Leto vnM žtev. 21 <„Jatro« xv.,*t 119 a) Ljubljana, ponedeljek 28. maja 1934 u pravu istvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 3128, 3124, 3125, 8126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Aelen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica AL 11. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova (rilca St_ 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta ftt. 42. »odružnica Trbovlje: v htM dr. partnerja Ponedeljska izdaja Cena t Din Ponedeljska iza&ju »Juura« uuiaj*. vsak ponedeljek zjutraj. — Na-rote m posebej ta valja po poit prejemaaa Dtn 4.-, po raznašal dh dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon tt. 8182. 8128. 8124. 3125 tn 2126 Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon tt. 2440. Oelje: Stroesmayerjeva oL 1. TeL 66 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarlfu. Nj. Vel. kralj v carskem Skoplju Posvetitvi Hrama slave, v katerem so shranjene kosti 3200 junakov, padlih v osvobodilnih vojnah, je prisostvoval tudi N? Vel. kralj Aleksander, ki so mu množice prirejale navdušene manifestacije zvestobe in ljubezni Skoplje, 31. maja. Snoči ob 10. so prispeli iz Beograda predsednik vlade Nikola Uzunovič, ministri Boža Maksimovič, dr. Stepan Srkulj in dr. Ilija Šumenkovič, člani senata kraljevine Jugoslavije s predsednikom dr. Tomašičem in podpredsednikoma dr. Urošem Kruljem in dr. Rojem ter člani Narodne skupščine s predsednikom dr. Kumanudijem in s podpredsednikom Karamehmedovičem. Ob 7. zjutraj so že bile vse ceste in uluce prepolne občinstva, ki se je razvrstilo v gost špaiir, kjer ie imel priti Nj. Vel. kralj. Vojska, korporacije in šolska mladina so zavzeli svorja mesta. 2e uro pred priho- dom dvornega vlaka se je zbrala tudi pred postajo ogromna množica in napolnila vse prostore, ulice in trge do vojaškega pokopališča in do Hrama slave. Ob 8.20 se na postaji razvrstili častno četo 50. pešpolka z godbo. Ob 8-40 je prispe! na postajo armijski poveljnik general Nedič s spremstvom. Kmalu za njim so prišli gg. ministri Milovanovič, Maksimovič. dr. Srkulj, dr. Šumenkovič in predsednik vlade Nikola Uzunovič, ban vardar-ske banovine Aleksa Stanišič, predsednik skopeljske občine Mihajlovič, delegati senata in Narodne skupščine ter pred^avniki meščanstva. Prihod Nj. Vel. krajla Točno ob 9.10 so topovski streii naznanili prihod dvornega vlaka. Godba je za-svirala državno hmino, častna četa pa je izkazala pozdrav. Dvorni vlak je obstal med viharnimi pozdravi tisočglave množice na skopeljski postaji. Prvi je izstopil Nj. Vel. kralj Aleksander. Vedrega obraza je pristopil k armijskemu poveljniku generalu Nediču, ki mu je podal raport Kralj )e pozdravil prisotne, segel jim v roke in pregledal častno četo. Na njegov pozdrav »Pomozi Bog, junaci!« je četa gromko odgovorila »Bog ti po-mogao!«. Pri izhodu $ postaje je predsednik skopeljske občine Mihajlovič po starem slovanskem običaju ponudil Nj. Vel. kralju soli in kruha s kratkim nagovorom, v ka-tere-m je nagla šal čast, ki je zadela njega ki vse Skopije z visokim obiskom. Nj. Vel. ie ljubeznivo sprejel simbole slovan- skega gostoljubja z besedami: »Sprejmem in hvala!« Ves ta čas so se nenehoma vrstile navdušene ovacije in manifestacije množic ljubljenemu vladarju, s trdnjave Ga množice vnovič priredile kralju mogočne manifestacije. Po končani spominski svečanosti so polagali vence. Prvega je položil Nj. Vel. kralj. Na njegovem srebrnem lovorjevem vencu je bil napis: >Padlim za domovino — Aleksander«. Nato so položili vence predeodn!k vlade Nikola Uzunovič. predsednik senata dr. Toma Tomašič. predsednik Narodne skupščine, dr. Kumanudi. predsednik skopeljske občine Mihajlovič in številni delegati. S tem je bila svečanost na pokopališči končana. Nj. Vel. kralj je stopil v avtomobil, kar ie bilo za prisotno množico znamenje za nove manifestacije ljubezni in vdanosti najvišjemu vladarju. Manifestacije so ee ponavljale na vsei poti. kjer je vozil avtomobil Ni. Veličanstva. bo ta spomenik simbol one nevidne spone, ki za večne čase veže nemanji-ško Srbijo s Srbijo Karagjorgjevičev ki vso Jugoslavijo. Besede Nj. Vel. kralja »o prisotni poslušali stoje in v največji tišini. Na več krajih so navdišeno aklamirali posameznim odstavkom in pritrjevali kraljevim izjavam. Po končanem govoru je manifestacija trajala še daije časa. Ob 2. in pol ee je Nj. Vel. kralj dvignil, godba je vnovič zaigrala državno himno. Kralj ee je ljubeznjivo poslovil od prisotnih in med ovacijami zapustil dvorano. Priznanje Mandžurije Ženeva, 27. maja. AA. Srednje-ameriSka republika San Salvador je priznala novo mandžureko državo. Kakor znano, je San Salvador članica Društva narodov. S priznanjem Mandžukua je San Salvador kršila sklep Društva narodov, ki je za vse nj»*go-ve članice obvezen. S tem je torej postavljeno vprašanje nadaljnega odnošaja San Sal-vadoria do Društva narodov. Vsekakor je to politični ispeh Japonske v škodo Zedi-njenih držav, ki imajo v Srednji Ameriki zaradi Panamskega prekopa <*voje velike interese. Govor Nj. Vel. kralja Pred hramom slave Z« ob 5. zjutraj so s« začele obirati okrog vojaškega pokopališča in Hrama slave velike množice. Ob 6. zjutraj že ni bik) več praznega mesta. V Jam hram. ki je razmeroma majhen, je prišlo samo kakih 130 zastopnikov meščanstva, tisoči in tisoči pa »o se morali zadovoljiti z mesti okrog hrama in pokopališča. Ob 6. zjutraj se je pričel obred jutrenja. Opravil ga je prota Babič ob asistenci dveh duhovnikov. Med cerkvenim obredom je prispel v Hram slave patrijarh Varnava v spremstvu skopeliskega episkopa Jo sita ter episkopov dr. Nikolaja in Nektarija. Po končanem jutrenju je patrijarh Varnava v spremstvu skopetjskega mitroroM-ta, episkopov in 15 duhovnikov posvetil Hram slave. Po končanem obredu je patrijarh darova* prvo liturgijo ob veliki asistenci. Okrog 7. j« prispel v Hram slave armijski poveljnik general Nedič, ob 8. pa ministri Maksimovič, Srku-lj in Šumenkovič, delegaciji senata in Narodne skupščine, minister vojske general Milovanovič s pred' stavniki banovine, meščanstva in delegati korporac/j iz vse države. Med liturgijo in sicer točno ob 9.10, so vojaške trobente in topovski streli naznanili, da prihaja Nj. Vej. kralj. Trobentači so zatrobili »Mirno!«, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Manifestacije ti-sočglavih množic se niso hotele poleči. Pred Hramom slave so pričakovali kralja patrijarh Varnava z duhovniki, ministri, generali, zastopniki senata in Narodne skupščine ter razne deputaciie. Kraljev avtomobil se je ustavr! tik pred Hramom slave. Kralj je pozdravil prisotne :in odzdravija! na pozdrave navdušenih množic. Nato je stopil v hram in prisostvoval službi božji do konca. Služba božja je trajala še kak h 10 minut, nakar je Nj. VeL kralj v spremstvu prisotnih odšel pred hram. da se pokloni tisočem padlih junakov. Tedaj se je pred hramom začela spominska svečanost za padle junake. S trdnjave so vnovič odmevali topovski streli, toda to pot ne v pozdrav vladarju velike in močne Jugoslavije, temveč v zadnji vojaški pozdrav tistim tisočem in tisočem junakov, ki so žrtvovali svoja mlada življenja. da s svojimi kostmi in s svojo krvjo zgrade temelje sedanji veliki in čimdalie močnejši Jugoslav:ji. Patriarhov govor Med svečanostjo v spomin 3200jmako/, katerih kosti so pred dnevi prenesli v krip-to Hrama slave, kjer gleda nanje .lo.irsna »lfcka velikega kralja Petra I. v^e':kega Oivoboditelja, je imel patrijarh Varnitva tovor, v katerem je izrazil svoje veselje 4« prisostvuje svečanosti Nj. Vel. kiili, in prosil boga, naj bi mu dal moči in dolgo Uvljenja, da bi lahko dokončal svo!e velike naloge. Omladina bo vedno pr;nrav!je-na žrtvovati se za kralja in za domovino. Po patrKtrhovem govoru so «caps''co man ski iman med prepevanjem dijaškega '/-'bora šole kralja Aleksandra I. Počastitev padlih junakov Po končanih obredih je povzel besedo armijski general Nedič, ki je dejal: Vaše Veličanstvo! Iz našega naroda, k! ie velik, ki je vse narodne ideale svojega kralja, svobodo in edinstvo, cenil nad vse hi ie Ul zaradi tega v preteklosti razpet na križu ter ie šel pojoč v smrt, ie vznikio pokolenje, zgodovinsko pokolenje, »pokole-nje za pesem ustvarjeno«. L. 1912. Je to pokolenje stopilo v krvavo svetovno vojno pod vodstvom Vašega vzvišenega in nepozabnega roditelja kralja Petra I., Velikega Osvoboditelja. (Viharni vzkliki: Slava mu!) Od 1. 1912 do 1918 to pokolenje ni odložilo meča vse dotlej, dokler ni junaško prelilo svoje uporniške krvi po vsem svetu v slavo Jugoslavije. To zgodovinsko pokolenje je s svojimi življenji Izpremeniio zemljevid Balkana in Evrope. Vsa naša velika domovina upira danes svoje oči v ta Hram slave, kier počiva 3200 junakov našega naroda iz vseh strani naše domovine hi vseh veroizpovedi. Čeprav so mrtvi, vendar pozdravljajo danes Vaše Veličanstvo, pozdravljajo Vas, svojega slavnega voditelja in svojega vojnega tovariša, s katerim so odšli v vojno vihro, da dele z njim vse dobro in zlo. T| junaki pravijo: Mi smo tu, na dnu Jugoslavije začeli in dogradili kraljevino Jugoslavijo. Zato hočemo ostati tu za vse čase kot priče velike pravice ta teženj velikega naroda. Kier stoii ta hram. so tlst:. kf so »z rmrtl svojih prednikov črpali pobudo za nove žrtve. V tem hramu leži cela armada, cela vojska grobov, ki bo ostala na vojni straži. Skoplje, 27. maja. Po končanem mimohodu se je vršil v Oficirskem domu slavnostni banket. Kakih 250 oseb so bili gosti Nj. Vel. kralja. Ob 13. so že bili zbrani vsi gosti. Točno ob udarcu ure se je v dvorani pojavil Nj. Vel. kralj v spremstvu predsednika vlade Nikole Uzunovi ča, predsednika senata dr. Tomašiča predsednika Narodne skupščine dr. Ku-manudija, ministrov jumenkoviča, Maksi-moviča, Srinilja in MiLovanoviča, patri-jarha Varnave, skopeljskega mitropolita Josifa, tuzlanskega episkopa Nektarija ln ohridskega episkopa dr. Nikolaja. Godba je zaigrala državno himno, vsi prisotn' pa so pozdravili Nj. Vel. kralja z burnimi klici »živio!