26. štev. V Kranju, 25. junija 1904. V. leto. G0R6JO6C Političen in gozdarski lisi. Vabilo na narocbo. «GORENJEC > stane za celo leto samo 4 K. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Nazaj v cerkev! vi. Dogodki, ki smo jih popisali v splošnem obsegu v zadnjih dveh člankih z zgornjim naslovom, so kolikor toliko znani že tudi «Gorenjce v i m» bralcem, vendar smo jih še enkrat poklicali v spomin, da bi zlasti naše kmetsko ljudstvo, ki ga še najhuje drži v svojih krempljih in tišči k tlom rimski klerikalizem, lože razumelo opravičeni odpor in boj vseh poštenih, domoljubnih in rodoljubnih ljudi proti klerikalnim stremljenjem in da bi to ljudstvo izprevidelo, kako neumno in škodljivo je zanje to, da se da voditi in se še samo slepo bori za svoje najhujše zatirali.', ki so se mu vsilili za vodnike pod sleparskim imenom katoliško-narodne ali krščansko-socijalne stranke. Ta stranka ni niti narodna niti krščanska in niti socijalna, ampak, kakor jo izdajajo njena dejanja, ravno nasprotna temu, kar uči in obeta svojim zaslepljenim pajdašem. Ona je rimsko-klerikalna in taka bode v bistvu tudi ostala, dokler bode imela v nižjih ljudskih slojih zadostno število slepo udanih privržencev za nasipanje njene nenasitne bisage in za volitve njenih spekulativnih kandidatov. C as ozdravlja srčne in telesne rane in tako upamo, da bo počasi ozdravil tudi naš slovenski narod hude klerikalne bolezni. Brez spretnih in požrtvovalnih zdravnikov, to je nositeljev narodno-naprednih idej, pa bi se to seveda nikdar ne zgodilo, ampak bi naš narod kmalu zbolel na smrt vsled klerikalnega zastrupljenja ter se potopil v valovih nemške in laške povodnji. V zadnjih časih so se začeli klerikalci pri nas kakor tudi drugod posluževati izvanrednih sredstev in pripomočkov, da bi se kot stranka še nadalje obdržali na dosedanjem vrhuncu svoje moči in oblasti, kakor smo to že dokazali v dosedanjih člankih in kakor hočemo še premišljevati v naslednjih odstavkih. Vse te klerikalne izvanrednosti pa so slaba znamenja na klerikalnem obzorju in kažejo, da so se začeli stebri rimskega klerikalizma sumljivo majati na vseh krajih in koncih. To je moral spoznati tudi sedanji papež Pij X., in to spoznanje mu je rodilo bridko zavest, da je sedanje propadanje rimskokatoliške cerkve zakrivila edinole njena slaba in nevredna politikujoča duhovščina s svojimi raznovrstnimi hudobijami in pohujševanjem. Da pa bi se take grdobije med katoliškimi duhovniki zatrle in da bi se duhovniki bolj brigali za cerkvene in verske reči, izdal je sedanji papež ukaz z imenom «Moiu proprio*, v katerem je zapovedal vsem katoliškim duhovnikom, katoliškim društvom in družbam, kako imajo živeti, se varovati vsake sovražnosti in psovanja v dotiki z nasprotniki, navaja, kake dolžnosti imajo vsi katoliški časnikarji in prepoveduje vsem katoliškim duhovnikom in strankam vsako politiko vanje in vmešavanje v posvetne zadeve. Konečno pa še strogo zapoveduje v svojem ukaza, da se mora isti natisniti v vseh katoliških listih in razobesiti v vseh katoliških društvih. Ta najnovejši papežev ukaz, ki je imel namen spoditi politične duhovnike nazaj v cerkev in zakristijo ter s tem zopet pridobiti izgubljeni ugled in moč rimskokatoliške cerkve, je bil izdan splošno za vse krščanske pokrajine, nekatere točke pa se še posebej nanašajo na Italijo, kar je v ukazu izrecno povdarjeno. Ž njim pa se vsem političnim duhovnikom in njihovim spekulativnim pomočnikom, ki jim je donašala njih nekrščanska politika velikanske dobičke in vsakovrstne zemeljske naslade, zadal zelo hud udarec. O joj, kaj bo, ako ne bodo odslej več smeli skubsti in slepariti nevednih ljudi ter se zabavati ž njimi na katoliški podlagi! Posebno kranjskim klerikalcem, ki jim zori leto za letom tako bogata klerikalna žetev, kakor menda nikjer drugje na katoliškem svetu, je postajalo kar slabo, ko jih je začel « Slovenski Narod» poživljati, da naj priobčijo v svojih listih papežev ukaz in da naj se ravnajo po njem. Za priobčitev papeževega ukaza pa se naši klerikalci iz tehtnih razlogov kar niso mogli odločiti. Kaj njim mar papež, ako veleva kaj takega, kar bi jim bilo v telesno škodo! Glasilo ljubljanskega škofa je sicer prineslo posamezne odlomke, kateri se niso zdeli nevarni voditelju kranjskih klerikalcev, a celega ukaza, kakor je zapovedal papež, nikakor niso hoteli obelodaniti, ker so se bali, da bi potem tudi «naše dobro verno ljudstvo* tako ne obsodilo in zavrnilo 'katoliškega delovanja* svojih «prečastitih> voditeljev kakor je to storil s svojim ukazom papež, ki imenuje grdobije nevrednih političnih duhovnikov in njih pomočnikov — smrad iz pekla! II. zle t slovenskega Sokolslva ▼ Ljubljani v dneh 16., 17. in 18. julija 1904. Naše priprave. Ko nam je došel oklic ljubljanskega Sokola, da naj se slovenska sokolska društva snidejo na velikem sestanku v Ljubljani, nismo se zbali velikih priprav in zaprek, ampak računaje na narodno, sokolsko zavest svojega članstva smo se z navdušenjem lotili sokolskega dela. Dasi pri večini članstva nismo našli one opere, katero smo pričakovali, nas to vendar ni storilo malodušne, ampak še vstrajnejše smo se oprijeli zapričetega dela tako odbor kakor tudi vaditeljski zbor. Že na letošnjem občnem zboru je poživljal načelnik člane k večji marljivosti in rednosti, opozarjal je člane-netelovadce, da jim ne bode privoljena udeležba ob tem sestanku v slučaju, da ne bodo pohajali redno v to določenih ur za koračne vaje. Da bi prireditve druzih društev ne ovirale telovadce pri vežbanju, sklenil je odbor v IV. seji dne 29. aprila naprositi vsa druga narodna društva v Kranju, da slavnosti do ljubljanske kolikor mogoče omeje. V V. odborovi seji dne 6. maja se je izvolil poseben agitacijski odbor (G. Eržen, M. Fock, E. in J. Sajovic), kateri naj bi poagitiral med članstvom, da si še nekaterniki omislijo sokolske obleke ter se udeleže slavnosti. V svoji VI. seji dne 21. t. m. pa je odbor sklenil: 1.) Da omogočimo v Ljubljani kakor mogoče številen nastop, privoljujemo za sedaj izjemoma udeležbo pri II. sokolskem zletu tudi onim članom, kateri se v četrtek zvečer, t. j. 16. t. m., niso udeležili iz praznih, ničevnih vzrokov vežbanja redovnih vaj, ako se bodo istih o d s 1 e j redno udeleževali, kar velja tudi vsem drugim. In Vam bodi zadnja beseda! — Omenjali smo poprej sklepa v istem smislu, omenili agitacijski odbor, kateri je nekaterim osebno naznanil dotični sklep in jih pozval, da naj pomnože naše vrste, a vse to brez posebnega vspeha. Bratje, tam, kjer vas kliče dolžnost na delo sokolsko, ni treba pravemu Slovencu verige in različnih škripcev, da ga privzdignejo na pot dolžnosti, ni treba prošenj, po- PODLISTEK. Mandžurija. Mandžurija, sedanje