PROSVETA
JULIJ 1922
LETO I.	c
ŠTEVILKA 7.	(

/
GLASILO SLOV. KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI.
lll!l!l!l!l!l!l!lll!lll:|[|!l:lll:l!lllll!Uil:lll!l:l!l:l)l!lllllll!l!l!lllllllllilll!lll:l;Mll!lllllllllll!l!lllllllll!lllllllllllllll!l!lllllllll!l:l!IIIII!l!IIIIIIIIIIIl|[l!l!l!fllIIIIIIII!lllllll:illllllll!l!l[lll!l[lilII[lillll|[lti:iilllllll!lll!l:l;lllWI]lilSI!lll]lllllll<|l|:l:l!llt!IIIIIIIilll!l!lllllll:|[|!lill
Izhaja 1. dne vsakega meseca. Naročnina letno 18 L, posamezne štev. 1 L 50 st. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Corso Verdi 37. — Redakcija lista se zaključi 20. dne vsakega meseca. Rokopisi se ne Vračajo
VSEBINA : Narodnim društvom — Jurca, Kako naj postavimo temelje znanstvenemu krajeslovju — Šola in dom — Potovalna udruženja — Društveni vestnik— Dijašjci vestnik—Sport — Književnost
II!*» Illlllllllilli.'llllllltlllll I |!|i|l|lllll|llll!ltllll|llll!l!lll!li|)|!|il<ll|!l!llll|llll!lllllllllllllll!|l|tl!lilll>|l|lllllltll|r|l|l|l|l|!|l|| ■111111111141
'lllll!l!l!lllllll!|:|;lll!ll|lli|l|lt
©@©© m ©©©©	Pslisii Llnlisle Mili bike v Irid, Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.	" " " " " " " " ’ ” Telefon št 50-	©£©© i ©©©©
	Centrala: Ljtrbljana. Delniška glavnica SHS kron 50 milijonov. : : : : Reserva SHS kron 45 milijonov. Pnrlrnzrnpp* or^C^’ ®orov^e> Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, OBRESTUJE vloge na knjižice po 4%- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. NHKUP in PRODHJH vsakovrstnega tujega denarja. - IZVRŠUJE vse v bančno stroko spadajočo pošlo najkulantnojo. ■	——	•)©©©©
©©©©©©©©©©©©@©©©©9©©©© 90©©©©©©© ©©©©©©©©©© ©9©© ©©©©©0 S^^©©0©©©©©©©©©©©©©©©©0000^(^^^		
	Uradne ure za občinstvo 8V2 12 in od 3 5. Ob sobotah pop., ob nedeljah in praznikih ss m uraduji.	
• l(llil>|l|>llll|i|illllllllllli|llllllllllllll'l'lll!l!l<lll.lll'|i|llllllllllllllili|i|i|lli|i|i|!lililillli|i|ili|>l:lililll!lilili|l|illllll|illllllllllll|ililillll|i|i|l|l|l|l|l|l|l|i|l|t|l|i| |<| | | • |iii|||iinnniiuun,|,ii,lt|jnl||||,||||t||||,|,|1
im i n 1111 iinimiiiiiiiiiiiintitmiiiiiMtiiiiiiiiiii mini.......................................................iiinimm m m 11 m 111111111111111111 liri il 1111111 ri kii 1111 in 1111111 hiii 11 ■ 111 ri i i i i i i i ii ! ■' i i ! ■' ! ii.' lii! ti: 1,
■ • ■ * ........................IH......|!|,(»'ll»',l,),|lll:l|l|l|,l,(,|,|,|l],|ll.ll|l|t|li,|illill|ll|ll,|,|ll,|ll,:Illll|li»|ll.|,l,l.l,|.HIHmil,lll,lll,I,(,lllllll.lI|lllHlli,nlillilfll|l|lll.tlnl|lim,|lt,IIi,|1|l|,|,iill|,|,l|,|1,|*i|1,|11||,||1I1,(|||1||1|||||||*|J|*tJi*	J 1 J*
T	'	..".
| Zeniti se hočem!
:
Saj zdaj imam na izbero pri
Breščaku
obilo lepega, cenega in solidnega
| Pohištva
j Borica, ilia Carducci št. It
ELIJA ČUK, - Gorica
Piazza Cavmr št. 9 (levi) (prej Stolni trg)
Priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev iz inozemskih svetovno znanih tovarn: »PfaH Gritz-ner«, »Kaiser» »Kohler«, »Neuman«, »Diirkopp« in dunajskih proizvodov »Rast & Gasser*. Tvrdka
nudi odjemalki šivalnega stroja brezplačen pouk v umetnem vezanju (rikamiranju) na stroj. Bo-gata zaloga dvokoles »Puch«, »Stadt«, »Styria» in »Regent«, gramofonov. Pneumatike »Dunlop«, »Pirelli«. Delavnica in popravijalnica. Stara kolesa emajlira in ponikla v vsaki poljubni barvi.
Priporoča se najtopleje
Elija Čuk, sodni izvedenec.

I
Josip Štrukelj
Gorica, Piazza Cristo št. 1
priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo
staili) i umicarsa) mm
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela najsolid-nejše in po najnižjih cenah.


Resnost!
Točnost!
ALOJZIJ PAHOR
Wm NorelBi 4.
- kroiacnica. -
Specijalisi za izdelovanje družabnih in '	promenadnih oblek. ■ ■
♦♦♦♦♦♦♦
♦ II
«•
o®
«KAVARNA „ ADRIATICO"
v Gorici na Travniku
tik eerkve Sv. Ignacija.
Postrežba z izvrstno kavo in likerji Dnevno najnovejši časopisi. Biljard, šah, tarok itd. itd.
Za obilen obisk se priporočata
Nadig°Pečenko, lastnika.

1
il
il
1
I
M
m
:: DOBROZNAN :: DOMAČ STEKLAR
ANTON KOREN
V GORICI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 4.
Velika zaloga steklenic, kožar* cev, krožnikov, skled, petrolejk, šalic, zrcal, nožev, vilic, stekel, naloženih porcelanastih pred* metov, sploh vseh steklenih in porcelanastih izdelkov.
Bogata izbira okvirjev za podobe od preprostih do najfinejših. — Lastna steklarska delavnica. — Postrežba poštena.
i
i
m
m
1
1
ss*
i
n
i
JvLr


Mihael Kozman
| NA DEBELO ! : o : NA DROBNO !

GORICA - V RASTELU ŠTEV. 27.
Občeznana trgovina s kuhinjskimi potreb* ščinami vsake vrste. — V zalogi so: Rešeta, škafi, orne, brente, sita, solnice, lesepe žlice, pipe, stolice, nečke, sejalniki, koši, jerbasi itd.
Zaloga • - ■ vinskih sodov
H
kadi, glinastih po* sod in steklenih * * * predmetov.

w»
'V-srv-
Bruno Saunig - Gorica j
Via Carducci štev. 3 (nasproti Montu). '

Zaloga krogel za kroglanje iz najtršega lesu.
USNJE čevljarske in sedlarske potrebščine. VRVI Tržaški biči, bičevniki. * * * * * * * » * ■ | PASOVI Glavno zastopstvo Cavalier*Crema.
Sveče - Kadila - Vosek
POSTREŽBA SOLIDNA, o o o CENE NIZKE.

Nakupuje čebeSni vosek po dnevnih cenah.



\


PROSVETA
JULIJ 1922
LETO I. ŠTEVILKA 7.
GLASILO SLOV. KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI.
n 11111 ij i m i [ m ! i im 11111 m 111 m m m i n n 11 i:i:i:iiiii;i:iiiiiiiitii:i:i!i:iu.i i!iiiiiii:i!i!i!i.i!iiiiiiiiii!iiiiiiiiii;iii;i:i:i:!ii:iii!i:i!i!i!iii;ri:i:i;i;i:i:i;i:riii:iii:i;ri;i:i:i:i;i:i!i:iii:i;i.i;|i.ii:iii:i:iii:i:i.i.iin:i:i i i:i ri i i i i:i 11 mm
NARODNIM DRUŠTVOM !
Bolj kakor kedaj preje potrebuje v današnjih socialno. gospodarsko in politično razdivjanih časih ljudstvo prave, čiste kulture, ki naj je dvigne iz temnih globin vsakdanjega prerivanja, in izkoriščanja v višine vsestranske popolnosti. Vse pereče kulturne, socialne in politične probleme je mogoče rešiti v splošnem zadovoljivo le tedaj, ako nas bo v tem prizadevanju podpiralo kulturno visoko stoječa množica naroda, ki bo na podlagi svoje naobrazbe in sile svojega razuma gradilo odpor vsemu, kar je gospodarsko, socialno in nacionalno škodljivo in krivično. Pot, ki vodi v boljšo bodočnost naroda in človeštva, je ljudska prosveta, ki zamore posameznika in celoto kulturno osamosvojiti. Del vodnikov, ki naj bi peJ ijali naše ljudstvo no tej poti, je zbralo akad. fer. društvo «Adrija« v Gorici, ki pošlje letos predavatelje na deželo. Vsako bližnje in bolj oddaljeno društvo, ki želi, da bi se eno ali več spodaj navedenih preda-
vanj vršilo med njihovimi člani, naj se takoj obrne na gornje društvo, ki bo skušalo ustrezati do skrajnih mej možnosti. Predavatelji bodo na razpolago od 20. avgusta do 9. oktobra t. 1. Vsako društvo, ki reflektira na kako predavanje, naj si izbere naslov istega in določi čas, ki se mu zdi primeren za predavanje. Društva naj čimpreje izrazijo svoje želje, da nam bo mogoče predavanja primerno porazdeliti.
Teme so, naslednje: 1. Narodna higijena: 2. Kužne (nalezljive) bolezni: 3. Spolne bolezni: 4. O narodnem gospodarstvu (splošno): 5. Zadružništvo: 0'. Zemljiška knjiga. V bodoče bo taka in podobna predavanja preskrbela »Zveza prosvetnih društev«. — Ker na ta 'sedaj še ne deluje, smo sklenili tem nedo-statkom odpomoči na gornji način. Bolj ctddaljena društva bodo seveda sama morala nositi potne stroške tov. predavateljev.
Akad. fer. društvo »Adrija«.
OS. JURCA
Kako naj postavimo temelje znanstvenemu krajeslovju ?
PAVO pišemo napačno Vipava po vplivu nemščine iln lascine ivklljub Erjavcu in Pleternišku teir ljudski govorici (iz (katere se ču]e celo Je-pava. Da je ime slovensko, ne izpričujejo le naši Japi in Japlji, zemljiška imena Japno in Zajepada in be-1 loruska reka Iput. ampak 'izjemoma tudi zgodovina, ki pozna za Rimljanov reko Frigidus. po prihodu Slovanov pa to ime popolnoma propade, že Pavel Diakon ga ne pozna več.
Alli ste Dutovlje in Utovlje slovenski? Po mojem sta oba t stari obrazili, s katerimi ste tvorjeni osebni imeni priimka ali pridevka D ut in Ut. korena pa sta Du- in U-. iz katerih proizhajata po staroslovenskem ujevskem stopnievaniu tudi Davče in Avče. Primeri še češke Davke. V Bosni nahajamo Duj-moviče. Duvantsko polje, Uvac in Avtoviac. Sem bi soadal Avber, če pa tudi koroške Vovbre in dolenjska Vavta vas, je težje reči.
Tolmin ima za svojo podstavo samo Tol-, do-čim je -min sestavljeno 'obrazilo, o čemur se prepričamo iz srbskega imena Godbmin. posredno pa iz števillnih končnikov na -m. Budim, Radom in še številnejših sekundarnih končnic na -in. Koren tol-nahaiamo v iugoslovenskih imenih Tolič, Toijevac. Toljanovina, Tolojsavac in '.rečici ToMsi. V listinah
se glasi Tulmjine. Zavreči je podmeno, da se to ime gllasi pra'villno Tomin in da je 1 vrinjen.
