Med rojaki v Zenici Jutro Je. Brzovlak rine skozi rahlo meglo v bosanske hribe, pokrite s tanko plastjo snega. Komaj nekaj metrov od proge se va- li vsa kalna Bosna. Tu pa tam med hribi kos travnika s smešnimi senenimi kopica- mi, nekaj raztresenih nizkih hišic, kos po- lja, kjer izpod snega sili koruzno stmi- šče... V Vranduku, ki je kakor osje gnezdo pri- lepljen ob skalovje, pod katerim se vrtin- ci in peni Bosna — v tej stari ilirski trdnja- vi je že sonce! Po dnevih goste in mrzle ljubljanske megle, ki ti lega na možgane in ti jih do otopelosti stiska, in po celonočni vožnji, je to sonce tu kakor sproščen je... Za Vrandukom se hribovje počasi razmi- ka. Vasice, ki se blešče v soncu, so pogo- stejše. Iz lukenj na strehah, ki nadomestu- jejo dimnike, se vije sinjkast dim. Po raz- močenih stezah se preko polj pomikajo tu pa tam rdeči fesi in črno-bele ženske posta- ve... Potem se v daljavi pokažejo ogrom- ni dimniki iz katerih se nepretrgoma vali gost črn dim, pokažejo se beli minareti, cer- kven stolp in topoli, ki svoje gole, brez- listne veje nekam topo mole pod zimsko nebo... in nato mesto sämo — Zenica. Na postaji se ponuja stari znanec Ramo, da mi ponese kovčeg. Za nekaj dinarjev in cigaret. Na vogalu droban dečko v nemo- gočih čevljih ki jih je nosil najbrže še nje- gov praded. ponuja slaščice. Po cesti, kjer je blata do gležnjev, hite delavci v svojih enoličnih delovnih oblekah s kasnglicami v rokah na delo v Rudnik ali Železaro, žene in možje v pestrih narodnih nošah tvorijo na majhnih konjičkih bogsigavedi kaj na vašar, srečuješ mushmanke v feredžah, in potem fesi, klobuki, moderne suknje... V desetih letih, kar prihajam semkaj, se slika ljudi skoraj ni izpremenila. Morda je le nekaj manj fesov in feredž. Na vašaru še vedno lahko kupuješ vsakovrstno robo po kronah, krajcarjih in forintih. tako, da se izprva le težko znaideš. V kafuni še ve- dno dobiš pravo turško kavo po dva dinar- ja. se kot edina ženska, v kateri pa kaj hi- tro spoznajo tujko ker domačinke sploh ne zahajajo same v lokale, izpostavljaš rado- vednim pogledom, in zaman sprašuješ po časopisih. Po dolgem spraševanju, če imaš srečo, iztakneš sarajevsko »Pošto« in »Oši- šanega ježa«. Toda mesto sämo raste. Na vseh koncih in krajih nove s>tavbe, lepa moderna šola, novi društveni domovi, zabavišča. Le mu- slimanska četrt je ostala skoraj neizpreme- njena. Sneg le slabo pokriva umazanijo in bedo. Otroci se napol oblečeni in bosi igra- jo pred z visokim', polomljenimi plotovi ograjenimi hišami ali na razmočenih ilov- natih dvoriščih. Prav tako so isti ostali paš- niki onkraj Bosne, kjer v toplih poletnih nočeh pastir ob ognju igra na svojo frulo venomer se ponavljajočo monotono melodi- jo, ki ti ne da spati. In kaznenci v Kazni- on'... In sevdalinka, ki jo za zamreženim oknom poje prijeten ženskf sopran... Zvečer v »Papirnikjer že po tradiciji proslave Slovenci prihod slehernega roja- ka, igra godba isto sevdalinko. Medtem ko prijatelj Edo naroča taki jo, poizkuša Ja- nez, ki mu tokrat sevdalinka ni pri srcu, s svojim zvenečim tenorjem »Po jezeru...« Gospa Malka se mu pridruži in z njo vse omizje. Naposled pritegne še godba. »Po jezeru bliz1 Triglava...« Tej pesmi sledi druga, tretja... Bosanec pri sosednji mizi, ki se je ob melodiji na- še pesmi raznežil, zamahuje z rokami in po- šilja godbi denar... V presledkih obuja go- spod J. spomine na letošnji dopust, ki ga je piebil s sinom v Sloveniji. Janez pa na- roča pozdrave, posebno za Dolfeta, mälar- »Pa ne pozabi!