z menoj, samo da ljud-stvo ne zve za njihov sklep, ko so leta 1945 z njim storili najhujše dejanje v vsej slovenski zgodovini. Ležal sem na divanu, ko je radio za mojim hrbtom govoril dolgo besedilo Zdravka pa je stala ob meni in pozorno jemala na zna-nje dolgo besedilo. Ugotovila sva sicer, da se zoper mene sicer niso poslužili ža-ljivih besed, zato pa so me prikazali kot človeka, ki je, žal, pristal na pozicijah . .. »in nasedel tistim«, ki želijo doseči, da bi se v celoti obrnil proti svoji preteklo-sti in dokončno pretrgal z našim osvo-bodilnim bojem, revolucijo in ... Vseeno, s tem poročilom me sicer niso do kraja izobčili iz sklopa osvobodilne zgodovine, vendar so pred vsemi občani zamolčali prave vzgibe mojega intervjuja, moje upravičene ugovore Kardelju, mojo osvetljavo Dolomitske izjave in predvsem sramotno dejanje nad domobranci.
22. april
Zgleda,7 da je Kardelja ta napad pri-zadel, vendar prepozno, zdaj je zamudil veliko priliko, važno za ves razvoj8 slo-venskega obsega, Bor se je trudil, da bi me spravil vsaj v Akademijo znanosti, prvič mu ni uspelo, posebno Kreft se jc takrat namrdnil, drugič je uspel, to je bilo pred mesci, predlog je šel na CK, takrat pa so že vedeli za snovanje bro-šure v Trstu in seveda predlog torpedi-rali. Bor je ves čas pogovora stal na stališču, da sem poštenjak, to spoznanje je začelo mučiti celo Popita, v nekem krogu ali na seji je rezoniral, češ kaj pa če Kocbeka zares muči vest, morda je res pod pritiskom svoje krščanske filo-zofije ali vere, začel je torej upoštevati nekaj avtentičnega v meni ...
26. april
Danes so v skupščini slavili spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. Še ved-no se držijo nepravilnega datuma in ti-
5 Kocbek je tu pomotoma dodal dva od-večna veznika, op. D. R. 0 Izpuščen del stavka. opomba uredništva.
7 Po pripovedovanju znanke, ki si ga za-pisuje Kocbek 22. aprila, naj bi bil določeno vlogo pri njegovi aferi igral tudi Matej Bor, in sicer v pozitivnem smislu. Bor naj bi bil »hotel Kardelju dopovedati, da je kriv pre-strogega partijskega odnosa do mene, da je načrtno gojil sum do mene in ni ločil v me-ni umetnika od politika«.
8 Na tem mestu je bil prepisovalec v zadregi, ali ni znal prav prebrati znaka, ali pa je zapis že izvorno nerodno formuliran, op. D. R.
• V skupščini so — kot je razvidno iz kon-teksta — slavili 27. april, dan ustanovitve OF. Kaj je bilo narobe s tem slavjem, kaj je narobe s proslavljanjem 27. aprila, in za-kaj ima Kocbek tako kritično mnenje o vsem skupaj? In naslednje vprašanje: ali so Koc-bekovi pomisleki v zvezi z omenjenim datu-mom relevantni?
Vsekakor so Kocbekovi pomisleki rele-vantni, saj ga tudi uradna zgodovina šteje med ustanovitelje Osvobodilne fronte, kar
64
nova REVIJA
stega sestanka, ki so vanj zbasali več Ijudi, kakor pa jih je dejansko bilo, samo da so danes v Dnevniku lahko povedali, da mene ni bilo med njimi. Zakaj ne? Ker sem bil še poln pomislekov. S Ki-dričem sva bila še vedno v diskusijski etapi.9
pomeni, da imamo opraviti s pomisleki. ki izvirajo iz samega središča problematike.
O istem datumu in proslavljanju Osvobo-dilne fronte poznamo več poročil. Eno je re-cimo Vidmarjevo iz leta 1966. Ob petindvaj-setletnici 27. aprila 1941 piše Josip Vidmar naslednje:
Moj nameh je prispevati nekaj malega k poživitvi spomina na odločilno dejanje velike drame, ki se je odigravala med na-mi ali nad nami pved petindvajsetimi leti, k poživitvi spomina na ustanovitev Osvo-bodilne fronte (podčrtal D. R.), se pravi oboroženega boja zoper okupatorja, kar je gotovo najpomembnejša zgodovinska odlo-čitev Slovencev. Kot taka pomeni začetek novega razdobja v naši zgodovini in ta za-četek zasluži naš najdražji spomin, zaslu-ži, da ga priznamo kot naš najznameni-tejši narodni praznik.
Najprej nekaj na videz zgodovinskega. Udeležencev ustanovnega sestanka antifa-šistične fronte Slovenije (podčrtal D. R.) je bilo osem; od njih nas je živih še pet. Sestav povabljencev se bo zdel po svojih številčnih razmerjih marsikomu težko ra-zumljiv. Trije komunisti, predstavnik So-kola, predstavnik krščansko socialnega de-lavštva in trije kulturni delavci. Nekoliko je nemara na ta sestav vplivala predzgo-dovina snujoče se organizacije, zlasti Dru-štvo prijateljev Sovjetske zveze, v kate-rem so vidnejšo vlogo naravno igrali zlasti intelektualci, predstavniki kulture. Svoj vpliv na osebni izbor za ta sestanek pa je imel nemara tudi osebni okus Borisa Kid-riča, ki je morda hotel dati ustanovitvi Fronte nekoliko bolj tehten ali svečan zna-čaj, zaradi česar je povabil nanj kar tri kulturne delavce: profesorja dr. Frana Sturma, Ferda Kozaka in mene... (J. Vid-mar, Dncvniki, Ljubljana 19G8)
Navedeni Vidmarjev tekst je presenetljiv v več smereh. Najprej opazimo, da se orga-nizacija, ki naj bi jo bili ustanovili 27. apri-la 1941, pojavlja z dvema imenoma: kot Osvobodilna fronta in kot Antifašistična fronta Sloveriije. Nato je zanimiva zveza med Društvom prijateljev SZ in »OF«, na-zadnje odločilni vpliv Borisa Kidriča. Vseka-kor predstavlja največji problem ime »anti-fašistična fronta«. Glede na zvezo z Društ-vom prijateljev SZ in glede na vključenost slovenskih komunistov v politiko Kominter-ne, seveda ni verjetno, da bi se mogla ob-likovati antifašistična zveza že tako zgodaj, saj je takrat še veljala prijateljska pogod-ba med Stalinovo SZ in Hitlerjevo Nemčijo, posebno neverjetna pa je v zvezi s tem Vid-marjeva formulacija, da so pozivali k obo-roženemu boju oziroma, kot pravi Vidmar: »ustanovitev Osvobodilne fronte, se pravi oboroženega bojo« (podčrlal D. R.). s
Josip Vidmar je leta 1963 (Srečanje z zgo-dovino) povedal zgodbo za spoznanje dru-gače: predvsem je bilo v njej drugačno šte-vilo udeležencev, Stejmo:
Naposled se je zadnjo soboto tega usod-nega meseca aprila dopoldne oglasil pri meni tovariš Kidrič (1) ... so prihajali z enournimi presledki drug za drugim: dr. Aleš Bebler (2), Boris Ziherl (3), Jože Rus (4), Tone Fajfar (5), dr. Franc Sturm (6), Fran Albrecht (7) in Ferdo Kozak (8), skratka, družba, ki se je sestajala že kot
trdi, da sta zapela svoj duet z našo d o -mačo emigracijo in današnjimi sovraž-niki. Pravi, da so me komunisti spošto-vali in pove jasno zakaj, ker so mi ve-ljavo podelili komunisti, češ da je Koc-beku predvsem politični ugled ustvarjala partija. Nazadnje je izredno zanimiv od-
pripravljalni organ za »Društvo prijate-ljev Sovjetske zveze«. To je bil sestanek, ki ga danes pozna vsak Slovenec kot usta-novitev Osvobodilne fronte... (Vidmar 1963, 17)
Če je bil na sestanku tudi Josip Vidmar, je bilo udeležencev devet in ne osem, kot pravi Vidmar leta 1966. Zakaj je kasneje Vidmar zamolčal Albrechta, ni jasno. Pač pa Vidmar tu pravi, da se je »znašel v vod-stvu Antifašistične fronte, ki se je slaba dva meseca kasneje preimenovala v Osvobodil-no fronto slovenskega naroda«. Slaba dva meseca, to bi pomenilo nekje v zadnji tret-jini junija. Pred junijem tedaj v resnici ni bilo OF, kar pomeni, da je Kocbekova jeza opravičljiva.
Podatek, ki je odločilen za razumevanje Kocbekovega problema, pa bomo našli v re-feratu Edvarda Kardelja 28. in 29. aprila 1943 naPugledu:
27. aprila 1941 je bila ustanovljena OF, pred napadom Nemčije na Sovjetsko zve-zo. Jasen dokaz, da je OF zrasla pred na-padom na antiimperialistični bazi (pod-črtal D. R.). Slovenska Osvobodilna fronta se naslanja na vse antiimperialistične sile, ki streme za osvoboditev. ... Vzemimo naj-prej strategijo. V nekem posebnem smis-lu namreč lahko govorimo o strategiji na-še narodnoosvobodilne borbe, kolikor je povezana z vprašanjem imperializma in splošne borbe proti temu. Potem naša strateška etapa obsega razdobje uničenja imperializma na naših tleh sploh.
Važnejša kot to, so trenutno taktična vprašanja. Doslej je bilo več taktičnih raz-dobij:
Prva etapa pred Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo. (Zbiranje antiimperia-lističnih sil v Sloveniji s skupnim jedrom v Osvobodilni fronti; poudarek je bil na antiimperialistični liniji. OF je tedaj ostro napadala angleški imperializem.)
Druga etapa je bila po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo (od 1941 do spomladi 1942). Maksimalno razširiti in učvrstiti os-vobodilno gibanje, dati kar največjo širi-no Osvobodilni fronti, čeprav je to šlo na škodo poglobitve njene enotnosti gledede-mokratičnih in socialnih dljev borbe ... (vse podčrtal D. R. — cf. Dokumenti ljud-ske revolucije v Sloveniji, knjiga 6, Ljub-ljana 1981)
Če k pregledovanju gradiva, ki »spada« h Kocbekovi izjavi iz leta 1975, pritegne-mo še Vidmarjev referat na Pugledu, bomo lahko sklenili, kakšne so bile razsežnosti Kocbekovih »pomislekov-«. Vidmar je v ti-stem referatu iz leta 1943 namreč povedal, da je OF po ustanovitvi (lahko bi rekli, da predvsem po nemškem napadu na SZ)
v tednih in mesecih pridobila za vstop poleg prvotnih skupin, poleg Komunistič-ne partije, krščanskih socialistov, Sokola in kulturnih delavcev še dvanajst (pod-črtal D. R.) večjih političnih skupin, med njimi Socijalistično stranko, celotno Kmeč-ko stranko, samostojno Demokratsko stran-ko, Zvezo kmečkih fantov in deklet, frak-cijo nekdanje Slovenske ljudske stranke itd. itd.... (Dokumenti 6, /1981/, str. 309) Pridobitev tolikSnega števila strank za Osvobodilno fronto (ne za »antiimperiali-stično« fronto) je Kardelj imenoval drugo
stavek o Kocbeku, ki naj bi po Pahorju in Rebuli bil prvi terjal oborožen upor pri nas (kakor trdi Taras Kermauner, kako je bil K. začetnik študentovskih nemirov) citira pa tudi Salamunove ver-ze »Danes vem, kdo je stvarnik naše svo-bode ...« Ubogi Potrč!
»•taktično« etapo, ki pa je bila do neke me-re škodljiva, da se je morala spomladi 1942. končati. Podatkov o posebnem »-notranjem« razvoju OF najdemo tudi v partijskem tisku, npr. v 2. številki Dela, ki je i2šla »konec av-gusta 1941«. V članku >*Za Osvobodilno fron-to slovenskega naroda« beremo, da >»je konč-no zrasla čvrsta volja slovenskega Ijudstva od prvega dne fašističnega napada na ZSSR: ne čakati, da svoboda pride sama, marveč s samostojno akcijo podpreti veličastno bor-bo Rdeče armade in vseh antifašističnih sil v Jugoslaviji in na vsem svetu«. (Delo, gla-silo CK KPS 1941, 1942, Ljubljana 1947, str. 56)
Imenovanje »antiimperialistične fronte« za OF pomeni zamolčanje dejstva, da se je ta zares konstituirala šele po 22. juniju 1941, kar posredno pove sam Vidmar, ko govori o »slabih dveh mesecih«.
Edvard Kocbek je o problemu previdno govoril na že omenjenem pugleškem zboro-vanju, ne kot bralec referata, ampak kot razpravljalec. Opozoril je na »-zanimivi po-jav«, »da kristjani sodelujemo s komuni-sti«, pri čemer je to sodelovanje označil kot »ne ... le ... taktično sodelovanje, temveč ... globlje na celi črti pošteno sodelovanje dveh odkritih in svobodnih partnerjev-«. Kocbe-kova polemika (oziroma previdnost) je na-menjena »Dolomitski izjavi«, v kateri so se krščanski socialisti odpovedali posebni stran-karski organizaciji in priznali monopol KP. V sicer evforičnem tekstu bomo našli pole-miko s Kardeljem (»mi smo tisti del sloven-skih kristjanov, ki na življenjska vprašanja ne gleda le taktično (podčrtal D. R.) in lo-jalno, temveč spoznava njihovo avtonom-nost, njihove izvirne zakonitosti in si hoče v osvobodilni vojni prisvojiti znanstveno za-konitost družbenopolitičnega področja ...) in s komunisti nasploh:
... v siloviti borbi za pravico nočemo
opustiti svoje notranje resnice. Nam ni
mogoče resnico ločiti od pravice in obrat-
no ... Vsega dela se želimo udeleževati kot
pravi partnerji. Nočemo biti le podrejeni
učenci, revolucionarji druge ali tretje ka-
tegorije... Nihče naj si med nami ne šte-
je socioloških in političnih spoznav za
svojo osebno zaslugo, za svojo osebno last
in skrivnost. Nihče med vami naj ne ima
članstva v partiji za zaslugo in avtoma-
tično odliko, nihče med nami ne sme ču-
titi inferiornosti zato, ker iz formalnih
razlogov ne more postati član partije...
(Kocbek, 29. aprila 1943 na Pugledu, cf.
Dokumenti 6, Ljubljana 1981, str. 336-8)
Ce strnem: Kocbek je imel v aprilu 1941
pomisleke glede sodelovanja s komunisti za-
radi njihove privrženosti Sovjetski zvezi, ta
pa je imela pogodbo s Hitlerjem, ki se je
prekinila šele 22. junija. OF je Kocbeka
mogla pritegniti šele v drugi (»taktični«) fa-
zi, ko se je odprla drugim političnim gru-
pacijam v Sloveniji in ko je opustila svojo
»anti-imperialistično-« fazo, ki pa bi jo bil
mogel Kidrič (sodeČ po Vidmarjevem po-
vzetku Kidričevega nagovora na ustanovit-
venem sestanku — cf. Vidmar 1963) iz takš-
nih ali drugačnih razlogov — tudi v »dis-
kusijski etapi« s Kocbekom — opustiti že
prej, saj so bili njegovi poudarki (če verja-
memo Vidmarju) bolj »narodno-osvobodil-
ni« kot socialno-revolucionarni.
Kocbekov komentar iz leta 1975 pa je se-
novaREVIJA
65
23. maj
V današnji številki ~Naših razgledov^ je napisal Juzlek Potrč bogabojeČ in na vse strani pretehtan članek »Pričevalec našega časa«. Z dalgimi stavki in z med-limi stavki brani vodilno vlogo komuni-stične partije in protestira zoper tiste, ki objokujejo tiste, ki jih je okupator obo-rožil zoper partizane. Neroden stavek je že na primer ta, da objokujejo tiste, ki jih je okupator oborožil, namesto objo-kujejo tiste, ki jih je CK KPS dal ubiti. Protestira tudi zoper proglašanje Koc-beka za edinega pravega pričevalca na-šega časa, omenja Pahorja in Rebulo in
6. junij (Kocbek razmi.slja, da bi napisal dve
pismi:)
eno Ribičiču, drugo Kardelju, vsako naj bi bilo po svoje zaokroženo, odprlo naj bi za vsakega posebno vprašanje. Ribi-čiču naj bi pokazal dobro voljo post tot discrimina rerum, Kardelja pa naj bi opozoril na usodno znova odprta sloven-ska pravprašanja. Predočiti mu je treba, da je Titova vojaška akcija bila v vsej Jugoslaviji tako centralistična, da še da-nes velja vojska kot10 najmočnejši in edini varuh jugoslovanske federativne strukture, kajti ta struktura je premočna in ne pusti republikam vseh priborjenih pravic. Zato je v bistvu nove Jugoslavije težko nasprotje med vojaško zasnovano centralistično partijo in med le nominal-no razvitimi republiškimi pluralističnimi organizacijami, kakor je to SZDL.
Kardelju povedati, da se Slovenci za-vedamo tega fatalnega nasprotja. Poseb-no pa se ne smemo slepiti nad dejstvom, da je glavni problem sožitje med Hrvati in Srbi in da se pozitivno reševanje tega problema po vojni ni premaknilo, leta 1971 se je celo usodno poslabšalo. Zato Slovenci trpimo na nerešenosti in nego-tovosti glede svoje prihodnosti. Danes ne sme nihče javno razpravljati o tem, kaj nas čaka in kaj nam je storiti, če Hrvati in Srbi razdro Jugoslavijo. Kardelj je veliko kriv, da se ta negotovost skriva kot nekaj protidržavnega in da partija samo ponavlja in venomer potrjuje cen-tralistični status quo. To pa je v teh bur-nih akcijah in preobrazbah narodov...11 zlo.
Povedati torej Kardelju, da živim prek in proti obstoju struktur in običajnega dnevnega ritma partije in da sem proti svoji volji dvojnik, sem neke vrste dedič vsega, kar je nastalo z osvoboditvijo, obenem pa spremljam usodo slovenskega naroda, kakor se razodeva v svojih novih (čeprav skritih, celo ilegalnih) zakonih.
• •. odšla sva, Zdravka in jaz, po časnik, kajti v Delu so snoči naznanili, da bo v sobotni prilogi Vidmarjevo odprto pi-smo Bollu, šla sva, se sprehodila in pri-nesla domov časnik in hlastno prebrala Vidmarjev elaborat.
Strašno me je prizadel, najprej po svoji slabi mentalni in moralni naključnosti, Potem pa po žaljivosti in nesramnosti do Bolla, ki je že veliko ljudi reševal iz krempliev terorja in režimov. Tako groz-
ljivo me ni nQbena stvar prijela v živ-ljenju, gre za dragega prijatelja, ne zame, po meni naj hodijo in me zaničujejo na vse načine pa ne bom tako prizadet, ka-kor me je spravil v grozo človek, ki se nenehno sonči v režimskem soncu. Naj bo preklet Vidmar, ki ne upošteva zako-nov medčloveškosti in sovraži zgolj iz svojega udobja, ne pa zaradi ljubezni do človeka.
7. junij
Ves predpoldan preživotaril zabit vase, topo in smrtno prizadet, depresija se je razliia po moji krvi, po vseh živcih se je naselila, svinec brezizhodnosti me je položil na tla, poležaval sem nesposoben sleherne žive kretnje in rešilne misli, Vidmarjevo dejanje me je udarilo tako silno, da sem odrevenel in se ves dan do poznega večera nisem ovedel samega sebe. Ena sama misel se je plazila po moji notranjosti, začela je delovati kot doslej docela tuje in neznano občutje, želja po smrti, po popolnem prenehanju mojega jaza, želja po samomoru. Stal sem pred oknom in se zazrl v globino štirih nadstropij, če skočim na glavo, bom v nekaj sekundah brez vseh telesnih in duševnih bolečin, tedaj sem se razjokal. mo.ške solze so me prevzele kakor otro-ka, ki začuti nekaj hudega in sramot-nega.1'-
17. junij
Popoldne ob 17. uri sta prišla na do-govorjeno srečanje Mikeln in Kumba-tovič.
Najprej sta povedala mnenje, da se z menoj ne bo nič hudega zgodilo, obenem pa sta precej časa ponavljala tezo, da mi režim najbolj zamerja dejstvo, da sem nastopil z intervjujem in s trditvijo o usodi domobrancev.
Pustil sem ju, dolgo časa, da sta se izkašljala in povedala, da pravzaprav ni-mata toliko vlogo, da pogodita nekaj, kar bi mi bilo od strani Per\kluba v po-inoč, ampak da mi osvetlita moje dejanje do kraja kot nekaj nepreklicnega in za režim silno neprijetno. Ta uvod sta dolgo variirala z raznimi težavami, od ruske nevarnosti do Titove telesne krhkosti.
Šele počasi sem prišel do besede. Naj-prej sem povedal, da moj primer ni niti primer Gotovac niti Mihajlov, da sem nastopil ob obletnici in da tudi zdaj go-vorim kot človek, ki je bil v žarišču osvo-bodilnega boja in se kot tak oglasil tudi v tržaškem intervjuju, jaz torej stojim z vsem, kar mislim in govorim sredi svo-je osebne zgodovine in sedanjosti in da sem torej notri, v socialističnem družbe-nem in političnem in kulturnem prostoru in ne zunaj njega. Pravico imam torej, da govorim, kar sem kot socialist spoznaj za nepravilno in to nepravilnost torej presodil s socialističnim etičnim meri-lom.
Zatorej sem jim šele zdaj povedal, da sem kot socialist in kot kristjan doživel travmo krivične smrti za vse nedolžne domobrance in da sem se hotel te travme razbremeniti. To sem poudaril z vso silo svoje človeškosti in pri tem jezno ponav-ljal, da moja izjava ni imela nobenih skritih palitičnih in družbenih namenov.
Moral sem povedati, kar me je mučilo vse od leta 1946, priložnost za ta mo-ralno ekstatičen izbruh pa mi je dala moja bivša tovarišija sama, ko me je za moj jubilej javno osramotila in ni do-pustila nobenih protestov. Tedaj sem ob-čutil, da so me naravnost izzvali in mi sami dali zeleno luč. Odločil sem se, da se ob takem osebnem sramotenju rešim svojega moralnega bremena. Irv tako sem tudi storil, dve muhi na en udarec, naj-prej sem poučil barbare v socializmu, da starih švojih zvestih sodelavcev ne gre brez kazni sramotiti, potem pa sem po-vedal še tisti greh, ki nas še vedno teži in ki ga je treba jasno izpovedati, če hočemo postati zgodovinsko in medčlo-veško čisti.
Sele zatem, ko sem si oddahnil in jim vse povedal, dolgo litanijo krivic in ne-sramnosti, ki sem jih doživljal od tova-rišev komunistov zaradi svoje zvestobe samemu sebi, sem se razgovoril na enaki in isti ravnini: odprli smo pogovor o tem, kaj je mogoče storiti v smeri pomirje-vanja in razjasnjevanja. Povedal sem jim, kako so me stalno izigravali in mi grenili življenje, porušili mi rojstno hišo, deset let mi onemogočili objavljanje, na-mestili mi mikrofon, ukradli moj rokopis za tretji zvezek partizanskih spominov, me poslali iz Slovenije za tri najvažnejša leta, delali so me klerikalca, mi odvzeli
veda zanimiv tudi iz nekaterih formalno-tehničnih vidikov. Kocbek pravi, da so v se-stanek 27. (dejansko 26. aprila, kot beremo v 6. knjigi Dokumentov na strani 308) aprila »¦zbasali več ljudi, kakor pa jih je dejansko bilo«. Glede na to, da je okrog števila ude-ležencev nezanesljiv tudi Vidmar, je Koc-bekova ocena verjetno upravičena. Tudi če pomislimo na Vidmarjevo trditev, da so ustanovitelji »prihajali z enournimi presled-ki-«, se nam mora zdeti takšen sestanek ne-koliko nenavaden: v polni sestavi bi se mog-. li ustanovitelji pogajati šele čez osem ur, zastavlja pa se nam še kopica prav nerodnih, čeprav drobnih vprašanj: so bili ves čas sku-paj, je kdo odšel, kaj so se pogovarjali, ko so bili skupaj trije, štirje itn.???
10 Kocbek je pomotoma zapisal »za«, op. D. R.
11 Neberljivo mesto v rokopisu, op. D. R.
12 Kot ob mnogih drugih priložnostiih Josip Vidmar ni prepoznal avtentične intelektu-alne drže in umetniške občutljivosti. Poleg tega mu njegova politična vloga ni dovolila odprtega in kritičnega odnosa do družbene-ga dogajanja. V zvezi s tragičnim in politič-no zgrešenim postopkom (likvidacijo domo-brancev po zaključeni vojni) je Vidmar stal na stališču, da so nekatere žrtve dragocenej-še od drugih, in da skratka ni mogoče (niti v intelektualni ali umetniški perspektivi) ize-načevati ljudi, ki imajo različna politična prepričanja. Vidmarjev nazor je v teh letih (od 1951. leta pravzaprav) naredil zadnji »krog«. Krog zato, ker je sam v koncu dvaj-setih let zagovarjal temeljno enakost oziro-ma — kot se je takrat izrazil — lepoto an-tagonistov, kot sta bila Cankarjeva Maks in Kantor. Tu mislim na Vidmarjeve polemike z Vodnikom in Ušeničnikom v letih 1928 do 1930, v katerih je branil umetniško avtono-mijo in kritiziral ideološko pristrariost veru-jočih. Tudi leta 1975 (kot leta 1952) je Vid-mar stopil na stališče, ki ga je v dvajsetih letih stroeo 2avra?al Tpmnnra mntantnpi
66
nova REVIJA
vse funkcije na surov način, branili pre-vajanje mojih del v srbščino in hrvašči-no, v poljščino in nemščino, Črna orhi-deja na beograjski televiziji, nisem smel biti vabljen na Struške večere, zame ni bilo nobene nagrade, Prešernovo nagrado so dali po volji mladih književnikov in proti volji CKja.
Šele zdaj, pravim, smo se začeli mirno pogovarjati o pomirjenju. Kako? Mikeln bo govoril z Ribičičem, Kumbatovič bo preprečeval neumnosti v Naših razgle-dih. Potem se bomo po možnosti znova sestali.
Nisem bil zadovoljen, moral bi biti navzoč še neki tretji član Penkluba, ki bi bil izrazito pozitiven do mene kot umetnika in osvobodilnega politika. Pre-senečen sem bil od svojega lastnega za-govora, zagledal sem nenavadno širok prostor za razvijanje svojih sil, načel, sposobnosti; začutil sem moč moje stra-tegije in pomanjkanje sovražnikovih adutov. Šele takrat, ko sem utrujen le-gel, sem si začel delati prve zapiske. Bili so skoraj himnični, saj so imeli pred očmi najbolj uboge, najbolj navadne do-mobrance.
18. junij
Inženir Strgar na obisku. Z Zdravko pogovor glede Lučkinega groba, potem sva sedla in se začela pogovarjati. Tudi knjigo o ustvarjanju je moral preložiti, pet ljudi se je preplašilo in zaradi mene odpovedali sodelovanje, čeprav so neka-teri prispevek že napisali. Kakšni ljudje smo Slovenci. Ziga Kimovec se po pra-vici pritožuje nad strašnim značajem Slovencev: sebičneži smo, politični sadi-sti, v težavah prekleto cagavi. To so bolj moje kakor Kimovčeve besede, kajti sve-ta jeza me zanaša. Poslušam namreč Strgarja, ki sicer danes občuduje R. M. in njegovo zanimivo mero, obenem pa mi pripoveduje, kako strašen udbovec je bil.. .13 Vovka pa to ni zlomilo, zato pa so organizirali novo vrsto nasilja, spu-stili so ga in mu zaukazali, da je prišel v Izvršni svet, kjer so mu priredili cere-monijo. Vse to sem poslušal, kakor da sem šele zadnje mesce stopil iz odreve-nelosti ali se prebudil iz spanja.
19. junij
Predpoldan telefon iz Skopja, predsed-nik Struških večerov se je oglasil in spo-ročil, da je dobil moj pristanek, da pa so danes na odborovi seji razpravljali o meni in sklenili, da zaradi položaja, ki je nastal po kampanji v časnikih zoper mene, morajo umakniti svoje vabilo. Po-govor je bil bolj banalen in bled, skoraj bedast, moral sem se smejati v telefon. Pozneje sem prišel na misel, da bi moral predsednika vprašati, če lahko obvestim o tem njihovem koraku svojega znanca, predsednika Senghorja iz Senegalije.
Zdravka je govorila z znanko, ta je pripovedovala o Š. L., kako je sprejela njeno sestro, ko je prišla vprašat, kaj je z usodo njenega moža — domobranca. Š. L. je rekla kratko in grobo, pobili smo jih, izdajalce, pa jih bomo še. Zena je odšla od nje v neznanski grozi.
21. junij
Današnja sobotna priloga prinaša Po-trčevo zelo dolgočasno in stereotipno ne-rodno pismo Bollu, ki samo krade pro stor na dragem papirju. Senzacijo pa je priredilo uredništvo »Dela«, ki se je od-povedalo odgovoru Razumovskega od 18. junija, ki ga še zjutraj nismo brali, in ki zanj pravi, da ne bo nanj več odgo-varjalo.
Šele zvečer nam je dal Janez G. na razpolago izvod FAZ. Tokrat je besedilo ostrejše, vprašuje se, odkod naenkrat tako sovraštvo do Kocbeka, če je bil ta v leksikonu, ko je po letu 1970 tisk pozi-tivno.. .u> v petih letih pa se je država z režimom tako spremenila, da je naen-krat časopisje zanikalo vse moje zasluge.
Predvsem pa ostro obsodi Javorškovo pisarijo zoper Bolla in ga ima za jugo-slovansko sramoto. Potem pa ugotavlja nesmiseln položaj mene samega, češ, kako to, da nimam niti najmanjše prilike, da bi se lahko obrnil s svojim stališčem in odgovorom na jugoslovansko javnost, če se mi res nič ni zgodilo in se mi res niČ ne bo zgodilo.
Sklenil sem, da po teh besedah in kljub temu, da je »Delo« zaključilo članke o meni, napišem kratek demanti vseh ne-resnic, ki so jih nemoteno in sovražno ves čas širili o meni. Prvič neresnica o soustanavljanju Osvobodilne fronte, da ni bil OF nikakor slovesno in oficialno ustanovljen, kajti Antiimperialistična fronta je le zamenjala ime, soustanovi-teljstvo leži torej v totalni angažiranosti, ki smo se ji vseh sedem članov Izvršnega odbora predali, druga neresnica je ta, da deset let nisem smel objavljati svojih del, smel sem (zaradi neurejene pokoj-nine) le prevajati, prevedel sem petnajst del in še nekaj posameznih novel. Tretja neresnica: da sem se povezal z emigra-cijo in namerno izbral tridesetletnico, resnica pa je, da sem apel glede nepra-vičnega .. .1:' domobrancev sklenil obja-viti takoj po sramotenju, ki sem ga doži-vel ob svoji 70-letnici.16
(V tem času se je Kocbek tudi fizično slabo počutil. Večkrat poroča o vrtogla-vici in zbadanju v srcu. 23. junija se mu je »počutje poslabšalo^: »v črevesju ne-lagodnost, v glavi blokada«; govori o »•tesnobi«. Vsa ta znamenja seveda ne morejo biti nič drugega kakor posJedica težke duševne prizadetosti zaradi kam-panje. \
l 24. junij
Ponoči, ko nisem mogel zaspati in sem snoval svojo pisarijo, ki naj bi jo poslal DELU, sem naenkrat vedel, da me muči pravzaprav Kresna noč, po tej ugotovitvi mi je postalo laže. Med osnutke pesni-škega značaja sem si zapisal, da sem po polnoči kresne noči, ko se je Zemlja tiho vozila skozi vesolje, prosil vse sile neba in zemlje, da me pomirijo, ozračje je bilo naelektreno, komaj sem vzdržal od sil-nic, ki so me napenjale. Molil sem, slo-vensko in latinsko, prosil sem angele, svete može in ženske, umrle in žive silake duha, da me pomirijo. Nič ni pomagalo.