Kamin so naši starejši zemljepisen brez potrebe prevajali s Sivcem, ker jim ni Pila znana (sorodna slovenska nomenklatura kakor Kanil dol Kanomlja, bosenske Kanje itd. Tu vstaja pred nami isti problem kakor pri Nanolsu in Nomnu, ali ste debli Kan in Kam — istovetni ali ne? Ali smemo postaviti Kaninu ob stran naše raznovrstne visoke gore z imenom Kom, Komar, Komtarča, Praški Komen in bosenski Kom in so (li priimki Komelj, Komac, Komavec. Ko-mavli sorodni s priimki Kanc, Kante, Kenič, Kenda in Kandus?
Ostri žid in Žida ilokva nam kažeta isti izraz enkrat kot samostavnik, drugič kot pridevnik. Izpeljanka je Židi! j e. Ne morem drugače, ko (da se spomnim tu rak-nane našega krajeslovja, namreč Kobarida ali no Erjavcu Koborida, ki ga razlagamo v zvezi s Kobilo glavo in Kobdiljem ter Kobilo glavo. Kob. kobil in kobil so pridevniki, Kobilla še posebej priimek (Jurij Kobilla), kar priča za 'slovenstvo teli oblik . Ti pridevniki ise vežejo z višinskimi imeni glava, idllj, v Bosni limiamo tudi Kobili do. kar se pa nanaša lahko na lastnika. Dillj, pri na!s razviden iz Pre-dillja t. j. orekoeorskega prelaza se glasi v romunščini ideal (hrib) lin je po Miklošiču napol utihli in izgubljeni staroslovenski izraz, ki ga postavim ob stran našim štirim Devinom, Divači lin bosenskemu Divošu. Vprašanje je. če je mogoč-oriid ikot samostojen krajevni izraz. Tolminci imajo bdido namesto
belice ter MoMdo, o kateri poje Lovrenčič. Ar- in Orna sta tudi samostojna krajevna dementa, primerjajmo Ile priimka Ar-ko in Or-el ter razne Oni o vice. Jugoslovenistko ime Or-jen tvorjeno talko kakor Lov-čen nam potrjuje resnični obstoj tega Višinskega korena. Koborid poleg Kobdlilja se mi zdii torej dovolj orgamična tvorba, ki jo lahko rvzporedimo z Ostrim Židom. Primeri še bosensko Or-an-jo planino.
Ostri žid bo značil pač Ostro brdo affi Ostri vrh, tedaj je tudi to ime gorsko. V njem vidim koren ži-, ki ga srečujemo oodailjšanega v kraškem 2e-ikancu in bosenskem Žepu (1531 m) ter v krajevnem pridevniku žini. dz katerega imamo razne Žinganice. Priimek Živec in Ži-ber-ma. Tu ise znova potrjuje — ber kot samostojna pripona, kar omenjam z ozirom na našo anallizo oniimka Abram.
Žingallica, Cingolica, Vintgar in morda tudi Cingraf, kako čudno in tuje zvena vse to in kdo more potrditi, da ie vse to res naše? Moderna slovnica gotovo ne. Če pa gremo v gozde in gore in prisluškujemo šepetanju starodavne govorice, čujemo ona divna limona : Dedendol, kanji breg, din ji hrib, kobja glava, ki so zibdlka našega naziivoslovja in ki jih moramo zbrati vsa. V svoji edoti .imajo zopet slo-votvorno moč lin iz Kanjega bregia nastane Vas Kam-breško. Prav tako na nastajajo tudi omenjene prvotno pridevniške oblike Žingar, Vintgar, Cingoli in njih izpeljanke.
Pisati hi moral celo knjigo, ko hi hotel spoznati in razodevati vse skrivnosti naše zemflje. Imel sem en namen. Vzbuditi pravo slovensko zanimanje za stvar, ki je brez našega gilobokega zanimanja v važnih točkah izgubljena, in predočiti tudi manj vernim in jezikoslovni metodi nenaklonjenim, da je ta zemlja res naša. Bolsanci takorekoč lahko kar prepišejo naš zemljevid in ne bodo občutili, da je tui. Vitovlie, Visoko, Ravna. Ravnica. Drežnica. Otdežani, Kostaj-nica, Žabljalk, Pali, Trebevša. Bela, Dohninje, Bistrica. Gabroviica. Panrač. Lupoglav, Brgud. Prosek. Dabar, Dabrica. Kuk. Oziren. Ljubinle. Vrhpolie, Podbrdo. Jezero, Trnovo. Modrič, Lukavac. Repnik, to so njih (imena, ki se z našimi vjemajo. da ne govorim o drugih ki zvenijo enako Ile za veščega raziskovalca (kakor Pavli e in Pavinoi polli e. ki spominjajo na našo Pevmo. Idhor in Jadar. kii dasta misliti na Idrijo, Tupkovioi in Tuponari, ki sta druge Tupaliče. Iz nenapisane knjige naše preteklosti sem, izbral in čisto problematično pristavili sem najtežja po-
glavja in nihče ne more z gotovostjo in znanstveno zanesljivostjo določiti v njih natančnega pomena, tako da dospemo potom natančnejšega opazovanja in preiskovanja vkljub svojemu slovanstvu do čisto nasprotnega prepričanja ko Savini .in Saivinijanci. Obenem pa smo neomajno uverjeni da hranijo naše gore in doline v svojih imenih čist in dragoceti naroden zakllad, ki ga moramo dvigniti vsega. Vsadila ga je v našo zemljo ista velika slovanska moč kakor v Boisni. kakor v vsem slovanskem svetu, ki je rodillia povsod, na severu in jugu, najraziviitejšo nomenklaturo.
Vseh isilovanskiih julijskih imen bo morda okrog 50.000, ražličniih okdli 10.000, torej za cel slovar. Kaj, ko bi vse to lepo gradivo zbrali slovanstvu v čast, sebi na korist? Šele potem bi bilo mogoče iti sistematično na delo, urediti snov. zasnovati sistematiko. določiti oblikoslovje, sorodnost in razvojno stopnjo, razmerje do sosedne furlanščiine im nemščine, predvsem pa do Slovanskih jezikov in — dulce in fundo — pretehtati tudi pomen krajevnih in drugih imen. Naše sedanje jedianie in šepetanje bi postalo mogočen govor, kdo in kaj da smo. in nemogoča bi bila vsaka ilažizgodovina o nas tudi v isflu-čaiu. da bi morali pasti. Navadno se pa rodi ravno iz take zavednosti novo kulturno živiljenie.
Naloga pripada v prvi vrsti Slov. Planinskemu društvu oziroma, njenim podružnicam, toda njih delo dandanes ne more biti dovolj intenzivno in ne vodi do naimaniše vasi. Zato sem mnenja, da ie »Prosveta« poklicana, ida zbere vse gradivo, kar ji je omogočeno s tem, da ima že isvojo organizacijo se-gaiočo v vsak kraj lin je torej mogoče obiranje krajevnih imen kar nasloniti na obstoječa kulturna društva. Po vzorcu, ki ga ie svoj čas izdala »Slovenska Matica«, bi vsako društvo voisallo v lastni »Seznam krajevnih, osebnih'lin zemljiških imen« Imena domačih vasi, zaselkov in selišč. priimkov lin pridevkov, niiv. travnikov, gozdov, pllamin. gor. rek. potokov in studencev. Važna so imena na občinskem ati nekdanjem občinskem svetu. Iker so stvarna z ozirom na to. da tu ni individualnih lastnikov. Iz parcelacije na občinski mapi se da sklepati, kat je bilo prej in kaj kakneie razdeljeno med občane. En izvod seznama bi ostal v domačem društvu kot kulturna vrednota kraja, v nreoisu bi na imela zbrano gradivo vseh kraiev »Prosveta«, ki bi je dala na razpolago raz-iskiovalcem. Vzorec seznamov bi bil približno sle-' deci:
Ime kraja in zemljišča, gore, doline, reke, priimek, pridevek	Odgovor na vprašanje kje ime prebivalcev in pridevnik	Posebnosti o izgovarjavi	Splošen popis lege, vrste, tal, rašče in značilnih posebnosti pri krajih in zemljiščih	Kaj je znanega iz prejšnjih časov o tem kraju ali zemljišču ? Odkod je prišel priimek če ni domač ?	Ljudska razlaga in pripombe
			■		«
Na (koncu bi bilo še dodalti, kako daleč nazaj sesajo krstne matice, kje se nahajajo starejše, nadalje če je iv domačem kraju kaj starih listin ali če se nahajajo kje drugje, katerega svetnika se časti v vasi zdaj, (katerega se je popreL razvaline cerkev in gradov, sploh vse, kar je zanimivega za domačo zgodovino. Tudi bi bilo omeniti posebne besede in izraze, ki niso v književnem jeziku navadni. Zemljišče bi bilo treba res pregledati, obhoditi in popisati na mesitu z ozirom na to, da služi v znanstvene namene, v občno slovansko irazmotrivanje. Sicer Imamo že zemljiške popise izza cenitve vojnih škod, toda ne vseh in premalo natančne za naš namen. V par letih lahko uresičimo idejo »Slovanske Matice«, nakar se začne pravo znanstveno delo, ki se more povzdigniti in izpopolniti le ob dovoljnem gradivu.
Mi gremo torej organično na isivoje kulturno delo, kaj pa Italijani? Qui so že na delu in izpremi-njajo naša imena po sledečih vrstah in stopnjah pretvarjanja in potvarjanja.
1.	Italijansko ime se loči od (slovanskega le po pravopisu. V to vrsto spadajo Sesana, Nabresina, Aidulssina, Cosina, Brpelle. Italijanska oblika se giblje tu ravno na meji »mednarodno« dovoljenega in nedovoljenega lin mogoče je zagovarjati stališče, da to ntiiso potvorjenke, zlasti še, ko sega (takšna italijanska raba nazaj v dobo, ko mi še nismo imeli sedanjega pravopisa. Italijanščina pa je tu nedosledna, ker samo našega pravopisa ne ivpošteva, dočim se drugače dovolj vestno ravna po pravopisu drugih ■kulturnih narodov. V sovraštvu do črk č, š, ž se izraža čisto po nepotrebnem mržnja proti nam. Nemci so to stališče že premagali, in obzir do Cehov in Ju-goslovenov bo morda prinesel sčasoma pravo rešitev. Ignoriranje tujega pravopisa celo pri lastnih imenih znači zaostalost in neobjektivnost, ki se je mi ne poslužujemo več niti v ljudskem slovstvu. Raba treh zia slovanske narode značilnih črk bi odprla italijanskemu narodu slovanska srca In če ne drugega, vsaj mallo spoznanje slovanske abecede. Tako pa ostajajo te črke naš simbol in naša kulturna zastava.
2.	Italijansko ime Ima poleg pravopisa tudi končnico (italijansko. Comeno, Prosecco, Tolmino, Sagrado, Conitovello, Canale, v ostalem se sklada s slovanskim. To je deloma utemeljeno in odgovarja naravnemu razvoju ; v. italijanščini, Ikli nima prave sklanjatve, pa to ni neobhodno potrebno. Tu se kaže, dasi slabotno, že tendenca poitalijančevanja, ki jo moramo načelno odklanjati.
3.	Italijasko ime svedoči očitno poitalijančenje z lastnim obrazilom po vzoru pravih (italijanskih imen, torej Gorizia (po vzoru Venezia) namesto Gorica, Tomadio, D attagliano, Rupino. Cesto izpremeni obenem tudi cele debeliske glasovne skupine n. pr. Caporetto, Auremia (Vreme).
