^SSN 0350-5561
9 WU^^U ^^UUI,
ca konec todn«
Pretežno jasno bo.
številka 43
petek, 2. novembra 2007
■M
»Verovati moramo v svoje početje«
Velerýe, 27. olkobra • Dramski igralcc Anatol Štern je na petkovi osrednji slovesnosti ob dnevu reformacije v MO Velenje navdušil ■/. monodramo dr. Matjaža Km«cla »Trubar pred slovensko procesijo«. Tudi zalo. ker je bilo besedilo tako iskrivo, da je aktualno §e danes. Ali pa spet aktual-
no. Poslavlja namreč zrcalo družbi, v katerem seje marsikdo prepoznal.
Mag. Viktor Žakelj. slavnosini govornik na prvi osrednji sloves-nosil, je v svojem slavnostnem nagovoru številnim, ki so prišli počastiti praznik, ki zaznamuje kifrcnine slovenskega zavedajija.
med drugim poudaril: «Na čas reformacije ialiko gledamo na dva načina. Prvič kot spominjanje na te izjemne ljudi, ki so dojeli znamenje časa in nas vključili v ta-kratiio kulturno Evropo. Videli je treba logiko in način razmišljanja reformistov. kije danes spel aktualen. Situacija v združeni Evropi
je namreč v mnogočem podobna. Obračanje k človeku, prepričanje, da mora čltjvek verovati v to kar počne, je bilo značUno /e za Trubarja. Dalmatina in druge pomembne Slovence...«.
■ bš
1,25 eVR-300 31
lEAlllO
Drugi krog
Ml/ena Hrstič - Piamnc
Afe, pa ho ireha Ui še enkral. Na drugi km^ preJsedmški/i vvlltev. kjer se zJaj že da ho Slos'eniju odločala med I.(^':eroifi P&ierle-!ofn in Danilom Tûrkoni. O fem. kako koi/ni kaze, ^oivrl/o slevif' na merjenja razpo/ozenja wliK'ev. îlsti mjho/j ločen pa ho znan na Martinovo nedeljo, IL noyembra.
Ukrali z dni%im Aroyt)/« predsedniških yoîlie\' pa ho {Ktiekal itidl referendum o noveli zakona o lojiininskem preo/>likovanjii zavarovalnic
Pravila xolilne kampanje 50 Jasna, enaka kot so veljala za pni krog, vključno s predčasnim fifaso\xinJeni na lorek, sredo in ćeiriek pred splošnim glasovanjem in vo/i/nini molkom dan pred glasovanjem in vse do zaprlja voHšč. Fonem tiho ne ho ireha hili, œ se hasle odpravili na kakšno mariinovanje. le navijanje za kandidaie ho moralo hiti ob strani.
Sicer pa analitiki pravijo, da si homo pr\'i krcfg tokratnih predsedniških volitev Slovenci zapomnili po zapletih v zvezi z wlilnimi listid poslanimi wli\xxm v tuJino^ Republiška volilna komisija Je v tujino 4.962 Vi)li\cem s stalnim naslovom v dnfgih državah, ki so zahtevali, poslala volilno %radiv(\ s f)razno glasovnico, ))polni» fá^lasovnico. tako kot mi na volilno nedelo, pa so poslali îudi skorul 40,000 listi m, ki tega niso zahtevali. Ta odloatev Je bila za del Javnosti sporna, češ da so se tik i^red volitvami spremenila volilna pravila. Pa so se res? Eni menijo, da ti otíiki niso povsem na meslu, saj lani spremenjen zakon o vi^litvah v državni zhor uzakonja prav tak način.

Največja gasUska taktična vaja ob tetošnjem mesecu požarne varnosti seje v Četrtek popoidne zgodila v velenjskem domu kulture In pred nijm. Prikazali so tudi napravo, kije namenjena gašer^u mar^ših stanovanjskih
prostorov, vozil (Foto: vos)
Dan spomina na mrtve
/a nami je 1. november, dan spomina na mrlvc in množičnega obiska pokopališč, prižiganja svečk in polaganja cvetja v spomin na tiste, kijih danes ni več. Marsikdo si la dan zapomni po nepopisni giieči, po neverjetnih količinah pri/ganih sveč in nagomilanoga cvelja. a tudi po siikih s sorodniki, prijaielji. znanci. Pri mnogi je la dan priložnost, da se srečajo.
Združenje borcev za vrednote NOB Velenje je ob letošnjem prazniku pripravilo sesinajsi spominskih svečanosti ob spomenikih žrtve fašizma. Osrednji občinski, velenjska in šoštanjska, sta bili 26. oktobra, v Šmarlaem ob Paki včeraj, 1. novembra.
■ mkp
9770350556014

@ lokalne novice
Evropski teden varnosti in zdravja pri delu
LjuliUana« V^l^fyc - OO 22. do 26. oklobra je po vsej livropi p{> lekal evropski leden varnosti in zdravja pri delu, letos pod gesJom Naredile si brcmc lažje! Namenjen je bil boju proli niišičriokosi-nini bole/nini In okvaram (hrbicnica, ramena, roke. noge. /Hpest-ja. kolena ki so ludi v Sloveniji glavni v/rok bolniške odsotnosti z delH in invalidn^ïsli. Sindikalno gibanje pri lem opo/arja. da je napak pripisati vzroke zgolj na mehanske (dvigovanje ic/kih bremen, ponavljajoči so gibi na tekočem traku ...), čeprav so pomembni. Dejsivo. da obseg misično-koslnili bolezni narašča kljub odpravljanju mchanskili vzrokov, kaže. kako pomembna vzroka sla ludi sires in inlen/ivnost dela.
V Z SSS so na posveiu. ki so ga pripravili v sklopu evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, razpravljali o pravih vzrokih leh bolezni in se doiaknih tudi pravilnika o ročnem premeščanju bremen, ki še vedn^í dovoljuje, da smejo delavci dvigovali tudi po 55 kilogramov tc/e. medlem ko razvite države določajo najvišjo dovoljeno tezo na 23 kilogramov, pa se to le. ćc jo delavec lahko dviguje ob telesu.
■ mkp
ŠŠK predal donacijo
Velenje - Šaleški studentski klub seje že spomladi odločil, da bo pomagal Bolnišnici Tt^polšica pri zbiranju sredstev za nakup C'Y aparata, /e na spomladanskem Akademskem plesu so začeli zhi-rari sredstva, ki so jih pridobili tudi s pomočjo avkcijc umetniških slik. 'tako so zbrali 1500 evrov, ki so jih pred dnevi i/ročili dr Janezu Pojesu iz Btílnišnice 'Ibpolšica. Studenli so bili ?. akcijo zadovoljni. sploh ker so doslej že večkral pokazali, da znajo pimia-gall. Pravijo pa, da bodo dobrodelni ludi v prihodnje.
■ hš
Ob umetniški sliki, kije "navrgia« 1500 evrov za CT aparatf so ŠŠKievca Luka Juràic in Grega Doberèek ter predstavnik Boiniênice Topoisica dr. Janez Poies.
Pod Pustim gradom
»Odzovemo se vedno in v vsakem primeru
«
s sprejetjem Zakona o nasilju v družini je žrtvi poenostavljena pot za izstop iz nasilnega odnosa - Prav tako jasno določa,
v
kaj je nasilje - V Šaleški dolini najpogosteje zanemarjanje, psihično in fizično nasilje, pa tudi sum spolne zlorabe
vrstnega nasilja, je Kričajeva odgovorila: "Odzovemo se vedno in takoj v vsakem primeru. Vsak primer proučimo, ukrepamo pa seveda v skladu s pristojnostmi, ki jih imamo. Doslej je bila dolžnost in odgovornost za prepoznavanje nasilia v družini in obvešča-
Tatjarta Podgoršek
Pred poslanci državnega /bora je med drugim ludi novi predlog /akona o preprečevanju nasilja v družini. Po besedah Brigitě Kri-èâj Korelc s Centra za socialno delo Velenje je dobrodošel in potreben, saj z marsikaterim določilom zapolnjuje vrzeli, s katerimi so se srečali pri obravnavi prime-n)v doslej.
Urejanje in združevanje pravnih poslopkoY_
»Predvsem ž.rlvi nasilja poenostavlja pot za izstop iz nasilnega odnosa. Doslej so namreč urejali vidike nasilja različni zakoni z različnih področij, Tako je morala žrtev sprožali različne pravne postopke /a urediiev nevzdržnih raztner kot posledice nasilja v družini. Nov predlog zakona pa združuje in ureja pravne postopke, prav tako opredeljuje vlogo in naloge usta m j v, ki ŽJivi zagotavljajo strokovno pomoč pri njenih prizadevanjih za izstop iz nasilnega odnosa. S tem je omogočeno usklajeno, koordinirano 1er poenoteno delovanje, obravnava
primerov 1er ukrepanje.«
Med pomembnimi ntjvosimi novega zakona je Kričajeva i/postavila predlagane prepovedi, ki jih /aradi nasilnih dejanj izreka sodisče. predstavlja novosl v s!i)venskem pravnem redu. / njihovo uskladitvijo poskuša predlagatelj zagotovili celovito varstvo žrtve lîasilja iji preprečiti povzročanje nadaljnje škode. Predlagane prepovedi so prepoved vstopa v stanovanje, v kateri živi žrtev, prepoved približevanja» navezovanja siikov ... Zanimiva je ludi dikcija prepustitve stanovanja v skupno uporabo. »To je ukrep, s kalerim stjdišče odstrani nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo. Sodišče za omejeni čas »razlasti« nasilneža. Zelo pomembna novost je. da predlog zakona opredeljuje in definira nasilje. Noben pravni aki namreč doslej pojava nasilja ni opredeljeval. Jc pa res. da je nasilje v dru/ini zaradi umesthvc v zasebni prostor posameznika težje prepo/jiati in evidentirati v primeijavi z drugimi oblikami nasilja.«
Na očitek, ki se velikokrat shsi na terenu, da se sirokovne službe prepozno t>dzivajo na primere (o-

\ /y
Brigita Kriea] Koretc: "Po novem predlogu zakona se mora na nasilje odzivati vsakdo v družini, vsaka institucija in ne samo center za socialno delo,"
nja naložena centrom za socialno delo. policiji in ložilstvu. Po m> vem predlogu zakona pa k temu obvezuje Sc zdravstveno osebje, osebje éo] ter vrtcev, in to nc glede na določila o varovanju pt^klic-ne skrivnost. Varstvo, korisi oiro ka ima prednost pred varovanjem poklicne skrivnosti.«
Čeprav so /e doslej timsko obravnavali primere nasilja, nov predlog zakona obravnavo v ko-
ordinalorskem svetu še spodbuja in jo poudarja. Prav tako vlogo regijske koordinatorke za preprečevanje nasilja v dt^žini. Po zagotovilih Brigilc Kričaj Korelc zelo tvonn» sodelujejo z regijsko koor-dinaiorko, ki ima sedež v Celju. Nasilje v družini v Šaleški dolini Ali nasilje v družini v občinah Velenje. Šoštanj in Šmarlno ob Paki narašča? Najlažje sledijo pcv javu na osnovi ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, ki ga izreče policija, pravi Korelče-va. T.ani je bilo izrečenih 2H takih ukrepov, letos pa 17, vendar ^e leta ni konec. Zaradi nasilja staršev d<i otrok so obravnavali 5X ogroženih otrok in posameznikov in izrekli 14 ukrepov v zaj^čito in korist otroka, l.etos so že obravnavali 41 primerov ogmženih otrok in mladostnikov. Med oblikami nasilja prevladujejo zanemarjanje, psihično in fizično nasilje. obravnavajo pa tudi sum spolne zlorabe. In kako ukrepajo? »"Dve mt>žnosii obravnave sla: družino in njene člane povabimo k sodelovanju, jih seznanimo oziroma ponudimo naše storitve (svetovanje, pomoč ...) za spremembo življenjskega v7orca, pomagamo staršem spremenili njihove neustrezne vzgojne pristope v odnosu áťi otrok. Če starsi ne sodelujejo ali so svetovalne storitve neučinkovite, pa lahko center za socialno delo v skrajnem primeru siar^em otroka odvzame." V tem tretiutku obravnavajo dva laka primera.

i Kdo se bo še sprehajal po »naših« gozdovih j
Kako svobodno med drevesa in po gobe - Jakob Presecnik presekal razpravo o pokrajinskih zakonih - Sumljivo: s traso ceste vsi zadovoljni
Komemoracija pred spomenikom NOB	|
«
Osrednja občinska kt^meai o racija v počastitev dneva spomina na	j
mjtve je bila v Šoštanju v petek, na Trgu svobode pred spt)niemkom	«
NOB.	I
Osrednji spomenik na Trgu svobode v Šoštanju je spominsko obe-	•
ležje z dvestotimi ijneni žrtev iz Šoštanja, Družmirja, Gaberk. Raven,	j
Zaviïdenj, TopolSice, Belih Vod. i^loijana pri Šoštanju in Lokovice, ki	•
so padh kot borci, aktivisti ali talci tai^ i s Ličnega nasilja.	|
Spomenik je razglašen /a lokalni kuliurni spomenik, zato ga je Ob-	«
čina Šoštaru na ptjbudo Zveze zdrtižei\j boR'ev za vrednote NOB pred	|
svečanostjo ludi obnovila.	•
S traso hitre ceste več kot zadovoljni	!
v Šoštanju so s predstavljenim projektom hitre ceste več kot zado-	\
voljni, saj ne posega v njeno že tako degradirano in prizadeto ob-	1
močje. Že septembra so ^o^tanjski svetniki govorili o tem, da bi biJa	,
zanje najbolj sprejemljiva »srednja« varianta, saj bi, če bi obveljala »za-	I
hodna«, ki bi potekala skozi samo mesto, v Šoštanju Izgubili dragocen	«
prostor v Mellcčah, Občani sc bodo lahko na hitro cesto, kaleregrad-	j
nja naj bi se predvidoma začela leta 200y, prikJjučili v Gaberkah ah	•
Pesju.	I
Občina Šoštanj si od nove prometne povezave obeta številne gospo-	•
darsko, razvojne, kulturne in turistične priložnosti, ki bodo povečale	|
konkurenčnost njenega območja in hkrati okrepile domače in medna-	.
rodne gospodarske povezave.	I
m mkp	!
Komaj so sť malo /folegfe ruzpruve zaradi prehajanja i^nzdov v roke demcionafizacijskim upravlCi^ucem. pri čemer se Je največ ÎJtidl spotikalo oh vracafiju ^ozdm' cerkvi, spet 4'i> gozdovi na udaru spre-memh zakonodaje in razpruw Tokrai zaradi lovstva. Mno%i lovci se namreč hiijijo. da bo \eliko gozdov presec »zaprtih<f oziroma da hodo lahko koncesije zeh efiostuvmi doblU lasiniki %ozdo\, ki .ço tudi lovci. Različnega »siretjanjaf zaradi sprememb zakonodaje je se več. Oh lent pu se med ljudmi tudi znova širijo razpmve o lam. ali se nam res oheia zapora gozdov. Da se navadnir ljudje po njih ue bomo mo^li wč normalno sprelia/ali. da ne bo e nastavno urejali raznih ucnfli pod in rekreacijskih srez. Pa seveda tudi, kar je še la čas veJno aktualno, ne preprosto nabirati sobe. ali pa borovnice in dru^e gozdne sadeže. To, da so nekateri lastniki gozdov ze zdaj dobro pazili na kostanje. Je \'erjetno že niarsikd<y med nami spoznaL Ko si nekateri lastniki prizadevigo, da hi bilo jasno, kaj je njihovo in se zavzemajo tndi za nedoiaklJiv(tst gozdov kot njihove lastnine, so drugi vendarle mnenja, da si lasmištva nad gozdovi tako ozko vendarle ne moremo predstavljati. Kaj se bo iz tega .skuhalo, iMmo pa še videli. Oh tem je spet aktu-alna muh črna šala: le kako bi se b(ilevali ob kak.^nem morebitnem no\em .ywpadu, saj nas lastniki ^e v gozdove ne bi pu.'itiH. Tudi lo, kako se ho skuhala ^pokraftn.ska jufta^. bomo .se videli. Drufio obravnavo treh zakonov v državnem zboru prekinili. Večina imlancev ni prisluhnila opozicijski /J)S. da bi razpravo pre/ožili. so pa upoštevali predlog našega Jake Presecnika, da to razpravo veft-darle prekinejo In jo obravnavajo kasneje. Odi^rtlh vprašanj Je se veliko. nekateri zadnji čas postavljajo v ospredje tudi volitve. Ob merjenju politične mod in ^preštev<mja'^ nekatere zanimajo pred^'seni volitve predsednika fxikrajine. Vlada predlaga, da hi ga volil pokrajin-.<iki syel izmed svojih člano\\ precejšen del poslancev pa, da 1)1 ga.
lH)dobno kot iuf^ne, volili na nei>f)srednili \i)Jitvah. Pri razpravah o Ikikrafinskl problematiki je toliko lrmogla\mti na več straneh, da Je upravičen strah, da ne bi ujeli za.sfavijenega urnika in vohtev ne bi niogii izvesti hkrati s iHiriamentarnimi. To pa seveda lahko tudi p<m}eni precejšen zamik pri tomtni delitvi države. Ob tem tisilm, kf o{}ozarjaJo na sedanje {>o?nanjkljivosti, ne gre za to, da bi »minirali*f delitev Shwni/e na pokrcýine, gre za to, da zaradi časovne stiska ne bi dobili neustreznih pokrajin. Vsi namreč wmo. du je kasneje sr\'ari teíko popravljati.
Pri nas pa ta čas poteka tudi iuý za nas Telekom. '/ našega regionalnega .stališča Je bil ta boj doslej zanimiv zato, ker se Je vanj kot edini sloven.ski kupec potlal tudi Engrotuš. A je v prvem knrgu izpadel, ker naj ne bi natančno prikazal vire jinandranja. Od dvanajstih dmzb, ki so /Mslale neobvezujoče p<mudbe, je ostalo še »sedem srečttih«. Med njimi je tudi hrvaški Telekom, ki pa Je v večinski lasti netnškega. in prav o tem, Deutsche Jelekonui, je zadnji čas največ gmvric. «?.v da Je bih že pred ča.wm sprejeto, da Im zmagovtdec te t^TOiiaJe prav on. Pri nas pač nekateri vedo precej stvari že vnaprej! Ne ^em. če Je kdo res že vna{>rej tudi vedel, kje ho fwtekala hitra ie.^ta tretje razvtifne osi. S predstavljcfio iraso so vsaj po izjavah vsi župani kar zadovoljni. In tudi nekateri ostah. Presenetljivo sumljivo, je slišati. In so se res v.îdy na Koroškem eni že posta vi h pokonci!
Sicer pa smo v pričakovanju II. novemÍ)ra. Ne zaradi marti/iovanja. C akali bomo. koga bomo izbrali za novega pred.'iednika države. Javne ankete, kijih zdaj nekateri objavljajo, so pričakovanja delnice in Peterleta čudno po.^tavde na glavo. Sicer pa tmakajmo. pa bimu) videli.
NAS ^ASIab)a:čnoiBsnwilažolift) hi MÉkL^J RH družba.
tihi» tt ^hC^ra («S3inervga auMaje i300 ST) (8,$ % Mstopni DDV, 0.1 € (23.50 SIT), cena irwîè tm DDV 1,14 € (27&S0 ST)). Pri p^îii bire
UndništvK Boris 2âl«hidK({llrehloi) SUne Vovk (c^lgovofnI urednih), Milena KrstlĆ'Pianinc (pomočnisa utednikaV Janez PiesniK, Tatjana PcN^otšek, Bojafra ^sgei (novťiar|i}. Mra ZaioSek (ursđnk^a radijax Jsnja Ko$i/i3>špaQel (te^nifna utMnicâ), Tomaž Qeriak (obilhDvaise). PropagM»: h^ina Jug (voi^ piopa^aiKls). Sâ§o Konečník, Jurs BeJlćrtik (propaganOsia);
Stdai	h tipnn: Vilsnji. Kldlcm p. |l 2Q?.
blrlon (OSJ m 17 50. ttitfas 103) 897 46 41
m ■ Nova LS. Vsfenje: Û2426-002Û133854
E-fuil: pi3ss9n3scas si
ObKuMf^ in siaf, priprava: Nai £as 0 o 0
TttTÉ^Sncd Nalí»b:12400lzvcdov
Ninaročintti lotDgrťl k r Ad^Isov ni vraânot
Po tAoTHi O CCV ^ *NaS fias' med proizvode Inforna^vneça u^aćaia za
kaTeifi se pljuje ciav«k po zri2an sfcfinjl. Lstno i2iúe 52 ttevilk