27. junij
Predpoldne srečal v mestu P. D., go-voril počasi in ugotavljal, da je režim zaprl kulturni prostor in tako razširil biološki družbeni prostor. Kultura umira od stihije ali od kontrole, predvsem pa od finančne politike kulturne skupnosti. Nekega hipa pa je rekel, ne morem več citirati dobesedno: »Zdaj čutim, da bi moral tudi jaz nekaj reči, morda bom to storil v Znamenjih.« Šele pozneje sem se zamislil, kaj pa če je čutil, da je zdaj najbolj primerna atmosfera, da izpove svojo zablodo: kako je postal likvidator. Morda bo ta njegova razlaga lisjaška, ustrezno atmosferi sovraštva, obujanje latentne panike.
Na tisto pismo, lci ga je pisal (Vinko Ošlak, op. D. R.) Razgledom, so reagirali tako, da so obvestili sekretarja v Rav-nah, naj ga zasliši. To je storil na zelo čuden način, z negativnimi sodbami o Kocbeku. Ošlak je strmel: Ali sploh ve-ste, kdo je to? Ste brali njegovo delo, dnevnike, članke, pesmi? Prav nič. Po-tem je pogovor nemogoč. Sekretar pa je gonil svoje: Zakaj ste šli to nerodno, ne-varno pot? Zakaj se ne priključite stva-riteljskemu delu? Kakšni so vaši načrti? Mi bi vam radi preskrbeli službo? Ne bodite preveč skromni. Odgovarjal je namreč, da bi bil rad neodvisen, malo kmet in malo pisatelj. Občudoval sem njegovo zvestobo samemu sebi.
Zato pa me je zvečer, ko sem pregle-dal jutranje Delo, na silovit način pre-vzela taktična pohvala nove številke »Znamenja-«. Toda očitna, radodarna po-hvala te številke, posebno pa uvodnika, je razumljiva le iz partijske strategije do mene. UgotoviU so, da me ponižujejo in fazvrednotujejo tudi s pohvalami Ijudi, ki so moji prijatelji pa so jih zdaj od mene nujno ločili. Moja izolacija tako napreduje. Mene pri tem ne zanima par-tijska volja, da me docela uničijo, ampak me zanima rafinirana odločitev uredni-štva Znamenja, da uvodnik formulira s pomočjo vseh slavilnih pojavov, tako da ni slišati nad njimi nobenega inštrumen-ta, ki bi kazal name in mi nudil pomoč.
Vse to, kar si zapisujem zdaj, so le blede slike besa, užaljenosti in globoke žalosti, ki sem jih občutil ob tem podvi-gu spretnih klerikov. Udarec še vedno čutim, čutim ga vedno bolj in vem, da sem sam. Neka grozljiva radost se me
13 Na tem mestu je po odločitvi uredništva izpuščen del teksta, v katerem Kocbek po-vzema kaznilniško zgodbo, fci po izjavah pri-zadetih oseb in prič ni točna oziroma ni ver-jetna.
14 Neberljivo mesto, op. D. R.
15 Izpuščena beseda, opomba uredništva.
16 Ob tem odstavku je Kocbek na levem in desnem robu zapisal nekaj naknadnih opazk. Na levem robu: »sramotna kazen, ne-pravična in zlobna, ki je imela zame usod-ne posledice-«; na desnem robu: »Iz čistega pošten^ga idealizma in nobenega politične-ga namena. Da sem sežel vprašanje iz težke in globoke moralne travme in brrz sleher-nih oolitičnih namenov.«
nova REVIJA
67
je torej polastiJa. Nihče med vsemi kle-riki, ki polnijo stolpce »Znamenja«, me o tej sumljivi hvali režima ni obvestil, to se pravi, da so med njimi in menoj zelo tenke vezi in da moje srce zdaj pravzaprav ne čuti izgube. Vsi, ki so očetje tega sporazuma, so vojni in po-vojni čas preživeli v tujini (Janežič, Vo-deb, Rode itd.).
25. september
Snoči sva čakala na spremembo tele-vizijskega programa in morala pretrpeti poročilo o zboru nekdanjih taboriščnic, ko je nastopil Šetinc, sem ga hotel pri-praviti do molka, Zdravka pa je slutila, da bo nekaj zanimivega. In res, v sredini svojega govora je zvišal glas in začel preklinjati krščansko spravo in njene po-šasti. Naenkrat sem zaslišal svoje ime. In čudno! Tista groza, ki me je pred tedni prijela vsakokrat, ko se je partijska one-moglost zatekala v hripavost in v ne-kakšno rotenje javnosti in v žuganje vro-čega značaja, se zdaj ni več pokazala. Zdelo se mi je celo naravno, da se samo-zvanci tresejo in napenjajo svoje organe.
Danes pa je bilo z menoj vse drugače. Slabo sem spal in se zato pozno zbudil. Zdravka se je takoj pojavila in se mi čudno smehljala, pokazala mi je pismo z zeleno kuverto in z novim vabilom na pogovor z nekom iz udbe, podpisan ni bil več prejšnji uradnik, ampak nekdo z dr. pred imenom. Neusmiljena logika je znova začela delovati. Oblastnik je najbolj nesrečno bitje na zemlji: Vse, kar stori, ima neusmiljene učinke, ker naprej se mora s svojim razumom boje-vati za jasnost in vernost, vedno širše kroge dela njegovo delovanje in nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo z dejanjem, ki je bilo V prvih fazah še nedolžno, če ga ne preračuna pametno in ga predimen-zionira. To predimenzioniranje jih zdaj tolče po petah, odgovor, ki so se na moj poziv z njim oglasili, je bil tako nesrečno izbran, da jih njegova fantastika zdaj muči, kako naj z resnicami podpro svoje laži. Dobil vabilo notranje uprave za 30. september.
Senca tega zagatnega položaja je to jutro padla name z neverjetno pošast-nostjo. Tako grozljivo še nisem čutil svo-jega položaja kakor to jutro. Onemel sem in legel na ležišče. Bil sem omamljen in vržen iz svojih kolesnic. Sovražnik je postal besno nevaren. V Šetinčevem tek-stu me je najbodj vznemirila omemba v Bollovem formuliranju domobranske ak-tivnosti (ki ga omenja še Gorjup), češ da so se bojevali zoper akupatorja in zoper komunizem. Z ene strani ne morem dvomiti v tako javno in jasno formula-cijo, z druge strani pa mi Bdllova na-tančnost in resnicoljubnost ne dovolita takšne njegove napake, ki bi bila zame usodna ...
26. september
•.. Včeraj sem dobil vabilo notranje uprave, naj pridem na pogovor 30. sep-tembra. Podpisan je neki drugi človek, ne več Belak. V nekem smislu imam ta
ukrep za odrešilen. Tako za režim kakor tudi zame.
Občutil sem nujno potrebo, da se za ta pogovor pripravim in v ta namen pre-čitam Bollov nastop na avstrijski tele-viziji, posebno to njegovo formulacijo o domobrancih, ki z njo Setinc v mojo ško-do manipulira ...
... Okoli devete ure zvečer pa se je oglasil nenadoma B6U sam. Zdravka se je vzradostila njegovega pomirjajočega glasu. Tako je vplival tudi name. Pove-dal mi je, da so našli zvočni trak z du-najskim televizijskim tekstom, da so ga prenesli na papir s pisalnim strojem in ga že tudi odnesli na pošto. Ta ... me je razveselila, bil sem nenavadno razgi-ban od prijateljske pomoči. Povedal sem Bollu, da naju je napadel partijski se-kretar za Slovenijo in da je povedal o BoIIu stavek o domobrancih, ki vanj ni-sem mogel verjeti in ki bi ga rad de-mantiral z avtentičnim stavkom. Boll me je kmalu pomiril, češ da tega sploh ni rekel, kar laže Šetinc in da je govoril le o moji pisateljski nuji, s katero sem spregovoril nekaj avtentičnega bodisi v dobi antifašizma bodisi mislim tako da-nes, ko gre še bolj za čistost v plitvih in nadčloveških zadevah ...
28. september
Nedelja.
Zdravka stoji ob mojem ležišču in drži v rokah priporočeno pismo iz Kolna. To-rej je le prišlo. Končno smo le v njegovi posesti. Odpreva ga, štiri tipkane strani, začnem ga brati, ne morem ga zapopasti, preveč sem razburjen, začnem znova, težko memščino, pravzaprav me daje slog, zdaj začnem v tretje in takrat mi steče. Najprej ugotovim, da je Šetinc govoril neresnico, njegov stavek o Bollovi poli-tični oceni domobrancev je izmišljen, za-čutim, da je to nekaj hudega, več kot spodrsljaj, potem začutim temeljno misel Bollovo: leta 1945, po zmagi, je postal zmagovalec prepričan, da je v bitnem stanju absolutno čistega in dobrega, in da je... kot absolutno zlo, ta strašna prevara je povzročila novo zlo, po-vzro-
čila je, da so zmagovalci izvajali stra-hovite operacije uničevanja in popolnega izkoreninjenja tistih, ki so jih imeli za fašiste. Odlična formulacija. Potem pa Boll ugotavlja, da je občutek te nepra-vilnosti ohranila le občutljiva inteligen-ca, kajti to je človek natančnega izraza, problemu krivde pa se posebej ne more ogniti tisti, ki se po svoji strukturi izraža eksaktno, to se pravi moralno. Boll ta-krat spregovori o morali izraza. Po nje-govem gre za odpor laži, kajti laž ima prav hude posledice, prej ali slej se laž maščuje, neka zloraba pade na ves na-rod.
Tedaj mi je nenavadno odleglo. Ne samo zaradi dejstva, da Boll ni rekel neumnosti, ki mu jo je pripisal Šetinc, ampak zaradi sklenjene razlage o moji nevzdržni dolžnosti, da sem spregovoril o zločinu nad domobranci. Oba z ženo sva tako rekoč rajala, počasi pa sva se začala zavedati mučne težave, ki je s tem
padla na Šetinca, na ves njegov krog in njegove nakane in zvijače. Začutil sem, da se bo s tem žalostnim odkritjem stvar poslabšala. Začel bo delovati prekleti de-terminizem. Ker je režim na moj pojav odgovoril s poneverbami in lažmi, se je ta Šetinčeva napaka morala zgoditi, to je nujno, in prav tako nujno je tudi na-daljevanje, Šetinc, partija in Težim se zdaj ne bo pokesal in spreobrnil, ampak bo postal še bolj diaboličen. Ne bo se opraviči] Bollu, ampak ga bo še huje smešil, njegov slog, nejasnost, morali-zem. Vse to je pri njih usodno nujno. Kdor prime za meč, bo z mečem pokon-čan. Kdor začne lagati, sploh več ne po-zna resnice ...
30. september
Ko sem se prekljuval in vstal in se telesno in duševno pripravil na pogovor, je zazvonil telefon. Oglasil se je Belak • s krepkim in jasnim. glasam, in me pro-sil, naj mu oprostim, če mora razgovor prestaviti za nekaj dni, češ da morajo preveriti nekaj dokumentov. Odleglo mi je sicer za danes, toda breme se kotali dalje, ne zmanjša se, celo veča se in po-staja skrivnostno. Najbrž bova imela po-govor v petek ...
3. oktober
Zadnja dva dni sem bil vedno bolj pre-pričan, da bo pogovor na Prešernovi upravi javne varnosti gladek in poln, brez zadrege zame. Zadnje ure snoči pa sem si zaman skušal predstaviti način, kako bom moral ali mogel v celoti po-vedati vso Šetinčevo zadrego, v katero je padel z Bollovim pismom. Slutil sem, da bo ta zadrega usmerila in obarvala današnje srečanje.
Prvo razočaranje sem doživel, ko sem odkril, da me ne bo zaslišal Belak, am-pak Zemljarič, hladno se mi je predstavil in ker sem ga slabo slišal, mi je še tiše povedal svoje ime. Šele pozneje sem ugo-tovil, da je to človek, ki ga premeščajo nekam naglo in čudno, precej časa je bil šef gradbe Kliničnega centra. Zdaj je politični pomočnik policijskega sekretar-ja Orožna. Bil sem v isti sobi kakor zad-njič, skušal sem ustvariti lagodno šti-mungo, pa zapeti mož ni pristal na to. Zaonaknil se je v kos papirja pred seboj in začel suho, strogo in počasi. Vzel sem zvezek in si nekaj časa zapisoval njegove krute in neusmiljene besede.
Opozorila pri vas niso zalegla. Kljub vsemu ste se vključili v obstoječo kam-panjo zoper našo državo, v tisto (z) za-hoda, vključili ste se v sistem ogrožanja našega družbenega reda. Ali vas mani-pulirajo ali pa se sami vključujete v zvezo z emigranti in se še dalje povezu-jete s sovražniki ustavnega reda. To naj-bolj dokazuje vaš intervju z Lošinja in še drugi primeri, napadate zvezo komu-nistov, družbene inštitucije, vodilne to-variše. Ugotavljamo, da počenjate kazni-va dejanja. Če pa ste žrtev, to javno ' povejte in tedaj se lahko z vami pogo-varjamo. Če pa se postavljate zoper naš i sistem, potem ste že na poti iaznivih
—sr
nova REVTJA
dejanj in mi bomo začeli ukrepati (krat-ka pavza).
V Avstriji se okoli vas zbirajo grupe in grupice. Zanje ste žrtev, idol, prihodnji voditelj. Za vas j.e edini izhod, da se vsemu delovanju odpoveste in da posta-nete zgolj državljan Jugoslavije. Sovraž-ne dejavnosti ne bomo več trpeli. V ro-kah imam dovolj podatkov. Mi bi lahko uvedli kazenski postopek zoper vas že zaradi intervjuja v Zalivu. Vedite pa, da nam ne bo lahko postopati zoper vas, vi ste tudi zaslužen človek in dober pi-satelj.
Moja zadrega, ki je nastala po teh po-čeznih in ostrih stavkih, je bila hucia. Bil sem pripravijen na dialog, na živi izziv, ne na te banalne in kar naprej iste in prazne očitke. Nisem mogel nič drugega kakor reči: »Hvala, da ste vse to povedali, vendar mi je to premalo jasno, prosim vas, da mi zciaj vse te trdit-ve argumentirate. Prosim vas, da mi do-kažete z dejstvi, kako sem zadnji čas ogrožal družbeni sistem, ustavo in drža-vo, partijo in voditelje!«
Zemljarič se je naglo zganil, kakor da je prav čakal na moje vprašanje. Pre-prosto je dejal: »To ni moja dolžnost, da vam dokazujem. Vi se prestopkov za-vedate in to je dovolj.« »-In vendar bi rad povedal, da so se važni dogodki zadnjega časa odigrali okoli mene brez moje de-javnosti. Vi dobro veste, da je tako ime-novani intervju z Lošinja neresničen in potvorjen in da morate drugačno razlago dobro utemeljiti.« Preprosto je dejal: >*To ni moja dolžnost, to opravite sami in to povejte javno.« »Kako naj to storim, ko so mi vsi časniki, posebno .Delo' po ne-kvalificiranem napadu name ob moji se-demdesetletnici moralno sovražni in tuji. Kje naj torej povem resnico o sebi?« Rekel je preprosto: »Ne vem, kje, to pre-sodite sami. Na razpolago imate Sociali-stično zvezo. Tam vam bodo svetovali.« »Zakaj mi vi tega ne morete svetovati? Ali je naša oblast tako parcelirana in so si njeni oddelki tako daleč?« »Še enkrat pravim, da nisem dolžan dajati odgo-vor.« »Na vabilu piše, da ste me povabili na razgovor. Zakaj odklanjate pogovor?« »Nismo dolžni pogovarjati se z vami. Naša dolžnost je le, da vas opozorimo na vašo nevarno dejavnost.«
Na tem mestu mi je zdaj zmanjkalo tal. Ne spominjam se logike nadaljnjega pogovora. Bil sem tako razburjen, da se ne morem spomniti, kako se je pogovor končal. Vem le, da je vsak od naju17 spre-
govoril dvakrat ali trikrat in vsakokrat vzdignil vedno višji glas, dokler nisem razburjen in jezen vstal, odpfl vrata in jih pustil odprta, ne da bi se poslovil. V meni se je morala vzdigniti groza prav iz dna drobovja. Nisem mogel več pre-nesti surovega, banalnega in krivičnega govorjenja, ki ga je policaj vedno bolj zapiral in me puščal neodrešenega. Upa-nje, da bom doživel neke vrste razbre-menjenost, se je podrlo. Pred mano se je odprl prepad. Postalo mi je vseeno, kaj se bo zdaj zgodilo z menoj. Vso pot od policije do Veselove 8 je utripalo v meni divje in izgubljeno srce, svet se je
pogrezal in vzdigoval, ljudje okoli mene so bili lutke, korak mi je bil težak in usoden. Zdaj se bliža srečanje s sata-nom.
22. januar 1976
Še včeraj amo brali v «-Delu« govor Ribičiča,18 ki je v Beogradu na seji zvez-ne konference SZDL spregovoril o sov-ražnikih partije v Sloveniji in imenoval iz ene stran: informbirojevce, z druge strani pa Kocbekovo izpoved v tržaški reviji, kjer sem skiišal rehabilitirati bi-rokratizem (o čudo božjs, kje pa je zdaj belogardizem, morda gre za tiskovno na-pako) in kompromitirati demokratično zvezo delrvskega razreda in partije. Ta podatek ni hud, hujša je trditev, da se Kominform in Kocbek med seboj dogo-varjajo, pa čeprav izhajajo iz ideološko povsem nasprotnih pozicij!! To je doslej najhujša in hajbolj nevarna teza.. .19 kljub temu mislim, da se moram v ZA-LIVU oglasiti z modro in pozitivno bese-do, ki bo razorožila vse Ribičiče ter vscm Slovencem povedala, da s svojim apelom opravljam opravilo, ki bi ga danes mo-rala opraviti partija .. ^20
17 Kocbek je v naglici zapisal »vsak med nami*>, op. D. R.
18 Mitja Ribičič, »Skozi umetni prah pro-pagandnih laži se v svet le prebija resnica o nas«, Delo, 21. januar 1976:
-Pri nas v Sloveniji je dolgo prevladovalo mnenje, da v socialistični zvezi ni treba jav-no in argumentirano ocenjevati in zavzema-ti nekih posebnih stališč glede posameznih pojavov, ker bi s tem dali tej dejavnosti prevelik pomen. Menili smo, da je dovolj, če interno obvestimo partijski aktiv, anga-žiramo za to samo zvezo komunistov kot idejnopolitično silo, avantgardni del politič-ne sile v naši družbi. Tako smo včasih upo-rabili kak naš interni kanal, toda sovražnik je uporabil vsa sredstva in preplavljal na-šo republiko in vse naše strukture s celim valom laži, klevetniške sovražne propagan-de, ne da bi mi na te stvari odgovarjali. Zdaj smo zato zavzeli stališče, da se mo-ramo tudi tu bojevati konkretno in zavze-mati konkretna stališča, pokazati kdo je kdo, odkod je in komu služi. Tako je znan primer Kocbekovega izpada v tržaški reviji, kjer je skušal rehabilitirati birokratizem in kompromitirati demokratično zvezo delav-skega razreda in partije z drugimi sestavi-nami v ljudski fronti, sedanjo vlogo socia-listične zveze, s tem da je navedel primer iz preteklosti iz zgodovine, to pa je imelo se-veda velik odmev v zahodni propagandi...« Ribičič je uporabil za Kocbeka oznako »voluhar«. Beseda je bila zapisana v nekem internem biltenu. Mladina poroča o tem v
št. 34, 24. oktobra 1966, v kontekstu intervju-ja s Francem Miklavčičem:
»Miklavčič je bil obsojen še za eno, tretje kaznivo dejanje, in sicer po čl. 320-11 takrat-nega KZ, izdaja uradne tajnosti. Marca 1976 je kolegu izročil prilogo k drugi številki gla-sila RSNZ Varnost iz istega leta. V prilogi je bilo objavljeno predavanje Mitje Ribičiča z naslovom Vprašanje klerikalizma in cerk-ve danes v Sloveniji. Ribičič je predaval v januarju ali februarju 1976 v javnem pro-storu kadetske miličniške šole v Vikrčah, poslušalo ga je veliko število udeležencev iz raznih kolektivov notranje uprave. Tudi to publikacijo smo si povsem legalno ogle-
dali, ker pa je predavanje preobširno za ta zapis, zapišimo na kratko, o čem je Ribičič predaval. O temeljnih znanstvenoteoretičnih postavkah marksizma o religiji, o razmerjih med cerkvijo oziroma religijo in KPS ozi-roma ZKS, o sodobnih procesih v rimsko-katoliški cerkvi, o taktiki v boju proti kle-rikalizmu, in nazadnjaštvu, itd. Ribičič je kvalificiral »-štiri osnovne struje oziroma težnje« v slovenski rimskokatoliški cerkvi, v odgovorih na vprašanja udeležencev pa je tudi dejal, da so za nas »Kocbekove teze mnogo nevarnejše kot pa delo emigrantov-« in ga končno poimenoval »-voluharja«, seve-da z uporabo navednic, da bi tako zmerljiv-ka postala hudomušna zbadljivka. Toda: po-natis predavanja je bil označen »samo za interno uporabof...«
Glej še Ribičičev govor v Ptuju, Delo, 14. aprila 1975, in tekst r^solucije SZDL, Delo, 18. aprila 1975.
19 Izpuščen del teksta, opomba uredništva.
*• Kocbek je slovensko življenje v letu 1975 komentiral predvsem pod vtisom različ-nih političnih nastopov kritikov intervjuja v Zalivu, sicer pa za sleherno dnevniško in literarno zapisovanje velja, da je »subjektiv-no«, »selektivno«, »pristransko« itn. Nekaj podobnega je mogoče reči za izbore in pri-redbe, kot sta pričujoča. Kljub »selektivnosti« in »fragmentarnosti-« sem skušal biti urav-novešen in pošten selektor, prepisovalec in komentator. V uravnovešenost in poštenost spada tudi naslednja opazka na lasten ra-čun: 25. novembra 1975 sem v ljubljanskem Delu objavil poročilo o dunajskem kongresu PEN, ki sem se ga udeležil kot član delega-cije slovenskega PEN oziroma kot član te-danjega njegovega upravnega odbora. Na du-najskem kongresu je nastopil tudi Lev De-tela, do njega in do njegovega nastopa pa je imela slovenska delegacija vnaprejšnje negativno stališče, ki se je odrazilo tudi v mojem poročilu, ki se (na tem kritičnem me-stu) glasi takole: »(Prišlo je) do izpada ,od-poslanca' kar dveh centrov (avstrijskega in .izgnanskega') PEN, emigranta Leva Detele, ki je pripovedoval izmišljotine o ,preganja-nem' pesniku Edvardu Kocbeku ... Podpred-sednik slovenskega PEN Miloš Mikeln je do-volj plastično opisal ,primer', pri čemer je poudaril, da Kocbeku nihče ne odreka nje-govega pomena kot pesnika in umetniškega ustvarjalca, da pa slovenski partizani in slo venska družba ne morejo molčati, če je ta pisatelj prišel v konflikt s tistim, za kar se je v narodnoosvobodilnem boju zavzemal in boril.«
Jasno je, da danes o stvari mislim nekoli-ko drugače in da se mi z današnjega vidika moja formulacija zdi — če nič drugega — naivna. Pri svojem »poslanstvu« in pisanju sem leta 1975 upošteval moment, ki se mi danes zdi zgrešen in nepomemben: da mo-ramo namreč slovenski odposlanci v inozem-stvu »držati skupaj« in se vesti »patriotič-no« v tem smislu, da svoje »umazano peri-lo« operemo doma, zunaj pa kažemo lep
°braZ- D.R.
^"revija
57 nnovs
Spomenka Hribar Avantgardno sovraštvo
in sprava
/ ..) o neutrudnost človeška, zadnja liubezen prestrašenega srca. Nič usmiljenja ne prosimo, le trdno se moramo držati, tovariši, in ne smemo se izpustiti. (Edvard Kocbek: Pijan od spreminjanja ležim na zemlji)
Da bi razumeli, v čem je bistvo avant-gardnosti Partije med NOB, pa tudi Zve-ze komunistov danes, moramo proučiti temelj njene avantgardnosti, ki je v iz-enačenju enega dela naroda (partije, fr.: del, oddelek, stranka) s celoto, se pravi v izenačenju narodnostnega s pro-letarskim, in dalje, »ker je sistem gradua-uije v bistvu tak, kot je bil v revolucio-narnih letih v SZ«,1 v izenačenju prole-tar"kc ^a s partijskim. Gre torej za re-duk'^o celote na del oziroma, ^dano z druge strani, za preseženje dela nad ce-loto. To izenačt_i.ije prav vztraja pri tem, da je načelno (po bistvu torej) popolno, absolutno, se pravi, da »med« narodnost-nim in proletarskim in »med-« proletar-skim in partijskim ni nobene razlike, da gre za brezkonfliktno razmerje oziroma za nerazporno identiteto: Partija izraža popolnoma in v celoti v s e narodnostne interese (oziroma interese neke družbene skupnosti, ki je lahko tudi večnacional-na), IN narod je v Partiji izražen povsem, je v njej »utelešen«.
Tako apriorno zanikana razlika med partijo in narodom kot takim in v celoti svojih razčlenjenih in tudi nasprotujočih si interesov pa prihaja permanentno na dan kot razlika in skoz razliko med bi-stvom in pojavom, med vsebino in formo, med načrtovanim in uresničenim, med linijo in levimi oziroma desnimi odkloni, itd. Da bi pojasnili to znotranjidentitet-nostno razliko, bi morali narediti vrsto posameznih študij; to na tem mestu ni mogoče, zato naj le opozorim na nekate-re vidike.2 Hkrati pa se bodo pokazale tudi nekatere nujne posledice avantgard-ne vloge partije.
- C...)
1. Avantgardistična vloga partije
Najnatančneje je bistvo avantgardistič-ne vloge partije obrazložil Boris Kidrič na partijskem posvetovanju na Cinku julija 1942, ko je pribil, da »avantgardi-stični značaj partije v tej dobi revoluci-Je ni, da bi imela partija formalne pred-Pravice. Nima jih niti v diktaturi pro-letariata. Formalne predpravice ima JOOF. Avantgardistična vloga partije ne °bstaja v predpravicah, tako prizadeva-j*Je pomeni ustvarjati brez potrebe kon-*Hkte. Avantgardistična vloga partije je v tem, da ima partija dejansko v rokah Pozicije, ki bi jih kdo drug lahko izkori-stil, da bi partija izgubila svoj globoko
ljudski narodni značaj. Eno je dejanska avantgardistična vloga partije, drugo so pa formalne predpravice«.3 Iz citiranih trditev moramo razbrati nekaj pomemb-nih dejstev:
1. avantgardistična vloga partije je v tem, da ima partija dejansko v rokah pozicije;
2. razliJka med dejanskim in for-malnim se kaže v tem, da ima partija v rokah dejanske pozicije, formalne (pred)pravice pa ima izvršni odbor OF. Partija nima formalnih (pred)pravic niti v diktaturi proletariata, torej jih nima nikoli, formalne (pred)pravice imajo ljudske množice, združene v svoji politič-ni organizaciji;
3. če partija ne bi imela v rokah de-janskih pozicij, bi izgubila svoj globoko Ijudski narodni značaj. To pa ne pomeni, da bi potem tisti »drugi« dobil globoko Ijudski nnrodni značaj — saj je partija po definiciji najdoslednejši artikulator ljud-skosti in narodnosti — temveč pomeni, da bi partija izgubila s v o j e pozicije, s tem pa bi po njeni logiki narod sam iz-gubil svojo identiteto;
4. seveda bi lov partijcev za formalni-mi (pred)pravicami ustvarjal konflikte, in to brez potrebe, saj partija že ima dejan-ske pozicije v svojih rokah (konec koncev tudi formalne predpravice, saj je ona tista, ki artikulira, kaj je formalno in kaj dejansko).
Iz zgoraj citiranih Kidričevih misli je razvidno, da je razlika med partijo in ljudskimi množicami celo pomembnejša kakor pa identiteta. Ta razlika se par-tijski logiki kaže kot razlika med dejan-skim in formalnim, ki sta popolnoma lo-čena: eno je eno, drugo je drugo. Odnos med dejanskim in formalnim, med aprior-no identiteto (narod = partija) in znotraj-identitetnostno razliko (partija je avant-garda naroda) torej nikakor ni tako pre-prost, kakor bi se utegnilo videti na prvi pogled. Kompliciranost tega odnosa pri-haja na dan ob posameznih »incidentih«.
»Incident«, do katerega je prišlo ob t. i. tehniki, to je tiskarski dejavnosti, pokaže na notranje odnose med partijo in zavezniki, kar ilustrira naslednja kri-tika: »Vaša tehnika je poslala na IOOF vzorce tiskane literature s podpisom Teh-nika OOF Cerknica. Opozarjamo vas, da take tehnike ni. Mi smo sicer OF stavili na razpolago našo tehniko za tisk, toda tehnika je samo partijska, v njej lahko delajo izključno partijci in kontrolo nad fljo ima izključno OK Partije. To je na-Čelno vprašanje, ki je bilo že od vsega začetka postavljeno pred naše OK in ste napravili grobo politično napako, če ste Postopali v nasprotju s tem stališčem naše partije. Nujno potrebno je, da to ta-koj popravite.«4 Iz kritike, naslovljene na
69
okrožni komite partije, izvemo, da so oefovci v Cerknici menili, da je (partij-ska) tehnika naša, pa so se zmotili, kajti dejansko je partijska last. Iz te zmote je sledila groba politična napaka; bila je v tem, da so »enostavno vrgli v en koš par-tijo in OF«;5 to se je partijcem često dogajalo tudi kasneje. To je bilo »abso-lutno nedopustno«,6 zato ker se je s takim delovanjern zabrisala r a z 1 i k a med partijo in OF, s tern pa bi se lahko par-tija »utopila v OF«.7 Ce bi se partija utopila v OF, bi je kot partije ne bilo več.
Ce bi bila partija »navadna« stranka, stranka med strankami, enakovredna med enakovrednimi, bi lahko poleg nje-ne tehnike delovale tudi druge s ciljem: narodnoosvobodilno bojevanje in zmaga. Ker pa je partija avantgarda in hoče to biti, jo sam njen princip žene v iz-posta-vitev in raz-ločitev od drugih. S prin-cipom avantgardnosti se torej razmerja postavijo na glavo.
Način partijskega razmišljanja vidimo iz nadaljevanja kritike: »Naša partijska tehnika mora biti popolnoma neodvisna od drugih političnih skupin, kajti če tega ne bi bilo, naša partija ne bi bila revo-lucionarna avantgarda.« Iz tega stavka je razvidno samo bistvo avantgardnosti: Naša partijska tehnika mora biti popol-noma neodvisna od drugih političnih sku-pin, sicer naša partija ne bi bila revo-lucionarna avantgarda. Ista shema velja za vsa družbena področja:
— če partija hima v rokah države, partija ni avantgarda;
— če partija nima v rokah sodstva, partija ni avantgarda;
— če partija nirna v rokah kulture, partija ni avantgarda;
— če partija nima v rokah šolstva, partija ni avantgarda;
— če partija nima v rokah vojske, partija ni avantgarda;
— če partija nima v rokah naroda, partija ni avantgarda.
Sam princip avantgardnosti zahteva, da ima partija dejansko vse pozicije v svojih rokah, ker sicer ni avantgarda vseh pozicij, in če ni vseh, se njena avantgardnost krha, je nekje ni. Izgub-lja svojo identiteto. Vztrajanje pri na-čelni identifikaciji narod = partija IN hkrati pri razlikovanosti, to je partijska narava, njeno razporno bistvo.
Iz zgoraj citiranih misli je razvidno,
1 Dokumenti Ijudske revolucije v Sloveni-ji, knj. II, IZDG, Ljubl]ana 1964, dok. 98, str. 261. (V nadaljnjem citiranju: Dokumen-ti...).
2 Zaradi prostorske stiske tega spisa se moram držati partijske terminologije in to-rej ne morem natančneje in sproti analizi-rati vprašanja, zakaj partijska logika meša in zamenjuje pomene metafizičnih dvojic: formalno-dejansko, forma-vsebina, pojav-bistvo, videz-resnica.
3 Dokumenti..., knj. II, dok. 98, str. 261. * Dokumenti..., knj. V, IZDG, Ljubljana
1978, dok. 95, str. 292.
5 Dokumenti..., knj. VI, IZDG, Ljubljana 1981, dok. 20, str. 54.
G Prav tam.