4.	Italijanščina isi izposodi tuje, nemško ali katerokoli spakeldrano Ime, zlasti če izvira iz kaJke listine, da se le izogne slovanščini. Vzgled Vippacco
5.	Italijanščina prevede slovansko ime, če je le količkaj razumljivo in vztraja potem (tudi pri napač-niih pnevodih. Piedicolle za Podbrdo, Monte nero za Črni vrh in za Krn, Monte U celil o za Vogel.
6.	Italijanščina si ustvari neodvisno od slovenščine posebno nazivanje n. pr. Moccò za Dolinski Boršt, 'rimavo Soprano za Reko.
Savini opravičuje nove (tvorbe kakor Duttogllia-no, Casleano, Seppugliano in slične s trditvijo, da so to nekdanja rimska imena na -amini, ki postanejo v slovenščini množinska na — je/ V izpodbije te me-osnovane (trditve je najboljše pokazati na organično sestavo naših imen, kakor jo želimo dognati, torej Dutovlje — Davče, Kazlje — Ocizla.
Vse potvarjanje je pratiikulturno, ker zatemnjuje stvarnost in resnico. Tvorbene vrste 3. do 6. je obsojati v vsakem pogledu, ker rodijo krajaslovno mostruoznosit, tviorbe 1. im 2. pa z modernega kulturnega stališča, ki ne upravičuje več naravnega postopnega prillagojenja (tujih imen, ampak zahteva objektivnost in medsebojno pravičnost. Morda pripomore naše kplltuno delo do razbistritve in jasnosti na obeh straneh in bo mogoče izločiti več spornih točk. Sedaj še vladajo predsodki namesto spoznanja. Morda pripelje resnica s seboj tudi pravico.
Sola in dom,
Javno predavanje ljudskošolskega učitelja na roditeljskem sestanku.
SKRBNO pozdravljeni vsi, ki ste se danes udeležili tega predavanja. V skrbeh sem bil, o čem bi Vam predaval. Končno sem izbral to, kar je vam našim dobrim materam najdražije, kar je vam, iskrb-mii ločeitje, najljubše, kar je vam narodnim učiteljem najsvetejše. Ker vsi ljubimo naše otroke, bomo danes razpravljali nekoliko o njih
vzgoji.
Družina in šola imata v svojih rokah naš največji narodni zaklad — našo deco, ki bode v naj-bližnji bodočnosti ustvarjala naš narod, ko (izginemo v večnost mi — njeni predniki.
Pred sebičnim svetom in usmiljenim Bogom je največja dolžnost šole, da posveti vse svoje moči vzgoji in prosveti naše mladine, a najsvetejša in
najnaravnejša dolžnost starišev, družine, recimo doma, je oskrbovati srečo in blagor svojih lastnih otrok. Skrb za naše otroke je skrb za nas same, je naša narodna samoohrana, je najzveličavnejše delo za naš narodni obstoj — za našo lastno pri-hodnjost. Najbolj živa domišljija nam ne more odkriti prihodnjosti našega, malega žilavega naroda. Ravno na njegovem ozemlju se je razvijala najpestrejša zgodovina od predrimske dobe pred Kristusovim rojstvom do današnjih dni italijanskega udru-ženja, kronanega s (tlačanstvom' našega polmilijonskega naroda, ki je odlomljena bujna mladika s slovanskega debla. Najbistrejši duh nam ne more naslikati jasne sodbe o tem, kar je stvarnikova roka namenila našem« rodu na tej odlomljeni veji, a to vemo z vso gotovostjo, da bi pomenilo našo narodno smrt, ako bi danes prenehali z vzgojo svojega naraščaja, ako bi danes zaprli naše šole, ako bi s krivo nenarodno, nenaravno in nemoralno vzgo-. jo odtujili našo deco našim družinam, našim narodnim šegam in običajem, naši preljubljeni materini
68
» P k O S V h T A «
govorici ter trgati iz injeinih vročih src iljubezen do rodne zemlje, jugoslovanskega udruženja in slovanske vzajemnosti.
Komaj preneha s svojim delovanjem posamezni človek v sklenjenih narodnih vrstah, že je na njegovem mestu drug bojevnik, ki nadaljuje njegovo delo. Usposobila ga je v to narodna vzgoja, dala mu je to moč narodna šola. Kaj je šola, to veste prenda vsi — tudi oni, ki jo dovolj ne cenijo, — a jasne pojme o pravilni vzgoji ima le redko kdo med našim ljudstvom. Vsled tega vam hočem pojasniti, kaj je pravzaprav vzgoja.
Med vsemi živimi bitji je dete ob porodu najrevnejši stvor, ki pnihalja iiz isitarnikovih rok. Ako ga mati, ki je po telesu nemočna, a po volji in ljubezni orjaška, prepusti usodi, mora takoj štrleti nedolžna dušica v naročje angeljskih korov. Ne bilo bi več tu malega črvička, da ni tu prirojenega nagona k ohranitvi lastnega plemena, ki se pojavlja v vsakem človeškem, živalskem in rastlinskem bitju, ki se tako božanstveno udejstvuje v najplemenitejši in najsijajnejši materinski ljubezni. Ta naravni nagon o samoohrani imenujemo pri človeku materina Iljubezen, ki v neskončni, brezprimierni nesebičnosti čuva svoje dete, bolj kakor zenico svojega očesa. O ti blažena materina iljubezen! Odsev božanstva si iv mehikii ženski duši, ko' ustvarja po-i tomstvo. Na kocko deneš svoje življenje, da podariš življenje malemu stvoru, ki bode nadaljeval življenje svojih ustvariiteljav. Glej, tii močni — srečni oče! Na tega nežnega črvička je pokazal stvarnik s svojim prstom, da te bode nasledoval v človeški družbi, ko ti zgineš s te krasne prirode. To nežno, šibko bitje bo moralo uspevati z materini-; mi in tvojimi žrtvami; po kratki otroški dobi postane mladenič ali dekle — aktiven član človeške družbe ter prevzame svojo nalogo v življenju. Brez vodnika hi ostato to bitje na najnižji stopnji človeške omike. Imamo življenske dokaze za to na samih sebii in ni nam jih treba še posebej navajati. Prvi ste starisi, potem ostala družina, dalje človeška družba, šola, cerkev, narod, država itd., ki vodijo majhnega človeka od prvih hipov rojstva do one dobe, da prevzame veliki človek svojo nalogo v življenju. Vise to združeuo delo od rojstva do Izvrševanja človeških dolžnosti pri vsakem človeku imenujemo njegovo vzgojo.
Duša najmanjšega človeka je pestro polje, na katerem rastejo grde in lepe cvetlice — dobre in slabe lastnosti. Ves vpliv na razvoj teh dobrih in slabih otrokovih lastnosti je toraj — vzgoja. Dobre lastnosti otroškega srca mora pravilna vzgoja razvijati, jim zalivati, pleti in jih negovati do najpopolnejšega značaja, a slabe lastnosti mora ovirati, zatirati, dušiti in ubijati, da ne vzrastejo v plevel in osat, ki pokonča ves otrokov razvoj do popolnega, nravstveno moralnega človeka. Popolna pravilna vzgoja pa je namen današnjega predavanja.
Vsi stariši in vsi družinski člani, vsa človeška družba in posebna naša šola moramo z vso skrbjo vzgajati iz naše 'nežne dece narod močne vioilje in plemenite, mehke duše, kateremu bodo smeirnice delavne roke, brihtne glave in čuteča srca. Ta končni cilj imejmo vedno pred svojimi očmi in prizadevajmo se, da se mu približujemo dan za dnevom z otrokovim razvojem do popolnosti, h kateri nas dovede prav urejena smotrena vzgoja. Ta je največja
sreča slehernega človeka, je najsiilnedše bogastvo, najdragocenejši zaklad, katerega ne more uničiti nobena sila. Najlepšo, najdražjo dedščino dado svojemu otroku oni srečni stariši, ki so ga dobro vzgojili, oni so dali človeški družbi največji dar, kateri osrečuje sebe in svojce, svojo okolico in svoj narod. Slabo vzgojeno dete pa se razvije v bič, kateri neusmiljeno pretepa najprej svoje roditelje, potem svoje sosede, vso občino in večkrat tudi ves rod, dokler ga ta ne izobči iz svoje srede z groznim pro-kletstvom in narodnim izdajstvom. Zemeljski raj je ob vsakem tihem večeru v oni družini, kjer počivata srečni oče im blažena malti od težkega dela trudna v krogu dobro vzgojenih otrok na domačem ognji-t šču. Kateri stariši ne hrepene po tem raju? Vse blage matere — vsi dobro misleči in plemenito čuteči očetje sanjate in drhtite po tem rajskem življenju, a žal, da ne poznate poti, ki vodi vanj, ker ne poznate zlatih resnic pravilne vzgoje.
V devetindevetdesetih odstotkih prepuste» naše družine vso vzgoljlo šoli in mnogi iso prepričani, da je šola oni kraj, kjer dobiva otrok temelje za razvoj do vzornega značaja, ali pa šole sploh nič ne cenijo in smatrajo učitelja za navadnega kruhoborca. Učitelj sem že eno človeško generacijo in z vso resnostjo trdim, da so samo stariši —• da je samo domača družina, toraj kratko dom prvi, ki močno vpliva in tudi trajno vpliva na otrokovo nravno vrednost in njegov značaj, a šola mu le oopolnuje znanje in pomnožuje njegove umske zmožnosti ter mu le utrjuje značaj, katerega mu je vzgojila domača družina. Družina — dom je prvo lin inajpnidnejše ivzga-jališče. Prvo vzgojo dobimo doma, vsesamo je s prvim materinim mlekom in srebamo jo dalje do dovršenega šestega leta, ko nehamo biti najsvobodnejši, najsrečnejši in najbrezskrbnejšii' stvori pod edino kontrolo ljubečega materinega očesa. Sedaj prične šola s svojim parletnim delovanjem poleg trajnega in stalnega domačega vpliva, ki nas oklepa celo našo življensko dobo. Dom ima daljšo dobo in največ sredstev za otroško vzgojo na razpolago. Nobena oblast mi enaka očetovi, a nobena ljubezen ni tako sladka, tako nežna in tako silna kakor materina. Nikogar ne smatramo’ tako upravičenim, da nas kaznuje ali pohvali kakor lastne stariše. Nikdo nas tako ne pozna, kakor oni. Kar je v nas podedovanega, to imamo od njih, kar smo se naučili v domači družini, doma in zunaj doma pri sosedovih in v družbah, opazijo takoj, saj nismo izročeni nikomur v varstvo in oskrbo toliko časa na dan kakor starišem. Ali ni toraj opravičeno, ako zahtevamo od domače vzgoje več uspehov. Upravičeno je to in me čudiim se, da imamo na svetu mnogo moških a malo mož in zopet mnogo ženskih a malo vzornih žen, kajti naši stariši in naši domovi posvečajo premalo skrbi vzgoji svojih malčkov in pozneje večjih otrok radi podlega svetskega materijalizma in radi trdega boja za kos kruha. V mnogih slučajih je družina oziroma dom ovira pravilne vzgoje. Naše kmetsko ljudstvo je bolje poučeno o reji živine, nego o vzgoji mladine. Naši obrtniki se pode v potu svojega obraza za večjim zaslužkom, a nimajo časa za pravo' vzgojo svojih otrok. Naše delavstvo se bori s svojim izkoriščevalcem, s kapitalizmom, a ne za boljšo bodočnost in najlažji razvoj vsega svojega socijalnega boja v pravilni vzgoji svojega naraščaja. In naša pseudo-gospoda ! Denar, bogastvo in izkoriščanje
svojega bližnjika jim je vzor, a ne otroška vzgoja, in naš proletarijat? Dajte mu kos kruha in še najbolje bode umel svoje zvanje! Res, redki so očetje med našim narodom, ki bi znali dobro vzgajati svojega otroka, a vsi, prav vsi znado natanko, kako bi se miorali vzgajati drugi tujli otroci, ki niso mjiih. Kako lepo bi bilo, da bi znal današnji svet ceniti pregovor: »Vsak pometaj pred svojim pragom in povsod bo čisto!«
Naši očetje in naše matere — s častnimi izjemami — vzgajajo svoje otroke tako, kakor so ruje vzgajali lastni stariši in tako prehaja v naše domove slaba vzgoja vedno po istih strugah in kako smemo upati na boljšo bodočnost, ker je sedanjost tako mračna. Krenimo v druge stringe in struje, da se zdani sedanjost, da bo svetla prihodnost! Vzgoja naših otrok v domači hiši je danes prepuščena popolnoma materam in nepojmljivo je, da se za njo očetje skoraj nič ne brigajo v pehanju za kosom trdega kruha. Očetje, poskušajte se zvečer ustavljati v družini in razgovarjati se z otroci o dnevni njih zaposlenosti. Videli bodete mnogo hib v svoji prirojeni bistroumnosti in gotovo najdete tudi pot k popdlnejši ter prajvillnejši vzgoji (svojih otrok.