DOGODKI
»Trubar si zasluži spominjanje«
V Velenju v petek ločeno zaznamovali dan mrtvih in dan reformacije - Veliko lepih misli v hramu učenosti dalo praznikom poseben čar
Veieiye - V minulih dveh dneh smo v Sloveniji pra/navali dva po vsebini in pomenu zelo različna praznika» dan reformacije in dan mrtvih. Mestna občina Velenje je /M oba praznična dneva pripra-^la prireditev v petek zvečer, tokrai prvič ločeno, s kar dvema dogodkoma, Pred spomenikom Onemele puške na lliovem irgu so v deževnem popoldnevu pred-siavnikl borčevsta? organizacije in MO Velenje položili venec v spo« min na vse /nvo vojn. pa ludi na vse naše občane, ki jih nI več med nami- Uro kasneje pa Si) v velenjski knjižnici, hramu knjige in uče-
Slavnostni govornik mag.
Viktor Žakeij
nosli, pripravili še občinsko prf> slavo oh dnevu reformacije.
Tokratna prva proslava ob dnevu reformacije je povsem na-pt)lnila preddverje velenjsko knjižnice. Nagovor je pripravil župan Srečko Meh, kije pozdravil ludl številne gosle. Pn^slave seje namreč udeležil ludi slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar in časini občan Velenja dr, Matjaž Kmecl, ki je pripravil ludi dramski leksi
V prvi vrsti se sedeti visoki £ost/e, med nujimi tudi častni občan dr, Matjdi Kmecl
/a monodramo o Primožu Trubarju. ki smo jo v izvedbi odličnega Anatola âterna videli v nadaljevanju večera. Čeprav je od časov, ko je deloval Primož Trubar, minilo že dobrih 400 lel -drugo leto se bomo spomnili 500-
lelnice njegovega rojslva - je besedilo ^e vedno aktualno kot zrcalo današnjeuiu času.
Slavnostni g<3Vornik je bil predsednik Slovenskega protestantskega druživa PrinK^ž Trubar dr Viktor 2akey, ki seje pred leti tudi
najbolj /^v/ecial za to, da je dan reformacije poslal državni praznik, V Velenju pa z letošnjim lelom div bivamo tudi podružnico druživa, ki bo besedah i?aklja že zdruzuje številne slovenske razumnike. Med drugim je v slavnostnem gov-
oru poudaril: »Premalo modrosti je v meni. da bi mogel zajeti vse tisto» kar sodi v nocoj^tiji večer. A dovolite mi. da si zastavim nekaj vprašanj in nanje tud: odgovtmm. Trubar je zahteval, da sleherni čli> vek mora vsak dan določiti odnos do bosega, to je du tistega, kar nas presega, in do posvetnega, to je tistega, kar je rezultat nagega dela. Dt)voiile, da mu sledim. Prvo vprašanje je» /.akaj ljudje praznujemo? Odgovor je preprost. Ker gojimo spoštiiiv odnos bodisi do ljudi ali stvari, ki so nas zazjiamovale, kon-stimiralc nan^de in rcSevale eksistencialna vprašanja. Alije upravičeno. da praznujemo dan reformacije. obdobja, ki je trajalo v slovenski zg<îdovinl okroglo 100 let. Moj dogovt)rje DA. Tedaj smo imeli ljudi, ki so bili v loku času. Ne p<v zabite, da je komaj pet let pf> tem. ko je nemški profesor nabil znane leze. ta misel že prišla na slovensko, lam oki>li 1522. leta. la misel je pomenila dokončni zlom srcd-njeveike sirukiure in začeiek nečesa novega, prvo dejanje v razsvetljenstvu, ki se pont>vi si(»ietje kasneje. Zato si ti ljudje zaslužijo spominjanje- ludl z^to, ker so bili izjemnih energični, veliki borci za idejo ,..!«
■ Bojana Špegei
Iz poslanskih klopi
Referendum o lastninjenju Zavarovalnice Triglav
Državni svel Republike Slovenije je IK- septembra na osnovi drugega odstavka 90. člena Ustave RS in 12, člena Zakona o referendunm in o ljudski iniciativi v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju /.avartwaJnic sprejel zahlevo za razpis referenduma o lastninjenju Zavarovalnice Triglav. Uradno vprašanje na referendumu se bo glasilo: i>Ali ste za lo, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. ki ga je sprejel državni zbor RS na seji 11.9. 2007?« Državni sveinik Drago Baliun podiv bno kot državni svet tneni, da je črtanje šestega in sedmega odstavka 21. člena zakona o lastninskem preoblikovanju z^van>valnic. s katerim zeli vlada onemogočiti privatizacijo Zavarovalnice Triglav v visini 35,25 % kapitala fizičnih oseb (nekdanjih zavarovancev izleta 1990) nesprejemljivo. ;»Prc-nos lega kapitala na KAD dejansko pomeni nevarnost, da se ta del
Drago Bahun: "Del premoženja Zavarovalnice Triglav naj se prenese v pokojninsko blagajno,»
kapitala, ki je v lasti upravičencev, lahko hitro In netransparentno proda,« pravi Baliun, ki dodaja, da bo pomenilo glasovanje proii ponovno možnost za razmislek o zagotovitvi pravic fizičnili oseb - zavarovancev. glasovanje za pa nevarnost. da se bo delež odprodal in s tem trajnih ííškodoval upravi-
Cesto Velenje-Arja vas je treba nemudoma posodobiti
Velenjski poslanec Socialnih demokraiov Bojan Kontjč je naslovil na ministra la promet, mag. Radovana Žerjava pobudo za pi>sodobitev obstoječe ceste Ajja vas-Veienje. Meni namreč, da terminski plan izgradnje hitre ceste, ki bo povezala avtocestni križ s Šaleško dolino in naprej s Ki)roško. močno odstopa od prvotnih napovedi predsednika vlade in bo zato potrebno na hitro ceslo počakali še nekaj let. »To seveda pomeni, da se bo obremenitev obstoječe cestne pwez^ve Velenje-Aija vas stopnjevala. Odvisnost gospodarstva in seveda prebivalk in prebivalcev, ki jim je edina prava povezava s slovensko pnjmetno infrastrukturo, pa P<jst3ja usodna. Usodna zaradi tega, ker vsako vege deževje pomeni po-plavljenosl dela tega cestišča in posledično zaporo te ceste. V spremembah proračuna za leto 200X bom predlagal amandma, s katerim bi zagotovili sredstva za začetek del na delu cestišča, ki je poplavno najbolj Ogroženo.« je poudaril Kontič, Id ministru tudi predlaga, da razmisli o ukrepih za čim hit rej So (Odpravo poplavljene t igroženosti.
■ mz
četice - bivše zavarovance Triglava. »Oe bo večina glasovala proti, se bo torej odprla nova možnost v tem. kako zavarovancem Triglava Ziigotovili njihove prrf>icc iz naslova vplačanili premij, in to je cilj referenduma.« pravi Drag«> Bahun in dodaja, da se državni svet sicer strinja i ugotovitvijo, da hi bik) ug*)lavljanje konkretnih upravičencev - fiz.ičnih oseb do privatizacije zelo zahtevno (vprašaiiie evidenc, vprašanje umriih). Zato predlaga, da se ta del premoženja prenese v pokojninsko blagajno (ZPIZ). S tem bi se izognili nevarnostim odprodaje toga deleža, hkrati pa bi s tako prenesenim premoženjem laiiko bistveno pripomogli k premagovanju težav in <îbremeTiiive pokojninske blagajne in s tem boljšemu položajj u|x>-kojencev.
Vov investicijski ciklus
Člani upravnega odbora Energetske zbornice so na seji 23. oktobra razpravljali o izgradnji energetskih objektov in njihovem vplivu na energetsko oskrbo Slovenije
Ljubljana - »Vse družbe v energetiki imajo investicijske ambicije. Številne težave, s katerimi se ob tem soočajo, pa ne zmanjšajo nujnosti realizacije projektov za izpolnjevanje glavnega poslanstva energetskih družb - zagotavljanje irajnostne oskrbe z električno energijo,« je povedal predsednik zbornice in direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved.
Na seji so projekte s področja pridobivanja energije, prenosa in
distribucije električne energije ter oskrbe s plinastimi gorivi predstavila podjetja USE, Geoplin Plinovodi in Nuklearna elektrarna Krško. Ta podjetja predstavljajo 67 odstotkov vseh prihodkov panoge, 62 odstotkov čistega dobička in dve tretjini vseh zaposlenih v pam^gi.
Gradnjo šestega bloka TI: Šoštanj. ki je med večjimi načrtovanimi projekti v energetiki, je predstavil njen direktor dr. Droš Kotnik. Vrednost naložbe je 95.^ mi-
lijonov evn>v. pri čemer jc predvidenih 282 milijonov evrov lastnih sredstev, ."^20 milijomw evrov bo zagotovila Lvrc^pska banka za razvoj, .150 milijonov evrov pa ostale banke. Z izgradnjo bi obratovanje elektrarne podaljšali do leta 2050, proLzvoduja elektrarne bi se povečala s 3.600 na 5.000 CîWh. skupna moč šestih blokov pa bi dosegala 1029 MW.
Kot je zagoiiA'il direktor premogovnika, je premoga na območju Šaleške doline dovolj, saj obstaja skoraj 110 milijonov ion rezerv lignita, vse razpoložljive zaloge pa naj hi porabili do lela 2040, Po njegovili besedah potencialne zaloge še na (loričkem, sicer pa bo premog po njegovem ludi v prihodnje eden ključnih elementov. je pa treba zanj zagotoviti učinkovito pretvorbo v energijo.
■ Diana JanežiČ
Iz obOne Šmartno ob Poki
o predlogu trase na predstavitvi in izredni seji
Predlog trase tretje razvojne osi je dvignil kar nekaj pralni v občini. /aXo seje tamkajšnja občinska uprava odloČOa, da ho v zvezi s tem pripravili dve aktivnosti. Danes (v petek). 2. novembra, ob 18. uri bodo v dvorani šmarškega k al turn ega donw predstavili predlog trase odseka skozi občino za svetnike in svetniške skupine, v nadaljovanjii pa se ho §c izredua seja svcia. Dan kasneje, v soboto, bodo s predlogom irase sc;'7ianili ^ /a ol>čane in občanke. Predstavitev bo prav lako v dvorani šmarškega kulturnega doma. začeli pa jo bodo ob 10. uri.
Končno razširili cesto
Kar nejevoljni so bili stanovalci in uporabniki ceste med blokoma v srcdiscu občine že nekaj časa. sai so se dela pri raziiritvi približno 70 metrov dolgega odseka ccsie proii Slatinam vle-kJa nenormalno dolgo. Konec prejšnjega ledna so dola končali in s tem odpravili precej ozko grlo. ki je minula leta povzročalo nemalo sivih las lam živečim prebivalcem, Cesia je tako širsa. ustrezno so rešili ludi dostope do pošle, lekarne in banke.
Dela so veljala 43 tisoč evrov. stroške pa je pokril invesillor novih stanovaniskih (^bjektov.
Prevozna v 14 dneh?
Po zagotovilih šmarskega župana Alojza Podgorška naj bi v leh dneh zjičcll obnovo ceste skozi Hudi potok, ki jo je septembrsko neiirje močno poškodovalo in je še ve<lni> zaprta z^ ves pro met- V prvi fazi naj bi «spravili« potok nazaj v njegovo prvotno strugo ter zasuli novo nastalo strugo. Hkraii naj hi lastniki zasebnega vodovoda zasuli sedaj odkrite cevi, saj se bojiio nizkih tenir>cratur, ki bi lahko onemogočile oskrbo 7 vodo. Cesta nai bi bila prevozna v naslednjih 14 dneh.
V	nadaljevanju pa naj bi vodotok z vsemi spremljajočimi »elementi« dokončno uredili. To naj bi se zgodilo prilKxlnje leto, saj bi morala pri teh posegih sodelovali nuli Agencija za okolje pri ministrstvu za okolje.
Projekt »Splet v vsak dom«
Ministrstvo za gospodarstvo je maja letos obja-WI0 razpis za nadgradnjo javnih e^očk z brezžičnim dostopom. Nanj se jc uspešno prijavila tudi občina Šmartno ob t^<ki.
V	občini je že nameščena e-točka, in sicer v Hiši mladih, s katero upravlja tamkajšnji javni zavod Mladinski cenicr. Tu so tudi nameščeni javno dostopni računalniki 2 dostopom do svetovnega spleta. 7. izvedbo projekla »Splet v vsak
dom« pa se bo število teh še povečalo.
Storitev brezžičnega dostopa do internela biHlo lahko listi, ki se bodo prijavili, brezplačno uporabljali dve leti. Kraj bo pokrit z 20 antenami, Vse dotlej, dokler bo uporabnik v dosegu signala (zračna razdalje .^00 metrov), ne bo potrebna zahtevnejša dodatna strojna oprema.
Projekt naj bi začel poskusno delovati v teh dneh.
Osrednja slovesnost ob prazniku čez teden dni
Prireditve, s katerimi bodo v občini zaznamovali letošnji občinski praznik, bodo začeli jutri (• v soboto) s tradicionalnim šaliovskim turnirjem vašldli skupnosti v kullumem domu Gorenje. V swdo. 7. novembra, bo pripravil dan odprtih vrat vrtec. V soboto, 10. novembra, bo ŽivaluK» v Martinovi vasi, in sicer na Veseli Mariino\^ s(îbon. Kot običajno, bo na sam praznični dan, v nedeljo. 11. novembra, slovesna sveta maša v fanii ccr-kvi. Praznovanje b(Xlo sklenili s srečanjem siarej-iih občanov v soboto, 24. novembra.
Osrednja slovesiiosi ob prazniku bo v petek. 9, novT^mbra, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta podelili nekaterim najzaslužnejšim obča-noni občinska priznanja in nagrade, Slavnostno sejo boilo začeli ob IX. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma.
mtp

Vse bolj omejene prostorske možnosti
Varstveno-delovni center Ježek Velenje poln - Z bivalno enoto bi rešili vsaj dve muhi na en mah
Tatjana Podgoriek_
Pred več kol 10 leii je v Šaleški dolini za potrebe odraslih invalidnih oseb i molnjami v ra/voju M. obdn Velenje, Šoštanj in Šmarino oh Paki /accl pod okriljem Centra /a v/g<)jo, izobraževanje in usposabljanje Velenje delovali varsiveno-delovni cenier (VDC) îe/ck- Lna do prelomnic v ohsloju Ježka je hila gotovo selitev v nove prostore pred dobrima dvema letoma.
Na nedavnem dnevu odprtih vrat so varovanci skupaj z osebjem širši javnosti pokazali, kaj delajo »na Sihtu«, kakšne možnosti imajo /a razvoj svojih sposobnosti in poircb. ^ resnici imamo veliko programov, oblikovali pa smtuih glede na poirehe vsakega varovanca. Med nami so taki. ki $0 v Sc'/ku deležni samo kakovostnega varstva. torej osnovne nege in skrbi, v cako imenovanih var-s tveno-zapos I livenih dejavnostih so varovanci s srednjo motnjo v ra/voju, ki delajo enostavna dela. v zaposlitvenih dejavnostih pa varovanci izdelujejo izdelke, na katere smo zelo ponosni. / veseljem jih predstavimo, razstavimo in pnv damo, Največja nagrada za na^e pšihtarje« je seveda prodan izdelek.« je o možnostih varovancev v Ježku dejala direktorica Regijskega VD(* Saša Darja Lesnjak,
Kepi prostori v prizidku k Cen-iru za v/jiojo.izobra/.evaiije in usposabljanje so njihov drugi dom. V njem se, po zatrjevanju varovancev. prijetno počutijo, ker so
Darja Lesnjak: *'izkoristiU smo še zadnjo rezervo,"
jim - kot se je izrazila l^snjakova - dali dušo, A zal postajajo pretesni, V prizidku naj bi bilo do volj prostora za 40 in več uporab-
kov vanwancev pa ima kombinirane motnje. Kot je dejala l.esnja-kova, so prosii>rsko že tako omejeni. da teh ne morejo sprejeti več. In to kljub temu, da so pred nedavnim prostor, namenjen za skladiščenje, preuredili v igralnico. »Relaksacijski center potrebujemo in si ga želimo, vendar pa /JI zdaj lahko o njem samo govo-rimo. /a rešitev težave nimamo drugih možnosti, kot da poiščemo v lokalnem okolju sogovornika, ki bo sodeloval v prizadevanjih za oblikovanje dislocirane enote.«
/c dalj časa tli v njih tudi želja pt) ureditvi bivalne enote, s katero bi redili težave starî^ev odraslih invalidnih oseb ob nekajdnevni odsotnosti, glede podayšanega bivanja. Za zdaj so se trudili zaman. Potrebujejo namreč 12 uporabnikov, ki bodo zagotovili, da se bodo vključili v bivalno enoto, ta) bo ta urejena. Ker jiii nimajt>. nimajo nikakršnih osnov za pogovor na to temo z ministrstvom za
V delavnicah izdelujejo izdelke iz^fine, $vi7e, lesa In tudi druge predmeter kijih radi predstavijOj razstavijo in prodajo.
nikov. »vendar pri samem načmv vanju izgradnje objekta ni mogel nihče predvideli, da bomo sprejeli toliio zahtevnih varovancev.« V enoti Je/ek imajo v tem trenutku 7 varovancev stalno na vrv zičku, občasno, kar 41 odsioi-
delo. družino in Si)cialno zadeve. Z nji^ pa bi rešili vsaj dve muhi na en mah. marsikatero stista^, ^Ak-tivnosti znma tečejo, saj pravijo, da lam. kjer je voija, je tudi pot.« je še dejala Darja Lesnjak.
Množica na otvoritvi doma
Gradnjo doma krajanov Skorno - Florjan so spremljali številni zapleti
Skorno - Florjan. 27, oktobra -
Na slovesnosti ob odprtju doma krajanov v šoštanjski krajevni skupnosti Skorno - Morjan, seje zbrala množica ljudi in dala s tem priznarýc vsem, ki so si več let prizadevali, da dobi kraj nov, pro-
topil prvi mandat predsednika sveta je krajanom obljubil, da bodo zgradili nov dom. Čeprav so se med samo gradnjo srečevali z neštett) težavami in zapleti jim je naposled uspelo, ^/aio bi se rad zahvalil vsem, ki ste fmančno
uredih okolico,« je povedal.
/upan Darko Menih, ki je tudi pozdravil prisotne, je naglastl, da ga vesli, ker so v občini ljudje, ki zjiajo združiti moči. Dom je blagoslovil dekan Jože Phbožie z željo, da se v njem zbirajo dobro
V SkornO'Fiorjanu so naposled le dobili nov, lep dom.
storen in lep dnm. Med njimi so bili poslanec državnega zbora Drago Koren in oba šoštanjska župana, sedanji Darko Menih in prcjiinji Milan Ko pusa r.
Čast, da prerežejo otvoritveni trak. je pripadla trem: županu Darku Menihu, direktorju Termoelektrarne Šoštanj, dr. Urošu Rotiiiku in predsedniku Sveta KS Skorno Florjan, Valterju Pirtov-skii.
Dom sioji na kraju, kjer so leta 19X0 začeli gradili »barako«, kot seje takrat prijelo ime leseni hišici. Predsednik Sveta krajevne skupnosti Skorno - llorjan. Val-ter Piriovsek. je bil med najbolj zadovoljnimi- Koje leta 199X nas-
podprii gradnjo, zlasti še Občijii Šoštanj in lermoelcktrarni Šoštanj in vsem, ki ste pri gradnji tako ali drugače pomagali.«
Dom so začeli graditi leta 2002. Najprej so pozidah dvorano. leto za tem pisarniške pnîS-tore, potem pa za dve leti gradnjo ustavili, ker niso uspeli dobiti vodnega stjglasja. ki je bilo potrebno za izdajo gradbenega dovoljena. S pomočjo Občine Šoštanj, ob velikih prizadevanjih lam zaposlene Sonje Novak, jini je naposled uspelo di)biti vsa soglasja. »Velik dan za nas je bil 13. september 2006, ko smo dobili gradbeno dovoljenje. V enem letu smo dokončali gradnjo in
misleči in prijazjii ljudje. In če je zunaj dajal takt prireditvi ansambel Cîolavsek, je v notranjosti prisotne s petjem pozdravil vokalni sestav Mihelce in nadaljevala se je prijetno druženje.
Dan radovednosti za premalo radovedne?
Prvi velenjski dan radovednosti zanimivo zastavljen - Dopoldne obisk dober, popoldne slab - Vprašanje, kako pri mladih zbuditi večjo radovednost, ostaja aktualno
Velenje - Svoje mesto so dnevi radovednosti prejšnjo sredo, tokral prvič, našli tudi v Velenju. Bistveno vodilo festivala je bila radovednost, in to radovednost mladih, ki se bodo morali še odločili, kaj bi radi poslali v življenju. Zgodila sla se dva dogodka; dopoldne so v dvi>rani Nove pripravili zanimive delaviiice. na katerih so dijaki drugače - s konkretnimi vprašanji šlirini zanimivim gostom spoznali njihove poklice in delo. Organizator dogodka je bilo kullurntHzobraževalno drušivt) Kibla iz Maribora, ki je dneve radovednosti sicer tokrat izvajalo že enajstič. Drugi dogodek so popoldne pripravili v Miiltimedijskem centru Kuni-gunda, kjer sla MC Velenje in Mladinski svet Velenje (organizirala pogovorni sov.
Vtjdilo in cilj dneva radovednosti sla bila predvsem razbijanje stereoiipov in klišejcv o določenih poklicih in doseženih izobrazbah. Zato so dopoldne najprej gostili Boštjana Soviča, magistra strojništva, ki opravlja delo tehničnega direkloija v programu prahiih in sušihiih aparatov v Ciorenju. Dijaki so se potem
pogovarjali šc s Petrom Tomažem Do-lirih). dipl. ing. elektrotehnike iu računalništva. ki deluje predvsem kol mentor in svetovalec pri multimedijskih projektih, bil pa je tudi soustanovitelj mariborske Kible. Domačinka Barbara Pokorný je diplomirana noviiiarka. a je že vrsto let zaposlena v Turislično-informacijskem