torišče ljutih in bodočih še lju-tejših bojev med Rusi in Japonci, ali, kakor smemo reči, med belo in rumeno pasmo, meri okrog 9390 Mm3 in šteje nad 8 milijonov prebivalcev. Pretaka jo mogočni veletok Amur. Ob levem bregu Amurja ležeči del vzela je Rusija v posest že leta 1860. V novejšem času pa je «zasedla» tudi skoro ves ostali del na desnem bregu Amurja in nikakor ni dvoma, da bi ga še kedaj izpustila iz rok. Rusija potrebuje za kulturni in narodnogospodarski razvoj svojega velikanskega posestva v severnej Aziji proste poti do Tihega morja in ob tem dobrih pristanišč. In zaradi tega mora prodirati in prodira nezadržno iz Sibirije proti jugovzhodu. V tem stremljenju sta se srečali z mlado, čilo Japonsko, in do boja je moralo priti med tekmovalkama, čiju poti — naravnost nasprotni — se strinjata v južnej Mandžuriji in Koreji. Menda bode korejski slabotni vladar kedaj s svojo deželo plačeval račun za prepir med sovražnima sosedama. Vže so pila mandžurska in korejska tla slovansko kri in se je od nje rudečilo veliko morje, in to je bilo seme, iz katerega bode vzklila nova slava in nova moč slovanske Rusije in vsega Slovanstva. Mandžurija je dobila svoje ime od svojih stanovalcev Mandžu, ki so panoga številnega plemena Tunguzov. Njih prvotna domovina je vzhodna Sibirija. Mandžu ali Mand-žuri so lepe postave, krepki in vitki, hrabri in verni. zivov, vsak pride sam od sobe med nas, vsaj je tam njegovo mesto. 2. ) Odhod iz Kranja se določi na soboto 16. j u-I i j a popoldne s četrtim vlakom. Člani, kateri se hočejo udeležiti v ponedeljek 18. julija izletov n a B l e d, v P o s t o j i n o i n T r s t, se morajo do 10. julija javiti tajniku. — Izlet v Trst pri rele Cehi s posebnim vlakom, med po tom a izstopijo v Posto iini. 3. ) Odbor naprosi vsešefe in mojstre, da oproste uslužbence, kateri bodov Ljubljani nastopili vsokolski obleki,že v soboto, 16. julija popoldne iz službe, tako da se bodo ob 3. uri popoldne popolnoma pripravljeni na odhod. 4. ) Odbor preskrbi do konca prihodnjega tedna p o-trebna prenočišča v skupnem hotelu. Člani, kateri ne bodo stanovali v skupnem hotelu, morajo naznaniti svoja prenočišča z natančnim naslovom načelniku. —Ako kdo želi imeti sam svojo sobo, naj to takoj javi tajniku. 5. ) Za izključenegajesmatrativse člane, kateri se bodoopazilizaslavnostnegaizpre-voda med gledalci. — Torej pridno k koračnim vajam, da Vam bode dovoljena udeležba pri sprevodu, sicer ... Marljive so priprave naših telovadcev, posebno tekmovalcev. Imeli smo že dve poskusni tekmovalni telovadbi, kateri ste izpali še precej ugodno. Postavili bo-demo v Ljubljani dve tekmovalni vrsti, jedno v višjem in jedno v nižjem odddelku. Pri javni telovadbi pa bode nastopilo 5 vrst po 7 telovadcev. Naj omenimo še pohvalno par starejših telovadcev, kateri se udeležijo javne telovadbe, naj bi bili drugim v izgled, sploh naj bi se vsi člani ravnali po telovadcih ter se vsaj v jednood-stotnem razmerju proti njim udeleževali priprav. Marljivim telovadcem pa: Le tako naprej! Na zdart Udeležba druzih Slovanov. Cehi so dosedaj prijavili nekaj črez 1500 udelež-nikov-Sokolov. Sploh vlada pri njih veliko večje zanimanje za to slovensko slavnost kakor med Slovenci sa- Leta 1643. vdrli so v kitajsko cesarstvo in si osvojili velik del istega. Ko so prodrli celo do Pekinga, obesil se je kitajski cesar Vajcong (Whayt-Song) iz rodovine Ming-ov. Ž njim je izumrla zadnja domača vladarska rodovina Kitajcev. Hrabri Mandžuri postavijo na to svojega vojskovodjo Tait-Su za kitajskega vladarja. Tako je bila ustanovljena še danes vladajoča kitajska vladarska rodovina Tsing-ov. Še danes so vsi višji dostojanstveniki kitajskega cesarskega dvora Mandžuri. (Mnogo podobnih slučajev vidimo tudi v Evropi.) Ko so prodrli Rusi v severno Mandžurijo, umaknili so se jim Mandžuri do malega in se razkropili po vsem Kitaju, kjer izginjajo polagoma med Kitajci. Tudi iz ostalega, še kitajskega dela Mandžurije se umikajo vedno bolj, da je le-ta postal po svojih stanovalcih skoro popolnoma kitajski. Glavno mesto tega dela je Mukden, ki šteje četrt milijona prebivalcev. Tu se nahaja krasna cesarska palača, v katerej prebiva podkralj kot zastopnik kitajske drževe. Toda po vsej Mandžuriji stanujoči Kitajci zmenijo se bridko malo za svojega cesarja in njegovega namestnika. Postali so zelo svobodni v svojem političnem in verskem mišljenju. Njihovi duhovni (bonci) nimajo niti z daleka onega upliva, kakor njegovi tovariši na Kitajskem in Japonskem. Tudi v svojih šegah in navadah so se mandžurski Kitajci že močno oddaljili od prejšnjih. Caj in riž, ki sta poglavitni živili na Kitajskem in Japonskem, nimata tu iste važnosti. Kitajci in Japonci namreč vživajo čaj v najraznovrstnejših oblikah: kot jed in kot pijačo, mrzel in topel — a v Mandžuriji ga rabijo le še za pijačo in niti to ne več v tolikej meri kakor mirni. Ako pogledamo njih dnevnike v rubriko «Vestnik Sokolsky>, čitamo dannadan o pripravah, in vedno ži-vahneji je klic: Lublan, Lublafi! — Hrvaških Sokolov pričakujemo okrog črez 100, tudi Poljaki se udeleže našega izleta. Bode nas torej v Ljubljani črez 2000 Sokolov, pravih Slovanov. V Kranja, 25. junija. Uradna obleka odvetnikov. Justično ministrstvo je dovolilo odvetnikom, da smejo nastopiti kot zagovorniki v talarju in barelu vselej, kadar morajo nastopiti v uradni obleki sodniki in državni pravdnik. Prepovedani shodi na Hrvatskem. Poleg shoda v Varaždinu in Sisku je prepovedan tudi shod za financi-jelno samostojnost Hrvatske v Grubišnem polju. Zaradi tega vlada po Hrvatskem veliko razburjenje. Is Macedonije. Sestavil se je grško-macedonski odbor, ki izjavlja v generalnem proglasu, da prinese pomoč v Macedoniji živečim Grkom in da zanaprej ne oslane noben v Macedoniji umorjen Grk nemaščevan. S tem se bo zopet začelo ščuvanje in klanje po Macedoniji. — Iz Bitolja prihajajo poročila o novih bojih med vstaši in vojaštvom. Tak boj je bil v Banjici, ki je trajal več dni. Mrtvih je obležalo 8 vojakov in 11 vstašev. Tudi blizu Smerdiša so turški vojaki naleteli na močno četo vstašev. Boj je trajal celo popoldne. Na bojišču je obležalo 18 vstašev in 30 Turkov, med njimi več Častnikov. Dopisi. S Primskovega. Neko blagoslovljeno revše je zalajalo v zadnjem «Lažnjivcu» nad Primskovljani, ker so ovrgli prvo občinsko volitev ter se pritožili tudi proti drugi. Na njihove pritožbe se ni oziralo, pravi uboga sirota, in vendar je volitev ovržena. Kako je to mogoče?! Tudi vzroki zadnje pritožbe so tako tehtni, da smo trdno prepričani, da jim bo višja oblast ugodila. Primskovljani smo ponudili Predosljanom roko v spravo. 