konoplan ■ ■ ■ ■■ * .. ... m , i ,. * v induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXIII. ŠT. 10 — oktober 1974 CENA 0,20 DIN H H BtiaiSSI |#| IB! 11L m r'~ JH ■p la i/I I ; ii STANE PISLAK PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE. Že dalj časa je bil naš strokovnjak zaposlen z izdelavo nekega izdelka posebne izvedbe za predsednika republike tovariša Josipa Broza — TITA. Ko je bil izdelek slednjič nared, je bil dostavljen naročniku. Ob tej priliki je kabinet predsednika povabil tovariša Pi-slaka na prevzem. »Bila je sreda 28. avgusta« je o tem dogodku začel pripoved Stane Pislak. »V prijetni senci smo preslišali, kdaj se nam je približal predsednikov avtomobil. Ko je stal pred nami in smo se rokovali s tovarišem Titom sem dojel veličino trenutka. Še ves tog sem se sprostil, ko smo sledili Titovemu povabilu in vstopili v njegov delovni prostor. Zadovoljstvo, ki je sijalo na obrazu predsednika republike in njegove soproge Jovanke je sprostilo moje na- pete živce. Z veseljem pa sem odgovarjal predsedniku Titu in njegovi soprogi Jovanki na vprašanja, ki so zadevala kreacijo in izbiro barv za zavese ter druge podrobnosti iz naše proizvodnje«. Pred odhodom smo se z najvišjima osebama še slikali. Sam sem dobil še darilo — zlato ročno uro s podpisom Josip Broz Tito — ter naročilo, naj posredujem kolektivu Induplati pozdrave in zahvalo za odlično izveden izdelek. Tako je potekalo srečanje s tovarišem Titom. Ne bom pozabil tega dne niti stiska roke in zelo prijetnega pogovora. Vse mi bo velevalo, da se je vredno včasih še bolj potruditi čeprav smo natančni in dosledni pri vseh izdelkih, ki nosijo ime Induplati. KABINET PREDSEDNIKA REPUBLIKE Beograd, 4. septembra 1974. KOLEKTIVU INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV "JARŠE" DOMŽALE Zg. Jarše 20 Dragi drugovi, P a la mi je u deo posebna čast da vam,u ime Kabineta Predsednika Republike,izrazim toplu zahvalnost na opremi i montaži koju ste izvršili za naše potrebe na Brdu kod Kranja. Mogu da vas uverim da je visoko ocenjen kvalitet vašeg rada, kako sa estetske strane, tako iu pogledu komoditeta i udobnosti. Veoma bismo cenili da ovu zahvalnost prenesete svim drugaricama i drugovima iz vašeg kolektiva ko ji su bili angažovani na ovom zadatku. Sa drugarskim pozdravom, ŠEF PROTOKOLA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Mirko Milutinovič ,'yWW\AA/V'y“7V\AAAA/WV\^VWW\AAAAAA/\/VW\AAAAAAA/- ✓ vVSAAAAAAAAAA/ yVWWWW\AA/\AAAAAAAAAAAA/'yVWWW Faksimile pisma, ki ga je Induplati prejela iz kabineta predsednika republike. SPREJEM ZA 30 IN 20-LETNIKE Letos smo pripravili sprejem za štiri 30-letnike in za 35 dvajsetletnikov. V prijetnem pomenku si je večina zastavljala vprašanja: kdaj so minila ta desetletja? Spomini na ta čas so lepi a običajno zelo različni. slovesnost to tudi za direktorja inženir Berganta. Navzoči so besede predsednika Knepa pozdravili s ploskanjem in tako izrazili nagrajencu svoje čestitke. Po večerji sem se pogovarjal s slavljenci. Najprej so odklanjali dajati izjave za Konoplan, ko pa je beseda stekla so se moji sogovorniki z izjavami kar prehitevali. Z svojimi sodelavci so se vsi zelo dobro razumeli. Okoliščine so terjale Sedemnajstega septembra letos smo povabili v goste in nagradili za 30-letno delo v podjetju Franca BROJANA (vzdrževanje), Ivana KURENTA (vratarja), Pavlo SEMEJA (predilnica) in Pavla ZUPANA (iz pripravljalnice). Za 20-letno delo so bili povabljeni in nagrajeni: (spisek je po abecednem redu) Zofija BERGANT (tkalnica), Ivan CERAR (oplemeni-tilnica), Ivanka GRM (predilnica), Helena HRIBERNIK (oplemenitii-nica), Elizabeta HABJAN (konfekcija), Vilijem HUBER (tkalnica), Marija JERETINA (pripravljalnica), Nada KODELE (restavracija), Vera KOVAČIČ (tkalnica), Alojzija KNEZ (oplemenitilnica), Zinka KERN (tkalnica), Jože KRANJC (vratar), Ana KRAMBERGER (oplemenitilnica), Francka KURET (konfekcija), Amalija LEVEC (pripravljalnica), Drago LIMONI (skladišče), Francka NAROBE (tkalnica), Ivana OSOLNIK (oplemenitilnica), Marija OREHEK (čistilka), Marica OREHEK (kovinske konstrukcije), Marija PERNE (predilnica), Marija PETERCA (sukalni-ca), Jožefa PERKO (tkalnica), Alojzija RAZPOTNIK (oplemenitilnica), Albina ROPIČ (tkalnica), Francka REBERNAK (tkalnica), Ana SKOK (predilnica), Božo STUPICA (elektrikar), Angela TIČ (predilnica), Slavka TOMAŽIČ (tkalnica), Ana TROHA (konfekcija), Slavka VIDMAR (predilnica), Marija VILIC (konfekcija), Štefka VOLER (pripravljalnica), Marija ZUPAN (šivilja). Zadržimo se še hipec pri statistiki. Pri tem ugotovimo, da je bilo tokrat le 23 % tkalcev, ki so sicer v »veliki« večini, da pa je kar 13 % delavcev iz obrata konfekcije, ki ga pred dvajsetimi in več leti v Induplati še ni bilo. V nevezanem pogovoru smo slišali, da bo naslednje leto ali kar dve prihodnji leti jubilantov nekaj manj. Seveda bi bilo zanimivo vedeti tudi, koliko jubilantov je delalo ves čas isto delo in kdo je bil zaposlen pri istem stroju (zamenjava stroja z novejšim šteje kot delo na istem stroju, npr. statev in podobno). Vedeti je treba dalje, da se je leta 1953 »rodila« filmska tiskarna, v kateri je bilo nekaj časa zaposlenih 28 delavcev, da pa je večina tiskarjev dobila po ukinitvi obrata delo v drugih obratih. Razvojna pot podjetja je zahtevala tudi spremembe, ki so bile vse brez izjeme v korist kolektiva. V kolikor nam ni mogoče govoriti o dolgoročnem razvoju podjetja pa to lahko za srednjeročni program, katerega prav jubilanti sodoživljajo. V pozdravnem nagovoru je direktor, diplomirani inženir Bergant poudaril zasluge, ki jih imajo slavljenci za razvoj podjetja in jih pozval, da s svojim zgledom pritegnejo mlajše. Med drugim je izkoristil priliko in navzoče seznanil tudi z vsebino pisma, ki ga je kolektivu posredoval KABINET PREDSEDNIKA REPUBLIKE tovariša TITA. Rekel je, da je naš sodelavec, mojster v šotorskem oddelku konfekcije tovariš STANE PISLAK, bil za svoje delo posebej nagrajen (o pismu iz kabineta in o nagradi posebej v današnji številki — ur.). Predno je direktor vsakemu posebej izročil nagrado in plaketo se je navzočim zahvalil za dolgoletno prizadevno in zgledno delo. Po razdelitvi je nekaj