7 Dokumenti..., knj. II, dok. 158, str. 444.
70
nova REVIJA
da je kontroliranje in podrejanje vsega družbenega življenja nujnost, ki izhaja iz principa avantgardnosti. Kajti če mora biti partijska tehnika (in vse družbeno življenje) popolnoma neodvisna od zavez-nikov — in le-ti svojega tudi nič nima-jo, ker je vse naše partijska last — po-tem to pomeni, da so zavezniki popolno-ma odvisni od partije. To načelno vpra-šanje je bilo že od vsega začetka postav-Ijeno načelno, tj. formalno — inta »incident« je pokazal, da mora biti tako postavljeno tudi d e j a n s k o.
Zdaj moremo šele razumeti, kaj po-meni Kidričev poduk na istem posveto-vanju za partijske aktiviste: »Biti mora-mo načelno nepopustljivi v vseh načelnih vprašanjih osvobodilne borbe. Kako to izvesti, je vprašanje vaše politične spret-nosti na terenu. Z njimi delati, jih pre-pričevati, jim postavljati jasne platforme, ki jih je treba poznati in gledati s sta-lišča narodnoosvobodilne borbe. Tolči jih s tega stališča: Ker ste imeli take in take separatistične poskuse, ste naredili tako in tako škodo, ne pa: Vi nam delate kon-kurenco.«8 Partiji načelno nihče ne more delati konkurence, ker je nad vsemi, zato zanjo tudi ne veljajo enaka merila kot za zaveznike. Pa tudi dejansko, na terenu, mora tako biti; to se vidi iz naslednjega poduka: »Skratka, kadar vam kakšnega nekam postavijo (namreč zavezniki kakš-nega aktivista OF — S. H.), se morate vi s tem strinjati, drugače ga ne sprejmjte. Ne dopustite pa seveda, da bi spravljali partijo pred isto odgovornost.«9 Če bi bila partija postavljena pred isto odgo-vornost kot drugi, potem partija ne bi bila avantgarda, potem bi ista merila veljala za vse Ijudi, to pa ne more biti, kajti partijec je po definiciji »najvišji člo-veški lik, katerega moramo skušati vsi doseči«.10 Vsi partijci se morajo truditi, da bi ta idealni človeški lik dosegli, za-veznikom pa to a priori ni mogoče, saj so partijci »edini pravi sinovi svojega naro-da«.11 če so edini, moramo razumeti to iz-javo kot apriorno stališče: niso partijci zato partijci, ker so najboljši sinovi svo-jega naroda, temveč so najboljši sinovi , svojega naroda zato, ker so partijci, saj so po definiciji glasniki »objektivne zgodo-vinske resnice«. Nepartijci so torej nekaj bistveno »manj«. Sam princip avantgar-dizma uvaja v družbeno življenje neza-upanje med ljudmi, podcenjevanje, one-mogočanje, skratka: sektaštvo.12
Načelna nepopustljivost sama po sebi zahteva taktiko. Z njo ne le da se obvla-dujejo zavezniki, temveč je prav način podrejanja družbenih interesov partij-ski artikulaciji le-teh, z druge strani pa taktika nakazuje razliko med (različnimi) družbenimi in partijskimi interesi.
Gre torej za dve strani istega razmer-ja: za oefovski značaj partije IN — gle-dano z druge strani — za partijski značaj OF. Generalna formula za samo taktiko se glasi: »Vzdržati želi (partija — S. H.) iskreno sodelovanje v vsem nadaljnjem boju do vseh lojalnih sodelavcev, načel-no nepopustljiva v vseh bistvenih vpra-šanjih osvobodilnega boja.«13 Ker po par-tijskem prepričanju prav partija najdo-sledneje, najresničneje artikulira naro-^jdove interese. mora biti načclno neno-
pustljiva in je lahko le lojalna14 do vseh tistih, ki sprejemajo linijo OF, »kakorjo je zamislila in kakor jo izvaja naša par-tija-H.15
Nobenega dvoma ni o tem, da je par-tija i s k r e n o hotela gojiti lojalen od-nos do zaveznikov — vendar pa v njenem interesu ta lojalnost načelno nikoli ni smela in ni mogla biti tolikšna in takšna, da bi se ona sama kot partija v tej lojal-nosti »izgubila«. Prav tako ni nobenega dvoma o tem, da je želela narediti in da je naredila vse za demokratizacijo oziroma demokracijo že med vojno — toda tudi demokratičnost ni nikoli smela iti tako daleč, da bi :>e partija utopila v demo-kraciji. Demokracija brez partijske avantgarde — po tej logiki — sploh ne bi mogla biti demokracija, saj je avant-garda vendar najavtentičnejši artikulator naroda — demosa — samega kot takega in v celoti. Rešitev zadrege med demo-kracijo in avantgardno organiziranostjo je naslednja: »Mi smo pristaši organizi-rane demokracije.«16 Ta izjava ne pome-ni, da »organizirana demokracija« ni ne-kaj anarhičnega in v tem smislu neor-ganiziranega, temveč pomeni prav to, da jo organizira avantgarda.
Logično je nadalje, da je partija »edi-no legitimni nosilec patriotizma«,17 zato tistim, ki niso z Nami, »ne smemo pri-znati, da so še živi deli slovenskega na-rodnega telesa«,18 pa naj bodo to izda-jalski buržuji ali pa njihovi vojaki baj-tarji ali pa celo lastni tovariši, Če niso več z Nami. Še več, vsem takim ne sme-mo priznati, da bi bili sploh — ljudje; oni so »golazen«,19 ki naj se »iztrebi«, »gnojna rana«, ki jo je treba »izžgati z razbeljenim železom-«,20 oni so »pasji si-novi« in za pse je primerna pasja srnrt, kakor se moremo obilno poučiti iz Krat-kega kurza zgodovine VKPb. Dejansko sodelovanje domobrancev z okupatorjem in njihovi zločini nam še danes zameglju-jejo vpogled v pomen sovražnosti in samo sovraštvo te strašne boljševiške lo-gike, ki iz svojega principa deluje po na-čelu: Kdor ni z nami, je proti nam, logi-ke, ki je bila s svoje strani vpletena v državljansko vojno pri nas.
2. Preoblikovanje partizanske mase v politično vojsko
Partija mora biti tudi avantgarda voj-ske, sicer ne bi bila »več avantgarda osvobodilnega boja«21 in torej ne bi mo-gla izbojevati boja za »oblast delavske-ga razreda«, se pravi — po sistemu gra-duacije — boja za svojo oblast. Kaj je dejansko pomenila avantgardna vloga partije v vojski in kako se je dejansko gradila, je razvidno iz mnogih dokumen-tov, a naj citiram le nekatere:
»Specifično komisarsko torišče je kad-rovsko delo. V tem pogledu bo komisar-jevo sodelovanje s komandantom poseb-no dragoceno.-«22 Za kakšno sodelovanje gre, pove nadaljevanje misli: »Pri komi-sarjevem individualnem delu s posamez-nimi partizani, vodniki, vodilnimi polit-delegati, četnimi komandirji in komisar-ji bo ta spoznal razpoložljivi kader mno-
8 Dokumenti... II, dok. 98, str. 265.
9 Dokumenti..., knj. V, dok. 162, str. 453
10 Dokumenti... II, dok. 98, str. 265.
11 Prav tam, str. 218.
12 Na tem mestu ne morem natančneje te-matizirati, kaj pomeni postavljati človeka na piedestal Cloveka, se pravi na piedestal Boga. Postavitev človeka na mesto Boga po-meni brezpogojni subjektivizem antropolo-gizma, se pravi, da gre za sekularizirano teologijo, ki je teologija sovraštva, saj posa-meznika ne dopušča kot enkratne, neponov-Ijive, skratka smrtne osebe in ga kot takega negira. Ljudi kot Ijudi d e 1 i na vredne in a priori manj-vredne glede na idejo Clove-ka, in ne uvidi eksistencialne »-enako-vred-nosti« vseh ljudi kot smrtnikov.
13 Dokumenti..., knj. II, str. 222.
14 Vsa stvar se še dodatno zakomplicira, če natančneje premislimo, kdo je — po principu avantgardnosti — tisti, ki določa, kaj je lojalnost oziroma kdaj je kdo lojalen in iskren in kdaj ne, in kd,o določa to »na-čelno« oziroma »naše«.
15 Dokumenti..., knj. II, dok. 152, str. 424. 18 Prav tam, str. 224.
17 Dokumenti..., knj. III, IZDG, Ljublja-na 1966, dok. 111, str. 258.
18 Dokumenti... II, str. 262.
19 Dokumenti... III, str 119.
20 Dokumenti... II, str. 277.
2) Dokumenti... knj. IV, IZDG, Ljublja-na 1968, dok. 145, str. 147.
22 Dokumenti..., knj. II, dok. 98, str. 27J
23 Dokumenti..., knj. V, dok. 75, str. 250*
24 Jesen 1942; Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča, IZDG, Ljublja-na 1963, dok. 136, str. 354.
25 Dokumenti..., knj. II, dok. 98. str. 275.
26 Prav tam, str. 276.
go bolje, nega ga more spoznati koman-j
dant ali komandir. Tako bo postal odlo^
čujoči funkcionar štaba v kadrovskihl
vprašanjih.« Komisarjevo sodelovanje sl
komandantom in drugimi aktivisti je ta-9
ko, da je kdmisar odločujoči funkcionam
štaba, toda to ni formalno, vidno, temvea
dejansko: »Vaša kontrola v vojski nj
sme biti formalna, ne sme imeti karakterl
vašega neposrednega vmešavanja v vojaJ
ške zadeve, pač pa kontrolirajte vse di-S
hanje vojske preko partijcev.-«23 PartijJ
ska kontrola vsega dihanja v vojski mor J
biti taka, da se to ne bo videlo, kajti Par«|
tija »je seveda prav tako kot na terenJ
tudi pri partizanih ilegalna, takb za soM
vražnike kot za partizane«.24 MožnosM
ilegalnosti partije — tudi pred partizanJ
— je utemeljena prav na ločitvi form«
od vsebine; za formalnimi pravicami, kfl
jih imajo >»ljudske množice«, šele mor«
partija ilegalno prevzemati v roke deja?M|
ske pozicije. I
»In tako je prav. Kajti komisar — *°*m
malno delegat OF — je dejansko kot par«
tijec delegat partije v partizanski voj^
ski.*<25 T' rnisar ima dejansko vse pozid*
je v rokah — če ima kadrovsko. Za svoj,40 saj ni vnašal le sprememb v voj-sko, in to mimo IOOF, temveč je tudi agitiral zoper samo Osvobodilno fronto. Seveda je nastopal povsem logično: če je naša vojska izrazito politična vojska v rokah naše partije in so zavezniki konec koncev nekaj začasnega in OF nekaj formalnega (navideznega), potem — če se nekoliko pohiti v duhu »druge faze« — pride do takega »-incidenta«, ko zaveznik spregleda, za kaj pravzaprav gre in za-čenja postavljati neprijetna vprašanja.
Zoper Arsovo postopanje so nastopili vsi do zadnjega v izvršnem odboru OF, kajti z vso resnostjo se jim je postavilo vprašanje, ali Vš oziroma CK KPJ Izvrš-nemu odboru OF kot najvišjemu organu narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji priznavata značaj dejanske oblasti ali ne? Ali je oblast IOOF dejanska ali pa zgolj formalna? Sie posebej nezadovoljni so bili zavezniki, prej — kakor zatrjuje Kardelj — takih sprov z njimi ni bilo,41 »ker smo izpolnjevali njihovo formalno pravico, da soglašajo o splošnih spremembah, ki bi nastopile«. Formalna pravica zaveznikov je bila v tem, da so soglašali s spremem-bami. To pomeni, da je šlo zgolj za njihov pristanek, ne da bi imeli kakšne možnosti vplivati na same spremembe. Njihova dejanska pravica je bila le v dajanju «-for-malnega« pristanka. Ce je bilo tako, po-tem to pomeni, da so bili zavezniki — ne da bi se tega zavedali — zgolj v službi »reprezentančnega vsenarodnega karak-
terja«42 Osvobodilne fronte pred sloven-skim Ijudstvom. Oni, zavezniki, so bili
35 Dokumenti..., knj. V, dok. 62, str. 191, prevod iz srh. — S. H.
36 Sedma točka OF se glasi: »Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta do-sledno Ijudsko demokracijo. Vsa vprašanja, fci presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudsko demokra-tičen način.« (Dokumenti..., knj. I, dok. 111, str. 255—256, podčrtala — S. H.) To, kar s& je kasneje dogajalo in zgodilo,'oziroma kako je partija izvedla dosledno Ijudsko de-"lofcracijo, namreč kot organizirano demo-fcracijo, je logično izhajalo iz tega, kako je demokracijo razumela. Seveda so si zavez-niki in drugi predstavljali demokracijo dru-gače kakor partijci. Natančneje se v to Problematiko na tem mestu ne morem spu-ščati.
37 »Domači-« sem dala v narekovaj zato, ker tudi to ni bil povsem domač »incident-«, saj so instrukcije in odloki, ki so zahtevali sektaške značilnosti vojske, vedno prihajali od Vrhovnega štaba. Kardelj je bil v tem pogledu — izhajajoč iz položaja v Sloveniji — veliko bolj taktičen: »Mislim namreč — je pisal Ivu Ribarju Loli — da je nošnja srpa in kladiva sektaštvo ne le v Sloveniji, marveč v vsej deželi.-« (Dokumenti..., knj. III, str. 58.) To je seveda res — toda sekta-štvo ne po formalni strahi, kakor je menil Kardelj, temveč dejansko.
38 Dokumenti..., knj. V, dok. 62, str. 192. 3? Zanimivo si je ogledati, kako različno
stališče o »naglaševanju vloge Partije« ima-jo v istem času na različnih ravneh partij-ske strukture: slovenska partija je menila, da partijske vloge ne gre preveč naglašati, Vrhovni štab je menil, da bi prav to morali, »Ded« (šifra za Kominterno) pa je v brzo-javki »-ostro zahteval od nas, naj prekine-mo ,s takimi lapsusi, ki peljejo vodo na mlin sovražnikom ljudstva', tj. z ustanav-ljanjem proletarskih brigad« (Dokumenti..., knj. V, dok. 62, str. 191.) Kardelj celo spra-šuje Tita, kaj je zdaj linija; »Po-jasnite nam vaše stališče,*« pravi. Glede na različnost stališč znotraj partijske hierarhije je torej nadvse pomembno vprašanje, »kako linijo držati-« (Dokumenti..., knj. II, str. 259); »neznanske linijske težave* (Dokumenti..., knj. IV, str. 173) izhajajo iz partijske dile-me: kako uskladiti živost, spontanost življe-nja na različnih ravneh in v različnih oko-ljih — z ideološko doktrino.
40 Dokumenti..., knj. V, dok. 46, str. 125 do 145, prev. S. H.
41 Spori med krščansko skupino in komu-nisti pa so bili ob drugih vprašanjih že tudi prej, za časa osvobojenega ozemlja in po iz-gubi tega ozemlja, kakor sledi iz naslednjega Kardeljevega sporočila Titu: »Težave in pre-piri med nami in njimi nastajajo predvsem v vprašanju razmer na terenu (glavno vprašanje je npr., kdo mora biti likvidiran, komu je treba zapleniti premoženje itd. Na-ši zares mnogokrat delajo neumnosti, nakar zavezniki zahtevajo kontrolo).-« (Jesen 1942, dok. 207, str. 544.) Zavezniki v IOOF so bili pod pritiskom zaveznikov na terenu, kakor se vidi iz naslednje diskusije na Cinku: »Kar se tiče stališča do bele garde, nismo popuščali, zato so nam pravili, da smo krv-niki, zato so se zavezniki pritoževali na IOOF. Res pa je, da so zavezniki vedno go-vorili, da je treba ljudi vzgajati, da so za-peljani.« (Dokumenti..., knj. II, str. 243.) Naj pripomnim, da je bila ta izjava izrečena v času, ko bele garde kot vojske še ni bilo, saj je bila »šele na začetku svojr organiza-cije«. (Prav tam.)
WaREVIJA
73
prej s tem zadovoljni in se >»z voj-sko ntso prej ukvarjali, ker je pri nas stvar tako postavljena, da je vojska v naših rokah v celoti«.43 Naša, partijska. Torej so naše razumeli zavezniki in par-tijci vsak po svoje, kar je bilo zavezni-kom do »incidenta« prikrito.
Da se je problematičnost odnosa de-janska — formalna oblast zdaj ponovila, in sicer na relaciji nižja—višja voja-ško-partijska raven, je razumljivo prav iz logike te hierarhije: više stoječi v tej hierarhiji ima glede na niže stoječega (ki ima le formalne predpravice) v rokah dejanske pozicije. Tako ima znotraj izvrš-nega odbora OF dejanske pozicije v ro-kah partija glede na zaveznike, glede na GŠ oziroma CK KPJ pa je celotni izvrš-ni odbor OF nekaj »-formalnega«, se pra-vi: ima le veprezentančni vsenarodni zna-čaj. Prav prikritost tega dejstva je pogoj, da vsa »stvar« lahko tako funkcionira, zato so H-incidenti«, ki to razgalijo, tako moteči in je potrebno veliko razlaganja, da bi se stvari »-uredile«, se pravi prikrile 7. novo, ustreznejšo »formo«.
Pri IOOF, še posebej pa pri zaveznikjh znotraj njega,44 se je še posebej izrazil strah za samostojnost slovenske vojske. Ta strah Kardelj takole pojasnjuje Titu: »Ti, ki zelo dobro poznaš specifično slo-vensko nacionalno občutljivost, ki je re-zultat stoletnega nacionalnega tlačenja, boš zelo dobro razumel, zakaj so prav naši zavezniki tako vztrajni na nekaterih pridobitvah našega nacionalno-osvobodil-nega boja in zakaj toliko jahajo na neka-terih formalnostih.« Tukaj se Kardelju tudi na besedni ravni zapiše točno tako, kakor je mislil: forma je formalnost, ka;-— z zornega kota njegovega mišljenja — tudi je, saj je vsa vojska v rokah naše partije. Ko je premik od forme kot for-malno (pravnega) razmerja, ki zavezu-je vse udeležence enako, do formalizma oziroma formalnosti kot navideznosti na-rejen, tečejo vsa razmišljanja in partij-ska taktika samoumevno naprej. Toda za zaveznike jahanje na teh formalnostih ni zganjanje formalizma, njim gre za formo-vsebino. Prav zato, ker jim parti-zanska vojska pomeni dejansko pridobi-tev za slovenski narod, so tako vztrajni in se oglašajo proti tistim »-formalnostim« in znakom, ki bi mogli nakazovati, da bi jim — ne le zaveznikom, temveč OF in slovenskemu narodu — mogel kdo to vojsko »vzeti«.
Kardelj strah zaveznikov takole razla-ga: »Pri njih še ni toliko zaupanja v Kompartijo, da se ne bi bali, da se izza Arsinega postopanja ne skriva poskus ,z juga', da bi se spet krnila nacionalna pra-vica slovenskega naroda.« Kardelj ima Popolno zaupanje v Kompartijo, zares je Prepričan, da Kompartija nikoli in nik-dar ne krši nacionalnih interesov, zato je Prepričan tudi, d;< se za Arsovim počet-Jem nič ne skriva, zavezniki pa tega ^ i-uPanja (še) nimajo, toda njihovo neza-uPanje je neutemeljeno, kajti za slo^en-sko vojsko ni nobene nevarnosti.
Seveda ni nobene nevarnosti, s .. .v-v.. ^ške optike, saj velja, da je nacionaluc ~~ Partijsko. Kar partija opredeljuje Jcot nacionalno, tudi je (mora biti!) nacio-
nalno, to je objektivna resnica; vse dru-go je videz, neresnica, zmota. Zavezni-kom je le treba pojasniti stvari v taki iormi, da jo bodo razumeli. Prav zato je forma tako važna — a le s formalne-ga stališča!
Toda če ostane bistvo ne glede na for-^o i s t o , potem je tudi Arsova forma ^istvena! V čem je pravzaprav bila »napaka« delovanja Arse Jovanoviča? Tudi to opredeli Kardelj v pismu Titu, češ da je Arsa »nekaj omenjal možnost likvidacije glavnih štabov (nacionalnih)«. Se pravi, da je res in v bistvu šlo za to, da se slovensko narodnoosvobodilno vojsko kot slovensko ukine — kakor so to zaslutili zavezniki oziroma celotni IOOF.
Kardelj je imel o tem vprašanju takole mnenje: «-Moje mišljenje je, da bi bilo za takšen ukrep absolutno še prezgodaj.*« Prezgodaj, nepa napačno. Torej je Arsa v bistvu (načelno) ravnal pravilno, le prezgoden je bil. Da je Kardelj res ta-ko mislil, vidimo iz njegovega nadaljnje-ga razmišljanja: »Popolnoma jasno je, da ves razvoj naše vojske (brigade, divizije, korpusi, v prihodnosti morda armade) že teži k likvidaciji takšnih forumov, kakrš-ni so GŠ, ker so oni pravzaprav formaci-ja, ki je terensko opredeljena.« To, kar je za zaveznike (in IOOF kot — zavezni-ka! GŠ in CK KPJ!) slovenska narodna vojska, je za Kardelja formacija, ki je te-rensko opredeljena. Mar to pomeni, da slovenska vojska ni slovenska? Je IN ni. Je, saj so v njej Slovenci, in to na svoji zemlji. In ni: slovenska vojska je v (ideo-loško opredeljenem) bistvu proletarska vojska na slovenskem terenu.
Taki logiki je razumljivo, da bo do ukinitve glavnih štabov nacionalnih voj-ska in s tem samih teh vojsk kot nacio-nalno opredeljenih prišlo, saj je zanjo vsa dežela en sam velik icren proletarcev na jugoslovanskem ter.* riju. — V ti-stem času pa je bila forma v pomenu vi-deza, ki bi bil sprejemljiv za mase, še vedno nujna, zato je bilo potrebno »imeti v vidu, da imajo narodi — vsaj slovenski — te GŠ in svojo vojsko za največjo pri-dobitev sedanjega osvobodilnega boja. Ce bi bil tu«, razlaga Kardelj Titu, »bi se čudil prav naivni navezanosti ljudstva na prvo resnično slovensko vojsko, v ka-teri vidijo garancijo za svojo zmago«. Ta naivna navezanost ljudstva je naivna v več pogledih: ono misli, da je to res na-rodna vojska, v »bistvu« pa je to prole-tarska/partijska vojska na nekem terenu; ono misli, da je slovenski »teren« pri-marno slovenski, toda dejansko je to te-ren proletariata (partije). To, kar oni, za-vezniki, in drugi sopotniki menijo, da je res, je zgolj videz, današnja forma. Ki pa jo je treba v sedanji etapi revolucije vzdrževati: »-Naš boj v tolikšni meri nosi nacionalnoosvobodilni pečat, da bi doti-kanje formalne strani te pridobitve imelo zelo težke posledice.« Slovenskost sloven-ske vojske je jormalna stvar, težke posle-dice, če bi se dotikali te formalne strani, pa ne bi nosila vojska kot taka, temveč partija, ker bi se odtrgala od mas (na slovenskem terenu).
Toda tudi tako, kot je postavljena ta
»formalnost«, se jasno kaže, da se skazi razliko med formalnim in dejanskim v resnici prebija na dan razlika med narodnim in proletarskim = partijskim znotraj ideološko postavljene identitete narod = partija. Zato kakor koli že je forma nekaj formalnega, navideznega in torej glede na samo bistvo nekaj irele-vantnega, smo vendar »morali zamenjati srpe in kladiva« in uvesti prejšnje parti-zanske oznake.45
Izrecno Kardeljevo vztrajanje pri tem,' da se morajo še ohraniti glavni štabi na-cionalnih narodnoosvobodilnih vojska, da se morajo pustiti neke »formalnosti«, je torej vztrajanje pri tem, da se samo bi-stvo (še) prikriva. »Formalnost« je tisto, kar videzno, vidno kaže (srp, kladivo) ALI prikriva (triglavke, »navadna zasta-va«) r a z 1 i k o med narodnim in par-tijskim. Toda vsako držanje razpora znotraj ideološke identitete narod = par-tija je lahko zgolj začasna, saj gre v bistvu za načelno identiteto. Nekega dne pa bo partijsko (del) povsem prekrilo narodno (celoto) oziroma bo narodno po-vsem subsumirano pod enega svojih de-lov (partiji). Tedaj bodo »formalnosti« lahko odpadle, ker bo bistvo samo edinia in brezprizivna forma, in »skrivanje« ne bo več potrebno. Nekega dne, zdaj pa še ne: »-Menim torej, da vi v vprašanju Gš nekako tako postopate, da jih formalno zadržite, da pa poleg tega izpeljete enot-nost vojske v vsakem pogledu,« svetuje Kardelj. — V vsakem pogledu — samo ne v formalnem pogledu (izgledu). Ne tako, da bi se to videlo. To bo prišlo kasneje: »Kasneje, ko bomo imeli čvrsteje v rokah vse niti, potem bomo šele lahko pristopili k postopni unifikaciji naše armade in k njeni dokončni pretvorbi v regularno.«« Ko bomo imeli vse niti v rokah in jih bomo mogli potegniti tako, da se bo na-rodnostno dejansko izenačilo s partij-skim, potem bomo mogli pristopiti k uni-fikaciji naše vojske, saj se bo šele tedaj (lahko!) izkazalo, da je narodnostna opre-deljenost naše vojske v bistvu terenska, teritorialna opredeljenost enega in istega (proletarskega/partijskega) bistva. Tedaj bo zmagala ideja (partija) nad materijo (masami) in si jo povsem podredila. Do tedaj... pa je treba imeti pred očmi prav te »formalnosti« kot zoprni ostanek razpora med narodnostnim in proletar-
'tl Dokumenti..., knj. III, str. 328.
'•J Dokumenti..., knj. V, str. 129.
a Krščanska skupina in Sokoli ter kultur-ni delavci znotraj IOOF so bili zavezniki partije, celotni IOOF, s komunisti vred, pa je bil zaveznik GŠ oziroma CK KPJ, kar je seveda posledica vojaško-partijske hierac-hije. V pomembnost tega dejstva se na teni mestu ne morem posebej spuščati. Je pa razumljivo, da je struktura odnosov znbt-raj IOOF ista kakor na »jugoslovansM ravni«.
45 prav v tem dejstvu, da so morali m^-njati oznake, je razvidno, da forma ni ni-kakršna »formalnost«, se pravi prazna lu-pina brez vsebine. Vendar je to dejstvp partijski logiki prikrito, ker ji forma a prio-ri pomeni formalnost, navideznost.
74
nova REVIJA
skim, partijskim. Bistvo pa je vedno isto: »Pri tem ne gre za bistvo, ampak je treba čuvati zunanje znake suverenosti naroda, ker moraš računati z masami,« razlaga Kardelj Titu, ker mase »pogosto prav po teh znakih ocenjujejo bistvo«.
Ker so mase neprosvetljene, nevzgoje-ne, se pravi neosveščene, je treba paziti na zunanje znake, to pa ne pomeni le te-ga, da je zdaj še treba pustiti glavne na-cionalne štabe, temveč tudi to, da mora komandant glavnega štaba »absolutno biti Slovenec, ker je to politično vpraša-nje, nacionalna pridobitev v času osvo bodilnega boja, ki igra v našem ugledu v masah prav neverjetno vlogo«.
Iz zgornjega citata je razvidno, da je za partijsko logiko »politično vprašanje« v b i s t v u zgolj vprašanje skrivanja-odkrivanja (bistva). Formalno so po Kar-deljevem mnenju zgolj zunanji znaki (srp, klavido ali triglavka), pa tudi ko-mandant Slovenec je zgolj nekaj formal-nega, navideznega. Ti znaki so nekaj, po čemer mase sodijo samo bistvo, ampak sodijo napak. Res? Ali pa so mase tako zelo naivne, da neposredno, pravilno so-dijo o samem bistvu — prav po teh zna-kih, videzih? Odgovor na to vprašanje nikakor ni enoznačen da ali ne, kajti oboje je res, le da je pogled vsakič usmer-jen z druge strani: res je, da je narodno-osvobodilna vojska nacionalna vojska, IN res je, da je proletarska, tj. partijska.
Identifikacija narodno = partijsko je Kardelju tako samoumevna, da mu je slepa pega, ki je ne vidi, a iz katere gle-da na vse. Njegova »očala« so tako do kraja proletarska/partijska, da meni, da vidi proletariat, tj. partijo, ko gleda na narod, oziroma da vidi ves narod kot tak in v celoti, ko vidi partijo. Tega stavka ne gre razumeti ironično, temveč simbo-lično, zakaj identifikacija narod = parti-ja ni nikakršen Kardeljev izmislek ali vvfinta-", s katero bodo komunisti »okrog prinesli« zaveznike, ampak je bila Kar-delju in komunistom dana kot epohalna resnica, tj. kot epohalno nepoljubno ob-zorje resnice (enega dela) naroda samega. Ce bi tako ne bilo, si ni mogoče zamisliti — in tudi zgodilo se ne bi — da bi parti-ja »potegnila mase za sabo« in izpeljala narodnosvobodilno vojno in revolucijo.
Za tako dejanje pa je bila potrebna prav neverjetna samozavest in samoza-upanje. Pri vsem svojem razmišlajnju o tem, kako in kaj narediti s temi »formal-nostmi«, Kardelj zapiše o zaveznikih tudi naslednje: »Nimamo opravka s komuni-sti, ki jim je tuje vsako tlačenje, pa» zato ne mislijo veliko na formo,« kar pomeni: nam forma (formalnosti) ni važna, ker mi, komunisti, ki smo sami delavci, kmetje in delovna inteligenca, ne moremo nikogar tlačiti, ker — koga pa naj bi mi tlači-li?46 Narod — to smo mi, mi — to je na-rod, ljudstvo. Ta prepričanost je na svo-jevrsten način nedolžna — pa zato nič manj strašna, ker je tako brezprizivna, tako brez distance do svojega lastnega prepričanja in celo nasilja. Toda resnič-no so bili prepričani, da ne bo več izko-riščanja človeka po človeku in naroda po narodu. ča bomo mi na oblasti. Kdor v
njihovem prepričanju in v njihovi v e r i ne uvidi te svojevrstne nedolžnosti, more govoriti o tem, da je šlo komunistom zgolj za oblast v današnjem pomenu te besede in da so zato varali svoje zavez-nike. Takšne sodbe niso le enostranske, temveč v človeško dopustljivem smislu tudi krivične: biti pripravljen žrtvovati življenje — in mnogi so ga dejansko iz-gubili in celo zavestno žrtvovali — to je treba vzeti zares. Torej ne gre za »okrog prinašanje zaveznikov« v vsakdanjem pomenu te besede, čeprav so — gledano zgolj s politične ravni — zaveznike res okrog prinesli. Pa ne le zaveznike! Tudi sami sebe so prevarili!
Ali rečeno drugače: Varanje in pre-vara zaveznikov je izhajala iz logike ko-munistov, utemeljene na izenačenju na-roda kot takega in v celoti s partijo, s samimi seboj. Gre torej za logično-struk-turalno varanje, za varanje iz prindpa. Princip izenačenja je že sam v sebi nasi-len, je prevara oziroma JE nasilje, vzdig-njeno na raven principa. Prav nasilnost principa je partijcem slepa pega, iz kate-re so gledali na svet in po njem ravnali svoje delovanje.47
Da je to res, je razvidno tudi iz nada-ljevanja Kardeljevega razmišljanja o uki-njanju formalnosti v vojski: »Takšne stvari se bodo lahko podcenjevale šele v kasnejših etapah borbe, ko se bodo mase prepričale, da njihove pravice niso okr-njene, če je komandant druge nacional-nosti.-« Kardelj je bil prepričan o apriorni pravičnosti, ki bo izšla iz udejanjenega izenačenja narodnostnega s partijskim, in hkrati o ničnosti narodnostne opredelitve človeka: komandant bo ne glede na svojo narodnostno opredeljenost ravrial enako in torej nikoli kot Slovenec, Srb ali Alba-nec ..., temveč kot proletarec, pravza-prav kot Proletarec, ki je (načelno) brez domovine. Narodnostna opredeljenost Kardelju sama ponikne v »slepo pego«, saj v bistvu ne uvidi, da v svojem »raz-govoru« z Glavnim štabom oziroma s Ti-tom brani — konec koncev — slovenskost slovenske vojske — v tistem času.