6 od nas določenih odbornikov naj nam prepuste, druge naj ob-drže sami zase. Če se pomisli, da plača naša podobčina več kot tretjino davka, je bila ta ponudba prav skromna. Z vso upravičenostjo smo pričakovali, da se bodo ozi- prej. Riž pa vživajo le še kot pijačo, namreč kot vino in žganje. Oboje je, kakor zatrjujejo, prijetna pijača, ki ugaja tudi Rusom. Častniki pijo vino, možtvo pa žganje. Za ptujca so mandžurski Kitajci dokaj čudne podobe. Obleka je kitajska ali korejska, glava pa je popolnoma ruska. Zavrgli so kito ter nosijo bike in brado prav po rusko, kakor si tudi lase strižejo po rusko. Obleka pri-prostega ljudstva je prav taka, kakor onega v bližnjej Koreji. Iz stare navade ljubijo najbolj belo barvo: bele so hlače, jopič, nogavice in čevlji, kakor tudi dolgo vrhno oblačilo, ki seza do gležnjev doli. Bogatini in veljaki pa nosijo svilena, najraje jasnomodra vrhna oblačila. Ženske ljubijo obširna nagubana krila in se spletajo po rusko. Sploh se godi Kitajkam v Mandžuriji mnogo bolje rego njihovim sestram na Kitajskem; mnogo bolj proste so. Podnebje je v Mandžuriji dokaj različno: na severu ojstro, na jugu pa ugodno, skoraj vroče. Poleg norih žit in sadnih vrst raste tu tudi čajevec, cimetovec in rabarbara. Po južnih in zahodnih šumah raste hrast, bukva, jesen, pa tudi lorbar, murva in velikanske cedre. Živalstvo je jednako kitajskemu. Poleg naših domačih živali se nahajajo lam tudi opice, antilope in druge živali toplih krajev in prekrasni metulji. V jezerih in rekah in v morjih mrgoli vseh vrst rib, vsled česar je po obrežnih mestih živahna trgovina z ribami. Pod ruskim uplivom je velika industrija, trgovina obrtnost in stavbarstvo močno narastla. rali na našo skromno željo, osobito, ker se je več pametnih in poštenomislečih Predosljanov — seveda Blaže ta iz Britofa in Gregorca iz Tatine k temu ne prištevamo — ugodno izrazilo o naši zahtevi. Mi smo obračali, predoseljski župnik, tisti dolgočasni Nace, ki je povsod tam, kjer ga ni treba, je pozabivši Kristusov nauk: Ljubi svojega bližnjega, ravnajoč se raje po katoliškem načelu: Uniči vsacega, kdor ne trobi v tvoj rog, če je še večji poštenjak, obrnil ter vrinil za odbornika človeka, proti kateremu velja ves naš odpor in kojega tu nihče ne mara. Peter Pokorn je edini katoliški mož, je rekel Nace. Tako je in nič drugače! Pred nedavnim časom je bil ta «edini katoliški mož» še velik brezverec, ko pa se je vdrugič oženil, zasmrdelo je nekoliko po farški žlahti in ker pričakuje po nekem ljubljanskem kanoniku par krajcarjev dedščine, začutil je kar naenkrat v sebi katoliško prepričanje ter postal veren pristaš katoliško-narodne stranke. Mi ga vam prav iz srca privoščimo, tudi za svojega odbornika ga lahko izvolite, le nam prizanesite ž njim. Kakšen »poštenjak v vseh stvareh* je, kakor ga imenuje dopisunče, vprašajte njegove sosede-mejaše, ki bodo povedali, da ne zna ločiti mojega od tvojega. Če bi imel mož kaj sramu, bi prostovoljno odstopil, videč, da ima vse podobčine proti sebi. No, tega on ne stori nikdar, ravno ker je — katoliški mož in poštenjak v vseh stvareh. Seveda se je ta žegnana posoda obregnila tudi ob našega g. učitelja, in to popolnoma razumljivo, ker si mi ne moremo misliti dopisa iz farovškega peresa, da bi ne odrihal po učiteljstvu, četudi mu dela največjo krivico. G. Luznar se ni, žal, prav nič vtikal v volitev, drugače bi vas bili pri prvi volitvi prav pošteno porazili. Največja nesramnost in surovost, katere je zmožna le kaka klerikalna duševna pokveka, je predbacivati drugim telesne napake. Tako očita nekemu sivolasemu, vsega spoštovanja vrednemu posestniku s Klanca pohabljenost; možu, kateremu dopisnik ni vreden raz čevlje obrisati prahu; možu, ki je vesten in skrben gospodar, ki je vzredil svojo družino v pravem verskem duhu, da je lahko vzgled vsem klerikalcem cele občine. Fej te bodi, klerikalna podivjanost! Primskovljani, vrzite tisto cunjo, ki se ji pravi »Domoljub* v peč! To bo najboljši odgovor na vse grde in nesramne napade. Drugi vzrok, zakaj smo se ravno letos vrgli tako živahno v volilni boj, pojasnimo prihodnjič. Iz žabniške fare. Kakor čujemo, se je nekaterih babjevernih Svetoduharjev lotil velik strah. Odnekod so zvedeli, da jim bo letos toča pobila polje. Oj groza! Kdo se ne boji te strašne uničevalke kmetskih žuljev, zlasti pa še letos, ko vse kaže obilo pridelka? Toda, odkod so zvedeli to grozno novico? Ni jim tega povedal slavnoznani astronom in vremenski prerok Kregarček iz Loke, temveč prišli so po vse drugem potu na sled tej grozeči nesreči. Vzrok je namreč črni muren ali božji volek, o katerem se poje: «Šuri m uri v luknjici v lepi črni suknjici.* Opazili so, da imajo te živalice letos vse luknjice, v katerih prebivajo, obrnjene proti jugu in to baje pomeni nesrečo, ki jih čaka. Tako so jo pogruntali ti modri možje od sv. Duha. Kdor jim noče verjeti, bo pa pozneje videl. Človek bi sodil, da bi morali biti ti možakarji še posebno razsvetljeni, saj imajo v velikem altarju sv. Duha, ki naj bi jih razsvetlil. Nekateri navihanci sicer res trdijo, da jim ga je mačka snedla, ali mi jim tega ne verjamemo. Da je pa med njimi taka nevednost, je najbrže vzrok ta, ker tiče še globoko v klerikalni temi, kar pokažejo zlasti ob času volitev. Če bi jim popje rekli ali vsaj kaka mastna farovška kuharica, da naj volijo fa-rovško metlo, bi izvzemši nekaj vrlih mož gotovo to storili. Agitatorjem-črnosuknježem, ki ob času volitev brusijo okrog njih pete, da zganjajo k volitvi volilce, kakor neumno živino, bi pa dali nauk, naj bi rajše poučevali ljudstvo, da ne bo verovalo v take vraže in babje vere, katerim se mora vsak pameten človek le smejati, kakor pa ljudi plašiti s hudičem in peklom, katerega se sami nič ne boje, če ne volijo klerikalnega pajaca za poslanca. Pa saj njim ni mari, da se krnel kaj pouči, kajti čimbolj zanikan je, tem večja žetev je za njih nikdar polne bisage. Antipopovič. Iz vodiške fare, dne 22. junija 1004. (Žganjepitje.) Od vseh strani naše lepe gorenjske pokrajine se čuje obupen klic poštenjakov: «Proč s žganjem!