Že telesna vzgoja naših otrok je pomanjkljiva in to posebno v onih družinah, kjer nimajo niti matere dovolj časa, ako hodijo na delo v tovarno, ali pa se preveč pehajo za delom po polju. Mali otročiček leži največkrat močno povezan v povoju v lastni mokroti in joče v svoji nesnagi, lačen po ure in ure na dam. Po naših dellavskiih krajih je v tem pogledu bolje, ker so naše matere večinoma doma in gredo le očetje iskat Ikruha svoji diružimi. Največjii reveži so oni mali zemljani, katerim pravimo dojenčki in jih doji mrtva steklenica s kravjim mlekom brez vsakega blagega čuvstva plemenite materine ljubezni. V mnogih slučajih — zdravniki trde, da so ti otroci vso svojo življensko dobo slabotni in umre jih 50%, — Mati, samo mati je poklicana po stvarniku in po naravi, da hrani t. j. doji in neguje svojega otroka. Izjema je opravičena le v slučajih bolezni in smrti.
Ko dete shodi, prehaja v nove nevarnosti. Stopica, lazi in plazi ti po podu, po dvorišču, tudi po cesti in prahu, ki je poln bacilov in bakterij, s katerimi okuži svoje nežne organe, ker vse maši v cista itd. Pade ti v lužo, v ogenj, v vodo, prijema ti v roke in oblizuje predmete, ki gotovo niso čisti in tudi ne zdravi, kar prav nič ne odgovarja zdravstvenim pravilom. Ponesreči prav lahko pri svojem kobacanju in oboli, ker »angelj varh« je le pri skrbnem nadzorstvu ljubljene mamice vedno pripravljen obvarovati otroka vsake mezgode. Mati je najpopolnejši angelj varh in blagor otroku, ki ga ima vedno ob svoji strani.
Dete začne pahati prve glasnike iz nežnih ustec, veselo brblja prve zloge in klepeta prve besede. In kdo mu pomaga prav po otroško brbljati ter ga oponašati. Ravno nevedna mati, nepoučeni oče in njiju posnemajoči člani domače družine »pupcajo in papcajo« ž njim, kar je silno nespametno. Resno a Ijiubko, pravilno in nežno govori z otrokom že pri prvih govornih vajah, ker tisto otroško brbljanje in ponašanje je skoraj vedno povod, da zastanejo takšni otroci v pristni govorici in slabo izgovarjajo vse težje glasnike n. pr. r — c— s — z — zamenjavajo z 1— č — š — ž itd. Pravilno govorite s svojimi malčki tudi v najprvi dobi njih govornih poskusov.
Še je družinskih podedovanih grehov pred šolsko dobo pri vzgoji otrok dn skrb naših predavanj bodi, da jih odpravljamo z majpopolnejšo doslednostjo. Snaga, proč z alkoholom, proč is 'tobakom, čisto penilo, umivanje telesa, odstranitev mrčesa — to naj so le opomini, da ne bode to predavanje o telesni vzgoji predolgo.
Pred šolsko dobo že začenja pravilna vzgoja, da s prvimi življenjskimi pojavi, kajti zgodnja pomladanska slana požge najnežnejše cvetje v otrokovi (duši ter uniči najprej njegove dobre lastnosti v prvi kali. — Vtisi domače družine iso za otrokovo bodoč-miolst že v prvem letu njegove življenjske dobe odločilni dn talko učinkujoči, da je treba ravno družini prisoditi največjo važnost v vsi mladinski dobi že pred hojo iv šolo. Ako hoče pa biti dom dober vzgojitelj, se mora ravnati po vseh pravilih sistematiške vzgoje, kajti zgledi in navade, ki jih otrok opazi v domači hiši so temelj poznejšemu njegovemu razvoju in vsi šolski besedni nauki, vsa svarjenja, kazni, grožnje im prošnje, ne morejo paralelizirati škodljivega vpliva v domači družini v pirvih dneh predšolske vzgoje. Vsak ud v obitelji mora pravilno izvrševati svojo ulogo. Oglejmo si toraj družinske člane in njih naloge ali uloge pri otroški vzgoji.
Glava je oče — kralj na Betajnovi. 'Absoluten vladar je v svoji družim, ako ni mevža. Ker jo hrani z žulji svojih rok in z znojem svojega čela, a tudi s čustvi svojega srca in duše ter z umom in voljo, mu že po naravi pripada prva uloga, da vodi družino in vse njene člane, da jim zapoveduje in naklada razne dolžnosti. Kjer gospodari skrben oče, se iz-« polnjutjejo njegova povelja brez ugovora, njegova volja je vsem v družini najvišja zapoved to ta zakon se izvršuje brez godrnjanja. Njegov zakonik je vodilo vsem tudi takrat, ko ga ni doma, ker je njegov pisatelj najvišja avktoriteta. Blagor takemu očetu, ki si je znal s svojim resnim delom ustvariti to stališče. A še sedemkratni večji blagor družini, ki ima takega očeta. Njegovi rodni otroci ga bodo' posnemali in svojim lastnim dečkom bode vzor — zvezda vodnica v vsej življenjski borbi. In to se bode podedovalo od roda do roda. Oče, pravi oče pa me sme biti preostra strogost, temveč z vsem, kar polni otrokovo dušo. sočustvujoča mila resnost. Sveta bodi njegova podoba vsem otrokom, ki se morajo zavedati, da bi bilo za toliko svetost nespodobno, da bi jo za lase privlekli iz tolike sijajne višine med svoje igračke. Dragi očetje! Bodite strogi a pravični, ker že najmanjši otrok se zaveda svoje krivde ali nekrivde,.a najbolj boli nezaslužena kazen vsako bolj nežno dušo, a nikogar ne toliko’ kakor po krivem kaznovanega otroka. Nikdar ni prav kaznovati! otroka v divji jezi v družbi s celimi litanijami grdih psovk in še ostudnejših kletvic, ki niso lastnima našega lepega materinega jezika. Koliko surovosti je prišlo >s temi tujimi kletvinami ravno v našo solzno Julijsko krajino! So pri nas možje to tudi že mlečnozobi paglavci, ki imajo za vsako' dobro to slabo stvar takoj pripravljeno grdo največkrat tujo besedo, ki je naj-ostudnejše bogokletje. In kaj celo? Poznam resne očete, sami to njih družba so prepričani, da so možakarji, ki se pa smehljajo z vso naslado, ako slišijo svojega triletnega sinčka, ki pahne čez svoja nedolžna usteča grdo psovko' ali na tujo kletev fin to celo na račun skrbne matere, ki mi hotela ugoditi trmi
malega razposajeinčka. Slišal sem že sam nebroj očetov, (ki so hujslkali in dražili svoje malčke z besedami, reci mami ito dn to, česar ne maram niti zapisati. Z leskovlko bi bito potrebno’ nabrisati take nespametne očete, ki taikio že v nosni mladosti igraje navajajo svoje ljubljenčke h grešnemu govorjenju, katero posurovi otrokovo blago čuvstviavanje in pokvari njegovo nežno srce. In včasih pri sladkem rujnem vincu! Malega štiriletnega ljubčka ali pa tudi ljubljenko zaliva oče (lastnoročno in zastruplja nje-i goiv nežni duh s strupenim alkoholom. Koliko smeha, koliko bahanja, ako otročiček zapoje v svoji omamljenosti klafarsko pesem, s katero hoče natr-kani oče dokazati talent svojega malčka svoji družbi, ki je največkrat tudi že v rožcah.
Tam daleč nekje v deveti deželi — Bog me daj, da bi to bilo pri nas — poznam očeta — vdovca, da ne pusti svojega sina in svoje hčere niti v šolo in to iz edinega razloga, da on bolj'brezskrbno čepi v gostilni. In taki vdovci — pijanci, kako krivo vzgajajo svoje otroke....! Žalostne slučaje vidimo v življenju, boli nas v resnici srce, ko zvemo to gorje, ki pdkvari nesrečne otro'ke, nad katerimi ne čuva več ljubko m alterino oko. Mnogo je takih slučajev med našim ljudstvom, katero že danes z vso gotovostjo trdi: »Boljše je za otroke, ako jim Bog vzame očeta nego ljubljeno mater!« In nehote moramo' vsi priznati to žalostno dejstvo, ki tako globoko žali maš močni moški spol. Močni možje smo bahavi junaki, šibka ženska nas nadkniiljuje pri otrokovi vzgoji. Prešel sem nehote na vzgojno moč matere.