« Nj. Vel. kralj je zavzel svoje mesto sredi omizja. Na njegovi desni je zavzel mesto patrijarh Varnava, na njegovi levici predsednik vlade Nikola Uzunovič Na levi in desni so se razvrstili pred sednik senata dr. Tomašič, predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, ministri Boža Maksimovič, llija šumenkovič. dr. Stjepao Srkulj, general Milovanovič. skopeljski mitropolit Josif, ohridski epi-skop dr. Nikolaj, tuzlanski episkop Nek-tarij, predsednik skopeljske občine ugledni nacionalisti in kulturni delavci na našem jugu, ugledni meščani iz Skoplja in drugih krajev vardarske banovine, generali in oficirji. Pri drugi mizi je sedel na častnem mestu armijski general Milan Nedič. Ves čas obeda je igrala vojaška godba. Na programu so bile predvsem pesmi Južne Srbije. Med prisotnimi je bil tudi upokojeni general Miloš Vašič, bivši poveljnik 3. armije. Sredi obeda je predsednik skopeljske občine Mihajlovič pozdravil Nj. Vel. kralja v imenu Južne Srbije ln Skoplja. Njegov govor so prisotni sprejeli z navdušenimi klioi kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Nato je povzel besedo Nj. Vel. kralj Aleksander in imel v največji tišini in ob ogromni pozornosti prisotnih tale zgodovinski govor: Bojevniška grobnica, ki so Jo danes posvetili najvišji zastopniki svete cerkve ob toplih molitvah nas vseh* izpopolnjuje tisto vrsto zadužbin in spomenikov, ki dokazuje naš vekovni obstoj v teh krajih ter našo ljubezen in požrtvovalnost za to našo zemljo. V sijajnem vencu veličastnih hramov, s katerim so naši stari carji in kralji orisali svoje vladanje, stopa sedaj tudi ta dom L armije, ie slika, ki se nikoli ne pozabi. (Burno ploskanje in enodušno navdušeno vzklikanje: Tako je! Živel kralj!) Skoplje, še enkrat, to pot za zmerom rešeno in osvobojeno od ne-prijateija, kamor sem prišel po solunski ofenzivi I. 1918 kot vrhovni poveljnik — to Skopije je pomenilo neraz-družljivo zvezanost Morave in Vardar-ja (Ponovno dolgotrajno in burno vzklikanje: Živel kralj!). Ta svečani trenutek. ki se pripeti enkrat v sto letih in s katerim se more meriti samo carsko kronanje Dušana Silnega, ki se je tod vršilo pred še ne 600 leti, je naložil nam vsem, da ne pozabimo svetih žrtev, ki so padle za svobodo teh krajev. (Burno dolgotrajno vzklikanje kralju), izpolnitev te dolžnosti do žrtev je dobila danes svoj vidni in pobožni izraz, postavljen rim ie dostojen spomenik, ki je postal cerkvena in nacionalna svetinja, hiša mrtvih :n hram Boga živega, izraz hvaležnosti in znamenje slave. Ta spomenik bo govoril sam globoko, kako draga in dragocena je svoboda, koliko trpljenja in gorja so prestali mnogoštevilni rodovi od Kosovega do Kajmak-čalana. Z žrtvami, pokopanimi v sebi. Nov polet okoli sveta Pariz. 27. maja. AA. Davi eta letalca Co-dos in Roesi krenila na svoj svetovno-rekordni polet. Letalca letita z letalom >.To-seph Lebrix<. Njun prejšnji rekord v premočrtnem poletu brez postanka znaša 9103 km. Poletela eta z letališča v Le Bourgetu. Verietno je, da poletita najprej do New Yorka in nadaljujeta pot naprej v San Die-go v Kaliforniji. Smer svojega poleta bosta uravnavala po vremenskih razmerah. Na letališče .sta Codos in Ro*«i prieoela davi že ob 315. Pregledala sta letalo in nr.d-zirala osebno vse priprave za polet. Na rju-nem veleletalu je 7800 litrov bencina in 3000 litrov olja za mažo. S seboj eta vzela tudi večjo količino hrane in toplega oblačila za primer, da bi morala pristati v mrzlih krstih. Odletišče ie bilo zanju posebej pripravljeno. Dolgo je 1.8 km. Letalo se ie dvignilo ob 5.15 v na lepšem redu. Letalo je krenilo proti Ha vi j in je bilo ob 6.55 nad Cher-boureom. — Radijska postaja na letalu bo delala čez dan na valu 600 m. ponoči pa na valu 900 m. Znak te postaje je FALCC Stavkarski izgredi v Ameriki Mineapolis. 27. maja. AA. Stavka avtobusnih sprevodnikov je končana. Izračunali so, da je napravila izgube pri zaslužkih za v®g kot milijon dolarjev. Toledo. 27. maja. AA. Dosedanja bilanca nemirov izkazuje 2 mrtva, okoli 200 ranjenih in 100 aretacij. Izmed 103 toledskih delavskih sindikatov se jih je 51 izreklo za splošno 6tavko od 1. junija dalje. Pred veselim dogodkom na italijanskem dvoru Rim, 27. maja AA. Na včerajš. seji parlamenta je predsednik sporočil, da ga je upravnik dvora obvestil o tem, da bo soproga italijanskega prestolonaslednika porodila v 4 mesecih. Ta vest je med poslanci izzvala navdušene manifestacije. Hrvatski kmeti za politiko JNS Veličastno zborovanje JNS v Slavonskem Brodu — Minister Demetrovič o novi vsedržavni politiki padlih junakov. Prosimo Gospoda za pokoi njihovih duš. Slava ]im, slava Hm, amen! Nato je neki dijak recitiral Šantičevo pesem »Kumanovo«, dijak filozofije Cvetko Kostič pa je obnovil prisego zvestobe mrtvim junakom in Nj. Vel. kradli Aleksandru. Revija vojske Skoplje. 27. maja. Nj. Vel. krali je po končani spominski slavnosti na pokopališču in pr>;d Hramom slave odšel na Trg kralja Petra, kjer je prisostvoval mimohodu čet. Sredi trga je bila postavljena tribuna, okra-uosv*tfli Se katoHtki duhovnik in mu'Ji- §ena z zelenjem in z državnimi zastavami. VSi naj čujelo opomin teh divnifa junakov. | GOSpodoVf skromen po zunanjosti, a velikanski po pomenu, ki beleži konec stoletne dobe trpljenja pod tujcem. Duh sv. Save, tradicija kraljeviča Marka in mučeništvo kosovskih junakov so dajali moči našemu narodu cela stoletja brezpravnosti in zatiranja, da se je ohranil živ in močan na teh starodavnih tleh spominu blagopokojnega kralia Petra L I velikega Nemanje in Dušana Silnega. VeTkega Osvoboditelja in spominu vseh tu Varujoč svoje srbsko ime in svoio srb- Ta hram naj bo opomin vsem, ki prideio za nami vsei naši omladmi, da krene po potih naših slavnih prednikov. General Nedič se je na koncu zahvalil Nj. Vel. kralju za podporo in vsem ostalim ter končal svoj govor z besedami: Naše spštovanje in naša hvala naj bo sko zemljo je naš narod s krvavimi ranami na svojem narodnem telesu nosil v srcu svoje stare narodne vladarje in v duši gojil nado, potrpežljivo in neomajno vero, da se bo njegov čas zopet vrnil. In Bog se je usmilil, za trpljenjem je zasijala zarja svobode. Prvič 1. 1912. nato po končno I. 1918 je Južna Srbija doživela osvobojenje in vstajenje s tistimi zgodovinskimi in svetlimi dnevi, katerih vzvišenega razburjenja in neprispodobljive lepote so nam vsem živo v spominu. Osvobojeno SkooHe. kamor sem L 1912 prišel kot poveljnik Slavonski Brod, 27. maja. č. Danes se je vršilo veličastno zborovanje JNS, ki se ga je udeležilo okoli 5000 kmetov i® okolice Ln mnogo meščanov. Na zborovanje so tudi prišli minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, senatorji Toma Kovačevič, prota Matija Popovič, dr. Oton Gavrilovič, Lazar Aničič, dr. Ljudevit Auer, narodni poslanci Stjepan Brkič, Milan Cukovič, dr. Mirko Došen in podpredsednik Narodne skupščine Karel Kovačevič. Zborovanju je predsedoval senator Toma Kovačevič, ki je dal najprej besedo ministru za trgovino in industrijo Juriju Demetrovič u. Minister je v svojem govoru med drugim izjavil. Povsod po naši drtavi se vrše shodi JNS, na katere se poziva narod, ki se odziva glede na to, v kolikor je izvedena organizacija. Izreden uspeh tega današnjega zborovanja najbolje dokazuje, da je narod v Slavoniji pravilno razumel namen nove politike, ki Ji je dal podlago Nj Vel. kralj s svojim manifestom od 6. Januarja 1929. V tej politiki je narod spregledal in se osvestil pred strankarskimi borbami, ki so ga' vodile v propast. Prej se je govorilo, da se naša država nahaja pred razpadom, ko pa so videli naš napredek in naše zedinjenje po 6. januarju, se je mišljenje iapremenilo. Tuji plačanci, ki so hoteli dokazati ne-možnost obstoja naše države, so pričeli pošiljati k nam bombe in peklenske stroje. da bi dokazali, da naša država ne more obstati in da bi izzvali nezaupanje ln neslogo med narodom ter tako škodovali naši skupni državi. Med tem so v*i njihovi upi propadli, ker je narod danes ze-dinjen. Narod čuti, da prihaja nov čas in da leži samo v našem edinstvu pod vodstvom modrega voditelja nova boljša bo- dočnost. Naš kralj je izvršil delo zedi-njenja in sedaj gre dalje ter vodi veliko akcijo za zbližanje balkanskih narodov. Dočim se je še pred kratkim časom mislilo v tujem svetu, da je Balkan sod smodnika in da predstavlja največjo nevarnost za m'ir, priznavajo danes vsi, da nudijo balkanski narodi vzoren primer sporazuma in prijateljstva. Zatem je minister Demetrovič govoril o gospodarski krizi ter izjavil: Pred nekoliko dnevi sem podpisal novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki temelji na načelu, da se povišajo cene kmetskih proizvodov ter dvigne konizumna moč našega naroda, in mislim, da bomo isto dosegli tudi z drugimi državami in da bo brez dvoma došlo do olajšanja gospodarskega položaja in zmanjšanja brezposelnosti. Zatem je govoril podpredsednik Narodne skupščine Kario Kovačevič, ki je poudarjal, da so načela današnje državne politike strinjajo z načeli pokojnega vodje HSS Stjepana Radiča. Lep shod JNS v Velenju Kmetje In delavci manifestirajo za vsedržavno JNS Kdor upa v povratek starih zmed, se kruto vara Velenje, 27. maja. Šaleška dolina je imela danes Svt>j veliki dan, ko je jasno pokazala, da je narod spoznal, da je njegova bodočnost le v vrstah JNS. Ve6 trg je kazal praznično lice. Že na postaji je pričakovala goste nad petstogla-va množica in gasilci v krojih. Ne le rudarji, temveč tudi kmetje iz bližnjih občin eo prišli na okrašenih vozovih, tako iz St. An-dreža, Šmartna in drugih krajev. Niso se ustrašili vremena, ko je šlo za to, da javno pokažejo svoje odločno jugoslovensko prepričanje. Dve godbi, rudarska h Velenja in vrli šentandreški tambraši, sta dali manifestaciji še posebno svečano razpoloženje. Brez lažnih obljub in cirkuške reklame se je zbralo na zborovališču nad 15C0 vrlih somišljenikov, ki eo kljub dežju vzdržali nad dve uri in pol. da so čuli poročila svojih predstavnikov o doseženih uspehih in jim dali pobudo ter smernice za nadaljnje delo. Zborovanje je otvoril in pozdravil goste agilni predsednik slovenjegraškega sreske-ga odbora JNS g. Šentjurc. Nasrlašal je udarno moč jugoslovenske nacionalne ideje, ki " je prodrla že v zadnjo hribovsko >vae, in predlagal za predsednika zborovanja preizkušenega narodnega borca, šoSlanjskega župana dr. MaTerja, ki je predvsem pozdravil goste, ministra n. r. dr. Kramerja, narodnega poslanca in bivšega ministra dr. Vošnjaka, narodna poslanca Gajška in Pre-koreka, odposlanca ministra Demetroviča inž. Domanjka ter prečita! nato čestitke in pozdrave zadržanih narodnih predstavnikov, ministrov dr. Novaka, dr. Srkulja, dr. Andjelinoviča, Kralji ča, bana dr. Marušiča, mariborskega župana dr. Lipolda in drugih. Z živahnim odobravanjem so zborovalci sprejeli predlog, da se od pošljeta pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju ter predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču. Prvi je govoril inž. Dtmanjko, ki je pozdravil zborovalce v imenu zagrebške 15.000 mož broi.eče organizacije JNS, tistega Zagreba, iz katerega je lz,šla jugoslovenska ideja, ki temelji na delu. Panktaske sile so danes premagane (Živahno odobravanje). Vsi moramo delati v složnosti stanov, v splošno, ne pa osebno korist posameznikov. Do-taknivši se razdornega dela narodnih izdajalcev, je poudarjal, da ee morejo sicer ubiti ljudje, nikoli pa ideje. (Živahno odobravanje. Drugi je govoril domači narodni poslanec dr. Bogomil Vošn;iak, ki je naglašal uspeh JNS, da bo velenjski rudnik že v treh mesecih po dovršeni montaži