« naroča in pripoveduje drobne dogodivščine, ki sta jih skupno do- živela, ko je prebil pred leti svoj dopust v Ljubljani s slikarjem Dolfetom ... Godba je neutrudljiva, prav tako Janez, kar se tiče pitja in petja. Kaj bi ne! Že nad petnajst let meri Jame, v katerih kop- ljejo črni diamant. Meri jih, pa jih nikoli ne bo izmeril do kraja, kakor nihče niko- li ne bo izmeril občutja, s katerim naši ljudje pojo slovenske pesmi. Ne pesmi ne bodo pozabili, vsaj starejši ne, čeprav do smrti ostanejo tu. Toda ne bodo ostali, vsaj tako mi trde. Na starost, ko si dovolj pri- hranijo, se vrnejo domov... Doslej se ni, kar vem, vrnil še nihče... Na prostranem pokopališču ob Bosni je toliko prostora. Nekaj naših ljudi je že tam našlo svoj več- ni dom... Trinajstletni Saša, ki sedi na moji levi- ci, govori, dasi sliši doma vedno slovensko Krško, 17. januarja Včeraj proti večeru se je zgodila na parni žagi g. Antona Petriča v Zadovinku pri Krškem strahovita nesreča, ki je ugra- bila življenje 181etnega delavca Franceta M a r o 11 a , kmečkega sina iz Leskovca. France Marolt je bil na parni žagi, ki je znana daleč naokrog, zaposlen od 1. sep- tembra 1937. Bil je na glasu marljivega in spretnega delavca, ki se mu je lahko zaupalo vsako delo. Včeraj je delal na cirkularki, pomagal pa mu je tovariš Rudolf Müller iz Mrtvic. Naenkrat je cirkularka odpovedala, ker je zdrsnil jermen z jermenika. Marolt je rekel, da bo sam spravil cirkularko zopet v red. Splezal je pod žago, da popravi jermen. Tovariš Müller pa se je ta čas odstranil po nekem svojem opravku. Ko je France Marolt namestil jermen, se je že zgodila nesreča. Transmisija je zgrabila ubogega fanta in bilo je po njem. Nihče ni bil priča, da bi vedel točno pojasniti, kakšen je bil neposredni vzrok nesreče. Strojevodja Anton Ivanuša je izjavil, da se je nesreča po vsej verjetnosti zgodila takole: Ko je Marolt splezal po jermenik in namestil jermen, ga je transmisija zgra- bila za roko ali pa za del obleke. Bolj verjetno, da ga je zgrabilo za obleko Kaj- ti ko so drugi delavci opazili nesrečo, ustavili žago in prihiteli na pomoč, so si- Ljubljana, 17, januarja Včeraj smo poročali o hudi prometni ne- sreči, ki se je v ponedeljek okrog 13. pri- petila v bližini tramvajske remize na Ce- lovški cesti, na odseku naše najprometnej- še ceste, na katerem je vožnja neprevidnih avtomobilistov in motociklistov v zadnjih letih zahtevala že nekaj človeških življenj. V ponedeljek je pod tovorni avto padel 15- letni ključavničarski vajenec Marjan Sili, da so mu kolesa zlomila obe nogi, mu raz- trgala trebuh in črevesje in da nevarno ra- nila v dimljah Reševalci so Silija jadrno prepeljali na kirurški oddelek. Ko so zdrav- niki izvršili prvo transfuzijo, se je nesreč- nemu fantu stan-je na videz obrnilo na bolje, a kmalu nato jé kazalo, da bo vendar podlegel zaradi preveiike izgube krvi.^ Po- novili so transfuzijo, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Malo pred polnočjo je Mar- jan Sili izdihnil Policija z vso vnemo raziskuje, kako je do nesreče prišlo. Marjan, ki je bil zapo- slen v Cedilnikovi delavnici na Trati pri Št. Vidu, je v ponedeljek s pomočnikom Ivanom Notarjem pèljal težko dvokolico, polno 6 metrov dolgih železnih palic, iz mesta proti Trati. Marjan je voz vlekel »predaj, pomočnik pa je potiskal za njim, a ves čas sta se pravilno držala desnega roba ceste. Pri remizi ju ie dohitel tovorni avto škofjeloškega prevoznika Viljema Linke- govorico, le hrvaščino. Prav tako tudi dru- gi otroci, ki jih je skrb za kruh obenem s starši že v zgodnji mladosti zanesla daleč od doma... Kasno v noči se vračamo domov. Od ne- kod se še vedno sliši pokanje pušk. Pravo- slavni praznujejo... Iz hrvatskega društve- nega doma se sliši godba, vesel smeh in vzklikanje... Na desni skozi okna Železa- re živo in skoraj fantastično žari razbelje- no železo. Stroji pojo v noč svojo monoto- no pesem dela. Ta pesem je naše ljudi zva- bila semkaj in zdaj jih počasi golta... Mislim na Zupančičevo »Dumo« in na pe- sem, ki se še ni porodila. Meta Korenova. 