centru kot višja svetovalka za turizem. Mlade je zanimalo marsikaj z njenega področja dela. Zanimiv sogovornik pa jim je bil tudi Dean Confidents, pomočnik vodje kriminalistične policije na Policijski upravi Celje, kije po izobrazbi magister kriminalističnih ved.


Z ^jpmo ali brez?
Prav zaradi radi)vednosii so udcleženci pope 4 danske ga pogovornega sova skušali izvedeti, kako danes postali »nekdo» in kako je pri tem pomembno, ali imamo diplomo ali ne. Gostje pogovornega sova, zanimivi Velenjčani (iabrijela Tidier. psihologinja na velenjski gimnaziji, Aleksander Arsekič. predsednik Šaleškega študentskega kluba, in Zdravka Va-siljevič, pravnica na Mestni občini Velenje in predsednica Ženskega foruma SD Velenje, so predstavili svoja stališča o tem, kaj je po njihovem mnenju pomembno za mladega človeka v Velenju, v Sloveniji, da v življenju požanje uspeh in za-

Pogovorni iov v Hunlgandi, kjer so trije Velenjčani predstavili svojo pot izobraževanja in dosedanjo kariera, je
bil res zanimiv. A mladih, ki jim je bil namenjen, v dvorani ni bilo prav veliko.
dovtîljslvo. Izpostavili so, da je pomembna vsesplošna širina, ki mu jo poleg šolskega izobraŽevanja lahko dajo obšolske in obštudijske aktivnosti. Cîabrijela Fi-dler je dejala, da je za časa študija in po njem velik del njenega časa predstavljalo prostovoljno delo. Predsednik ŠŠK-ja. Aleksander Arsekič ceni in vrednoti izobrazbo, diploma, vendar pa ljudi nikoli ne bi prcdalčkal in jih vrednotil na liste, ki diplomo imajo, in tiste, kije nimajt). Bolj pomembne so izkušnje, širina praktičnega znanja, ki ga nekdo ima. Izobrazba in diploma sta v življenju pomembni po besedah Zdravke Vasiljevič, pomembne pa so tudi vse tiste akiivnosii, ki nas izpolnjujejo, b<igaiijo in širijo naša obzorja. bodisi da gre za prostovoljno delo ali vrslo drugih aktivnosti. Pomembno je, da se mladi odločajo za poklic, ki si ga želijo opravljati hi bodo ob tijem ludi zadovoljni v življenju. Takšne odločiive se kasneje v življenju obrestujejo in pomenijo zadovoljstvo na dolgi rok. Na vprašanje. kako postali - z diplomo ali brez, je bil odgovor gostov pogovornega sova diplomo - vendar s pridržkom." Pomembno je. da mladi znajo oceniti, ali bodo sprejeli izziv, ki jim ga ponuja življenje, aii ne. Pogovor je spretno v*)dila Lucija ParadžJk, žal pa mu je prisluhnilo zelo malo tistih, ki poklica še nimajo in se zanj šele odločajo.
mbš

AKTUALNO
Bančniki NLB zbrali prispevke za poplavljene
Takoj naslednji dan po grozovitih poplavah so se zaposleni v sistemu NLB organizirali in zbrali 17.550 evrov za odpravo škode - Na pobudo direktorice podružnice Savinjsko-šaleška mag. Lidije Dovšak so 5.000 evrov namenili za sanacijo poplavljenega doma kulture v Nazarjah
Mira Zakoèek
Akcija je bila hitra in ućinko-viia. Zaposleni so se lakoj odzvali in povprečno prispevali po 5 evrov. »v banki se zavedamo, kako pomembna jc humanilarna moć in da jc pomembno (udi. da ta hilro prispe In daje posebej di^brodošla od najbli^jiii. Tudi sami smo ulrpeli škodo na nasi poslovalnici in bankomatu v Na-/.aijah. kjer smo videli, kako grozljivo je voda prizadela tamkajšnji k u ii urni dom. OdloČili smo se in del zbranih sredstev namenili za odpravo ic škode (preostanek so namenili Železnikom).« je pcv vedaia direkiorica NI.B podružnice Savinjsko-šaleška mag. Li-ú\jík Dovšak. Direktorica Doma Nazarje Vera Pecnik jc bila pi> moči seveda zelo vesela. Ob sptv miiiu na popoldne 18. septembra pa seji še vedno orosijo oći. »Najprej smo bili šokirani, saj je bil dom resnično v katastrofalnem Slanju, oder je bil v višini pol metra dobesedno prekril z blatom, prav tako tudi sedeži v predzadnjih in /adnji vrsti. Polem pa smo zavihali rokave, pridružili so se nam člani vseh društev, čistiJni servis Uernaus, izvršni odbor sindikata Iz Ljubljane in mnogi drugI in se lotili najprej čišćenja.
Ček za SOOOevroVj ki so jih zbraii laposieni v NLBf je direktorica mag. Lidija Dovéak (ievo)
izročila direktorici Doma Veri Pecnik in župartu Ivanu Purnatu.
nato pa najnujnejših popravil. §k<^de bt), dokončno še ni occn-jena. med 70 in 100 tisoč evri. Dom smo že toliko usposobili, da začenjamo prve prireditve,« je povedala.
Donacije je bil seveda zelo vesel
tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat ki se v tem času priori-temo posveča odpravljanju poslanic neurja. Skupaj so zabeležili §kode kar za dva in pol milijoua evrov, od tega 1..^ milijona na občinskih objektih, preostanek pa
na gospodarskih in individualnili objektih. V tem času že t^dpravl-jajo številne plazove In močno načelo t»brežje reke Drete v Nazarjah. Seveda računajo na pomoč države.
Podjetniški tabor za mlade
Učenci 8. dveh razredov OŠ Gorica so naravoslovni dan namenili podjetništvu - Mini poslovni načrti, ki so jih izdelali, so navdušili
Mtfend Krstić • Planine
Velenje - Ideja o drugačiiem naravi i si (wne m due vu. kol so običajni. sc je na Osiiovni Soli Ctorica. porfxilla profesorici Andreji J. Šifer. »Prepričana sem, da bi se sole kot sodobne izobraževalne ustanove. morale posvetili ludi pod-jctnlšivu. Znanja s tega področja jued mladimi ni nikoli dovolj. Konec koncev uspešni podjelniki soustvarjajo pozitiven ujiled slovenskega gospodarstva, uspešni posamezniki pa so listo, karustvatja zdravo družbo v sodobnem svetu. Na idejo o podjctnišlvu sem prišla, ker bi se šole kot s<idobne iz<v braževalne ustanove morale piv sveliti i^tobraževanju ludi toga profila, ker podjetniškega znanja in podjetnosti med mladimi ni nikoli dovolj, ker dru/ba zahteva uspešne posameznike, ker se nekateri rodijo laki. nekaterim pa je p<»l do uspesnosli ireba pokazali,« pravi.
In to je bilo vodilo, ki je pripeljalo do Podjetniškega tabora za mlade.
v podjetju Invcl so jim ponudili kakovostne delavnice in programe za spodbujanje podjetniškega duha med osnovnošolci, tako da dokončna odločitev za podjetniški tabor niti ni bila tako težka.«
Direktorica Invela mag. Selma Fllipančič Jenko k temu dodaja, da jc bila v Savinjsko-Salcškem
oktilju OŠ Ciorica za zdaj prva, ki seje odločila za ta korak, da pa program teče tudi v Osrednjeslo-venski in (»orenjski regiji. »Z izvedbo dvodnevnih podjetniških taborov želimo spodbudili podjetniško razmišljanje med mladimi, jim predstaviti podjetništvo kot načiií življenja in jih osvestiti o podjetništvu kot poklicni i/birl. Pri poklicni odločitvi se ne odloča le za poklic, ki bi ga mladi radi delali. Hmpak jc treba upoštevati ludi razmere na trgu dela. Prava rešitev je skrita v ustreznem raz-meiju med poklicno željo in uporabnostjo poklica, za kar je ključnega pomena osveščanje mladih o tej pomembni odločitvi že v osnovnošolskem izobraževanju tudi s pomočjo takih taborov.«
Skupine so oblikovale namišljena podjetja, kol na primer podjetje za izdelavo majhnih in velik jaht Good Times, vodni park Ice Pool, frizerski salon Beauty, bolnico za male živali Pel Health (tuja imena zaradi želje po prodoru na tuje?), Avtovleko in avto-mehaniko SešeL ženimo pr>sred<v valnico NajdLsi, Pasji salon in Arhiiektne storitve.
Osmošolci so bili navdušeni. Vsi po vrsti, ne le Žiga Sešel,
Mojca Pelkovšek» Vida Verdev, Bojan Podpečan in Matej GTOhe\-nlk. s katerimi smo se pogovarjali.
»Trajalo je vsega skupaj le dva dni,« seje prvi oglasil Žiga, »a
Mojca je povedala, da se je njena skupina odločila za postavitev že-nitne posredovalnice. *Ra/miš-Ijali smo, da je Velenje nima, da je najbližja v Žalcu. Će bi to podjetje res ustanovili, bi bilo. vsaj po moje, zelo uspešno, saj je vedno manj ljudi, ki si sami najdejo partnerja. V takem podjetju pa ludi prevelikih tveganj ne bi bilo,« Vidi se je zdel najbolj zanimiv drugi del, spoznavanje podjetij na kraju samem, saj so učencem pripravili C. i. podjetniške ture, ko so jih ptv peljali v podjetja. Vsa izbrana podjetja so jih toplo sprejela, lasi-
Gorenje naj e-podjetje
Ljubtjans. 23. oktobra - Javna agencija za podjclništv<t In tuje investicije jc v sodelovanju z gospodarsko zbornico In Ministrstvom m znanost In tehnologijo za naj o-podjetje med večjimi razglasila Gorenje, med majhnimi pa Študentski servis. Pri iz-bi)ru naj e-podjetja so upoštevali celovito in uspešno vpeljavo procesov in tehnologije e-pr>slovanja v vsatoidnevno poslovanje. V <ibrazložitvi so poudarili, da je Ciorenje pri uvajanju informacijskih tehnologij v svoje poslovne procese, od marketinga, prodaje. nabave, logistike, financ, do posi-prt>dajc. sledilo svojim strateškim ciljem, s čimer dosega visoko stopnjo pokritosti svojih poslovnih procesov. Pri vpeljavi informacijskih tehnologij so sledih cilju skupne centralno vodene in enotne platforme In pri lem upoštevali predvsem industrijske standarde.
Nagrado so prevzeti (z leve) Mirjana Dime Perko, čianica uprave Gorenja za ekonomiko in finance, Tanja Majda Lesničar, vodja e-poslovanja v Gorenju, ter Jože Steblovnik, direktor informatike in teiekomunikacij Gorenja.
Ijajo tUdI precejšnje tveganje, sploh če bi ga zastavili preveč na širok<i: bolezen delavcev, premalo kupcev, pomanjkanje denarja .„«. Pridružil seji je Bojan. »V začetku bi v biroju delalo deset ljudi, potem pa še več, odvisno od tega. kako bi nani šlo. Prednosti pa vidim v tem, da za kadre ne bi bil problem, dela bi imeli dovolj, tako da bi tudi denarja ostalo kar nekaj.« Matej, ki je bil tudi vodja skupine, ki je iz-
Nemčijo, Ameriko. Vse to smo zapisali tudi na plakat.«
Zanimivih Idej. ki so jih skreirali mladi, je bilo še veliko. Posebej navdušeni pa s<i bl^. kol so mrjo vali v en glas, nad tistim, kar so slišali na terenu, da je treba Imeti za podjelnišlvo ludi pogum, ker začetki običajno niso lahki. Bili so veseli, ker so jih povsod sprejeli kot pc^membnc, mogoče celo njihove prihodnje poslovne panned^-
Cisto na koncu so zaključili spet v šoli. Direkiorica Invela Selmn Fiiipančič .leuko in ravnatelj Ivan Planine sla na svečanosti razdelila potrdila o udeležbi, ki jih je izdala Javna agencija za podjelnišlvo in tuje investicije, in l7 vsakega razreda razglasili še zmagovalce- in ker se spodobi, da se tam, kjer se delijo nagrade, izbirajo najuspešnejša podjetja, pojavijo ludi mediji, smo mlade podjetnike OŠ Gorica obiskali tudi mi.
Po predstavitvi svojiti "firm« je nastal Še skupinski posnetek.
smo se veliko naučili. Oblikovali smo svoja namišljena podjetja. Sam sem se ukvaijal s podjeijem, ki že obratuje - Avtovleko in avio-mehaniko Sešel. Moja poklicna pot je namreč povezana z njim, kot aviomchanik bom zaposlen v domačen podjetju.« Usmerjale so jih mentorice, ki so jim tudi pomagale kreirati poslovne ideje.
niki pa so z njimi delili svoje Izkušnje in zgodbe o uspehu. »Izbor je bil pester: PUP, Cvetličarna Mač i ca, Frizerski salon Ken. Hotel Razgoršek in Fori. Povsod smo bili lepo sprejeti. Sicer pa seje moja skupina ukvarjala s postavitvijo biroja /z arhitekturne storitve, a smo ugotavljali, da bi tako podjetje predstav-
delafa poslovni načrt za podjetje za izdelavo majhnih in velikih jahl, je povedal: •>Jaz bi bil direktor. v ekipi bi imel oblikovalce, delavce ... Za tako podjetje smo se odločili, ker jih v Sloveniji sko rajda ni. Zavedali smo se, da najbrž tudi takih Slovencev, ki bi kupovali jahte, ni veliko, zato bi prodajali tudi na tuje. zlasti v Italijo.
Andreja J. âif^er: »ive enkrat se je potrdilo, da imajo učenci ne glede ra predmet raje dejavnosti, kijih aktivno pritegnejo in v katerih lahko sodelujejo z drugimi. Ce želi šola oblikovati posameznike, sposobne ustvarjalnega mišljenja In sposobne pomagati jutrišnji družbi k uspehu, je pomembno, da zna učencem ponuditi tudi tiste dejavnosti, ki raziskujejo resničnost in ki vsebujejo drobec vizije prihodnosti.«
jwífjlS



Od srede do torU - svet it doaoTiiA
Sreda, 24. oktobra
Na i/vfšilnem kongresu Sl.S sla Janez Podobnik In Bojan Šroi podala vsak dve kandidaturi: /a predsednika in podpredsednika stranke. Oba sla poudarila, da bo ireba Oas do kongresa stranke i/-korisiiii /a ra/pravo o tem, katera ekipa bi najbolie vodila njune kolege. Prcprićana sla. da stranka ne bo ra/padla aU so razdelila, če nc dose/eta dogovora, saj je, tako je povedal P(îd<>bnik, v dobri kondiciji,
Premier Jane/ Janša je po srečanju s sindikati dejal, da sindikate pi»dpira na lisliii področjih, kjer delodajalci trdijo, da ni de-naija. naio pa si delijo visoke d<v bickc. Poudaril je še, da sc plače ne smejo dvignili nad nivo pnv duktivnosti in spomnil na dejstvo, da sc jc število ljudi, ki živijo v revščini, v treh Ic-till znižalo za 50 lisoč-
Na jugu Kalifornije so divjali ka-tastrofalni po/ari. ki so z domov pregnali skoraj milijon ljudi.
Oget\j jc uničil okoli lisoč pelslo hiš ÍQ požgal okoli 120 tisoč hektarjev zemlje, Škoda v najhuje pri-zadelem okraju San Diego naj bi presegla milijardo dolarjev, kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger pa je predsednika Georgea liusha pozval, da požare ray.glasi /a veliko nesrečo, kar bi omogočilo spmstitev zveznih sredstev za pomoč.
Četrtek,
25. oktobra^_
Pn desetih lelih gradnje so končno odprh nov onkološki inštitut, ki je stal skoraj 90 milij<Miov ev-rov. Slovesnosti seje udeležil ludi predsednik države Janez Drnov-«k. ki je v nagovoru poudaril, da je onkološko zdravljenje raka edino učinkovito in da ni nobene al-ternalive. Dodal je, da je vsak ;,dravilei:. ki pravi, da lahko ustavi tako bolezen, sarlataiî.
Društvo novinarjev Slovenije je
Ceijski župan bo močna konkurenca sedanjemu predsedniku SLS.
V Sr4 so zgroženi nađ mnenjem Društva novinarjev S/ovenije.
pozvalo vlado, naj kot ustanoviteljica ptiskrbi za ureditev razmer na Slovenski tiskovni agenciji. Društvo je ob tem navedlo, da agencija ne deluje v skladu / za-koni>dajo, da novinarji pri delu ne uživajo ustrezne avtonomije in da slovenska javnost ni obveiičena o vseh, zanjo relevantnih informacijah ter dogodkih.
poslanska skupina Zares je napovedala inlerpelacijo /.oper acv iranjcga ministra Dragutina Mateja zaradi tragičnih smrii pred lokali. Vodja poslanske skupine Matej Lahovnik je dejal, da je čas, da ministra pokličejo na odgovornost. Po njihovem mnenju je notranji minister kršil ludi Iri /akone: zakon o policiji, zakon o