besed povedal zbranim predsednik sindikalne organizacije tovariš JOŽE KNEP. Začel je z: našega direktorja tovariša Berganta je predsednik republike tovariš Josip Broz Tito nagradil za posebne zasluge z REDOM DELA Z SREBRNIM VENCEM. Predvidevali smo, da bodo direktorju to odlikovanje izročili predstavniki občinske skupščine Domžale na današnji praznik Induplati. Zavoljo zadržanosti omenjenih predstavnikov to ni bilo mogoče, kljub temu naj bo nocojšnja razne prilike; včasih sta de’o in življenje tekla bolj trdo, drugič lažje. Z dobro voljo pa je vedno šlo. Žal imajo dolgoletni sodelavci neugodno mnenje o mlajših. Preveč vihravosti in premalo premišljenosti in resnosti je v mladini, tako sodijo. Pavla Semeja želi, da bi drugim šlo še bolje čeprav se niti ne pritožuje nad dobo in dogodivščinami, ki jih je doživela v podjetju. Do upokojitve manjka Pavli še 2 leti, pravi sama. Marija Jeretina je rekla, da je zanjo današnji dan v dobi dveh desetletij najlepši. Biti med povabljenci je zelo lepo! Najlepše spomine ima tudi na lansko praznovanje 50-letnice Induplati. Več sem jih vprašal, kaj bodo kupili za nagrado, ki jo lahko vnovčijo v Ljubljani v prodajalni Zlatarne Celje. Največ se jih je odločilo za zlate zapestnice. Nekaterim so bolj všeč ovratnice manjši skupini pa prstani. Vsi jubilanti pa bodo svoje imetje povečali za 2.000 oziroma za 3.000 dinarjev. V zlatu, seveda. Takšni so spomini. V izjemno težkih časih ni nihče začel delo v Induplati. Kljub temu sem jih zavedel, ko sem vprašal če se še spominjajo na uveljavitev prostih sobot v času, ko so začele delati v (Konec na 4. strani) Letos upokojena deveterica V navadi je, in v zapiskih piše, da se okrog praznika podjetja poslovimo od vseh tistih sodelavcev, ki nas zavoljo upokojitve zapuščajo. V torek 17. septembra dopoldne so bili gostje predstavnikov samoupravnih ter družbeno-političnih in vodilnih ljudi upokojenci, kakor jim to lahko in moramo reči. Eden je bil zadržan, osem pa se je spre- Sprejem za 30 in 20-letnike Nadaljevanje s 3. strani Induplati. Nobena ni prav vedela, da smo s prostimi sobotami začeli šele julija 1961 — eno prosto in Direktor ing. Bergant izroča nagrado P. Zupanu eno delovno, menjaje — in od 1. januarja 1964 dalje šele po ključu 3 proste sobote in ena delovna. Tako ali tako, vse si danes ne znajo več zamisliti, kako bi bilo brez prostih sobot. Večina niti ne pomisli, da so nam bili pred desetimi leti tuji gospodinjski stroji kot pralni stroji, plinski štedilnik in podobni. Ribanje stanovanja je bila še tedenska naloga, danes imajo skoraj povsod parket ali celo talne obloge tapisom in ribanje ni več potrebno. Vse to nam je naredilo prosto soboto res prosto. Zavest, da je bilo nekoč drugače, takrat drugače, ko je bilo to potrebno, nas mora navdušiti za dodatno delo tudi danes, če bo to zahtevala splošna korist. V tem smislu so bile povedane tudi besede v pozdravu predsednika sindikata v Induplati tovariša Knepa, Otmar jema udeležilo. To so bili Ivana TROHA (pripravljalnica), Alojz CERAR (skladišče gotovega blaga), Marija LETNAR (tkalnica), Apolonija SKOK (konfekcija), Mirko KAŠNIK (vzdrževanje — bil zadržan), Ivan MAV (vzdrževanje), Jožefa ČERNE (prejemarna), Ljudmila DEČMAN (konfekcija) in Franc ZABAVNIK (vzdrževanje). Direktor inženir Bergant se je s prisrčnimi besedami zahvalili vsem za sodelovanje pri izpolnjevanju sprejetih nalog, kar je omogočilo uresničiti razvoj podjetja. S stiskom roke in z izročitvijo nagrade vsakemu posebej je bila formalnost končana. Na povabilo gostiteljev pa so vsi še krajši čas posedeli in nadaljevali pogovor in obujanje spominov v nevezani obliki. Sprva beseda ne steče. Ko pa so vspostavljeni kontakti in, ko nekdo začne s svojo pripovedjo, potem gre rado. če bi tisti, ki ob takih primerih delajo zapiske utegnili zapisati vse, potem bi jim največkrat uspeli začeti s pripovedjo kar »tisti prvi dan«, ko so pričeli delati v Induplati. Tako podrobnih zapiskov nisem delal, zapomnil pa sem si nekatere stvari. Milka DEčMANova mi je pripovedovala spomine na tiste dni, ko je kot sindikalna funkcionarka skrbela za politično, družbeno ekonomsko ter za kulturno in osebno blagostanje. Za slednje, je rekla Milka, so pred desetletji nekateri kar sami poskrbeli. »Najtežji« so spomini na delo v mokri predilnici. Kljub izredno težkim po- gojem dela so bili delavci vedno voljni delati tudi kaj več? Danes je pripravljenost precej drugačna. »Žal mi je za konfekcijo« je na koncu rekla Dečmanova in dodala: »rada sem delala v konfekciji, če bo naneslo si bom kakšno podobno dopolnilno delo še izbrala.« Apolonija Skok je svojo pripoved začela z spomini na delo v pred-predilnici. Z demonstracijo nekega čudnega občutka v grlu je povedala, da je zaužila »veliko« prahu. Pol leta je Skokova pešačila na delo potem si je kupila na obroke rabljeno kolo. Še danes se vozi z njim. Podobne spomine je obujala Let-narjeva. Njena pripoved zveni zelo laskavo za mojstre, ki so jo naučili delati na statvah in pozneje, ko je pod njihovim vodstvom desetletja opravljala delo tkalke. O dobrem sodelovanju je pripovedovala tudi Trohova. Lojze Cerar se najraje spominja vseh tistih dni, ko so bili vagoni s premogom razloženi. Težko je bilo njegovo delo. Težaško, bi celo rekli. Dandanes mu dela doma ne zmanjka. Rad ga opravlja in zagotovo je vesten pri delu saj ga tudi prijetna družba ni zadržala ampak je odhitel domov, kjer ga niso mogli pogrešati. Zdrav je naš znanec Lojze — včasih pa ima težave s spanjem. Pravi, živci, slabi živci so temu krivi. Kdo bi ne verjel! Najdalj smo ostali v družbi z Francem Zabavnikom in Ivanom Mavom. Ivan je menda (bil) naj- Poslovilni sprejem za letošnje upokojence 230 UPOKOJENCEV V UMAGU Izredno lepo in toplo vreme je kronalo pozornost kolektiva Indu-plati, ki je v četrtek 12. septembra gostil svoje upokojence. Počitniški dom Induplati je bil že v jutranjih urah nared. Značilni živ žav za počitniški dom je zamenjal odrezav glas, ki je dajal navodila. Nekatera res odvečna. V zadnji fazi so bile tudi pričeske urejene. Upam, da so to gosti opazili. Vsaj moški. Letos upokojeni (Nadaljevanje s 4. strani) Polona Skok se vpisuje v