* Najbolj upravičen je pa ta klic za našo faro! Tu so dovoljeni in nedovoljeni točaji, ki danzadnevom pomagajo uničevati naš rod, samo da sebi polnijo žepe. Ne bodemo danes imenovali nedovoljenih žganjetočev, temveč hočemo le o kratkem povedati, da se še celo v neki kovačnici ta ostudna pijača nedovoljeno toči. Orožnikom bi prav toplo priporočali, naj takoj preiščejo po naši občini, v kolikih beznicah in prodajalnah se nedovoljeno toči žganje. Opozarjamo tudi politično oblast in županstvo, naj se proti sovražniku in uničevalcu naših nekdaj treznih in marljivih, sedaj pa popolnoma podivjanih in duševno propalih ljudi, to je nedovoljenim žganjarnam, najstrožje postopa. Koliko družin je v naši občini, katerih gospodar je žganjar in zapravljivec! Pod kuratelo s takimi gospodarji! Naši nekdaj tako krepki možakarji vedno bolj padajo, zatorej ni čuda, če ima v naši fari klerikalizem toliko privržencev. Ako bi ta naš poziv ne našel odmeva, hočemo prihodnjič imenovati vse nedovoljene žganjarne in tudi povedati vse one, ki zakrivajo, da se sme to točenje izvrševati brez vsega strahu. Tudi politična oblast naj se vendar enkrat pobriga ter zaukaže ostro preiskavo in kaznuje zalotence. — Dosti truda ne bode treba, saj pri nas vsak otrok dobro ve, kje se toči žganje. — Za danes le toliko, prihodnjič vam pojasnimo še neko drugo zadevo. Rodoljubi. Iz Šoštanja. Končan je boj za gospodarstvo v tržki občini. Izid občinske volitve bil je, kakor smo že brzojavno poročali, za nas ugoden. Zmaga je bila torej naša! Kdor pozna razmere v Šoštanju, ta ve povedati, da sta si stali nasproti stranki, kateri ne odjenjati; vendar pa te razmere ni mogoče presoditi v volilnem boju dne 16. junija 1904, kajti kaj tacega Šoštanj še ni doživel, in trditi smemo, da niti na Kranjskem ali na Dunaju, kjer si stoje tudi odločne stranke nasproti, ni še bilo tacega nasilstva kakor omenjeni dan pri nas. Ako pomislimo, da je nasprotna stranka že skozi poldrugo leto s pomočjo gotovih naklonjenih oseb na tihem delovala na zasiguranju volilnih razredov; če vpoštevamo, da sta davčna uradnika bivši kontrolor Poterc in pristav Ježovnik kot strastna nemčurja imela priliko dati nasprotnikom zanesljivih podatkov; če pomislimo, da je davčni nadzornik Oplustil priskočil na pomoč ter branil pre-drugačenje davčnih predpisov vsled naših zahtev in prijav ter z vso hitrostjo obdačil nasprotne volilce in preziral naše, in če slednjič vpoštevamo, da so se glasovi kupovali na vse načine, n. pr. da so se darovali v volilni namen blago, konji, obljubili se vozovi ter se podkupovalo z denarjem, pridemo do zaključka, da je čudež, da smo se obvarovali propada, sploh ker se je v zadnjem trenutku našel «Judež Iškarijot» v osebi vedno našega volilca. Kakor je že iz prejšnjih člankov znano, obljubil je župnik Ivan Govedič uničenje našega slovenskega trga. Vedeli smo, kaj zamore ta človek, pa dvomili smo, da bode vsled svoje trditve ostal ,tudi Slovenec4, toda varali smo se, kajti ta človek je postal strupen, — ker je zastrupil Matija Brišnika in ga pripravil do izdajice, vsled česar bi bil skoraj drugi razred izgubljen. Ko je bila volitev III. razreda končana in je bila zmaga naša 105 proti 89 glasov, besneli so nasprotniki ter so porabili polurni odmor za nadaljevanje volitve, da so naskočili Matija Brišnika, kateri je našim možem obljubil volitve se vzdržati, ker noče biti izdajalec, in farški pritisk zmagal je nad pošteno kmetsko dušo. Zasigurali so si tega moža ter ga z župnikom pripeljali s fabriškim vozom na volišče. Stalo si je deset in deset volilcev nasproti; žreb je moral odločiti — in odločil je za nas, akoravno je stal župnik na nasprotni strani, ščitila nas je božja roka, izžrebani so bili trije naši in eden nasprotnik. Ko je bil zadnji kandidat izžreban, zaoril je nepopisen zmagoslaven klic: sivolasi, možje, žene, fantje, dekleta, da, še celo otroci so jokali od veselja in radosti, drug je objemal in poljubaval druzega. Navdušenost ni imela ne konca ne kraja. V loj radosti je pozabil vsakdo sovražnika, ki je stal pred hotelom «Austria» in čakal na klic njegove zmage. Poparjeni in bledi kakor mrliči so stali nemčurji in se tresli kakor polili cucki, ker so se bali naskoka od naše strani, a naše veselje ni poznalo maščevanja, naša sreča je bila njih zaničevanje in preziranje. Brez posredovanja policije in orožnikov je nastal mir, neka nepopisna tihota, ko so odišle izdajice z drugimi nasprotnimi volilci. In ravno ta tihota je bila tista sodba, pred katero naj nas Bog obvaruje! Izgubljeni duši sta pokopani v pozabljivosti njih obstanka. Da smo svetu pokazali s tem činom, da smo preizobraženi, ni treba objaviti, a vendar smemo upati, da bode tista oblast, katera nas Slovence smatra vedno za tolovaje, uvidela, da nismo mi, katere je treba varovati, da so nasprotniki, katerim je treba varstva za njihova dejstva. Zaključujemo svoje poročilo z željo, da ostane ta volitev našim volilcem v vednem spominu, in da se poprimemo daljnjega napornega dela v čast in slavo slovenskega Šoštanja, nad katerem naj čuva milost vladarja vseh vladarjev! _ Novi čar. Na Gorenjskem. Vabilo na narocbo. Danes smo priložili poštne . nakaznice vsem tistim, katerim je potekla naročnina. Doličnike najuljudneje prosimo, da nam čimpreje pošljejo naročnino, da se jim redno pošiljanje lista ne pretrga. Imenovanja. Premeščen je v Ljubljano profesor v Kranju g. dr. Josip Tominšek na I. državno gimnazijo. — Suplent na ljubljanski realki g. Franc Komatar je imenovan profesorjem na gimnaziji v Kranju. Peti razred dekliške šole — dovoljen! Kakor znano, deželni odbor radi klerikalne obstrnkcije ni mogel privoliti izvanrednega prispevka v pokritje stroškov za razširjenje tukajšnje dekliške šole v šestrazrednico, vsled česar tudi deželni šolski svet ni mogel ugoditi tozadevni prošnji kranjskega krajnega šolskega sveta in občinskega odbora. Ker je bilo zadnjeimenovanima korporacijama mnogo na tem, da se že za prihodnje šolsko leto saj deloma doseže za Kranj tako potrebno razširjanje, a v doglednem času ni upati na deželni izvanredni prispevek, se je uložila nova prošnja, glasom katere bi bilo brez stroškov mogoče otvoriti peti razred na ta način, da bi se začas no združil prvi razred deške in dekliške šole in da bi prosta ženska učna moč poučevala v petem razredu dekliške šole. Takrat smo poročali, kako je Koblar rohnel v € Slovencu* zoper nameravano razširjanje. Obiral je posamezne osebe, zabavljal na deško šolo, hujskal je stariše zoper združenje prvega razreda in deželnemu šolskemu svetu je vsiljeval svoje dobre nasvete. Bal se je, da bi njemu neljube osebe ne dosegle kakega uspeha. Toda vse intrige so bile zaman in c. kr. deželni šolski svet je na priporočilo c. kr. okrajnega šolskega sveta v seji od dne 23. t. m. privoli 1, da se v smislu po dane prošnje otvori s prihodnjim šolskim letom peti razred na tukajšnji dekliški šoli. S tem je položen temelj za nadaljno razširjanje. Zato pa stariši in vsi oni, katerim je res kaj na napredku našega mesta, prav iskreno pozdravljajo to važno pridobitev. Volitev novega cestnega odbora za skladovni okraj Kranj se bo vršila v ponedeljek 27. t. m. v mestni posvetovalnici v Kranju. Od 10.—7a 11. ure volijo župani in svetovalci kmetskih občin, od lf$ 11.—11. ure kranjski občinski odbor, od 11.—»/, 12. ure veliki posestniki in od Vi 12.