Tej logiki pa ni nična le nacionalna opredeljenost človeka,48 temveč tudi člo-vekova individualnost: komunist ni nikoli egoist, šovinist... Clovek je potemtakem zgolj poosebljenje partijske ideologije, izračunana postavka, nikakor variabla, temveč prav metafizična postavka, po-osebljenje Identitete. Zato je Kardelj prepričan, da bodo, ko bo identiteta na-rod = partija udejanjena, vsi strahovi, vsa alienacija, izkoriščanje itd., odveč — vse to bo odpadlo kot grde sanje. Izkazalo se bo, da je imela partija ves čas prav in da ji potemtakem nekega dne ne bo treba ničesar več skrivati. Zato je do ta-krat »-treba res iti postopno, kot so šli postopno boljševiki v revoluciji 1917 in v državljanski vojni«.
Glavni štabi nacionalnih vojska so bili res še pred koncem vojne ukinjeni, z nji-ma pa tudi vsa nacionalna znamenja ju-goslovanske vojske. Natančno tako, kakor je za tedaj, ko bomo imeli čvrsteje v ro-kah vse niti, predvideval Kardelj. Iz zgornjega prikaza Kardeljevega načina mišljenja pa je tudi razvidno, zakaj se
slovensko politično vodstvo p r i n c i -p a 1 n o ni bilo zmožno upreti dejanski ukinitvi slovenske vojske: ne zaradi stra-hu pred ostalo jugoslovansko armado, tudi ne zaradi nezaupanja v moč sloven-ske vojske, ali zato,_ker samostojne voj. ske ne bi želelo imeti, temveč zaradi i s t e ideološke, boljševiške logike mišljenja, kakršno je imelo jugoslovansko politično vodstvo. Zato so tistega dne, ko so imeli čvrsto vse niti v rokah, ostali brez (alter-nativnih) argumentov pred VŠ in CK KPj in so ostali — praznih rok.
Nobenega dvoma ni o tem, da je par-tizanska vojska nekega dne morala po-stati redna vojska — toda to ne pomeni, da je nujno moralo priti do uni-fikacije in zničitve nacionalnih znamenj vojske oziroma razbitja nacionalno homogenih vojska, saj je znano, da je bila pri Slo-vencih in prav tako pri drugih narodih Ijubezen do domovine eden od temeljnih pogojev za bojevitost in organizacijo na-rodnoosvobodilnega bojevanja sploh. Sa-mo tisti logiki, ki ji je samoumevno, na-ravno, da se CK od Gš> »ne more odde-liti«,49 je pretvorba nacionalnih partizan-skih vojska v redno jugoslovansko arma-do obenem/hkrati njena uni-fikacija v narodnostno ne-raz-ločeno vojsko. Dru-gače rečeno: potreba po unifikaciji voj-ske izhaja iz tiste logike, ki vojaške učin-kovitosti vojske ne raz-loči od politične učinkovitosti, kar ji pomeni: samo tista vojska je (pravilno) učinkovita, ki se bo-juje za zmago diktature proletariata ozi-roma za obdržanje že dosežene oblasti (diktature proletariata). Po tej logiki Ijubezen do domovine ni spodbujevalni moment pri obrambi, temveč je ničen ali celo — moteč.50
Do ukinitve nacionalnih vojska torej ni prišlo zato, da bi se ustanovila v vojaškem
46 Na tem mestu tudi ni mogoče obravna-vati slepe pege, ki partijcem onemogoča uvideti lastno nasilje kot nasilje. Omenim ^aj le, da ta slepota izhaja iz tega, ker je Partijcem na način epohalne resnice, prav-zaprav Resnice, dano spoznanje, da >*ob-jektivni zgodovinskl procesi vodijo k enemu in enemu samemu cilju: komunizmu-« in da torej svoje delovanje (tudi nasilje) vidijo zgolj kot izpolnjevanje te zgodovinske dolž-nosti. V prepričanju, da so zgodovinske za-konitosti objektivne zakonitosti na način na-fa.vnih zakonov, je utemeljena vera, da cilj opravičuje sredstva, da torej umor v imenu (te) ideje sploh ni umor, ker je pač objek-tivno nujen. — Prav zaradi te slepe pege
so bili partijci vedno znova presenečeni nad negativnimi posledicami svojih (nasilnih) postopkov in so morali vedno znova »stopiti korak nazaj«.
47 Na tem mestu ne morem obravnavati vprašanja: koliko človek »nosi« epohalno resnico IN koliko je po njej »nošen«. Dru-gače rečeno: koliko je posameznik »-kriv-«, da v krutem času sam postopa kruto, IN koliko je čas krut zaradi krutih postopkov posameznika? To vprašanje je staro kot človek in se v religijski obliki postavlja kot vprašanje: Koliko je Človek določen (pre-destiniran) po Božji volji in kolikšna je njegova osebna svobodna volja?
48 Proletarec je kot proletarec (se pravi: kot ideološka kategorija) res brez domovi-ne, toda živi proletarci, Ijudje, jo imajo, vsakdo svojo.
novaREVUA ___________
mislu boljša vojska, temveč iz potreb razredno-partijske ideologije, ki ji je na-
odno v bistvu, načelno nekaj formalne-T drugorazrednega, navideznega, in ki \ je domovina zgolj teren, teritorij pro-letarcev. Tak »teren« ali »teritorij« pa nima nobene bitnostne, domovinske di-menzije (proletarci so brez domovine — namreČ kot proletarci), temveč ima eno samo dimenzijo: velikost, razsežnost; to-rej čim večji je »teren«, tem močnejši je tisti, v čigar rokah ta »teren-« je, — zato ga je bilo treba maksimalno razširiti, raz-širiti prek vseh nacionalnih meja in ga zajeti na svoje vajeti kot jugoslovanski teritorij. Novo jugoslovenarstvo si je na-šlo svoj prostor in utemeljitev v boljševi-ški ideologiji inter-nacionalizma.
Vprašanje »slovenske vojske danes« je posebna tema razmišljanja, za katero ni-sem poklicana. Na podlagi razumevanja »incidenta« na relaciji GŠ—VS lahko re-čem le, da ukinitev nacionalnih znamenj in simbolov slovenske vojske ni bila na-ključna, temveč^e izhajala iz ideološke, »razredne« opredeljenosti našega (sloven-skega in jugoslovanskega) političnega vodstva. Ta ukinitev tudi ni bila zgolj »•formalna«, temveč dejanska. Vrnitev nacionalnih znamenj vojski bi torej kaza-la na spremembe v samem bistvu. Dopu-stitev — recimo — poveljevanja v slo-venskem jeziku na našem »terenu-« po-temtakem ne bi bila le formalna, simbol-na sprememba, temveč dejanska, saj bi predpostavljala dopustitev nacionalno homogene vojaške enote na nekem »te-renu«.
Dokler bo domovina razumljena in priznana kot »teren« (ideološke kate-gorije) »-proletarca« in ne kot človekova eksistencialna resnica, toliko časa dosto-janstvo človeka kot človeka oziroma do-stojanstvo narodov kot narodov (nacij) ni mogoče, saj je človek reduciran na prole-tarca in narod na »narod — proletarca«.
4. Preraščanje pravice
do samoodločbe v nepravico
Da suverenost narodov kot narodov (nacij) po »razredni logiki« ni mogoča, je razvidno iz tistega, kar se je dogajalo s »samoodločbo s pravico narodov do od-cepitve-K. Pravica slehernega naroda do samoodločbe je bila sestavni del 3. te-meljne točke Osvobodilne fronte.
Nacionalni značaj je slovenski partiji — v začetku, dokler ni postalo jasno, da bomo prišli mi na oblast — narekoval previdnost zaradi starojugoslovanskih iz-kušenj, zato je v poročilu Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije iz druge polovice decembra 1941 Central-nemu komiteju Komunistične partije Ju-goslavije še posebcj poudarila, »da se ne ^me nikoli več povnvti stanje stare Ju-goslavije«. Prav zato je KPS tako zelo poudarjala pravico narodov do »samood-ločbe, vštevši pravico do odcepitve«.51 To Ji Je pomenilo: »Slovenski narod sam bo odločal po osvoboditvi o svoji usodi, svoji notranji ureditvi in o svojih zunanjih od-nosih.«52
Toda —¦ krit.ika više stoiečega v oar-
tijsko-vojaški strukturi je bila kmalu na-red, napisal jo je Ivo Ribar Lola, naslov-ljena pa je bila na Edvarda Kardelja in na slovenski CK: »Drugo osnovno vpra-šanje, ki je aktualno na liniji KPS, je vaše stališče do vprašanja Jugoslavije. Tovariš Tito in naš CK sta v tej zvezi izrazila bojazen od določenega separatiz-ma, ki se je začel pojavljati pri vas, in postavili so mi dolžnost, da vas na to opozorim. Dejstvo je, da vi do osnovanja AVNOJ v Bihaču niti v partpropagandi niti v praksi niste posvetili dovolj pozor-nosti borbenemu sodelovanju narodov Jugoslavije in izgraditve njihove skupne bodoče skupnosti. Se več, velikokrat se je dogajalo, da je bil vaš glavni udarec uperjen (mislim na partkader, a ne na vaš CK) na bivšo Jugoslavijo nasploh, ker se tu ni delala dovolj jasna razlika.«53 Oči-tek slovenskega separatizma je star že 43 let in je bil vržen p r e j , kakor pa je bila ustanovljena nova Jugoslavija; kri-tika je namreč veljala tudi za čas pred usjanovitvijo Avnoja.
Separatizem je bil po Ribarjevem mne-nju v tem, da, oziroma ker, se ni delala
jasna razlika med staro in novo Jugosla-vijo. Ki je sicer niti formalnopravno niti dejansko niti legitimno-politično (svobod-ne volitve) še ni bilo — toda načelno, apriorno je bila že tu kot hotenje, vo-1 j a za (novo) Jugoslavijo. In sicer je bila Jugoslavija »tu« na način razlikovanja med staro in novo; staro je staro, novo je novo. Kdor torej kar počez agitira zo-per Jugoslavijo oziroma tako poudarja samoodločbo s pravico narodov do odce-pitve, je separatist, ker ne loči staro od novega. Kar je tudi res — po tej logiki: kdor tako poudarja samoodločbo, more ogroziti nastajanje in nastanek nove tvorbe, katere (zgodovinska) nujnost je zunaj dvoma, je apriorna.
Zanimiva je kritika Iva Ribarja Lola, ki je grajal oefovsko politiko slovenske partije: «-Tudi v primeru osnovanja AVNOJ ste vi, v nasprotju do Hrvatov in drugih narodov Jugoslavije, izstopili kot posebna celota, ki delegira v AVNOJ svoje predstavnike — medtem ko so bili predstavniki ostalih narodov izbrani in poklicani od Vrh. štaba.« Kritika kolikor toliko normalnega obnašanja slovenske partije (ki je sicer tudi delegirala s v o -j e delegate) in označitev tega dejanja za separatizem je sicer partijsko-logična, zbuja pa kaj malo upanja za »resnično in dosledno demokracijo«. Kajti po tej logiki je demokracija to, da Vrhovni štab izbere in pokliče delegate — in ji je še to premalo oziroma neprimerno, da partija nekega »terena« sama delegira svoje predstavnike.
V istem pismu Ivo Ribar Lola zelo ostro kritizira tudi knjižico Borisa Ziher-la Zakaj je propadla Jugoslavija in ozna-čuje njegovo pisanje za sektaško. Toda fritika Borisa Ziherla je bila neupravi-čena glede na tisto, kar je bil pisal v svo-jem pismu Edvardu Kardelju že septemb-ra 1942,54 češ da »smo pisali o Jugosla-viji kakor o crknjenem psu«, nadalje je kritiziral tudi »samoodločbo s pravico do odcepitve« v tem smislu, da smo to odce-
75
pitev »do neznosnosti povdarjali, in to v času, ko se v narodnoosvobodilnem boju kuje najtrdnejša enotnost narodov Jugoslavije«. Tudi Ziherl je bil torej že spoznal razliko med staro in novo Jugo-slavijo. Njegov način razmišljanja in iz njega izhajajoča kritika je bil takle: »Nikdar ni bilo to načelo pravice naro-dov do odcepitve raztolmačeno, nikdar nismo povedali, da ta pravica ne pomeni dolžnosti in da imamo kot komunisti tudi dolžnost propagirati in agitirati proti temu, da bi se narod te pravice poslužil, kadar bi bilo to v njegovo očitno škodo.« Da bi bila odcepitev od nove Jugoslavije narodu v očitno škodo, je Ziherlu samo-umevno, saj to bo ja nova, naša Jugosla-vija!
Prav to Ziherlovo razmišljanje moremo šteti za primer miselnega prehoda od pra-vice odcepiti se do pravice ne odcepiti se. Skrivnost dejanske ukinitve pravice do samoodločbe s pravico do odcepitve je v razumevanju razmerja pravica : dolžnost. Sintagma »pravica in dolžnost« zakriva prav ta bistveni premik od PRAVICE do DOLZNOSTI; recimo: samoupravljati je za delavce pravica IN dolžnost. Seve-da mora biti samoupravljati — če je za delavca dolžnost — tudi njegova pravica, sicer svoje dolžnosti ne bi mogel opravlja-ti. Toda — ali sta dolžnost in pravica na isti pomenski ravni? Kako more biti pra-vica obenem dolžnost? Po tej logiki pač, še več: dolžnost je primarna, iz nje je izvedena in priznana pravica. Sintagma »pravica in dolžnost« perverzno zakriva, da je pri nas pravica samo tisto, kar je primamo dolžnost. Po tej logiki pravice, ki ni primarno dolžnost, ne more in ne sme biti.
Ziherlovo razmišljanje je v bistvu isto: ker odcepitev ni dolžnost, naj tudi pravi-ca ne bo oziroma je bolje, da je preveč ne ponavljamo, da je ne bi kdo vzel za-res.55 Potek Ziherlovega razmišljanja po-kaže, kako je neka dejanska, celo izvirna narodova pravica postala nepravica, zgolj
Vi Dokumenti..., knj. V, str. 140.
50 Prav iz te logike izhaja tudi sintagma »•ožja domovina«, pri čemer je mišljena npr. Slovenija, medtem ko je domovina Jugosla-vija kot družbenopolitični sistem oziroma »¦teritorij« tega sistema. Prav preimenovanje izvirne domovine v »ožjo domovino« skriva in hkrati razkriva bistveno spremem-bo, ki se je dogodila: domovina je postala nekaj drugorazrednega, »-primarna« domovi-na je postala >Klomovina« kot teritorij dik-tature proletariata, ki ga je treba braniti za vsako ceno. In narodi, ki bivajo v svojih »¦ožjih domovinah«, niso suvereni, temveč je suverena (samo) »-domovina«, država, tj. diktatura proletariata.
^1 Dokumenti..., knj. I, dok. 104, str. 233.
52 Dokumenti..., knj. I, dok. 122, str. 275.
53 Dokumenti..., knj. VI, dok. 87, str. 228.
54 Dokumenti..., knj. III, dok. 111, str. 254—260.
55 Ta »-preskok-« od pravice do dolžnosti oziroma izvedbo pravice iz dolžnosti je opravil že Lenin. (Glej: Tine Hribar: Le-ninski principi raznarodovdnja, revija 2000, št. 31/32, str. 47—59.)
76
nova REVIJA
fornaalnost (navideznost), skratka »paro-la samoopredelitve naroda«56 in nič dru-gega.
5. Spodrezana zmaga
Tako smo na dan zmage ostali brez slovenske vojske, katere ustvaritev je bila med vojno neštetokrat označena kot temeljna pridobitev narodnoosvobodilne-ga boja, IN brez pravice do samoodločbe, vštevši pravico do odcepitve, ki je bila tedaj tudi opredeljena kot vrednota: »Na-čelo samoodločbe je najvišja vrednota, za katero se danes slovenski narod bori.«51 Takrat se je slovenski narod za to pravico bojeval. Izbojeval je ni. Poraz bi bil že to, če bi se slovenski narod danes moral še vedno bojevati za to pravico — toda danes tudi pravice bojevati se za pravico do samoodločbe nima. Ne da bi to načelo kdaj dejansko veljalo kaj več kot zgolj »najmočnejša parola« za »našo Partijo«, se pravi taktično geslo, se je v tistem vojnem času vsaj formalno lahko sklice-val nanjo, danes pa je vsako razmišljanje o pravici naroda do samoodločbe, vštevši pravico do odcepitve, označeno kot so-vražno dejanje — torej niti te »formal-ne« pravice nima več. V Temeljnih nače-lih slovenske Ustave pod točko 1. namreČ piše:
Izhajajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, se je slovenski narod na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti Jugoslavije v narodnosvobodilni vojni in socialistični re-voluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami in zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni inte-res, skupaj z narodnostima, s katerima živi, združil z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvaril socialistično zvezno skupnost delov-nih ljudi — Socialistično federativno re-Publiko Jugoslavijo...
Besedna zmešnjava58 v citiranem tekstu mora z gostobesednostjo zakriti in pri-kriti bistveno sporočilo: na podlagi pra-vice do samoodločbe in pravice do odce-pitve se je združil slovenski narod z dru-gimi ... Pravica do samoodločbe, vštevši pravico do odcepitve je v Ustavi torej opredeljena kot nekaj preteklega, kot rai-nula pravica, kot nekoč že uporabljena, in sicer kot za vse večne čase izrabljena in s tem ugasla pravica. Ugasla pra-vica ni nobena pravica, je bivša pravica.
Ne glede na to, kako in kdaj je bila ta pravica uporabljena, ne glede na to, kdaj je slovenski narod »-na podlagi svobodno izražene volje« odločil... — pri čemer nehote pomislimo na očitek zaradi slo-venskega separatizma,59 ki je »padel« pred temi svobodnimi volitvami, in še na to, da je bil ta očitek vržen slovenski partiji, ki je v imenu slovenskega naroda odločala o njegovi usodi pri ustanavljanju Avnoja — je postavitev temeljne, iz-v i r n e pravice naroda do samoodločbe v preteklost in kot nekaj preteklega kršitev prav te izvirne, na naravnem
+ rt*v» rvl 4aX/
roda, da se svobodno, tako rekoč vsak hip, opredeljuje in samo-odloča za svoje življenje in so-bivanje z drugimi avto-nomnimi narodi. Stanje, kakršno je da-nes, ni le kršitev te izvirne pravice, tem-več je tudi kršitev tistega načela narod-noosvobodilnega boja, v imenu katerega so se »ljudske mase« zbirale pod partij-sko zastavo.
Morda bi se dalo na podlagi teh »re-zultatov-« narodnoosvobodilnega boja, kakor jih vidim, odgovoriti na vprašanje, ki ga je precizno postavil Jernej Vilfan, analizirajoč stanje v slovenskem slikar-stvu po vojni, namreč »zakaj Slovenci po revoluciji niso na boljšem v svojem sli-karstvu, zakaj revolucija (...) ni sprosti-la slovenskih slikarjev, ampak, tako se mi zdi, jih je, prav nasprotno, do neke mere zasužnjila (....) Kako to, da narod, ki je izšel iz vojne kot zmagovalec, ne more dati niti enega samega slikarja, ki bi pxed slikarskim stojalom stal kot svo-boden človek?«60 S to oceno slovenskega povojnega slikarstva se je mogoče stri-njati ali ne,61 vprašanje pa je odprto za celotno slovensko kulturo in človeško po-čutje: Kako to, da se narod zmagovalec počuti in vede kot narod poraženec? Kdo med nami se pravzaprav počuti kot svo-boden človek? Gotovo je vzrok za to tudi nekakšen »slovenski značaj«, vendar se mi zdi mogoč tale odgovor: Slovenski narod zmagovalec je bil poražen od prav tiste — boljševiške — logike (ideologije), ki ga je do zmage, pravzaprav do »zmage« pripeljala. Vsaka samoblokada pa je ve-ljko hujša kot zunanja okupacija.
Ce »-prištejemo-« zraven še dejstvo, da smo — zaradi boljševiške logike in pre-velike »naslonitve na Sovjetsko zvezo-« — izgubili Trst in Koroško in s tem za-pravili , morda edinstveno priložnost za uresničenje Zedinjene Slovenije, je slika »spodrezane zmage« še popolnejša.
Osebno ne spadam med tiste, ki so apriofno prepričani, da bi bila za Sloven-ce rešena vsa vprašanja in vsi problemi, če.bi bili samostojni, če bi se odcepili od Jugoslavije. Trudim se upati, da je za Slovence zaradi večnih apetitov naših so-sedov onstran meje še vedno varneje biti znotraj Jugoslavije, kakor zunaj nje. Me-nim tudi, da sploh še nismo izkoristili vseh izjemnih ustvarjalnih možnosti, ki jih lahko daje srečevanje različnih kul-tur na istem mestu. Vendar je to upanje vsak dan manjše. Zaradi leninskih princi-pov raznarodovanja, ki so še vedno te-meljni principi uradne politike oblasti do narodov in narodnosti pri nas. To so prin-cipi redukcije narodnega, nacionalnega na inter-nacionalno («-proletarsko«<) »plat-formo«. »Razredni boj« oziroma »razred-no sovraštvo« se na ravni mednacional-nih odnosov izraža kot nacionalno so-vraštvo in boj ene nacije z drugo. »Raz-redno sovraštvo*« kot (med)nacionalno sovraštvo je karta v igri nacionalnih po-litokracij, ki to sovraštvo (do druge, do vseh drugih nacij) inicirajo zato, da bi z ene strani pridobile določene pravice (če-sto upravičene) za »svojo nacijo-«, z dru-ge pa obdržale nedotakljivo oblast na svojem »terenu«. Rešitev mednacional-
^•l^ ««»*«»«._« ¦_ _^____i
skimi nacijami torej ni mogoča iz bolj-ševiške logike in z njo, saj se prav iz te logike porajajo oziroma se v njej uteme-ljujejo. Starojugoslovenarsko maksimo oblasti: »ena država — en narod« je za-menjala novojugoslovenarska »-ena drža-va — en delavski razred«. V imenu te ideološke fikcije se vzdržuje tako »uni-tarna oblast« kakor tudi »-terenske«, ki so med sabo lahko tudi v resnih sporih, toda nekaj je vsem skupno: organiziranje demokracije, se pravi sproščanje sponta-nosti in ustvarjalnosti samo do tiste mere, ki oblasti ne ogroža, bodisi na celotnem »teritoriju« bodisi na domačem »-terenu«. Trdno držati na vajetih spontane procese in ustvarjalnost v celoti je conditio sine qua non oblasti diktature proletariata. Rešitev pred nevarnostjo mednacional-nega sovraštva in sporov je mogoče torej samo v priznanju avtonomnosti in suve-renosti sleherne nacije pri nas in v spro-stitvi ustvarjalnosti slehernega naroda po njegovi človeški/narodnostni meri.
Toda ne glede na to, da nisem za od-cepitev Slovenije na vrat na nos, sem — v nasprotju z Borisom Ziherlom — pre-pričana, da moramo pravico do samood-ločbe, vštevši pravico do odcepitve, prav »do neznosnosti poudarjati-«, da se bo slišala, da se bo zbudila in bo ostala ne-prenehno razprta zavest, da smo Slovenci (in drugi narodi in narodnosti), dokler smo skupaj, v Jugoslaviji prosto-voljno. Da smo Jugoslavijo »vzeli za svo-jo«. In jo bomo imeli za svojo, dokler bo mogoče v njej dihati. Ta zavest danes ni razprta. Ce bi bila, bi bilo nekaj nemo-gočega samo pomisliti na uveljavljanje t. i. skupnih jeder v šole,62 ukinjanje na-
56 Kardeljevo pismo Titu z dne 17. 1. 1943, Vokumenti, knj. V, str. 189.
57 Dokumenti..., knj. II, str. 93.
58 Da bi analizirali samo ta prvi odstavek (oziroma stavek) Temeljnih načel sloven-ske Ustave, bi bila potrebna posebna študi-ja, ki bi morala med drugim tudi pojasniti, zakaj je ta »-besedna zmešnjava-« logično nujna, in kaj to pomeni, da se ena tavto-logija pojasnjuje z drugo, ne da bi bila ena sama razprta, tematizirana.
59 Pri nas je separatizem oziroma »sepa-ratist« — psovka. Države in narodi se dru-žijo in razdružujejo, kakor jim narekujejo njihove koristi, in to je in mora biti nekaj povsem legalnega, normalnega. Tisti, ki h o -č e — zavoljo svojih interesov — da »smo skupaj«, izreka »separatizenv« in »separa-tist« kot — psovko.
60 Jernej Vilfan: Prazna trdnjava ali kaj ti je slikar? Nova revija, št. 31/32, str. 363—369.
61 Osebno menim, da imamo Slovenci kar nekaj »-osvobojenih slikarjev-«, pa pesnikov in literatov, glasbenikov in znanstvenikov na vseh področjih (zunaj meja jih je za, celo univerzo). Toda niti enega med njimi — če že ni moral oditi v tujino — ni, ki ne bi za svoje delo moral žrtvovati tako rekoč vse, marsikdo tudi zdravje, da se je «-na-redil-« in »ohranil-«, in niti enega med njimi ni, ki ne bi imel težav in konfliktov z »urad-no oblastjo«.
novaREViJA_________________
cionalnih znamenj slovenski policiji, uva-janje »enotnega občevalnega jezika« — srbohrvaškega. Nemogoče bi bile žalitve, zasramovanja in g r o ž n j e , ki so v naših glasilih postale že kar nekaj samo-umevnega. Toda — vse to so zgolj zuna-nji znaki, dejansko pa gre za ogrožanje vitalnosti slovenskega naroda z absurd-nimi političnimi posegi na ekonomsko področje.
Razprta zavest o pravid do samoodloč-be, vštevši pravico do odcepitve, terja od nacij, ki bivajo skupaj, spoštovanje, hkrati pa vsaki posebej omogoča njeno suverenost in nedotakljivost njenih «-for-malnosti«, se pravi nedotakljivost njene državnosti in njenih narodnostnih zna-menj. Sele v takih odnosih se vzbuja radovednost za kulturo drugega in želja po vsestranskem sodelovanju.
Ko pravim, da mora postati zavest o pravici do samoodločbe prisotna kot te-melj, na katerem moremo graditi naša mednacionalna razmerja, imam pred očmi takšno vsebino te pravice, kakor jo je že sredi januarja 1942 oblikoval Boris Kidrič in sem jo že citirala. Naj jo pono-vim: Slovenski narod sam bo odločal po osvoboditvi o svoji usodi, svoji notranji ureditvi in o svojih zunanjih odnosih.63 Tega pa slovenski narod (in tudi noben drug narod v Jugoslaviji) ne bo mogel doseči z logiko, ki nam zdaj kroji usodo.
Saj tudi politična in civilna oblast ni-sta zagotovljeni zares. Naj samo ome-nim še en »-incident«. Izvršni odbor OF je 27. junija 1942 ustanovil Slovenski na-rodnoosvobodilni svet. »S tem je dpbilo osvobojeno slovensko ozemlje svojo vrhovno civilno upravo.-«64 Boris Kidrič jo je imenoval »prva narodna vlada« in je vzhičeno zapisal: »Začasni Narodno-osvobodilni svet pomeni prekinitev tisoč-letne slovenske tradicije narodne brez-pravnosti. Ustanovitev Narodnoosvobodil-nega sveta je dokaz, da se je pričelo ures-ničevati tisto, kar se ni posrečilo davnim dedom v njihovem boju proti bavarskemu Tasilu; kar se ni posrečilo davnim de-dom in slovenskim puntarskim kmetom v njihovem boju proti graščinski gospodi in barbarskim turškim krdelom; kar se ni posrečilo v letu 1848 in v letu 1918. Slovenski narod jemlje svojo usodo v svoje roke!-«65
Kardelj pa je o tej isti vladi v svojem pismu Ivu Ribarju Loli pisal takole: »•Pred mojim prihodom semkaj so naši na hitro roko sestavili nekakšno vlado, ki se imenuje .Narodnoosvobodilni svet' in ima posamezna poverjeništva. Mene so v od-sotnosti66 imenovali za ,ministra( za ,zve-zo z jugoslovanskimi narodi'. Ta vlada je največja neumnost in malce smešna ope-reta. Vsekakor mi je zelo žal, da sem v njej tudi jaz ,minister'. Spričo mentali-tete Slovencev, ki radi vidijo, da je vse nekako zakonito in da obstaja neka cen-tralna avtoriteta, ta vlada sicer ne more škodovati, vendar bi bilo bolje, da je ni.«67 Vso tQ zadevščino bi človek lahko vzel kot anekdoto, še posebej, ker je to slovensko vlado uspelo ohraniti — toda kdo more zagotoviti, da se tudi danes ne "O komu zazdelo, da je slovenska država lr* njena vlada smešna opereta, za katero
bi bilo bolje, da je ni? Se posebej, če se Revolucija razvname in začne korakati »s kilometrskimi koraki«,68 je kaj hitro lahko v Ljubljani. In potem, recimo, vrhovni štab Revolucije sam izbere in po-kliče svoje delegate .. .\Za »navadno pa-met« je to nemogoče in najbrž tudi real-no ni mogoče — toda znotraj revolucio-narne logike je taka možnost načelno po-vsem legitimna. Vse zakonske določbe, tudi »civilna oblast«, ki jo je postavila sama (saj je jasno, da ustanovitev Na-rodnoosvobodilnega sveta ni mogla mimo slovenske partije!), so ji samo odskočna deska za »korak naprej«. In če vemo, da je revolucionarna teorija »napotilo za akcijo« in da je treba »brezpogojno uskla-diti teorijo in prakso«, moramo principal-no »računati« z njeno uresničifvijo.
Zelo verjetno je, da je Kardelj »na ti-hem« menil o Narodnoosvobodilnem sve-tu drugače69 (in ga je morda prav s takš-nim pisanjem tudi ohranil) — toda kaj ko princip avantgardnosti zahteva, da svoje mišljenje podrediš mišljenju više stoječega v vojaško-partijski strukturi, pri čemer včasih — kljub taktiziranju — morda nevede in nehote izgubiš dejanske pozicije. Tu namreč ne gre za »taktizira-nje« v smislu diplomacije, kjer sta obe strani pripravljeni malo popustiti; ob principu demokratičnega centralizma ima tista »-stran«, ki je na nižjem klinu lest-vice, malo možnosti, da kaj uveljavi. Ozi-roma: uveljavi lahko, ampak samo tisto, kar je potrebno partiji kot Partiji, da se (na nekem »-terenu«) ne odtrga od svoje matere — ljudskih množic. Zato smo slo-vensko vojsko izgubili, ohranili pa smo svojo vlado.
Avtonomnost in suverenost oblasti in s tem samih nacij na nekem »terenu« je — glede na više stoječega v vojaško-par-tijski strukturi — nekaj formalnega v pomenu navideznega. Toda i s t i prin-cip velja tudi znotraj samih nacij. Vsa avtonomna področja znotraj kake nacije so v svoji avtonomnosti nekaj »komedi-jantskega«, nezaresnega, kakor sledi iz naslednjih navodil: »Na mitingih morajo nastopati komisarji in partizani, prireja-ti pa jih morajo tudi tereriski civilni de-lavci. Prirejati je treba dalje kulturne prireditve, dramatske nastope itd., sploh napraviti naše agitacijske prireditve čim-bolj pestre. IOOF bo poslal na potovanje
po osvobojenem ozemlju družbico ,ko-medijantov'. To so tovariši, ki se bodo po-trudili, da bodo z dramskimi nastopi na lahek način posredovali naše politične težnje našim ljudskim množicam.«70 Se pravi, po tej logiki ni nobenega avtonom-nega področja, nobene dejavnosti, ki bi se principielno lahko izmaknila utilitar-nosti71 same te logike, za katero je značil-na maksima: Cilj opravičuje sredstva. Cilj — oblast diktature proletariata — ne le opravičuje, temveč primarno zahteva vsa in vsakršna sredstva.
Vsi ti »-incidenti«72 in opisano dogaja-nje sploh so posledica t. i. razrednega bo-ja kot principa in sredstva »oblasti de-lavskega razreda«.73 Vse družbeno biva-
joče je v službi tega boja. Tudi današnja
77
vojska, za katero pogosto slišimo, da je »¦razredna vojska«. Naša jugoslovanska vojska bo nedvomno branila »jugoslovan-ski teritorij« pred okupatorjem, če se bo pojavil, in bo potemtakem branila tudi nacionalnosti na njem. Branila pa bo tudi »pridobitve revolucije« in največjo med njimi: »Našo ljudsko oblast.-« Kot današ-
02 Odklanjanje »-skupni jeder« ne pomeni tudi odklanjanja tega, da bi se mladina seznanjala s kulturo ostalih jugoslovanskih narodov. To bi bila škoda za samo našo kulturo in znak slovenskega provincializ-ma. p3 saj smo se pred »-skupnimi jedri«< tudi učili srbohrvaško in se seznanjali s Eulturo jugoslovanskih narodov! Torej pri-toarni namen »-skupnih jeder« ni sezna-nJanje ..., temveč — po principu demokra-tičnega centralizma — podreditev manjšine večini.