spominsko knjigo dalj zaposlen v Induplati. Prišel je že pred vojno in lepi so njegovi spomini na mojstra Lamberška, vodjo elektro delavnice in na Vrhovnika, po domače na Pezdirja. Oba sta mu zgladila pot do vsakdanjega kruha in Mav jima je za to še danes hvaležen. Oba sta pripovedovanje nadaljevala z šegavimi iz dolgoletnega dela v podjetju. France pa je navrgel nekaj koristnih napotkov za delo z mlajšimi. Nekatere današnje navade ne sprejema. Menda ima prav. Ponavljam, v zelo prijetnem pomenku so minile ure. Treba se je bilo posloviti. Od nekdanjih in dobrih sodelavcev. Vsem želimo še lepo življenjsko jesen. Vsem želimo, tod ponavljam direktorjeve besede, nasvidenje ob letu na srečanju z upokojenci. Po nekaj več kot dveurni vožnji so pripeljali veliki avtobusi potnike na cilj. Kazalci na uri so kazali 9.45. Brez dolgih govorov je tradicionalno srečanje z upokojenci steklo. Eni so se veselili konca vožnje, drugi so se veselili osvežujoče pijače, vsi pa so hiteli na zrak in v — senco. Pogrinjki pred vhodom v dom so vidno potolažili tudi one, ki so bili že lačni. Takrat, ko je zadnji od petih avtobusov zavijal na ciljni prostor so bili eni že v vodi. Predali so se valovom in v toplem morju uživali posezonske dobrote izleta. Poiskal sem znane obraze in se ustavil pri treh, ki uživajo različno dolgo penzijo. Vprašanja, ki sem jim postavljal so bila pri vseh enaka. Tudi pri drugih. Ker gre torej za neko obliko anketiranja in za enotno kategorijo oseb, sem namenoma izpustil zapis imen in priimkov mojih sogovornikov. Morda sem bil s tem bolj »splošen«, dosegel pa sem, da nisem nikogar izpustil, ker iz tega zapisa ni razvidno, koga sem se lotil z vprašanji. Torej, kako ste zadovoljne s pokojnino, kako ste založeni z ozimnico in kaj menite o današnjem srečanju, so bila vprašanja. Bilo je še nekaj dodatnih, ki pa le še bolj osvetljujejo ta osnovna vprašanja. Takoj prvi odgovor je bil nadvse zadovoljiv. Takole se je glasil: s pokojnino sem še kar zadovoljna za ozimnico pa sem že kupila krompir. Jabolka še bom. Že prej pa sem nabavila tudi drva za zimo. Tega izleta upokojencev se zelo veselim in kaže, da bo tudi današnji prijeten. Na obali v Umagu Drugi odgovor ni več odražal takega zadovoljstva, že tretji pa je bil pravo nasprotje prvega. Moja sogovornica je že dalj časa upokojena pa s pokojnino vedno caplja nekje na koncu. Resničnost odgovorov nisem preverjal, o višini pen-zije pa se jih je kar nekaj glasilo, da znašajo 900 dinarjev. Prav ste prebrali, devetsto dinarjev. Tudi z ozimnico niso vsi založeni vendar so tu starejši ljudje, naši upokojenci sodijo mednje, bolj skrbni in previdni, kot mnogi mlajši. Krompir ima večina doma. Tudi z jabolki se bodo skoraj vsi založili. Le o kurivu je še veliko nejasnega. Ker pa vsepovsod napovedujejo ostro zimo upam, da bodo imeli nazadnje naši upokojenci le toplo doma, ko bo burja zavijala okrog voglov. Pa pustimo takšna razmišljanja. Povrnimo se z zapisom zopet v vroči Umag in pomaknimo uro na poldne. Točno ob napovedanem času so prvim gostom postregli s kosi- r. * m Upokojenci pred našim domom v Umagu DITS iz Jarš prireja razgovor za okroglo mizo Na 3.seji upravnega odbora Društva inženirjev in tehnikov iz Jarš vodil jo je predsednik društva dipl. ing. Jože Podpeskar, so se lotili dveh času primernih nalog in ene rutinske. Program dela terja dandanes od strokovnjakov več, kot samo načrtovanje izletov. Tega se tekstilni (in drugi) inženirji in tehniki zavedajo. Ko je tekla beseda o nekajkrat preloženem predavanju o vplivu ropota in prahu na človekov organizem, so vsebino razširili na več spremnih vprašanj, med katerimi velja omeniti onesnaženje zraka in vprašanje odpadnih voda. Znano je, da so se odločili Kamničani in Domžalčani družno zgraditi kolektor za vse odplake. Seveda v ta zbirni kanal ne smejo strupene industrijske odplake. Vemo pa, da so z gradnjo kolektorja prekinili, ker je — to je največkrat razlog — zmanjkalo denarja. S to ugotovitvijo se strokovnjaki ne smejo zadovoljiti, zato so se zedinili za razgovor ob okrogli mizi. Na vprašanja bi dobili odgovore v nevezani in v prosti obliki, ki vsebinsko ne zavezuje udeležencev ampak tako, da možni razplet pokaže ceneno, ustrezno a vseeno sodobno rešitev. 230 UPOKOJENCEV V UMAGU (Nadaljevanje in konec) Šef kuhinje Gustelj in njegov nož Že spomladi letos smo slišali tudi o možnih povezavah med tekstilnimi podjetji. Tudi v Konopla-nu smo o tem pisali — avtor dipl. ing. D. Podboj — vendar smo ostali pri omembi razpleta tega vprašanja. Ravno to pa terja poglobljeno poznavanje razvoja našega družbenega gospodarstva, zato so navzoči člani upravnega odbora društva pravilno sodili, da bi tudi to vprašanje načeli na razgovoru okrog mize. Zato, ker je vsaka novica okrog obeh vprašanj za vse nas zanimiva bomo v Konoplanu o tem poročali. Nevezano na dnevni red so na 3. seji govorili še o predvideni ekskurziji in predlagali, da bi jeseni letos obiskali kolektiva BPT in Peko iz Tržiča, ali Vezenino na Bledu in Almiro v Radovljici, ali v Ljubljani Yulon in Utensilijo, ali pa tovarno Gorenje v Velenju. Kaže, da najbolj ustreza prvi predlog, to je za obisk tržiških tovarn. Ob tej priliki so govorili tudi o obisku sejma v Milanu (Italija) ki bo jeseni 1975. Inženir Podpeskar je načel tudi vprašanje srečanja v športnih disciplinah bilo to v Jaršah ali v Kamniku, v Ljubljani ali v Tržiču. lom. V dobri uri so bili vsi postreženi. Ni odveč, če še enkrat zapišem, da so servirali 244 kosil. Sredi popoldneva so dobili gostje porcijo odojka. Osem so jih pripravili. Razsekali so jih na 256 porcij, pa še vedno je bilo nekaj porcij premalo. Komentar je odvečen! Za popotnico so gostje dobili sadje. Sladko grozdje ali breskvo. Potem so zopet sedli v avtobuse. Največ jih je šlo zopet v tisti voz, s katerim so se pripeljali v Umag. Kljub opozorilu, da so za domači kraj linije tokrat drugačne. Zaman. Vsakdo ima svoj prav. Tudi upokojenci. Okrog 21. ure so bili vsi avtobusi pred Induplati. Iz različnih strani so prišli in vsi brez nesreč. Utrujenost je bila občutna. Že prej je zamrla pesem in le slovo s stiskom roke je povedalo, da je izlet uspel in bodo vsi čakali, da