—12. ure veliki obrtniki. •Slovenca* dobiva na občinske stroške Janez Burja, župan na Bohinjski Beli. Ko so se nekateri občani pritožili zoper to klerikalno nesramnost in uma-zanost, se je ta zadeva pretresala tudi pri občinski seji. Farovžu slepo udani občinski očetje pa so bili seveda vsi takih misli kakor njih višji župan župnik Mrak, namreč takih misli, da naj se Snetov oče še nadalje izobražujejo na občinske stroške v kmetom škodljivi klerikalni politiki. Upamo pa, da bo deželni odbor drugačnega mnenja, ko bode prerešetaval občinske račune županstva Ribno ter iz njih črtal izdatke za »Slovenca*. Kako klerikalci skrbe zase. Duhovniki se že od nekdaj trudijo na vse mogoče načine, da spravijo kolikor mogoče dosti svojih ljudi v vse javne nastope in zbore, da se tam potegujejo za klerikalne koristi. Tako se je tam tudi sklenila postava, vsled katere duhovnikom ni treba plačevati občinskih doklad pri nobenem davku in da so njih palače, ki jih jim zida ljudstvo na svoje stroške, popolnoma proste vsakega davka. Kakor pa je znano, imajo župniki in kapelani v vseh občinah, kjer je ljudstvo se tako zabito, da se jim da voditi in komandirati, v vseh zadevah vedno prvo in zadnjo besedo, a da bi plačali kaj za občino, to jim ne diši! Tudi hišni davek bi lože plačevali kakor kmetje ter tako pomagali državi k večjim dohodkom, toda tudi to breme so klerikalci naložili na pleča drugih davkoplačevalcev. Tako klerikalci povsod le zase skrbe, le zase delajo, bedastim kmetom, ki jih volijo za svoje poslance in zastopnike, pa za hrbtom kažejo — fige! Poročil se je v Lescah g. Gregor Prosen, uslužbenec državne železnice, z gdč. Franc. Lappain iz Lesec. Potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico v pro- učev anje tamošnjih kmetijskih in socijalnih razmer. G. kr. kmetijska družba priredi, če se ji posreči izposlovati potrebnih podpor, skupno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico. Namen temu poučnemu potovanju bodi, da naši kmetovalci prouče napredno gospodarjenje šviških kmetov, njih organizacijo in njih socijalne razmere ter da se na mestu prepričajo o tem, kaj zmore omikan in strokovno naobražen kmet. Potovanje utegne trajati 8 do 10 dni; dva dneva odpadeta na potovanje semintja in G do 8 dni na bivanje v Švici. Troški za železniško vožnjo bodo znašali okoli 60 kron, drugi troški na dan po 5 do 7 kron. Potovanje se bo vršilo pod strokovnim vodstvom adjunkta deželne kmetijske šole na Grmu, gospoda V. Rohrmana. Tega potovanja se na svoje troške sme udeležiti vsakdo, vendar prosi odbor tiste, ki se nameravajo udeležiti, da to sporoče tudi njemu, da bo mogel vse pravočasno preskrbeti, jih ovsem po trebnem obvestiti in jim preskrbeti znižano voznino. Samostojnim k metovalcem, in sicer kmetskega stanu, ali njihovim odraslim sinovom, ki jim je izdatek za vse potovanje previsok, plača podpisani odbor vse železniške troške, in se je v to svrho obrniti s prošnjo do 1. avgusta t. I. na c. kr. kmetijsko družbo. Prednost imajo oni, ki so dovršili kmetijsko šolo. Vsak prosilec naj sporoči, če je vešč nemškega jezika. Prehraniti se in prenočevati mora pa vsak ob svojih troških. Morda bo mogoče tudi glede tega doseči velike olajšave, in utegnejo biti tozadevni troški manjši kakor je gori zapisano. Posvetovanje se vrši, kakor se nam poroča, v nedeljo popoldne, t. j. dne 26. t. m. ob štirih popoldne v hotelu »Nova pošta* zaradi povišanja prispevkov tukajšnje bolniške blagajne. K temu skupnemu posvetovanju se uljudno vabijo vsi mojstri kakor tudi pomočniki mesta Kranja in okolice. Vabitelj Wohlgemutb. V Kokro je skočil minulo sredo raz kokriški most v Lajhu umobolni Aleš Srebrnjak iz Vogljan. Krojač Janez Nahtigal iz Vogljan, ko ga je ravno peljal v ljubljansko bolnico, je Srebrnjaka nepoškodovanega potegnil iz vode. Na Bledn se je vršil minulo nedeljo shod industrijalcev, katerega se je udeležilo okrog 50 oseb, med temi 14 s Koroškega. Na tem shodu se je sklenilo ustanoviti posebno podružnico gorenjskih industrijalcev. Sprejel se je tudi predlog, da bi se zgradilo mnogo postranskih železniških prog k glavni novi železniški cesti in da se napravi električna zveza med Tržičem in Borovljami, Shoda se je udeležil tudi deželni predsednik baron Hein. deželni odbornik Grasselli, okrajni glavar pl. Detela, iz Kranja je bil prisoten veleindustrijalec Vinko Majdič, iz Školje Loke Alojzij Krenner, iz Železnikov Avgust Novak, dalje so bili zastopani veleindustrijalci iz Tržiča, Bele peči, Dovjega, Domžal i. t. d. Vrtna veselica, katero je priredilo učiteljstvo kranjskega okraja na korist kranjski dijaški kuhinji in učiteljskemu konviktu v nedeljo popoldne na Vavknovem vrtu v Cerkljah, se je obnesla v vsakem oziru prav po- I voljno. Prostorni Vavknov vrt je imel to pot vse drugače lice kakor pa sicer. Vhodu na desno je bil postavljen primerno ozaljšan oder za pevce, pred tem pa so stale pogrnjene mize za poslušalstvo; na levo pa se je šlo v bogat gorski muzej, kamor si prišel zlahka, ker je bila markirana pot po vidnih kažipotih. Vse pevske točke so bile srečno izbrane in dobro naštudirane, zato pa so nudile navzočim tudi prav mnogo užitka. Moški zbor, broječ sicer samo 12 pevcev, od katerih pa je bil vsak izmed njih docela na svojem mestu, je zavzel največ točk. Vse so se pele z najboljšim uspehom. Prednjačili so seveda Foersterjevi »Gorenjci*, spremljani s klavirjem (g. I. Sprachmann) in s harmonijem (k. E. Adamič). V dvospevih »Divja rožica*, »Na tujih tleh* in »Bistrici* sta se odlikovala gg. A. Rape in K. Mahkota z vzorno izšolanima glasovoma in s finim prednašanjem. Od gospoda K. Mahkota, ki je nastopil to pot v našem okraju prvič, smemo pač upati, da ne ostane skrit v Velesovem, ampak da nas še večkrat preseneti kol pevec pri kakšni veselici ali koncertu. Naši dobri znanci gg. Rus-Rape-Lapajne-Kmet so peli dva čveterospeva v občo pohvalo. Očarujoč in nad vse popolen pa je bil slavnoznani Smetanov šesterospev iz opere »Prodana nevesta*, proizvajan od gospic M. Kratner, A. Petrovčič in St. Zamik ter od gg. A. Kmet, K. Mahkota in A. Rape. Posebno se je odlikovala s svojim milim sopranom v ulogi Marinke gospica M. Kratnerjeva, za kar ji bodi izrečeno posebno priznanje. Speve s klavirjem je mojstrski spremljal g. Ivan Sprachmann. Neoporečna pa je trditev, da bi bil efekt še dosti zdatnejši, če bi se proizvajala veselica kje v kaki dvorani; zakaj na prostem se poizgubi ob najboljši volji marsikaka finesa. Po končanem pevskem sporedu se je razvila animirana in neprisiljena zabava. K tej sta zdatno pripomogli šaljiva pošta in loterija. Zabavo svoje vrste pa nam je dal tudi že prej omenjeni muzej. Zavedlo bi nas predaleč, če bi ga hoteli popisati samo površno, zategadelj rečemo le toliko, da se je videlo