in adaptaciji prižgal luč po vsej banovini. Naglašal je važnost in nujnost ureditve cen za najnujnejše življenjske potrebščine, kar je že minister Demetrovie obljubil izpeljati v najkrajšem Ča6u. Poudarjal je nadalje potrebo zgraditve ceste, ki bo vezala šsleško dolino s Koroško preko Savodnje. ker se bo le tako mogel razviti tujski promet. Vse to pa more izvršiti le enotna močna stranka v avtoritativni državi, ki jo hočejo kralj, država ter ves narod in ki bo pravična kmetu ter delavstvu. Besede poslanca V«$niaka so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim in živahnim odobravanjem. Za njim fe porrH besedo minister in narodni poslanec dr. Albert Kramer, ki ]e med stalnim odobravanjem izvajal: Ponosen sem, da sem sin onega črnega kraja Trbovelj, ki ve, kaj je trud za kruh, onih Trbovelj, kjer je beda morda še večja kakor fcuikaj. Trije šihti na teden, torej le 12 na mesec, drži kljub vsemu prizadevanju vseh nas komai našega radarja med grobom in življenjem. Če ne bi bilo JNS. bi fe davno že tudi velenjski rudnik zaprl. Naša stranka pa je zagotovila rudarjem in njihovim družinam še vendarle zadnjo skorjo kruha. Da smo to dosegli, se je treba zahvaliti le močn; in veliki stranki, kakršna je JNS. Vsi 6te videli, da smo prav malo dosegli, dokler smo se klali med seboj v rajnih strankah. Naša stranka nosi vso državno moč, toda tudi vso odgovornost. Ce bi šla borba na nož naprej, bi že davna tudi mi delili usodo naših bratov na zapad i, onkraj mej. ki še boga ne smejo moliti javno v našem jeziku. Danes postaja naša država vse jačja, ker je edina in ki je pod vodstvom Nj, Vel. kralja največji pobornik miru. Nekdania proelula balkanska smod-nišnica je postala po balkanskem paktu pravi tvorec miru. Naš cilj sta delo in mir. (Živalno odobravanje.) Zato tudi ne poznamo več liberalcev, n? klerikalcev in tudi ne socialistov, temveč le delavoljne poštene ljudi, ki si podajajo roke za 6plošni blagor. V vseh občinah po ■vsej državi ima naša stranka svoja zborovanja. Kakor ima kralj oboroženo armado za zunanje sovražnika. tako je JNS mirovna armada, ki čuva mir in bratsko ljjbezen znotraj države. — Preliaja.ioč na gospodarska vprašanja je na-glašal minister dr. Kramer zlasti veliko važnost novih trgovinskih pogodb, ki bodo prinesle znatno olajšanje našemu gospodarstvu. S povzdignjenim glasom je zakUcal: Tisti, ki pravijo, da se da v 24. urah vse zboljšati, so krivi preroki. Če jih vprašate, kako se bo to doseglo, molčijo. Naša JNS pa je poštena in ne slika nemogočih stvari ter-ne obljublja čudežev. Eno je pribito: C i m veg nas bo v stranki, tem več bomo dosegli. (Živahno dolgotrajno odobravanje.) Mi smo edina vsedržavna stranka v državi, proti kateri se ne da delati. Kdor upa. da se bodo zopet vrnile stare zmede, se kruto vara. Mi dajemo spoštovanje vsem narodnim svetinjam in je podel lažnjk tisti, kdor trdi, da je slovenstvo ogroženo. Katoliška vera uživa poleg drugih veroizpovedi takšno zaščito, kakor le v redko kateri državi, da ne govorimo n. pr. o dogodkih v Italiji. Nj. Vel. kralj je globoko veren in so katoliške svečanosti ter katoliške katedrale sredi Beograda najzgovornejša priča verske svobode katoličanov v naši državi. JNS zahteva le eno. spoštovanje naše jugoslovenske skupnosti, ter najtopleje pozdravlja zato vsakogar. ki ere z dobro voljo za njo, pri čemer zagotavlja, da ne bo nikdar izdala svojih prijateljev. Govorj ministra dr. Kramerja je sledilo dolgotrajno burno odobravanje in živahni vzkliki JNS in njenim voditeljem. Narodni poslanec Karel Gajšek je nato poudarjal potrebo sloge, ker bo naš narod, ki je prišel po svoji zemljenisni legi med najbliže sovražnike, drugače na križ pribit. V istem smislu js gororfl tudi bivši po- slanec Drofenik. ki je občudova silen ras- mah JNS do zadnje gorske vasi. Narodni poslanec Ivan Prekoršek i« govoril o nujni potrebi novetizacije invalidskega zakona ter je obljubil, da bo napel vse sile, da bodo prejemali rudarji redno izplačilo svojih krvavo zashiženih mezd. Govoreč o kmetski zaščiti je obsodil prevleke obresti razen denarnih in tjdi zadružnih zavodov. Končno ie poudarjhl, da nima nihče privilegija za zabavljanje čez državo, ki bo zlomila vse, kdor ne bo bodli po njenih potih. Nato so prečitali ln priporočili resolucije, ki izražajo želje prebivalstva, velenjski župan g. Martin Lempl, g. Novak za obrtnike in g. Ba>c za delavce. Po sprejeti, resoluciji je predsednik dr. Maver zaključil veličastno zborovanje s pozivom k vztrajnemu in složnemu delu. Shod v Slovenjgradcu Popoline ob 4. je bil shod v Slovenjgradcu. Zaradi slabega vremena se je vršil v Sokolskem domu, čigar velika pile strokovne organizacie nameščencev vseh mest. Odličnega gosta iz Beograda in njegovo go. soprogo eo stanovski tovariši v Ljubljani prav lepo sprejeli in ma razkazali znamenitosti mesta. G. Vidakovič si je ogledal tudi okrevališče za mestne oslužbenca v Kamni gorici in ee je o tei ustanovi prav pohvalno izrazil. Pr»v tako je pohvalil vzorno 6tanje strokovnih organizacij občinskih nameščencev v Sloveniji. Danes je g. Vidakovič imel posebno konferenco še z županom dr. Pucom. Zborovanje predstavnikov elektrotehnične obrti iz dravske banovine Ljubljana, 27. maja. Danes dopoldne so v magistralni dvorani v Ljubljani zborovali predstavniki elektrotehnične obrti lz dravske banovine. Letna skupščina Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine, v katerem so včlanjene vse elektrarne in vsi elektrotehnični obrtniki naše banovine, je pokazala krepko delavnost tega obrtnega združenja. Navzečnl so bili tudi zastopniki Zbornice za trgovino, obrt ln indU3trijo, mestnega načeTstva v Ljubljand in okrožnih odborov. Predsednik g. Poljšak, ki je vodil zborovanje, je poročal o matnih uspehih in delu združenja predvsem za novelizacijo obrtne zakonodaje in v zaščito obrtniškega stanu. Za odsek elektrarn Je poročal delegat mestne elektrarne ljubljanske g. inž. Jesih. Prav ta odsek beleži znatne uapehe s posredovanjem, da se je črtala davčna postavka na vodne sile in da se prepreči čezmerno obdavčevanje električne energije, kar je neobhodno za razvoj in za ljudsko okoriščenje z najcenejšo in najpraktičnejšo tehniško pridobitvijo. G. Havliček je govoril za odsek elektrotehnikov in elektroinstalaterjev, ki živijo v hudih delovnih razmerah. Na njegova izvajanja je zastopnik g. župana obljubil j posredovati zahteve in želje pri mestnem načetetvu. Zastopnik Zbornice za TOI je pohvalno poročal o delu združenja za izobrazbo naraščaja, ki ga vrši s specijal-pimi tečaji in v lastni reviji »Elektrotehniškem vestniku«. ntškem vestniku«. G. inž. Oro«, delegat Majdičeve elektrarne iz Kranja, je posegel v debato o okrožnih odborih in strokovno razčistil vprašanje, na podlagi česar združenje kot ba no vinska institucija ne more brez vsega priznati vstopa v ta okrožni odbor, četudi mu želi največjih uspehov v blagor obrtništva. Zbor Je pokazal kljub temu, da Imajo člani delno različne interese, trezno skupnost onih, ki stvarno vodijo tehniško stran elektrifikacije naše zemlje in ki so poklicani, da bede nad vsemi vprašanji razvijajočega ge električnega gospodarstva. Uradniške plače so znižali v vseh državah in v Italiji niso bili izvzeti niti najvišji uradniki. Zbornica je tu Mussolinija viharno pozdravila in mu ploskaia. ko je dejal, da vlada ne bo dotaknila invalidskih pokojnin. Uradniki s sedanjimi prejemki lahko dobro in primerno žive. Znižanje je bilo potrebno v državnem interesu in zaradi trgovinskega ravnotežja. Tudi zasebne rodbine ne morejo živeti od dolga. Bolje j« pravočasno ukreniti vse potrebno, kakor kasneje izdati drakonske sklepe. Mussolini je nato govoril o državnem proračunu v zadnjih letih. S svetovno gospodarsko stisko so se pojavili tudi pro-i računski primanjkljaji. Navedel je ukrepe j proti primanjkljajem ter izjavil, da ravnotežja še ni. Končne rešitve v tem vprašanju ni v novih davkih. Obremenitev je dosegla vrhunec. Zato je treba znižati izdatke. Vlada bo šla po tej poti naprej. Mussolini je nato analiziral državno bilanco, ki se od 1- 1928 razvija neugodno, kar je posledica povečanih carin, kontingentov in prepovedi uvoza. Podobne ukrepe so izdale vse države. Dodati je treba še devizne težkoče z nemožnostjo transferja. V zvezi s tem je govoril Mussolini tudi o Prostovoljna smrt priljubljenega mladeniča dkofja Loka, 27. maja. Nedaleč od Starega dvora, pičlih 200 korakov vstran od glavne ceste v Kranj, so naleteli včeraj zjutraj trije delavci na obešenca, ki ga niso spoznali. Nesrečnika so brž odvezali v upanju, da ga morda še vrnejo k življenju, kar pa se jim ni posrečilo. Poizvedbe so kmalu dognale, da Je šel v prostovoljno smrt priljubljeni Loj-ze Č., mesarski pomočnik v škofji Loki, star 32 let. Mladenič je moral preživljati hude notranje boje, da Je storil ta obupen korak, ker je bil sicer vedno dobro razpoložen, zadnje čase Je bil res razburljiv in potrt. V petek avečer se je že mudil med svojimi prijatelji na Spodnjem trgu in šaljivo pripomnil, da ga bodo prav gotovo oni prej pospremili na pokopališče, kakor on nje. Kdo bi bil slutil, kaj je fant name-raval. Pozno v noč pa se je Lojze poslovil in se odpeljal s kolesom najprej baje na Trato ia odtam nazaj v Skofjo Loko do gozdiča, kjer se je odločil za slovo od življenja. Kolo je prislonil na neki gaber, odložil Je tudi dežni plašč, ovratnik ln samoveznico. Vrv si je cvil trikrat okrog vratu. Truplo so prepeljali včeraj popoldne v Svetje pri Medvodah, kjer so njegovi ljudje doma. Lojae je bil vnet igralec pri šahovskem klubu in tudi sicer zelo dobro došel, prijazen mladenič. Njegova smrt je zbudila mnogo pozornosti in se navajajo najrazličnejši vzroki, ki naj bi bili pognali Lojzeta v obu-p. Bodli mu ohranjen blag snoenin! Vsak naročnik „JUTHA" — Je zavarovan — za IOjOOO Din f — Sin je napadel očeta s sekiro Novo meRto, 26. maja Bilo je 26. oktobra lani, ko se je posestnikov sin Martinčič Alojzij od Sv. Križa že zgodaj zjutraj napil žganja. Fant, ki šteje 25 pomladi, je pa v pijanosti precej nasilen človek. Sicer je pijanost malo prespal, toda proti večeru, ko se je zbudil iz vinske omotioe, je pričel nad domačimi znašati svoje muhe. Vsi so ga mirili, zlasti njegov oče Jože, ki mu je dejal, naj bo vendar pameten in naj nikar ne povzroča nemira. Za dobro očetovo besedo pa se nasilnik ni zmenil, temveč se je pognal proti njemu celo z nožem. Starejši njegov brat Janez je takoj prihitel očetu na pomoč in brata napadalca pričel obdelovati s palico tako učinkovito, da je zbežal iz hiše. Ko so se domači od strahu nekoliko pomirili in biti že uverjeni. da je prepira konec, se je Alojzij polastil sekire in stekel proti kozolcu, kamor Je šel po opravkih oče. Zahrbten sinov udarec s sekiro je starčka pobi! na tla. S smrtno nevarno rano so očeta pripeljali v kandij- japonski konkurenci. Razen tega obstoja nesoglasje med cenami na italijanska;« notranjem .in na svetovnem trgu. To dispariteto je treba odstraniti. Doseči js to mogoče na dva načina, z znižanjem cen za izvoz določenih italijanskih pridelkov in izdelkov ali z razvrednotenjem italijanskega denarja. Na to drugo italijanska vlada ne misli. Trgovinske in gospodarske stiske ni mogoče odstraniti z valutnimi ukrepi, n. pr. z odstranitvijo zlate podlage. Tak; ukrepi zaležejo samo začasno, ne prinesejo pa trajnega izboljšanja. Mussolini je nato govoril o uvozu. Nekateri proizvodi kakor premog, druga goriva, volna, bombaž in železo so t vljenske-ga pomena za Italijo. To biago je treba plačati z blagom ali zlatom. V zveaš s tem j& govoril Mussolini o ugodnem stanju italijanske Narodne banke. Kritje znaša 53.6 %, za 13 točk nad zakonsko mero. Z najnovejšimi ukrepi je italijanska valuta še bolj zaščitena. Sedanji predpisi dovoljujejo valutne posle samo za potrebe italijanskega gospodarstva in za izdatke italijanskih potnikov. Vlada je izdala ukrepe proti špekulaciji z državnimi papirju Predsednik vlade je nato govoril o mezdah v zvezi z izvozom in borbo proti brezposelnosti. Vlada 'bo skušala zaposliti čim večje število delavcev. Javna dela se izvajajo na podlagi načrta iz 1. 