se ob letu zopet srečajo. V vlogi tretje osebe bi rad ocenil srečanje. S strani organizatorjev je izlet uspel. V celoti. Skoraj polnoštevilna je bila tudi udeležba upokojencev. Vsi sicer niso prišli. Teh ni nikoli. Razveseljivo pa je, da je bilo na obrazu udeležencev izleta videti le nasmejana lica. Navada je, da se v zapiskih spomnimo tudi tistih, ki so z delom omogočili, da je izlet uspel. Predsednik sindikalne organizacije to- Zato, ker je večina panog izvedljivih v zaprtem prostoru (kegljanje, odbojka, streljanje, namizni tenis in šah) so se zedinili, da morajo športniki načrt uresničiti do 29. novembra letos. Za kritje izdatkov ob predavanjih so sklenili, da bodo zaračunali vodstvom včlanjenih podjetij po 50 din za zaposlenega člana DITSa za vsako predavanje posebej. S tem, res minimalnim zneskom, bi krili izdatke za predavatelja in drugo. Drugih dohodkov društvo skoraj nima, zato je predlog umesten in vreden, da ga vsi sprejmejo. Po podpisu stisk roke .. variš Jože Knep je zbral okrog se-če člane izvršnega odbora in ti so delali za dva. Lahko jim ni bilo, kljub temu je bilo delo dobro opravljeno in brez negodovanja. Glasne zahvale za pozornost od gostov so gotovo priznanje. Kam želite prihodnjič na izlet, je bilo zadnje, kar je vprašal predsednik Knep, preden je skupinam v avtobusih zaželel srečno pot in nasvidenje. Izlet je uspel, vreme je bilo enkratno, kaj vse smo dobili kot ostanek na krožniku pove, da tudi lačen ni bil nihče. Velika večina gostov, to so naši upokojenci pa je rekla, da bi prihodnjič rajše obiskali Logarsko dolino. Tam vreme ni vedno lepo. Tokrat je bil tudi v Jaršah čemeren dan. V Umagu je bilo sončno. Zato, kam, da bo vsem prav! Vožnja, dolga vožnja z avtobusom utruja. Vse, še bolj starejše. To je morda opravičilo ali tolmačenje za izbiro kraja, ki bi bil bližje Jaršam. Nekaterim je bilo v avtobusu med vožnjo tudi slabo. Kadilci v avtobusu so verjetno krivci za to. Kajenje v avtobusih je že nekaj časa prepovedano. Nihče nima pravico dovoliti kaditi. In napak je, kdor to dela s privoljenjem ali brez njega samo zato, ker se ne more vzdržati. Otmar Sklepi samoupravljalcev TOZD Proizvodnja in DS Skupne službe — 19. 7. letos OLAJŠANO ŠOLANJE — Člani delavskega sveta TOZD Proizvodnja so sklenili plačati Marjanu VREB-CU vzdrževalnino v dijaškem domu. Znano je, da Vrebec v zadnjem šolskem letu ni bil uspešen in je takšna oblika pomoči edina, ki mu lahko pomaga naprej. SPREMEMBA V POGODBI. Oba delavska sveta sta soglašala s spremembami v POGODBI O USTANOVITVI PZTI. — Poslovnega združenja tekstilne industrije. Gre za spremembo 28. člena, ki glasi: Združenje stopa v poslovne odnose preko TOZD v svojem imenu in za račun članov (kot komisionar). Združenje lahko nastopa preko TOZD tudi v imenu člana za njegov račun (kot agent), v kolikor član izda pooblastilo združenju. TOZD lahko nastopa v poslovne odnose tudi v svojem imenu, za svoj ali tuj račun, z nečlani. ZAVRNJENA PRITOŽBA. V petek 30. 8. t.l. sta delavska sveta TOZD Proizvodnja in Skupne službe zavrnila pritožbo Janeza in Tončke Bartol j. Pritožila sta se proti zavrnitvi prošnje za dodelitev stanovanjskega kredita. Komisija je prošnja zavrnila z utemeljitvijo, da za fasado, zavoljo nujnejših zahtev, ni denarja. ODOBRENO POSOJILO. Istega dne sta delavska sveta odobrila posojilo prosilki Mariji Černihovski. Za nakup stanovanja so ji odobrili 80.000 din. Utemeljitev: prosilka stanuje v popolnoma neprimernih okoliščinah, zato je ureditev tega vprašanja prednostna. GRADBENI PROJEKT. Za nadaljevanje gradbene dejavnosti nam je potreben gradbeni projekt. Naročili ga bomo, so sklenili člani delavskih svetov, pri Biroju 71 v Domžalah. Predračun za izdelavo projekta je 160.000 din, za celotno investicijo pa 4,000.000 din. ZAMUDNE OBRESTI. Samoupravni organi so potrdili predlog inženirja Avgusta Orehka, šefa komercialnega sektorja, da oprostimo nekaterim kupcem obračun zamudnih obresti. Gre za enajst trgovskih podjetij. SPORAZUM Z ZAGREBŠKIM VELESEJMOM. Za utrditev že tradicionalnega sodelovanja z zagrebškim velesejmom smo pristopili k podpisu ustreznega samoupravnega sporazuma. NOVE ŠTIPENDIJE. Višji stroški na vseh področjih terjajo tudi spremembo po prašanju višine štipendije. Samoupravna organa sta zadevo pretresla in sklenila povišati zneske štipendij na: Letnik šolanja na srednjih šolah na višjih šolah I. letnik 700 din 700 din II. letnik 800 din 800 din III. letnik 800 din 900 din IV. letnik 900 din 1.000 din V takšnih zneskih bodo prejemali štipendijo naši štipendisti, katerim so jo odobrili samoupravni or- gani v Induplati. Nove štipendije bodo prejemali od 1. septembra 1974 dalje. Pomoč jarškim gasilcem Kolektiv Induplati je graditeljem gasilskega doma v Jaršah odobril na začetku del 5.000 dinarjev, kot finančno pomoč. Tedaj so naši predstavniki obljubili še nadaljno pomoč. Na priporočilo tovarišice Tončke Klemenčič so člani delavskih svetov odobrili za jarške gasilce nadaljnih 3.000 dinarjev pomoči. MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA — UVERTURA V 9. KONGRES ZSMS Od 25. 8. do 27. 8. 1974 je bila v Vikrčah pri Ljubljani tretja mladinska poletna politična šola. Organiziral jo je RK ZMS. Udeležilo se jo je okoli štiristo mladincev in mladink iz sve Slovenije, med njimi tudi jaz. Razprava o kongresnih dokumentih je bila glavni namen letošnje poletne politične šole, saj bo 9. kongres ZSMS in ZSMJ v marsičem prelomnica v delovanju mladinske organizacije. V formalnem pogledu bo Zveza mladine spremenila svoje ime v Zvezo socialistične mladine, v vsebinskem oziru pa bo šlo za mnogo več: za spremenjeno organizacijo jugoslovanske mlade generacije, ki bo tesneje povezovala vse interesne in socialne skupine mladih, ki bodo v svoji zgradbi temeljile na delegatskem načelu. Na plenarnih sejah in v delu po komisijah smo razpravljali samo o osnutkih statutov ZSMS in ZSMJ ter o osnutku resolucije. Oba večera je bila javna tribuna. Prvi večer je uvodne misli za razpravo o razvoju gospodarskega plana do leta 1985 podal tovariš Miran Potrč, član predsedstva IK CK ZKS. Nato pa se je razvila živahna diskusija o realizaciji gospodarskega načrta, o