Mati — mama! Sladko ime, — najslajše med nami zemljani. S klicem: »Oh, mama moja,« so umirali skoraj vsi junaki na bojnem polju in v vojaških bolllnišnicah, med vso to nesrečno svetovno vojsko so zdihovali trpeči ranjenci in sii hladili svoje trpljenje z istim božanstvenim imenom. Ali vrnimo se K Vzgoji. Edino mati more streti takoj v prvi kali vse slabe otrokove duševne lastnosti, ki se pojavijo pri njenem ljubčku, katerega je povila v bridkih bolečinah in nepopisni sreči istočasno. Edino mati more v otroku negovati z največjim uspehom dobre lastnosti, ker jih more oploditi s svojo ljubeznijo in le ona zna s svojo milobo pospeševati njih rast, ker le ljubezen more pravilno vzgajati. Vsleld tega _ napravi mati največ pri otrokovi vzgoji, ker največ ljubi. Brez ljubezni ni vredna najboljša vzgoja piškavega oreha. Niti 48 ur ne bi hotel več biti učitelj vaših otrok, ako bi jih ne ljubil, ker največji trpin, najrevnejši težak je oni vzgojitelj v svoji šoli, ki ne ljubi svojih učencev. Veselje in uživanje pa Je vzgoja one mladine, katero ljubiš z vso svojo dušo, ker veš, da tvori narod tvoj, kateremu žrtvuje idealen učitelj vso svojo moč, vso _ svojo srečo, vse svoje življenje. Ali nazaj k najspret-nejši učiteljici k — ljubeči materi. Mati — ti si otroku angeli ! S kolikim veseljem, s kako utripajočim srcem se spominjamo mi odrasli resni
možje onega blaženega bitja, kateremu je žarel obraz v plemeniti milobi, ko nas je blagoslavljalo v svoji božanski ljubezni, ko smo iz njegovih blago-nosnih rok prejemali vsakdanjo telesno in duševno hrano ter ž njo vso srečo tega sveta. Do kanca svojih dni, do slednjega diha hrani pošten človek v svoji duši cele gore ljubezni za zvojo nepozabno
materjo. Blaga mati — ne vsaka mati — ima odločilen vpliv na otrokovo dušo. Ljubezen do roda in domovine, spoštovanje do vere, nravnosti in čis-> tosti srca mora mati vzgajati v svojem otroku. Njen lastni zgled je poleg očetovega najmerodaj-nejši za otrokovo vzgojo. Ako ukazuje ali vzgaja oče, čuti otrok strogost njegove zapovedi, čuti, da je oče močnejši od njega in to vzbuja odpor v mnogih slučajih krepke individualnosti. Ako pa vzgaja ali» opominja mati, opazimo tu takoj ljubezen in pod njenim svarilom prej klone otroška po (ljubezni hrepeneča duša. Materina ljubezen silno oklepa svoje ljubljence: ona skrbi, dela, moli, strada, čuva cele noči, brezplačno streže, preliva lastno kri in toči za nje bridke solze, žrtvuje njim z žulji prihranjene in od ust pritrgane novce. Iz tolikih žrtev nam je sedaj jasna čast, katero izikazu-jerrto dobri ljudje svojim nepozabnim materam do groba in ljubezen do nje gre tudi preko groba. Gorje otroku, ako mu ugrabi mater prezgodnja smrt in naj-večie gorje mu, ako ostanb na svetu sam — brez ljubezni. Gotovo zaide v zmote, pada vedno nižje v blatu razuzdanosti in pregrehe, ako ni nikogar, ki bi ga dvigal z ljubeznijo. Dajte nam boljših mater in dobimo boljše može! Do sedaj sem pel veličastno pesem vzorni materi in njeni popolni ljubezni. A, ža-libog, imamio tudi slabe matere in imamo tudi slepe materine ljubezni. In tudi tem povem par besed, no z namenom, da bi te moje besede padle na dobro plodno zrahljano njivo, iz katere naj vzcvete prava, popolna, čudeže ustvarjajoča materina ljubezen, ki je temelj najboljše vzgoje. Naš najboljši slovenski pisatelj Ivan Cankar piše o teh čudežih vzorne ma-tere-vdave Sledeče :	»Veliko prenese človek, to
vem sam; par kanj bi -ne zvleklo tovora, bi ga nosi na plečih že otrok. Ali da se dà trpeti toliko in tako dolgo-, kakor je trpela moja mati, je bil čudež, ki si ga še zdaj ne morem natanko razložiti. Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat de-vetdesetkrat. Če bi rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči na Močilnik, bi ga najbrže zares odmaknila. --Bog daje materam čudne uganke. Na primer: Kako bi se pripravilo' kosilo za osmero ljudi, če ni groša v hiši in če ne da štacunar miti soli na upanje? - -Kosilo je na mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi. Strma in grapava je poti težek j-e ivoz; na vozu sede otroci, osmero jih je; jedo in pijo, smejo se in kriče; mati je vprežena; če bi ise odpočila, če bi stopila prepočasi, bi j; švrknilo preko sključenih pleč:	»Hej, potegni!«
Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje. In še umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tistim, ki so živeli od njenega življenja.« — Tako piše naš Cankar o mater-i-vdovi. In ali m to res čudež? Ob 10. ni praha moke v loncu — groša v žepu — nič kredita v prodajalnici — kopica malih otrok je doma. — O poldne so' vsi siti. —: Motenima ljubezen jim je skuhala kosilo. To so vzorne matere in kar ločiti se ne morem od njih, da'si sem vam že pričel pripovedati o slabih materah in io slepi materini ljubezni.
Slepa materina ljubezen da svojim malim ljubčkom vse, kar hočejo- imeti. Ako gre to malo težje, nakremži se malo dete na jok in s tem doseže vse, kar hoče imeti. To kremžanje se stopnjuje v jok.
trmo àn samoglavmost. Ko dioraste, spremlja svoje zahteve z vpitjem, da tudi s pretepom. Pri slepi materini ljubezni doseže razvajen otrok vse, kar mu koristi in največkrat tudi, kar mu šlkodi. Če se mu talkoj ne ugodi, dere se na vse grlo, teže na tila, brca z nogami in rokami, vsa hiša je pokoncu. Vsi prihiite k malemu paglavcu, ga dvignejo v naročje, božkajo ga in tolažijo na vse pretege in slepa materina ljubezen mu s sodelovanjem vse družine maši v uste bonbončke, vinflka, culkrčka, zrelo ali nezrelo sadje — sploh vse, kar zapoveduje razvajeni razuzdanček. Mnogi v družini vedo, da je to' pohujšanje, a vse zastonj, slepa materina ljubezen jih je o~ slepila in trdovratno se nadaljuje s to najbolj napačno vzgojo. V takem otroku vzraste krivo prepričanje, da yse doseže z vpitjem, kričanjem in jokom. Takšna vzgoja se pozneje pokaže v vseh mogočih oblikah najskrajnejše jeze, trme, isvojeglaVnostii in seveda odpove vsaiko pokorščino. Neubogljivost pa je tista grda ilastnost, ki pokvari vsako vzgojo dn napravi tisoče ljudi nesrečne za celo življenje. Neposlušen otrok postane trmast, prepirljiv in dozori v popolnega pretepača, preklilnjevalca, najhujšega prepirljivca, katerega se ogiba vsak pošten človek. Delo začne sovražiti, nauči se pohajkovanja, zaide na slaba pota v hudobno družbo, lazi vedno po gostilnah v največji brezposelnosti in pada vedno gllobokejše v majhne in večje zločine, dospe konečno v zapor in ostane celo svoje življenje pravcati rokovnjač. Kdo ga je pripravil do tega? Slepa materina ljubezen. Verjemite mi spoštovane matere, da ni nikdo večji zločinec kakor taka slepa, nespametna mati, ki ne zna vzgajati svojih otrok. Izbirati vam je torej prav lahko.
Kakor ljubeč učitelj vaših otrok vas prosim prav lepo le eno: »Ne dajajte nikdar potuhe svojim otrokom, ker se to bridko' maščuje na njih vzgoji.« Ako vam mi učitelji napravimo v šoli dozdevno krivico, stopite lepo k nam v šolo, povejte nam v do'stojni o-blilki, a nikdar ne zmerjajte nas v navzočnosti svojih in tujih otrok, ker to je otrokom največje pohujšanje, ki se maščuje na njih samih. Tudi mi učitelji slikamo v šoli vse stariše za vzorne ljudi, a mamice za svetni-) ce. Vsakemu pametnemu učitelju so pri vzgoji starisi najpopolnejši ljudje (tudi če ni to vselej res) in to naj bodo tudi vam učitelji v onih trenutkih, ko vzgajate svoje otroke. Podpirati moramo' drug drugega pri vzgoji naše mladine in blagoslov ne izostane. O-troci ise nauče po'učiteljstvu ljubiti stariše in po roditeljih spoštovati učiteljstvo. Le oni pa, kogar otroci ljubijo in spoštujejo, morejo blagodejno vplivati na otrdkovo srce in dušo, le oni znajo pravilno vzgajati. Ko' pa pride med stariši in učiteljstvom do nespora-zumljenja, stopimo skupaj in z mirno, ljubezni polno besedo do naše dece se gotovo sporazumemo in blagoslovljen bode ta sporazum pri našem vzgojnem delu. Pri takem vzajemnem delu šole in doma zginejo iz naših vrst slepe matere, katere ne razumevajo pravilne vzgoje in naši očetje dobe več smisla za vzorno in vzgojno družinsko življenje.
Starišem pomagajo pri vzgoji mlajših otrok tudi starejši otroci. Nehote in nevede se tako zgodi v družini, kar samo ob sebi pride tako v življenju. Starejši otroci so mlajšemu v zgled, postanejo jim v-zotrniki (včasih dobri — največkrat slabi), učitelji, varhi, oskrbovalci, svariilci in kaznovalci, sodniki in Kiniči. a mnogokrat tudi zapeljivci in pohujševalici.
Nravstveni in umstveni napredek starejših otrok v družini vleče manjše za seboj: vsled tega morajo skrbeti stariši —, da najstarejšega otroka najboljše vzgoje in najbolj skrbno poučujejo z vsio natančnostjo. Ako je najstarejši otrok dober, priden, poslušen, odkritosrčen, ddaven, blag, reden, snažen, pobožen im ukaželjen, potem prevzame starišem velik del pravilne vzgoje mlajših bratcev in sestric. In glej! Že narava je zato poskrbela, da vzgajajo vsi dobri stariši z največjo pozornostjo svojega prvorojenca ali prvorojenko. Mladostna ljubezen srečnih zakoncev se je običajno udejstvila v njih in mlada mamica in srečni oče se z vso ljubeznijo posvetita temu svojemu ljubljencu in skrbita zanj z vso natančnostjo — le žal največkrat do drugega krsta v družini, ker se potem ljubezen razdeli, a kljub temu se še vedno toliko udejstvuje vzgoja, ker iz nekega zdravega egoizma skrbita mlada roditelja, da si vzgojita pomočnika pri svojem vzgojnem in sploh gospodarskem delu. Priporočam vam torej jz vseh mogočih ozirov, posvetite največjo skrb vzgoji svojih prvorojencev, ker ako zaide ta na slaba pota, zaidejo vsi zaporedoma. Brat je bratu podoben v telesnem in duševnem po'gledu, sestra je sestri enaka v vseh dekliških hibah in vrlinah, v vseh kretnjah in pri vsem mišljenju.
Velik vpliv na vzgojo ima vsaka družba. »Povej mi s kom hodiš in povem ti, kaj si!« Pazite torej, dragi stariši, kam hodijo in s kom se družijo vaši malčki že v zorni mladosti. Hudobnih in zanemarjenih sosedov ali sploh tovarišev naj se ogibajo in strogo jim prepovejte vstop v sosedovo hišo dvomljive vrednosti in v vsako sumljivo družbo. Še celo pri izbiranju hlapcev, dekel, pastirjev a najbolj pri izberi morebitnih pestunj morate biti previdni, ker: »Ena garjeva ovca okuži vso čredo«, in »Eno gnjilo jabolko pokvari ves jerbas.«
Ples, posebno javen, je za šolsko mladino^ in sploh za premlade ljudi skrajno pohujšljiv ter po § 77. učnega in šolskega reda za šolske otroke prepovedan, kakor tudi vsak obisk gostilen, trudi kajenje in v u-radni učiteljski konferenci v Gorici se je soglasno sklenilo: »Udeležba šolskih otrok pri javnem plesu v navzočnosti starišev ali brez njih naj se kaznuje z denarno globo kot policijski prestopek.«
Učiteljstvo bi moralo toraj vse udeležence pri plesu strogo kaznovati, ako hodijo še v šolo, da celo priporočiti bi moralo take stariše v denarno kaznovanje oblastnijam. Ravno tako tudi gostilničarje in trafikante bi morali.kaznovati z denarno globo, ako prodajo vino in tobak šolskim otrokom ali sploh mladini do šestnajstega leta.