63 Citirano Kidričevo artikulacijo pravi-ce do samoodločbe razumem v njeni nepo-sredni povednosti, se pravi zunaj revolucio-narrie logike, ki ji citirana izjava dejansko pomeni: Slovenski narod=partija in on(a) bo odločal(a) o usodi slovenskega naroda, o njegovi notranji ureditvi in zunanjih odno-sih.
64 Dokumenti...., knj. II, dok. 104, str. 303.
65 Dokumenti .., knj. II, dok. 114, str. 327.
66 Morda bi kdo pomislil, da je Kardelje-vo negodovanje nad to »vlado« izhajalo iz tega, ker so ga izvolili za »ministra-« v od-sotnosti. Toda glede na to, da je bil Kardelj med vojno ves čas dejansko tisti, ki je bil »osebno odgovoren pred partijskim vod-stvom za sedanje delo v Sloveniji« (Doku-menti... knj. III, str. 227), se pravi »pred CK KPJ« (Prav tam, str. 186), lahko ugoto-vimo, da je IOOF samo legaliziral-formali-ziral dejansko stanje.
68 V. I. Lenin, Izbrana dela VI, str. 437.
67 Dokumenti..., knj. II, dok. 113, str. 324.
69 Prej bi rekla, da je bil takšen način Kardeljevega pisanja res predvsem njegova taktika, s katero je pre-igra-val vrhovni štab Revolucije, zavedajoč se, kaj mislijo »na vrhu«. Dokaz za to tezo vidim v dej-stvu, da te smešne operete ni skušal ukiniti, temveč je v že citiranem pismu tudi zapi-sal: »Sedaj je prepozno, bomo morali pač nekako vladati...« Hipoteza se mi zdi to-liko verjetnejša, ker je dejstvo, da so »sun-ki« revolucionarne logike praviloma priha-jali iz vrhovnega štaba Revolucije — kar je tudi logično glede na hierarhično strukturi-ranost avantgarde; glede nje pa velja, da je sedež Resnice vedno na njeni »špici«. Tako je že decembra 1941 Tone Tomšič pi-sal CK KPJ: »Vaša kritika naše operetne zakonodaje je pravilna« (Dokumenti..., knj. I, dok. 94, str. 214), kar pomeni, da je bila taka kritika slovenskega političnega vodstva zapisana. že ob prvih zakonodaj-nih aktih Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, torej še pred ustanovitvijo »prve slovenske vlade«. Tudi Tone Tomšič je vedel, kako je treba pisati pifedpostav-ljenim... Kritika vrhovnega štaba Revolu-cije pa je bila povsem logična: vsak koli-kor toliko resen poskus, uvesti zaresno prav-no državo, je revolucionarni logiki lahko samo smešen — saj ne more veljati ob prin-cipu avantgardnosti. Primerjava z opereto je precizna: opera je nekaj resnega, ope-reta je smešno poskakovanje in lovljenje lastne sence, homatije in peripetije, ki ved-no pripeljejo do »srečnega konca« zgodbe, kakor si jo je zamislil njen — avtor.
70 Dokumenti..., knj. II, dok. 98, str. 227.
nje »-utelešenje revolucionarnega duha« bo skrbno pazila na »kontrarevolucijo-«, ki naj bi vzniknila zdaj tu, zdaj tam. Ze 1942. leta je bilo zapisano: »Toda vojska je, kot sem dejal, enotna in bo ostala enotna v vseh primerih. Tega zaveznikom tudi ne škrivamo. Govorimo jim: vojska bo zavarovala linijo OF.«74 Vojska bo za-varovala linijo OF tudi pred zavezniki — ki so tudi člani OF. Vojska vedno služi »pravilni liniji partije, liniji OF«.75 Logič-no je, da je partijska linija edino pravil-na linija OF — po izenačenju narodno-osvobodilnega boja z revolucijo, narodnih interesov kot takih in v celoti s partij-skimi.
Seveda ne gre za to, da bi postavljali enačaje ali tudi zgolj analogije med voj-nim in povojnim časom, med KP in ZK ali med OF in SZDL, itd. Gre pa za to, da problematiziramo bistvo avantgardnosti in avantgarde same, ki nas še danes vo-di. In prav med vojno76 je današnja vla-dajoča ideologija prihajala do svoje arti-kulacije, zato so bile izjave njenih pred-stavnikov (v medsebojnih pogovorih in dogovarjanjih) najbolj neposredne, brez olepševanja in zavijanja v »lepo formo«. Saj je takrat avtoriteta ideje, prihaja do avtoritete oblasti, tista Avtoriteta, ki da-nes z oblastjo uresničuje, »sprovaja« svo-je — ideje.
6. Dva koraka naprej — en korak nazaj
Vse bi bilo drugače, če bi se uresničila v e r a komunistov, da bo p o t e m , ko bomo mi na oblasti, in po osvoboditvi vse drugače: vpeljali bomo popolno de-mokracijo, ljudje bodo sami vzeli usodo v svoje roke. Tedaj bo udejanjena iden-titeta narod = partija, partija bo dokazala, da je imela prav, svoje zgodovinsko po-slanstvo bo izpolnila in se kot avantgar-da — ukinila.
Toda prav to je nemogoče! In v tem je bistvo problema.
Kajti do takšne uresničene identitete narod=partija kot nerazporne identitete (Identitete) nikoli ne pride. In to ne zato, ker bi se avantgarda motila v svojih pri-čakovanjih, niti ne zato, ker nobena ideo-logija kot ideologija nikoli ne more po-kriti in zajeti vseh interesov ljudi druž-bene skupnosti, ki jo vodi, temveč V INTERESU SAME AVANTGARDE! Kajti če bi — vzemimo — vsi ljudje po-stali »najvišji človeški liki«, komunisti, in bi postali vsi ljudje avantgarda, potem bi avantgarde preprosto ne bilo več. Kot avantgarda bi se partija utopila v masah. Ne bitfavantgarda je za partijo kot par-tijo — smrt. Ta nemožnost ne-biti avant-garda se kaže že na pojmovni ravni: po-polno uresničenje avantgarde je contra-ditio in adjecto. Prav zamolčana r a z 1 i -k a> med partijo in narodom je tista dif-ferentia specifica, ki jo omogoča, zato mora prav to razliko ves čas vzpostav-ljati s a m a. V svojem interesu.
Partija sicer svojo samoukinitev »pla-nira«, vendar jo potiska vedno dalj v prihodnost — kot ideal. Kakor tudi »po-polno demokracijo«. Prav to ji omogoča, da samo sebe razume in tfveljavlja kot dejanskega nosilca esence in eksistence77
naroda (narodov). In obratno: prav zato, da bi bila »potrebna« zdaj in tu in kar naprej, potigka svojo samoukinitev ved-no bolj daleč v prihodnost. Zato, ker je razlika od danes ... do tistega dne ... p o g o j nje same in ker ta »-dan« pomi-ka vedno naprej, je vedno dlje do tiste obljubljene prihodnosti. Cilj se končno iz-makne onstran obzorja, ker pa »vse zgo-dovinske zakonitosti po naravni nujnosti peljejo k njemu-«, je hkrati »-objektivno« tako gotov, da se nanj tudi ni treba več ozirati. Ne samo na daljno prihodnost, tudi na jutrišnji dan ne. »Cilj« sam tako potone in »ostane« le še sredstvo za opra-vičevanje vsakdanjega pragmatizma. Daljni Cilj, pragmatizem in utilitarizem gredo z roko v roki. To Partiji omogoči, da se posveti vsakdanjemu delu na vseh področjih. Bolj ko je »potrebna« (se pra-vi, da se vtika v vse in v vsako posamez-no stvar), slabše nam gre. In slabše ko nam gre, več ima partija dela — bolj je »potrebna«. Prav ta »potrebnost« — ki izhaja iz njene lastne narave in je torej njen inter-es/se/ — je podlaga, na kateri utemeljuje svoj položaj apriornega, »le-gitimnega« artikulatorja in »-vsklajeval-ca« različnih družbenih interesov.
Drugače rečeno: prav to, da so v druž-bi interesi, ki so različni in celo partij-skim protislovni, jo omogoča kot Partijo. Vse spontano nastale pobude, vsa ustvarjalnost, vse kar življenje družbe samo poraja, in tudi Ijudje, vse to je »material za partijo-«,78 je »zemlja« za avantgardo, pod predpostavko, da se »za-jamejo vsi spontani procesi v ljudskih množicah in kanalizirajo v smeri, ki edi-na lahko zajamči zmago slovenskemu ljudstvu«, se pravi zmago partije. Zato je njeno n a č e 1 o , da mora kot Partija imeti »v rokah predvsem vajeti celotne-ga razvoja«.79 Krog je tako zaprt: naredi, kar hočeš in kar znaš — iz tega kroga ne moreš. Natančneje rečeno: če izpadeš iz tega kroga, izpadeš — ker ta krog zaje-ma celotno družbeno življenje — iz druž-bene/narodne skupnosti kot sovražnik, ki je — logično — brez domovinske in brez državljanskih pravic.
Avantgarda je prav zaradi svoje raz-porne identitete vedno v dveh nevarno-stih, ki se ji ciklično ponavljata; ko se izmakne eni, pade v drugo: nevarnost je ta, da se 1. v masah utopi, 2. da se odtrga od mas.80 Vendar zanjo obe nevarnosti nista enaki; prva nevarnost — da bi se v demosu, demokraciji utopila — je za-njo večja od druge, kajti drugo nevarnost — odtrganje od mas — more vsaj začasno nadomestiti s potenciranim nasiljem: ni nujno, da Partijo ljubimo, glavno je, da jo ubogamo.
Tudi družba, ki jo avantgarda vodi, se giblje ciklično: Večjemu razmahu demo-kracije sledi večje »organiziranje« demo-kracije, kajti v večji demokraciji obstaja zanjo nevarnost, da bi postala nepotreb-na ali celo moteči element, ki bi ga de-mokracija sama odplaknila in bi se kot avantgarda utopila — zato vajeti malo zategne z >*organiziranjem«, torej stopi »dva koraka naprej« v smeri svoje per-spektive, ki je totalna kontrola-boljševi-zacija totalitete življenja. Zdaj pa nasto-pi nevarnost, da bi se preveč odtrgala
od mas ... pa je treba vajeti malo popu-stiti, se pravi: stopiti »korak nazaj*< k ljudskim masam. In tako naprej. Dejan-ska demokratizacija take družbe je v
71 Tej brutalni utilitarnosti (socialistični realizem) smo se sicer izmaknili, nismo pa se izmaknili subtilnejšemu utilitarizmu, ki je veliko bolj nevaren od brutalnega, ki zbuja neposreden odpor ali sproščajoč po-smeh, distanco. Subtilnejši utilitarizem pa ta-ko rekoč neopazno vprega v svoj voz in v svoje vajeti univerzo in celotni izobraževal-ni sistem sploh, vso znanost in inovativnost
— skratka vso ustvarjalnost, saj jo kar na-prej potiska na raven »potreb združenega dela« oziroma v službo »delavskega razre-da«, avantgarde. Takšen utilitarizem je naj-pripravnejši za razne mediokritete, ki na la-hek način — prek političnega angažiranja
— dobijo veljavo pravega znanstvenika. Se več pa je primerov ljudi, ki upajo, da ga bodo premagali »od znotraj«, tako da se bodo vključili v vsesplošno samoupravno organi-ziranje in vsaj na ta način prišli do možno sti za ustvarjalno delo — dokler nekega dne osupli ne ugotovijo, da se jim je »sredstvo« spremenilo v edino dejavnost in da so med-tem že zdrknili z že nekoč dosežene ravni svoje strokovnosti.
72 »Incident« je posamezni dogodek, toč-ka trčenja dveh ali več nasprotij znotraj iste ga. Je vozlišče razpornega bistva stvari, torej sim-bol. Ce hočemo tematizira-ti stvar, o kateri teče beseda, je »dešifrira-nje« teh vozlišč nujno. V narekovaj dajem »incident-« zato, da bi opozorila, da tak do-godek ni nekaj naključnega, nepredvidlji-vega in presenetljivega, ali zgolj »-napaka««, ki naj bi bila zunaj logike stvari, temveč je Prav nujen, je razkritje strukture. Izbor »in-cidentov« v tem spisu torej ni naključen.
73 Razredni boj se pod »oblastjo delavske-ga razreda« vodi samo »od zgoraj navzdol«. »Raztednega boja«, ki bi se odvijal »od spo-daj navzgor-« (svobodna delavska združenja, svobodni sindikati, štrajki kot legalnosred-stvo boja delavcev za svoje pravice), ni in ga ne sme biti. Ni ga, ker ga avantgarda ne dopusti, ne sme ga biti, ker je avantgarda
— po prkicipu — najdoslednejši artikulator potreb in pravic »delavskega razreda«.
74 Jesen 1942, dok. 207, str. 544. '
73 Dokumenti..., knj. II, dok. 98, str. 216.
70 Gledano časovno, je do te artikulacije prihajalo že med obema vojnama, gledano logično, pa vsaj z lenindzmom.
77 S tem se Partiia postavi za Temelj na-roda. To pomeni, da v identiteti narod=par-tija ne gre za enako-vredni strani in torej ne za preprost enačaj, in je zato preciznej-ši zapis: PARTIJA=narod. Narodno je re-ducirano na partijsko in šele po tej reduk-ciji velja »enačaj«.
78 Dokumenti..., knj. II, dok. 98, str. 268.
79 Jesen 1942, dok. 159, str. 403.
80 Edvard Kardelj v svojem članku Odlo-čen boj sektaštvu (Dokumenti..., knj. II, str. 427) ponavlja Stalinovo prispodobo od-nosa med boljševiki (partijo) in množicami: boljševiki so kot antični junak Antej, ki je bil samo tako dolgo močan in nepremagljiv, dokler »se je čvrsto dotikal matere zemlje«, in prav ljudske »množice so tista mati zem-Ija, iz katere mora rasti naša partija«. Sle-deč tej prispodobi, bi lahko rekli: Sin (Bolj-^evik, Partija) se nikoli ne more ločiti od toatere in postati avtonomna oseba med °sebami, hkrati pa svojo mater neprestano Posiljuje in prisiljuje k pokorščini.
bistvu blokirana, dokler je Partiji po Ustavi zagotovljeno njeno avantgardno, ideološko sakralizirano mesto in ima tu-di vse atribute državne oblasti in prisile. Avantgarda se namreč v svojem bistvu bistveno ne more spremeniti, vojaško-hierarhična struktura ji je inherentna. Zato se demokratičnemu centralizmu ne more odpovedati, saj je le-ta metoda, s katero spontane procese kanalizira in jih postopoma vprega v svoj voz in v svoje vajeti. Zatorej demokratični centra-lizem bolj ali manj vidno (odnos bi-stvo : videz ostaja kot pogoj njenega samoperpetuiranja vedno v veljavi) pre-naša na celotno družbo, katere avantgar-da je. Pri tem nič ne. pomaga, če spremeni svoje ime: dokler je edina, in to avant-gardna sila, Stranka, se ne more obnašati drugače kot Partija. Zveza komunistov bi postala šele tedaj, ko bi poleg nje obsta-jale še druge enakopravne politične zveze, ki bi imele formalnopravno zago-tovljeno dejansko avtonomnost.
Toda prav to je nemogoče — zavoljo njenega principa avantgardnosti. Zato je povsem logična izjava: »toda na istem terenu ne moreta obstajati dve Partiji«.81 Ce bi že obstajali, bi bili lahko le v spo-ru, ko bi druga drugo skušali spraviti na svoje vajeti, in ta spor bi se logično--nujno potenciral v smrtni spor — do fi-zičnega uničenja ene ali druge (revolu-s cija : kontrarevolucija). Enako je z ob-lastjo: »Oblašt je pač lahko samo ena.«82 Ta »pač« kaže na samoumevnost trditve in zakriva, da je bistvo trditve treba šele utemeljiti, da je trditev apriorna.
Pri tem se tej logiki izmakne pomisel, da bi na istem terenu moglo obstajati več partij (strank), če ne bi ena ali obe ali vse, pretendirale na svoj avantgardni značaj. Enako je z oblastjo: lahko bi ob-stajala pluralistična oblast — sicer res ena oblast, toda taka, ki bi predstavljala pluralizem družbenih in političnih intere-sov in v tem smislu ne bi bila samo »-ena« kot eno-vita, homo-gena, uni-tarna, tem-več v sebi razporna, skratka demokratič-na.
Seveda pa takšna oblast ne bi smela kanalizirati in vihteti svojih vajeti, tem-več bi morala voditi politiko, ki bi bila avtonomna, neodvisna od ideologije avantgardizma. Take politike pri nas pre-prosto ni. Samoumevna prestavitev po-mena formalno (v smislu formalnoprav-nega) v jormalizem ji omogoča, da vso
politiko reducira na taktiko in taktizira-nje. Enako formalnopravno sankcionira-nje pravic vsakega političnega sub-jekta bi partijo postavilo pred isto od-govornost kakor druge subjekte. Prav te-ga princip avantgardnosti ne dovoljuje, zato se ne sme dopustiti, da bi spravljali partijo pred isto odgovornost kakor dru-ge skupine. Tako je partija nad zakonom inzunaj zakona. To ima seveda daljno-sežne posledice, saj onemogoča kakršna koli stabilna formalnopravna razmerja med ljudmi, poraja vsesplošno neodgo-vornost. Zakaj?
Narava zakona, je, da je univer-zalen, da velja za vse ljudi druž-bene skupnosti. Zakon je institucio-
nalizirana forma, ki mora veljati za v s e ljudi, če naj bo res jorma. Kakor hitro pa velja, da imajo nekateri dejan-sko pozicije v rokah, drugi pa le formal-ne (pred)pravice, se univerzalnost zako-na kot forme podre. Ko torej eden od za-konov sankcionira neko stranko kot avantgardo in torej nekim ljudem (par-tijcem) daje p o s e b e n status in pra-vice, ki za druge ljudi ne veljajo, je spodrezana veljavnost vseh drugih zako-nov kot institucionaliziranih form. Ze s tem pa je ta zakon postavljen kot te-meljni zakon, torej kot Nadzakon. To je razvidno tudi iz tega, da se pri' nas si-cer lahko pritožuješ zoper vse zakone — razen zoper zakon, ki sankcionira avant-gardno vlogo partije. Naj le omenim, da iz tega ideološko sankcioniranega zakona (Nadzakona) dobivajo svojo sakralizira-nost tudi tisti zakoni, ki podpirajo Nad-zakon, oziroma, da so nedotakljive stva-ri, ki jih le-ti uzakonjajo: diktatura pro-letariata kot oblika oblasti avantgarde, vojska kot njen materialni garant, držav-ne meje kot zunanja obmejitev svoje mo-či, republiške meje kot notranja razmeji-tev kompetenc, in Ustava kot taka, saj sankcionira celoto medsebojnih odnosov in strukturira totaliteto družbeno bivajo-čega od najbolj ideološko sakralnega~(Za-poved; Partija), do najmanj »sakiralnega^ tj. do preteklega (Prepoved; Sovražnik).
Tisti hip, ko stopi v veljavo Nadzakon, ki nima univerzalnega značaja (saj niso vsi Ijudje partijci, predvsem pa NE MO-
REJO biti vsi partijci, sicer bi se avant-garda utopila), so relativirani vsi zakoni, ki tako izgubijo značaj forrae in nuj-no postanejo formalizem, ki zdaj velja zdaj ne. Natančneje rečeno: velja za »vse« — razen za partijo. Tako sta p r i n c i -p i e 1 n o nemogoči pravna država in ci-vilna družba oziroma njuna avtonomija. Kako tudi, saj je vsa zakonodaja nekakš-na »smešna opereta«, se pravi ne-zaresna, ne-zavezujoča zakonodaja. Takšna »zako-nodaja« je contraditio in adjecto, in pro-tislovnost pri nas sprejetih zakonov je »materialni izraz« te »kontradikcije«. To, da je pri nas toliko zakonov, ni naključ-je, temveč izraz potrebe, da bi se končno vendarle formuliral univerzalen zakon. To pa ob uzakonjeni avantgardi ni mo-goče, saj je vsak zakon kot zapoved hkra-ti že tudi prepoved, torej je presekan v samem sebi, samoblokiran. Zdaj se lahko »mečeš ob tla«, pa odgovornosti ne boš ne sankcioniral ne postavil — zares. »-Me-tanje ob tla« je zaklinjanje. Zaklinjanje in ideološki rituali pri nas so konsekven-ca nemoči vzpostaviti neko občo formo, neko trdno točko. Potrebni so prav zato, da bi se hkrati odkrila in zakrila na pie-destal naravnega zakona vzdignjena ideološko utemeljena razlika med ljud-mi.
Tudi samoupravljanje — ta lepi jugo-slovanski sen — se je udrlo v isti udor: kot univerzalna forma so-uprav-ljanja ljudi bi imelo možnost dejanske demokratizacije družbe, kot oblika dik-tature proletariata nima nobene. Kajti: »delovno ljudstvo« ima formalne pred pravice, partija pa ima dejanske pozici-je v rokah. To pa ne pomeni, da je tisti,
ki lma dejansko pozicije v rokah, tudi dejansko odgovoren za svoje ravnanje. Prav nasprotno: tisti, ki imajo družbe-no moč v svojih rokah in so dejansko odgovorni, formalno (pravno) niso, in ti-sti, ki nimajo dejanske družbene moči, so formalno/pravno odgovorni. To je na-robe-svet.
Večkrat smo že slišali super-revolucio-narno misel, da se avantgarda ne more držati zakonov, ki jih je Sicer sama po-stavila, saj bi tako omejevala svojo re-volucionarnost. Taka izjava ni nikakršen »lapsus«, »napaka«, temveč prav lapsus, zarečena resnica, saj izreka temeljni po-goj avantgardnosti: Partije ne sme ome-jevati nič, kajti Ona je volja do moči (»delavskega razreda«). Posledica tega je čisti subjektivizem, taktika, raztegljiva kot elastika, ki se konec koncev redu.ci-ra na premetavanje vedno istih proble-mov z levega na desno, najrajši pa čez rame.
Ni mogoče reči, da taka družba sploh ne napreduje.83 Napreduje, toda na ra-čun brezobzirnega uničevanja narave in izrocila, predvsem pa na račun neusmilje-nega izkoriščanja in trošenja »-ljudskih energij«. In sicer vedno napreduje samo s »korakom nazaj«. »Korak naprej« nam-reč ne pomeni »naprej k napredku«, tem-več pomeni: naprej v smeri Naše per-spektive, torej naprej v smeri totalne kontrole — boljševizacije. »Korak nazaj« je tisti, ko se avantgarda »primakne k delavskim množicam«, popusti vajeti in začno 1 j u d j e razgibavati svojo ustvar-jalnost, saj jih prevzema novd upanje. Ker vsak »korak nazaj« tako vzpostavi neko širšo in bolj demokratično osnovo (recimo samoupravljanje), ki se je v času »koraka-« oziroma »-dveh korakov naprej« v smeri boljševizacije, nikoli ne da pov-sem zničiti, je razvoj take družbe spira-last — v smeri določene perspektive. Takšno cik-cakanje v določenih presl^d-kih znova in znova potisne družbo (de-mokracijo) kolikor mogoče nazaj v »re-volucionarne čase«. Tako se — ob neiz-mernih osebnih tragedijah Ijudi — ne-prestano sesipa nekoč že doseženo. Iz tega se ne more poroditi nič trajnejšega, nič zavezujočega in nič resnično uspeš-nega.
Pač pa družba vedno bolj stagnira. Kanaliziranje vsake spontanosti in ust-varjalnosti vedno znova spodrezuje sa-mo ustvarjalnost, saj jo na vse načine onemogoča in razglaša za sovražno ozi-
81 Dokumenti..., knj. III, dok. 138, str. 345.
82 Dokumenti..., knj. VI, dok. 122, str. 358.
83 Napredek po vojni je — glede na pred-vojno stanje — res velik. Najhitreje pa se ie družba razvijala takoj po vojni zaradi neizmerne sprostitve ustvarjalnih potencia-W ljudi, saj so se glede na vojne grozote čutili osvobojene, ideološki Resnici pa se tudi ni takoj posrečilo kanalizirati sponta-nosti pod svoje vajeti. — Toda prav zavoljo ^oljševiške logike je danes ves ta napredek v nevarnosti, da strmoglavi v prepad.
80
nova REVIJA
roraa jo — če ji je v prid — izrabi. Kjer ustvarjalnost peša, prihodnost usiha. Najbrž se niti ne zavedamo, kako naglo zaostajamo za tehničnim razvojem v sve-tu in kako smo — kljub skoraj do skraj-tiosti napeti delavnosti in človeškemu iz-črpavanju — v vse bolj brezupnem po-ložaju. Danes še moremo prodajati svo-j.e izdelke v tujino — čeprav že zdaj pod ekonomsko ceno — jutri, ko bo vrednost delovne sile padla na minimum (zaradi robotizacije in kibernetizacije), jih niti pod ceno ne bomo mogli. Glede na to se 20 milijard dolarjev dolga v tujini — kar je sicer za jugoslovansko gospodar-stvo, če bi bilo v drugačnih političnih razmerah, povsem izplačljiva vsota — poveča do neskončnosti. In ko svojih iz-delkov ne bomo mogli več prodajati v tujino, neizčrpnih naravnih bogastev pa tudi nimamo, bomo lahko prodajali le še svojo zemljo. In — ljudi. Kdo jih bo hotel in zakaj jih bo uporabil? Morda bo-do že jutri stotisoči ali celo milijoni Ju-goslovanov zatavali po svetu, revnejši od revnih, ubožnejši od ubogih, saj bodo morali zapustiti svojo domovino.
Ali se mora naša »zgodba« res tako končati?
Dokler nas obvladuje princip avant-gardnosti, nam ni dejansko zagotovlje-na pravna, ekonomska, kulturna, poli-tična varnost in ne — prihodnost.
7. Hipoteze za slovenski nacionalni program
Morda je iz zgornjega, resda osebne-ga, prispevka za slovenski nacionalni pro-gram mogoče potegniti nekaj hipotez za hadaljnje razmišljanje:
1. (Slovenska) partija mora formalno-pravno in dejansko postati Zveza komu-nistov (Slovenije). Torej mora se-stopiti s piedestala avantgarde. Šele tako bi lah-ko stopila v resničen dialog z »ljudskimi piasami«, ko bi še prej Ijudje imeli res-nično enako-pravno pravico stopiti v dia-log s partijo. To pa vključuje tudi svo-bodo javnega in političnega življenja V v s e h oblikah od svobodne javne be-sede do formalnopravno sankcionirane mišljenjske in politične opozidje. Kakšne bi dejansko bile te opozicijske oblike, bi določale potrebe družbenopolitičnega živ-ljepja samega, ki jih je ljudem mogoče izraziti samo na svobodnih in neposred-njh volitvah, kjer bi se odločali o različ-nih (alternativnih) programih. Ali se bo-do torej formirale ad hoc skupine84 ali druge »zveze« ali stranke — to je in mo-ra biti povsem odprto vprašanje. Glavno iji je, da spontanosti življenja damo for-I malnopravne možnosti, da se dejansko začne izražati.
S tem ko bi politično in družbeno živ-ljenje sprostili z vajeti avantgarde, bi da-li duhovno prostost vsem. In vsakomur. Sele tedaj bi se notranje osvobodili za ustvarjalnost na vseh ravneh, ki nas edi-na more potegniti iz brezna, v katerem smo. Dobili bi zaupanje vase, upanje sploh in ne nazadnje — veselje do živ-Ijenja.
2. Sestop partije s piedestala avantgar-de bi omogočil ločitev partije od drža-ve, kar v različnih variantah zahtevajo celo nekateri liberalnejši komunisti. Na-tančneje rečeno: ne gre za ločitev par-tije od države, saj je danes partija nad državo,85 gre za vzpostavitev avtonom-nosti države od partije in civilne družbe od države. Brez vzpostavitve avtonomno-sti posameznih področij družbenega živ-ljenja in avtonomnosti političnih subjek-tov ni mogoča nobena oblika parlamen-tarne demokracije88 niti civilna družba.87 To pa seveda ne pomeni, da tudi zdajle niso možni nekateri elementi civilne družbe oziroma civilnega. vedenja ljudi, vprašanje je le, do katere meje. Te meje pa danes ne postavlja zakon, temveč Ti-sti, ki zakon postavlja. Zato ne gre za »•posamezne spremembe«, saj Ustava, ki sankcionira Nad-ustavnega Arbitra, de-zavuira samo sebe.
3. Sestop partije s piedestala avant-garde bi komunistom sicer vzel Nad-člo-veško avreolo in ideološko sakralizirano nedotafcljivost, toda hkrati bi »dobili« do-stojanstvo po človeški meri in vsakemu človeku izvorno nedotakljivost in dosto-janstvo.88 Takšen sestop »Nad-ljudi« m e d ljudi pa bi omogočil tudi nam, «-na-vadnim smrtnikom«, da bi »postali« Iju-dje, se pravi enkratna neponovljiva člo-veška bitja — saj nam to zdaj ni pri-znano. Marsikdo med nami je razglašen za sovražnika Ijudstva,89 kar — po logiki »•razrednega boja« — pomeni, da je gola-zen, izvržek, skratka: kontrarevolucionar. Za kontrarevolucionarje pa vemo, da jih je treba kakor koli že onemogočiti, konec koncev (fizično) uničiti. Etiketa »kontra-revolucionar-« je psovka, ki jemlje ljudem človeško dostojanstvo in jim v temelju krati izvorno domovinskost v svoji do-movini.
4. Sestop partije s piedestala avant-garde bi nas odrešil sovraštva, ki nas ne-usmiljeno vklepa in razčlovečuje. Uzur-pacija večine, ki je princip avantgard-nosti, sama v sebi in s seboj nosi v druž-beno življenje ekskluzivizem po načelu: Kdor ni z nami, je proti Nam, kar de-jansko pomeni: Kdor je proti Nam, je proti svojemu narodu, proti svoji druž-beni skupnosti, proti domovini.
Prav zamolčana r a z 1 i k a med avant-gardo in drugo družbeno skupnostjo ozi-
84 Takšen poskus smo v preteklosti že ime-li, to je bila t. i. akcija 25 poslancev, ki je ob neki zadevi nastala spontano in bi se bila gotovo sama tudi razšla, potem ko bi po dialogu z drugimi prišlo do odločitve oziro-ma izvolitve. Toda partija — ki po svojerrv principu ob sebi ne more trpeti sogovorni-ka, kaj šele nasprotnika — je to povsem dobro-namerno »-akcijo« zatrla, čeprav je le-ta delala po zakonu, ki je bil sprejet ko-maj teden dni prej. Prepričana sem, ko bi se bila praksa, ki jo je skušala ta »-akcija-« nes v opoziciji in da jo prerašča birokraci-ja. To je kratkovidna misel; ne gre le za to, da je vsa birokracija v partiji, temveč predvsem za to, da se naša družba kot taka razvija po boljševiških principih in znotraj njene logike. Stvari neprimerno je mišlje-
uvesti, ohranila in razvijala naprej, danes ne bi bili tako globoko v krizi, kakor smo, saj je predstavljala zametek politične opo-zicije in parlamentarne demokracije.
85 Večkrat slišimo misel, da je partija da-nje, da gre pri nas zgolj za nasilje partije kot golo nasilje (Sina) nad družbo (mater-jo). Boljševiška logika ne vznika iz nič, tem-več iz nečloveških razmer Ijudi. Nečloveško življenje ljudi samo papeljuje k iskanju bližnjic do rešitve svojega življenjskega po-ložaja. Bližnjice (revolucije) pa si utirajo svojo »pot-« prek najlepšega žita... Bolj-Ševizem se vedno hrani iz svoje »-materž«, zato je za to logiko toliko več hraniva, ko-likor bolj in kjer so bolj nečloveške raz-mere, — Krog je zaprt.
86 Res je, da pravna država in (parlamen-tarna) demokracija zahodnega tipa ne po-menita že tudi »idealne« demokracije niti človeškega življenja Ijudi, državljanov. Ven-dar to ne pomeni, da je treba zavreči tudi vse tisto, kar je v njiju pozitivnega, to pa je prav formalnopravna enakost, ki omogo-ča Ijudem, da svojo ustvarjalnost morejo predstavljati javnosti, ne da bi bili razgla-ševani za »sovražnike sistema«. In da ve-ljajo zakoni za vse ljudi, tudi za funkcio-narje partij in državne uslužbence.