1932. Na dnevnem redu bodo tudi nove gradnje. Ena milijarda in 200 mlijonov je namenjenih elektrifikaciji železniškega omrežja. Industrija bo dobila nova vojaška naročila. Po washingtonskem sporazumu lahko Italija, gradi linijske ladje do 7000 ton. Od leta 1934 do 1940 bo izdala milijardo lir za obnovo letalskega materijala. Nato je Mussolini govoril o železnicah in o poštni službi in o drugih funkcijah, ki obremenjujejo državni proračun. Povsod se vprašujejo. aLi smo prekoračili vrhunec gospodarske stiske, ali se položaj izboljšuje. Pojavljajo se nesporni znaki, da se položaj ne more več poslabšati. Ali bomo ostali pri sedanjem položaju, ali pa se bo stvar obrnila na bolje, misli Mussolini. Po Mussoiiniievem mnenju ni treba računat; z novo dobo blagostanja, kakršna je bila pred svetovno vojno. Človeštvo se bo moralo privaditi na tesnejši živijenski standard. Gospodarstvo še nikoJi ni bilo odvisno tako od politike kakor sedaj. To se kaže posebno v vprašanju razorožitve. Po Mussolinijevem mnenju to vprašanje ni pravilno postavljeno. Narodi bodo vedno oboroženi. Zato je vprašanje sedaj likvidirano. pač pa je treba rešiti vprašanje Posaarja, srednje in vzhodne Evrope. Evropa se mora odločiti za pol tiko, ki ji bc dala premoč nad ostalimi celinami, ali pa se mora pomiriti s podrejeno vlogo. Evropa mora pomladiti vrste svojih državnikov, če želi vzdržati konkurenco z Amer ko in Japonsko. sko bolnišnico, kjer so ranjencu komaj rešili življenje. Pri včerajšnji razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem je obtoženec Al. Martinčič v celoti priznal krvavo dejanje. Izgovarjal se je le s tem, da sta ga oče in brat vedno pretepala, če pa je prišel domov malo vinjen, da so se nanj spravile celo ženske. Kako je prišlo do samega žalostnega dejanja, pa se, kakor je izjavil, ne spominja, ker je bil vinjen. Sodni zdravnik, ki je obtoženca pre-iskal s posebnim ozirom na njegovo duševno stanje, je podal mnenje, da se sicer kažejo na obtožencu neke vrste psihopa-tični pojavi, da pa obdolženec nima znatnejših defektov. Ob Času storjenega dejanja pa tudi ni bil tako pijan, da bi postal nevračunljiv. Sodišče je obsodilo Alojzija Martinčiča na šest mesecev zapora. Samomor iz ljubosumnosti Zagreb, 27. maja. Iz Stenjevca pri Zagrebu je te dni na nepojasnjen način izginil 341etnl šofer Josip žgank, doma nekje iz Slovenije. Pustil je dve pismi, v katerih sporoča, da se je odločil za samomor, žganlk je živel zadnje čase v pTecej neurejenih rodbinskih razmerah ki je rad popival. Prihajal Je skoro redno vinjen domov in ec doma prepiral. Mož je bil pa tudi brezmejno ljubosumen in vtepel si je v glavo, da ga žena vara. To je tako porazno vplivalo nanj. da se je odloail dati življenju slovo. Minili četrtek je odšel »doma in se ni več vrnil. Eno pismo je naslovil na ženo, drugo Pa na župana v Stenjeveu. V drugem je navedel, da ga žena vara in da se zato poslavlja od tega pokvarjenega sveta. Vsa poizvedovanja za Žgankom so ostala dozdaj zaman. Ljudije domnevajo, da je Skočil v Savo. Stalnost režima v Rumuniji Buarešta, 27. maja. AA. V pooblaščenih krog:h kategorično demantirajo vesti, ki krož jo o izpremembi vlade v Rumuniji, češ, da je neizbežna. Sedanja vlada nadaljuje z izvajanjem svojega programa na vseh področjih državnega življenja. Vlada uživa zaupanje krone in vsega javnega mnenja. Doznavajo, da bo predsedništvo ministrskega sveta jutri izdalo uradni komunike v tem smislu. Agitacija za kmečko stavko v Španiii Madrid, 36. maja. AA. Vlada skuša preprečiti sploSno «tavko kmetovalcev. Sklenila je pro«j!a«i»tl vso žetev za Javno delo. Vlada bo izdala jKrtrsbae afcrep«, da omogoči Istoinjo ftstsv. Stanovski zbor naših profesorjev Ljubljana, 27. maja. T dvorani Trgovskega doma se je dane« dopoldne vršil redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva, številna udeležba — izmed 348 članov, kolikor jih društvo šteje, je bilo navzočnih in s poverilnicami zastopanih 339 — zgovorno priča o živahnem zanimanju naših srednješolskih učiteljev za njihovo stanovsko organizacijo. Skupščino je s kratkim pozdravom otvoril predsednik društva prof. dr. G r a-fenauer, nato pa je bil za predsednika abonovanja soglasno izvoljen prof. dr. P e-čovnik, za podpredsednika pa prof. Andrej Verblč in trije tajniki ter dva overovatelja zapisnika. Med živahnim odobravanjem je bila Nj. Ved. kralju, najvišjemu zaščitniku naše nacionalne pro-svefce, poslana vdanostna brzojavka, nato pa še pozdravna brzojavka resornemu ministru Iliji Sumenkoviču in pozdrav banu dr. Marušiču. Skupščini sami so prispeli pozdravi in čestitke od glavne uprave v Beogradu, od tovariške sekcije splitske, od zagrebške sekcije in od pododbora y Murski Soboti. Brzojavno so slovemsl-ri profesorji čestitali s svojega Zborovanja vodstvu gimnazije v Skopiju, ki prav danes slavi 40Qe>tnico svojega dela. Na kratko je ob otvoritvi pozdravil sflrapščino tudi prosvetni načelniik profesor Breznik. Nato je podal predsedstveno poročilo društveatf predsednik prof. dr. Grafen-EAier. Podrobno je obravnaval med drugam novelo k zakonu o srednjih šolah, ki jo je prosvetno ministrstvo Izdelalo s sodelovanjem profesorske stanovske organizacije in ki vsebuje skoraj vse zahteve njihove zagrebške resolucije. Sprejetje novele pa se je z odhodom prejšnjega resornega ministra malo zavleklo. Glavna uprava je končala vse priprave za kidanje profesorskega doma in samo zaradi: pomanjkljivosti društvenih pravil gradbena dela doslej še niso odidana Vprašanje šolskih km ji g, ki tvori posebno poglavje v stanovskem zanimanju naših profesorjev, naj bi se končno uredilo z zakonom o mionopolizacijl šolskih knjig. Za vso državo naj bi se uiporabljale iste učne knjige, le za narodni jezik, zgodovino in zemljepis naj bi bile dovoljene izjeme. Dejstvo, da zakon še ni izveden, najbolj v živ0 zadeva slovensko šolstvo Po izjavah prosvetnega ministrstva bo efektuiranje te zadeve trajalo najmanj stori leta. V naši banovini so bili profesorji v zadnjem čas« v največji meri za posleni. Manjkalo je 30 srednješolskih učiteljev. O velik noči je bilo honorarno nastavljenih 21 učnih moči, vprašanje njih definitivme nastavitve pa Je odloženo za jesen. Prosvetni oddelek v Ljubljani izdeluje že predmetnik za prihodnje šolsko leto, po katerem bodo profesorji ▼ bodoče zaposleni minimalno število ur. V Slovenijo pride še nekaj kolegov is drugih banovin. Svoje stare zahteve, da dobi Murska Sobota, naša narodna pred-»tr&ža Da severu, osemrazredno gimnazijo, sekcija ni opustila. Sosednji Mona-štir onkraj meje z 200 dijaki ima v piro-ipagandne namene celotno srednjo Šolo. Zidanje poslopja za KI. državno realno gimnazijo v Ljubljani je sekcija foreira-la, kolikor je bik) to mogoče. V zadevi redukcij draginjskih doklad se je sekcija postavila na stališče, da gre enakemu delu enaka nagrada in da morajo biti redukcije, če se jim že ne moremo izogniti, procentualne in progresivne. Posebno prošnjo v tej stvari Je odibor predložil vsem pristojnim oblastem. Na koncu je predsednik izrekel toplo zahvalo vsem predsednikom odsekov, ki živahno delujejo, posebej pa še prosvetnemu načelniku prof. Brezniku in inšpektorju prof. Vr-hovnlku ter banu dr. Marušiču za moralno ln materialno pomoč. Nato je tajnik prof. Ljuba Jurkovlč obširno poročal se skrči na minimum, ker motijo delo šole. šolnino naj pobirajo neposredno od učencev davčna oblastva. Zbiranje prispevkov v ra.sne dobrodelne namene po šolah, ki Je precejšnja gmotna ln moralna obremenitev za šolsko poslovanje, naj se skrči na minimum. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal prof. dr. Novak, povzemamo, da vodi društvo vzorno in storimo gospodarstvo. Nato so sledila poročila odsekov. Odsek za manjšinska vprašanja, ki ga vodi prof. dr. C e r m e 1 j im se Je v preteklem letu prav marljivo udejetvoval, Je za rapallskl dan izdal za srednješolsko mladino knjigo »Naši onstran meja«. Knjiga je našla najboljši odmev, o čemer priča predvsem dejstvo, da je naklada 5000 izvodov v kratkem času pošla in je bilo treba oskrbeti nov natis. Banski upravi gre topla zahvala za gmotno podporo, ki jo je nudila za izdajo knjige, prav tako pa tudi Družbi sv. Cirila in Metoda, drušitvu Branibor, Sokolu kraljevine Jugoslavije in Združenju trgovcev. Odsek za nacionalno vzgojo, ki ga tudi vodi prof. dr. čermelj, je prav tako živahno deloval in je od jeseni doslej priredil lepo vrsto predavateljskih in de-batnih sestankov, na katerih se je temeljito razpravljalo o najvažnejših problemih narodne vzgoje. O delovanju odseka za šolske knjige je poročal prof. dr. Š o-1 a r, o odseku za zbližanje slovanskih narodov, v okrilju katerega so organizirani posamezni oddelki za poljsko, bolgarsko, rusko in češkoslovaško kulturo, pa prof. dr. L a h. Skupščina je vsa poročila sprejela brez debate in soglasno dala ab-eolutorij dosedanji upravi. Nato je zbor Po poročilu tajnika prof. Jurkovica sklenil, da se tudi v LJubljani ustanovi Občni zbor Slovenske snklre I *ta 80 Mara 111 Iv5ra Mobra »powmi in VSVU11 LUUt JlU¥Cl»ae 5U1MVC | si naposled skočili v lase. V tistem se je vrnil iz gozda Josip. Da bi razdvojil ravsajočl se ženi, Je pograbil krepelc In začel udrihati, seveda ne po svoji Mari temveč po Miletovi Ivki, kar Je dalo povod Miletu, da se Je vpletel v pretep tudi on. Ker Josip le ni prenehal udrihati po Ivki, je to Mileta toliko razjezilo, da je pograbil sekiro ln ko brat še nI ne-hal, zamahnil z njo po bratovi glavi. Josip se Je ■ presekano