Iz tega predavanja je pač jasno, da ima dom ali družina in sploh družba na vzgojo otrok gotovo večji vpliv nego šola. Ko dovrši otrok ljudsko šolo, ga stariši brž oddajo v višjo šolo, v službo, v rokodelstvo ali pa ostane na kmetih za domačim plugom. Za vajence in njih značaj se navadno mojstri brigajo prav malo. Vsak poskrbi le zato, da mu ne porabi preveč materijala in da ga hitro izkorišča pri delru. Kdo se briga za njegovo duševno izobrazbo? Kdo čuva nad njegovim značajem? Koliko nemoralnosti sliši v pogovoru z mladimi pomočniki in rokodelci. Redki so vmes, ki bi zato poskrbeli, da ti mladi tički ne poslušajo vseh fantovskih intrig in nemoralnih dogodkov. Še na domačega sina in na domačo hčer ne pazite, ko dovrši ljudsko šolo, a vendar je za njih čednostno in moralno vzgojo sedaj večja nevarnost nego v šol-
ski dobi. Šole ni več, da bi čuvala nad njimi. Knjiga bi deloma nadomestovala šolo, a redki so oni, ki jo vzamejo v roko. Knjig pa sploh si ne more nabaviti in priporočljivo je, da se vsakdo vpiše po dovršeni šoli v izobraževalno društvo in obiskuje ljudsko knjižnico, kar so v mnogih krajih osnovali plemeniti rodoljubi. In tu se nadaljuje prosvetno delo pri naši mladini. Žalostno je, da se v mnogih krajih vrača naša šolska mladina zopet v ono stanje, ki ga je zavzemala v prejšnjem stoletju, polagoma pozabi vse, česar se je učila v šoli in v mnogih slučajih postane zopet analfabetska. Koliko mož imamo v naši vasi, ki so znali pisati, računati in brati, a danes se znajo morda samo še podpisati v potu svojega obraza. V onih mladih letih., ko bi naša mladina najbolj potrebovala voditelja in vzgojitelja, jo zapusti šola in nikdo je ne vodi v življenjskih zmotah po potih poštenja. Kdo je kriv, ako iz pridnega šolskega učenca vzraste »baraba«, pijanček, neznačajnik i. t. d. Kdo je kriv, ako iz brihtne šolske učenke vzraste na javnih plesih koketna lovača, ki onesreči sebe, svoje stariše in svoj rod. Ljudska šola gotovo ne, dasi mora večkrat nositi to odgovornost pred svetom. Družba je to zakrivila, ker ni znal tega preprečiti dom. O ti nesrečni nezavedni dom, koliko gorja si ustvaril na svetu, ker ne poznaš svojega zvanja, ker se ne razumeš na pravilno vzgojo. Ta dom, to družbo moramo vzgajati rodoljubi vseli stanov, ako hočemo, da bode naš rod — narod poštenjakov. To podrobno delo je naše složno delovanje, ne pa histerične želje po politični strankarski nadvladi posameznika nad posameznikom. V tem pogledu pa nam priskočijo na pomoč izobraževalna društva, obrtno-nadaljevalne šole, kmetijski tečaji, ljudske knjižnice, poljudna javna predavanja/slovenska književnost in literatura, narodna pesem in poštena veselica i. t. d. Tako vzraste naš rod, tako vzgojimo narod poštenih značajev. Težko je v sedanjem svetskem močvirju vzgajati značaje, a moramo jih imeti in trde so besede, katere povem sedaj s svojo srčno krvjo. Nobeden narod ni vzgojil toliko narodnih odpadnikov — renegatov kakor mi Slovenci. Za ljubeznjiv pogled prodajajo naši možje svoje prepričanje in sladka tuja beseda je o-sula že mnogo dekliškega cvetja. Ravno sedaj v velikem tednu našega trpljenja nosimo svoj križ z vso združeno močjo, ne delimo se v stranke in struje, ne cepimo se. Vse družine, vsa društva in vsi stanovi dajte šoli in njenemu delu oporo, združimo se v pravilni vzgoji močne narodne volje značajnih rodoljubov, da zgine odpadništvo iz naših vrst, da ostanemo zvesti sinovi in še zvestejše hčere narodu in jeziku svojemu.
Moja vera v moč šolske in domače vzgoje ostane neomajna, ako delujemo pri vzgoji vsi z roko v roki : dom — šola — družba — cerkev — občina — narod.
Domača in šolska vzgoja morata biti edini. Oče — učitelj, mati — učiteljica, dajte svoje roke skleniti pri šolski vzgoji, ker brez tega pogoja je vse naše vzgojno delo streljanje proti toči. Človek ne vidi u-činka, ne ve, ako bode delo blagoslovljeno.
Predstavljajmo si skupno podjetje — recimo zadrugo, pri kateri dela vsak ud po svoji trmi. Kakšen
bò računski sklep takšne zadruge? Nujno potrebna so pravila, treba je rednih posvetovanj, složnih sklepov, enotnega dela, enotne blagajnice. Vsak čin v zadrugi je obvezen za vse člane, katerim je edini vzor zadružni razvoj. In tako je treba tudi pri vzgoji enotnih temeljnih pravil, po katerih se morata ravnati dom in šola, katera so obvezna za družbo, cerkev, občino in narod. Vse naše delo je odvisno od sloge domače hiše in šole. Močni smo, sedmero močni v mladinski vzgoji, ako hodimo po isti stezi, poti, cesti. Ako si pa bodemio nasprotni, podere dom, kar ustvari šola ali pa obratno. Govoriti bi mogli le o škodi, katero delamo svojemu rodu.
Stariši in učitelji morajo skupno uporabljati ista vzgojna sredstva pri naši mladini. Šola ima na razpolago sredstva, ki jih dom nima, a kateri učitelj ima na razpolago najmočnejše učno sredstvo — materino solzo? Zopet mati, neprestano se pojavljaš pri vzgoji in ti si njen temelj !
K sklepu pa ponovim svoje misli. Podpirajta se dom in šola povsod in vselej! Boj neizprosen vsakomur, kdor hoče rušiti vajino plemenito harmonijo! Sklenita nerazrušno zvezo za napad in obrambo! Ogibajta se vseh, ki gledajo vajino avktoriteto z za-vidnim očesom! Spoštujta se prav iskreno, da bode vajin gojenec trdno veroval v to spoštovanje! Gorje mu, kdor ruši vajino vzajemnost! Vsak razumnik pospešuj njiju slogo! Zgradimo vsi njiju nerazruš-Ijivost!
In zopet pravi nesmrtni Cankar:	»Prijatelj,
globje poglej! Ali ne vidiš odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo — iščejo moči, roke se iztezajo — iščejo ciljev.«
Narodove mase se dramijo, dvigajo svoje oči k pravi vzgoji, stezajo svoje roke k šoli in dviga se ponosna zgradba za bodočnost: »Dom in šola!«
* ❖ *
Opomnja uredništva: Prosimo naše učiteljstvo, duhovščino in sploh vse razumnike, da bi sestavljali slična ja/vma predavanja o pravilni vzgoji, so-oijalmih zadevah, narodnem goispodanstvu, o priljudni znanosti i. t. d. ter naj jih pošljejo naši »Prosveti«. Naša društva ali pa šolska vodstva naj potem prire-de javna predavanja, povabijo naj ljudstvo v šolsko sobo alli večjo dvorano, pridružijo naj se jim še duhovniki in vsi domači razumniki. Izvolijo si primerno nalogo, pišejo po tozadevno predavanje Prosveti, preberejo alii pa ga prosto pripovedujejo domačim posllušalcem, otrvorijo o tem razgovor in na ta način izobražujejo' v mirnem razpravljanju naše ljudstvo. Blagoslov ne izostane! Dvanajst lepih predajvanj bi hihko' na ta način priredili v vsaki naši vasi, kjer ima-jo učitelj, duhovnik im razumniiM dobro volijo in osnovali bi na ta način temelj naši splošni ljudski prosveti. Umljivo, da je še najboljše, ako prireditdjii sami sestavljajo aktuelna predavanja, ki so! za sooijalne in krajevne razmere dotičnega Ikraja najprimernejša. Sicer se pa dado tudi naloge splošnega pomena prilagoditi razmeram dotičnega kraja Na delo za ljudsko prosveto potom »Prosvete«!
Potovalna
očitnice bi naj bile samo velik di* jaški praznik; počitnice brez vsa* kih vtisov in sprememb, samo brezdelje, bi bile prepuste in pre* dolgočasne. One so tisti čas, ko nas veseli, da zamoremo udej* stviti vse lepe in dobre naklepe, ki jih preje nismo mogli radi po* manjkanja časa. Dijak, ki se hoče poglobiti in razširiti svoje obzo* rje, si je svest, da mora biti počitniška doba tudi doba dela.
Ferije so zelo primeren čas, da se poleg dru* gega koristnega dela pobrigamo predvsem za zdravje in higijenično življenje, kar naj bi bilo glavno navodilo za počitnice. Kjer moreš, telo* vadi, če pa nimaš te prilike, ukvarjaj se s telesnim delom. Telovadba in delo pa je le del higijeničnega dela; drugi bi bil zavedna treznost, ali če možno abstinenca. Pomisli na gorje, ki ga je povzročil al* koholizem v našem narodu, ki je mnogokje zapravil še tisto malo moštva in samostojnosti, kar mu je ostalo še iz časov tisočetnega robstva, vedi, da je alkoholizem v mnogih obmejnih krajih uničil našo odporno silo, potem boš uvidel potrebo te* mejitega protialkoholnega dela in krepkega giba* nja. Jedro čete protialkoholnih agitatorjev pa naj bi tvorila dijaška omladina, ki bi se iz ljubezni do nepoučenih mas in iz ljubavi do same sebe odpo* vedala alkoholu, da bo imela tem več uspeha. Ko* liko jih je ki so obsedeli v gostilni za večno in so bili poeti in talenti....!
Namesto v gostilno v prosto naravo! Udele* žujmo se, kjer je le možno, športov in raznih iger, na vsak način pa izletov. Najvažnejše samoizobra* ževalno sredstvo o počitnicah in najlepše razve* drilo obenem so potovanja. Posebne važnosti še so potovanja po jezikovni meji. Tako potovanje je pravo študijsko potovanje, ima pa le tedaj svoj po* men, ako se zanj temeljito pripraviš s tem, da pre* čitaš razne spise o krajih, koder misliš potovati. Posebno pozornost je na takih potovanjih posve* čati gospodarskim, socialnim, prosvetnim in poli* tičnim razmeram. Ker zahtevajo taka potovanja od potnika dosti zanimanja, pozornosti in znanja, je priporočati zanje večje skupine (10—20) pod vodstvom tovariša, ki pozna razmere dotičnih kra* jev. Uspeh takih potovanj, ki. se je že obnesel, je L manjšine se vzpodbude k večji vztrajnosti in odpornosti v narodnem boju, 2. udeleženci so spo* znali manjšine z lastno izkušnjo, kar je predpogoj vsakega obrambnega dela, v katerem pač ne sme biti dijaštvo zadnje.
Porabi počitnice, da dobro spoznaš ljudstvo, njegovo duševno obzorje, mišljenje in naziranje o vsem, kar se godi krog njega. Dušo naroda in nje* gov značaj najlažje spoznamo v narodu samem v občevanju z njim, ž nabiranjem narodnega blaga in s študijem narodopisnih spisov. Vse to zamoreš uporabiti pri ljudskodzobraževalnem delu. Mnogo moreš koristiti v razgovoru z narodom našim pre* potrebnim društvom, Šolskemu društvu, Dijaški matici, Počitniški Zvezi in mu vcepiti zanimanje za ta in podobna društva.
Dijaška iznajdjivost in samopomoč je ustva* rila institucije, ki omogočujejo in olajšujejo po*
udruženja.
čitniška potovanja. Na Nemškem in Ruskem pri* pisujejo počitniškim potovanjem toliko važnost, da je celo država skrbela zanje. Posebno pažnjo so že od nekdaj posvečali tej instituciji podjetni Čehi. Klub českych turistu se je zavedal kulturne naloge počitniškega potovanja bolj kot malokateri drugi. Že leta 1897 je prevzel nalogo, da preskrbi brez* plačna ali vsaj cena prenočišča za dijake, ki po* tujejo o počitnicah po svoji domovini in izdal tudi svoj prvi seznam prenočišč. Kako ta naprava v polni meri služi svojemu namenu, je razvidno iz dejstva, da je vedno rastoče število obiskovalcev leta 1908 doseglo 10.491 ,ki so dobili v 249 preno* čiščih 14.096 prenočišč. Klub je podpirala Praga in mnoga druga mesta, za temi niso zaostajali razni okrajni zastopi; klubove težnje je slednjič pripo* znalo tudi naučno ministrstvo, ki mu je naklonilo subvencijo. Da je doživela potovalna organizacija v svobodni republiki še mnogo večji razmah, je samoobsebi umevno.