tu vse, kar nam more dati tak šaljivo-zanimiv muzej. Čujemo, da je bil tudi gmoten uspeh prav zadovoljiv. Za vso to prireditev gre seveda zahvala v prvi vrsti požrtvovalnemu cerkljanskemu učiteljstvu, predvsem pa g. J. Lapajnetu. Iz Kranja je prišlo izredno mnogo gostov. Med drugimi so bili s svojimi rodbinami gg. okr. glavar A. Pire, dež. poslanec C. Pire, dr. V. Štempihar, dr. Edv. Šavnik in mnogo druge odlične gospode. Tudi Kamničanov se je precej pripeljalo. Da popolnimo to precej obširno poročilo, pa povejmo še, da se je udeležil te veselice profesorski zbor kranjske gimnazije polno-številno . . , ! ? Na tukajšnji gimnaziji je bila minulo sredo končana matura. Izkušnjo je delalo 16 abiturijenjov. Trije so jo napravili z odliko, devet z dobrim uspehom, dva morata na jesen narediti ponavljahu izpit, dva kandidata (med njima je eden eksternist) pa sta bila reprobirana. Pri c. kr. davkarijah so od i. julija 1904 naprej blagajne ure za stranke ob delavnikih od 8. do 12. ure opoldne. Ob nedeljah se sploh ne uraduje. Zadnjega delavnega dne v mesecu popoldne ni blagajničnih ur za stranke. Iz poljanske doline. C. kr. deželna vlada je dovolila koncesijo za iskanje rude Ignaciju Kalanu, našemu rojaku, ki se je vrnil pred nedolgim Časom iz Amerike. Gospod Kalan je trdno uverjen, da je rude pri Toplicah, kjer se je nahajal že rudnik pred tridesetimi in več leti, v toliki množini, da bi se bogato obrestovalo. Iskalec, ki je sam več let delal v bakrenih rudnikih, zatrjuje, da je v Ameriki malokateri rudnik tako bogat bakra ko ravno ta. Poskušnje, ki jih je dozdaj napravil, so menda jako zadovoljive. Mi želimo našemu rojaku obilo sreče. Bog daj, da bi se našel vir, ki bi našo dolino v vsakim oziru vsestransko povzdignil in odprl vrata novim dohodkom. Po otvoritvi nove železnice se zopet zmanjša promet po naših cestah. Bog daj srečo njemu, ki se loti res kaj koristnega, in drugim! Na Dovjem je dne 17. t. m. ponoči neznan lopov ustrelil z revolverjem v sobo ondotne učiteljice gdč. Marije Janša. Krogla je prebila šipo, a ni imela moči leteti dalje. Škofjeloški občinski svet je imel v sredo 15. t. m. svojo sejo. Zapisnik zadnje seje izza dne 28. maja t. I. se prebere in odobri. Župan določi verifikatorjem zapisnika današnje seje obč. odbornika Leva Lavriča in Andreja Jamnika. I. Prošnja g. Frančiška Dolenca v Stari Loki na c. kr. okrajno glavarstvo za podaljšanje najema lova občine Škofja Loka brez licitacije. Po daljši debati obvelja predlog g. svetnika Čar mana, glaseč se, da naj se prepusti g. Dolencu lov na pet let proti letni najemnini 50 K. II. Prošnja g. Dolenca iz Stare Loke, naj se mu prepustijo pokvarjeni »kvadri* iz Kamenitnika za primerno ceno. Prošnji se ne ugodi, ker bo mesto kamenje samo potrebovalo. III. Prošnja prebivalcev na Studencu za vpeljavo in napravo električne luči pri vodnjaku na Studencu. Po predlogu župana sklene občinski zastop soglasno prošnji ugoditi in skrbeti za napravo 1 električne žarnice blizu vodnjaka na Studencu. IV. predlog župana, da se najeme posojilo 60.000 K. pri mestni hranilnici v Kranju za zgradbo mestne klavnice. Po daljši debati sklene občinski zastop z večino glasov, da se naj najame pri mestni hranilnici v Kranju omenjeno posojilo proti 41/«°/o obrestovanja in l°/0 amortizaciji na leto ter se naroči županstvu vse potrebno v tej zadevi ukreniti. Nato zaključi župan sejo. Poljanska posojilnica menda še životari, vsaj firmo še nosi in mnogotere pravde govore o tem, sicer bi bili v zadregi, če je še pri življenju ali ne. Zadnji čas se je zopet pokazalo, kako se uraduje v tem denarnem zavodu. Nek član ali članica je dvignila svoj delež, a kakor se je izkazalo pred sodnijo, ji je bil ta le deloma vknjižen in slavno vodstvo je hotelo biti nezmotljivo in se branilo z vsemi štirimi povrniti pravilno in zahtevano svoto. Sele sodišče jih je izučilo, da so zmotljivi. Ta nauk je pa precej drag, kajti posojilnica mora povrniti tudi vse troske, ki niso ravno majhni. Kdo se bo čudil, da je tako; mi pa prav nič; čudili bi se pa, ko bi bilo drugače. Našemu prijatelju Urbanu Pintarju smo delali zadnjič krivico, ko smo trdili, da je bil on, oziroma njegova žena dvakrat obsojena radi obrekovanja. Našemu Urbanu je bilo le preveč, da bi moral samo plačevati in se je pritožil ter res bil v Ljubljani oproščen, kakor smo zvedeli z motivacijo, da za eninisti delikt se more osebo le enkrat obsoditi. Naš znanec Urban je kaj ponosen na to zmago ter nosi razsodbo vedno pri sebi in jo kaže svojim prijateljem in sovražnikom s pristav-kom: kaka krivica se godi njemu in njegovi polovici. Res, smili se nam ubogi Urban, ki je na poti proti Loki kot kak večni popotnik. Nesreči. V nedeljo ponoči je na kranjskem kolodvoru povozil vlak št. 1781, ki vozi iz Ljubljane v Kranj, Sri čuvajnici blizu Kranja 19 let starega hlapca Franceta erna iz Čirčič pod Kranjem. Odtrgalo mu je na eni roki in nogi prste. Tudi na spodnji čeljusti je dobil težke poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer pa je v ponedeljek popoldne umrl. — V Rovih pri Kamniku sta Janez Rode in Franc Kočar napravljala županu «ofreht». Pri tem sta rabila topiče, katerih eden se ni hotel užgati. Ko sta šla bližje pogledat topič, je v trenutku počil. Oba. a bila po obrazu težko poškodovana. Iz Kamnika se nam piše: Prvo slovensko pevsko društvo »Lira* priredi pri lepem vremenu korporativen zlet dne 3. julija t. 1. v Domžale. Tam se vrši potem koncert z vstopnino, katera je namenjena družbi sv. Cirila in Metoda. Upamo, da se tega zleta udeleži vsa okolica kamniška, sosebno pa pričakujemo Lukovčanov. Odbor. V Kamniku se snuje društvo za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico. Ispred porotnega sodišča. Jožef Koren, po domače Ponegovc, 54 let star, iz Predoselj, je dne 10. avgusta pobegnil od oddelka prisiljencev in odnesel seboj obleko, perilo in obutev, v skupni vrednosti 30 K. Obdolženec je bil radi tatvine že osemkrat občutno kaznovan. Ukradel je tudi dne 31. avgusta v Jenkovi hiši na Cegelnici razno obleko, dvoje gnjati, 6 klobas, nekaj sladkorja in britev. Jenko je imel škode K 34*88. Dne 19. avgusta je vzel na Mlaki iz zaklenjene kleti Mariji Rehbergerjevi 8 K, sedem Marije Terezije tolarjev in dve ruti. Obdolženec se je pa ludi skoro leto dni okoli potepal, beračil in gotovo tudi kradel. Sodišče je Korena, ker je tat iz navade, obsodilo na pet let težke ječe, poostrene z mesečnim postom. — Obravnava, pri kateri je sedel na zatožni klopi Anton Repnik zaradi hudodelstva tatvine, se je preložila, da bodo zdravniški izvedenci preiskali zatoženčne dušni. — Janez Fajfar, po domače Lukov, posestnikov sin v Lajšab, je dne 25. aprila pil v neki gostilni