87 Res je tudi, da more civilna družba sa-ma delovati represivno, sovražno do vsega neobičajnega, nenavadnega, toda tako delu-je predvsem tedaj, če je nad njo samo izva-jana represija, če princip sovraštva sama introvertira, oziroma tedaj, ko princip sovraštva postane princip medsebojnih od-nosov. Ko sta zavist in sovraštvo do drugač-nega institucionalizirana. Če promocija v družbi.ni mogoča drugače kakor z onemogo-čanjem drugega in drugačnega, se ljudjeta-ko tudi vedejo, in civilna družba (ljudje) iz-gublja svojo polno človečnost.
Toda zaradi vsega tega še ni treba zavra-čati civilne družbe! Gre za to, da bi sespro-stila v vseh svojih značilnostih in dimenzi-jah; da jo nehamo »negovati« kot leglo za-visti, komolčarstva, ovaduštva in osebnene-odgovornosti kot načinov negativne selek-cije oziroma načinov pridobivanja družbene moči. Če, recimo, podkupovanje in ovadu-štvo kot načina družbene promocije nista učinkoviti, teh »-vrednot« v drnžbi ni ozi-roma obstajata zgolj na individualni ravni brez političnih posledic za ljudi.
88 Kaj menim s to izjavo, lahko najbolje pojasnim s primerom Stalina: za življenja je bil ideološko sakralizirana in tako nedo-takljiva osebnost. Skratka Nad-človek. Po-kopall so ga kot božanstvo. Toda po desta-linizaciji so ga izkopali iz prvotnega groba in ga »zagrebli« nekje za zidom mavzoleja. Torej ni »dobil«, niso mu priznali niti ti-stega dostojanstva in nedotakljivosti, kipri-pada vs a k e m u človeku kot človeku (svo-je epohe). — Seveda pa bi za tako dejanje moralo priti med Ijudmi do »-rekapitulacije« nekega časa, predvsem pa do očiščenja (»raz-rednega«) sovraštva, ko bi moral vsak po-sameznik pred svojo vestjo in družbena skupnost kot taka položiti »račun« (OCl-SCENJE) za svoja dejanja. — Tako se je pač zgodilo, da so Stalina sicer zavrgli (tudi kot človeka), niso pa začeli — znova, dru-gače.
89 Sodbe se izrekajo »v imenu ljudstva*. Identifikacija ljudstvo=partija oziroma na-rod=partija je tista, ki avantgardi omogo-ča, da svoje politične nasprotnike razglaša za »sovražnike ljudstva*1 in jih >v imenu Ijudstva« ekskomunicira. Ta praksa se ka-že tudi danes v tem, da so »sovražniki ko-^unizma-« eo ipso »-sovražniki socializma, sovražniki samoupravljanja-«, našega siste-^ia, domovine in sploh vsega.
roma insistiranje na načelni neproblema-tičnosti in nerazpornosti identitete na-rod = partija je izvir (»razrednega«) sovraštva do vsakogar, ki ni brezpogojno z Nami. Zakaj ta zamolčana razlika se oglaša kot strah pred tistimi (včasih je to večina), ki bi utegnili biti ali so proti Nam. Strah rojeva nezaupanje in »revo-lucionarno budnost«, ki si »sama mala svojega hudiča« — kakor vsako sovraštvo. Kolikor večja je razlika med proklamira-nimi idejami in dejanskostjo, med »-for-malnim« in »-dejanskim«, toliko več so-vražnikov je »potrebnih«, da bi se ta raz-lika upravičila.
SOVRAŠTVO principalno DO VSA-KOGAR, ki bi hotel postavljati predloge, projekte in — bog ne daj — ¦partijo pred isto odgovornost kot »zaveznike«, JE TE-MELJ AVANTGARDNOSTI. Kajti tisti, ki bi terjal od partije isto odgovornost, bi se hotel — po tej logiki — sam postaviti NAD avantgardo in kot avantgarda ... Tako smo ljudje v naši družbeni skup-nosti formalno (beri navidezno) sicer enakopravni, dejansko pa nismo, kajti tistim, ki niso z Nami, ne smemo pri-znati, da so še živi deli slovenskega na-rodnega telesa! To sovraštvo, ki v zgor-nji formulaciji prehaja že v svojevrstno obliko ideološkega rasizma, je sektaštvo principa avantgardnosti.
Sovraštvo je sektaško orodje/orožje, ki z ljubeznijo do bližnjega nima kaj početi, zato je tudi ne išče. Absurdno je, pa ven-darle res, da se partija s trajnim vzbuja-njem sovraštva in s sektaštvom že zelo dolgo prav »trudi«, da bi jo zasovražili.
S spravo, z ljubeznijo, ki dopušča člove-ka v njegovi enkratnosti, neponovljivosti in svobodi, ne le da nima kaj početi, am-pak jo prav ta Ijubezen v temelju ogro-ža — zato kot Partija ne more privoliti vanjo — ker ji spodbija edino orožje, ki jo omogoča, to je (»razredno«) sovraštvo kot princip in sredstvo njene oblasti.
5. Glede na to, da nam gre vsem za preživetje,90 menim, da bi se dejansko morali zamisliti nad samimi seboj: Kdo smo? Kam gremo? Torej bi morali de-jansko oblikovati slovenski nacionalni program, kajti danes ga nimamo. Slo-venska partija kot avantgarda slovenske-ga naroda ga — nima.91 V tej luči se še posebej problematizira ideološka identi-teta narod = partija, na kateri sicer te-melji vse partijsko upravljanje z našo narodnostno in nacionalno usodo, in vsa njena oblast.
6. (Slovenski) nacionalni program mo-ra temeljiti na avtonomni osebi. Nedo-takljivosti osebe mora biti temelj naše družbenosti sploh. Na njej se more ute-meljiti narod, ki bo samega sebe spošto-val in ljubil, ki se bo zavedal svoje en-kratnosti, neponovljivosti in daru svoje-ga bivanja — in bo to priznaval tudi drugim narodom.
Sprava med nami kot Ijudmi, ki na družbeni ravni pomeni enakopravnost vseh in vsakogar, je conditio sine qua non (slovenskega) nacionalnega progra-ma- Brez sprave ni civilne družbe, brez (svobodne) civilne družbe ni pravne države.
Res je, da civilna družba s slovenstvom
kot slovenstvom nima apriorne in iz-ključne zveze. Tudi sprava ne zadeva le Slovencev in nas kot Slovence, temveč nas zadeva kot Ijudi v našem človeškem/ narodnem habitusu, v naši človečnosti. Vendar pa brez sprave in civilne družbe ne bomo mogli bivati kot ljudje in se ne ohraniti kot narod.
7. Ce naj Jugoslavija ostane kot skup-nost enakopravnih in suverenih nacij ti-sti motiv, ki naj nas vse druži v eno državno skupnost, potem se mora v tej, današnji, »skupnosti« dogoditi bistvena sprememba: jugoslovenarstvo, ki se pro-klamira kot bratstvo,92 utemeljuje pa v boljševiški logiki, mora odstopiti kot princip našega sožitja. Priznati bo treba pravico do samoodločbe kot formalno-pravno in dejansko pravieo vsem naro-dom in narodnostnim, ker je samo ob za-vesti te pravice možno vzpostaviti suve-reno obnašanje in sodelovanje na med-nacionalni ravni. Tlačenje narodovih ustvarjalnosti — pa četudi v imenu »pro-letarskega inter-nacionalizma« — poraja prav šovinizme, mednacionalno sovraštvo in onemogočanje vseh in vsakogar.
Po drugi strani pa si tud^. ni mogoče zamišljati naše svobode in suverenosti zgolj s tem, da bi se — recimo — rešili nasilja jugoslovenarstva, doma pa bi bila razmerja partija — mase ista. To bi po-menilo le domačo, slovensko diktaturo partije, ki principalno ne bi bila nič manj pogubna kakor jugo-slovanska. Oblast brez formalno-pravne in s tem omogo-čene aejanske kontrole je nujno totali-tarna.
Sicer pa je treba reči, da sprostitev du-hovnega, ustvarjalnega življenja ljudi v zadnjih letih vzbuja upanje ... Nekoč se
je zdelo nemogoče, da bi bil socializem možen v eni deželi (in se je zdelo, da mo-ra takoj po vojni priti do svetovne socia-listične revolucije), pa je potem prišlo do spoznanja, da je to vendarle mogoče. Vzbuja se upanje, da je tudi d e m o -k r a c i j a mogoča v eni sami sociali-stični deželi. Seveda pa si mora ta »de-žela« zagotoviti suverenost in državnost.93 In tisto, kar zahteva zase, mora priznati tudi drugim »deželam.«
8. Vse te spremembe se ne bi mogle uresničiti čez noč. Hitre spremembe, sko-ki in preskoki — to je revolucija kot je utemeljena v boljševizmu. Ena revolucija je bila čisto dovolj. Predvsem pa vsaka revolucija objektivira svoje sovraštvo v kontra-revolucijo — in potem temu ni ne konca ne kraja.
Sprava vned nami kot Ijudmi pa je vendar alternativa avantgardnosti kot iz-voru sovraštva, toda alternativa, ki ne podira ampak gradi. Tudi sama se gradi, tke mukoma in počasi. Ni Zakon niti zakon ali s kakšnim dekretom uzakonje-no stanje — zato je tudi ni mogoče ena-čiti s civilno družbo ali pravno državo — temveč zadeva in je zadeva srca.
Je iskanje zametenih in zatemnjenih poti med ljudmi, je »zemlja«, iz katere
rasteta Ijubezen in spomin. Nikomur ne odreka domovine, nikogar ne ekskomu-nicira, ne živega ne mrtvega, temveč zbira Ijudi v dopuščanje in tolerantno
medsebojnost. Nikomur ne jemlje člo-večnosti, nasprotno, dopušča, predpostav-lja jo. Tudi komunistom, tudi tistim, ki so bili v krutem času sami kruti. So-vraštvo do komunistov bi bilo prav tako pogubno za občestvo kakor katero koli sovraštvo. Komunistom kot komunistom odreka samo tisto, kar jim kot Ijudem ne pripada: vzvišenost — ne le v družbeno-političnem smislu — temveč vzvišenost v pomenu Nad-človeške neskromnosti in prevzetne samogotovosti utelešenja »naj-višjega človeškega lika+<, ki da je a priori nedosegljiv drugim ljudem. Odreka jim apriorno vedenje »objektivne resnice«, Resnice.94
Sprava pa pomeni tudi »-pristanek« na našo zgodovino. Omogoča nam, da tako v revolucionarjih kakor v kontrarevolu-cionarjih vidimo konec koncev nesrečne -sinove svoje matere-«, se pravi, da jih primarno vidimo in priznamo kot Ijudi (neke epohe). To seveda nikakor ne pp-meni sprejemanja i d e o 1 o g i j e ! Zmo-
93 Razmišljanja, ki slovenski politikj su-gerirajo (oziroma se že sama tako vžde): naj »oni-« govorijo, kar hočejo, «-mi*< bomo pa delali po svoje... so čisto samo-slepilo. Ne le, da je z enim samim »-sistemskim za-konom-« mogoče podreti in zničiti rezultate dolgoletnih naporov »ljudskih množic«, am-pak je — ne jutri — že danes zvečer sama »naša oblast« lahko razglašena za »smešno opereto«, ki je bolje, »da je ni«. — Stvari je potemtakem treba postaviti na načelni ravni in jih formalno-pravno sankcionirati in dejansko uresničiti. Pristajanje na »logi-ko pod mizo« je dejansko samo-(nacional-no)-morilno.
In kako poniževalno je takšno stanje! Da bi se morali po vseh medvojnih žrtvah in Vsem povojnem izčrpavanju — ne »ljudske mase«, ampak — Ijudi vesti tako zanikrno, kot polpokončna bitja, da bi se morali kot °pice plaziti pod mizo in poskakovati okrog ^'ze, ki jo tudi sami oblagamo s svojim de-loni!? Svoj ponos in dostojanstvo si bomo že morali zagbtoviti sami in si ju lahko za-gotovimo samo sami.
90 Mitja Ribičič je v svojem epigramu, napisanem ob spominu na Božič v partiza-nih, zapisal: »Tak-rat le nam je šlo, zdaj gre vsem / za preživetje.« (Delo, KL, 30. oktober 1986.)
91 Slovenska partija tudi svojega partij-skega programa nima! Kako z "-železno. lo-giko*i deluje partijska hierarhičnost, jeraz-•vidno iz tega, da je jugoslovanska partija »¦dobila« svoj prvi, »pravi«, jugoslovanški »¦nacionalni« program šele leta 1958, torej kar precej po sporu s Stalinom.
92 Bratstvo, o katerem je tu govor, je ideo-loška iznajdba, kar je razvidno iz tega, da je bil »veliki ruski narod« proglašen za »bra-ta po krvi-« {Dokumenti..., knj. I, str. 84) in da se je tudi združitev jugo-slovanskih narodov opirala na »naravno povezanost« kot »krvno sorodstvo«. Na tem mestu ni rno-goče obravnavati vprašanja, zakaj se mora vsak nacionalizem (boljševiški »-inter-nacio-nalizem« je bil utemeljen na slovanstvu) k<>" nec koncev utemeljiti na krvi in na rodov-no-plemenski logiki, kar ni razvidno Ie v terminologiji, ki jo uporablja (familija — partija, oče — Stalin, Ded — Kominterna, Stari — Tito), temveč tudi v čistkah, v, ka-terih je Stalin uničeval ne le svoje politi^-ne nasprotnike, temveč tudi njihove svojc&
82
iiuto i il. v un
te so človeške, ni pa jih mogoče spreje-mati in perpetuirati. Toda nesprejemanje ideologije še ne pomeni ekskomunicirati njihove nosilce; razločiti moramo torej človeka IN ideologijo.
Menim, da tako razumljena in živeta sprava daje možnost, da se pretrga veri-ga sovraštva, ki v temelju ogroža domo-vino. Domovina s(m)o ljudje. Ljudje,. vkoreninjeni v naravo, razpeti med zem-ljo in nebom, namerjeni drug na dru-gega in drug k drugemu. Najprej smo vsi ljudje, ki moramo iskati poti našega medsebojnega sožitja, ki če že ne pre-maga, pa vsaj presega nasprotja, zamere in sovraštva, da ne bi nekega dne bruh-nilo na dan in zahtevalo svoje žrtve. Sta-nje latentne državljanske vojne, ki ga označuje iskanje »sovražnikov«, more ne-kega dne s »-korakom naprej« »revolu-cionarno« preskočiti v akutno državljan-sko vojno.
Jasno nam mora priti v zavest, da se moramo boljševiški ideologiji odreči.
Boljševizein je eden od epohalnih na-činov resnice. Sprememba epohalne res-nice se vedno oglasi najprej v človeškem srcu kot drugačna ljubezen do bivanja. Le-ta ima več dimenzij: ljubezen in spo-štovanje do samega sebe, dopuščanje in odpuščanje drugega (drugemu), nego-vanje in varovanje narave, za-vez-a zgodovini. Gre potemtakem za drugačno Ijubezen do domovine. Domovina, izvor-no gledano, ni zemlja v geografskem pomenu, in ni politični sistem. Tudi ni čumnata duhovne zamejenosti, temveč je rado-darna, rado-vedna in rado-živa odprtost v svet in za svet.
Pripis
Kakor nihče pri nas, ki piše, kakor misli, oziroma zunaj obzorja uradne ideologije, tudi jaz nimam nobenega kritja za takšno svoje razmišljanje. Noben zakon mi dejan-sko ne zagotavlja svobode mišljenja in jav-ne besede. Nasprotno: 133. člen o »verbal-nih deliktih-« — ki preseka veljavnost vseh zakonov o svobodi mišljenja pri nas, in to-rej najbolj pošteno, kakor srp in kladivo, pove, za kaj gre — vedno potrpežljivo ča-ka na svoje izvoljence in izvoljenke. In sam bog ve, koliko »verbalnih deliktov« sem za-grešila v tem spisu — ali pa tudi ne, kaj vem? Vse je odvisno od pogojev, kraja in časa, je razločno zapisano v Kratkem kurzu zgodovine VKPb. In kakor se noben člen Ustave in zakonov ne izmakne temu osnov-nemu kriteriju taktike, se tudi 133. člen ne. To je ta prekleta elastika, da človek ne ve, ne kje živi ne v katerem času ne v kakšnih pogojih. Zatrjevanje, da pišeš iz skrbi za našo človeško in narodnostno eksistenco, je lahko tisti vsevednosti, ki vedno več in vse ve (Saj ni pomembno, kaj si subjektivno hotel... objektivno . ..), samo smešno.
Tudi nobenega pooblastila nimam za takš-no pisanje (kakor so nekoč že javno spraše-vali nekateri, češ: Kdo ji je pa dal poobla-stilo, da piše o NOB?). Govorim v svojem imenu in iz svojih spoznanj. Preprosto ne morem ne-misliti. Ce je Descartes pred dob-rimi tristotimi leti — ne da bi se seveda ho-tela primerjati z njegovo veličino — zma-goslavno zaklical: Mislim, torej sem!, lahko danes jaz le nemočno ugotovim: Mislim, KER sem. Nisem se rodila po svoji volji>
nisem si izbrala ne časa ne spola ne naro-da in navsezadnje tudi svojega mišljenja ne. Zato je skrivnost in usodnost tega KER moj poslednji temelj in edino »opravičilo«. Temu temelju se ne morem odpovedati in se mu ne odpovedujem. Vztrajam na njem kot na poslednji sipini človekove resnice in zvestobe.
Tistega dne, ko sem spoznala, da je vse, kar se v življenju in v družbi spontano po-rodi, vsa ustvarjalnost, vse preteklo, s^da-nje in prihodnje, živi in mrtvi, skratka, da je vse, kar je, zgolj hranivo, POGOJ «-jača-nju« moči avantgarde kot inkarnacije volje do moči in njenega samoperpetuiranja na način večnega vračanja istega — se je ob-zorje stemnilo. In ko me je obšlo še spo-znanje, da more nekega dne ta volja do mo-či tudi moje najboljše namere in dejanja uporabiti za svoje hranivo, se je zaprl krog nad mano in z mano. In bila sem notri. In nisem mogla ven! Je sploh mogoče narediti v tej družbi in v tem kratkem življenju kaj, da ne bi bilo zavrženo kot »¦blatenje« in »kontrarevolucija« ali — kar je še stokrat hujše! — da ne bi bilo humus volje do sa-mo-volje? Mar je res samo še smrt izhod, izstop iz tega zaprtega kroga? Pa kaj niso tudi mrtvi samo žetoni v pre-igra-vanju vo-lje do samo-volje? Mar res ni mogoče ži-veti mirno in normalno, ne da bi bil hlap-čevsko ponižen in nem?
Kakšni dvomi, kakšno trpljenje!
Tedaj se je spontano oglasila v meni ne-kakšna samoobramba: Saj to ne more biti? Saj ni mogoče, da je samo tako res! Ni mogoče, da je vsa vera, upanje in ljubezen, da so vse žrtve in vsi napori — zaman! Saj človek ne more biti tako prekleto nor in ta-ko strašno nesrečen, da bi uničil vse, kar mu je bilo dano in kar je ustvaril sam!?
In sploh, kaj pa je analiza? In predvide-vanje? Mar ni le transponiranje nekih dej-stev v prihodnost? Življenje je neštetokrat, neskončno bogatejše od kakršne koli »logi-ke« in analize! Zivljenje samo je skrivnost, ki (se) razodeva. Podira »logike-«, ki jih je nekoč postavilo, predira nasipe in bregove, ki jih je ustvarilo, in predvsem: odpira člo-veška srca.
In tedaj se je v meni oglasilo upanje — o neutrudnost človeška — in še več: iz nič se je porodila gotovost: Poti so! Samo naj-ti jih je treba. Veliko je poti naše medse-bojne — sprave.
94 Sprava med nami kot Ijudmi NI isto kot spravaštvo ali slogaštvo, ki lakirata, ne-girata ali brišeta dejanske politične razlike, nasprotstva in protislovja, kar nam večkrat zazveni prav iz izjav partijskih in državnih funkcionarjev, češ vsi smo odgovorni... bi-le so pač napake... vsi smo zmotljivi...
Spravaštvo prav izhaja iz zamolčane razlike med avantgardo in »delovnim ljud-stvom«, in se pojavlja v časih, ko se mora partija svojemu ljudstvu približati, se »spra-viti z njinv«, ker se mu je preveč oddaljila in bi se lahko odtrgala od svoje »baze«. Prav prisotnost spravaštva kaže na to, da sprave med ljudmi kot ljudmi ni. Spra-va dopušča ljudi kot Ijudi, torej jemlje člo-vekovo končnost in zmotljivost zares, zato od posameznika, ki je storil napako ali se jie zmotil, ne zahteva absolutne odgovornosti in plačila — kazni, konec koncev s smrtjo, po načelu: Saj, subjektivno si morda pov-sem dober, ampak objektivno škodiš, zato te moramo onemogociti (ubiti). Sprava pušča vsakemu človeku njegovo subjektivnost in »¦namere«. Prav zato, ker sprava pristaja na
človeka in njegovo zmotnost, apriori pred-postavlja in izrecno zahteva takšna družbena in politična razmerja, v katerih se »¦napake« in »-zmote-« morejo kar najhitreje najti in odpraviti.
Slogaštvo je posebna oblika spravaštva. Do njega pride tedaj, ko se sicer avtonom-ni politični subjekti (politične stranke) ali avtonomna družbena področja (kultura, znanost, civilna družba) hote odpovedo svo-ji avtonomnosti in posebnosti s ciljem uni--formirati, uni-tarizirati se — zavoljo ne-kega skupnega Cilja. To pomeni, da redu-cirajo svojo individualnost in različnost na »•minimalni skupni program«. Svojo lastno redukcijo potem projicirajo v sovraštvo do »•skupnega sovražnika-«. Ce se slogaštvo do-godi znotraj neke narodnostne družbene skupnosti, pride do nacionalizma/šovinizma, ki je sovražno nastrojen do vsega ne-svoje-ga, do vseh drugih narodov oziroma na-cionalnosti.
Sprava in avaritgardnost se izključujeta, slogaštvo in avantgardnost pa, nasprotno, dopolnjujeta: tisti, ki »pristajajo na slogo«, pristajajo na »skupno platformo«, ki jo nekdo »-formulira« in vodi vso stvar k skup-nemu cilju, in ta je že po funkciji avantgar-da. Običajno neka stranka, ko (še) ni dovolj močna, poišče »zaveznike« in živi z njimi v »slogi«, dokler jih rabi, in zavrže, ko se po-stavi kot avantgarda tudi nad njimi.
Do slogaštva ne more priti tam, kjer po-sebne, avtonomne sfere prav vztrajajo na svoji individualnosti in avtonomiji, se pravi tam, kjer je dejanska sprava med ljudmi.
5253 nova
izjava
O domnevnih stališčih slovenskega javnega tožilca
Beograjski INTERVJU in ljubljanska MLADINA sta pred kratkim priobčila besedili, v katerih še oglaša med drugim tudi javni tožilec Slovenije Pavle Car. Ta trdi, da smo v zadnjem času priče množičnega sejanja žolča, pesi-mizma, kritizerstva in političnih insinuacij, to pa počno tisk, RTV in zalbžbe, različne tribune in okrogle mize, ki »zvijačno hodijo po robu kriminalne cone«. Za Carja je problem v tem, da se z vsemi temi napadalnimi dejav-nostmi ukvarjajo govorniki iz t. i. intelektualne elite, ki v glavnem branijo sebe, nikjer pa jih ni, ko sede na obtožno klop kak delavec. Odgovornost za takšno (slabo) stanje je po Carjevem mnenju tudi pri pravosodju in poli-tikih.
Med konkretnimi krivci so po Carjevih besedah tudi trije slovenski časopisi: Mladina, Nova revija in Katedra, ob njih pa tudi Komisija za zašči-to mišljenja in pisanja pri DSP (če drugih resničnih in izmišljenih organizacij iz Jugoslavije ne omenjamo).
Posebej je Car vznemirjen zaradi združevanja teh »kritizerjev« in zaradi pisanja peticij, pamfletov, parol, knjig in »raznih del s sumljivimi političnimi sporočili«, ki so proizvod takšnih ljudi. To delovanje po njegovem mnenju zavaja otroke, da po klopeh rišejo kljukaste križe, ustaške in četniške sim-bole, študente in dijake pa v lažno iluzijo o neki posebni svobodi govora.
Komisija za zaščito mišljenja in pisanja pri Društvu slovenskih pisateljev je po razpravi z uredniki omenjenih treh časopisov ugotovila, da javni tožilec Car — če je verjeti omenjenima poročiloma — povsem zgrešeno prikazuje delovanje kulturnih delavcev v Sloveniji, in da brez argumentov obtožuje omenjene tri časopise, ki v skladu s predstavami p našem pravnem sistemu in o vlogi javnega tožilca v njem, od osebe, kot je Car, pričakujejo bodisi obtožne predloge bodisi spoštovanje delitve dela in nevmešavanje v kulturne zadeve. Ker Carjevih izjav še ni mogoče šteti za obtožne predloge in ker jim tudi ni mogoče pripisati značaja kulturne polemike, Komisija in uredništva Mladine, Nove revije in Katedre pozivajo Pavleta Carja, da demantira v po-ročilih navedene izjave kot neresnične, ali pa da se zaradi neutemeljenih in javnemu tožilcu neprimernih izjav javno opraviči.
Ce je Pavle Car to, kar mu pripisujejo, resnično rekel, se seveda po-stavlja vprašanje njegove poklicne odgovornosti — o politični pa naj sodijo tisti, ki so za to poklicani oziroma tisti, ki evforično zatrjujejo, da pri nas ni nobene represije. O politični teoriji pri Carju sicer ne želimo razpravljati, povejmo le, da njegova stališča spominjajo na mračne dogodke iz preteklosti, od katerih se samoupravna Jugoslavija in slovenska politika želita čimprej posloviti, kar je bilo v razpravi ob prejšnji izjavi Komisije za zaščito mišlje-nja in pisanja pri Društvu slovenskih pisateljev (na Republiški konferenci SZDL 15. julija) posebej poudarjeno. „
Komisija za zaščito mišljenja in pisanja pri DPS Veno Taufer, predsednik
Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Nova revija
Niko Grajenauer, glavni urednik
Dimitrij Rupel, odgovorni urednik
Mladina
Uroš Mahkovec, gl. in odg. urednik
Katedra
Samo Resnik, glavni urednik
Ljubljana, 15. septembra 1986
84
novaREVIJA1
33 34
nova
V deželi ugank
(za otroke pod osemdeset)
Dežela onstran zajčje luknje je bila včasih čudna, drugič čudežna, zmeraj pa polna ugank; nekatere so bile celo tako zaple-tene, da so si prislužile častni naziv para-doksov, kot je modro pojasnil tisti mo-žicelj, ki je čez pas meril prav toliko kot v višino. Za vse to so poskrbeli čudno no-ri in čudežno prismuknjeni tipi. Maček režalec je to prostodušrio priznal: Lahko se obrneš na levo k marčnemu zajcu, lah-ko pa tudi na desno li klobučarju — čisto vseeno je, saj sta oba nora. Pravzaprav smo tu vsi nori.
Ob tako čudnih tipih seveda človek nik-dar ne ve, pri čem je. Morda te bodo po-vabili na kroket ali r.a četvorko z jastogi, morda pa te bodo nabili in spremenili v prašiča, če boš glasno kihal. Mogoče bodo najprej izrekli sodbo in šele potem skli-cali poroto k razpravi. Utegne se tudi zgo-diti, da ti bodo odsekali glavo, ali pa bodo to samo vpili, potem pa čisto pozabili. Jasno, občasno ti bodo zastavljali najraz-ličnejša nora vprašanja, recimo, od kod več to in od kod ti je znano ono; da nisi mogoče prisluškoval za oglom ali dreve-som? Tedaj ti morda ne bo preostalo dru-gega>kot skrušeno priznanje: To vem iz knjig.
Res: Dežela je bila ob prvem koraku čudna. Ob drugem je od začudenja človek pozabil na slovnico in rekel le še: »Cu-riouser and curiouser!« Maček režalec pa se je ves čas režal kot pečen maček in morda je bilo od njega sploh videti le eno samo režanje. Ampak — »Kremplje ima pa le zelo dolge in usta polna zob — zato ne bo narobe, če sem kar se da spošt-ljiva do njega,« si je rekla pametna in sorazmerno izkušena Alica.
Kadar so jo kasneje spfaševali, od kod ji je zrtano to in od koga je zvedela ono, je bila toliko bolj previdna. Hitro ji je namreč postalo jasno, da v čudno-čudež-ni deželi ugank knjige niso preprosto knjige, pač pa se delijo na dovoljene knjige in na prepovedane knjige. Kje je potekala meja, seveda živ krst ni vedel, saj je bilo to odvisno od neštetih stvari. Recimo od tega, koliko popra je bilo v zraku in koliko nataknjena je bila zaradi tega vojvodinja. In s katero nogo je vsta-la srčna kraljica. Saj je vendar tisti možic, ki je bil podoben jajcu v nadnaravni veli-kosti, tako razločno pojasnil:
»Kadar jaz uporabim besedo,« je rekel dokaj zaničljivo, »pomeni natanko to, kar se meni zdi — ne več, ne manj.«
»¦Vprašanje je,« je rekla Alica, «-ali lah-ko dosežeš, da besede pomenijo tako zelo različne stvari.«
»Vprašanje je samo, kdo je gospodar — to je vse.«
Po tej lekciji je Alica seveda nehala spraševati in si razbijati glavo z mučnimi vprašanji, kaj pomeni to in kaj ono. Za-deve so vendar tako preproste. Če tisti, ki je gospodar, reče, da se teh in teh knjig ne sme brati, se jih pač ne bere. Kdor vse-eno trmasto vztraja pri tem, da bi jih rad bral, so mu na voljo na enem samem kraju — in njegovo dejanje bo sporočeno policijskim mačkom, ki jih je en sam ši-rok nasmeh, vmes pa izginjajo in se po-javljajo tako hitro, da se ti zavrti v glavi. Kdor se hoče temu izogniti, si jih lahko poišče tu ali tam, seveda pa mu mora biti jasno, da se utegne kaj zgoditi. Ne nujno, kajpada, saj smo vendar v čudno-čudežni deželi ugank. Tisti, ki je jedel gobo na pravi strani in je torej zrasel v strašne višine, bo morda popolnoma varen. Tisti, ki je imel manj sreče in je po koščku gobe zlezel vase kot kakšen zložljiv dalj-nogled, bo pa verjetno tenko piskal. Spet ne nujno, kajpada. Ce bo v zraku strašno veliko popra in bo kihanje odmevalo do neba, bo morda hudo. In tedaj se bojo ne-dolžni otročički kar takoj spreminjali v prašiče. Morda pa bo najprej sklicana sodna obravnava, kjer bo kraljica besno rjula: »Odsekajte ji glavo!« In tedaj bodo ob glavo celo tisti, ki jih je tako ali tako samo glava.
Curious.
Toda čudežna dežela ne bi bila čudežna dežela in še manj dežela ugank, ko bi kar naprej zasedala sodišča, kjer letijo vsaj
tintniki v glavo, če že ne glave. Na kakšni mušnici podobni gobi se bo gotovo našel še vabljiv napis, ki bo snubil skeptične miške:
»Kar zadeva nedolžnost, preberite po-vojno emigrantsko 'literaturo', ki zelo konkretno navaja celotno angažirano pro-tiljudsko aktivnost vseh teh represira-nih.«
Na drugi strani gobe pa bo še bolj kon-kreten nasvet: «-Ce pa hočete belogardi-stično razlago moje vloge pri teh proce-sih, vzemite v roke knjigo emigranta Ljube Sirca.«
Curiouser and curiouser!
Uganka: Kaj bo zdaj storila Alica?