kmetijstvu in o problemu financiranja izobraževanja. Drugi večer je uvodne misli podal tovariš France Popit, predsednik Centralnega komiteja ZKS. Govoril je o aktualnih nalogah po kongresih ZKS in ZKJ. Posebej se je zadržal pri poskusih prodora klerikalizma in pri aktualnih nalogah mladine v sedanjem obdobju. V razpravi, ki je sledila, so mladinci postavljali vprašanja o vlogi in prodoru cerkve, šolstvu, razvoju in stanja gospodarstva, organiziranosti ZK in o zunanji politiki. Justi Smerdelj T. Pavlič, P. Burnik in F. Žučko podpisujejo samoupravni sporazum Obiskali smo bolnike Navada je, da v času, ko praznujemo 17. september, dan prevzema podjetja v delavsko upravo, obiščemo naše bolane člane kolektiva. V zapiskih je, da obiščemo tiste, ki so v bolniškem staležu že dva meseca in več. Takšnih članov je bilo tokrat trinajst. Nekaj jih je bilo doma, nekaj pa v bolnici. Vsi, brez izjeme, so bili našega obiska veseli in nam v slovo naročili pozdrave za vse člane v kolektivu, kar s tem izpolnjujemo. Obiskali smo: Marijo ŠINKOVEC — Moravče Kristino ZORMAN — Kamnik Aljza UČAKARJA — Moravče Ivanko URBANIJA — na Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani Štefana BISTANA — v bolnici Rozko JAZBEC — Zagorica Zinko MUŠIČ — Zgornje Jarše Francko GREGORIN — Brdo pri Ihanu Marinko ROKAVEC — v bolnici Mara MAJDIČ — bolnica na Golniku Medtem so že okrevale in so zopet na rednem delu v podjetju: Dorica KRANJC (Zgornje Jarše), Bosilkn SLAVENC (Domžale) in Marija MARKUŽIČ (Preserje). Minka Sitar Mladinci razpravljajo o kongresnih dokumentih V sredo, 4. septembra 1974 ob 14. uri so se v sejni sobi podjetja zbrali mladinci in mladinke iz vseh treh temeljnih organizacij, da bi sodelovali na razpravi o osnutkih statutov ZSMS in ZSMJ ter o osnutku resolucije o nadaljnji vlogi in akciji v izgradnji samoupravne socialistične družbe. Razpravo je vodila predsednica aktiva, navzoča pa sta bila tudi predsednik OK ZMS Domžale tovariš Franc Tekavec in tovariš Franc Žučko, predsednik delavskega sveta TOZD-Proizvodnja. V prvem delu je tovarišica predsednica povedala nekaj besed o namenu in cilju IX. kongresa ZSMS, na kratko razložila razlike med starim in novim statutom. Potem se je razvila razprava o članstvu, o pravicah in dolžnostih mladih v ZSM, o vključevanju in iz- ključevanju iz mladinske organizacije, o volitvah delegatov, o trajanju mandata vodstev bodočih osnovnih organizacij, o vlogi, in pomenu republiške in občinske organizacije in o članarini. Ogledali smo si tudi osnutek resolucije in ugotovili, da je premalo razumljiva in, da so nekatera področja premalo obdelana, zlasti področje vzgoje in izobraževanja, pa tudi problematiki specializiranih organizacij in mladinskem turizmu bi bilo treba posvetiti več pozornosti. V razpravi je o nekaterih problemih spregovoril predsednik OK ZMS Domžale tovariš Franc Tekavec, pojasnil novi naziv mladinske organizacije in odgovarjal na vprašanja prisotnih. Justi Smrdelj Predstavniki in gostje pri podpisovanju samoupravnega sporazuma — Induplati 21. 8. 1974 Janko Cimprič V petek 13. septembra se je na cesti Rova Radomlje z motornim kolesom smrtno ponesrečil naš sodelavec — ključavničar Janko. Zla usoda mu je pretrgala nit življenja v 24. letu starosti. Rodil se je 8. marca 1951 na Homcu. 2e v rani mladosti mu je umrl oče. Mama je poslej skrbela zanj in ga vzgojila v dobrega in vzornega mladeniča. Leta 1965 se je začel v Induplati učiti ključavničarske obrti. Letos se je izučil tudi za žerja-vovodjo. Janko Cimprič je bil član sveta organizacijske enote vzdrževanja, član predsesdtva aktiva mladih delavcev v Induplati, član odbora delavskega sveta delovne organizacije Induplati za šport in rekreacijo, član društva za šport in rekreacijo Partizan Jarše, član delegacije skupnih služb Induplati za občinsko skupščino Domžale. Prosti čas je posvetil delu v mladinski organizaciji, kjer je opravljal mentorska dela. Sicer pa je gojil kolesarski šport in rad pohajal v planine. Bil je tudi fotoamater. Spomine na dogodke je beležil na celuloidni trak — fotografiranje je bilo sploh njegov hobby. Bil je vesele narave in še-gav. Okolici je delil le nasmeh in bil vedno pripravljen pomagati. Največ ljubezni je vračal svoji mami, ki jo je zelo spoštoval in cenil. Potem se je zgodilo tisto najhujše. Vesel in razigrane volje se je s svojim jeklenim konjičkom odpeljal v gluho noč. Šel je na pot brez povratka. In, nastopil jo je brez slovesa. Prijatelji, sodelavci in znanci smo ga v ponedeljek 16. septembra popoldne spremili k zadnjemu počitku. Na Homcu je njegov grob, njegov lik pa je živ med nami in tega bomo ohranili v lepem spominu. PROIZVODNJA IN KVALITETA V AVGUSTU 1974 V tkalnici smo zabeležili najslabši rezultat letos Poroča inženir Jeraj Proizvodni obrati so delali v predvidenih izmenah; le v tkalnici je tretja izmena popolnoma izpadla (izstop tkalcev, kateri naj bi delali v nočni izmeni). Količinska proizvodnja je bila v vseh obratih, razen v predilnici slabša kakor predhodne mesece za edini objektivni razlog za slabši količinsko proizvodnjo v avgustu bi lahko šteli izredno vročino, katera je negativno vplivala na produktivnost. Oskrba s surovinami, prejo in pomožnim izdelavnim materialom je bila zadovoljiva. Res je, da je primanjkovalo določenih barv, vendar posebnih zastojev ni bilo. Posamezni proizvodni obrati so dosegali v avgustu sledeče rezultate: Predilnica je izpolnila mesečni plan z 95,6%. V primerjavi z avgustom 1973 je izdelala za 7,9 % več preje. V 8 mesecih pa je izdelala TISKARSKI ŠKRAT V septemberski številki Kono-plana smo pri objavi RAZPISNE KOMISIJE pomotoma izpustili ime in priimek predsednika te komisije. Predsednik razpisne komisije je tovariš INGO PAŠ, diplomirani pravnik. Prizadetega in bralce prosimo za dobrohoten sprejem te dopolnitve. TT , Urednik POZNA OBJAVA Razgovor z vodjo INDUPLATI-TOZD Industrijska prodajalna tovarišico Marijo MALE2EVO sem imel 10. julija letos. Ob tej priliki sem mojo sogovornico slikal vendar slike nisem dobil v željenem času, zato sem razgovor z naslovom PROMET V TRGOVINI JE ZELO DOBER objavil šele v septemberski številki Konoplana. Nekateri odgovori