glavo mrtev zgrudil na tla., Ko Je to videl najstarejši njegov »ln Stipan, Je prisicočil iztrgal Miletu sekiro lz rok ia ga use&al po re- o podrobnem delu društva. Na koncu je govoril tudi o sklepih plenarne seje glavne uprave društva, ki se je vršila pred mesecem dni v Beogradu in ki je med drugim stavila zahtevo, da se izvršijo iapremembe in dopolnitve zakona o srednjih in srednjih strokovnih šolah po načrtu, ki ga je izdelalo prosvetno ministrstvo, čimprej naj se izdela stalni učni načrt in program v sporazumu z najboljšimi strokovnjaki vse države. V programu je treba število pismenih nalog brezpogojno znižati, pri odrejanju šolskih tem pa naj izostanejo naloge, ki se leto za letom ponavljajo po večini na pobudo raznih organizacij, število šolskih svečanosti in predavanj naj podružnica Kreditne in podporne zadruge .profesorskega društva, ki ima svoj sedež v Zemunu. Sprejet je bil pravilnik zadruge in posebna resolucija, s katero se naprošata tako vodstvo zadruge v Zemunu, kakor uprava sekcije v Ljubljani, da kolikor mogoče pospešita ustanovitev podružnice v Ljubljani. Kakor je vse zborovanje poteklo brez debate, tako so se mirno izvršile tudi volitve. V smislu društvenih pravil Je morala skupščina iznova izpolniti mesta predsednika, tajnika, treh odbornikov, štirih namestnikov, treh članov nadzornega odbora in dveh namestnikov. Volitve so bile tajne z listki. Predloženi sta bili dve (kandidatni listi, ena z dosedanjim predsednikom prof. dr. Grafenauerjem, druga s prof. Lovšetom na čelu. Za novega predsednika je bil ponovno Izvoljen prof. dr. Grafenauer, nadalje odborniki profesorji Juritovič, Bajuk, Rupnik, Solmeiger, namestniki Sivec, Kuljiš, Vazzaz, Rudolf Kranjec, v nadizorni odbor pa Mašera, Anidree, Savnik in namestnika Silvo Kranjec in čemažar. Na samostojne predloge so bili na to sprejeti še nekateri sklepi, ki so velikega poanena za razmah našega srednjega šolstva, tako naj se ustanovi v Murski Soboti tudi višja gimnazija; sekcija prispeva znesek 10.000 Din za zgradbo vseučfiliške knjižnice v Ljubljani; šolnine naj pobirajo v bodoče davčni uradi; dijakom meščanskih šol naj se dovoli prestop na gimnazijo brez dopolnilnih izpitov; profesorska mesta naj se ne sistematizirajo, temveč naj se omogoči avtomatično napredovanje po položajih; prepreči naj se prodaja raznih knjig in srečk po šolah; vodji obveznih šolskih ekskurzij naj se nudi brezplačna vožnja po železnici Ln naj se obenem maksimira število učencev, ki jih sme voditi en profesor; zimsko polletje naj se zaključi s praznikom sv. Save dne 27. Januarja; konferenca za določitev šolskih knjig v prihodnjem letu naj se vrši ob koncu junija, ne pa šele v septembru kakor lani; učne moči na šolah naj se razbremene in naj se nastavijo novi profesorji Sprejetih je bilo tudi več resolucij, ki pledira-jo za pravičnejšo ureditev prejemkov. Med slučajnostmi je skupščina še naložila novi upravi, naj se pri centrali zavzame za reorganizacijo »Glasnika profesorskega društva«, ki mu je treba jasnejšega, smotrnejšega programa. Ob 13. uri je predsednik zaključil Zborovanje vzgojiteljev elite naše nacionalne mladine, ki je s stvarnim, mirnim delom tudi od svoje strani ponovno Izpričalo, da je naša mladina zaupana dobrim rokam matice Ljabltana, 27. maja. SŠM, ki ji je namen, naše učiteljstvo pri njegovem praktičnem dejanju in nehanju držati v živih stikih s snovanjem pedagoškega genija, je ime.a danes na ledinski šoli redni občni zbor (12. po številu), ki se mora vršiti vsaka tri leta. Udeležba je bila sicer pičla, docela primerna deževnemu dnevu, zato pa s& je javljalo tem več pravega zanimanja za vse, kar je prišlo v razpravo. Predsednik profesor Ozvald je v svojem nagovoru naglašal, da »akademski« kurz. ki se z neke strani očita sedanji smeri Šolske matice, ni v resnici nič drugega, nego poštena težnja, dati osobito književnim edicijam društva čim višja stvarno utemeljeni pedagoški nivo. V zadnjih treh letih svojega poslovanja je S&M dala svojim naročnikom devetorico knjig, med drugimi: Ozvaldovo Osnovno psihologijo, Gogalovo Občno metodiko, Jeraievo Našo vas in pa vsakoletni Pedagoški z!a biti ženska izredno velika — skoro dva metra. Našli so tudi osem tankih obročkov nakita, ki so bili pokriti z zeleno patino. Nekdo jih je očistil v nadi, da so h zlata, vendar pa so le iz rumene medi. Tako nakite so nosili po zatrditvi starino-slovcev stari Slovani in v kamniškem okra- ju so že ponekod naleteli na staroslovan-ska groteišča. V Radomlju je bil okostnjak izkopan 100 metrov daleč od novega So-kolskega doma v smeri proti Kamniku. Na tem kraju so včasih stali mogočni hrast:, na katere so se časih nanašale najrazličnejše vraže. Res pa je, da so imeli pod temi hrasti varno zavetišče rokovnjači, ki so tam pod zaščito strahov nemoteno taborili. Pripovedujejo tudi o večji bitki med Francozi in domačini, ki je bila baje na tem kraju. Najbrž so tu stari Slovani v sedmem ali osmem stoletju pokoravali svoje mrtvece. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Ponedeljek. 28.: Monter Anton Hit. A. Torek. 29.: Družba. B. Sreda. 30.: Gostovanje poljskega državnega zavoda za eledališko umetnost iz Varšave. Izven. Znižane cene. Drama. Galsworthyjeva drama »Družba« je imela pri premieri zelo velik uspeh. Ponovi se v torek 29. t. m. za B. — V sredo 30. t. m. bodo gostovali prvič Poljaki v naiem gledališču. Po naši državi potujejo gojenci poljskega državnega zavoda za gledališko umetnost ter prirejajo povsod javne nastope, katerih spored je ssstavljen iz dveh delov. V prvem delu so poleg pozdravnega govora razne deklama-cije lz poljske ta naše literature delno v zboru, delno posamezno. Drugi del pa je posvečen narodni pesmi ta plastičnim vajam v skupinah ta plesu. Večer bo zelo zanimiv. Mladi Polja*! »o imeli povsod velik uspeh. Njihov nastop v sredo bo izven našega repertoarja ta bodo veljale znižane dramske cene od 20 Din navzdol. Začetek točno ob 20. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 28.: Zaprto. Torek 29,: Zaprto, -^rpda 30 Kat«« Kab^nova Sre rahljanje zakonskih vezi. saj je znano, da je bilo v zadnjem času vloženih zaradi tega 50 tožb za ločitev zakona. S to uredbo je tudi razveljavljena »luž- Iz akvaristove torbe O lipanu in drugo. Ko sem pred nekoliko dnevi akvariral v Cornovcu in Radnji kraj Brezovice, je bilo opaziti na gomilah zemlje in na posušenih vodnih rastlinah ob obali, da sta potok in jarek očiščena. Čiščenje barskih jarkov in potokov je nujna potreba in ponoviti se mora vsako leto, sicer ne more voda po močnejših nalivih hitro odtekati. Zato naglo narašča in poplavlja rodovitna polja. Vsakoletno čiščenje jarkov je torej zlasti za naše Barjane zelo važna reč, samo je priporočati, da ne bo čas čiščenja v dobi ribje drsti. Gospodarski pomen rib in davek plačujoče posestnike vod bi bilo treba vsekakor upoštevati in vršiti bi se moralo čiščenje vedno jeseni, ko ima kmetovalec navadno več časa in ker je ribji zarod v tej dobi kolikor toliko odrasel. Vsakdo ve, da silijo ribe za časa drsti v manjše in najmanjše jarke in potoke, kjer odlagajo svoje ikre. Pri čiščenju pomladi pa izmečejo delavci z blatom vred vse ikre in pa tudi mnogo najmlajšega zaroda na suho. Ali je to potrebno in komu v korist? V jeseni pa, ko Je otava na obalah že pokošena, ko so ribice že večje, se iztrebljajo vodne rastline brez kakršnekoli škode. V Cornovcu in Radnji je bilo zaradi pomladanskega čiščenja zelo malo rib. Ker nisem ujel, česar sem si želel, mi je bila smoter pri povratku v Ljubljano neka kot-lica v Malem grabnu, kjer sem nekaj dni poprej videl letošnje losose. Ujel sem dva in ugotovil, da sta ne preko 4 cm dolga letošnja lipana (Thymallus vulgaris), od katerih sem enega vzel s seboj. Ker Je lipan riba tekočih in mrzlejših voda, ni prikladen za akvarije, ki nimajo stalnega dotoka sveže vode. Tudi v akvarijih s prezračevalniki je treba doliti poleti dvakrat na dan mrzle vode. Isto velja za sulce in postrvi samo šarenka. ki smo jo dobili iz Amerike in ki se je pri nas udomačila, prenaša tudi toplejšo vodo. Lipan začne drst, če je toplo, že v marcu, navadno v aprilu, v planinskih potokih pa šele v maju, ker se ti potoki zaradi talečega se snega pozneje ogrejejo. Dr. Kišpotič omenja, da je normalna dolžina lipana 30 cm. V Gornji Žili sem ujel lipane s povprečno dolžino 40 cm, tu ln tam pa tudi kakega orjaka. Po knjigi dr. Munde so živali nad 50 cm dolžine izjeme. Kot tako izjemo navaja primer docenta dr. Iv. Robide (ribolovec, akvarist in poznavalec ribjih bolezni), ki je v časih, ko je tekla zelena Ljubljanica neovirano skozi Ljubljano, ujel sredi Ljubljane lipana, ki je tehtal 3 kg 15 dkg. Mnogo lipanov je sedaj v gornji Ljubljanici, a tudi v dolnji Ljubljanici od kašeljskega mostu do izliva niso redki. bena pragmatika ter je kršena avtonomija našega mesta. In kaj bo s pokojninskimi prisepvki, ki so jih vsi ti ljudje plačevali vsa leta? Prejemki javnih uslužbencev so bili doslej vedno tudi podlaga za kredit pri trgovcih in obrtnikih Vzrok današnje krize je zlasti v tem, da kupna moč neprestano pada. Ne gre. da bi se na eni strani zmanjševala kupna moč prebivalstva, na drugi strani pa zviševali davki obrtnikom in trgovcem. V debati je g. podžupan poudaril, naj se vzame tam. kjer je kaj preveč. Pokazal je primer: v Angliji se ljudem, ki imajo po 50.000 funtov šterlingov 'etnlh dohodkov, vzame za fiksno 50 do 60 odstotkov, pa še vedno dobro žive. Predlog je bil sprejet in je bilo soglasno sklenjeno, da se odkaže personalno -pravnemu odseku, ki naj izdela svoje predloge v desetih dneh in da se pooblasti župan, naj ukrene nato pri vladi potrebne korake. Občinsko uradništvo je torej našlo svoje zaščitnike. Kaj pa državno uradništvo, ki ima že tako nižje prejemke kakor občinsko? * DemOntaža ženske enakopravnosti. Nedavno je bilo nameščenih za učitelje pripravnike 100 učiteljskih abiturientov, tako da je od zadnjih treh letnikov nameščenih skupaj 114. Prošnjo pa jih je vložilo 135. Od žensk pa jih je vložilo prošnjo za namestitev 350. Od vseh teh pa jih je nameščenih v državni službi 8, v dnev-ničarski 7. iz kreditov bednostnega fonda 45. Pravijo, da se bodo sredstva za te nu-mestitve črpala iz zneska, ki ga bodo vrgle redukcijo draginjskih doklad. A pri teh redukcijah so prizadete pred vsem ženske — torej na korist moškim. Toda ne glede na to bi človek pričakoval, da se bodo namestitve izvršile po socialnih razmerah abiturientov, pa naj bodo moški ali ženske: tisti, ki težje čaka, ki ima manj sredstev, naj pride prej na vrsto. Med abi-turientkami so dekleta, ki čakajo po S leta. ki nimajo staršev, ki naravnost stradajo, a niso btle še nameščene. Torej de-montaža ženske enakopravnosti na vsej črti. V Gornji Žili love nepoklicani ribiči lipane za časa drsti na poseben