V bran ministru Mateju Je stopil Janež Janša.
zasebnem varovanju in zakon o evidenci volilne pravice.
Vlada je razrešila prvega moža Darsa Rajka Siročića in na njegovo mesto imenovala Tomislava Nemca, tiačelnika upravne enote [j u to mer.
Srbski premier Koštunica je dejal, da bo Srbija branila pravice Srbov v Bili z enako odločenostjo kol poskusa preprečili odcepitev Kosova. -»Ohranitev Kosova in Republike srbske sta zdaj najpomembnejša cilja naše države in nacionalne politike.« je i/javil Koštunica in lako prvič neposredno povezal dve morebitni, etnični kri/i. Koštunica, ki je oddal, da .»iïbstaja t>čitna grožnja pomembnim interesom Srbov.«
Petek, 26. oktobra
Premier Janez Janša je ptwedal. da je napovedana interpelacija /oper notranjega ministra Dragutina Mateja politično deianje brez osnove. Kot je dejal predsednik vlade, ga argumenti /ares, ki stoji za interpelacijo, niso prepričali, /airdil je. da Mate dobro in trdo dela, še zlasti naj hi si veliko pohval zaslužil _
kol koordinator zm> t raj držav EU, ki de-c e m b r a vstopajo v Schengen-ski prostor.
Državni zbor je sprejel novelo /.akona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, čemur jc ostrih nasprotovala Elena Pečarič.
Meni namreč, da se bo z novo ureditvijo še povečala moč tistih, ki so organizacijo I'llK) že zdaj sistematično zlorabljali
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je obljubil, da bo Francija stopila na čelo v vojni proti segrevanju ozračja. Med predvidenimi ukrepi so kazni za največje onesnaževalce, zmarysanje uporabe pesticidov in davčne olajšave za nakup do okolja prijaznih stvari. Fraticija bo ludi ukinila pridelavo gensko spremenjenih organizmov.
Sobota, 27. oktobra
Anton Drobnič je na žalni slovesnosti v Škoiji Loki dejal, da več kot 60 let po povojnih pobojih v Sloveniji še vedno obstaja strašno sovraštvo. Dodal je, da bi se morali tako kot v drugih državah prijateljsko s]^(îrazumcti o prihodnosti tudi v Sloveniji. Spomnil je na Marka Natlačna. ki so mu boleli v rojstnem kraju posiavitj kip. a so si /.aradi negativnega odziva javnosti premislili. Po D robni čc-vem mnenju gre pri lem in podobnih primerih za kršitev človekovih pravic spomiivati se umrlili.
Državna v<iliina k<îmisija je objavila odlok it razpisu zakonodajnega referenduma o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Referendum bo potekal ll.ntwembra oziroma hkrati z drugim krogom volitev za predsednika države. Vprašanje. ki bo zastavljeno na referer>-duniu, se glasi: Ali ste za to. da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblDctîvauju zavarovalnic, ki jo je drž-avni zbor sprejel na seji II. septembra 2007?
V nedeljo zgodaj zjutraj smo
Novembra ne bomo odiočati /e o predsedniku, temveč tudi o zavarovanicah.
znova premaknili urne kazalce, tokrat za eno uro nazaj in tako prešli na srednjeevropsko računanje časa.
Sudanska vlada je na mirovnih pogajanjih o Darfuiju enostransko ray.glasila premirje, ki naj bi začeio veljali lakoj. eTa trenutek razglašamo premirje, ki ga bomo enostransko spošlovali,« je povedal glavni sudanski pogajalec Na-ne Ali Nafie.
Nedelja, 28. oktobra
v Prekmurju je bil ob prazniku t)bčine Puccînci kljub deževnemu vremenu organiziran drugi pohod spominov in tovarištva, /brane je nagovoril nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je med drugim ob tej priložnosti spomnil na 16, obletnico odhoda zadnjega vojaka Jugo-sliivanske ljudske armade iz Slovenije.
Oh omenjeni obletnici pa so na slovesnosti v Kopru odkrili spomenik Slavolok samostojnosti. Slavnostni govornik je bil generalni direktor policije Jože Romšek. ki jc dogodek izpred | 16 let označil za zgo- i dovinski, saj naj bi pomenil irenuiek, koje Slovenija dokončno in nepreklicno poslala suverena. Spomenik, kj ga je oblikoval kipar Janez Lenassi, bo po Romško-vih besedah večen pomnik zmagovitemu boju za Slovenijo ter irajen opomin nam in našim potomcem, da pol do lastne države ni bila lahka.
V tekmi za predsedniški stolček v Argentini je s 46 odstotki zmagala Cristlna Fernandez de
Y<irka. Los Angelesa. San I ran-cisca. Chicaga in drugih večjih mest. Med pr(Hesti so se z dv<^mi-nutno tišino poklonili vsem. ki so bili ubili v nasilju v Iraku, ki traja že vse od ieia 2003, protestov pa so se množično udeležili tudi s(v rodniki ameriških vojakov, ki se borijo v Iraku,
Ponedeljek,
29> oktobra_
Po štetju glasw iz i.ujine smo izvedeli da je Lojze Pcterie prejel 28,6X odstotka glasov. Danilo Tûrk 24,49. Mitja Ciaspari pa 24,18 odstotka glasov. Med 45 li-soč volivci, ki bi lahko glasovah iz tujine» bo štelo le dt^brih sedem ti« soč glasov, saj se je našlo veliko zavrnjenih glasovnic z napačnimi naslovi ali pa za naslovnike, ki so že umrli.
Poslanci so s 42 glasovi za in 6 pmti potrdili spremembe zakona o zasebnem varovanju. Spremembe naj bi omogočile učinkovitejše ukrepanje v primeru kršilev. na-ničniki pa bodo morali pred najetjem varnostnikov ali družbe preveriti, ali ti imajo licenco. Novela zakona omogoča hilrejši odvzem licence varnostnikom In družbam, začasen odvzem je mogoč lakoj po uvedbi disciplinskega postopka. Po pravnomočni i'ibsodbi bodo varnostne druž.be za liccnco lahko zaprosile šele p<ï štirih leiili.
Deset tisoč bosanskih Srbov je v Banjaluki in drugod po Republiki Srbski protestiralo proti visokemu predstavniku mednarodne skupnosti Miroslavu Lajčaku. Udeleženci sho-^ da so ir-dili, da je
Zakon o zasebnem varovanju Je spremenjen.
njegovo vmešavanje diktatorsko in nepotrebno. I.ajčak je v svoj bran dejal, da je želel z reformo z akt m a o glas(v vanju v pariamentu in vladi končali blokado reform, ki so obstale zaradi medetničnih nasproicv vanj. Dodal je, da so vse sprejele odločitve v skladu z ustavo.
žcibjo-perspektiva
Iz mesta v mesto
Jure Trampuš
Ce res drži, kot pravi pes/} ik, da je cesla za-velje ne?nirm/i ljudi, bo čez nekaj 1er Šaleško dolino preplavilo na sro/íw vandrovćkov, poinikov, pa ludi ohičufnih sfehernikov, ki Inuh drveli od mesia do mes/a hrr: sna in spel nazaj. \sak dan. brez iwaika, ."^em 1er //£/. Velenje /w za nekaj mimii hli^e glavni slovefiski promelni žili in dolina šaleških dimnikov ne ho več lako izolirana, kol naj bi bih danes.
V mislih imam seveda hiiro cesuy ireije raz\<^ne osi, kuiere fxnekje bil le dni predsia\'!jen jawostí. Predlagana različicu se izpod Gra^e iiore zapelje mimo Skalske^a jezera, pri noiiomcfnem sladionu se vkoplje v zemljo, mimo naselja Kinla Kunfe in Cn?renji/ zavija k Poil-kniju in izgine v predor pod (îoro Oljko. 21 metrov iîroko cesio. ki sicer ne bo dmújevala hiirosii nad 100 kilomeirttv na uro. ho v .ialeški dolini spremljalo še nekc^ dovoznih cesi. opornih zidov, nctdvozov, j>od' iiAZťív in en viadukt. Dnava naj bi prastorski plan sprejela le/a 21)09. lesla pa naj bi bila zgrajena iri. ^liri, /v/ ah še nekaj let kasneje. (u> lovo pa ne lako hiiro. kal je pred leil v Velenju obljubil Janez Janša. A cesla bo prinesla ludi veliko problemov. uKoTiCno^, lx)do vzklikni' li nekaieri. »/.akaj šele sedaj, bodo irdili dni%i. »Zrasle hodo cene nepremičnin,« bodo špekulirali iretji. i/akaj pri moji liiši.fr se hodo spraševali čelni...
]^llka cesla je velik pose$. v prosior, ki irci ob množico interesov. Opiimalnih rešitev za vse in vsakogar posebej ni in ludi nikoli ne bodo obstajale. nekaj dni po predstavitvi načrtu so se recimo oglasili prezrli domačini iz Misllnjske doline, ki pravijo, da so jih državni načrlovalci (namenoma} spregledali. (mïIovo se bodo o^hh sili ludi p^isamezniki iz nabili krajev, ki jim bo cesiu pokvarila raz-filed iz bišne lerase. Njihova jeza bo popolnoma legilimna. Nenazadnje je malce neobičajno, da bo %kivna prometna tila potekala samo nekaj melr(n' slran od pokopališča ali pa zelo blizu sprehajalnih poti ob jezeru, kjer svoje kosti razmikam velenjski proleiariai. A tako [Xiè.je, pri velikih cestah velja enako pravilo kot pri jedrskih odpadkih Vsi bi se radi vijzill po avtocestah, a nobeden je ne bi Imel pred svtyo hišo. In vsi bi radi uporabljali elektriko, a nobeden si na lastnem dvorišča ne zeli skladišča jednkih odpadkov. Tisti, ki so začrtali traso, kxlo u\orala javnost prepričati, da Je predlagana rešitev najboljša, ni^ bdj ekološka, najlMlj varnOy na/cen^ša. Se posebej liste, ki jim bo cesta zarisala v.^akdan. Ce ne Ifodo prepričJjivi, se bo začetek firadn/e f>re-fuaknil še za uekaj let v bodočnost. 7.$ubilipa bfkio prav vsi. A ko pa bo nekoč cesla stala, njena glavna pridobitev ne ho dejstvo. da bo za deset minut skrajšala /w/ do Ljubljane, ampak bo cesla razblinila prepričanje, da je za izrinjenost Velenje kriva samo slaba prometna povezava z osrednjo Slovenijo. Ce kaj iz duhovne imaginacija Slovencev izriva mesto f /H)l)priložnosli, to nista slal}a prometna povezifva ah pa preveč centrulislična politika, pač pa je prava krivda v mesui samem, v njegovi upravi, njeiiovih politikih, njegovih prebivalcih. Samo cesla v glavah ne bo jiaredila nobenega prepiha. In ce bo mesto ob cesti ostalo takšno, kakršno je vehko-krat (čeprav ne vedno) danes, bo cesta opravljala le ilslo vlogo, za katero je nastala. Avtomobile bo pripeljala do Velenja, odf)eljali fm jih bo tudi minu) nje^u. In to še hitreje kol do sedaj.
G^R^Nf
Velika jesenska akcija
industrijski prodajalni na Polzeli
Arientina je menda dobita novo Evito,
Kirchner. Ta rczuiiat je ženi sedanjega predsednika, ki vodi Stranki) za zmago, kicr so združeni pe-ronisli, radikalci in socialisti, omogočil že zmago v prvem k rtv gu, saj je za to pi>irebnih 4S odstotkov glasov.
Števihm ameriška mesta so preplavili protestniki, ki so zahtevali konec vojne v Iraku in umik ameriških vojakov iz države. Več 10 liso č nasprotnikov pt^liiike ameriškega predsednika Cieorgea Bus ha se je na lako imenovani nacionalni dan akcije, ki scî ga pripravili ob peri obletnici glasovanja v senatu, ki je dal zeleno luč za invazijo na Irak. zbralo na ulicah New
jiu y i
UlI o. I U
PolMitveM Mtam^ id, PoMi. Hiak 17B toJuiifijila pmlijtlM TtL: D3/ 70 37130,03/ 70 37 13). iBfod^WMUi. wmv.9VMU)

MED DRETO IN SAVINJO
tlđ cirâtcco
Sanacijski ukrepi se nadaljujejo
Septembrsko kaiasirofalno dc/cvjc je otl vseli /gornje s a vi niskih i>bčin najhuje pri/aiieln občino Na/.aije. Občinska komisija je cvi-deniirala za okroglih 2,5 milij<ma evrov škode. Občina Na/aije je lakoj po neurju nameniln za prve najnujnejše intervencije i05 li-soc evrov. Po besedah direktoija občinske uprave Sama Begića so s lenîi sredsivi v/poslavili promemo pnvezanosi vseh naselij s centrom občine, v vseh krajih so /agoiovili neoporečno pitno vodo. za 'prvo silo" so popravili porušene mosiovc. odstranili so odpadke in nanose peska in mulja. »Sanacijski ukrepi se kljub dejstvu, da nimamo zj^goio vij enega vira fmanciranja, nadaljujejo. Za občino Nazarje je v lem Irenulku zelo pomembno, da pristojni državni oi^ani in službe čijii prej i/vedejo sanacijo na poškodo vaiiih viîdolokih. ki so v njihovi pristojnosti. Nujno potrebno je očistili struge in brezine Savinje in Drete. Občina si prizadeva, da se po nujnih sanacijskih ukrepih čim prej začno priprava pn>jck-l.a za manj nujna sanacijska dela /a urejanje vodotokov.« zaključuje Samo Uegič.
Nadomestna gradnja za Delejeve
Župan občine Rečica Vinko Jeraj je imenoval devetčlanski gradbeni odbor za pomoč družini Deleja s Trnovca. ki ji je septembrski! vodna ujma porušila hiso. Odbor bo vodil in skrbel /a koordinacijo gradbenih del poslanec Jakob Presećnik. Po strokovni oceni, ki sla jo pripravila strokovnjak za vode Rok Faza rine in dr. Bojan Majes s fakultete za gradbeništvo in geodezijo, preostali del hiše ni več varen za bivanje, zalo bo potrebna nadomestna gradnja. Župan Jeraj. kije skupaj z ostalimi člani odbora zadolžen za Hnance. pričakuje, da ne bo le^.av z zagotavljanjem do kumenlacije, saj želijo ob ugodnih vremenskih pogojih začeti gradili že letos.
Dopolnilna poravnava za Ljubence
V času. ko precej občin še vedno nI prejelo denarja od 'vlaganj v javno telekomunikacijsko omre/je', sta Občina ljubno in Državno pravobranilstvo sklenila dopolnilno poravnavo vvišini 220 tisoč evrov. Tako bo približjio .^60 upravičencev iz Ijubenske občine v dveh delih prqelo skupno 8^1 tisoč evrov za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja v leiih 19X1. 1983 in 199.^.
Praznik spomina in načrtov
v Smartncm i)b Dreti krajevni praznik, posvečen spominu na medvojne dogodke, vsako leto združijo s tradicionalnim srečanjem starejSiJi krajanov. V preteklem letu so se skupaj veselili nekaterih pridobitev, letos pa po besedah predsednika krajevne skupnosti Bojana Štruklja vlada na investicijskem področju rahlo zatišje. Vendar, po njegovem, ni vse tako črno, kol se kaže na prvi pogled, »/a pridobitve v kraju je potrebno pripravili podlage in prav lo se sedaj dogaja. C »rad be ne parcele bodo napn^daj spomladi prihodnje leio, težko pričakovana ureditev ceste skozi Smart-no bo prav tako izvedena v prihodnjem letu. Ta projekl ruiancira država. Občina Nazaije bo prispevala sredstva za izgradnjo pločnika, uslrezne razsvetljave in iz^sradnje priniarnega voda kanali-/^îcije.a ra/laga Štrukelj, prepričan, da uirip kraja ni odvisen od velikih cenir<»v. ampak od zavesti in volje krajanov do okolja, v katerem živijo.
Katalog Fiosarska rihta
Na ljubnem ob Savinji si pri/Jidcvajo sedanjost povezali s stoletno tradicijo splavarjcnja. /aradi Lesne povezanosti z izročilom splavarstva so se kmetije z ljubnega in okolice že pred časom odločile. da vse, kar se na kmetijah naredi dobrega in lepega, združijo in ponudijo pod blagovno znamko Hosarska rihta, ki naj bi predstavljala celodnevno prehrano flosarja, kakor na ljubnem imenujejo splavarja. Kmetice, združene v drrjstvu Komen, v scv delovanju z Zavodom za razvoj podeželja in turizma Savinja tako skrbijo, da izročilo prednikov ne bi utonilo v pozabo. Rezultat teh prizadevanj je tudi katalog Fiosarska rihta, v katerem je lahko poleg tradicionalnih jedi s tega območja najti marsikaj zanimivega. Izdajo kataloga so finančno podprii Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Občina Ljubm) in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.
O ravnatelju od začetka
Po mnenju ministra za žolstvo in spori dr. Milana Zvera izbrani kandidat za ravnatelja Osnovne iole Rečica oh Savinji Tomislav Stankovič za lo niesm ne izptilnjuje pogojev. Sporen naj hi bil Stankovi če v naziv mentorja, zalo so člani sveta Javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda Mozirje odločili, da bodt^ razpis ponovili. Čeprav mnenje ministra ni obvezujoče, so bili člani sveta mnenja, da bodo s ponovitvijo razpisa zadt)StiJi vsem zakonskim zahtevam. Tako bo osnovno solo na Rečici kol vršilka dolžm>sii ravnateljice Se naprej vodila Polonca Kolene Ozíínic.
■ Edi Mavric • Saviajčan
Propad mozirskega trga?
Podjetniki ugotavljajo, da so zaradi uvedbe enosmernega prometa zgubili do 20 odstotkov prometa. Rešitev v »preselitvi« Mozirskega gaja v osrednji trg
Uvedba enosmernega prometa, ki voznikom prepoveduje vožnjo v smeri osrednjega mozirskega trga. vse bolj razburja iržane in tudi ostale uporabnike te ces le. Poleg oslalih je protest proti takšni ureditvi podpisalo tudi enaindvajset podietnikov. ki zagotavljajo, da so se zaradi zaprtja enega od dovo zov v zadnjih mesecih poslovni rezultati poslabšala za okroglih dvajset odstotkov.
Z očitno težavo so se soočili tudi občinski svetniki, katerim se do celíívile ureditve trškega jedra
ne zdi smiselna enosmerna ureditev prrmieta. /a župana Ivana Su-hovcšnika so takšni pomisleki nekoliko za lase privlečeni, saj je bil projekl narejen na osnovi javne razgrnitve, na kateri pripomb v zvezi s lem ni bilo. /ato je po Su-hoveršniku potrebno temeljito premislili o nadaljnjih kc^rakih in sploh gre po njegovem za fmančno in izvedbeno prezahtevne projekte, kar pomeni, da se s ponovno uvedbo dvosmernega prometa ne strinja. Svoje mnenje je podal tudi inspektor za ceste Iranc Zajamšek. ki pravi, da je nemogoče ocenjevali kvaliteto prometnega režima sredi izvajanja del, ko so prometne ureditve in režimi začasni.
A/agotovo je zaradi izvajanja del promel slabsi, kot bo po div končanju prenove, in mordav p<v sameznih fa/ah tudi slabši, kot je bil pred prenovo. Prav je. da se
projektanie sproti opozarja na pomanjkljivosti, da svoje preverijo in po potrebi popravijo oziroma da se ob utemeljenih drugačnih predlogih obsioječe rešitve preverijo in po potrebi prv pravijo oziroma dajo v presojo ustreznim strokovnim instituci-jam.<" je med drugim v svojem
Na mozirski občinski upravi so prepričani, da za »umiranje« nista kriva samo sprememba prometnega režima in prenova irskega jedra. Del vzrokf>vje pi> njihovem potrebno iskali v presehlvi upravnega in trgovskih centrov na obrobje Mozirja. Morda je se najbližje resnici svetnik Jakob Pre-sečnik, ki bi dejavnosti Mozirskega gaja preselil kar v osrednji mozirski trg. Trg mora bili privlačen, kar pomeni, da je p(Urebno
Mozirskemii trškemu jedru Je potrebno dati primerno vsebino, kar naj bi reéiio pereče vprašanje počasnega umiranja na obroke.
mnenju zapisal Zajamšek. prepričan, da so za končno rešiiev odgovorni projektanti. Zato meni, da brez njihovega soglasja ne bi bilo pan\eino posegali v prometni režitu.
ljudem ponudili možnost, da v centru Mozirja uživajo in se razvedrijo 1er so deležni dobre gostinske ponudbe.
■ Edî Mavric • Savinjčan
Uspešna sanacija »gotskih« temeljev
V Solčavi so po številnih zapletih vendarle uspeli porabiti zagotovljen denar in obnoviti temelje na cerkvi Marije Snežne
Potem kn je celjski škof dr. Anton Str« iz Solčave umaknil župnika Silvestra Motana in za upravitelja imenoval župnika iz Nove Štifte Lojzeta Ternarja, so se střá-
sli in obtoževanja polegla. Bistveno pa je, da se je s lernarje-vim prevzemom gospodarskega in splošno upravnega dela župnijskega življenja nadaljevala sana-
V in na sotčavski župnijski cerkv/ so našle svoj prostor številne bogate kamnoseške umetnine.
Solčavski župnijski upravitelj Lojze Ter nar, "Cerkev seje zaradi erozije tal že pred Časom začela nagibati, zato je bila sanacija temeljev nujna.
cija temeljev na cerkvi iz peina.i-stega stoletja.
Obnova le cerkve je namreč precejšen zalogaj ludi v finančnem smislu, saj so v dveh letih porabili d<3brih .130 tisoč evrov samo za sanacijo temeljev. V občini Solčava živi približno petsto
ljudi, ki nosi glavno breme obnovitvenih del cerkve Marije Snežne, Ta skriva v sebi enega najdragocenejših umetniških zakladov: upodobitev Marije z detetom v naročju. Precejšen del sredstev sla zagotovili tudi država preko ministrstva /m kulturo in lokabia skupnosl. Će bo šlo po načrtih, pravi Lojze lernar. je v prihodnjem letu na vrsti zunanja vezava cerkvene zgradbe, dokončno pa naj hi cerkev obnovili do lela 2009. S satiacijo lemeljev je zagotovljena talna stabilnost cerkve, vendar morajo prvemu ki)raku obvezjio sledili našlednii. v nasprotnem solčavski biser ne bo zažarel v polnem sijaju, 'ler-nar se zaveda, da je potrebno železo kovati. dt>k)er je vroče, zalo je na pristojna ministrstva Že naslovil vloge za Ilnančna sredstva.
»Razmišljamo tudi o restavraciji fasade, vključno s fresko svetega Krištofa, kar je bi s I veno /j,-htevnejši in dražji zalogaj <îd same obnove. Vseje seveda odvisno od visine razpoložljivih sredsiev,« je povsem nedvoumen župnijski upravitelj, ki mu je v kratkem času uspelo poenotili solčavsko občestvo.
■ Edi Mavric • Savinjčan
Tradicionalni koncert Mozirskih kolednikov
Pevski kvintet, ki že šesto leto deluje znotraj Kulturnoprosvetnega društva Jurij Mozirje, dokazuje profesionalno spoštijivost do slovenske pesmi
Koncert, ki ga je mozirski kvintet z gosli iz Pliberka • kvintetom Foliej llartman • pripravil v mozirski farni cerkvi, je bil pevska govorica iz dna duše. Prva tenorista Ferenc Berič-nik in Jože Repenšek. drugi tenorist Jaka Va-covnik, baritonisi Jnr« Repenšek in basist Jože Bizjak sodijo v sam vrh /gornjesavinjskih malih lokalnih skupin. V svoj program uvrščajo narodne, umetne in ponarodele pesnu, z vese-
Mozirske koiednike poteg pesmi druži pristno družinsko in medsebojno prijateljstvo.
Ijem prepevajo cerkvene pesmi in maše, njihova posebnost pa so kolcdnice. Koledtiiki zase pravijo, da radi sodelujejo na dobn)deluib koncerlili in se družijo s sebi primerljivimi glasbenimi skupinami. Vrhunec ustvaijanja pevcev iz Mozirja, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Jelke Repenšek. je brez dviîma zgoščenka, na kateri je 25 pesmi različnih avtoriev.
le pa so obogatene z značilnim pritrkavanjem v izvedbi članov kvinteta Jožeta Repenška in Jake Vačcjvnika. Pevci so v preteklih letih v celoti izpolnili osnovno poslanstvo, nadagevati boga I o tradicijo moškega petja v Moziiju. Zapeli so ludi njjakom v zamejstvu in razveseljevali SIi>vence na vedske m in Nemčiji.
■ Edi Mavric - Savinjčan
Zlato in srebro za »naša« pihalna orkestra
3. mednarodno tekmovanje Pihalnih orkestrov v koncertnem igranju v Novem mestu je bilo za pihalni orkester Premogovnika Velenje in šoštanjsko Zarjo zelo uspešno
Velťrýu - !>írtlarý ' Vtisi / letošnjega mednarodnega tekmovanja pi-halniii orkesirov, icikral že tretjega površij, ki gajtf pripravil republik ki Javni sklad za kuliume dejav-íH)sl!, so pri udclczcncili wîgotovo se vedno moćni. V Novem mestu sta najurcč navdušila oba pihalna orkestra iz Šaleške doiijie, ki sta si« cer tekmovala v dveh ra/liCnih í(xi skupno ireh ) kategorijah, a sla oí^a dokazala, da je tradicija igranja v pihalnih orkestrih v dolini ne ie pri-solna, ampak na zavidljivi ravni laka v slovenskem kol mednarodnem merilu- Naj pjjnovimo. da je Pihalni orkester Premogovnika v kategoriji A osvojil prvc^ mesto in §e dve di)dalni nagradi, Pilwlni orkester /arja pa jc prejel srebrno plaketo» in lo v mednarodni koiiku» rend. Za komentar k uspehu smo pr<»sili oba dirigenta.
»Program smo dolgo pilili"
Matja/ Kmcršič, dirigent l^halne-ga nrkťslra Prcmitgovnika Vclcnji*,
nam jc povedal: »Tako jaz osebno kot celoten orkester snto bili z rcz-liUalom, ki smo ga dosegli v Novem mestu, upravičeno /elo zadtv voljni. Nastopili smo v najvišji, rako ijneiîovani umetniški kategoriji. Vanjo se ni laiiki) uvrstili, saj je koncertní program izredno zahteven. konceri pa inija vsaj 50 minul. Igrali smo zelo zahtevne skladbe, za kar morajo biti orkestri zelo dobro kadrovsko izpopolnjeni, kar mi
smo. Osvojili smo 93,1 točk od 100 mo^ih. Poleg prve nagrade po mnenju strokovne komisije smo dobili dodatno nagrado za najbolje iz-
bomo pripravili tradicionalen božič non ovolctn i koncert, ki bo bolj jazzov.sko obarvan. Sicer pa začenjamo ludi drugo abonmajsko se-

