IVO SAMEC - PREDSEDNIK OPERATIVNEGA ŠTABA
Brez čistega zraka in vode jutri ne bo zdravja
..JLJublJana z območjem petlh občln predstavlja enoten komunalnl, Ufffan In žlvljenjskl prostor. Zato sta tudl varovanje In izboljšanje OKol/a — predvsem zraka In vode — nalogl vseh Ljubljančanov. Tokrat, ko se ponovno odločamo o zbiranju sredstev za zaščito teh
žlvljenjsklh dobrln Iz svo/ega žepa — s samoprispevkom, se odlo-
čamo za dobrob/t Jutrlšnjega dne In našlh otrok.
Referendumska odločitev za samo-prispevek predstavlja le nadaljevanje tistega našega »za«, s katerim smo v preteklih petnajstih letih obogatili Ljubljano za množico otroških vrtcev, osnovnih šol, domov za ostarele, zdravstvenih domov ..., in podaljšuje našo odločenost za solidno reševanje skupnih težav. V javni razpravi (njen prvi del bo trajal do 27. septembra) se pojavljajo različna vprašanja, predlogi, pobude in mnenja. IVO SAMEC, pred-sednik operativnega štaba za izvajanje četrtega samoprispevka pri mestni konferenci socialistične zveze, nam je osvetlil nekatere med njimi.
Tudi preživetje v izrednih razmerah
Projekte, ki jih predvideva program četrtega samoprispevka - ekološka sa-nacija termoelektrarne in toplarne LjubJjana, gradnja povezovalnega si-stema mestnega vodovoda in lokalnih vodovodnih sistemov ter njihova sana-cija, graditev kanalizacije, osrednje či-stilne naprave, odlagališča komunal-nih odpadkov, komunalna sanacija grajskega pobočja, ter komunalna ure-ditev prometnega središča ob ljubljan-ski potniški postaji - vse bi lahko ime-novali »projekte preživetja«.
»Ne le preživetja v normalnih tem-več tudi v izrednih razmerah,« je dejal Ivo Samec. »Kar spomnimo se pre-cejšiye požarne in potresne ogroženo-sti Ljubljane, primerov razlitja strupe-nih tekočin v podtalnico ter grozljivih posledic Černobilske katastrofe, ko je oporečna voda iz lokalnih črpališč povsem zatajila in jo je bilo treba dova-
žati iz centralnega vodovodnega siste-ma. Res je, da živi na primestnem po-dročju le 15 odstotkov Ljubljančanov, a ne smemo pozabiti, da prehranjujejo celo mesto. Ob morebitnih nesrečah bi bilo v okolico Ljubljane evakuirano vse njeno prebivalstvo,« je dodal Ivo Samec. Če so pred leti po načelu soli-darnosti in vzajemnosti tudi prebivalci primestnih zaselkov plačevali komu-nalni dinar za graditev centralnega mestnega vodovodnega sistema, je prav, da se jim slednjič ta denar tudi povrne z zdravo pitno vodo.
Zakaj samoprispevek?
Eno pogostejših vprašanj, ki se po-javljajo v razpravah, je tudi: zakaj naj se tako pomembne naloge s področja
varovanja in izboljšanja okolja financi-rajo prav s samoprispevkom in ne iz sredstev, zbranih po redni poti. »Naj-prej povejmo,« je deja] Ivo Samec, »da pri nas nimamo nekakšnega »državne-ga« denarja, ki bi ga lahko porabiJi v ta namen, čeprav nekateri mislijo druga-če. Denar, ki ga po samoupravno do-govoijeni poti ter s cenami, ki še zda-leč niso ekonomske, zberemo, veliko-krat ne zadostuje niti za uresničitev rednih nalog. Kar spomnite se, s kakš-no težavo poteka v združenem delu podpisovanje samoupravnih sporazu-mov o temeljih planov sisov material-ne proizvodnje, med njimi tudi komu-nale. Za nameček predvidevajo nalo-ge, zapisane v srednjeročnih načrtih, sto odstotni pristop in tudi priliv sred-stev. Morda bi predvidene objekte če-trtega samoprispevka zgradili in finan-cirali tudi po redni poti, a z dolgim zamikom tja v leto 2000! Mi pa potre-bujemo zdravo vodo in čist zrak tu in zdaj!«
Predlog programa četrtega ljubljan-skega samoprispevka, s katerim bi predvidoma zbrali okoli dvajset mili-jard dinarjev (to predstavlja polovico potrebnih sredstev za uresničitev pro-grama, ostala pa bi bila zagotovljena iz rednih sredstev in posojil) omogoča, da bi bili pereči ljubljanski ekološki problemi rešeni že v naslednjih petih letih aJi - zaradi nujne faznosti izgrad-nje - v začetku naslednjega srednje-ročnega obdobja. Tako bi ostal marsi-kakšen komunalni dinar tudi za potre-be krajevnih skupnosti, ki jim zdaj ni moč ustreči.
Uspehi dosedanjih treh samoprispevkov
V drugem delu javne razprave, ki bo trajal od začetka oktobra do 5. novem-bra, ko bo mestna skupščina sprejela sklep o razpisu referenduma, bo vsaka načrtovana naložba temeljito pred-stavljena s  svojimi tehničnimi last-'
nostmi, ceno, fmančno konstrukgijo in faznostjo izgradnje. Zato so bojazni o nedoslednem uresničevanju progama odveč. »Zaupanje delovnih Ijudi in ob-čanov Ljubljane lahko gradimo tudi na čistih računih dosedanjih treh sa-moprispevkov,« je dejal Ivo Samec.
Omenimo le rezultate tretjega samo-prispevka. Od 36 objektov, ki jih pred-videva sprejeti odlok, je zgrajenih in predanih uporabnikom 24 objektov. Pet (Mladinsko klimatsko zdravilišče na Rakitni, porodnišnica, ter osnovne šole: Kolezija, Danile Kumar in A. Jak-hla) so v gradnji. Dva objekta: zdrav-stveno postajo Škofljica in vrtec na Lavrici bomo začeli graditi letos. Pet objektov (2 zdravstvena domova in 3 vrtci) pa bomo začeli graditi v letos začetem sredryeročnem obdobju, skladno s srednjeročnimi prograi si-sov družbenih dejavnosti. Zamik sta povzročila zakonodaja, ki je prepove-. dala negospodarske naložbe in tako tudi sofmanciranje objektov samopri-spevka, ter zamik v gradnji stanovanj-skih sosesk.
Ljubljančani se zavedajo, kot kažejo dosedanje razprave, da brez ekološke sanacije zraka in vode,jutri ne bo zdra-vega življenja, zato podpifajo ekoloSldlP1 naravnanost četrtega samoprispevka.
Vida Petrovčič