Prva rešitev: Alica bo glasno zavpila »Larif ari!« in ko ji bo zaukazano, da naj vtakne jezik za zobe, bo zabrusila nazaj:
»Mi še na misel ne pride!« Ko ji bodo potem ukazali odsekati glavo, pa bo še zabrusila: »Kdo se pa kaj meni za vas? Saj ste samo kupček igralnih kart!«
Druga rešitev: Alica bo zbrala vse svo-je moči in se skušala zbuditi iz sanj, ki se prevešajo v moro: »Stresla vas bom kot mačko! Oprostite, prosim, ampak vaše
rdeče mačje veličanstvo res preglasno prede !*<
Tretja varianta, ki ni rešitev: Alica se bo zatekla po pomoč k možiclju, ki je po-doben napihnjenemu jajcu in mu zato pravijo Glava-Mož. In ta ji bo preprič-ljivo pojasnil, da so na svetu stvari, kjer se vsaka logika neha. Temu se potem reče paradoksi. To so vprašanja, na katera ni odgovora — in to je tisto najlepše pri stvari!
Alenjca Puhar
dokumenti
Pubuda za novo revijo
(Kronologi)a)
prvo leto (jun.| 1980-junij 1981)
p h da za novo revijo s podpisi 60 slovenskihkulturnih delavcev je bila s posebnim spremmm 1. P°DU^ ^ sQ ga podpisah Niko Gralenauer. Tine Hribar. Andrej Inkret. Svellana Makarovič P'Sm° A Novak in Dimitrij Rupel naslovljena na predsednika Republiške konference SZDL '
i e Mitja Ribičiča. v vednost pa je bila poslana še predsednikom Predsedstva SRS <; k Sčine SRS IzvrSnega sveta Skupšiine SRS. Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Sloveniie in DruStva stovenskih pisateljev ter v objavo glavnemu uredniku Dela. Pobuda nosi datum 10 juniia 1980. pismo pa I« bilo odpostono 11 junija 1980.
P edsednik Repubhške konterence SZDL Mitja Ribičič je v pismu Dimitriju Ruplu 24. junija 1960
1 de pobude za novo revijo zavzel nas^ednje stalište: -Dne 10. Junija 1980 ste mi posredovali
9 dloq za ustanovitev nove slovenske revije ter predlagali nazgovor o vseh odprtih problemih
zi z njo Predloženo gradivo sem predal v oceno Svetu za kulturo pri Predsedstvu Re-
oubMške konlerence SZDL Slovonije. kot pnstojnemu organu Ironle, saj menim. da je ustanc-
ilev nove revije tako pomembno kultumo tn javno dojanje. da presega moje pristojnosti V
prilogi Vam pooiedujamo stalisče, ki ga je v zvezi z Vašim predlogom sprejel Sekretariat Svel.i
za kulturo na seji ?3 juni|a 1980. Dokument posredujte 5e Vašim sopodpisnikom.»
3 Tekst pobude z naslovom -Nova revija" je bil objavijen 26 junija 1980 v Delu |Književni tisti) na 16 strani oziroma na zadnji stranš Knnževnih listov. Imena podpisnikov. ki »o sicer seslavm del pobude. raso bila objavljena.
4 v posebnem okviru je bilo na isti strani kot -Nova revija- ob|avljeno tudi stalisče Sekretana!.; Sveta ze kulturo pn Predsestvu RK SZDL. Osrednii odstavek izjave Sokrelariata se je glasr ,Sekretariat bo kot detovno leto Sveta za kulluro pri Predsedstvu RK SZDL Slovanije m tasu od jesenske seje Sveta. ko naj b' vsostransko ocenili revijalno žrvljanje na Slovenskem in ob hkovali predlog smernic za njegov nadaljnji razvoj. pripravil vefi delovnih razprav Spodbudn bo tudi izdelavo nekaterih potrebnih analiz. ki bodo predslavljale osnovo za nečitovano ra.1 pravo na se|i Sveta za kulturo Vanjo bo vključil tudi to pobudo in povzetek razprave o n|e; od katere priCakuje. da bo ocenila tudi lo, ali |8 družbeno potrebna in sprejemljiva revi| javljeni leksl. Stavek: Težnje. kl oživljajo vsesplosno Ideologl7aci|o ler omejuiejo svobodo sedemd«s»hh lel.. , se pravilno glasi: Težnje. ki oilvtjajo vsesplolno Ideotogizacijo ter ome-^uiejo svobodo znanstvenega in umetnižkega ustverjan;a. so "=¦; v diigi polovici s-?demdesst:h et prisilile, da ponovno redektiramo svoio apolinčn .,•'..
, iskovni popravek je bil objavljen (z novimi napakami/ lu ju'i,d 1980. Podpisi niso bili objav-Ijeni; prav !ako pa 'ni bilo nobenega pojasnila ali spioh odgovors ?akaj ne n\nre pr:ti do objave podpisov
T Pod naslovom Casopisi in rezervati je informacija o »Nov^ reviji- izšle v N-nu 6. julja 1980; na-pisal jo je Lev Kreft.
8. Zaradi določenih dezinlormaci| v Kreftovem flanku izideic v zapisi. -Rupel oJgovarji Krellu-. Nin. 10. iul 1980, ustrezni popravki
9 V zapisu -Zašto se knjete u Ijublianskoj magli- zahteva Tone Pjtokar (Nin, 20. juiija 1980) ob-javo imen podpisnikov. Nin imena objavi in takp je skoraj mesec dni po objavi pobude prišlo tudi do prve objave imen podpismkov v lugotflovanskem prostoru
10. Integralni tekst pobude za novo ievi|O, se pravi. izjavo skupaj s podpisi, pa objavi šele Knji-ževna reč 10. septembra 1980. Na Slovenskem (vse do danes) imena podpisnikov n so bila objavljenii.
• 11. Prvi iolčni napad na »Novo revijo- je izpod peresa Milenka Vakanica izšel 24. juija 1980 v Vladini. članek nosi naslov Med žargonom in ideologijo.
V? Na nipad je odgovori! Srečo Zajc, eden izmed podpisnikov pobuda in urednik Mladine. s član-kom OglaSam se, moičeči 54 (Mladina. 31. julija 1980).
13. S čiankom Laini alarm začne svojo serijo napadov, polno psovk, ovaduških podtikanj in vsega
drugega Jože Javoršek (Nedeijski dnevnik. 24. avgusta 1980). 14 V članku Možnosti in nemožnosli revijalnega tiska, Književni listi, Delo. 28. avg. 1980. Vladimir
Kavčič zapiše nekaj spiošnih pomislekov glede ustanavljanja novih revij na Slovenskem. '•:¦ Vladimirju Kavdiču odgovori Tine Hnbar (Književni listi, 18. sopt. 1980) v zapisu O moinostih
nove reviie, ki se končuje z naslednjo ugotovitvijo: »Možnosti ali nemožnosti nove revije so
zalo odvisne predvsem od tega. ali se bo sklop privatizma in birokratizma dokončnc zaprl ali pa
5e bo, upajmo, vendarle razprl.«
l'J. S člankom ~Nova rnenU- še niso zadosti je 18. sept. 1980 v Književnih lislih posegei v raz-piavo tudi Marjan Pungartnik.
Uredmštvo Književnih listov je med drugim pripisalo. .Uredništvo vati. naj se oglasiio novi raz-prevljalci, in ob tem ieli izzvati posebej tudi ureievalce langirar.ih ravij. Pričakuie seveda pri-spevke. ki bodo v polemičneni tonu, toda brez podtikanj« in etikelirania pogumno razknvali žgo-i-e in rssnične probleme naSega revijalnega življenja . Oo odziva ".a la poziv v Knjizevnih li. stih ni p,l4lo.
7 Pač pa se z novim napadom ne pobudo in v podporo Javoršku ogiasi 28 sepl. 1980 « Nedeli-l m dn^niku glavni urednik in dirsklor CTP .'Pravica-Dnevnik- W*<\ Meden s člankom Svo-ooda ye naša strategija.
18. Nedeljski.dnevnik sistematif.no nadaljuje z napadi, 5. oktobra 1980 objavl članek Pi/am beg v o nvalnico, v kaldrem J. Javoršek na svoj te znani način razskia območje svojih podtikanj in skusa z raznimi namigovanji zasejati razdor med podpisniki.
Na Mll«na Medena in njegove klice po "javnl zasčlti- navednih odgovorita Tine Htibtr z za-
pisom Slrah pred resnico m Dimitnj Rupel z zapisom Strateškc gledanje na svobodo?, k! sta
'la v rubriki -mnenja in »taliifia dtugih« objavljsna s Polaanilom Milana Medena v Nedel|-
em dnevniku 12 oktobra 1980. In to kljub temu. da je Tine Hribar takSno ob|avo v sprem-
nem pismu k zap:su prepc.edal: -Spoštovani tovans Zlatko Selinc. odgovorm uredniK Nodel.
^^ega dnevnika. V prilogi Vam poSiiiam odgovor na n\r napado na 1D«)«, ki ph |8 zadnje i^asp
l«vii >ttKlei|SKi dnevnik Da bi se izogml morebitnim mampulaciiam z rn iirri -a^stom, Vai
sim, da p- obir i .-- »akc kakc; je konceptiran Za vmeane naslove prea.agim kjr poočrij
lavl e'omo"10 Maii-izma . P. S: Menim. da je samoumevno. kako mora biti odgovor ob-
)en v isli rubriki kc! napad; zato ne dovolim, da bi bil objavljen med pism; ali kje drugje
to h° 198° )e ° P°budi 2a novo revijo razpravljalo Društvo siovenskih pisatel/ev, ki |.-
yeča >° 'UCfi S09lasno P°dPflo. V poročilu s te razprave, ki je pod naslovom Revija. pobudnic i ¦ ba ' tlvah"osU .zpod peresa J. H izslo v Delu 3. okt. 1980, med drugim pi5e: -Takoj pa je "e Pob *!'edal'' °8 U5°vorov "ziroma nasprotovanja novi hterarni reviji ni bilo; pred razpravo |" dobno M '^8'8"'8 reviie Podprla tudi osnovna organizacija ZK pri Društvu pisateljev.- Po turtL •>oroei10 * naslovom G/as za novo revijo izpod peresa Mit|a Koširja je 3 oki 1980 izSlo v Un<>vniku: -Predvsem na so
85
vitvi nove revije, ki naj razvije vse svoje ustvarjalne zmogljivosti in dokaie upravičenost last nega ^bstoja, kritika pa. ki bo sledila. in prav je. da sledi lemu Kulturnemu -novumu- ta I""! nka bo dorekla upravičenost oziroma neupravidonost nove publikacije. inteloktualne in kon?r koncev tudi eksistenfine avanture •
Medtem je rodno tekio tudi delo -Delovne skupina- v okviru Sveta za kulturo pri Predsedstvu SZOL. ki je bila imenovana na seji Sveta 3. juli|a 1980 in v katero ste bila s stran pobudn kov imenovana Andre; inkrel in Dimiuij Rupel. Naloga skupine je bila. da zbere ves potrebm ma>nal in stahsLa za sejo Sveta za kulturo o aktualnih vprasanjih revijalnega tiska. kl naj bi bila no.embra 1980 "c sodjiavci ..un,i, le uosloiecin rev< pn nas irrtako t)i lahko braz skode ostaio V tem sklopu velikega števila Ijudi nn v r n -¦rj-^e hr'-nogRnJSti ir v njihovi utemeljitvi prošnie no-bene jasne koncepcije o tem. kaj ,iaj V t* r.vi,j bi!^... Mislim pa. da vsi ti liudje ne spadajc skupaj in da se bo prej ali slej skupina raz5'o Sai smo v'deli pri Prostoru n času in podob-r.-h po"kusih, da so se skupine razhajal«? ¦
Odgovor Nika Grafenauerja je Dalo objavilo šeie 15. nov. 1980 .n sicer v rubriki »poštn pfe-dal 29~ Grafenauer se zavzame za vsebinsko lezpravo in nadaljuje: »Vendar bo to možno ir, potrebno storiti šele taKrat. ko rum bo dano govfvit: ne o pobudi za fevijo, marveč o njenem jresničevanju. Dokler pa je vprašljiva že samo pobuda zanjo. to govori o skrajni zavrtosti ne-še zavesti. ki ni pripravljena, tako kot se nam to med drugim kaže v Vidmarjevem primeru. sprejeti v svoje vidno polje niti !ako nehomogemh skupin z n|ihovim. ustvaf)alnirrri potrebam^ m pobudemi, kakršna stoj. za izjavo o novi reviji pri femer ,e Vidmarju za njegovc negativi-stično stalisie zadosten argument žo lo. da so se v oretpkiosti takšne skupir.a pač idzhajale Nargbe je torej, če se sttupine zberejo in so n.iMc mcgene. prav !ako pa ie narooe tudi to. te sa tazhajaio. Je to klic po trajnosti n homogeiosti 'ikup.i'' Po večnem mrtvilu'' Ce si ga zas-iužimo. pa ga imejmo
V tem času je prišlo tudi do mešenja vloge podpismkov z njihovim položajem v delovm or-ganizaci|i, kakor je razvidno iz ravnanja direktona Inštitula za sociologijo Staneta Sakside. ki je v tej zvezi poslevljal pod vprašaj samoupravne pravice Vlada Arzenška. Ookument o tem tvorijo Arzenškovo pismo pojasnilo Sakside in mnenje OO ZK ISF (Nedeljski dnevnik 16. nov 1980) ter ArzenSkov zapss Skrivnost neke polilične 'liskvalitikaciie fprav tam, 23. nov. 1980)
Izpod peresa M. D. izide v Komumstu 24. okt. 1980 flanok Nova reviia — ogtedalo razmer v kulluri.
AnUrej Kiti 16 -'lapisal po-r Lev Kreft pa ob.avita pam-
V 9 Slev. Teorije m prakse izideta Jva napada ."a Novo roviio • lemiko Nova revija nove obljube (i<. ttidi stare iluz •& Sre^o *n Karmaunerjevim konceptpm. Obenam pa |a bilo pouderjeno, vsaj s strani podpismkov, da takSen tekst, kakrsen je Kermaunsrjsv, vss-kakor spada mad tekste. ki bi |ih nova revija objavila (tekst ie bil objavljef) v Kniižsvnosti, st » BRon'ri(1 .I9fiii ^(-> t-»wi"(... ¦» i-'^ ¦'^ud.T^Pifi '-^i- i'y..<"ij'. r.sj p..»jc>, t.j.j .~/. ;i)O in *>icct bodisi zaradi mnoc;^ slabosti pri utesničevaniu progr^mo^ kor. ;ih T\ajo obsto;e-ie re/i;e Sodobno^t. Problem. Diaiogi Teonja in praksa 'td bodisi iz zaseonm ambici) in za nih kulturnih vizij. Tem zagovormkoni nove revi|e preteznt m noč ugovariat: ni ie zam:se i 'jki 1'terarni reviji tudi doivvaia padporo pn večni kulti,'rn.h ustvarjalcev pn nas. Gr'e 2.i !o. da bi z revija!r-m !iskom preknli vse bislvenn snnice sodobne slovenske nuHure :n publi cist:kc>. V zaMevi po revni p^ se poiavlja tudi druga tendencia — us;variti sr.jdstvo /a pontičn boj proli naši samoupravm demokraci|i Naijasneie )e to težn^o razbrati v sicer zniedenen! gostobesednem in za v»o naio družbo žaljivem čianku Taresa Kef-mauiierja Krto jn sknvač ki g» je poslal Nedel;EKemj Onevnik^. !a pa ga ;c cdstopil svetu za kuiionj p" pjedseds!--;
35. V 1. M. .atmka 1981 fc.i,-i.'ft " praksv '.-ideta rapcr Di-tiivijj Ru-in 'iov?. '0wyJ, nave pj :u'¦ stme melode kot odgovor Andreiu Kirnu !er /;aps Dumsa Poni.'.i Vcriiarui o rivi rt'vi,' ¦ vpražimg o pravici do dela ko! odgovor S Kirnu in I Krnftu
36. ZagreDSki Jasopis Sf.?ff |O 3 jar 1981 objavil dlanok Niihvva p::'ciie, n/.nMe ijo/t. v katerf-je pisalo, da |8 pobuda zu novo revijo že zavrn.pn.i. nii te.re sr ;e ilankar skiicevai na i» jdve predstavmkov SZDL Slovemio, ofcenem pu Novo revijo ¦ povezoviJ / beo<;rajskc Ja. nostjo-. Bons A. Novak piie 12. jan. 1981 pismo PredsedMvu o? Svetu zd kulturo pn Prcd sedsl.u RK SZDL Sioven.jo v katerem pravi: ..Ko! eden i2med pobudn.kov za ustanovitev navt slovensko revije, kot član DruStva slovenskih pisetpljev (k1 is na članskem sestanku podpnc lp pobudo) ter ne nazadnie kot deiovni človek m državliai SFRJ prosim SociaiiSliino zvezo d-lovnega Ijudstva Sloweni|e za uradno poiasmlc o tej .ziavi. objavljeni v 'Siartu ¦ Dema.ri SV.U Slovenije, ki go |e podpisal Mitja Rotovnik, je izie! zapolnila doloieno prazruno v našem -k.iilo.- i.' <¦ r. rev;ja'nom živ-Ijenju. Ze nekajkrat je bilo ugolovljeno. da naibrž ne po'rebujemo nove dn.ibos!ovne reviie. prav pa bi nam pnšla rev:|a za »aoretiina in estetska vrvaš.mia umolnnsti c.-iroma kulture sploh. če bi bila sposobna resnično zegolovili ussvarjaien d aiog. kritiko. polemiko, ustrezno teorehčno inanstveno raven. Siccr pa rnervm. do program \,\ koncep! novo rftVi|e 5e nista do-jo!| i?rielana -
43 V 2. slev. Tuoiiie in puksa (1961) je objevljeno nada!|evanje poleniKo msd Kirnom in Ruplom. Kirn objav. flanek Nova revi/a in -amo stare Ruplove metode. V isti Stevilki je objavljen tudi odgovor Tineta Hhbarja m prvi Kirnov napad na pcbudo za novo reviio oz na koncept nove revije; odgovor nosi naslov Nova reviia - reviia izrecnega in V2trainega raztotevanja.
44. Ivo UrbančiS v ironičm DOlemiki s • tnbunaš'¦ v NaS/fr iizgiadih (13 '" 27. fet" 1991) v zapisu Variaciia na znano !t>mo oc^govarja ludi na pamdetič Sreč.T Kir.-.a ir, Lava Kretta - Tsoriji in praksi. L Kreft in S. Kirn replicirata v Nai;h razgledih 13 in 2". marci 1981.
4i Ker ;o L ;a pobudii nj Syetu za kulturo sprojela. ]e Sostenca 9. nynia 19bl nasi^viia na Mitja Rotovnka r>ismo. ki se začerria takole: -Kol podpisniki pisma, s katerini smo v imanu šest-desetih kuliur nh dc-lavce. sprožid pobudo za ustanovitev nove revijc. ti prudiagamo da skli-teš sestanek ..seh k. so skorai pted natanko letom dni podpisali iavno zjavri.. Sestanek naj bi bi! i pios'on'1 Dr.iJtva siovenskih p sateljev, ker je več-ra podpis.iikov dlar.ov iega društva.
47. V msmu Andrejt' inkretu je Tone Pavček, predsedmk društva pisateljei/ 14. apr;'.a 1981 odgo-vopI p.-itrdiino ».. pišem kot enertiu od ppdpisnikov društvo seveda nima nič proti, da je se-slar.ek podpismkov v naiih prostorih — sicer smo to ie sami pismeno predlaga^ RK SZDL in Mtno !u* Milji Rolovmku-
¦ 48 Ker mso ugodni -
49 V Naših razgledih .?uie 15 in 29. maja T981 Kemsune',evo odprto fiisiio Mn,, Hibiciču glede ¦.\a n,egovi> iriave v 'eleralu na progratnski ie|i RK SZDL. Kar zadeva novn re.ijo. brani Ker-mauner-svoj koncept. Ta diskusija n diskusiia okrog JjvmSkovo Crnc krir*nt-ync s«> nohude za novo revijo sicor dolika. vendar se od ")e že ludi oddaljujo
50 V pisrrtu z dne 1. juhja 1981 Milja Rotovnik v imenu Sveta za «ui(u.-o p-i Predseast-.u RK SZDL kpnčnii odgovon tudi glede sklica /seh podpisnikov. glode '.-stanovitelia nove rsvije itd. Pod pismkl sptemnega pisina k «Novi 'eviji- dobmo 4 junij« ludi koptp Predlog.-> ;¦> p-v.zem usta-noviteljstva nove reviie is umelnos! ,n kritiko umetnosti k: nosi ;1a!-jm 28. 6 19ff :ei |8 na-slovijen na c'ankar;evo ^aiožbo. Gre torei za zoJyn|e koncepta -.Novo rP7i|e".
V3ekakor p,i Predlog za prevzem ustanuvitelistva ;>ove revije. kolikor ;e prnOtadniK RK SZOL pobudo »predal ovt revi|i
51 Na osnov. Predlcga za Pievze/n uslanovitetjstva nove rcvi/e, ki ga ,e Cankarjeva zaiožba pre-|ela od SZDL, skliče Tona Pavček ^ imenu -cie'ojne skupina pri Cankarjevi založbi za pri-pravo uslanovilvenega akla Nove revije« ustanovni zbof sodelavcev (ppbudnikovl, ki je bll 29. junija 1981 v prostonh Drustvs slcvenskih pisaielev. Dnevni red zbora:
1. Poročilo poiiljateljev -izjave' predsedniku Predsedstva RK SZDL o prizadevarju za ustano-viiev Nove revije.
2. Razprava o poročilu
3. Volilve delegarije zhor^ sodeiavcov v svet Nove revije.
Za delovnega r-e 'seu'iiio9t kskor je prak3a v večini slovenskih revij.«
Hkmtl |e sv»t ie določil datum (16 10 1981) sestanka razSirjene delovne skupine.
38. Na sestanku razSlrjene delovne skupine so bili navzočl: L. šešerko, (Slovensko tilozofsko druSt-vo). A. Vodopivec (DruStvo arhitektov), A Erjavec (MC CK ZKS). M. Komelj (Slovensko društvo Imovnih kritikov), S. Kirn (RK ZSMS). J. Strehovec (RK SZDL), J. Novak (Društvo teatrologov), T. Hribar In D. Rupel (Nova revija). J. VesliC (Cankarjeva založba). Delegat RK ZSMS in -dele-gat« (v narekovajih. ker se je v razpravi izkazalo, da je L. Seserko prlšel na sestanek brez pooblastil) Slovenskega filozofskega druStva sta koncept Nove revije znpva ki v celotl postavila pod vpraiaj, Cetjdi ga |e svet za kulturo prl RK SZDL le sprejel. Delno se jima je prldružll delegat MC CK ZKS. Terjali 90 nekakSen Irelji koncept revlje. Po ostri razpravl je Wl nazadnje sprejet sktep o uslanovitvi ožje delovne skupine (Erjavec, Hribar. Kirn, Vodopivec, Strehovec), ki da naj se sestans 23. oktobra 1981.
59 Po sestanku je Dimitrij Rupel napisal za Delo spis Odprto pismo Tonotu Pavčku, kl pa |e bll objaviien šele mesec dni kasneje (14 11. 1981). Ozračje na »eslanku, opisanem v prejsnji tofiki. iluslrira tale seslavek iz pisme: -Predvčerajsnjem smo ledaj imeli seslanek najnovejSe delovne »kupine, ki naj b! Se enkrat do kra|a preiskala po vrsticah (in med njimi) koncepta In ustanovi-toljskega akta. ki sta bila nareiena v bi.vših delovnih skupinah In kaj se je tam zgpdilo? Tova-r!S Erjavec je začel razpravo o lem, da bi bllo treba lo In ono spremeniti — nakar sem začu-deno vpratas. keko to. da Marksističnl csnter takSnih sprememb ni predlagal že davno prej, ko je tokla razprava na SZDL. Potem se |e oglasil tovariS S. Kirn (morda se spomlnjaS njegoveg« prispevka v Teoriji \n praksl lansko leto: takrat ja bil S. Kirn ie usluzbefiec marksističnega centra: brutalno je bil napadel predlog Nove revije, se norieval u. njenih pobudnikov In vse skupaj ocenil kol prolirevolucionarno početja ta njegov spis 30 nekaterl razpravljalcl na Svelu za kuliuro prl SZDL ocenjevali kot stalirrisličen, kar je po mojem mnBnju evfernlzem). Tovaris 3 Kirn zdaj nl ve« v službl tam, kjer |e bil prs], ampak se je pojavll v vlogl delegata re-publiike konteranca ZSMS, organizacije, ki je zda| na novo zalnterslrana za svoi vpliv prl Nov) reviH (ieprav ga ima ie prl druglh revijah, racimo prl Probiemih, Casoplsu iln.) Rekel |e tole: moja delegatska baza »e v giobalu ne strinje s konceptom Nove revije' In 'taka revi|e. kot jc hoftete vl. ne bo!'. Da bl bila sfvar Se manj |asna, je S Kirn rekal, da se povaem strinja s ste-ližči MarksistKnega r.entra. na katerega sastanke menda 'siučajno' zahaia -
80 Ožia delovna »kupina so i» ros sestala (gle| točkp 58) 23 oktobra 1981. oregledala je prlporn-be h Koncep'u Nov revije ter oblikovala predlog Temal/ne vsebinska zasnova \er drugih dolpfib Akla o uri.nm:t*i Nova revij&. Zaplsnik o tem so soglasno podpisali: V, <3 - -.i r (RK ZSMS), AleS Erjavec VMC p.i CK ZKo), Janez Strehovec (RK SZDL). Tine Hribar iNo/a revi,.!). AleS Vo-dopiVec (DAK). Glavna sprememba novega predloga Akta o ustanovitvi Nova roviie se je na-naSala na sestavo sveta revije. V prvem osnutku je bil predviden dvodpmm svet (delegacija širže družbene skupnosti In delegacij« Nove revije bi v tem primeru glasovall loieno ler Itneli pra-vico do veta), zda) pa je bil predlagan enodpmni svet (vsi delegati sesiavljajo enoto in pri gla-sovanju velja zeto slstem enostavnega preglasovanja). Novi predlog je sVuprina izročila Cankar-|evi založbi. da ga predloži v potrditev založniškemu svetu
61. Zatožniški svet Cankarjeve založbe se |e seiel 30. oklobra 1981 in na njegovi seji je znova priSlo do popolnega zasuka. Delegat MC prl CK ZKS (stalnega delegata L. Krefta je nedomeščal A. UjClč) je pnSel s povsem novimi predlogi in tako faktično dezavuiral delegala (A Erjavca). ki ie zastopal MC pri CK ZKS v delovni skupini ze prlpravo Akta o ustanovitvi Nove revije. Osnov-nl spreminjevalnl pred^og je bil ta, da naj bi Imeli sodelavci Nove revija v svetu 'evije la 1 de-legata, Slria druibena skupnost pa 11 delegatov. Ker je T. Hribar na seji založniSkega svete na-glasll, da b sp-ofar|i — predvldeva prsdračun — se bodo revnali po spreje'ih merilih v za ložnlStvu. S tem aktom 90, kot kaže, premosčene vs« načolne ovire pri izhajan|u nove slovon-«k» revtjt«
86. Na Mstanku 26. novambra 1981 se D. Rupet, T. Hribar, T. Pavček in M Mikelo dogovorijo P
okvirth po»lovan|a Mova revlfc In o »kllcu 1. taja ivoia revije. 66. Miloš Mikeln 2. decembra 1981 pošije vobila zj 1. sejo (11. 12. 1981) sveta Nove rei/ijo.
novaREVUA,
Tooe Pavfiek pove v Zakasnalem odgovoru Dimitriju Ruplu (D»k>, 4. 12. 1981) o poteku in teža-
vah uslanavljanja Wove reviia med drugim tudi lole: »A naj bo zapiseno Crno na belem tudl to
. , |e bn0 0(j objave Ivojega pisma za novo revijo storjeno. Za ta del ja kar prav, da sem s
iinio.i. lcbi jdlaJal. t>o vsai mogoče navesti rekaj več dejstc/, ki bcdo, vsa; .;am, zvedril:
uiojo trnogledost in ubiai''3 'vcjo / itost. ki sa je upravičeno ali le malce pretirano nabrala v :ebi
lem dolgotrpnem snov-w,; ii d->qovarjan;>j za novo revijo. A ka| bi, lažem: sam vt% tikc
dobro kot jaz, kaj smo storili in kako stvari zda) stoje. Napisati jih moram zato, ker )ih je
oolrebno povedati sp&t tretjemu. javnosti, ne tebi, ti si o lem obveščen, celo morda bolje kot
i Bila sva skupa| v komisijl. Imenovani od zeložnižkega sveta Cankarjeva zalozbe, ki |o pri-
avlla dokonten tekst ustanovltvenega akta nove revije. Skupaj smo sprejoli tekst obrazlozitve
teoa ustanovitvenega akta skupa) se dogovorili za vlogo Kulturni skupnosK Slovenije ze po-
t bno subvencijo za izhajanje revije Skupaj smo kasnejo dolotili roke in datume za sestanke
sveta revije, uredniSkega odbora, vnovične seje založniškega sveta CZ. ko naj bl bila Imonovana
lavnl In odgovorni uredrtik rovije. Skupaj sfno ugotoviM, da je v dokumentih Kulturna skupnosti
Slovenije predviden znesek subvenci;9 za novo revijo rva osnori prošnje CZ, pogledali začasne
roslore za uredniStvo in urednikovanje, se dogovorili za uradne ure uredniStva. Cankarjeva
založba jo pripravila nove kalkulacije za posamezne številkc revije in zaprosila tiskarne za pred-
račune natlsov, da bi lahko izbrala m«»d nfimi najboljšega ponudnika. Skratka: dosedanja oprav-
liena dela in opravila lahko večajo zaupan(e v ustanoviteljico novo revije in utrjujefo upanjo. da
bo z novim lotom nova revija tu, we,-f ra.rni. iiva.«
88 Na 1 sei< sveta Nove revijo 11 dec. 1931 bi bilo treba svet konstituiratl, izvotiti predsednike sve-ta in njegovega nameslnika, predlagati glavnega in odgovornega urednika ter uradnisM odbor, vendar je bil svet konstituiran le pogojno. ker ni priSto do sogfasfe gleda predsednika sveta. Delegat RK SZDL Janez Strehovec ie. kakor mi- je bllo naroieno, predlagal za pradsednlka svo-ta delegata MC pri CK ZKS Aleša Erjavca. medtem ko je vottna. filanov sveta menila, da bl mo-ral bitl predsednlk sveta delegat SZDL. na katero je bila naslovtjena pobuda za novo revljo in kl le bkrall tudl ustanoviteljica Cankarjeve zaloibe, Izdaateljice Nove revlja. Drugl razlog, zaradl katerega članl svela niso mogll sprejeti predloga. da naj bo predsednlk sveta delegat MC, pa ]e bll ta da Je MC Se zmerom skuža! spodbiH in spromemtl zakonito sestevljeni svet Nove revl/a. Končnl sklep članov sveta je bil, da na) bo predsednik sveta delegat SZOL In kollkor bo RK SZDL na to prlstala, prihodnjo se|o sveta Nove reviie že vodi Janez Strohovec. Za rmmestnlka sveta ja bll Izvoljen Niko Grafenauer Clanl svela so nato soglasno sprejell sklep, da zoložrriSkemu svetu Cankarjeve založbe za glavnega uradnika predlagajo Tlnota Hrlberja, za odgovornega ured-nika pa Dimitrija Rupla. Evlden!i'-i;v'i ie bilo tudi vet ko 30 kandldatov za člane urednlškega odbora.