Matjaž Emeršič
vedenti slovensko skladbo, kije bila med drugim ena od obveznih tekmovalnih skladb. Ib je bila Arija Tomaža Habela. Podjetje Jamaha nam je podarilo klarinet, dobili pa smo tudi nagrado Ibrm Lendava, kamor bo ves orkester odšel Da iri* devni oddih.«
(zvedeli smo. da se je orkester Preniogovnika na lekmovanje pripravljal dolgo in skrbno. »Priprave sežejo že v lansko leto, ko smo začeli postopno gradili in piliti program. Tako smo ga laltko tako dobro našiudimli. da je navdušil tudi žirijo. Del programa, ki sini) ga igrali na lekmovanju. smo v Velenju že predstaviti. Del ga homo v prihodnjih mesecih. Najprej pa
Miran Sumačnik
zono Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki bo ponudila res bogat program.«
»To je res velik uspeh«
Po letih mlad. po stažu pa že zelo izkušen glasbenik Miran ^umce-nik, je vodenje Pihalne yodbe /arja iz Šoštanja prcvzel šele pred kratkim. Zato Je bilo lekmovanje v Novem mestu zanj tudi osebno velik izjdv. Piîvedal nam je: »Na tekmovanje smo se pripravljali zelo intenzivno. sam pa sem k sodelovanju povabil uidi mojstra ina^. Nikolaja Žllčarja, ki mi je ogromno poma-
gal, Kol vsi ostali smo predstavili dve obvezni skladbi, ostale smo izbrali sami. Predvidena minulaža tekmovalnega nastopa jc bila 45 minul in toliko programa smi> tudi pripravili. Zadtîje dni pred leknuv vanjcm smo vadili prav vsak dan. Delo jc bilo poplačano, ko smo dobili srebrno plaketo. Uspeh je za nas zelo velik. Tekmovali smo v B skupini, ki jc bila edina z mednarodno udeležbo. Od Slovencev je sodelovala le še godba iz Domžal, ostali orkestri so prišli iz Latvije, Poljske, Madžarske ... Dosegli smo dobrih 80 lock od 100 možiiih, in kot že rečeno, smo bili s lem /elo zadovoljni. "
Zanimalo nas je, kakšni so nacrti Zarje v prihodnjih mesecili. »Program, ki smo ga izvedli v Novem mestu, smo v Šoštanju predstavili že pred tekmovanjem, Od/ivjc bil lep. Imamo še veliko načriuv, ludi letos bomo pripravih iradicionaJiii novoletni koncert, tokrat 2.?. decembra. Drugo leto nas čaka državno tekmovanje, na katerem btmio tekmovali v prvi težavnostni skupini. Mene twebno zelo zanima iu<li Mvropa, zalo sc bom trudil v lej smeri,« nam je še povedal Miran Šumečnik in dtîdal, da ima z Z^rjo še nekaj načrtov, o kalerih Še ne bi rad govoril, in da ho tudi koncertni pr<Igram, ki ga bodo izvajali v prihodnje. poskusal Še posodobili hi nadgraditi.
■ Bojana Špagel
Slovenska, velenjska pravljica v Ameriki
Še pred koncem letošnjega leta bo v Združenih državah Amerike pri založbi X libris Corporation v Philadelphii izšia pravljica velenjskega avtoma Vladimirja Verdnika z naslovom Zgodba o Kristalnem potoku (The Story of the Crystal Brook) - Hkrati bo izšla tudi slovenska verzija
Zgodbe o Kristalnem potoku in rxřs lepe ilustracije, ki jih je naredil moj žal že pokojni prijatelj, sbkar Miro Hajnc.« O čem ptipfíwiiujť pnvSùa?
Mha Zakoèak
To jc peta knjiga našega občana, ki ga šievihii Veíenjéani srednjih lei poznamo še iz časov, ko jc delal kot v<Hlja kadrovske službe v nekdanjem združenem Šolsrv», VIZ-ti, in kasneje skoraj osem let kt)t svc. tovalec v Uradu velenjskega župana, Danes dela v Gi^rcnju (îo^ stinslvu. kjer skrbi tržno komuniciranje in mariceting- In kako mu je [0 i.Lspelo?
ePredvsom / voljo in vztrajnostjo. z veliko uslvajjalnosti in ob pomcíči pokroviieljev. ki so me finančno podprli. To so Ministrstvo /Ji kulturo RS. Mestna občina Velenje. Gorenje, d. d., Inšiiiui /a vode RS. Občina Radlje ob Dravi. Prva me je podprla uprava Ciore-nja. To je bilo odk>âlno, da sem pr(»jek( sploh lahko nadaljeval. Ib dokazuje, da se v Gorenju ustvarjalnost ceni in opazi, lako na delovnem mestu kol drugje. Projektu i/daje slovenske verzije pa so se potem priključili Sc Kwta Shwenije in podjetje Tehnofaji. d, o, o., iz Ljubljane.
Pomagali so mi praktično vsi moji prijatelji, kolegi slavisti, oblikovalska hiša Akta Design, moj sin, ki je vodil stike z založbo v Ameriki, pa ludi v Angliji in Kanadi. V vseh I reh državali sem imel možnost izilati to knjigo. Odločil sem se za Ameriko, ker so bili iarn pripravljeni naredili tudi knjigo s irdo platnico, kakor smo navajcjii pri nas. Prevíxi pravljice, ki je bil narejen v prevajalski agenciji Uurtv Translate v Ljubljani, so potem pregledal) nalJniver/iv Oxfordu, od koder sem na svoje veselje in pont« dobil kar dve i:esíilki za vsebino. in to od doktorja jezikoslovja in doktorice književnosti.«
Kako pa ste sphh prišli Jo sff/r»-
:.beT
«Spodbujala me jc družina. Moj sin. ki je sicer pred kratkim Klípky mirai na ekonomski fakulteti in ima nekaj izkušenj pri stikih s tujin« založbami kot član glasbene skupine naio ssaion, ki je ludi izdala svojo z.gtï§êcnko v angleškem jeziku, je voúil slike z založbami. Najbolj jîa sla verjetno Ziiložbo v Ameriki prepričali vsebina
Zgodba o krMatnem potoku bo že peto delo Vlada Verdnika
fNekalert pravijo, da ne gre Zii pravljico, ampak za zgodbt^ o ži\i-jenjii in smrti, vfwto v asodo Kristalnega potoka (otroka), ki na svoji poti spozna temjio plat življenja, Zg(xlha je ekološka.
V njej se zgodi ločno lo, kar smo doživeli i)b zadttjih poplavah v Sh> veniji. Ker je bila zgodba napisana že pred časom» nato pa predelana jji izpiljena, nekateri moji znajici. ki vsebino že poznajo, pravijo, da se je napoved iz zgodbe Se preveč Ltresnićila.«
Kje fh) oiogoi'f kupiti pmljii-o?
"Pravljice verjetno v shwenskili
knjigamali ne bo, angledííi verzija pa se bo prodajala tudi preko inter-nela. Ponudbo za nakup slovenske verzije so d (»bi le vse slovenske cisnovne šole in kiuižnice, Nati-s-njenih bo toliko knjig, kolikor jQi bodo kupile. Tisii. ki pa bi pravljico le želeli imeli, lahko posedajo na splelni naslov h u p://w w w.akta-sp.si / vcrd ni k/ kristalni potok.htm. Z veliko teža-vatni in ker slovetwke založbe nist» reagirale pravoćasnt). sem nanirec s pomočjo pokroviteljev uspel le tolikci, da bo knjiga v slovenskem jeziku na voljo slovenskim šolarjem, kar pa je spel odvisno od ravnateljev in knjižničarjev, ali jo bodo naročili ali ne.« Katera ^hn-enska zilof.ha izJft/a knjigo?
»Tiskarna Bizjak v Velenju. Vesel sem, da imam v lej lískami in založbi, ki je sicer izdala že m'^o Skrivnostno hišo, dobre znancc. Če želiš izdati knjigo v Sloveniji, jih moraš imeti. Knjiga, izdana v državi s tako majhnim števili)m prebivalcev in še z manjšim številom bralcev pravljic. nI tržno blago. Zaradi majhnil] naklad so knjige pri nas ludi kar drage, pa vendar... Knjige imajo teio. Pravijo, daće daS na eno stran tehuiice dobro knjigo, na drugo stran pa ija primer avtomobil ali jahto, se tehtnica nagne na tisto slran, na kateri je knjiga. Tisti mifji prijaielji ín znanci, ki pišejo knjige, vedo, ^la je v tem veliko, veliko resnice.«
Čestitke
Nataša Tajnik Stupar
Končfio .\ť bo	Jni^o Vehnje ba Zùsijah v s\vji
pravi luči in ne bo tmsio dufm in pnlnućnilt pijanofy. ki visijo v tamkajšnjih ^o.'âilnuh, Hi'\itallzacija je bila yač koî poin-bna In tuiH' liw. da nism eďmu, ki se meli ožiiitw najíe^a disI<Kin/nefia mrefca mestfiL'^ui Jedra, Ob prebiranju članka v prejšnji ^tivilki Našega časa sem kar malce posanjarila in si predstitvljala vonj po si eziii zemljah in slú:ítnem pecivu iz slašačarne. Slučajno sem bila p<nvf)ljena na praznonifije in p<n me je zanesla ravno r sianj Velenje, kjer sem kupila darilo za prijateljico v pryazni lonč^jrski deia)'nici. Tudi to soboto bo potrebno v siaro Velenje po doniač-o mannelado in med. pa tudi kakšni drugi domači dobrmi if v slarem Velenju ne bomo mo^li upreti. Mogoče Ao r vili Bianci zaživela nova prodajna galerija, kije bomo veseli vsi velenjski umetniki. In r srarem Velenju bo mogoče za-živel kakhen prijazen imietr)iški atelje za mlade nadarjene umetnike, da se bodo z veseljem vrnili v domači kraj. Pù šiyilja in kakkw à'\'ljar, ki ^a menda v Velenju ni več, pa s\'ečar:>tvo. kakstta dobru resiavracija s lipiàio siownsko irnnn. kakšna darilnivu. mini cveiličarna, à>ktt}ad' niča, kavarna, pekarna, antikvanat s knjigami in .'đarlnami in še in še. Vse to in še maniče.saj več bi bilo. če /w. Se meiimo. da bo. in komaj čakamo, da hn.
pa se ustavi inje prvi zamah do uresničita želje lahko tudi zadnji Ce je ideja uresničJjiiv in ne preveč utopičfia. je pforehno napeli vse sile. da jo uresničimo, in ideja o revitalizadji sîaKf^a Velenja to zagotovo je. Velenjska kultnra z vsemi sodelujoCimi po.santezniki bi morala nafHfU vse sile in s/)delovail v uresnià!\i te^a projekia, saj. hn vemo. več glav več in več rok reč naredi. V starem Velenju ima poleg obrtniki/v in rokodelcev domačih umetelnih obrti svojo priložnost tudi wlenjska likfma umetnast. kije. koi ze vesie. dragi bmlci, v pupf)lnem razciiiu. Vključitev mladih velenjskih likovnih umeinikiiv v revitalizacijo starega Velenja se mi zdi skoraj nujna, saj je priložnost, da df)-mača likûvna iimeinosi prikaze v primernein ambientu .starega jedru, resnično enkratna. Umetniki ponaivdi .mtjarijo ravno o takšnih arhaičnih amhientih. ki so in.spiwtfvni tudi za njUmv ri.\ivarjarye. se\'eda pa so izredno primerni ludi za ri/ihovo predstavljanje na unmni.ikih do» godkih in razstavah, Start* Velenje nima enormnih ruzsetno.sti (kot npr, Kla.ûrnica} in tudi .sama kombinacija z dejavnostmi iz konteksta ga-siinst\!a - majimih specializiranih ir^vinic s posebno in unikatno po-nudbo- obljublja pretok ljudi titdi skozi ta del mesta, kije kar pimrnim potisfýeno res dejaivdco nekam ob pravi rob na,^ega mesta, Sturt) Velenje lahko postane naš mali biser, kije popolnotna komplementaren celotni mikiernistični .strukturi mesta Velenje. Različnost ambienta in pe-sier pr')gram kulutrnoumetniškega dogajanja v starem Veleriju lahko pritegne tudi zahtevnejše kulturne konzumente in v tem kontekstu smo spet lahko v prednosti pred pnx^pirajučim Celjem z okolico. Vendar, h^ setn te omenila, je moje tnnenješe vedno enako in to je: da bi bih itd-lično, č'e bi se vele/ijska kuhurniška živež končno združila in začela de-lovati skupaj kot ena celota. Íbfíifslo (skoraj wdno) imam občvtek. da vsaka kuhtirna usmeritev .skrbno okopa\'a samo svoj vriiček in da po.^-mez ni usmeritvi absolu tfio ni mar. kaj.^e dogaja z drugo ali pa celo so-.^edovTK fhtem ,Vř seveda .V malo 'piMbiraf in pokomentira. sewda z najboljšimi ieljaon'. in lo je to. '/alastno. fhiem se obnašamo, kot da živimo v .'.yetavni metropoli, kjer je toliko kuhare, da sije resnično treba za preživetje metati potena pod noge. Tu vidim priložnost mvHalizira-nega starega Velenja kot stičišča vseh lokalnih hdturnlhA' in umetnikov. med katerimi .se krešejo kritična mnenju in rojewjo najbolj 'odpil je tie ideje'. Vendar gu je p<}trebno pf)sta\'iti z zaroto in energijo za ohranitev vrednot, kijih bo na.š dragi kapitalizem kajhiiro tuinescl pr^tč. Da bo kultura in umetnost preživela, bi se lahko na rmvn pi}wzula in zavezah k sodehrvanju ne gkiie /ta zvrst, usmerile^: panogo ipd. Upam, da ne razinišljam preveč utopič/io in sanjavo. in upam, da mogiKe po-.stane staro Velenje ravno tisti povezovalec, ki bo s stvp ¥.\ebino in de-javruistjo omogočil.še večjo pluralnost v domaČi obrti, tmietnosli in kul-run. /Mio à'sHtam. čisto zares. In držim pesti, da bo uspelo in da bo .Stan) Velenje zaživelo.
Ik
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/8961256
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/898 94 20,03/898 94 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
»JAVNOST
Tei::d3/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138.031 375 041 V primeru rsklamaclj glede obračuna pokličite:
Za individualne liîâe:
03/89611 50 all 89611 52 Za blqkovnqjra^jo: 03/ 8~9611 46 all 896 Ti 48 Za industrijo: 03/89611 44

