Tovarišu Žirovniku •v slovo. Žirornikov pevski zbor je priredil v nedeljo, dne 5. t. m. popoldne y Št. Vidu pri »Slepem Janezu" zadnjo persko veselico pred odbodom svojega priljubljenega pevorodje. Zbrali so se vsi pevci in perke, tudi one, ki so daleč proč omožene, da se 8 pesmijo še enkratfposlove od svojega vodje. Odbodnico je posetilo tudi mnogo tovarišic in tovarišer iz Ljubljane ter jako mnogo faranor. Peli no prav ljubko narodne pesmi. Ear vstane Albin Eoman mladenič pevakega zbora in izpregovori sledeče : Oenjena družba! Bridki čas je dan slovesa. To čutimo zlasti mi danes, ko se poslavljamo od svojega ljubljenega g. vodje, ki nas jutri zapusti in odhaja v tujino. Tem bridkejše je pa slovo, ker smo bili tako tesno združeni med sabo kakor člani ene ljubeče se družine. Nazirali smo ga srojega očeta ali fotra, kakor je že prišlo, on nas je pa tudi ljubil s prav očetovsko {jubeznijo kakor svoje otroke. Ta naša vzajemna Ijubezen je bila tako brezmejna, da nikdar nismo mislili na kako ločitev, ker ae nam je to nemogoče zdelo. Dakaj časa smo uživali neakaljeno srečo. Pri veseli zabavi in razvedrilu duha potom poučnih predavanj 60 nam hitro mineTala leta. Toda pojavili so se ljudje, ki so z rso silo boteli razdreti to lepo družbo, Vas pa, preblagi g. vodja osamiti. Euvali so zoper nas leta iu leta, izrabili proti nam vsa mogoča sredstva, laži obrekovanja, sroje časopise, da, celo prižnico in izpovedDico. Toda vsi ti zlobni poizkuai nas razdružiti so jim spodleteli. Šele ko so prišli na merodajna mesta ljudje njihovega kalibra, se jim je zlobna nakana poarečila, toda le v toliko, da so nam proyzročili bridkost ločitve. Po duhu in po arcu nas pa ti Ijudje ločili ne bodo, ker nas ločiti ne morejo. Toda ne bom našteval nizkotuib sredstev, ki so se jih poslužerali naši nasprotniki, ker nam je o tem prijatelj Pipan že sinoči precej povedal. Pač pa hočem izpregovoriti par besedi o naši organizaciji. Današnji dan je za nas relikega pomena, zakaj z današnjim dnevom smo poatali nekako polnoletni za politiško življenje. Do sedaj smo imeli varnha v osebi g. vodje, ki veatno opravljal to prostovoljno naloženo breme. Mi smo do sedaj le nekako od strani opazoyali našega neutrudnega boritelja, kako je spretno vodil svojo armado, odbijajoč sam vae napade. Z današnjim dnem izgubi sicer naša armada svojega generala, a je tako prepojena z rjjegovim čilim duhom, da se bo znala tudi sama voditi iD odbijati vse mogoče napade. Naš ponos nam ne dopušča, da bi se ure8ničila namera naših nasprotnikor, ki so si mialili: Udarimo pastirja in čreda se bo razkropila. Iu udarili so. Zadeli so sicer pastirja, toda črede razkropili ne bodo, Ta prijateljska vez, ki nas je že tako lepo število let družila krog našegu Ijubljenega g. vodje, tudi sedaj ne bo popustila pač pa bomo skrbeli ter tudi delali po svojih močeb na to, da se bo ta krog širil in širil v močno organizacijo. Earkolikor vež naa bo, tem Iažje bomo korakali, ne ozirajoč se na razne ovire hudobnosti in nagajivosti naših nasprotniko?, po poti, ki nam jo je naš g. vodja tako jaano začrtal, namreč po vzvišeni poti in vzrišenim ciljem nasproti. Dobro se zavedamo, da bomo z Vašo odsotnostjo na politiškem kakor na gospodarskem polju občutno prizadeti. Zato Vas pa prosimo, da nam ostanete tudi vbodoče tako blagonaklonjeni ter se Vam priporočamo, da nas velikokrat razveselite b srojim posetom. Bodite prepričani, da nas ne boite našli nikdar speže, ternveč vedno pri delu za izobrazbo, napredek in gmotno blaginjo. V slovo pa blagoTolite sprejeti našo najtoplejšo zahralo za Vaš neumorni trud in za vse zlate nauke, ki ste jib rcepili t naša mlada srca neizkušena srca že kot otrokom r ljudski šoli in rseskozi do današnjega dne. Ne poznam primernih besedi, s katerimi bi Vam, predragi g. Todja, zamogel izraziti naŠo odkritosrčno hvaležnost. Bečem le toliko, da je Vaše uspešno delovanje na po« litiškem in gospodarskem polju tako velikansko, da Yam je in ostane fara šentriška Tečni dolžnik. če pogledam t sret, moram pač reči z našim nedosežnim pesnikom, da mnogo moikilt, malo mož naS vek rodi, » kar nebo nam dalo mož, med prvimi li Ti. Zato Vam pa tudi hraležnosti polnih src kličemo: Le trosi Bog Vam sreSe rož na vse poti, a nam pa daj ie mnogo moi, mož takih kot si Ti, Bog Va« živi! GoToril je tako navdušeno in s takim občutkom, da je malo oči ostalo suhih. Zabvalil se je tov. Žirovnik viduo ginjen ter med drugim dostavil prar primerno opazko, da vidi, da se je njegov duh že toliko razširil, da niraajo »klanfarji" toliko pleba, da bi ta duh pokrili. Ve, da bo kateri njegor nasprotnik pri odbodu morda na skrivnem pokadil z ajdoTico za njim, ve pa tudi dobro, da vsi skupaj pri Bogu nimajo toliko milosti, da bi jim Bog dal toiiko ajdovice, da bi za Djim tako pokadili, da bi ga tcč v Št. Vid nazaj ne bilo. Videti je, da so klerikalci rarno nasprotno dosegli, kar so nameravali! — Slovo je bilo res presrčuo ter je pričalo, kako globoko korenini ugled učitelja v srcih ljudst?a, ki si ga je pridobil s svojim poštenim delom, s svojim čistim značajem. Tako ljudstvo bo kmalu vrglo klerikalno golazen v kraj ter pojde za STojim učiteljem tja t lepšo, asnejšo bodočuost!