Koliko zmore vztrajnost in resna volja, nam nudi krasen vzgled organizacija, ki je i glede da* Ijave i glede nastanka in razvoja nam najbližja, t. j. Djački Ferijalni Savez za celo Jugoslavijo v Be* ogradu. Iz neznatnega udruženja, ki mu po vsej pravici lahko pripisujem nemški izvor, se je razvil s mogočno zvezo, ki šteje letos 88 podružnic (sekcij) z nad 5000 rednih članov. Podpornih čla* nov je imel »Savez« leta 1920 nad 1000, število pa je doseglo letos nad 3000. Načrti »F. S.« za prihod* nje leto so veliki, udejstvil jih bo prej ali slej si* gurno, ako se bo zanašal predvsem na samega sebe in svoje delo, četudi bo morda doživel razna raz* očaranja in nerazumevanja.
Nič čudnega ni, da se je dijaštvo v Jul. Kra* jini poprijelo dela tam, kjer so morali njegovi predniki vsled vojne prekiniti. Popolnoma se je za* vedalo, da se mora zanašati na samopomoč, videč velik pomen, a tudi uspehe, ki jih je imela in jih še ima potovalno udruženje. Leta 1921. je osnovalo Počitniško Zvezo jugsl. dijaške omladine iz Italije v Trstu in pričelo z agitacijo za novo ustanovljeno organizacijo. Izdala je seznam podpornih članov, kojih število obseza 83; tudi rednih članov ni štela ravno mnogo (c.a 200). Morda je temu krivo dej* stvo, da ni mogla P. Z. lani razmahniti svojih sil, ker ni bila kot društvo pravno priznana, odkrito pa moram priznati, da je bila v veliki meri temu vzrok brezbrižnost nekaterih — in žal — ravno precejšnjega števila tovarišev.
Letos je postala P. Z. odsek Akad. fer. društva »Adrija«, dobila je nekako pravno podlago in opa* žati je v marsičem napredek. »Almanah P. Z.« je po obsegu štirikrat večji kot 1. L, tudi po vsebini je mnogo ličnejši. Število članov je naraslo na 214, ki nudijo med počitnicami po eno ali več hran in prenočišč brezplačno. Slednje je jako razveseljivo dejstvo, ki nam jasno kaže, da je v našem ljudstvu dosti smisla za prepotrebno P. Z. Napredek, spo* polnitev in uspeh je odvisen predvsem od nas sa* mih. Priznati si moramo, da nismo povsem, bolje — vsi, izpolnili v tem pogledu svoje dolžnosti. Ne morem sicer predvidevati, koliko bo letos red* nih članov, bojim se pa, da ne bomo napredovali, ampak nazadovali... Nujno prosim na tem mestu vso omladino, srednje* in visokošolsko, da se brez
izjeme priglasi kot član P. Z. (Članarina letno Lit 1’—- »Almanah« za leto 1922. Lit 1’—)
V Jugoslaviji in drugod uživa dijaštvo razne olajšave na železnici C/4 vožnje), prost dostop v premogokope, razne rudnike, različne tovarne in podjetja; vse to je doseglo potom močne organi? zacije. Ne delam si v tem pogledu prav nikakih iluzij, a prepričan sem, da bi četa 500—600 ljudi dosegla vse drugačne uspehe ter bi želje in zahteve teh stotin imele mnogo večji efekt kot pa peščica 100—200 dijakov. Načelstvo P. Z. bo s svoje strani poskrbelo, da se P. Z. v organizatoričnem oziru spopolni, a treba sodelovanja vse naše omladine, dijaške in akademične. Zavedam se, da se ne more P. Z. kot odsek popolnoma razviti in razmahniti na vse strani, vem pa tudi, da ni vsa omladina po? kazala onega zanimanja, ki je potrebno, da bi za? mogli zaznamovati one uspehe, ki jih pričakujemo.
Pokazala se je potreba, ki se bo v bližji bo? dočnosti še bolj živo občutila, osamosvojitve P. Z., ki je nujna posledica razvoja. Podoben proces je
opažati pri »L S.«, ki je bil v začetku sekcija »Eko? nomskega Saveza jugsl. Studenata«, a je kmalu postal popolnoma samostojno centralno udruže? nje s številnimi srednješolskimi in visokošolskimi podružnicami. Tudi P. Z. že organizira sekcije, de? loma na šolskih zavodih, deloma pri akad. fer. društvih v Jul. Krajini. To razliko si moremo raz? lagati v dejstvu, da ne more imeti nobena centrala svojih podružnic zunaj države. Morda bomo že letos prišli vsi do prepričanja potrebe samostojne organizacije P. Z., če ne, je sigurno, da bomo vsaj prihodnje leto imeli čisto samostojno potovalno udruženje s centralo in številnimi sekcijami. Vsaka skupina in frakcija ima svojo sekcijo; brezdelje v organizaciji kakor izven nje pa ni v diko niti ene? mu niti drugemu. Mislim, da se ne varam, ako pri? čakujem, da bo znala naša omladina vršiti svojo dolžnost napram P. Z., da bo pokazala ono zani? manje, ki je potrebno, če hočemo, da bo P. Z. do? sezala svoj cilj. Popolnitev P. Z. in samega sebe naj bo naš vzor!	Josip Pavlin.
Društveni vestnik.
„Maryša“ v Kozani.
RALNO društvo« v Kozani priredi dne 20. avgusta veliko vrtno veselico z zelo bogatim sporedom. Pri prireditvi sodelujejo pevski zbori sosednih vasi. Med odmori svira polnoštevilni orkester iz Biljane. Glavna točka prireditve je »Maryša«, igra z godbo in petjem v 5. dejanjili. Pri igri sodeluje 35 oseb. Po končani veselici se vrši prosta zabava s šaljivo pošto.
Igra »Maryša« je češkega izvora. Spisala sta jo Al. in V. Mrštik, poslovenil Fran Albrecht. Dejanje se vrši v neki moravski vasi. V tej igri nam podajata avtorja pestro sliko iz kmetkega življenja, opisujeta nam vse dobre in slabe lastnosti življenja na kmetih.
Vsebina igre je sledeča; Bogati in skopi kmet Lizal ima s svojo trdosrčno žeino Lizallko lepo in bogato hčerko M;aryšo. Stara 20 let se zaljubi Muryša v sosedovega sina Franceta. France je pošten in dober človek, s trudom svojih rok preživlja svojo staro mater Horačko. Le to »napako« ima, da je — reven. Tudi on ljubi Maryšo in samo revščina je vzrok, da se Marysini stariši protivijo tej ljubezni. Usoda pa hoče, da mora France k vojakom, v veliko veselje Lizalu in Lizalki in v veliko žalost Maryši. Dve leti je France pri vojakih in to priliko porabi Lizal, da poroči svojo hčer z bogatim mlinarjem Vavro. Vavra je vdovec s fremii otroci, pijanec iin žiti jako razuzdano. Vsled pritiska vzame Maryša tega človeka, katerega sovraži iz vse duše. Kakšen je zakon brez ljubezni nam slika 4. dejanje. Dve leti pozneje se vrne France od vojakov in tedaj zve, da je Marysa že poročena. Sklene se maščevati, toda ne nad Ma-ryso'', ki ga še vedno ljubi, ampak nad Vavro. Neki večer pride France k Maryši v stanovanje. Sama je doma, Vavra je v gostilni in pije. Pregovarja Mary-šo, naj ubeži z njim, kajti ne more več gledati, kakšno peklensko življenje da ima. Roti jo, naj pride ob
11. uri zvečer k zatvornici mlina in od tam da zbežita v Brno. Maryša se obotavlja, ker je že poročena in ne mara biti v očeh drugih — vlačuga. France pa ji zapreti, da pride ob belem dnevu v njeno hišo, ko bo Vavra doma, in tedaj naj se zgodi kar hoče. O tem sestanku zve Vavra. Ob 11. uri gre na prežo k zatvornici. In res, France pride. Vavra zgrabi za puško in strelja nanj, a ga ne zadene. France pravočasno ubeži. Maryši je bilo sedaj dovolj. Drugi dan zjutraj dà Vavri za zajutrk zastrupljeno kavo in tako ga uniči. V tihi noči nato zbeži s Francetom.
O veselici bomo poročali.
Veselica v Kojskem.
Vodovodno društvo v Kojskem je priredilo v nedeljo, dine 30. junija t. L, is sodelovanjem kojščan-, skega Godbenega društva in pevskega zbora veselico,— sicer ne pod vaško lipo, kakor se je glasillo poetično v časiopiisnih objavah, pač pa na lepem grajslkem travniku.
Ljudstvo se je bilo mabralo iz bližnjih in oddaljenejših vasi lepo število. Menda je bila tombola ona privlačna sila, ki je vlekla množice kot magnet v llepo briško metropolo.
Ce govorim o lepem grajskem travniku, o lepi briški metropoli!, ne morem talko govoriti o odru, s katerega naj bi nam donela naša lepa slovenska beseda. Oder? To ni bil oder! Takega odra valsici. Čudno' neprijetno ije človeka dimilo:	na desni v
senci ilep oder za godce — kot gospod s cilindrom, pred nami pod vročimi sdnčnimi žarki pa berač: oder za petje, igro, deklamacije. Zdelo se mi je, kakor da bi bilo vse: petje, deklamacije in igra samo za tio, da opravičijo nastop gospoda s cilindrom. Tako me gre! Talko poniževati se naša slovenska beseda ne sme. Z odra maj lije smisel za lepoto in lepota sama v naše duše. Toda kako naj se to zgodi, ako nam oder že sam na sebi dokazuje, da prireditelji nimajo smisla za lepoto'. Kako naj mi tekne jed iz nečedne, umazane posode in najsi bo v
posodi najboljši šitruikdj ? Na ita način naroda ne bomo privabili na svoje prireditve. To se je jasno vdddo v Kojskem. Pričetek veselice je bili napove-i dan za 3. pop. ; biila pa je že 5., a smo še vedno čakali na začetek. Seveda, ker ob 3. ali 4. ni bilo občinstva in ga je bilo tudi ob 5. pred pozornico komaj toliko, da se je izplačalo začeti. Na tisoče pa je bilo ljudi kasneje pri tomboli in plesu. Če oder ni nikogar mikal, ga je pripekajoče solnce naravnost podilo izpred pozornice.
Ob vsej tej nevolji se mi je srce razveselilo, ko je naposled vendar nastopil deček s deklamacijo in pevski zbor z lepimi pesmimi. Pred vrlim pevovodjo, ki ima kljub sivi glavi še vedno veselje in potrpljenje vaditi zbor in ga navaditi, da, celo dobro navaditi, snemimo klobuk in ga v požrtvovalnosti posnemajmo. Pevske točke so bile lepo izvedene. Žal, da sem se moral pri tej priliki zopet jeziti na oder, ki je onemogočil, da bi se bili mogli bolje uveljaviti za ženskim zborom stoječi tenorji in basi.
Tudi Igra »Čista vest« je uspela dobro. Nastopili so sami otroci iz šolske dobe. Prav je, da se mladina seznanja že v zgodnjih letih z odrom in njegovimi skrivnostmi. Voditelji društev in njegovih prireditev imajo priložnost spoznati pri tem porabnost enega ali drugega mladega igralca in posvetiti njegovi na-daljni izobrazbi za oder potrebno pozornost. G.čna Pavlina Kumarjeva je' s svojim uspehom lahko zadovoljna. Ako bi bila imela na razpolago več časa za vaje, bi bil uspeh gotovo še lepši.
Dijaški
Poziv!