tovarišice Maleževe so medtem zastareli. Gre za odgovor, kjer pravi Maleževa: ... ter priprava in sprejem statuta naše TOZD in drugih listin. Bralce dopolnilno obveščamo, da je TOZD Industrijska prodajalna medtem statut že sprejela. Lipovšek za 16,3% več preje kakor v preteklem letu. Problem v predilnici je v manjših partijah, večkratnih menjavah in ozkem grlu v predilnici. S pričetkom barvanja preje doma, bo odpadlo predenje barvne preje, s tem bodo predilniške partije avtomatično večje in rezultat produktivnosti bo moral biti bistveno boljši. Poleg tega bo potrebno s spremembo organizacije dela izkoristiti vse notranje rezerve. Sukalnica preje je zaradi izvoza bomb. sukane preje izpolnila mesečni plan s 163,3%. V primerjavi z letom 1973 pa je izdelala za 7,3 % manj raznih sukancev. Tkalnica je izpolnila mesečni plan v t. m. — 87,6 %, m2 — 84,1 %, in v 000 votkih 100,1%. To je najslabši rezultat v letošnjem letu. Ce primerjamo proizvodnjo z letom 1973 je tkalnica izdelala surovih tkanin v t. m. — 98,3%; m2 — 96,7 % in zatkala votkov za 9,7 % več kakor v preteklem letu. Slabši rezultat je tkalnica dosegla zaradi popolne ukinitve nočne izmene, katera pa je bila predvidena z letnim planom. Zastoji so bili normalni glede na pretekle mesece. Zato lahko iščemo vzroke močnemu padcu produktivnosti v pogojih dela (vročina) in pa v zelo visokih izostankih z dela. Ta problem bom obravnaval posebej. Oplemenitilnica je mesečni plan izpolnila z 92,3 %. V primerjavi z letom 1974 pa je oplemenitila 97,3% tkanin. Ta odstotek nam pove, da ima oplemenitilnica slabši rezultat, kakor tkalnica, kljub temu, da gre v proizvodnjo opleme-nitilnice tudi pollaneno platno, katero uvaža. Končni rezultat je močno naraščanje nedovršene proizvodnje. S tem pa so vezane obratna Umag — zadnji večer sezone 1974 sredstva, katerih nam že brez tega problema, primanjkuje. Konfekcija je izpolnila mesečni plan z 81,4 %. Vzrok slabi izpolnitvi mesečnega plana je v tem, ker je precejšnje število šotorov ostalo v nedovršeni proizvodnji. Manjkale so samo določene faze, oziroma deli. To naj bi sicer vplivalo na boljši rezultat v septembru, vendar ostaja problem nedovršene proizvodnje še naprej nerešen. V primerjavi z letom 1973, merjeno v Nh, je obrat konfekcije z oddelkom v Pečah izdelal za 21,7 % več izdelkov. Kvaliteta surovih, in s tem tudi gotovih tkanin, je v ponovnem upadanju in to predvsem v grupi sintetičnih tkanin. V tej grupi je bilo samo 85,76% I. kvalitete in kar 4,68 % IV. kvalitete tkanin. Vzrok v poslabšanju kvalitete ni v slabši kvaliteti preje, ampak so subjektivni vzroki. To sklepam iz tega, ker so določeni masovni artikli, tehnološko najlažji za tkalnico, pri dnu kvalitete. To so: 3203/160 — 84,8%; 3204/140 — 86%; 3234/160 — 71,5%; 3167/120 — 70%; 3167/140 — 84%; 3167/150 — 84%. Pri art. 3198/120 smo dosegli 88% in pri 3218/140 — 96 % I. kvalitete. V surovih tkaninah je bilo 90,8 % I. kvalitete; 4,67 % II. in 1,54 % III. ter 2,99 % IV. kvalitete. Tako je bila kvaliteta v avgustu, poleg meseca marca, naj slabša. Zaradi tkalskih napak je bilo 78,65% II- kval., 91,76 »/o III. kval. in 96,45 o/o ali 7.747 t.m. IV. kvalitete. Ta analiza nam pove, v katero smer moramo vlagati napore, da bomo v kvaliteti dosegli boljše rezultate. Skupen problem zaradi vezave obratnih sredstev pa je v izredno visoki nedovršeni proizvodnji, več ali manj v vseh obratih. Naša skupna naloga je, da v čimkrajšem času znižamo stanje nedovršene proizvodnje na raven normativnih in s tem razbremenimo obratna sredstva. V avgustu se je močno odrazil še en problem: skupni izostanki z dela. Verjetno je potrebno tudi tu iskati vzroke za slabšo proizvodnjo v avgustu. Po posameznih obratih so se skupni izostanki gibali od 19,45% v predilnici do 27,16% v konfekciji. Redni letni dopusti so bili koriščeni 12,43 % v predilnici do 16,4% v konfekciji, oz. 17,61% v Pečah. Ti procenti nam povedo, da so bili v avgustu dopusti izredno visoki. Kljub temu pa je še vedno precej dopustov neizkoriščenih. Po analizi je ugotovljeno, da koriščenje rednega dopusta ni potekalo od januarja meseca, ampak je bilo več ali manj skoncentrirano v poletne mesece. To pa bo naša naloga za leto 1975 in sicer planirano in enakomerno koriščenje rednega dopusta vsaj približno skozi celo leto. Zopet smo se videli! Kaj praviš, ali se nas bodo letos kaj spomnili, ko pa tako slabo kaže! Draginja, pa težave z materialom; denar izgublja na vrednosti, pa razne dajatve in potres na Kozjanskem; vse to smo premišljevali, kadar smo prišli skupaj z upokojenimi sodelavci. Vsi smo bili veselo presenečeni, ko smo dobili vabila, da gremo 12. septembra v Umag. Udeležba je bila zelo velika, kar je znak, da se stari sodelavci radi vidimo in pomenimo, kako je bilo včasih. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno tako, da smo v Postojni prišli iz megle na sonce, kar je še bolj povzdignilo dobro razpoloženje. Sicer pa sta nam Lado in Pepca tako lepo stregla. Že na poti proti morju smo dobili bonbone, pa še za dušo privezat brinovček ali pelinkovec, kar je kdo izbral. Ko smo prišli pred naš dom v Umag nas je sprejel tovariš direktor. Vsakemu je voščil dobrodošlico. Tovariš Otmar je povedal razpored potrežbe in kako se bomo vozili domov, da bo vsak čim bliže svojemu domu. Stane nas je s svojimi dekleti pogostil z osvežilno pijačo in odličnimi sendviči. Ljudje so se sprostili. Nekateri so se šli kopat, drugi so si šli ogledati parke in hotele. Nekatere pa so šle nabirat maline, šipek in brinjeve jagode za zdravila. Vsak je dobil svojo družbo. Kosilo je bilo kot na ohecti. še torto smo dobili in kavico po dobrem kosilu. Kar prehitro je mineval čas in že so nam delili popotnico. Vsak je dobil pečenega odojka in sadje. Veseli in trudni smo bili že ob deveti uri doma, kdor je bil od daleč, tega je Nace peljal do doma. Sploh je uvidevnost in pozornost do nas res pohvalna. j,kdh,npa - sea Za vse se lepo zahvaljujem za to lepo presenečenje. Oddolžiti se z drugim ne moremo kot z željo, da bi vsem, ki ste nam pripravili tako lep in prijeten dan tudi zanamci pripravili enako, ko boste na stara leta šli iz tovarne. Celotnemu kolektivu