v Lajšah. Kmalu se je začel prepir, pri katerem je bil zidar Jurij Bernik ubit. Fajfar je tajil dejanje, češ, da je Bernik pijan padel in zadel ob skalo in se sam poškodoval. Pa zdravniki so drugače potrdili. Fajfar je bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene z mesečnim postom. — Alojzij Sušnik iz Srednje vasi v Bohinju, delavec pri gradbi železnice na Bohinjski Beli, dne 18. aprila ni Šel na delo, temveč je popival po gostilnah. Z delavcem Janezom Kavčičem, s katerim je skupno stanoval, sta nekaj sporekla zaradi nekega dekleta. Pri tem je Sušnik z roko zamahnil z odprtim nožem proti prsim Janeza Kavčiča, ki se je takoj zgrudil in umrl. Sodišče je obsodilo Sušnika na pet let težke ječe, poostrene z mesečnim postom. — Na zatožni klopi sedita Janez Zupan, po domače Spičakov, čevljarski pomočnik, in Franc Knific, po domače Gondžev, oženjen posestnik, oba iz Leš, prvi obdolžen hudodelstva, drugi pa sokrivde uboja. Dne 10. aprila je prišla Kni-fičeva žena po svojega moža v neko gostilno v Hudem grabnu ter mu pravila, da jo je njen brat Janez Mokerl doma nekaj podil in jo hotel tepsti. To je vjezilo moža, ki je bil že precej vinjen, zato je šel iskat njegovega svaka Mokerla. Na potu je srečal Valentina Špendeta in ga z neko trdo rečjo udaril po glavi tako, da je ve* teden čutil glavobol. Kmalu mu pride nasproti svak Mokerl, kateremu je priložil par klofut. Pa že zelo pijani Mokerl je vse potrpežljivo prenesel. Ko ga je Knific le zopet dražil, ga je ta udaril z dežnikom po glavi. In zopet ga je klofnil Knific. Kmalu na to je padel Mokerl, katerega je Zupan zadel z nožem v srce, mrtev na tla, in na tleh ležečega je Knific še nekoliko obrcal z nogo. Zupan je priznal dejanje in je bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dni, Knific pa je bil obsojen na tri tedne zapora, poostrenega z dvema postoma vsaki teden, zaradi lahke telesne poškodbe Valentina Spendeta. Zopet napad na vlak. Med postajama Dovje in Jesenice je nekdo v soboto zvečer streljal na tovorni vlak št. 1778. Tedaj je preiskal čuvaj Peternel z več delavci progo. Ko so prišli h kilometru 308, so zaslišali trikratni žvižg, kar je za napadalce veljalo najbrž kot znamenje. Kmalu na to so zapazili, da je bežal neznan mož proti grmovju. Vjeti ga niso mogli. V Kamniku je umrl ondotni občinski tajnik g. Alojzij Vremšak v starosti 52 let. N. v m. p.! V Lescah se vrši jutri popoldne v gostilni »pri Triglavu* občni zbor radi sadne razstave na Gorenjskem. Na Jesenicah pogrešajo ondotnega kajžarja Antona Rekeija. Sodi se, da je skočil v Savo. Pes je odtrgal Janezu Jamniku pri Pepelnjaku pri Skofji Loki, ker ga je ogrizel, cele kose mesa. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur* v Ljubljani. Išče se: pomočnik manu-fakturijske stroke za Kranj, 8 pomočnikov mešane za deželo, 2 kontorista za Celje, kontorist za Ljubljano, 2 vajenca za deželo in vajenec za Ljubljano. — Službe išče: 5 pomočnikov manufakturijske, 2 pomočnika špecerijske, 4 pomočniki špecerijske in železninske, 10 pomočnikov mešane stroke, potnik, 2 vajenca in kontorist. Križem sveta. Slovenska agitacija. Iz Šoštanja se nam piše: Pri občinskih volitvah v Šoštanju so se poslužili Slovenci agitacije, katera meji že na naivnost, ker s takimi sredstvi se po našem mnenju ne pridobe zapeljani vo-lilci. Treba je, kakor je dokazano, raznih obljub, kakor n. pr. »zastonj-arovce*, voz in konja, suhljad in drva iz goše, petaka i. t. d. Tega pa naši niso poznali, temveč poslužili so se resnih besed kakor dokazuje naslednje pismice gospej Iva si Senica. »Cenjena rojakinja! V imenu vseh v Šoštanju živečih Kranjcev, Vaših rojakov ter ljubiteljev mile domovine prosim Vas, da vplivate na moža, znanega domačina Slovenca, da ne voli zoper Vase in svoje rojake, in da ne pritisne Vašemu imenu v Vasi krasni Gorenjski ime, katerega mi spoštovanje do Vas izreči ne dopušča. Spominjajte se Vaših sester, vrlih Kranjic, župana Peternela in drugih Gorenjcev, kateri bi se razjokali nad izdajstvom narodnosti. Trdno prepričan, da uslišite našo prošnjo, biležim in se priporočam udani Edmund Planinšek 1. r.» Zaman je bila prošnja. Mož vrle Gorenjke je zatajil svojo narodnost, požrl je možato obljubo in irkusil je voliti naše sovražnike. Pozor, gospodinje in veiilje! Premnogo žena in deklic se še dandanes ubija s krpanjem perila, ne da bi mogle opraviti to delo stanovitno in brez hibe, še več lena in deklic pa se trudi z vezenjem, kur jim vzame dosti časa in ^im je delo gotovo, jim ne ugaja. In zakaj? Zato, ker dotične žene in dekleta niso vezilje in zatorej nimajo tiste ročnosti, da bi vezale lična dela. Nekaj je pa tudi vezilj, ki vežejo za zaslužek, pa le malo pridobe, ker je vezenje na roke kaj trudapolno in ga ne plačujejo ljaraa Dunajska cesta. En zavoj '/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč lu po povzetju. Spoštovani gospod Piceoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vasem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem A n d. K o c j a n č i č. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. I. 199-37 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvver-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Mfohlgemuth 65—9 v Kranju, glavni trg št. 118. 5Kladifc Vina je odprla s 1. fcbr. 1904 V Kranju Jstrsja tnnrsti zadnja katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina. Klet je v hiši Fr. Kuralta Kdor želi imeti zdravo in dobro vino, naj pride in | poskusi ter se sam osvedc-i o tem. ts Cene bodo primerne! Priloga »Gorenjcu" št 26 iz 1.1904. o* o o 'Ves*«« Mcc iz 5oJtanja. Cenjeni volilci! Sragi rojaki! Štejemo si v dolžnost, da izrečemo tem potom Vam neomahljivim zavednim in neustrašenim volilcem trga Šoštanj iskreno zahvalo za izdatno in sijajno pomoč pri občinski volitvi dne 16. junija 1904. Vašemu nastopu, Vašej odločnosti se imamo zali valiti mi, zahvaliti se ima celi Spodnji Štajer, da je občina trg Šoštanj ostala v slovenskih rokah, da je bil nemčurski naval tako sijajno odbit Prosimo pa pri tej priliki, da ne odjenjate ter da brez odmora nadaljujete pričeto narodno delo ter delujete na to, da se bodo tudi zanaprej izjalovile vse nasprotne spletke in nakane, da se poprimete izdatnega delovanja na gospodarskem in političnem polju in da se združite pod geslom: »Vsi za enega, eden za vse!" In ko bode dozorelo naše plodonosno narodno delo, zaoril bode klic: Šoštanj ostane vekomaj slovenski! i SlmMkl Talila! •Utr. V trga Šoštanj so naseljoiii naslednji zavedni slovenski trgovci, obrtniki 1.1, d., gg.: J. Vošnjak, tovarna za usnje, elektrarna 1.1, d. Ana Kern, svečarlca. Anton Kocuvan, trgovec. Marija Kopušar, trgovka. Vinko Wokan, trgovec. Ivan Mak, trgovec. Josip Lampret, mizarska delavnica s stroji. H. Volk, lastnica kemične pralnice. . Fran Rajšter, hotelir in mesar. MihaCerovšek,oštir in mesar. Jakob Šribar, oštir. Marija Kopušar, oštirica. Ivan Habjan, oštir in mesar. Miha Kumar, oštir in zidarski mojster. Gostilna pri .