18 letnega Franca Marolta romaka našli samo še v raztrgani srajci, vsi drugi deli obleke so ležali v cunjah daleč naokrog. France Marolt je pri nati- kanju jermena ležal pod velo, da se je z nogami opiral ob zid, z glavo pa je bil pod žago. V tej legi ga je zgrabila transmisija in ga je gotovo večkrat obrnila, o čemer pričujejo sledovi krvi na zidu in stropa Kraj, kjer so našli siromaka, je bil ves okrvavljen. Desno nogo mu je odtrgalo pod kolenom in jo vrglo meter stran od kolesa. Ko so drugi delavci prihiteli na pomoč, je ubogi France Marolt še kazal znake življenja Izgubil pa je mnogo krvi. Sam lastnik žage Anton Petrič ga je naložil na avto, da ga jadrno prepelje v krško bol- nišnico. Toda poškodovanec je v avtu kmalu izdihnil. Sodna komisija bo skušala ugotovi pravi vzrok nesreče in bo opra- vila tudi obdukcijo. Vse prebivalstvo iskreno obžaluje usodo mladega, pridnega fanta. še en mlad ponesrečenec Ljubljana, 17 januarja Danes 90 na kirurški oddelek pripeljali nevarno ranjenega kovaškega vajenca Al- bina Podakarja iz Loga pri Medvodah. V kovačnici je natikal jermen na tranismisijo, pa ga je jermen na lepem zagrabil, da mu je zlomil levo nogo. ja, ki ga je šofiral lastnikov brat Rudolf. Avto je bil do vrha naložen blaga, name- njenega škofjeloškim trgovcem. Šofer je s hupo opozoril fanta, naj se mu še bolj umakneta na desno, ker je avto precej ši- rok. Prav poizkus, da še bolj krene na de- sno, je mladega Silija veljal življenje. Ko je namreč za dobršno spoznanje odrinil ro- čaj na desno, so železne palice, ki so sega- le daleč čez dolžino voza, segle proti sre- dini ceste, da je Linkerjev avto iznenada s hladilnikom treščil vanje. Sunek je vrgel Silija naravnost pod spodnja kolesa težko natovorjenega voza. Vsi iskreno sočustvujejo » skromnim, simpatičnim fantom, ki je na tako tragičen način postal žrtev dela, in pomilujejo dru- žino, ki se v težkih razmerah prebija sko- zi življenje. Marjanov oče, ki prebiva na Gradu in mora skrbeti za družino petih otrok, je kot šofer zaposlen pri Zalokorju. Marjan, ki sta ga oče in mati skrbno vzre- dila in vzgojila, bi bil v nekaj letih svojim v največjo oporo. Nesrečnemu fantu bodi ohranjen lep spomin! Postani in ostani član Vodnikove druibe! Smrt najstarejše matere v črnem revirju Trbovlje, 17. januarja. V visoki starosti 94 let se je danes mir- no preselila v večnost gospa Magdalena Hanckova» po rodu Gablickova, najstarejša prebivalka v črnem revirju, mati ugledne- ga podjetnika g. Josipa Haudca. Hodila se je 13. avgusta 1844. v Odenburgu na Madžarskem. V Trbovljah je živela nekaj manj kakor 80 let in se je popolnoma vži- vela v naše razmere. Bila je kljub visoki starosti do zadnjega duševno in telesno čila in Je opravljala še vsa gospodinjska Ljubljana. 17. januarja Tudi letos je priredil Avtomobilski klub v Monte Carlu svojo slovito zvezdno vož- njo, katero z velikim zanimanjem zasledu- je vsa evropska športna javnost. Tekmova- nje se vrši pod najtežjimi okolnostmi, ko so za avtomobilista postavljene skoro ne- premagljive ovire v obliki snežnih metežev in viharjev, poledenelih cest ter ostrega mraza. V tej tekmi »e pokaže skrajna vzdržnost in odpornost vozačev kakor tudi trdnost materiala, njihovih vozil Tekmovalci so štiri dni in štiri noči nepretrgoma v avto- mobilu ter morajo voziti s stalno hitrostjo 60 km na uro. Vožnja &e vrši z osmimi starti na vseh skrajnih mejah Evrope. Ni severu iz Stavanger-ja na Norveškem (3520 km), Umea-e na Švedskem (3632 km). John 0'Groats-a na Škotskem (3634 kin), Tallin- n-a na Estonskem (3792 km), Amsterdam-a (1452 km), na jugu pa iz Bukarešte (3660 Škofja Loka, 17. januarja Spodnji trg v Škofji Loki je preživel v noči na ponedeljek zelo vznemirljive ure. Požar je nastal v delavnici mizarskega moj- stra in posestnika Ivana Okorna, ki ima svoj dom na koncu trga. Goreti je priče- lo nad delavnico. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Ogenj je zaiel podstrešje in se je silno naglo širil. Gorel je škop, slama, otepi, kar so pač Okornovi imeli pod stre- ho. Zgorelo je ostrešje in plameni so bruh- nili v noč. Sosednja gospodinja Marija Ba- bičeva, ki je šla v cerkev, je prva opazila ogenj in je hitela klicat na pomoč. Poleg sosedov so prihiteli gasilci, ki so začeli z vsem trudom gasiti. Nevarnost na Spodnjem trgu je bila ve- lika. Hiše so med seboj sklenjene in brez H Pazite dcßro kadar kupujete Aspirin, dali so ta- blete in zavoj označene z »Bayer«- jevim križem. Brez ie zaščitne znamke ni Aspirina. ASPIRIN TABLETE Og