107,8 MHz

Ponedeljkova jutra -v rokavicah
Po mnenju mnogih so najbolj »/agamana« pt>-nedeljkova julra, pano dcljck najMj nepriljubljen Jan v tednu. Nasa radijska sodelavka Maja Oderlap pravi, da m /anjt) ne dr/:i. Sodi v skupino zagovornikov, da se po juiru dan pozna. >Vse sivari zadnje č»so delam /julraj. Sem sictír bolj noćna piička, a /. vstajanjem nhnani težav. Oe pa vas zanima, kak<i je delati v po nedeljkovili julranjih oddajah pred mikrofonom, vam povem, da v rokavicah. Pri mnogih se poznajo posledice vikenda. drugi še niso v »formifl /a sodelovanje. Ne glede na lo nama urice skupaj s tonskim tehnikom Mitjem Crefn Ikoni minejo cn, dva. iri. Upam. da tudi našim poslušalcem.
Čeprav pravi, da sicer pri njej drugače nI nic nf> vega, se kmalu pokaic, da ni povsem tako. Sim-
patično. nasmejano in /govorno dekle iz Ple-šivca je že vtakniio v diplomo, karpome-ni, da je uspesno k<mča-la študij na Iikonomsko-•poslovni fakulteiiv Mariboru, smer maiteiing. l/J(oristila je tudi prilož-nosi in v tem študijskem leiu vpisala se nia-gistrski študij, /amdi vse ležjega usklajevanja je zapustila Ansambel Štrk in se podala na so listično glasbeno pot. Na nekaterih radijskih postajah so že vrteli njen komad Pekarna Duíctí (sladki greh), kmalu pa bo zagledala luć sveta nova skladba. Preizkusila seje tudi že kol avtorica besedila, in sicer/a skladbo ansambla .Çlrk: vse pogosteje, pravi, si ob zapisanem nabira i/kušnje še kol vodlleljica prireditev po vsej Sloveniji,
■ rp
••• no kratko
ROK'N'BAND
Oeset let mineva od Izida njihovega uspešnega prvenca Oa padeš dol In v tem času je skupina izdala kar šest albumov. V teh dneh napovedujejo novo skladbo 2 naslovom Bodi moja, v soboto. 3. novembra, pa bodo v živo nastopili v velenjskem klubu Max.
MATEJA JAN
Mlada pevka \i Kave pri Velenju v jesenskih dneh predstavlja novo skladbo i naslovom Kot led v dlani. Skladbo je zanjo naredila prekaljena avtorska ekipa Matjaž Vlašic (glasba), Urša Vlaši£ (besedilo) In B oštjan Grabn a r ( ara nz ma ).
TIDE
Ljubljanska rock skupina Tide snema tretji videospot s svoje plošče Love & Trust. Za vlzuallzacijo so izbrali skladbo z naslovom Oesire.
MUŠKAT HAMBURG
Štajerska punk rock'n'roll skupina Muškat Hamburg je vse bllze svojemu prvencu Uavaj pokončno. V hudičevem odmerku 666 Izvodov ga bo Izstrelila prav na dan mrtvih.
ROK & KRISTINA
Rok Ferengja, pevec In vodja skupina RokVband je posnel duet z jazz pevko Kristino Oberzan. Posnela sta skladbo z naslovom Kako sva si različna. Se bo iz tega razvilo kakšno večje sodelovanje?
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboUi ob 9.35 url. Zmagovalno svadbo pa lahko slišite v pmgramu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1. SEVERINA-Gafdelln
1RIHANNA • Don't Stop The Music
3. NICLOE SCHERZINGER leat. WILLI AM - Baby [ove
Popularna In razvpita hrvaška pop zvezda Sevenna je nastopila v nagrajenem slovenskem filmu Petelinji Zajtrk Film je deto režiserja Marka Naberšnika po iiterami predlogi Ferlja Lamsčka.V njem v vlogi popularne pevke nastopa tudi Severina, ki v filmu tudi pi^e. Skladba Gardelin.ki jo v filmu prepeva Sevenna. je delo znanega sarajevskega avtorja SašeLo§iča.
LESTVICA
I ■
I ■
I
■ ...večna: www.radiovelenje.coni
I_______
Vsako nsdeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas- Vrstni red v nedeljo. 28.10.2007 (št:753):
1.	ROBERT 60TER b AMY; Kje so tiste stezice
2.	SPEV: Prebudiserzsanj
3.	MOÛRUAM: Mojca
4.	MAKS KUMER: SanfaveočI Ô. BOBRI: Miličnik
6. MLAOl UPl:Vdisko moram řť 7 ZREŠKA POMUD: Jutri boljše bo 8. ŠEfíTJUR9<l MUaKANTl: Oficir lO.ANEMARhJodizasrečo 10. LYNN MARIE: Glas harmonike
Wiř Grabner
Glasbene novičke
Kmalu konec Simply Red
simplyred
Britanska skupina Simply Red je po skoraj čclrl siolelja delovanja Izpovedala svoj konec. Glavni ra/log za prenehanje delovanja te v oscfniiesctih Iciih i/jenino popularne skupine lezi v odločil* vi njihovega vodje Micka lluck-nalla, ki sc želi posvetiti sanitv slojni karieri- Pravkar jc namreč končal snemaiije svojega samo sloj nega albuma, ki ga je posvetil b(u7.ovskemu umetniku Bobbyju Blandu. Skupina Simply Red se bo razšla pn k(mcu svetovne turneje leta 2009. njihov zadnji singl pa je skladba 'Hie World Aiîd YouTonighi, kije izšla minuli ponedeljek. Simply Red so se s prvo uspešnico Money's Too Tight To Mention pojavili leta 1985, koje izšel tudi njiliov prvenec Picture Book, nato pa do letos, ko je i/šel zadnji album Stay, objavili kar trinajst aibumov.
Dan Zmage Rock Partyzanov
Prekaljeni glasbeni mački. ženi v skupino Rock Partyzaoi, so posneli svoj prvi album, Projekt Dan /mage bo pri založbi Dallas izšel v ZHČelku novembra, pri njegovem ustvarjanju pa je sodelovala skoraj celtUna shvenska pop in rock cDta. ki je oa novo zapela "m /uigrala svoje največje uspošnice.-V osmih miksili boQ]<^ slisali naj« udarnejše slovenske uspcšnicc od
6fVih do 90-ili lei. Na albumu bo tudi avtorska skJadha Cela Slovenija je iagala rock, v kateri poleg l^)ck Partyzanov kot gostje sodelujejo še Bom Bele, Janez Zmazek. Zoran Preclin. Matjaž Jelen in kitarska heroja Mark Lenier (I.una park) in Roki Petkovic (Šank Rock). Skupino Rock Par-lyzani sicer sestavljajo Aleá Klinar (klaviature, vokal), Vojo Djuran (vokal). Darja Drobnic (vokal). Franci Zabukovec (kitare, vi»kal), Robert Sršen (bas kitara, vokal) in Jane/. Nared (bobni, vokal).
Spajsíce s prvim singlom po premoru
Nellyjev peti album pred izidom
Na radijslcih postajah povsod po svelu seje /e začel vrteti novi slugi skupine Spice Girls z naslovom Headlines (Friendship Never Hnds). Premiera jc bila sicer napovedana za 2. n^wember, vendar so skladbo zaradi velikega pritiska javnosti zaCeli predvajati že prej. Spico Girts so se na lesivi-ce vrnile prvić po lelu 2000. ko smo nazadnje slisali njihovo uspešnico tloUer. Dekleta so s skladbo Headlines (Friendship Never Cnds) napovedala i/id albuma Spice Cîirls Greatest Hits, ki bo uradno izšel 12. novembra. Pt3 izidu plosce se bodo spajsice odpravile na svetovno turnejo, ki jo bodo 2. decembra začele v Vancouvru.
Po triletnem diskogralskem pre-moru se na glasbeno, predvsem na rapersko prizorišče, vrača ameriški raper Nelly. 12. novembra bo namreč i/šel njegov novi. že peti studijski album, ki ga je naslovil Brass Knuckles. Pri sní»-vanju albuma mu je pomagal sloviti Chuck D, član legendarne ra-perske zdruzbc Public línemy. poleg njega pa áe druga znana ra-perska imena (Akon, Snoop Dogg, 1,11 Wayne ,..). Singl, ki napoveduje izid novega albuma leinega ra perja, bo skladba Wad-svananie, ki ji bodo Nellyjevi evropski oboževalci lahko prisluhnili od 5. novembra dalje.
Sašina Levinja
Dolgo časa se je govorilo, da Saša l.endero pripravlja mm) skladbo, zdaj pa je končno zares tu Levinja. nova Sasina pesem, v zvezi s katero se jc dvignilo kar nekaj prahu. Skladbo je premier-no predstavila v oddaji Spet doma minulo nedeljo, To je po letu dni čisto sveža skladba ta hip ene najuspei^nejših slovenskih pevk in seveda so jo mnogi nestrpno pričakovali. Levinja je udarna, pozitivna, srčna, iskrena in pronicljiva pesem, ki bo to jesen nedvomno ogrela srca Sa sinih zvestih oboževalcev.
Od dneva brez cigarete do dneva hip liopa
nikoli s