Čitalnici*. Fran Grebenšek, čevljar. Franšvarc(čepeinik), čevljar Fran Štor, čevljar. Vinko. Tauzes, čevljar. Jožef Čebul, čevljar. Jakob Volk, krojač. Jože! Berločnlk, krojač. Vinko Srebotnlk, krojač. Ivan Šoln, kovač. Martin Hlep, kovač. Jožef Novak, kovač. Valentin Grašina, ključavn. Anton Glavač, pek in trgovec. Florjan Plevčak, pek. Ivan Ivnik, pleskar in slikar. Anton Volovšek, mizar. Josip Ravljen, klobučar. Ivan Primožič, kolar. Ivan Florjane, kolar. Jakob Šip, lončar. Marija Koželnik, izdelovale-ljica umetnih cvetlic, šopkov in vencev. • Ana Topolnik, prodaja tobaka in kolekov. Ivan Vidrih, urar in fotogr. Tadej Špiranec, kamnosek in cementar. Jožef Kolak, brivec. Jakob Olet, žrebljar. Fran Šarner, pasar in sedlar. Ivan Hleb, ključar in železo* tržeč. Martin Slatinšek, mesar in barantavec s kožami. Antonija Mazej, šivilja. Marija Skoberne, šivilja. Peter Žerdoner, čevljar. Fran in Antonija Žager, pek in oštir. IjnHjana (Kolfeej) na Marti« Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. 97-4 Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički po vsaki * ceni. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. M odro c i Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cela garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. s katerim uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem založen v veliki izberi z raznimi Šivalnimi stroji in kolesi. Kolesa prodajam proti plačilu, šivalne stroje pa tudi na obroke. 8? n .s 9 *S 13 tSJ O — * 'o 0 S 1 > t/2 "o M S "S I—I .t ■■c/i C >N !đ V S D. " h 3 * C O ' .-s E m I -a II C Vi .S s ° -i oj rt M m 2. D- Vsem cenjenim kupcem bodem vedno točno in natančno postregel. Z ozirom na to in na nizke cene se nadejam obilnih naročnikov ter se udano priporočam z velespoštovanjem LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. ?oto-emayl v barvah Br03k*> priveski, gumbe jo zapestnice, igle ja kravate i. t. d. Jaks> lepa in primerna darila. Jzdeluje po vsaki Jotcgra/iji JV. Jagodic-- 49-13 jotograj v Kranju Velik požar | se zamore lahko In naglo pogasiti samo s i3 2j Sifftltfiflri krizfilNicini nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk ^ in gospodarskih strojev. i i Sredstvo zoper muhe V salonih. Komad 10 vin. Glavna zaloga za Gorenjsko: F.Jotoz,** 36—12 I. Suttner, urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj iri Nikelnasta anker-iemont. roskopf. želez- poštnine prOStO. nicarjem dobro poznana, najtrpeinejša „ ... in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov KazpOSllja se na stanovitno bel gld. 3*76, najfinejša znam- , ka, gid. 6-50 H4-1 vse kraje sveta. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144-51 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreči, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Polnovplačani akcijski ti kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurami izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. „ Zakaj so Vaši zobje tako beli?" »Vsak dan rabim 0. Sevdlovo hlgijenično kozmetično ustno vodo, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri a?. Trojici v Kranju. 38-16 Svjrtsm talk« fM. PodKrajfcK frizer aa dame in gospode Izubijana, sv. Petra e. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje ie izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom. 309 , zelo znižane vozne cene t Sedaj eamo 70 gld, Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 68—lt Iz Ljubljane v Novi York samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsylvanja, Olrio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi paniki družbe Hamburg-Auierika Linie.v« Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov: FR. SEUNIG, Ljubljana Dunajska cesta 31. o io io io :o io-io-io io 10 :o o io 71-11 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom »JKEtUCUR" peter Jftajflič v Kranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,ko van je za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-boiinej, trsje za obijanje Velika izbor travnih kos, brusilnih kamne? in srpov, klaj-nega apna in redilnega praška za živino. Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, flaht za vozove, železnih peči, RonM-iiportlifJ-cement, traVcr ze, stare, železnice šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalkO za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. OI OI OI OI OI OI O Slav. Šolskim vodstvom se udano priporočam za cenj. naroČila šolskih tiskovin Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. ?- Naročajte si prezaniumo knjigo < Bahovi mizarji in Iliri. Starina slovenskih pisateljev, 4, Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi za zloglasne?* Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne uloge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brušen. Kdor si hoće razširili svoje znanje it polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi nnšega naroda ter se obenem piijetno zabavali, naj si naroči to knjigo pri založniku 10-34 L. 8chwentn«rju v Izubijani. Cena broš. 3 K, po pošti 8 K 20 h. Vromatična harmonika se proda. V Kje? pove upravništvo * Gorenjca«. 'MEMBRCDtJURV MOR5 COnCOURS' ZobotebnUni atclije 54-14 pri g. dr. Edv. Globočniku v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravniške operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo In ponedeljek od 8. do 6. nre. JOSIP WEI J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje ne etro), obhajllno mize, ogreie na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. ioM Specijaliteta: valjiČni zastori (Rollbalkeii). G. Tdrtnies 104-4 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vsa etroje za obdelovanje lesa. Fran ci s - tur bi ne osobito za žagine naprave zvezane neposredna z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. rnnvHrarannnm lsazm rcftinLntnLninintnB >tniiRtis4iiiajittifcnM»Bii«w< 9 i i 9 •g g" S 1 p- O P ^ W O P p. < O p. o p-< M & » •i (D t« O cr CD 0) rt- C O 3 53 7T O O O < rp 3 P 2 3 o m I FT cf m ta O P- O < o o 65 P* Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa diin poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 160. Dostavljanje na dom ■tane za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — la oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upra\niitvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konnrnj «(»orenjca». Odgovorni urednik Matija Cej. Tiska Iv. Pr. I&uipret v Kranju.