način. Znano je, da nastavljajo lovski tatovi in drugi divjačini zanke. Da se tudi ribe na tak način love, je pa manj znano. Opazoval sem v nekem pritoku Gornje Žile lipane pri drsti. Poedini parčki so bili tik obale ter se lesketali v mavričastih barvah, a hrbtne plavuti so jim bile posebno pestre: modre, rdeče in črne. Po naključju sem zagledal v vodi žično zanko, ki je bila 3 klinom pritrjena med kamenjem. Takoj sem si mislil, da mora to veljati lipanom. Izpraševal sem ribiče in dognal, da love neupravičeni lipane na tak način, seveda samo za časa drsti. Lipanček, ki sem ga vzel domov, je zelo živahen, manjka mu pa tekoča voda. Ne-poznavaJec bi mislil, da je krapan-ec. Vitek, podolgovat je, vendar ga spoznamo takoj po tipičnih gibih trupa kot lososa. Lipan ima tudi daljšo hrbtno plavut. Dobro oko opazi tolščenko, ki Jo sicer prj tako mladih ribah težko razpoznamo. SB-no se zanima za dafnije, samooke in tubi-fekse ter je v tem pogledu konkurent šču-kice, ki je v sosednem steklu in ki bi tudi ves dan samo jedla. Omenjeni lipanček se je izlegel iz Iker marčeve ali aprilske drsti. Ikre so premera 3 do 4 mm. Tri tedne leže ikre v jamicah, ki jih napravijo ikrnice, nato pa se pojavijo majhni neokretni lipam. Ko vzamemo majhne ribice zaradi študija domov, jih ne smemo zanemarjati glede hrane. Važno je poznavanje njihovega življenja v prirodi, zlasti poznavanje hrane. Nekoč sem namreč čital, da so nekemu opazovalcu ribice shujšale. To je le tedaj mogoče, če jih ni hranil, to Je: ni vedel, kaj jedo. Voda 3ama, blato in rastline ne dajo ribam hrane. Treba jih je hraniti z umetnimi ali prirodnimi hraniili, sicer morajo ribe opešati in končno poginiti. Akvaristovstvo je v tem pogledu neka vrsta dopolnilne vede za ihtiologijo ali z drugimi besedami: ihtiolog bi moral bftl in je tudi v večini primerov akvarist, kateremu mora biti blagor njegovih ljubljenk največja briga. O. S. »Mavrica" leti v Južno Ameriko V petek se je dvignil k poletu iz Francije v Južno Ameriko znani franooski aeroplan »Are en Ciel«. Letalo je imelo na krovu šest potnikov. Pri krmilu je znani pilot Mermoz. Letalo bo medpotoma pristalo v Casablanti in Dakarju. »Are en Ciel« leti v Južno Ameriko zato, da dokaže svojo uporabnost za prekomorske polete. Pot čez Ocean mora napraviti trikrat, šele potem ga bo sprejela družba »Air France« v svoj letalski kader. »Wacht am Rhein«. Lažansk? je planil med godce, razmetaval njihove pulte in gromovito kričal: »Ne dovolim, da bi se v češki Pragi igrala ta pesem. Jaz sem grof Vladimir Lažansky in ne dovolim te sramote.«!; Da se je stvar uravnala je moral poseči vmes grofov stric knez Fr. Thun in Lažansky mu je moral sveto obljubiti, da ne pojde več v gostilno, dokler traja vojna in da se bo držal svoje graščine. Grof je imel mlado Francozinjo, ki je njegovega sina učila francoščine. Ko je izbruhnila vojna, so jo hoteli internirati, pa se je oblastvo zadovoljilo s tem, da se je morala le vsak teden javiti na policijskem komisarijatu. Ko je prišla prvič, jo je sprejel mlad komisar, ki jo je lepo potolažil: »Le sedite, gospodična in se ne razburjajte: Francija bo čisto gotovo zmagala.« Ta vzorni avstrijski policijski komisar je bil Rihard Bienerth, o katerem poroča tudi Jan Hajšman, da je bil ves srečen, ako je mogel avstrijski oblasti kako zagosti. Malo kasneje se je morala ta Francozinja podvreči težki operaciji. V narkozi človek zine marsikaj, kar drugače skrbno tajL Tako je francoska gospodična v narkozi na vse grlo kričala: »Dol s cesarjem Viljemom! Dol s cesarjem Viljemom!« Vpila je to 1 po češko in to je bil menda edini češki stavek, ki ga je znala. Ko se je prebudila, je opazila okoli sebe zbrano vso kliniko in eden izmed gospodov v belih plaščih ji je dejal: »Gospodična, to pri nas lahko vpijete tudi, kadar niste v narkozi.« V svoji instruktorski službi sem se nekoč seznanil z vzgojiteljem mladih grofov Nostitzev. Bil je tp mlad katoliški pater. Nisem vedel, kaj bi ž njim govoril, patrček pa je nekaj premišljal in potem kar na vsem lepem izbruhnil: »Čeprav sem duhovnik, najrajši bi vzel puško, pa bi streljal...« »Na Ruse?« Pater je nejevoljno odmigal z glavo: »Ne na Ruse, na Avstrijce!« Tedaj smo namreč že imeli prve vesti o naših legijah. Taka je bila okolica grofa Lažanskega, on sam pa je redke posetnike zvestega avstrijskega plemstva strašil s svojimi protiavstrijskimi izjavami, pozival na revolucijo in se rogal avstrijskim uradninr poročilom. Posetniki so ga strahoma zapuščali, izdal pa ga ni nihče. Tako ji stari Čeh nemškega jezika v čisto švab skem kraju verno pričakoval padca habs burških vsiljencev in ga je seveda tud dočakal. Ljubljana — v lahki atletiki prva V soboto in včeraj je bilo na igrišču Primorja tekmovanje za državno prvenstvo v laliki atletiki za moštva — Prvak države in Ljubljane je Primorje s 87.328.48 in pol, druga je Ilirija z 62.006.91 točkami LJubljana, 27. maja. Z a letošnje lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva se je prireditelj ASK Primorje pobrigal, da bi tekmovanje v vsakem pogledu ustrezalo višini državno-prvenstve-rtih tekmovanj. Popravil je vse tekmovalne naprave, ki so prvi dan tekmovanja kazale ftliko res vzornega in enega najboljših lah-koatletskih prostorov po državi. Videli smo celo novost na lahkoalletskih tekmovanjih v Ljubljani, da j^e sodniški zbor sproti obveščal publiko o dogodkih pri tekmovanju z ojačevalcem, ki ga je iz prijaznosti dala na razpolago tvrdka Poidio l>oberlet. Želeli bi si tako obveščanje občinstva pri vseh lah-koatletskih tekmah tudi v bodoče! Lahkoatletskim nanravam so brez dvoma '.istrezale tudi priprave obeh nastopajočih klubov, kajti oba sia beležila rekordno število prijavijencev, ki 5»o vsebovale imena vseh naših najboljših atletov. Zal sta morala tudi to pot oba kluba resignirati zaradi zadržkov na marsikatero svojo odličr.o moč. Dasi je novi sistem tekmovanja zmanjšal možnoct nastopa i>osameznega tekmovalca od 6 na 4 discipline, so rezultati prvega dne kazali jasne obrise, da bo Primorje prekosilo rekordni rezultat, ki ga je rloee-srlo lani in bo tudi Ilirija prekosila prejšnji rekord, ki ga je branila zagrebška Concordia. Ze v soboto vremenske razmere niso bile najboljše, močan veter večinoma v bok tekmovalcev in težko ozračje, ki je pretilo vse poooldne z nevihto, ki je na koncu tekmovanja tudi natopila, sta znatno handi-capirala vso tekmovalno ekipo. Včerajšnji naliv, ki je trajal tudi ves čas današnjega tekmovanja, je popolnoma pokvaril naprave, ki pa jih je kvaliteta in energija nastopajočih le premagala za dosego vsaj minimalnih rezultatov. Tekmovanje drugega dne ie zlasti veliko škodovalo Priniorji, ki je večino svoje ekipe plasiral v disciplinah tekov. Podčrtati je treba velik napredek Ilirije, ki je gotovo prekosila dosedanje vodilne atletske klube v naši državi, Con-cordijo in Haška, in se planirala na sigurno drugo mesto za ponovnim državnim prvakom Primorjem. Tekmovanje je klju-b neugodnim vremenskim prilikam nudil« povsod krasne borbe. Odlična kvaliteta mnogih atletov je prišla do polne veljave, tako da z mirno vestjo gledamo na dvomatch, ki ga pričakuje Ljubljana prihodnjo nedeljo proti reprezentanci Gradca. Obenem smo prepričani, da bo letošnjo državno reprezentanco za balkanske igre v Zagrebu tvorilo neprimerno več naših atletov kakor doeedaj. V naslednjem splošni rezultati z doseženimi točkami v posameznih disciplinah: Tek 1<>0 mi: Primorje 16.313.40, Ilirija 11.074.60. Najboljše rezultate so dosegli: Kovačič Alfonz 11.2, Cerar Drago 11.4, Ran-ner 11.8, šušteršič 11.9 (vsi Primorje), Svetek (Ilirija) 11.9. Skok (Primorje) je startal samo izbirno za Gradec in je pretekel progo v 11.3. Močan veter v bok je znatno oviral tekmovalce. Met krogle: Primorje 3564, Ilirija 5868. Najboljši rezultat je dosegel Zupančič Neli (Ilirija) z metom 12.70. Sledi Jeglič fl) 12.65. Stepišnik Milan (I) je startal samo izbirno za Gradec in je dosegel 12.50. Skok t daljino. Primorje 5102.65, Ilirija 2868.50. Dosedaj najboljši kvalitativni rezultati pri nas. Prvi je Martini 6 6.53. nato pa Korče 6.47. Raič 6.37, Putinja 6.36 (vsi (Primorje) in Stepišnik (Ilirija) 6.33. Tek 400 m: Primorje 7619.72, Ilirija 672.88. Najboljši rezultat je dosegel Kreve 55.2. Tesno za njim Zorga Aleš 55.3 in Skok 55.7 (vsi Primorje). Pri tej disciplini se poznajo sledovi nevihte, ki ee je pripravila. Tek 5000 m: Primorje 3076.76, Ilirija 3982.58. Najboljši rezultat je dosegel Bručan (Ilirija) 16.47 dve petini. Sledi Starman Lado (I) 17.18 tri petine. Bručan ni imel nobene konkurence. Met diska: Primorje 4011.14, Ilirija 6371.64. Prvi Slamič (P) z metom 37.05, nato pa Jeglič 36.30 in Stepišnik (oba Ilirija) 35.20. Tek 800 m: Primorje 5758. Ilirija 2705.50. Tudi tukaj kakor na vseh srednjih progah prednjači Krevs z rezultatom 2:05.5. Sledijo mu žorga Aleš 2:06, Gor-šek 2:08.5, Czurda 2:08.8 in Srakar (vsi Primorje) 2:09.4. Tudi Ostermann (I) je dosegel čas slednjega. &koda, da so najmočnejši tekači bili razdeljeni v različne skupine, ker bi bil rezultat vseh vodilnih v skupnem nastopu znatno boljši. Skok v višino; Primorje 7580, Ilirija 9522. Ta disciplina je bila zaključena že v temi in nas je zaradi tega sigurno prikrajšala za nov državni rekord, ki bi ga bil dosegel odlično razpoloženi Martini (P.) Njegov gkek preko 180 v prvem poizkusu je bil najlepši skok, ki smo ga do-sedaj videli v Ljubljani. Tudi Zupančič Neli (I) preko 175 s prvim poizkusom je dokazal, da je letos v svoji najboljša formi. Znamko 165 so preskočili še atleti 2gur, Stavbe, Bertoncelj Stanko, Marek Evigen (;vsi P.), Svetek, Stegu Rado (oba Ilirija). Po prvem dnevu je bilo stanje točk naslednje: Primorje 53.625.67, Ilirija 43.065.80. V naslednjem rezultatu drugega dneva; Tek 200 m: Primorje 9180, Ilirija 3765. Naj"bolj& rezultat je dosegel Kovačič (P.) s časom 24 sekund, sledi mu odličen juni-orraki klubski tovariš šušteršič s 24.4, Cerar Drago 24.6 in Svetek, Ilirija 24.8. Met kladiva: primorje ni postavilo nobenega tekmovalca. Ilirija je dosegla 902.10 točk Prvi v konkurenci Jeglič z metom 35.25, Stepišnik je izbirno za Gradec dosegel 37.60. Troskok: Primorje 1180.40, Ilirija 576.4. Najboljši in res odličen skok na nemogoči skakalnici je dosegeJ Perper (P.) z rezultatom 12.57. Med kopja: Primorje 497.575, Ilirija 543.50 Prvi Dečman (I.) z metom 44.40. Teb 10 km: Primorje 701.30, Ilirija 2411.31 Odličen in brezkookurenčen je bil v tej disciplini Ilirijan Bručan, ki je dosegel čas 34.27 in 4/5. Tek 1500 m: Primorje 3110.54, Ilirija 1450.80. V tej disciplini je nemogoč teren že močn« vplival na rezultate, kajti mnogii oilični in zmani atleti, kakor Srakar, štrucelj, Skušek, Bručan in Starman niso dosegli niti minima 4:50. Za dokaz navajamo rezultat Krevsa kot najboljšega 4:24, ki je pred 