69 V Delu (poitni pradal 29) je 12 dot 1981 ob|avljeno pismo Franc'!a šalija, v katerem mod dru-gim prav! oziroma (kot predsto|iiik n.a'ksistiCnega centra) ter|a: »Tlstl sodelavd marksistlčneg« cenlra. ki bi pisaU v revijo, naj r,e '. i ji; nekakšnl uporabnikl. ampak producenti revi|e, in bi satni ali skupa) z organi cenUa ob .navali vsa vprasanja v zvez1 i rovi|o In ustvarjanjem rnark-sisHine mlSljenjska prakse. To t>> b,' p ispevek sodelavcev marksističnega centra k produkclji ravile, ne da bl pri tem nvlrali all kakorkoliomejevall druge marksistične all nefrarksistične miS-Ijenjske produkclja. To seveda r:o pomonl, da bi markststlSno "niael razvljall In uvaljavljall sa-mo sodelavcl markslstlfinega centre, ampak bi jo vsakdo, k! bi lo želel In zmogel, za 9odelavce centra pa bl bila to seveda programska iztoimca In /akaj bi p idoin . prebudijo prl nas policijski duhovi iz časov avstrijskega absolutizma . '? Mar nl delovanje marksističnega centra tudi kolektivno de-lovanje? Kako pe bi poimenovaU duhove, kl 5e viasih vzdlgnajo zaradi kolaktivne aktivnosti centra'' Tudl kot policijske, dogmatske, malomeščanske itd?«
70. Na pismo Francija Salija odgovarja (Delo. 26. dec 1981) Oimitrij Rupel ter gleda vtoge marksi stifnega centra zapise loie: -Rskel bi, da le obdobje cr.ega Ista !n pol. v katerem je v okvinj Socialislične zveze potekalo dogovarjanja o interesih širse družbene skupnostl ph novi reviji. dovolj dolgo. da se med temi interesi poiSfe in zagotovl interes Marksističnega cenlra CK ZKS. Kot sem ze rekel. imam občutek, da jj bil vus čas us:anav!janja nove revija ta center ttsie rdei;; nit, okrog katere so se nabrall biseri drugih tntsresov Toda Sall s tem ni zadovoljen, ampak — če ga dobro razumem — zanlka pripra.ljo"f?l MC. da bi predslavljal enega od 'Jlriih' drui bonih inleresov (ni mogoče kar strpali na stran uporabnikov. . .'). Zdi se ml, da sl Šall žel: prevzeti tudi interese sodolavcev oz »tot pravi ^koi — predstevnikov časopls«. To. razeo v primeru te W šlo za revljo. ki io žen izdajati Marksistitni cenler oz. ta center v kombinacljl s kakino založbo oz. družbenopolitl&no organizaoijo. seveda nl mogoLe. Od vsega začetka (od ju-ni|a 1980) ni što za revijo sodelavcev MC. ampak ;a revijo. za katero \e dalo znano pobudc Sosldeset slovsnsklh kulturnih delavcev. Jo je pravna plat. Druga plat /e poliiična. Sali je na pravil nevarno oktajSavo, ko |e razpravo o domokratičnostl upravljanja revije povezal » trditvijo da sodelavcl nlma|o nobemh posebnlh »amoupravnih pravlc. Sall |e v svoji demokratiinl vnefrn strpal v isti koš sodelavce. polencifllne sodelavce in zainteresirane', cslo bralce. Jasno je. da so vse ta kategorije Ijudl enakopravne v drtavljanskem smislu. toda to 4a ne pomeni, da so s enake. Trdltev. da so avtorji 'enak! Tied »naklmi' je rx>rda lepozveneča a prazna Iraza-
71- Deks 18. dec. 1981 paroia o sej: svela ze kutturo pri RK SZDL. V tem poročilu v zvszi z Novc 'evijo nahajamo naslednj) stavek: -Noončakovano se ;e na začftku ssja razplamtela razprava okoll nove revije' tn kandidatov za odgo^ornoga u'ednika. Svet je na koncu prepusM zadevc Cankarjsvi založbi In njefiliT- organorp -
72. Na 19. seji (24. 12. 1981) zalozmškaga sveta Cankarjave zaloibe |e potem Tilka Blaha, pred-»odnlca svela In članlca Predsedstva RK SZDL, najpfej podala kratko poro6ilo o ustanovn1 »ejl sveta Nove revlja, ki je blla 11 dsc 1981 te,- nadal|evala (citat Iz zapisnika): -Na sestanku je bllo predlagarvo, naj bo predaedmk svela Nove ravija dalegat RK SZDL. na katero ie bila od vsega zadetka naslovHena pobuJa ia Movo revi)o Predlagala je svetu, da izrazi soglasje 8 to pobudo za predsednika sveta Nove revi|e ^alom |8 govofila o imenovan|u urednikov Nov« re vlje. Pojasnlla )e, da so v organih Rsp. konterenca SZDL razprav!|ali o predlogu sveta Nove '•vl|», da W za (jlavnega uradnika imanovali dr. Tlneta Hribarja, za odgovornega urednika pa javnc pre&tevanja In razporaj^nje javnih delavcev v zvazi z Novc revijo, In dodeljevanjem črno belih polit. kvalifikacij. PoudarMa ie, da je tako postopanja nesprejemljivo tudi zaradl vse oftitnajše težnje tov. Rupla, da b! »astajanje Nove revije izkoristil za omalovaževanje dejavnosti Marks. contra In njegovih sodelavrev. Dr. Dimttri) Rupel ima vso pravice. da kritizlra tudi delo Marks. cantra, vendar pa se ne da sprejeti nitl njegovih neresniCnih in Jaljivih kvaHfikacij njego-vih sodelavcev niti njegovih očitnih poskusov manoulacij z njimi.
nadaljnjj razpravi je tov. Tilka Blaha poudarile, da mora biti na čelu revije demokratično od-Prta in Siroka osebnost. Ce nam gre res za revijo širokega kroga ustvarjalcov, je treba poiskati Pfavo kadrovsko reiilev — toraj osebnost, ki bo znaia usklajevatl vsa mnena. Zato ie predla-
__________________________________________87
gala zatož svetu. da za glavnega in odgovornega urednika Nove revije imenuje dr. Tineta Hri-barja.
V razprrvl. kl je sledlla, je dr. Tina Hribar poveaai, da io sedaj prvič zvedel. da je edini kan-didal za obe dalovnl mesti in jo to težka odlofiitav. Menil je, da zadolžitve tov. Rupla niso to-!ikSn». da zaradi tega ne bi tnogel sprejetj mesto odgovomega urednika Nove revije. Tov. Rupel je pri vseh pripravah sodeloval. prlhajalo je do nestrpnosti, vpraianje pa je, če ni več nestrpno-sti drugje. je poudaril tov. Hribar
Rarpravo je nadaljeval tov. Niko Gratenauer. kl je dojal, da )e tov. Hribar v zelo neprljetnecn po-iožaju. saj ja na sejl sveta r«vi)e kandidat. za glavnega urednita vezal na kandlda*. odgovor-nega urednika tov. Rupla. Po njegovem mnenju, naj b! tov. Hribar kandidaturo za glavnega In odgovornega urednika sprejel pogojno, da pa se ne svetu revije dokončno odloil. Tov. Karel Dattovnik je poudarll, da kadrovsko zapletanje na bi smelo ovlrati prlprav za revijo. Stcer pa je dejal. da podplra predlog tov. Blaha, da sa zz glavnega in odgovornega urednika Imenuje dr. Tine Hribar.
Tov. Lev Kralt je dejal, da je Marks. center poseb»j razpravljal o kadrovskih problemih oz. pred-
loglh za Novo revijo. Predvsem jih zartma program mandaterja. v tej situacijl pa zstijo. da as
stvarl čimprej uredijo. Zato podplra predlog tov. Tilke Blaha.
Razpravl se |e pridruzil dr. Alekaandar Skaza in poudaril, da gleda celotno zadevo kot Mtenaml
zgodovlnar. Nova revija je potrebna in na| bl res prinasla neka) novega, motijo pa ga nepo-
irebna besedne igre in vse, kar ss piie v zvezi z rovijo.
Tov. Mikeln jo povedal, da je na svetu za kulluro prl predsedstvu SZDL lekla razprava, na ka- :
terl )e bllo veliko negodovanja zaradl zavlafievanj«. Razprava je imela osebne ostl \n na koncu
jvet nl prlSel do stalisCa. kl naj bl ga po$redoval delegatu SZDL
Tov. Saša Vuga |e poudaril, da s podrobnostml nl soznanjen vendar se ne strinja povsem z
obsodbeml protl dr. Ri/plu. Msnil j«, da lahko le mlrr.a in strpna pot pripelje do rešitve prob-
Istna. Podprl |e predlog tov. Gralenauerja gleda pogojnega imenovanja odgovornoga urednlka
Nov» revija. - ~*v-m »^B.^i
Tudl lov. Pavčak )• podprl pogojr.o imenovanja odgovornep« jrednikn, saj je i interesu revije. du
se stvar uredi brez nepotrebnega zavlačevanja.
Ob koncu razprave je tov. Tilka Bleha ponovno poudanla. da ]e izredno pomarnbno za ravijo. L«
hoča dosečl osnovnl koncapi, da s» kar najbolja uredijo kadrovske zadeve
Sklap: Zalotniskl svet je Izrazil soglas|e k pradlogu sveta Nove revije, da za predsedmka svola
IzvoH tov. Janaza Strehovca, za njagovega namastnlka pa Nika Grafenaueria
Založniski svet ja imenoval dr. Tineta Hribarja za glavaga in odgovornega uredmka Njve ruvije.
V kollkor se s tem sklepom svet ravije ne bi strinjal. bo založnišk! svet pcnovno razpravijal r tam na prihcJiii »ej:.«
Tako ja bil svet Nov» r*vije postavHen pred alternativo: pristatt na sktep na\oi-,.i<,.-ca sveia ;an-karjeve zalozbe glede odgovomega urednika all pa sprejet! odgovornost za to. da založniik. svet, kakor je bllo sklanjeno že na njegovi prejsnji seji, vse skupaj vrne v roke SZDL, s feme-bl blla Tadeva z Novo ravijo potlsnjena na iztodl&e, tj. na nlCelno toiko
73. Franc šaH v Delu z dne 9. jan. 1982 ponovno odgovarja Dlmilriju Ruplu. Kljub ze konstituira-nemu svetu Nove ravlla šali ponovno vsa zečenja znova: •Mislim, da bi mor?l ustanovitelj Nove ravlj« razmtslitl, kaksen imeres pravzaprav predstavljajo posamezni delegatl v svetu Nove -e/ijc šele na tej podlagi bi se lahko konstituiral svet v skladu z zakonom -
74. Za 12. jan. 1982 skllče Janez Strehovec 2. sejo sveta Nova revije. K 1. točki (Poročilo o razpravi na sejl zaiožniikega sveta Cankarjeve zeložbe 24. 12. 1981) sa je priglasil najprej direktor CZ Milos Mikeln: -Povedal je (dahjo po zapisniku), da ja bila včeraj seja odbora za knjigo prl Kul-turnj skupnostl Stovenije, ki je obravnaval pradlog subvencij za kn/ige in revije. Prediog CZ /a subvencljo za Novo revijo, ki Je znaial nekaj manj kot 400 (starih) milijonov. so že v gradrvu znižall na 320 Jenako ko* Srtdobnosl). Predsednica odbora Sonja Lokar in še nekaterl pa so na sejl to vsoto ponovno znizall na 250 mil. Nova revij« je tako edlna, k! so ji dvakrai zmžall pred lagano vsoto. CZ ni predvidela za NR lastnlh sredstev. P'edlog nl dokončen, odvisen je od IO in od delegatov skupščine KS3 (ta bo enkrat spomladit). Akontacija na neodobrena sredstvz ni možna. Mikeln je predksqal, da delegacija, imenovana na danasnjem sestanku. sku^a na KSS urediti to vprasanju llnansiranja
Hribar opozori ne sklep 1 seje sveta NR. da naj bo glavni urednik Hribar. odgovomi pa Rupel Pove, da )• zapisnik sveta CZ korektan. Nato po tofikah odgovorl na dele tega zapimka \irva-JanjeT. Blaha):
1. Blaha jemenila, da je nepnmemo kopičenje urodnišklh funkci) — da je Rupdl itak urednik Znamenj in blstveni obllkovalec kritiske rubrike Teleksa. Hribar pravl. da v Znemenjih Izidojo samo 4 knjitice letno in zalo ne gre poudarjati urednikovania le teh kot obremenjujoLe urad niike dejavnosti In drugič — Rupel ni tlan urednistva Teleksa. ie zgolj zunan;i sodelavec.
2. Blaha dvomi v Ruplovo demokretiCnost in trdl, da je bil v javmh nastopih nestrpen Ne ' strpen ni bil Rupel. pravi Hribor saj je !a zagovarjal stahSča pobudnikov. Bile pa so nestrp-
ne reakcija ne ta stahSča, ki je nanje Rupel seveda tudi ustrszno raagiral.
3. Ruplu \t bilo očilano. da |e samovolino javno preiteval in razporejal javne delavce v zvez-z Novo revijo in dodeljeval črno hele pollllCne kvalilikacije. Hrlbar spomnl. da ni Rupel za-čenjal, marvefi samo reagiral na diskvalifikacijske napade. Pnsiljen [e bil braniri 'a5a. svoja staliiia. Naj bi mar nepade požrl In nastavil Se drugo lice?
4. Nadalja |e Blaha Ruplu očilala. da je izkoristil nastajanje Nove 'ovije za omalovaževanio du javnosti Marksistiinega centra in njegovih sodelavcev. Da so bile niegove kvalifikacje nores niine in žaljive. Hribar pove. da je tudi on sodelavec Marksisliinega centra. a se ni nikon po Cutll napadenega. Nepadena sta bila osebno Kirn in Kreft, pa javno msta reagiralo. Se s" spominjamo, kako so nekateri sodelavci MC trdlll, da bo do Nove revije pnšlo !e prek njiho-vih Irupal. Marksislični center ss m distanciraf o4 lakega stalisfia svojih sodelavcev Ker sn tudi predstojmk MC ni, je potemtakem upraviCena Ruplova krltika MC Hribar je Se onkra! podfirtal. da ni šlo za diskvalillkacijo s stranl Rupla, temvsi so drugi diskvalificirell n|ega n pobudmke Nove revije
Hribar je končno reke), da vsl navedeni očltkl Ruplu zalo mso takini. d« bi un lahko zavrni! predlog. da naj bl bll Rupal odgovornl uradmk Nove revlje. kot |o to sklenll svet Nove revijo na ¦vo|l pr*j«n(i a»ji. Strehovc pozove Rupla, na| pove. če vztraja pri kandldaturl
Rupel pravi. da la sestanek ni za raz^'.šievenje nastopa tov. Blahove. Zaiudi se da je Bia-hova rtestopala v imenu sekretariata sveta za kulturo. Kot je bil obveščen .. Uikaln ga prekme in pove, da je bienova deiegai hk SZOl v zaiosniskem sve(u CZ. m da sa je le sklicevala na stali$La sck p'r,;.;.
Rupal: Na svelu za kulturo ja detata r . -i zuOcv, že potekala iri svet ]e zavrnil stališče sekre-tariata. Zveza Tilke Blaha z delegatsko bazo potemtekem ni v redu in jo velja raziistiti (glej Prilogo). StaliSCa sveta CZ razumem kol politično zahlevo. naj kandidaturo umaknem. Smatram, da je to dovolj jasrvo izraženo kot pogoj da do nastanka Nove revije sploh pride. Jaz nikakor ne želim biti ovira na poti rojstva Nove revi|e Zato svojo kandidaturo umikam. Nepreklicoo. Predlagam, da Hribar prevzemo obe furkciji: gl. in odg. ured.
Hribar: Pod pogojem, da naš svet zavrne obložbe založniškega sveta CZ na raiun Rupla, ki . je v javnosti zastopal koncept NR In staliSča pobudoikov In de ne vztraja pri Ruplu kot odg. ur. zaradi rasne nevarnosli. da NR na bi priila na svetlo, da si pobudniki in svet revije ne bi očitatl. da so oni krivi, da NR ni mogla Iziti. Kajti te knvde mi ne moremo prevzeti nase « V nadaljnji obsežni rezpravi so se vsi ilani sveta tako ali drugaie izrekh proti zavmitvi predloga, kl so ga sprejeli na 1. sejl sveta Nove reviie. da naj bo odgovorni urednik Dimitthj Rupel. Ker pa jo bll svet Nova reviia postavljen pred izvrieno dejstvo te za^rnitve. so člani sprejell (ob stinh vzdrianih glasovih) naslednji sklep: -Svet revije je ugotovil, da v novonastall sltuaciii v in-teresu nastanka Nove ravije ne more storiti drugega. kot da sprejme iklep založniškega sveta Can-karjeva založbe, da Tine Hribar opravlja obe tunkciji, lunkciji glavnega in odgovornega uredni-ka.- Nato je spet po krajii razpravi ne pmdlog Tineta Hribarje irvolil uredniški odbor Nove ra-vija v sestavi: Bajt Orago. Berger Aleš. Oabeljak Aleš, Erjavec Ateš, Grafenauer Niko, Inkret Andr»j, Jančar Drago, Kermauner Taras, Ko5ir Manca, Novak Boris, Rupel Dimitrij, Potokar Matjaž, Snoj Joze. Urbaniit Ivo in Vodopivac Peter. Na koncu so tlani sveta zadolžili M. Mi-kelna. J Strehovca in T. Hribarja, da skuSajo na Kultumi skupnosti Stovenije dobiti akontacjjo, da bi revija lahko začela izhajati čimprej.
75. Razgovor (19. 1. 1982) na Kulturni skupnosti Slovenije je pokazal. da taksne ekontacije pred sklepom JkupSčine o subvencijl za Novo revijo ni mogoie odobriti oziroma dobiti.
76. Pohtika akspres objavl 22. in 23. jan. 1982 o Novt revlli dva zaporedna mtervjuja, z Dimrtrljem :
Ruplom in Tonetom Pavčkom. Dimitrij Rupel poudari. de protl reviji nl politika v celotl, marveC so protl predvsem dolofieni posamezniki. Tone Pavček pa na vprašanje, aH rovija bo dobila sub-vencljo all ne, odgovori: -Ce zares n« bo denarja za te časopis. bo to razumljeno kot polltlčni, ne po ko finanini slabillzacljski razlog.- Na kraju Tone PavSek posebej naglasi tisti del progra-ma Nove revije, v Katerem je govor o odpiranju v jugoslovanski prostor in v svet sploh. 77. Skupiftina Kulturne skupnosll Slovemje je o osnutku svo/ega progiama dejavnostt, po katerem Je predvidevala za Novo revi/o subvencijo v viSini 2,500000din, razpravljala 5. feb. 1982. V za-pisu Pomanikljivostl in neenotriost, ki ga prinaia naslednji dan Dnevnik, med drugim beremo: • Nekaj pripomb je bilo tudi v zvezl z Novo revi/o, ki na| ne W Wa v privillgiranem položaju-Ze kakšen privillglran položaj naj bi šlo, nt navedeno.
78. Nedeljskl dnevnik tar Teorija in praksa, ki sta te ves čas. ki J0.,!,; leta 1891 označi za naslednjimi besedami: "V tem trenutku ževni eYolu^s nenavadnemu prizoru, edinstvenem v celi zgodovini poezije: smo prlca zare=» y gvoj kot> da m fiavti, čisto svoji, izvaja arije,
vsak pe^l ?e Drvlkrat od začetka shm pesniki ne pojejo več v zboru." Pri ki so mu v^!:'3 takšne individualizacije pesništva začel dosti kasneje, nas se Je Pr koncem tiste družbene vloge poezije oziroma literature,
—avzaprav se ^^ ^^k je bil župančič in kot teoretski in poli-Wtere ™ornik tovrstne družbene vloge poezije Josip Vidmar. Skrajni iz-^ni zagovoi ^ ^ družbenega pomena poezije, vendar kot negativisticni ^az te na^° )e bil pesniški avantgardizem v šestdesetih letih; sele po obrat v is 'J mstopi obdobje pravega pesniškega individualizma, ko se ¦^ija »veSS ne utemeljuje več v teleoloških ciljih, ki bi bili zunaj
"^ ^i^em 1e kot že iroe samo pove, subjektivistično zatrt "naprej", Avangarai^ ^j^ njegovo politično ali estetsko inačico. Obe se nihilisticno ***** rio zcodovine in do zgodovinskega spomina, kar poroeni, da reducirata vedeta "^^u s svojo progresistično voljo do moči, ki na politični ravni 3Va< v konec družbe, na estetski pa v konec poeszije.
7^ »ai da je pobuda na Novo revijo porodila prav na podlagi tega raz-l Ma ki seveda ni bilo zgolj racioanlno, ampak dosti prej eksistencialno w it1e REvija je torej nastela iz potrebe po obnovitvi našega zgodovin-^lTJa sporaina in hkrati s tem po reaktualizaciji tistih pozabljenih social-\h kulturnih, duhovnih in drugih sestavin našega sveta, na osnovi katerih \e edino mogoče restituirati družbo kot družbo ne le glede na "izgubljeno" nreteklost, ampak v prvi vrsti glede na njeno prihodnost. Seveda so se ob ustanavljanju revije s taksno naravnanostjo pojavili veliki ideološki in politično odpori, o čeroer pričajo polemike, kl jih je sprožila že sama ideja o reviji, kasneje, ko je šlo za formulacijo njenega koncepta pa vztrajanje politike pri ozkem kulturniškem profilu mesečnika. Pobudnikom je bilo že od vsega začetka jasno, da takšne revije ne potrebuje-mo saj je bilo tovrstnih revij dovolj. Tisto, kar je bilo odločilno pri mojetn lastnem zavzemanju za revijo, pa je izhajalo iz spoznanja, da je pes-niški individualizem, kot ga Je označil Mallarme, zares raožen le v razviti, diferencilrani, konstelativno razprtti družbi, torej v takšni duhovni kli-mi ko se družba zaveda ne le svoje zgodovine, marveč tudi lastnega konca. S tem seveda ne mislim na tisti konec, v katerega jo potiska vladajoča avant-gardna ideologija partije, ki družbeno realitetno nenehotna prikazuje kot t>ekaj prehodnega glede na njeno prihodnost, ampak mislim na družbeno enkrat-nost, ki je utemeljena v končnosti posameznega človeka v njej. Sele v tej optiki je narareč mogoče uzreti družbo kot družbo, ki ni le nenehen abstrak-
^^n projekt bodoče družbe, marveč Liv splet individualnih človeških zgodb
^K usod, ki se v racionalno urejeni družbi interesno povezujejo med sabo;
^Brno iz tega se lahko poraja kakršnakoli družbena zgodovina.
^PoeziJa, ki Je eklatanten proizvod in glasnica tega individualizma, seveda ne roore ustrezno eksistirati v družbeni brezzgodovinskosti. To pomeni, da ai tnorajo pesnlki - ta pojem uporabljam v najsiršem pocnenu te beaede - kot civilni ljudje prizadevati za zgodovinskost sveta, s katerim so uaodno po-vezani po Jeziku, kulturi, narodni preteklosti in sedanjosti itd. Da se
tega zavedajo, dskazuje med drugim tudi družbeni angažma Drjštva slovenskih pisateljev, PEN ipd.
Hbva revija je pomembna prav po tej svoji vlogl, saj s svojo prisotnostjo ^Modločilni meri prispeva k ustvarjanju civilnega prostor3 tudi za življen-^B poezije v tistetn smislu, ki ga je opisal Mallame.
Boris A. Novak
LJUBEZENSKA IZJAVA
Novo revijo sem prevzel sredi politične vihre, ki se je usula ob izidu 57.številke: prejšnja urednika - Niko Grafenauer in Dimitrij Rupel -sta bila na silo razrešena, revija je bila tarLa dotlqj nezaslišane politične gonje, z vseh strani so nas obstreljevali kot najhujše držav-ne sovražnike, grozila je resna nevarnost, da bo revija ukinjena, sodelavci 57.številke in člani uredništva pa izpostavljeni preiskavam in sodnim obravnavam.
V tem težavnem položaju so me sodelavci revije predlagali za vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika iz naslednjih razlogov: bil sem eden izmed "šestorice", ki je vodila pobudo 6o.podpisnikov peticije za novo revijo ter sem v tem smislu užival zaupanje sodelavske "baze", hkrati pa sem bil spričo svoje dotedanje apolitič-nosti očitno sprejemljiv tudi za izdajatelja. Nekateri člani uredništva in sodelavci, ki bi zaradi svojih sposobnosti morali po notranji logiki prevzeti krmilo revije, so bili za politiko žal nesprejemljivi, med politično "sprejemljivimi novorevijaši" pa sem bil edini, ki je bil tako nor, da je sprejel ta izziv.
V času svojega urednikovanja sem doživel toliko napetih in konfliktnih situacij, da mi je šestmesečni mandat zdel dolg kot večnost. Predvsem je bilo treba normalizirati izhajanje revije, ne da bi pri tem revija izgubila svoj "obraz", treba je bilo za vsako ceno zaščititi najbolj izpostavljene sodelavce 57.številke in prejšnje uredništvo, braniti revijo pred plazom napadov, hkrati pa poskrbeti za nemoten potek uredniškega dela. Kot glavno vodilo sem si zastavil kontinuiteto konceptualne usmeritve razvoja.
Največja preizkušnja pa ni ležala v javnih spopadih, ampak na območju intime.
V času, ko sem prevzel revijo, je bila moja žena v tretjem mesecu nosečnosti. Najhijšo, bolečo dilemo sem čutil ravno ob vprašanju, ali imam pravico v imenu Nove revije izpostavljati stresom svojo ljubljeno ženo in otroka, ki ga je nosila. Od take teže tega vprašanja se mi je včasih kar zvrtelo v glavi.
žene
Ime mojeini zapisano v uredniškem kolofonu, in vendar je bistveno prispevala k reševanju revije.: ves čas urednikovanja mi je mirno in solidarno stala ob strani ter se s tem izpostavila tudi strahotni živčnosti dogajanj okoli Nove revije.
Ko so me po sedmih mesecih končno razrešili uredniške funkcije je bil dojenček star dva meseca, moj petletni sin pa je skakal od veselja, da se bo spet lahko igral z mano.
Lepo in strašno je, koliko nevidne človeške energije stoji v senci, ob vznožju javnih spopadov in dejanj! Temelj je zmeraj neviden. Kakšen nihiiizem!
Moja žena se piše Irena Zorko Novak. ,
Dlaitrlj Kupel
NEKAJ MALEGA IZ ZGODOVINE IN IZ PRIHODNOSTI
Sedeni lpt je tega, kap smo se (prl meni doina) zl>rall Niko GrafpnauPr, Tiiip Hribar, AndreJ Inkret, Svrtlana Makarovič, Boris A Novak 111 jaz, in v inienii 60 pndpisnikov sestavili pismo SocialistiCm zvezi oz njene.nui takratnenui predspcinik u Mitji Ril>iCiOu, v njem pa prpdlagali usunovitrv "uove rpvijp". Nato sp je ustana vl.ia n jo vloKI" skoraj dvp Ipli. 5 jUam poMuimkov sva l>ila za iirednika pi-pdlagana Hi lbar i n jav, vrndar sta inene 5ZDI. in svet Cankai-.ipve zalozbe, ki ga Je lakrat vmiila THKa niaiia, zavrmla kot nepiiniernega, tako da Je kot glavni i n odgovorni urpdiuk ostal Tine iii-ibar. Za drugi maudai insem hotel veC kan-didiraii, an;pak sir.o predlagali - pole'.i <"i a (ena uei.ja - Iva UrbauCiča. Tokrat ><> "oblasti" zavrnilc njfila urednika ze dvc leti. vendar sem J> i 1 jaz - z UrlianCif.rm - prcdlagan Se za drugi (f>l<-*lr na tiajanje i-evije trt-tjil mamiat. Torcj ne drzl - kot se je govorilo m pisalo v iij-lon, Casvi - da j<- "urednikoma preprosto potekel raandat", atnpak sen. lul vsaj jaz ndstavljen, oz. liisptn doliil dovoljfnja, da bi nadal.irval uii-dnikovanje, Tudi nc veiii, zakaj so iiaju IGraiciiaurija m iiionol toliko prepr ičo va 11, naj odstopi va, Ce nama je h\\ ze tako ali lako mandat ugasnil.
Vc«o!i ii-.p, da lahko o teh stvared govoi -ini v Tritmni, Casopisu, ki »erii g.i noko." (recimo, v "StudpntovsKcn; lelu" 1968) urejal ttidi jaz Takiat seni piviO do2ivljal nezanpnice ni klnlute slovensKih oitliOiu kov. Dvana jsterica njlli, ined kateijn.i st.v lnla ici-imo Matt\j llor in Josip Vidmar, Je na naslnv Trilmne, todanjili /• roblcmov \ u na ir.o.i osebnl naslov pu.*l;ila kn ll\i rnopol 11 xt no prj Ja vn/ 1/ja vo " VfmoK racija da - rar.kroj nrf", v kateri sc j<-"l>o.»iavila" za piave socialist lCne in pia\e ku I Iiii-ik* vrednote, nluijdila pa - "razkioj", ki jp klcni «l"vrn*ki prevnd j>ri-ljut'l.ieiu' bol j*«'v iskc hejciic detadenca. Illla .)<¦ to svoCana uver-l\n a v Velikn zciodho juflo-slovcnskrga t>i>ja zop*T 11 l>era 11 zem, l>nj;i, Kl je |>i*>i'a vj l s KavCiCem, "25 i>d.«I.i ii',i ", iinivcrzi', na vsczail ii.jr pa tiull z gospndarst vom; l>oja, katcioga zrtvc x nc *e kaj iislrpjScja, >1a hi si- uprli sedanjeinu "ra/.kro.tu" in na.s tako dokonCno in za vse vpCnc CaS6 "osvobodlll"; luivcza no.^ti z dekadrntnu Evropo. kulture, tntPlck tualrcv, kapitala, dplnlc, trya, nact onal lzrna, zakonl tostl, clvllnc (1tuzl>e itn. Za t<<, da
sfiio piiili k selil po udaru lexa 1972, smo potabili dn zamiui il i) petnajst l«'t, zapraviii vrliko ennrglj ln pamelnih ljndi, si nalM-.ili ilnlniiv in novili lurnkratov, predvsrm pa strahu in ohiipa. l'u duVl-ii. lulai u ^i Sluu-uu n.ijlui iic lu v i •< •n.>.«y 1J
Nora revija Je nastala iz svete Jeze nad barbarstvom sedemdesetlti let. Tudi v ospindesetih letih so je Se si-eCevala z Iiarbarstvom, ki s<- jc pojavilo celo na seji piedsedstva RK SZDL, ko so nam uCiiali, da ponujamo "oblast" katoliSkl cerkvi! 57. stevilka NH je pokazala, koliko alter nat iv nosti prpnesejo slovenski politifnl gospudarji. Ce ta "preskus" presojamo po vznemirjenojti "tcrena" i n zanosnih olisodbali znamrnnih povzetkov, ki so ]>j|i prj pra v l ,)Pn i kot ojitoZno 9 r a d 1 v o, moranio sklcni^i) da zgoi'iiji lovariSi prcnesejo zclo rnalo a 1 ter na ti vnostl. Ce sklcpamo po vedpnjii slovcnskp.ga sodstva (tozilcal in po vedenju SirSe kul-Uirnc javnojti, pa se sevt-da ne smeino prltozlti. Vendar so se pokazalp nove čeri naSega kulturnega in politiCnega zivljenja: pojavili vsaj ni visoka -filozofija ali visoka uroetnost. Popolnoina pa 5(-iii zgrožen nad dose2ki poli tičnlh "Kooperantov", ki so po stavljajo z mtelek tual lstiCnimi akreditivi ln predsta vl ja jo kot levicai ji, liojevniki zopcr "rcandarine" in "tradiciona lne oblikc opozu-i.ie"; pravijo, da so 'al ter na ti vci" in da jih oblast prraan.ja zaiadi s^idelovanja s partijo. To so oprezno amMoozni ljudjf, ki frivolno zdrsnejo piek razlike med demok raci Jo in deiiiokratifuim centralizmom; nagnjeni so K bizarniro ln lezoriun: lzjavain o neobremonjeiiosti z zgodovlno in njeniinl spomlni, vpndar se spoznajo na vozni red "vlaka zgodovine". Novi "al tei na ti vni" lzohrazfnei- ninaa niC protl donosnemu polo2aju ln mvt m do sporov z a v toi 1 tetaml; za literate , katenh knjig naCeloma ne bei-e, pravi, da so zamud.ili prej oinenjeni vlak, dramatlku pa je dcnimo pripra vljt-n zabrusiti, naj vpndar 2e enKrat pokoplje "svojc domobraiHf"! Izjavlja, da si 2eli oblasti in raCuna, da hojo diMigi to lazumeli kot lronijo. Kdo ne I>1 v tej lzjavi propoznal tlpirnpga ^poziclonalca?! Kako sladkl so sade21 videzov! Kako 50 se pomrjali konformizem in n<-{)O5l uSnost. kritika ln apologlja! Anoniivncist ln kaotlCnost prchodnpga obdobja, kakrSno Je naSp, sta pustili nedotaknjene ]e redke "vrednote". Zdl sp, da tlstili npkaj, kar jih je Se ostalo, n<- smemo veC ruSltl; s tem bi propadla jp zadnja zavotiJCa In udobna poClvaliSCa razunia. Vpndar v tradiolji novoic vljaJKega razloCevanJa - predlagan, ras.litcvvanjc med altcrnattvo m "alternatlvo".