za vse naj-lepša hvala. Sodelovanje Partizana Jarše in mladinskega aktiva Preserje Pri zbiranju starega odpadnega papirja v krajevnih okoliših Jarš in Preserij se je obneslo sodelovanje med iniciatorjem akcije športnim in telovadnim društvom PARTIZAN JARŠE in med vedno aktivnejšim MLADINSKIM AKTIVOM PRESERJE, člani Partizana so obvestili prebivalce o datumu in času akcije ter o prevozu, mladinci pa so spremljali vozili in nakladali pripravljeni papir na kombi (glej sliko!). Kljub zelo slabemu vremenu v petek 7. septembra (to je bila letos že druga akcija) so zbrali 1.150 kilogramov starega papirja in ga prodali Papirnici Količevo. Izkupiček sta si razdelila Partizan in Mladinski aktiv v enakih deležih. WN/VW\/'A/WWWW\A^V\AA/W'7WVWV‘yWVVWWWWVWWWWWWVsA/ ŠAHISTI! Vsak torek od 15. do 19. ure je redni igralni čas. Dobimo se v prostoru strelišča v Jaršah. Vsak prvi torek v mesecu bomo igrali brzoturnir. Pridite v čimvečjem številu! PARTIZAN JARŠE Šahovska sekcija VWWV.AAAAAAAAAAA/VyWV\AAAAAA/'yWWWVWWWWWWWWWNAAAAčy Naši športniki na Duplici Ob priliki proslav za 70-letnico obstoja podjetja STOL Kamnik so bila razna športna tekmovanja. Nastop naših tekmovalcev je treba pohvaliti le glede številnosti. To pa ne zmanjšuje starega rekla: važno je sodelovati . . . Kljub dežju, ki je v noči od petka na soboto 20. in 21. septembra močno padal, so se naši tekmovalci in tekmovalke polnoštevilno udeležili tekmovanj v počastitev 70-let-nice STOLa. Organizacijske priprave, prevzelo jih je naše športno in telovadno društvo Partizan, so bile pravočasne in jasne. Ta uvodna ugotovitev ni razlog za presenetljivo slab uspeh naših športnikov. Boljše, za rezultat, ki bi bil lahko boljši ob možnosti priprav na tekmovanja. Pohvaliti velja naše ženske tekmovalke. Nastop Mije POŽARjeve v kegljanju je zavidljiv. Njeno prvo mesto v posamični oceni je seveda odločilno prispevalo k osvojitvi prvega mesta za našo žensko vrsto v kegljanju. Poleg zmagovalke so v moštvu nastopile še Vesna Maravič in Slavi Gerbec. Od ostalih so osvojili drugo mesto še balinarji v sestavi moštva Sine Jenko, Stane Rode, Janez Grčar in Otmar Lipovšek. V ostalih športnih disciplinah so naši dosegli naslednja mesta: Šah odbojka m streljanje m streljanje ž kegljanje m 3. mesto 3. mesto 3. mesto 6. mesto 5. mesto Razveseljivo je, da je med nami tako veliko športnikov. Za nastop z boljšimi nasprotniki pa se bodo morali vsi boljše pripraviti. Nenehni nastopi z vedno istimi nasprotniki pa uspevajo, če tekmujeta samo dva je eden predzadnji. To je hudo, če je vedno na tem mestu. V vrstah naših športnikov je dobrodošel vsak, ki želi v športnem srečanju pokazati svoje znanje. Včasih pa je treba misliti tudi na ime. Takrat je uspeh, dober uspeh, dobrodošel. Lipovšek ŠPORTNE IGRE ZA 17. SEPTEMBER NOGOMET Nogometna enajsterica Indupla-ti se že nekaj let nazaj bori z finančnimi in organizacijskimi težavami. Zadnja uvrstitev je najbolj odraz teh ugotovitev. Letos je moštvo močno pomlajeno saj je odšlo nekaj dobrih igralcev k Radomlja-nom nekaj pa v Domžale. Novemu strokovnemu in organizacijskemu vodji nogometašev In-duplati tovarišu Stanetu SKOKU se je posrečilo moštvo konsolidirati in, kljub nekaterim pomislekom, zaigrati v prvem kolu. Na domačem igrišču so imeli v gosteh enajsterico iz Grosupelj in po mlačni igri so zaigrali 2:2. Poraz bi bil tudi realen, iz že navedenih razlogov pa štejemo rešitev točke kot velik uspeh in spodbudo za nadaljne nastope. STRELCI ZA 17. SEPTEMBER Strelci so se za počastitev tovarniškega praznika pomerili v streljanju z malokalibrsko puško na 50 metrov. Položaj: leže; oddanih strelov: 20 + 3. Strelišče v Kamniku. Vreme zelo primerno. Datum: petek, 13. septembra popoldne. Vodstvu tekmovanja se je prijavilo 24 strelcev, ki so predstavljali 8 ekip. Ekipni rezultati so naslednji: I. ekipa tkalnice (440 krogov) II. ekipa tehnične službe (404 kroge) III. ekipa uprave (362 krogov) Med posamezniki so bili najboljši: 1. Miro Šimic (171 krogov od 200 možnih) 2. Franjo Rihtar (170 krogov) 3. Albin Hribar ml. (159 krogov) 4. Nace Uršič (149 krogov) 5. Ivo Sešek (140 krogov) M. Šimic Induplati, september 74 pomagali smo si z lokomotivo. ODBOJKA Upravni odbor PARTIZANA JARŠE je na dveh zadnjih sejah zahteval priglasitev odboj kašev in drugih v ustrezne tekmovalne lige. Odbojkaši so najhitreje uredili zahtevane formalnosti in tako nastopajo sedaj v 2. republiški odbojkarski ligi. Za nasprotnike bodo imeli igralce iz Krope, iz Kamne Gorice, iz Bohinja. Iz Žužemberka, iz Mokronoga, iz Trebnjega, iz Škofje Loke in iz Ljubljane. Z nastopom v ligi, čeprav najnižji, bodo imeli igralci precej dela. Razen treh so vsi že starejšega letnika. Njihova prva naloga bo zatorej pomladiti vrste igralcev odbojke in z mladimi močmi poseči v boj za boljše uvrstitve. Mladinci iz Preserij so pokazali za to precej zanimanja. Treba jih bo sprejeti in jih vključiti. Športniki (in bodoči športniki) so vedno dobrodošli! V prvem krogu so se naši igralci srečali z moštvom iz žužem-berga in tekmo izgubili z rezultatom 3:0. Drugič so se pomerili z Ljubljančani in zopet tekmo izgubili s 3:0. Potek prve tekme nismo videli. Na drugi tekmi pa sem bil s številnimi navijači za domače moštvo. Vseeno ni šlo. Eden od igralcev je po tekmi lepo in pametno komentiral poraz. Rekel je, nasprotnik ni bil tako močan, kot to kaže rezultat pač pa smo mi bili zelo slabi v igri. Manjka nam moči. V zadnji tretjini nam zmanjka sape. Ne gre več. Izhod je le v še bolj povzetem treningu. In v vodji, ki bi ne bil igralec. Vse druge pogoje za igro imamo. Kot gledalec se pridružujem temu komentarju s pripombo, da upoštevamo še nujo po pomladitvi našega odbojkarskega moštva. NAMIZNI TENIS V soboto 14. septembra so počastili tovarniški praznik tudi igralci namiznega tenisa. Pomerili so se ekipno v medobratnem tekmovanju in za posamične uvrstitve. Z udeležbo smo zadovoljni; nastopilo je pet ekip (tkalnica, kotlarna, obrat za vzdrževanje, oddelek za kovinske konstrukcije in iz uprave). Igrali so na izpadanje vse do finalne igre. Celotno tekmovanje je potekalo v fair, toda ostri igri. Morda igre po kvaliteti niso bile na visoki ravni, zavoljo velike izenačenosti v kvaliteti igralcev pa so bile do konca napete. Kotlarna je osvojila prvo mesto med ekipami. Igrali so Marjan PIPAN, Tone JURANČIČ in Mauric GROŠELJ. Druga je bila ekipa uprave (Rajko KAVČIČ, Breda KUR-ZWEIL in Brane ZUPAN). V posamični uvrstitvi je zmagal Rajko KAVČIČ, pred Janezom Koželjem, Marjanom Pipanom ter Marjanom Zupanom itd. Z igrami v namiznem tenisu so športniki primerno počastili tovarniški praznik. Rajko Kavčič SLABA UDELEŽBA KEGLJAČEV Tekmovanje v kegljanju je v soboto 14. 