14 dnevi na mednarodnem mitingu Primorja potreboval za to progo 4:13 in eno petino. Kot odlični atleti, kii »o se močno popravili, so se izkazali Goršek s 4:28 in dve petini, Csurda (oba Pr.) s 4:33 in Osterman (I.) s 4:35. Skok ob P£.:ici: Primorje 433, Ilirija 2003. S krasnim skokom preko odlične znamike 3.4 m je Zupančič Neli (I.) premagal nemogoča tla. Dobro se je postavil tud'i vzorni sokolski telovadec Pristov (I.) s skokom preko 3 m. Sledila je zadnja disciplina stafetni tek 4x100 m. V zadnjem delu je teren prisilil vodstvo obeh tekmovalnih ekip, da je spremenilo sestavo stafet.nih moštev in uvrstilo samo najmočnejše ljudi. Primorju je uspelo tako plasirati v dovoljeni mini- mum 8 štafet. Dve sta t boljšim rezultatom od minima odpadli, in sicer ena vb led ipresrtotpa in druga zaradi padca najboljšega »printerja Kovačiča. Tudi trem moštvom Ilirije se Je posrečilo doseči boljši čas od prediprsanega minimuma. Najboljši rezuitat je dosegla štafeta Ilirija K., in sicer 48 sekund. Končno »tanje točk Je; ASK Primorje 87.328.48.5, Ilirija 62.006.9. Naša atletika se je zlasti drugi dan borila z velikim ln »koraj bi rekH nepremagljivim sovražnikom, nemogočim terenom in hudim dežjem, vendar pa Je pokazala, da Je močnejša od njih. S krasno zmago Primorja i.n odličnim placementom Ilirije Je dokazala, da smo v lahki atletiki zavzeli prvo mesto v naši državi, ki ga tomo skušali braniti čim daljšo vrsto let. Lahkoatleti Primorja in Ilirije so danes storili več kot svojo dolžnost! • • Lahkoatletsko drž. prvenstvo za moitva v Zagrebu. Pri sobotnih in včerajšnjih tekmovanjih po moštvih so zagrebfcki klubi dosegli naslednje število točk: Hašk 52.209, Conoordia 47.470, Marathon 25.564 in Mafcabi 13.220. o še ©sem kandidatov fe ostalo po včerajšnjem kolu za svetovno prvenstvo v nogometu — Pičli izidi razen v Rimu in Florenci Včeraj je bilo v 8 italijanskih mestih odigrano prvo izločilno kolo v tekmah za svetovno prvenstvo v nogometu, v katerem je nastopilo 16 enajstoric, in sicer državne nogometne reprezentance treh celin, lled nastopajočimi so bila tri moštva iz Amerike, Egipt iz Afrike in 12 najmočnejših iz Evrope. Po parih, kakor so bili izžrebani, so bila mnenja strokovnjakov enotna glede štirih favoritov, in sicer Italije, Madžarske, Češkoslovaške in Avstrije, ki so res tudi izpolnili pričakovanja. Najbolj častno se je pri tem odrezala Italija, ki p0 včerajšnjem rezultatu brez dvoma lahko z velikim optimizmom čaka nadaljnje tekme, dasi Američani niso bili baš najhujša nasprotnik, ki bi ga lahko imeli. Zmaga Madžarske je menda zadovoljila njene prijatelje, posebno če pomislijo, da so bili Egipčani na zadnjem olimpijskem turnirju precej nevarni in so se preborili celo do poifinala. Rezultat med češkoslovaško in Rumunijo, ki je za nas posebno zanimiv, ker nas je današnji premaganec z enakim rezultatom vrgel iz te velike konkurence, je za češkoslovaško precej skromen, tako da se moramo bati, da v nadaljnjih tekmah morda le ne bo vzdržala do konca, dasi je še zmerom favorit. Tudi zmaga Avstrije nad Francijo je glede na sloves avstrijskega nogometa in dobre uspehe v zadnjem času premalo prepričevalna, da bi ji mogli še dalje obetati take šance kot d-osedaj, posebno ker ima v svoji skupini opravka s samimi »kanoni«. •Izid ostalih štirih tekem Je bil, ker posameznih nasprotnikov nismo poznali dobro, več ali manj negotov. Med temi neznanci moramo najprej omeniti dve južnoameriški moštvi, o katerih gredo še od prvega svetovnega prvenstvenega tekmovanja po svetu samo najboljši glasovi, ki pa sta v današnjih srečanjih morali položiti orožje. Sedaj je še bolj škoda, da na teh tekmah ne sodelujejo Urugvajci, ki bi morda edini lahko rešili čast južnoameriškega nogometa. Nekoliko presenetljivo je prišla prav za prav tudi zmaga Švicarjev, kd so se, kot znano, za vstop v ožji turnir borili z Rumu ni in nami in so z razmeroma skromnimi rezultati prišli v Italijo. Glede Nemčije se je splošno menilo, da ima gotovo - kot v ostalih panogah — tudi v no- gometu zelo močne zastopnike, toda kljub temu je rezultat, ki ga je dosegla proti Belgiji kot nekdanjemu prvaku na nogometni olimpijadi, za njo več kot laskav. Zdi se, da bodo Nemci v svoji skupini igrali še važno vlogo. Po včerajšnjem kolu je torej osem moštev izločenih, v naslednjem kolu pa, ki bo 31. t. m. se bodo srečali: v Milanu Nemčija in Španija, v Turinu Švica in češkoslovaška, v Bologni Avstrija in Madžarska ter v Florenci Španija in Italija. Češkoslovaška : Rumunija 2:1 (0:1) Trst, 27. maja. To igro je zaradi nenavadno slabega vremena obiskalo samo 7000 gledalcev. Pihala je močna burja, ki Je tudi zelo ovirala igro. Maloštevilni gledalci so bili večinoma na strani Rumunov, katerih hitra igra je gledalcem bolj ugajala kot igra češkoslovaške enajstorice. Pri Čehih je bila obramba sprva precej Šibka in se je poboljšala šele pozneje. Rumuni so bili najboljši v napadu, posebno na levi strani, toda v splošnem so se vsi njihovi igralci izkazali kot odlični tehničarji. Imeli so pred odmorom več od igre in so bili skoraj neprenehoma pred nasprotnim golom. 2e 10 minut po začetku so po Do-bayu zabili vodilni gol. Po odmoru so imeli Cehi veter za hrbtom in so zabili v 3. min. po Pucu in v 21. min. po Najed-lem dva gola. Kljub temu se Rumuni niso dali ugnati in so pred koncem razvili obupen finish, v katerem pa niso mogli beležiti nobenega številčnega uspeha. Cehi so se v tem delu vrgli na obrambo, v kateri je bil najboljši branilec Zenišek. Avstrija: Francija 3:2 (2:2, 1:1) Tur in, 27. maja. Tekma med Avstrijo in Francijo se je končala s splošnim presenečenjem, ker je bil izid po poteku normalnega časa z 1:1 neodločen, tako da je "bilo treba igro dvakrat podaljšati. Avstrijci so igrali zelo slabo, tako da »o moralni zmagovalci Francozi, ki so se držali odlično. Slaba igra Avstrijcev gre predvsem na račun hude vročine, zaradi katere igralci niso bili v običajni formi. Na tekmi ie bilo samo 8000 gledalcev. Napol) i Madžarska—Egipt 4:2 (4:2) FIorenca: Nemčija—Belgija 5:2 (1:2) Bologna: Švedska—Argentinija 3:2 (1:1) Genova: Španija—Brazilija 3:1 (3:0) Milan: Švica—Holandska 3:2 (2:1) Rim: Italija-Amerika 7:1 (3:0) Nogomet doma Pri nas je bil nogometni spored brez velikih dogodkov ali pa je bil sploh odpovedan Ljubljana, 27. maja. Ljubljana, Celje in Maribor danes nimajo zanimive nogometne kronike. Edina prvenstvena tekma v podsavezni ligi, CSK in Ilirija, je bila sporazumno odpovedana, v Celju so bile odpovedane prireditve zaradi dežja in slabega vremena in tudi Maribor je ostal brez pomembnih dogodkov cb žogi. Sicer pa so spričo nogometnih dogodkov v inozemstvu manj v ospredju tudi ostali rezultati v državi. •Konkurenca sedmih za pokal pa Je bolj zadeva Beograda in Zagreba, ki jo Ljubljana že tako spremlja samo od daleč. V naslednjem nekaj poročil; Elan : Krški SK 7:2 (2:2) Novo me^to, 27. maja. Danes se je vršila na Loki odločilna tekma za prvenstvo dolenjskega okrožja, v kateri so domačini prepričevalno zmagali z razliko 5 golov. Zaradi dežja je bilo igrišče zelo razmočeno in prvi se je na njem znašel domači Elan, ki je bil posebno v drugem polčasu popolen gospodar na polju. Gostje so zadovoljili samo do odmora, pozneje pa so popolnoma odpove- dali. Na igrišču Je bilo do 400 gladalcev, med njimi tudi močna skupina Krčanov. Tekmo je sodil g. Pfundner iz Ljubljane objektivno in je imel igro ves ča« v rokah. Binkoštni turnir za pokal sedmih Beograd, 27. maja. Prvi dan blnkoštnlh praznikov sta bili v okviru velikega turnirja pokalnih tekem, na katerih sodelujeta razen domačih BSK in Jugoslavije tudi zagrebški Gradjanskl ln splitski Hajduk, odigrani dve tekmi, ln sicer: BSK : Gradjanski 4:2 (2:1) Igra teh dveh nasprotnikov Je bila ves čas zelo ostra in polna incidentov, med katerimi pa Je mogel BSK do odmora obdržati premoč ln voditi z golom naskoka Takoj po odmoru so Zagrebčani Izenačili, toda domačini so nato zaigrali s silnim elanom in do konca igre zabili ie dva gola. Tekmo Je sodil eden lamed bolgarskih sodnikov, ki bivajo te dol v Beogradu. Jugoslavija : Hajduk 1:1 (1:1) Za to tekmo je vladalo še večje zanimanje zaradi "tega, ker se Je Hajduk pravkar vrnil s turneje na Malti, kjer je dosegel več prav lepih reaultatov. Split-čani so v današnji tekmi zelo razočarali. Med tekmo se je povrhu vsega vlila huda ploha, ki je razmočila teren, tako da je bilo treba večkrat menjati žogo. rudi ta dva nasprotnika sta igrala precej ostro, kar Je imelo »a posledico, da Je Ml 15 minut pred koncem igre težje bleziran Hajdukov vratar čulič, ki so ga morali odnesti z Igrišča. Zaradi tega incidenta je sodnik izključil igralca Miloševiča od Jugoslavije, tako da sta moštvi igrali do konca samo z 10 igralci. Ta del igre je bil najslabši v obeh današnjih tekmah. Jutri se turnir nadaljuje s tesmama BSK : Hajduk ln Jugoslavija : Gradjanski. Zmaga Baska v Zagrebu Ba£k : Ooocordia 4:3 (2:2) Zagreb, 27. maja. V današnji pokalni tekmi, na kateri je bilo zaradi slabega vremena komaj 1200 gledalcev, Ooncordia ni imela sreče, dasi je bila na terenu močnejša. Zmaga Baska je zaslužena in bi bila v lepem vremenu najbrže še večja. Zanimivo je, da je moral Bask, ker je eden izmed igralcev zamudil vlak, nastopiti s svojim trenerjem Kolnagon:, ki že več let ni igral v prvem moštvu. Kritika pravi, da je bilo boljše z njim kot brez njega. Bask je že po 10 minutah vodil z 2:0. Do odmora je Concordia srečno izravnala, prišla po dobljenem golu še enkrat do neodločenega rezultata, nato pa je Bask v 35. min. zabil odločilni gol. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Grafika:Reka 6:2 (4:2); Dom-žale:Zalog 2:2 (1:0). Slabi igri obeh favoritov in kandidatov za prestop v višji razred. Zagreb: Prvenstvo Zagreba: Železničar: Sparta 2:1; Slavija:Grafičar 2:0; Jugoslavija :Derby 4:0. Beograjska Jugoslavija v Ljubljani Kakor je »Jutro« že beležilo, bo \ četrtek na prazn k gostovala v Ljubljani Jugoslavija iz Beograda. Tekma se bo odigrala v znamenju spra\e med našim liga-šem in Beograjčani. Prva tekma je v Beogradu ostala neodločena 2:2. Beograjska Jugoslavija je eden vodečih jugoslovenskih klubov. V prvenstvenem tekmovanju jo najdemo vedno med prvimi, in nekaj let zaporedoma je bila tudi prvak Jugoslavije v nogometu. Naša publika bo imela že sredi tedna priložnost, da po daljšem presledku prisostvuje lepi in zanimivi prvorazredni tekmi. Tekme v Celju odpovedane. Vse včerajšnje športne prireditve so bile zaradi dežja in slabega vremena odpovedane. Danes v ponedeljek ob 17.30 se bo pričela na Glaziji v Celju zanimiva trening tekma med SK Celjem in vojaškim teamom 39. pešpolka SodiJ bo g. Adolf Presinger. Visoka hazenska zm»ga Ooncordie. Včeraj je hazenska družina Concordie zma gala z 19:0 nad lokalnim nasprotnikom, družino Sremca. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15.30 dalje strogo obvezen trening za ligino skupino. Športni drobiž Trening po telefonu V Kaliforniji — kje drugje pa naj bi imeli takšne svojevrstne običaje — so si lastniki kopališč zaradi čim večje privlačnosti privoščili novost — treniranja pla-vačev po telefonu. Zato se uporabljajo posebna naglavna slušala. ki so zavarovana Dred vodo in s katerimi so učenci telefo-nično zvezani s trenerjem. V Kaliforniji so se baje silno vneli za takšen trening, mislijo tudi že na brezžičen način prenašanja. ker slušaia na uše»ih končno le preveč ovirajo učenca Saj se ne zgodi samo enkrat, da se začetnik zaplete v kabel in bodisi pretrga kabel ali pa zleze pod vodo. Pri prsnem plavanju gre stvar še dovolj gladko, pri crawlu pa so roke vsak čas v žici. Seveda je povrhu vsega skrajno neprijetno, če mora učenec ves čas treninga nositi na ušesih čvrsto pritis-njena slušala. Najslabša stran te metode pa je. da učenec — če je z žico in pokrovom zvezan s trenerjem — sploh ne more piti njegovemu budnemu očesu. V svobodnem treningu je vendar najbolj enostavno. če se plavač — ko ima vseh naukov dovolj — pogrezne pod vodo in Je vsaj za nekaj časa rešen vseh očitkov. Pri telefoničnem treningu pa ne pomaga noben izgovor, najmanj seveda oni, da je bila zveza nekaj časa slaba. Zaenkrat Je trening po telefonu itak še daleč v Ameriki. Kako se frfava 100 m prosto? Ko je Amerčan Weismuller 1 1520. v M-amiju dosegel nov svetovni rekord na 100 metrov prosto s časom 57.4. je bilo mnogo takšnih, ki so majali z glavo nad tem uspehom. Rekord se je zdel dolgo nezrušljiv, toda kljub temu je dobil zdaj po 5 letih svojega mojstra. V Nemhavenu je preplaval mladi Peter Fick to progo v času 56.8, torej za 0.6 sek. boljše ko WeissmQller. Zgodovina tega rekorda je prav preprosta in seznam vsebuje samo 6 imen. Po vojni je Havajec Kahanamoku prinesel v Evropo nov stil in s tem so se tudi popolnoma spremenili časi. Svetovni rekordi na 100 m prosto so šli tole pot: s. 1905. Madžar Hal-nuv 1:05.8:1. 1910. Američan Daniels 1:02.8: 1. 1912 Nemec Bretting 1:02.4 in Američan Kahanamoku 1:01.6; 1. 1918. isti 1:01.4 in 1. 1920. isti 1-00.4; 1. 1922. Američan Weiss-mfiller 58.6: 1.' 1924. isti 57.8; 1. 1929 isti 57.4 in končno 1. 1934. Američan Fick 56.8! Preveč so zaslužili Podoba je, da so v Los Angelesu preveč zaslužili, ker sicer ni razumljivo, zakaj je prišlo zdaj do tožbe med mestom, državo Kalifornijo in ameriškim olimpijskim odborom. Dobička je b'lo nekako 15 milijonov dinarjev in vsem so se cedile sline po tej vsoti. Sodišče je odločilo v korist mesta Los Angelesa z utemeljitvijo da je mesto poskrbelo kredite in prevzelo ves ri-ziko prireditve. Kdo bi vse rad V. zimsko olimpiado Za prihodnjo (V.) zimsko olimpiado leta 1940 (prva naslednja bo — kot znano — ▼ Garmisch-Partenkirchenu na Bavarskem} se poteguje — kar je prav za p^av presenetljivo — španski olimpijski odbor Tekme naj bi se vršile v španskem zimsko sport- T YZnožju Sierre de Guadamme, kjer je menda vsako sezono dovolj 6nega in je le nekaj ur vožnje z vlakom oddaljen od Madrida. Za nas je bila dozdaj Španija samo dežela sonca m bikoborb! Tudi lahkoatletsko prvenstvo Evrope bo v Italiji Ko je Italija stavila predlog, da bi letos izvedla evropska iahkoatletska prvenstva, je prevzela obveznost, da bo povabila na svoje stroške 100 atletov, in sicer iz vsake države ustrezajoče število po kvaliteti atletov. Ker se je za tekmovanje prijavilo 26 držav — prireditev bo septembra v Turinu — je seveda prostih mest premalo. Organizacijski odbor je zdaj povečal število prostih mest preko 100, obenem pa tudi že razdelil posameznim udeležencem prosta mesta. Tako bo imela Finska 15, Nemčija in Švedska po 13. Anglija 7, Francija 6, Norveška 5, Estonska 4, Poljska in Holandska po 3. Avstrija, Danska. Grčija, Švica in Češkoslovaška po dve prosti mesti, od vseh ostalih narodov pa bo vabljen po en atlet. Seveda s tem ni omejeno število atletov, kolikor jih bo potovalo na svoje stroške. Sloviti finski atleti po Ameriki Sloviti finski atleti so zdaj na turneji po Južni Ameriki, kjer žanjejo uspeh za uspehom. Tako so startali v Buenos Airesu, kjer je bila najbolj zanimiva točka tek na 5000 metrov, v katerem je odlični Iso Hollo s 14:47 pičlo zmagal nad olimpijskim zmagovalcem v maratonu Zabalo. Svetovni rekorder v kopju Alatti Jarvinen ni bil na višku, toda daljina 60.05 m je zadostovala za zmago. — V Rio de Janeiru se je postavil skakalec Kotkas, ki je kot prvi Evropec preskočil dvometrsko mejo, m sicer za 1 cm. Evropski rekord (1.98 m) brani od julija pr. 1. njegov rojak Perasalo. Finska grad! olimpijski stadion Razen Japoncev se za olimpiado 1. 1940 poteguje tudi mlada, toda športno slavna Finska. V nadi da jo bo z XII. olimpiado doletela čast prireditelja, je začela v Helsinkih graditi ogromen športni stadion. Stroški za to napravo so seveda zelo veliki in proračun se je pošteno zamajaL, ko so prišteli še to postavko. Toda domovina Nurmija lahko žrtvuje za šport več ko za druge potrebe! Sodba o sodnih taksah v zvezi s Siromaško pravico po odločbi upravnega sodišča Odvetnik dr. A. je zastopal tožilko B. v kazenskem postopanju na zasebno tožbo. Sodišče je priznalo tožilki siromaško pravico, ki Je veljala do konca postopanja, ki je bilo zaključeno z oprostitvijo tožene stranke. Tožilka je bila potemtakem oproščena plačila vseh predpisanih taks. Po končanem procesu pa je pristojna davčna uprava naložila odvetniku dr. A. po § 38 zakona o sodnih taksah plačilo redne takse vseh vlog, zapisnikov in rešitev kazenskega apisa v znesku 132 Din, Povišane z dvakratno vsoto 264 Din, tedaj skupno 346 Din. Pritožba odvetnika na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani je ostala brezuspešna »iz razlogov in na podlagi zakonitih določb, citiranih v izpodbijanem plačilnem nalogu« davčne uprave. Sledila je tožba prizadetega odvetnika na upravno sodišče v Celju, ki Je razsodilo, da se tožbi ugodi in se izpodbijani upravni akt razveljavi zbog nezakonitosti. Iz zanimivih razlogov sodbe: V tožbi uveljavlja tožnik zlasti, da njegovi kli-jentki ni bila nikdar odvzeta že enkrat priznana siromaška pravica. Ker S 8 zakona o sodnih taksah določa, da so osebe, ki jim je bila priznana siromaška pravica po §5 164 do 174 cpip., oproščena sodnih taks, more § 311-2 kp. priti v poštev samo tedaj, če bi tožiteljevi klijentki po § 172 opp. bila odvzeta siromaška pravica. To pa se ni zgodilo. Sodišče je zadevo takole razglabljalo: Po § 311 odstavek 2, točka 2, kazensaega postopniba, ki je na področju apelacijske-ga sodišča v Ljubljani stopil v veljavo dine 1. Januarja 1930., mora zasebni tožilec, če se kazensko postopanje ne konča s kondemnatorično sodbo, povrniti takse in obdolžencu njegove stroške, ako se je postopek pokrenil samo na njegov zahtevek ln ako se ni določilo za zasebnega tožilca s poravnavo kaj drugega. To določilo pa ne more veljati ra primer, če obstoji siromaška pravica. Pa tudi, če bi se smatralo, da velja za ta primer in da izgubi zasebni tožilec v smislu tega določila siromaško pravico, čim ne pride do kondemnatorične sodbe, je to določilo derogirano z zakonom o sodnih taksah. Po 8 8 odst 1. točka 1. tega zakona so namreč osebe, ki jim je priznana siromaška pravica po §§ 164 do 174 cpp., oproščene sodnih taks v kazenskem postopanju na zasebne tožbe. Po določilih J 5 169 in 172 opp. uživa stranka siromaško pravico dotlej, dokler se ji ta pravica radi prestanka pogojev ne odvzame, čele tedaj se naloži stranki popolno ali delno doplačilo zneskov, ki jih je bila začasno oproščena. V smislu teh določil ne Izgubi zasebni tožilec, kateremu Je bila podeljena siromaška pravica, te pravice že v primeru, da se kazensko postopanje ne zaključi s kondemnatorično sodbo, nego Ie tedaj, če se mu ta pravica zbog preostanka pogojev z odločbo sodišča odvzame. V predmetnem primeru Je bila toSba dr. A-jeve klijentke B. zoper XY izročena sodišču dne 21. majnika 1931. Po določilu § 44 točka 5 zakona o sodnih taksah je uporabljati takse, ki so normirane s tem zakonom, na vse kazenske predmete po zasebnih tožbah, ki se začno dne 1. Julija 1930. aH pozneje. V smislu tega določila veljajo torej za predmetni primer zgoraj navedena določila § 8 zakona o sodnih taksah In §5 164 do 174 ope, t najboljšem stanju, lahko Telo ugodno kupite. Vabimo Ve6 na bre&oi>v.e*ftn ojfied. & Stiefe! Fm<*a m-&t>opetTo Peter Aogiel«. d. z o. z., LjuWjana, Tyr*t>T« c«eta št. 31. T«4efon" 3346. W@-29 Krajevne zastopnike za prodajo Jordan-gorite vode proti proviziji sprejme ALBERT RUPP Beograd Kn. Mihajk>va ul. 16 8402 4eto poe«ai ee eMeieie pri Piestmlii V UtMftM*. 9r. Patra m-Mi k. U. HM aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa LICITACIJA za podizanje tvorničke zgrade kod Indnstrije gvoidja d. d« n Zenici. Dne 15« juna 1394« god. odriače se pismena ofertalna licitacija za gore navedeni objekat — dimenzija cca 80X20 met ara tlocrta — u Direkciji Industrije gvotdja d. d. u Zenici. Detaljni uslovi i načrti mogu se dobiti kod iste Direkcije u Zenici uz naplatu od Din 100.—. Reflektanti treba da polože 5% o dponudene svote kao kauciju u gotovom, a najkasnije na dan licitacije. Zenica, dne 19. maja 1984. 4755 INDUSTRIJA GV02DJA D.D. ZENICA it *vvvvvvvvvwvwyvvvwyvyv^^ Objava V DOM KRALJA ALEKSANDRA I. za ■čenilte arednjfh &oia a Beogradu prfanioe se škotske 1934-95 godne m PRVI nwnd 90 nčenika wc plačan je. Svi ko ji žeie biti primi jeni u Dom za pitomoe polagače prijemnl ispit u Muškoj gimnaziji Kralja Aleksandra I. koja je u Domu. Prijemni ispit polagače se 24 juna i daljnih dana. Molbe za prijemni ispit taksirane sa 5.— Din treba poslati direktoru muške gimnazije Kralja Aleksandra I. u Beogradu, Mio-draga Davidoviča ul. br. 33 najdalje do 22 juna 1934 god. i priložiti im: 1. krštenicu oeta. rodni list, 2. svedočanstvo o svršenom IV raz. osnovne škole, 3. uverenje o višini poreza moliočevih roditelja, odn. molioca, 4. lekarsko uverenje da je molilac potpuno zdrav (sve u originalu) i 5. dve fotografije molioca vel. 6X9 cm. Osim toga molbi za prijemni ispit treba priložiti posebnu molbu taksiranu sa 5.— Din upučenu UPRAVNOM SAVETU DOMA KRALJA ALEKSANDRA I. za učenike srednjih škola za prijem u DOM. Posle svršenog prijemnog ispita Upravni savet Doma če izvršiti izbor učenika koji če biti primljeni u Dom za pitomce. Uče-nici koji ne budu primljeni u Dom za pitomce moči če se upisati u ostale gimnazije u Kraljevini. Konkurs za prijem učenika II—V razreda objaviče se naknadno. Prospekt Doma dostaviče uprava Doma na zahtev besplatno. U Beogradu, 21 maja 1934 godine. Broj 115. 4777 UPRAVA DOMA KRALJA ALEKSANDRA I ZA UČENKE SREDNJIH ŠKOLA. tfrsjaje Dav©«fi Bavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeriek. Za kueratai