V letu imamo mnogo različnih dni. Dan brez cigaierete. dan brez prometa, dan boja proti temu in onemu in še polno dru-gill tematskih dni bi lahko našli. V petek je v Veletiju potekal skoraj pravi hip hop dan.
Velenjski raper Mrigo je pripravil zanimiv in iir<ik projekt (podpri na Mesini občini Velenje) na temo le zvrsti glasbe. V okviru slednjega so od druge ure pi^poldne v Mladinskem centru potekale različne aktivnosti, Mladi so se lahko preizkusili v nastopanju na odru, ob tem so se pod žarometi odvijale tudi DJ delavnice pod vodstvom ameriškega raperja iu producenta Spin/x Poleg glasbe je organizator poskrbel za možnosl tetoviranja (stalnega), pred MC-jemje nastal nov grafu. Ob deseti uri zvečer je bil v Max ciubu še koncert. Pred tem je nastopila brake-dance skupina Undercover, nato
so za mikrofone poprijeli: domača raperja Mrigo in Nemir, Spinz iz Kalifornije in glavna zvezda večera General Woo - raper s Hrvaške. Lokal je bil kljub protika-dilskemu zakonu zelo poln - tako obiskovalcev kol žvižgov navdušenja vseh ljubiteljev hip hopa.
Projekt, ki se je končal v zado-
voljstvo organizatorja in obisko valcev, je glede na svojo uspe^ nost lahko lep zgled iji navdih drugim mladim umetnikom, ki imajo v glavi kakšno zanimivo idejo, ki bi popestrila dogajanje v Velenju. Potrebno je le se malo volje in vztrajanja.
■ Tjasa
Afriko • organizator projekta bil hkrati tudi eden od
nastopajočih.
Ata gasilec, v$i gasilci (razen najmlajšega, a ta se tudi bo). Taka je družina Borisa Brinovška, poveljnika občinskega gasilskega poveljstva. Če dodamo podatek, da je Borisova žena hči Jožeta Drobeža, poveljnika Gasilke zveze Velenje in poveljnika PGD Velenje^ bi bilo pa sploh čudno, če bi bilo drugače.
«JifjlS
2. novembra 2007
Zlata poroka zakoncev Kodrun
Je bilo pri Mihelakovi teti v Skalah?
To jc bilo vprašanje, ki so si ga na /M paroki zakoncev Kodrun b. Velenja najveCkrai poslavljali svalje, ko so skušali priti do dna vprašanju, kje je preskočila iskrica sinipalije, ki je prerasl« v ljubezen medJožefo Suniali in Hmcs-tam Kod run o m. Vse, kar je sledilo, obdobje spoznavanja, ućcoja.
ko seje oče ponovno poročiJ, pa ludi brala. Kli)pi je drjzni) v húu ki jo je pogoltnilo Škalsko jezero. Po obrini io\\ seje zaposlil v pre-inoiîovniku in mu bil zvesl vse do upokojitve Icla 19X4. Njegova skrila ljubezen je radioamaterstvo. Po icm ga poznajo daleč naokoli. saj jc bil pravi mojster za popravila televizorjev. Sobivanje z naravo in vračanje energije pa je ohranjal v dolgih urah pre2ive-tili /. ribiško palico v lihih nabre-žinah voda.
Pepca, kol kličejo Jožico, seje rodila lela 1931 koi prva med os-
sta ob spoznanju, da sreča in ljubezen nisia samoumevni ampak d}ir. ki ga je treba ohraîiili in ved-\w /nova obnavljali.
Sprejemala sta radosti in srečo, ki Sla jo v zakon prinesli ličeri Mihaela in l-rika. Nestelo majhnih in velikiJi izletov do Gore 01> kc. piknikov ob Savinji pa vse do morja so krepiJi vezi v družini. Te so se vedno trde, tudi zdaj, ko s<» se jima pridružili še partnerji hčerk, vnuki Urška, Matjaž in Anja 1er pravnukinja Kaja.
Pepca jc odlična kuharica in njeni sirovi šlruklji veljajo za po-
je kdo v Šmartnem ob Paki, ki ne pozna gospoda na fotogra-
ffiji? Najbrž ne. Za tiste, ki dvomijo^ pa: ja, to je Peter Podgoršek. Nosi spomin, ki si ga je kupu v Berlinu v bližini Chek point Charlija, danes muzeja, v katerem je prikazana zgodovina mesta in ljudi, ki so poskušali pobegniti na zahod. V bližini ne manjka stojnic z robo, ki še danes spominjajo na vzhod. Petru pa gotovo zima ne bo prišla do živega, čeprav je malo manjkalo, pa bi kapo pustil tam, kjer jo je kupil. Žena je bila namreč huda.
>Ja, Marjan, kaj boš pa sedaj počel?«, je likovni pedagog in osnovnošolski ravnatelj Tone Skok vprašal Marjana Marinška» dolgoletnega kulturnega delavca, ko mu je ta povedal, da izkoristi še letni dopust, potem pa se pridruži tistim, ki nikoli nimajo časa. Upokojencem, torej. »Nič ne skrbi. Pisal bom knjige, urejal zbirke in postoril vse tisto, za kar doslej nisem našel časa. Sicer pa si tudi ti počasi na moji poti,<( mu je odvrnil Marjan. Z nasmehom na ustih.«
Zlatoporočenca Krajne
Nadeti si prslane, si obljubili zvestobo, jc za vsak mlad par prelo mnica v življenju. Ni pa usojeno vsakemu naUeii si prslane po 50 letih skupnega življenja. Ta srečen dogi^dek si a prejšDO soboto doživljala /akonea Grela In Vjiiko Krajne Iz Velenja.
ljubc/.ni jn odpuščanja, pa jim je bilo znano.
Poročila sla se 2X. sepiembra 1957 v Šoštanju» da bosta nadaljevala pa pred jsiimi pričami kol tislikral, P'riderikonj ŠumahoDi in Anionom K<idrunom, pa sta po peidesetih leiili potrdila še eiv krdi.
Ernest je leia 1933 privekal na svel v Skalah, na kmetiji, ki jo je umno v{jdil oče. Komaj dveletnemu je UQula mama. a ni ostal sam. Imel je ^ubeco staro mamo.
mirni otroki, v Ra/boîju. V rodnem kraju je obiskovala osn<ivno šolo. Bila je bistro in navihano dekle. Tako kot mnogi kmečki otroci si je p<3iskala svoj kruh v dolini. Pel lel je vtjdila gospodinjstvo pri Silibovib v Slovenj Cirad-cu, leta 1957 se je zaposlila v Gih renju, tri leta za tem je postala mati.
Skupno življenje sla si začela ustvarjati v Skalah, potem sla se preselila v Pesje in naposled na Kidričevo v Velenje. Dozorevala
slastico, je umetnica gojenja rož, kar potrjuje občinsko priznanje Zlata vrtnica. Če v nedeljo na Kidričevi zadišl po juhi. pa je /a Štedilnikom llrnest.
Zlata poroka je bila se ena priložnost. da so jima povedali, da ju imajo radi, ker sta jim přiklonila del svojega življer^a in jih s svojimi zgledi naučila, da velike sreče ni. Obstaja le tisočero malih. Se na mnoga skupna leta in na tisočero sreči
Prav prijetno je bilo že prvo snidenje njihovih domačih in sorodnikov ter prijateljev na njunem domu na Slandrovi 23.od koder smo ju s harmoniko pospremili pred maticama.
Preden sla v dnig<5 rekla svoj DA, jima je Nada Iludarin prebrala lep in ganljiv nagovor, v katerem se .le dotaknila njujiih življenskih poli, ki niso bj)e vedno pojojte z rožami, a sta jih kljub temu uspesno prehodila.
Mama Greta je svoje oiroSivt) preživljala v Stari vasi pri Velenju, kjer je /e zelo mlada Izgubila mamo inje morala skrbeti za majhno kmetijo očeta In svoja dva brala.
Vinko - tudi star Vele njčan. pa seje rodil v Skalah, kjer je preživljal svoja m lado s lna lela .
Minevala so leta njunega odraščanja in zg<idjlo se je v kavarni v Velenju. ko je mladenič Vinko ugledal lepo dekle in si rekel • la ho pa moja. Preskočile so iskrice in po nekaj letih sla sptunaia, da sta pripravljena na skupno življenje, kar sta okronala s poroko leta 1957. Veliko odrekanja je bilo potrebno, da sta si ustvarila topel dom. Rodila sta se jima dva sinova. Vinko je bil zaposlen v premogovniku, kjer je delal vse do upkojiive leta IÇSl.Ogmmno udarniških ur jc mt>ral opraviti za i/gradnjo Novega Velenja in s tem pridobivati tudi ločke za stanovanje. Za svojo spmslitev si je Izbral ribolov in še dandanes zaide ob Skalsko jezero, kjer si, kol sam pravi, polni baterije. Greta je doiiîa gospr»dinjila in 2 velikim veseljem imela v varstvu preko dvajset otrok, katerim je nudila toplo zavetje, medlem ko so bili njiho^ starsi na delti.
"Ogromno je dogodkov, tako lepih kot manj tep I h, a jesen svojega življenja preživljava z lepimi spomini." pravita, "in zelo toplo nama jc pri srcu. kadar nama dneve popestrijo najini sinovi z družinami in vtmki Alja. Ijasa. Matej in Jure.
Mrtvi in živi
Ob dnevu mrtvih se mnogi vendarle spomin* jajo tudi živih. A mnogo premalo se spominjajo takih, ki še komaj živo-taríjo!
Zakaj na zahod
Nekateri sprašujejo, za* kaj si v Zgornji Savinjski dolini se vedno tako prizadevajo, da bi šla hitra cesta tretje razvojne osi po čim bolj zahodni trasi. Saj so vendarle že dobili lepo in kratko povezavo s središčem Slovenije mimo Podvolovjeka. Le da je malo ozka, saj so se vsi, ki so želeli rezati trak, komaj spravili nanjo.
Vprošanje Gorenju
Boste v no^ tovarni v Šoštanju izdelovati tudi oklepnike z diamanti Swarovski in zlatimi pentljami?!
Osemdesetietnik
Smarski nogometni klub bo prihodnje leto star 80 let. Je potem čudno, če mu nekoliko jemlje sapo?!
Preventiva
Začelo se je preventivno cepljenje proti gripi. Kako lepo bi bilo, če bi nas lahko tako enostavno cepili še proti drugim težavam, ki se zgrinjajo nad nas?! Tako pa nas z njimi le prebada-jo.
Zimski pogon
Mno^ pivci, žal tudi vozniki, so že prešli na zimski pogon. Na kaj bolj kratkega in močne-gal
Belo - črno
Ime res ne pove vsega. O Vili Bianci je zadnji čas slišati tudi veliko »črnih« besed.
Vesele sprememba
s marš kim satnikom vsaj enkrat menda ni bilo težko dvigniti rok za višjo postavko ob spremembi proračuna. Za več denarja za novorojenčke.
11. november
Vsi se ne strinjajo s tem, da bo 11. novembra glavni dobitek nov predsednik države. Drugim je pomembnejši dobitek na super lotu. Ali pa dober vinski pridelek, ki se bo uradno izkazal ob Martinu.
POŽARNA VARNOST
V
»Število intervencij je letos v velikem porastu«
Gasilci ugotavljajo, da je število intervencij letos v primerjavi z lanskim letom naraslo že za 10 % - Je kriva tudi malomarnost?
Velenje • Jože Drobež. poveljnik Ciasil-skc zveze Velenje in poveljnik PCiD Velenje. najvećjcga prostovoljnega uasU-skegH društva, ki ima tudi poklicno jedro, nam je v pogovoru tib mcsecu požarne varnosti razkril, da se/al po/ania varnost v Šaleški dolini nu izboljšuje. Steblo gasilskih intervcnclj, pri kaierih seveda ne gre le za gašenje pt)žarov, iz lota v leto naraSca. In to kljub temu. da se /elo trudijo delovati tudi preventivno. V Cissilski zvezi Velenje je 13 prosiovt^lj-nih gasilskih društev iz treh občin ter (jasilska enota (rorcuje in poklicno gasilsko društvo Premogovnik, Gasilcev je v dolini blizu 3 tisoč, operativcev kar fiOO. To so Mevilke. ki zagotavljajo za d'v stno ^te^lo usposobljenih gasilcev, pa naj se zgodi karkoli. Še vedno imajo veliko mladih gasilccv, kar je posebnost. V većini društev imajo namreč težave s podmladkom. Mi pa smo se v tokratnem pogovoru posvetili predvsem mesecu požarne varnosti in preventivi.
Tadi humji oktober je hif pasyecen po*
zarni varnosti, kajne?
»Drži. Oktobra vsako leto posvetimo številnim akiivnosLini na področju požarnega varstva. Ib je mesec, ko svoje aktivnosti prikažemo k večkrat kot s^ cer, saj se pt^gosteje pojavljamo med ljudmi, predvsem zalo. ker želimo s preventivnimi akciiami, predavanji in taktičnimi vajami približali našo dejavnost
óím širšemu krogu Dudi. Aktivnosti smo pripravili lakt) po posameznih gasilskih društvih kot na terenu; po štijah, vrtcih ... Lalîko rećem, da gasilci celo lelo aktivno delamo, oktobra pa je naših aktivnosti se veliko več.« Ptya akcija je bita pref(kđ f^asUnib apa-mtov.
»Vsako leto pripravimo U) akeijo po gasilskih domovih tudi /ato, ker želimo, da bi se naši obCani zavedali, kako pomemben je lahko ga silni k v našem domu ali avtomobilu, če pride do požara. Želimo si, da bi prav vsako gosp?v dinjstvo imelo vsaj en gasilnik. Po drugi strani pa tisU, kijih že imajo, lahko prinesejo aparat na pregled in servis.« Koliko se ^alečani sphb odločajo za nO' kup gasifnikoi'?
»nsli, ki so vključeni v požarno varnost in se zavedajo, kako prav lahko pride ob požaru, so sijih nabavili. Žal pa se gospodinjstva v mestnem jedru zelo malo odločajo za nakup, čeprav bi majhen gasilni aparai lahko velikokrat rešil požar in preprečil naso intervencijo.
Lansko leto ste oktober posvetili prav pomenu gasilnikov, kry pa letos? I.elos smo ves oktober pripravljah aktivnosti na temo evakuacije. Tako pms-tovoljna druStva k<it celotna Oasilska zveza Velenje smo zato pripravili kar nekaj gasilskih Taktičnih vaj. na katerih
smo preizkušali evakuacijt» iz večjili objektov, predvsem tam, kjer se zadržuje večje število ljudi, /ato smo v vaje vključili osnovne šole in na največji, kjer so sodelovala prav vsa gasilska drušlva iz MO Velenje, se evakuacijo iz velenjskega doma kulture. Zanimalo nas je, ali so zasilni iyJiodi po obnovi doma dovolj dobro zastavljeni in kako bi p<He-kalH evakuacija iz polne dvorane. Večjo gasilsko vajo so pripravili tudi v Šoštanju in Šmarinem ob Paki. Skratka, oktober je bil tudi letos čas, da preverimo svojo usposobljenost in prikažemo ljudem, kako delujemo v kriznih situacijah,«
Kako WHO je bilo dtx^lej leto 2007 ý Šaleški dolini?
»Kar se intervencij tiče, nismo najbolj zadovoljni, /a prvih devet mesecev smo že opravili podrobne analize íjí ugotovili, da se intervencije v primeijavi z lanskim letoitt povečujejo kar za 10 %. Tt) je veliko. Pričakovali smo. da bodo piv časi začele upadati, žal pa je obratno. Lansko leto smo v celotnem letu zjîbeležili 4-i;dstotno porast intervencij. Ce se bo letoSnji trend nadaljeval, bomo krepko presegli število intervencij v prejšnjih letih. Ali prew.nliixi ta//?
"Ne vem. Morda pa ljudje postajajo bolj brezbrižni. Dejstvo je. da velikokrat naša intervencija ne hi bila potrebna, če bi bili ljudje btilj osveščeni in bi znali ob manjših požarih pravilno odreagirati.« Sajpogosteje vas povezujemo s požari i/i gašenjem, i'cndnr pa gasilci delujete tudi na številnih dra,^ik podrt)čjili. Kate-è'ih?
»Veliko jih je. Iščemo pogrešane
osebe, ob poplavah, ki so prizadele ludi MO Velenje, smo vključili celotno gasilsko zvezo, samo v Velenju je na pomoč priskočilo 180 gasilcev, V veliko primerih ljudje žal ne razumejo, da takrat, ko voda dere, ne moremo v istem trenutku do njih. Naša naloga je bila predvsem v
Me Drobei: »V Saleèki doUni imamo 2QQ0 ga^icey, od tega skoraj GOO operativcev.-' (Foto: vos)
tem. da smo zaščitili porečje reke Pake, da ni prišltJ še do večjih izlivov. Sele p^v tem pride na vrsto črpanje vode iz kleti, hiš. Tega marsikdo ne razume.« (iasiki pri swjem delu wlikokrat tvegate tudi življenje in zdravje. Morda se ie^a ne zaveda/no. dokler ne pride do hujših nesnu'. Ob letošnji nesreči fiasil-cevna hrvaškem smo se tega morda spet
zavedi/. Kako je v gasilski zi'ezi Velenje? /fujših nesreč vzadnjib letih niste beležili. kajne?
f>Doslej pri intervencijah k sreči nismo imeli hujših nezgod. Nazadnje smo tri nezgode beležili ob gašenju velikega požara v (it)renju. Pri tem je zagotovo po membna tudi opremljenost naših operativcev in njihova usposobljenost, /.ato sledimo vsem mm)Siim pri zaščitni opremi, ki je zelo draga. V vseh treh občinah Šaleške doline so župani zelo razumevajoči in z njihovo pomočjo lahko (opremljamo naša društva. To delamo po etapah in tako. da se društva med seboj dopolnjujejo z opremo. Največja pridobitev letos je zagotovo nova avto-le-stev, ki je bila zelo draga, plačala pa jo je MO Velenje. Doslej smo jo v intervencijah uporabili že trikrat in izkazala se je kot zelo dobra in zanesljiva, /a del<^ z njo smo usposobili vseh 10 po klicnih gasilcev in še okoli 30 prostovt)!}-cev. Žal pa imamo v nekaterih blokovnih predelih mesta še vedno precej težav 7. dostopom do objektov, ker dovozne poti niso urejene tako, da bi lahko prišli čisto do njih,« Svojo usposobljenost /ned letom preizkU' šate tudi /la gasilskih tekmovanjih. Kako uspešni ste bili na njih ? ^Od maja pa vse do jeseni smo izvedli številna gasilska tekmovanja. Vrhunec je bilo regijsko tekmovanje, ki smo ga izvedli na velenjskem mesmem stadicmu, V CtZ Veienie se je kar nekaj ekip uvrstilo tudi na državno prvenstvo, ki bo v letu 2008. In to je za nas lep uspeh.«
■ Bojana Špegel
Hitro iz doma kulture
Največja gasilska taktična vaja ob letošnjem mesecu požarne varnosti se je v četrtek popoldne zgodila v velenjskem domu kulture in pred njim
namišljen požar v domu. mladi udeleženci predavanja pa so bili pred dejstvom, da mtirajo čim hitreje in kar se da varno zapustili dom kulture. Pri tem jim je pomagalo 61 gasilcev, v akcijo pa smo vključili tudi [5 gasilskih vozil. Pridružili so se nam reševalci Zdravstvenega doma Velenje, sodelovala pa je tudi Policijska po-
staja Velenje. Z njimi gasilci dobro sodelujenuj prav v vseli intervencijah. Upamo, da bomo prav s takšnimi vajami še naprej prispevali k boljši pripravljenosti pri ukrepanju v resničnih intervencijah*.
Izvedeli smo še, da je po prvih analizah vaja dobro uspela, čeprav podrobnejše analize še sle-
dijo. Zanimiva je bila zagotovo šolariem. pa tudi številnim obča-ncnn, ki so prišli opazovali dogajanje na ntovera trgu. Po vaji so si namreč lahko ogledali še gasilsko opremo, ki sojo gasilci tokrat na trg pripeljali ludi zaradi soudeležbe v gasilski vaji.
■ fis, foto: vos
Gasffcî so se hitro oelzvafi.
Veleiye - V okviru gasilskega po veljstva MO Velenje, ki vključuje 7 prostovoljnih gasilskih društev ter industrijski društvi podjetij (lorenje in Premogovnik, so gasilci v dogovoru s kulturnim do mom in MO Velenje, predvsem enoto Civilne zaščite, v četrtek popoldne pripravili največjo taktično vajo v času leli>ši]jega meseca požarne varnosti, V vaji so sodelovala prav vsa drušlva. združili pa so jO tudi z izobraževanjem mladih.
Poveljnik občinskega poveljstva Boris Brinovsek nam je po kon-
čani vaji povedal: »Objekt kulturnega doma je bil lani v celoti obnovljen, vgrajeni pa so tudi sodo bni varnostni sistemi, ki smo jih želel) preizkusili. Ker gasilci radi izobražujemo tudi mlade, smo lo popoldne v gasilski dom povabili učence višjih razredov osnovne šoie Ciusiava ísiliha. Namenili smo jim euourno predavanje s področja varsiva pred požari, s poudarkom na evakuaciji, kar je bila tema letošnjega meseca po žarne varnosti. Predavanje je izvedel Andrej Rupreht. Tik pred koncem predavanja smo sprožili
Zakaj Troja bar ponoči ne bo več odprt?
Mestna občina Velenje lokalu v pritličju Nakupovalnega œntra Velenje preklicala dovoljenje za podaljšan obratovalni čas - Obiskovalci naj bi motili nočni mir v centru mesta - Na MO Velenje pravijo, da gre za konflikt interesov
Velerye - /naiio je, da mladi v Velenju nimajo prav veliko nK>z-nosii za zahavt>. sploli po 22. uri ne. /aio je v inicresu Mesino otv cine Velenje podpiranje delovanja noàxîh klubov in gosuncev, ki s<i se pripravljeni ukvarjati s tovrsino dejavnostjo, saj je ena od nalog občine tudi. dn svojim nicšOanoni in meščankam /a^cuavlja prijetno bivanje v mestu. K temu pa sodi ludi /abava. In kaj ima pri tem MO Veicnje? Prav na njihovem Uradu za finance namreč i/dajajo dovoljenja za podaljšan obratovalni čas lokalov. Pred kratkim ga niso podaljšali lokalu Trnja bar, ki ima prostore v kletni eta^i nakupovalnega centra Velenje, i.okal je med tednom odprt čez dan. ob vikendih pa je bil. vsaj doslej, ludi po/no v noč. /abave zeljnih v njem nikoli ni manjkalo, težava pa je bila predvsem v tem. da so se obiskovalci lokala množično zbirali pred vhodom, na pločniku ob Kidričevi cesti, kjer seveda niso bili Čisto liho. /nano jc. da se ponoči k<i se vse umiri, hrup šc toliko bolj sliši, dejstvo pa je ludi. da so se bolj mno/.ično hodili pred lokal, odkar velja proti-kadilski zakon. Vse to pa ob koncih tedna, petkih in sobotah, ni dalo spali stanovalcem v okoliških blokili. pnidvsem na Kidričevi 2. Gre seveda za blok nasproti Nakupovalnega centra ob štiripasovni Kidričevi ccsti, kjer ni malo stanovanj, delovanje Uv kala pajc najbolj motilo tiste, ki Imajo stanovanja obrnjena proti nákupová lite m u ceniru. Pritožbe so pojenjali tudi upravniki okoliških zgradb ter upravnik lastnikov lokalov v nakupovalnem centru. Stanovalci so ponekod celo začeli zbirati podpise, da lokal ponoči prenclia obratovati.