Koncem avgusta in prve dni septembra profelavi akad. /er. društvo »Adrija« v Gorici na najsloves-' neiši način dvajsetletnico svojega obstoja. Ob tej prilik/ bo tudi izšla 1. sept. t. 1. posebna slavnostna številka »Prosvete«. Obračamo se tem potom na vse člane, gg. starešine in prijatelje dijaštva. da nam pošljejo prispevke za to štev. do 20. avg. Sprejemali bomo vse članke in razprave, ki se tičejo nastanka, razvoja, napredka in delovanja »Adrije« od njene ustanovitve do danes: dalie vse. kar je v kakršnikoli zvezi z dijaškim gibanjem, nalogami in dolžnostmi dijaške in akademične mladine i nanram sebi i napram naroldu. — Upamo, da nam bo vsakdo pomagal po svoji moči. da zamoremo praznovati 20-letnico na najbolj svečan način. Prisnevki naj se pošiljajo podpisanemu v Gorico. Via Ponte Isonzo 63.
JOSIP PAVLIN,
Za dekalmaciji male Sonje in njene sestrice Vlaste moramo biti g.čni Kumarjevi hvaležni. Mno-gokod sem bil pri veselicah na deželi; enakomerno potekajo povsod, le malokedaj pride do kakega presenečenja. Ob nastopu male Sonje in Vlaste pa sem bil resnično presenečen. Prva je deklamirala Žu-pamaičevio »Begunka« in svetogorska »Mati Božja« (natančnega naslova v naglici ne morem navesti), druga pa od istega pesnika »Pogovor« (tudi tu ne jamčim za pravilnost naslova). Za eno in za drugo pesem je dala pesniku idejo vojna. Zato sta bili obe deklamaciji za naše po vojnih in begunskih grozotah prizadete ljudi prav primerni. Vsebina obeh pesmi je zelo lepa:	naša slovenska mati se v be-
gunstvu zaupno pogovarja z begunko s Sv. Gore, s svetogorsko Majko Božjo. Ista trda usoda je zadela obe. V drugi pesmi se pogovarja mati z detetom. Dete ji pripoveduje svoje sanje. Videlo je očeta, ki se bori v daljni zemlji, videlo je rano na njegovih prsih, majhno kot golobje oko. Iz tega očesa je prikipela solza in dete jo je odpoljubilo z ustnicami. Ali za
njo je privrela druga, tretja, cel rožnivenec______
Dobro bi bilo, ako bi se bila poprej povedala vsaj vsebina druge pesmi, da bi bili ljudje neprikrajšano uživali vso to nebeškolepo poezijo. Obe. Sonja in Vlasta, sta lepo in pravilno deklamirali. Kdor jima je izbral pesmi in kdor ju je navadil, ima smisla za lepoto, je pesnik, tudi če ni napisal niti enega verza. Naj mu gre hvala za ta užitek iiln pozdrav tja preko meje...
vestnik.
Srednje in visokošolskemu dijaštvu !
Načelstvo P. Z. poživlja vse dijaštvo, da se brez izjeme vsakdo vpiše v Počitniško Zvezo kot reden član. Članarina znaša letno eno liro »Almanah P. Z.« Za 1. 1922 (ki je obenem legitimacija rednega člana za 1. 1922) stane eno liro. Vsakdo naj pošlje znesek Lift. 2. — načelniku Palvlinu Josipu, situd. tur., Gorica, Va Ponte Isonzo 63, nalkair talko j dobi »Almanah« na dom. Navede naj tudi mesto in zavod, kjer namerava študirati prihodnjo leto. Tovariši in tovarišice na učiteljišču v Tolminu, ki so potom tov. Bevka, stud. phil., že poslali po 1 liro, naj dopošljejo še po Lit. 1.— za »Almanah«, ki ga jim takoj pošljemo po pošti.
Načelnik P. Z.
SPORI.
Društvena dirka kolesarskega društva »Vrtoj< ba«, ki se je vršila dne 9. juilija na progi Vrtojba, Miren, Doberdob, Renki, Zagraj, So vodu je. Stamdrež in Vrtojba, približno 50 Ikm, je izpadla kaj častno' za diruštvo, ki je edino delujoče na Ikolesarskem polju. Društvenih dirkač - kolesarjev je tekmovalo 8, od teh je došilo na cilj v maksimalnem času 6. Potek dirke je bil enoličen do Zagraja, kjer je Gorkič Emil iz pnve skupine potegnili in pustil za seboj druge im ne-moiteno dospel na cilj v 1 uri in 27 minutah, pet mi-
mut pred drugim Peric Leopoldom. Tretji je došel Peric Marko, četrti Gorkič Franc, peti Gorkič Pavel in Šesti Devetak. S to zmago je postal Gonkič Emil društveni prvak. Organizacija je bila pomamjklljiiva.
Mednarodni šahovski turnir v Londonu. — Dne 1. avgusta se je otvoril mednarodni šahovsko kongres. Po kongresu se je pričel šahovski turnir. Na ta turnir so došli vsi znamenitejšji svetovni šahiisti, med njimi tudi jugoslovanski pnvak Dr. Milan Vidmar.
Goriški športni klub »Sparta« na tekmi v Sloveniji. Spoiitni iklub »Sparta« je poslal dirkača prva-Ka Franca Široka na važno dirko Ljubiljana - Bled. Izid dirke, katere so se udeležili prvi ljubljanski dirkači, je bili sicer časiten za našega Slana, a bi bil ilah-ko bulji, toda slaba organizacija cele prireditve, pomanjkanje asistence lin na cilju grozovita zmešnjava, ker dirkači niso bili pravočasno obveščeni o izpre-membi cilja, so bili glavni povod, da se ni mogel pokazati nas prvak v pravi formi. Vendar pa tretje mesto, kil si ga je priboril, za prvim Solarjem in drugim Kosmatinom kaže jasno, da je č ini tel i ki se bo moral pri bodočih dirkah upoštevati. Mi smo ponosni na uspeh, in želimo in pričakujemo, da nas bode zmerom tako častno zastopal.
Nogometna prvenstva v Evropi leta 1921-1922. Naslov prvaka za leto 1921.-1922. so dobili: Liverpool (Angleška profeslonelna liga). Celtic (škotska profesionelma Mga). F. C. Barcelolna (Španija). F. C. Oporto (Portugalska). Servette Ženeva (Švica). Ffašk (Jugoslaviia), Pro Vercellili (Italija). M. T. K. (Madžarska). Wiener Sportlklub (Austriia), Bear-schott (Belgiia). Ahead (Holandija). Bol d ki id» - Ko-dainj (Danska), Red Star (Franclja), Sparta (Češkoslovaška).
Pri kolesarski dirki okoli Francije na 5.375 km v 15 etapah je zmagal Belgijec Firmin Lambot, ki je prevozil progo v 222 urah. 8 minut in 6 sek. Drugi je bil Alavoine (Francija), tretji Sellar (Belgija), četrti Lcnaers (Belgija).
Nov planinski dom na Vršiču. Kakor znano, je po razmejitvi Italiji pripadel »Dom na Vršiču«, ki ga je Kranjskogorska podružnica kratico časa pred izbruhom svetovne vojne postavila. Vsled zasedbe po Italijanih, ki so tam nastanili svojo finančno stražo. smo zgubili to' lepo pllaninislko postojanko. Da se nadomesti ta izguba, je sedaj Slovensko planinsko društvo popravilo' in povečalo Erjavčevo (prej Vos-sovo) kočo. ki leži na prijaznem holmcu tik pod sedlom Vršičem. To kočo; ki ije bila popolnoma izropana, je čisto na novo opremilo in napravilo iz nje nov udoben planinski dom. Koča je o tvor jem a in z vsemi potrebščinami založena. Oskrbnica je ga. Žmitkdva iz Javornika. Erjavčeva koča ima veliko1 kuhinjo z novim štedilnikom, prostorno obednico nn lepo verando ter šeslt ločenih' spalnih sobic z 11 po'stelljami im tri skupna ležišča. Njena lega je naravnost divna, pogled po obkoljujočih jo grebenih Mojstrovke in Prisojnika iter v dolino Pišnico in Krnico im ma onstran dvigajočo se skupimo Škrlatice je eden najlepših razgledov v naših Alnah. Tura je lahka, ker vodi iz Kranjske gobe do koče znamenita casta, ki se je med voino napravila do vrha Vršiča in v Trento, iz Kranjske gore je le tri ure hloda. Ta novi planinski dom bo izhodišče za zanimive ture na Prisomik. Mojstrovko in Razor in za nrehod čez Rupe v dolino Planico ter na Jalovec. Laška' finančna straža pni posetu vrbov ne dela (ovir. Kakor slišimo, preredi Slovensko' planinsko društvo tudi slavnostno otvoritev te svoje nove planinske postojanke.
KNIJŽEVNOST.
.V. F. Jelenc: 1914-\1918. Spomini jugoslovenske-ga dobrovoljca. — Ljubljana 1922. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strami 286: cena vezani knjigi Din. 24. Pravkar je izšlo pod gornjim naslovom zadnje, že posmrtno delo prerano umrlega časnikarja in feljtonista V. L. Jelenca ki je doslej edino te vrste v naši literaturi. Pisatelj Ijie odšel 1. 1913 v Srbijo, kjer je živel nekaj časa kot državni uradnik, ob izbruhu vojne je pa stopil kolt dobrovoljec v njeno armado tor preživel ž njo neštevilne slavne pohode, katastrofalno, a eplianlo veličastno pot prhko albanskih gorovij v izgnanstvo', nato na solunsko fronto in od tod zmagoslavni in triumfalni pohod, ki ni osvobodil ile Srbije, ampak ustvaril tudi današnjo Jugoslavijo. Vse te dogodke nam popisuje pisatelj v zgoraj omenjenem delu is plastično živahmoisltjo in pesniškim zanosom, ki mora globoko ganiti vsakega ter mu vzbuditi občudovanje do tega heroičnega naroda. Knjigo, ki je tudi važen zgodovinski doku-memt, bo gotovo vsak bral z velikim zanimanjem, zato jo lahko le topilo priproroČamio. Založništvo je preskrbelo tudi okusno opremo. O knjigi priobčimo ob priliki daljše poročilo.
»Ljubljanski Zvon«, julijski zvezek, prinaša to-ile vsebino: M. Murko: Slovenski (jezik v Jugoslaviji. — Juš Kozak: Tehtnica. — Stalne Kosovel: Žalostna jesenska pesem. -— Spomin na Marijo.— Ivan Lah: Angelin Hidar. — Janko Samec: čakanje. — Ivan Albreht: Imel sem sen. — Anto'n Vodnik; Spokorna. — Mirko Pretnar: Cantus my-r
sticus, — Ivan Zorec: Beg Bukovac. — A. Debeljak: Gustav Flaubert. — Aloiz Pike!: Junak. -Mirko Pretnar: Pismo. — Književna poročila. —-• Kronika. — NoVe knjige. — »Ljubljanski Zvon stane na leto 60 Din za četrt leta 15 Din. Pozamezni zvezki oo 7 Din. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani.
»Reclams Universal Bibliothek«. »Prager Presse« predlaga, maj bi založništvo te knjižnice izdalo pred vsem antologijo’ sodobne češkoslovaške, jugo-slovenske, ruske, angleške, italijanske in francoske lirike in proze.
»Veliki inkvizitor« v slovenščini. V 9-110 št.
»Kirelsa« je izšel v dobrem prevodu odlomek iz Dostojevskega romana »Bratje Karamazovi« veliki inkvizitor, globoko' zamišljena zgodba o Kristusovem prihodu v špansko mesto Sevi!jo v 15. stoletju
Novi nemški prevodi iz starejše ruske literature. Založništvo »Orbis« v MonakoVem bo pričelo izdajati nemške prevode iz ruske literature. V prvi vrsti Puškina, potem izbrane starejše drame In lirične pesnitve. Nadalje bo izdaialo knjigo o ruski upodabljajoči umetnosti in antologiji klasične ruske lirike.
Odg. ur. Rom. Cej, «Narodna Tiskarna» v Gorici.