9. obiskalo le malo igralcev. Med šestimi ženskami je bila najboljša MIJA POŽAR (179 podrtih kegljev), Vesna Maravič je bila druga in Angelca Pečjak tretja. Med enajstimi moškimi tekmovalci je zmagal Tone PAVLIČ z 202 podrtima kegljama, drugi je bil Dane Andromako in tretji (z enakim rezultatom kot Andromako) Marjan Zupan. IZID ŽREBANJA REŠITEV KRIŽANKE »17. SEPTEMBER« Do 25. septembra je uredništvo prejelo 132 rešitev. Izrebani so bili: 1. nagrada — 250 din — prejme Breda KURZWEIL 2. nagrado — 150 din — prejme Miro ŠIMIC 3. nagrado — 100 din — prejme Lina SITAR 4. nagrado — 50 din — prejme Mina SITAR 5. nagrado — 50 din — prejme Dušan PIRŠ Izžrebani reševalci dobijo na- grade na blagajni podjetja. Nagrade zastarajo 14. novembra 1974. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: TROMBOCIT, RAZNOLIKA, IKO, RETOR, NINO, CINO, PIJ, RE, RAK, EPOLETA, ATENKA, GOTOVINA ,EH, OTOK, LVOV, TIVAT, SLIKA, JAK, PIKA-DOR, O, US, IBAR, CAR, VARNOST, ŠIRINA, SORA, VIR, CL, SOCERB, OSVETA, EOL, SANI, AGA, NIT. R-D in R-D-Z večja! POROČILO ZA AVGUST 1974 Izračun vrednosti točke za III. Poprečno izplačani osebni doho- trimesečje 1974 je isti kakor v II. dek s sa TOZD Proizvodnja in DS tromesečju in sicer 0,018 din. Skupi menil ie službe se ni bistveno spre- Odstotek za izračun menjajočega in je znašal din 2.563,88. dela osebnih dohodkov: R-D = 10 %, R-D-Z pa 7 %. Distribucija OD po izplačilnih mestih: Razred _j g o. ti ti d E 9 O d o cj v5 3 w‘ a 3 1300—1500 4 1500—1700 1 4 1700—1900 5 5 l 14 1 1900—2100 11 17 13 8 44 1 10 2100—2500 34 71 119 28 115 5 3 40 2500—3000 15 21 37 17 35 11 5 71 3000—3500 3 4 15 8 5 2 1 31 3500—4000 4 1 1 12 4000—4500 2 4 6 4500—5000 1 1 1 1 11 5000—5500 1 5500— in več 2 10 74 119 191 63 218 20 16 198 Najnižji OD 1423 1854 1945 1838 1505 1994 2400 1870 Najvišji OD 5081 4631 4606 4550 3838 3887 6251 7269 Povprečni OD 2305 2349 2461 2526 2270 2667 3560 3135 OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi: 1. Strnad Daniela, previjalka v predilnici, vstopila 2. 9. 1974. 2. Lipovšek Marija, šivilja, vstopila 2. 9. 1974. 3. Osolnik Slavka, šivilja, vstopila 2. 9. 1974. 4. Klobčič Pavla, šivilja, vstopila 2. 9. 1974. 5. Ručigaj Milena, saldakontist, vstopila 2. 9. 1974. 6. Tavčar Franc, mojster v težki konf., vstopil 2. 9. 1974. 7. Orel Anton, tekst, tehnik, vstopil 2. 9. 1974. 8. Roglič Rudi, del. v obr. kov. konst., vstopil 4. 9. 1974. 9. Peterka Anton, kovinostrugar vstopil 6. 9. 1974. 10. Volčini Rudolf, mikanje, vstopil 9. 9. 1974. 11. Peterka Marjan, dvor. delavec, vstopil 9. 9. 1974. 12. Vidakovič Tomislav, prevoz materiala, vstopil 12. 9. 1974. 13. Svetec Stanislav, operater v EOF, vstopil 10. 9. 1974. 14. Vidergar Marjan, strojni ključav., vstopil 16. 9. 1974. 15. Zaman Peter, del. v sklad., vstopil 16. 9. 1974. 16. Kovač Edita, tkalka, vstopila 23. 9. 1974. 17. Klopčič Marica, del. v konf., vstopila 24. 9. 1974. ZAHVALA V hudi nesreči se je v domačem okolju smrtno ponesrečil JANEZ JAŠOVEC Znancem in prijateljem in posebej sodelavcem iz oplemenitilnice se želimo s tem najtopleje zahvaliti za rože in za izraze sožalja. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Radomlje, septembra 1974 sin Ivan in ostalo sorodstvo Remontna dela v kotlarni ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega in nepozabnega sina JANKA CIMPRIČA sc iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu INDUPLATI Jarše, za so-čustovanje ob tako tragičnem dogodku, za darovane vence, za denarno pomoč, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi, mnogo prerani, zadnji poti. Posebej se zahvaljujem predsedniku sindikalne podružnice in predsedniku mladinske organizacije, za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Njegova žalujoča mama Vida Cimprič ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dobrega ata JERNEJA NOVAKA se najiskreneje zahvaljujemo delovnemu kolektivu in sindikalni organizaciji INDUPLATI za cvetje in izraze sožalja. Posebej hvala vsem, ki ste našega ata spremili na njegovi zadnji poti. Domžale, septembra 1974 Novakovi Izstopi: 1. Zabavnik Franc, elektrikar, upokojen 31. 8. 1974. 2. Kyrinov Milena, pom. moj. v konfekciji, izstopila 31. 8. 1974. 3. Budaji Stevan, tkalec, izstopil 7. 8. 1974. 4. Ristič Božidar, tkalec, izstopil 7. 8. 1974. 5. Bastijus Nikola, tkalec, izstopil 13. 8. 1974. 6. Jene Janez, del. v prejemarni, izstopil 2. 9. 1974. 7. Bašič Nesimka, previjalka, izstopila 6. 9. 1974. 8. Hribar Anton, ključavničar, izstopil 7. 9. 1974. 9. Kokalj Milan, ključavničar, na odsl. vojaškega roka 10. 9. 1974. 10. Kokalj Karol, elektrikar, na odsl. vojaškega roka 10. 9. 1974. 11. Dimc Branko, maz. strojev, na odsl. vojaškega roka 10. 9. 1974. 12. Klančar Valentin, ključavničar, na odsl. vojaškega roka 10. 9. 1974. 13. Vozel Tomaž, del. v sklad, preje, na odsl. voj. roka 10.9. 1974. 14. Cimprič Janko, ključavničar, smrtno ponesrečil 13. 9. 1974. 15. Previnšek Draga, del. v konfekciji, izstopila 13. 9. 1974. 16. dipl. ing. Vidovič Višnja, tekst, inženir, izstopila 21. 9. 1974. Izdaja v 1000 Izvodih delovna organizacija tovarne INDUPLATI JARŠE. Odgovorni urednik Otmar LIPOVŠEK. Člani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, Marica JERMAN, mg. Jože KLESNIK, Cilka MRD2ENOVIC, dipl. mg. Branko NOVAK, dipl. Ing. Avgust OREHEK, dipl. lur. Ingo PAS, dipl. Ing. Janez PEZDIR, dipl. mg. Boža POGAČNIK, Ivo SESEK, Majda ŠKRINJAR, Ing. Janko UKMAR In Ing. Lado ZABUKOVEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti, direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za Informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).