Odločitev ni bila lahka
Na Mestni občini Velenje so nam p<5jasnili. da si fut Zakonu n gostinstvu gostinec sam določi svoj obratovalni čas in ga prijavi
f ITRGOTUR
Agnaja zs posredovanje zafoslrtve TR5GDJft d AC« Kstnntfcl ^niring IjobTiansb cela I3b, 3320 VebjB M: 03/ B98 62 $7, l-mù: monikaltnietxst
1.	VODJA OBfVhĆUMA PU6
VB. stopit strotoiiTV oolvidic SoocifkM wv saip «Qi iLfega }sla, 3 Hi D a pnhi^ rii^in {riK» inAot np IviMb, tt pomý
pn9vnMan
2.	PRODAJALEC AVTOMOBMiMft M
2 lai (ziisa^ TB pciotnlt dtOi. [lâfa^ kmmfiiiSlňnBt if^HuL Rstnst tti ntmzs lAfiln dtic 1b već dtM) mt
3.	MOKTEft aB TtHNOiOG: n« il |2S nrtiii] á «3« V. ia aiffiM SSl aln0e d swt cineM iisnam mrja diiireita ere to B, 2B (riiirtugit tuđ putmqť ifefeMiiji «Mb 111111111)6« mbrriwIMki
4.	AVTOMEHAMK iS AVrOUKTIUKAA - ELfKTftOMK: aHimriBiiiK, antirieMritif ri itm intiBai poifc
Bhkne okiâv^a^ bd usbikj 6. OBUKOVALEC KOVIN:itrqrrireíisM. l<fiÉaifál stnjpji z if^j 1 btoni ilttMií) ízMb^
aâiM aUiawitft sftjBv iíi nyn Podřoófiiifc* Informadlt m Vam na voljo na spretnom AMtovu www.tr^otur^ tf I na tel. fttav. 03/89642-57 (MMÍlia).
pristojnemu organu občine. Redni ahralovalni čas je lahkf> od ponedeljka do sobtjie od X. do 22. urc. ob nedeljah pa med 10. in 22. uro. Obratovanje /oinaj tega delovnega časa se šteje /a podaljšani obratovalni čas, za kar si mora g<v siinec pridobiti pisno soglasje gostinstvo pristojnega organa občine. Vsaka občina, tudi velenjska, ima sprejet Pravilnik o merilih za določitev padaljsanega obratovalnega časa. Na ost\ovi vloge gostinca o podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrala Troja bar so pri izdaji d<v voljenja upoštevali merila, kol sr> »vrsta gostinskega tjbrata. potrebe gostov, oživitev mestnega jedra ipd.« Na Mestni občini Velenje namreč pravijo, da radi p<^dprejo zasebno iniciativo, sploh, ker si /elljo, da bi se v mestu vdoga-jalo«, Pritožbe stanovalcev v siro-getn centru mesta sr> ob različnih prireditvah na prostem, sploh v pnletnili mesecih, tako na Policijski postaji Velenje kot v občinski upravi menda precej pt^goste. A dejstvo je. da listi, ki /.ivi v strogem centru mesta, ne more pričakovati, da b<î v ceniru vse mirno, ko bo padel mrak. Življenje v sre-diî^cu mesta ima p<ivsod svoje prednosti in svoje slabosu. mednje pa pogast<î sodi prav nočno /ivljeiýe. Kadar je kakšna od dejavnosti prevcijeno preveč moleča. se morajo v upravi občine odločiti - pomagati gostincu in mladim do zabave ali /agoioviti tudi mir in nočni počitek prebivalcem? Na vprašanje za primer Troja bara so odgovorili po tehi-nem premisleku in po lem, ko so za mnenje zapr(>slli tudi Policijsko postajo Velenje, redarsko službo, ki st) jo tja večkrat pt^slali na nočni obhod. in. nenazadnje, ludi pristojno inšpekcijsko službo. Še konec julija so lokalu za šest mcsecev odobrili podali» sano obratovanje - ob petkih in sobotah do X ure zjutraj - a ajusta je začel veljati pnnikadilski zakon in razmere pred lokalom naj bi se precej poslabšale, /ato so na Mestni občini Velenje še enkrat zaprosili /a poročilo Policijsko pt>stajo Velenje ter tržno inšpekcijo. Troja baru so preklicali so glasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. saj seje pokazalo, da obiskovalci lokala resnično preveč molijo javni red In mir, zato je občina morala ukrepati, da zaščiti tudi meščane in meščanke. Bolj strokovno pcv vedann - šlo je/a konflikt interesov, preprosteje pa za zagotavljanje mirnega spanca in večjo varnost v centru mesta.
Troja bar ima lahko od IH. oki'v bra 2007, ko je MO Velenje izdala preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem času. tudi ob petkih in sobolah lokal odprt le^e do 22. ure zvečer. To zagotovo ni všeč lasitiiku in rednim gostom, prebivalci centra mesta pa si bodo lahko oddahnili.
Bojana Špegei
To je doživljenjsko delo
»
Na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki vsako leto bolj ekološko osveščeni -Cilj je pridobitev eko zastave
Tatjana Podgoršek_
Šmartno ob Paki. 26. oktobra -
V avli osnovne šole bratov I.ei(v nja v Smarlnem ob Paki je bila priložnostna slovesJKiSt, s katero so zaznamovali zaključek akliv-nosli v akciji Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov, In svečano podpisali eko listino.
Učenca šolu Matej Bruniek in Izidor Konipan sta povedala, da so vsako lelo na šoli ekolt>ško bolj osveščeni in daje eden od njihov najbližjih ciljev pridobitev eko zastave. Doslej so na temo eko kol način /jvljenja i/vedli že kar nekaj aktivnosti. Med drugim so lani pri izbirnih predmetih analizirali anketo, ki so jo izpolnili starši in učenci, popisali 24 divjih odlagališč, letos pa preverili, kiv
«
liki^ od teh je že saniranih. Po besedah ravnatelja i^ole Bojana Ju-rasa je podpis eko lisline predvsem velika obveza. 1-kologiji so začeli namenjali več pozornosti pred 4 leti s solarnim partner-
ludi, da bi približno 600 kvadratnih metrov azbestne kritine na strehi šole zamenjali z ustreznejšo.
Smarški župan Alojz Poilgorsek
je izrazil zadovoljstvo nad tolikšno ekološko zavestjo. Tudi v občini glede tega ne sedijo križem rok- V zvezi z ekološkimi
se je vključilo 50 osnovnih šol. } vrtci in 2 zavoda. Po besedah Ajde Stupar, koordinatorice projekta. so s podpisom eko listine aklivnosli šele začeli, «Zavezali smo se. da bomo izpeljali vse, kar sm<î predvideli. To je doživljenjsko delo in ne delo, dveh. treh, desetih let. Obstaja pravilo, če
sivoin. nato pa aktivnosti razširili še na druga področja. Danes na to lemo i/vajajo kar nekai projektov-od zdrave prehrane, zdravih niedseb<ynih odnosov do varčevanja z energija. Kiog sodelujočih nameravajo razširiti še na siarše učencev in tudi druge občane. 29. marca prihodnje leto bodo pripravili eko dan in širši javnosti pokazali rezultate prizadevanj. Pričakujejo, da bodo takrat lahko razvili tudi eko zastavo, Njihova velika želja pa je
vprašanji so že marsikaj postorili, pobudo za prekritje sirehe na šoli pa bodo uresničili takoj, k<^ bodo to dopuščale finančne možnosti. Miha Petrič. koordinator eko šol v Sloveniji, je povedal, da je v tem trenutku na seznamu več kot 500 osnovnih šol, več kot 20 vrtcev In nekaj Ziivodov. V akcijo Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov pa
Ajda Stupar, koordinatorka projekta
komu uspe pridobili eko zastavo v dveh letih, je dober. Trudih se bomo. da bomo med njimi.« ■
Vsako leto več pohodnikov
Vaška skupnost Mali Vrh. ki jo vodi Bojan Hokšek, je minulo nedeljo pripravila peli pohod po mejah vaške skupnosti, t.ani se ga je udeležilo blizu 200 pohodnikov, tokrat pa se jih je v lepem vremenu podalo na pot krepko čez 200.
»Pohod seje prijel,*je ugotavljal Molešek, »saj se ga poleg krajanov vaške skupnosti občine Šmartno ob Paki udeležujejo ljubitelji narave in pohodnišlva ludi iz drugih
okolij.« i .etos so nekoliko spremenili iraso poti, kljub temu pa je trajal dobre tri ure.
Da pohodniki niso bili lačni, so poleg vodstva vaške skupnosti pcv skrbeli še donatorji in Občina Šmartno ob Pakl, saj sodi aktivnost že v skl<5p prireditev ob občinskem prazniku. Tudi prihodnje leto bo druga nedelja v oktobru minila v /.namenju pohoda po mejah vaške skupnosti Mali Vrii.
■ Tp
Udeležba na prvi prireditvi ob prazniku Občine Šmartno ob Paki je bila zeio dobra.
Buhuuhuu! Čarovnice so tu!
Buhuuhuu! Carovniško vzdušjese je v Pesju stopnjevalo že od petka, 19. oktobra. ko so si male čarovnice in čarovniki na ustvarjalnih dclavnicah DPM Pesje pripravili čarovniške prip^imočke.
V petek, 26. 10.. nas je obiskal čarodej Franc, s katerim smo skupno preizkušali čanivniške spretnosti. Polni čarodejskih vtisov pa smo se v čanwniški opremi podali na pohod. Iz gozda nad Lilijskim gričem smo nenadoma zasli-šaJi pravtî čarovniško vreščanje in radovednost nas je premamila, da smo se ( odpravili ija. i? a reče buče ob poti so nas vodile do pravega t^reseuečenja. Med drevesi smo našli mizico, na kateri nas je čakal čaj in sladkarije.
Kljub temu da so se nam prave čarovnice skrile, se jim male čarovričke in čarovniki lepo zahvaljujemo u prijazno pogosiiicv in jih vabimo medse naslednje leto.	■
Maturanti se srečujejo
Velenje - Na jesen so pogosta srečanja nekdanjih sošolk in scv stîlcev. Tako so se pred dnevi v Vili Široko v Šoštanju zbrali tudi nekdanji sošolci 4. letnika Tehniške elektro šole. šibki tok. Šolskega centra Velenje. Prišla sta tudi razrednika Tone Garni in Silva Kiizniart. pa ravnatelj Ciril Zdovc in profesor Andrej Kuz-man. s katerim so se »šli« matematiko. Na tridesetletnico so prišli domala vsi. Ni pa bilo med njimi žal že pokojnih sošolcev Mladena Jaln.šića, Marjana Vr-
Trideaetletnica 4. T€b (foto: I M.)
ckovnika in Evgena Pemše.
Spominjali so se šolskih norčij. ugotavljali, kako se je kdo
znašel v življenju in stroki» ter noč predaji jutru, preden so se razšli. Zgovornejši so poslali kol
nekdaj in povedali je bilo treba velikii.
SPORT IN REKREACIJA
S petico iz Bele krajine
Rudarji s prejšnjim prvologašem doživeli najhujši letošnji poraz - Se bo Marjan Pušnik v nedeljo končno le veselil prve zmage
Kaj se dogaja / tiogomeiaši Rudarja, se očhno sprašuje tisilli nekaj Slo njihovih navyacev. ki prihajajo na tekme na igrisCe ob jezeru. pa tisti redki posamezniki, kijih spremijajo v gosleh. Najbrž sc podobno sprašuje tudi nekdanji ircncr Bnnko Oblak, ki je po dveh zaporednih zmagali pred dcseiim kro goni moral i/nenada zapustili razgreto velenjsko trenersko k]<ip in jo prepustili Kon)ieu Marijanu Pus-niku.
Mnogi so se sprascvaji, /akaj »šok« terapija, ko pa moštvo stopnjuje formo. Odgovor / vrha kluha se jc glasil, da so z Oblakom imeli različne poglede na delo / mladimi, neuradno pa seje marsikaj sušljalo. Na zamenjava pa bi se najbrž hitro pozabilo, ce hi rudarji nadaljevali niz Oblakovih zmag. A odtno sc mm irener (za zdaj) §cni ujel z novim inošlvom. Sledilo je raz(Jčaranje - prvo, drugo ... Najprej le skrtmina toćka proti najslabšemu moštvu v ligi Krki, ki so jo v uvodni tekmi novega pr-vensiva doma z Oblakom premagali kar s 7 : O, nato spet le točka ob jezeru proti zanje neugodnemu Aluminiju. Vmes so izpadli iz pokalnega tekmovanja na območju Medtïbèinske zveze Celje, Pravi potop so pod novim irenerjem doživeli v tekmi 12. krogu na gostovanju v Črnomlju, saj so z Belo krajino izgubili z O : 5: kar je njihov najvišji poraz v novem prvenstvu. Boleč poraz, Za katerega tudi ne more bili opravičilo, da ni bilo Aleša Jese-nicnika (poškodba). Denisa Cir-bičA (.kartoni) in zaradi sodelo-
vanja v reprezentanci U-19 Nika OmladiCa.
Po osvojeni locki v predprcjs-njeni krt^gu pnHi Aluminiju pred domačimi gledalci jc Marjan Pašniki dejah »Sem šele na začetku. Najprej moram dobro spoznali
so domači zmagali z 2 : fK
Kljub temu pa niso i/^ubili drugega mesta. Sc vcdnfi so na njem sami. Prehitela bi jih lahko Dravi-nja. če bi zmagala v Veržcju. a je osvojila zanjo sicer veliko točko. Novo viSi>ko zmago sije spet pri-
V	končno prva PvinfkovB
moštvo, poskusili v teh preostalih treh jesenskih tekmah izvleči čim več UKk, potem pa spomladi drugače naprej,«
Se bodo ljubitelji nogometa v nedeljo, ko bo v Velenju gostoval Triglav (ob 16.00), končno le veselili njegove prve zmage z Rudarjem?
Šentjur uhaja že za enajst točk
Tisti, ki so verjeli, da se bodo Šmarčani v lekmi 12. kroga Štajerske lige • vzhod vrnili iz Cren-šovcev vsaj neporaženi, so se ušteli. Oslabljeni, brez i^eljka Spa-sosjeviča in Ildnana Soliiča. niso bili kos razigranim gt>stileljeiu, saj
igral Šentjur. V tem krogu je s pol ducata žog (6:0) napolnil mrežo na svojem igrišču Romi. Njegova prednost pred drugimi Smarčani po 12. krogu znaša že 11 točk, pred tretjo Dravinjo pa 12. Niso pa le v Šentjurju videli gledalci šestih golov. I-na ko zmago kot njihov sosed je dosegel tudi štor-ski Kovinar v Rušah proii Pohorju in si s tem zelo pt>pravil razliko v golih.
Se gol več kol v Šeniju^u so videli gledalci na lekmi med Stojn-ci in Trgovinami .lager (5 : 2). Se dve lekmi pa sla se končali z en-kim izidom 2 : 2. med Dravinjo in Vedre/.ejem ter med Odranci in Dravograd^.im. le en zadctekj (I : 0) pa so gledalci videli v Ma-lečniku. kjer je gosltwala Paloma.
Vnedeljt>(14.00) bovSmartr-nem gosujvalo slabo Ponorje. Drugi pari l.V (zdanjega) jesenskega kroga, sobola: Dravinja -Cn:nš<ivci. Kovinar Štore • Šentjur, Dravograd -Slojnd ...
Jesenski prvak znan
Krog pred koncem jesenskega dela prvenstva si je celjski Simmer Šampion Že priigral naslov jesenskega prvaka. Povsem zjislu-ženo, saj so bili v dosedanjih 12 krogih nezadržni. Ob d veli neodločenih izidih so kar desetkrat zmagali in so torej še vedno edino neporaženo miv šiv(3. /eio pa bo zanimiv boj za drugo, predvsem pa za iretje mesto. Po 12- krogu je na drugem Cíerečja vas, na tretjem pa sta skupaj z enakiin številom točk Soštaiíj in Ormož.
Šoštanjčani so v osrednji teknil tega kroga gostovali prav v Ciercčji vasi. Napovcdtv vali so igro na zmago, kar se jim je obresto-vaUi. saj so se dorai)v vrnili z dragocciio točko proti močnemu nasprotniku. / izidom pa vseeno niso bili povsem zadovoljni. Domače moštvo je namreč pred njimi s tem ohranili razliko dveh točk, dilni Celjani pa so jo pred obema povečali na šest.
Prebujali sla se začela mariborski Železničar in Oplotnica. Prvi so z 2 : I premagali Zreče, drugi pa z 1 : O Bistrico in oboji s tem napovedali, da se ne strinjajo, da so jih mnogi ze odpisali.
Će bodo vremenske dovoljevale. bodo v Štajerski ligi to jesen odigrali tudi tekme prvega kn>ga spomladanskega dela prvenstva.
V LV krogu bodo Šoštanjčaui v soboto gostili (14.00) moštvo Pece s Crne. Vodilni Celjani bodo gositjvali pri Mons Claudius u. Cîerecja vas v Its mu, Ormož pa bt) gostil Pod vi n ce.
■ vos
Slavnik -primorski Triglav
Primorci ga radi tako poimenujejo, zato smo sc pohodniki pri KU (lorenje od loči h, da ga obiščemo v za čel k u oktobra, ko se narava že odeva v jesenske barve. V upanju in pričakovanju, da bo pohod lep. se nas je na pot odpravilo 69 pohodnic in pohodnikov. Za vzpon smo si izbrali prijein<i položno pot iz kraške vasice Přesnice- Steza seje vila med nizkim gozdom, kjer prevladuje črni bor,
hrast in gaber. Malo nas je bilo sirah pred burjo, ko bomo prišli iz zaveirja gozda. Bojazen pa je takoj minila, ko smo prišli do prve čistine- Odprl se jc pogled na moije na Koprski in Miljski zaliv. Po krajšem počitku in okrepčilu smo pot nadaljevali proti vrhu. Počasi seje prikazoval Podgorski kras. ki je videti kot ob-seŽJia stopnica med Slavnikom in Kraškim robom. Prikazal se je tudi vrh Slavuika z veliko anteno ill planinsko kočo, ki nosi ime po znanem planincu Henriku llimi. Šele na čistini pod vrbom smo
lahko opazovali dolgo kolono naših pohodnikov. Tolikšnega obiska v koči nimajo vsak dan. zaio so nam tjdprli tudi v petek z obljubo. da nam bodo postregli s tipično primorsko jedjo .joto s klcv baso. Po kratkem počitku so nas priganjali na rotografiranje pred kočtí. Nato smo se spustili do vasi Podgorje, kjer sia nas čakala Izletnikova avtobusa in nas popeljala do vasi Praproče. Po vijugasti ozki potki mimo vaškega pcv kopališča, vodnega zbiralnika in strelskih jarkov iz 2, sv. vojne prišli na Kraški rob. lu se še po-
fO aXlBlH IN miHAii
novno odpre pogled na Koprski zaliv. Globoko pod nami se vije zcicznica. ki obide llrastovlje z znamenito cerkvico, poslikano s čudoviiimi freskami. Na zahodu pa se nam pogled ustavi na cestnem viaduktu »Krpan«. Ob čudovitem pogledu na ta del Primorske smo se kar težko odločili za pot domov. Veselimo se že novega pohoda, ki je predviden 9. novembra. Vabljeni!
■ Re
Žiga in Luka peta na SP
Člana Kluba vodnih športov Velenje, /iga Tratenšek in l.uka Podgoršek, sta sc s svetovnega prvenstva v jadranju s katamarani v (irčiji vrnila z imenitnim dosežkom. V razredu katamaranov 'lXX'AT K-2 sta kol ekipa HKO&MAR- KVS Velenje osv<ýila peto mesto.
Na prvenstvu, imenovanem Robinson TOPCAT Worldchampi-onsliips 2007, je tekmovalo preko 80 pt>sadk v treh kategorijah. Ob izredno nestanovitnem vremenu ves čas tekmovanja, od brezveieija do močnih vetrov, ki so prevračali plovila tako na morju kot na kopnem, sta mlada jadralca dokazala, da sta prava borca, in v šesiih plcmli, ki so jih v 10 dneh uspeli organizatorji izpeljati, v svoji kategoriji zasesti odlično peto mesto.
v.
v/
NA KRATKO
TI
Prihaja Rogla
Pi-veni4tvt> se bo nadaljevalt) že v sot>olo. V Štišianju sc ohcta pravi lokalni derbi, saj se bo Tloktra Ks-otcch pomerila z zreško Kogio. Tekme teh dveh na sprotni ktpv so praviloma vedno i/jernno zanimive. Dcrbi sc bo pričel jutri (v sotHHi>) ob 19. uri.
Strelci Mroža za zgodovino
Ib, kar jc uspck? ekipi Mroža v 1. sl(»venski ligi v strelianju z zračno pušUi. ni v samostojni Slovciiiji usr pelo še nobeni ekipi v športnem sirclstvu.Poteni ko so se inroževci letos prviC v zgcxlovini kluba uvrstili v 1. slovensko ligo v streljanju z CTačno puško, so že v I. krogu, kije bil 27, oktobra v Juj-šincih, slavili zmago. Delne zasluge /n zniugo Ve-tcnjčanov ima siccr tudi Rajinond Dobevtíc. ki se zaradi pravkar mlrv ulega svetovnega vojaškega prvenstva v Indiii ni udeležil uv<xlnega (ekmovaAla, t. kolo Hgo- To pa ne zmanjštye uspeha Velenjcantjv, saj so v 'mrtvem teku' premagali ekipo Ruš, ki je imela enak seštevek knv gov, vendar slabši zaključek scr^. V ekipi so streljali: Tadeja Urankar, Luka Avberšek in Jure S<idja-
Uspeh Članov so dopolnili kadeti v disciphni z zračn<i nštt>lo, ki so v postavi Tamara Komik, Katarina Kclhcr in Rok Kre/ osvojiti X mesU). V ekipi je blestel Rok Knez,
pi^samcznu je osvojil K mesto.
Smučarski skoki
/a skakalci SSK Velenje jc pť>novTio zelo uspešen tekmovalni vikend. Tako so minulo soboto v Misli nji izvedli tekmovanje za pokal Cockta za mladince in člane v solo skokih in nordijski kombi-naciii. V kategoriji mladincev do 20 let je Roh\ 1 ligota zasedel 5., /iga Uricb pa 7. mesto. V kategoriji mladincev do IK let so se ponovno zelo i/kazali ktiinbiantorei. Gašper Berloi za.^dcl /i^ Omladič 15-mesto, Klemen (^mladic 18- in Mihael Gaber 19. mestt», pri mladincih do Iřr iet pa so pionirji SSK Ve-ler^'c nabirali izkušnje, naiboljc pa se jc izkazal tlrh KramCan z iy.. Patrik Jelen 22. in l<o}>l Vitez s 27-mesttîm. V nordriski kombiniuiiji jc v absolutni konkurenci Hrgoia zasedel 2., tlrlcb 4., pri mladincih do 18 let je po poštojdbi pcmovnt» slavil Bcrloi, Klemen Omladič je zasedel 8. in 2!iga Omíadič 9. n'iesto, v kategoiiji mladincev do H> let pa je Kiajnčan zasedel 5-. Jelen 7. in Vitez 10. mesto,
V liublianskem Mt«iecu jc bila v soboitizadnja tekma cicibanovdo9 let, na nicj pa je ponovno slavil član SSK Velenje Vid Vriiovnik, Gaipcr Brecl je zasedel I2„ 02bcj Jelen 18., Rok Jelen in Domen Oblak mesto, V kategoriji deklic do 11 let je šestletna Jerneja Biecl zas» cdla 9. mesto.
Tako so igrali
Liga UPC Telemach, 3, krog
Geoplin Slovgn - Elektra Esotech 100:80 (18:17.52 : 23,23 : 20, 27: 20) El«ktja Esotech: Dûbovicnik 2, Lićartov sky 4, Kunc 4 (2-3). Vreèko 11 (B:6). Jer sin 11(2-5). Vidovič 16 (5-6), GQršek3{3-4J. BogBšič 8 (22). Šrmunič21 (5-6)
šcvcf-šmartno 19282.0 Strelec: Oerenčer (16., 89} Šmartno 1328: Pusovnik, Funtek, Rlipo-vič, Muratovič, Plesnik, Podgoršek, Ribić, Gresûvnik. Ribič. Vasić, Jelen, Smailovič, Podbrežr^ik.. Trener: Ervin PolovŠak. Vrstm rect pe 12. kfogu. 1. Mladi upi Šentjur 32.2. Šmarlno 1928 21.3. Dravh nja 20,4. Odranci 19,5 Trg Jager Šmarje priJelsaii IB. 6,Cren8ûvci 17.7. Paloma 17.8. Tehnostroj Veržej 16.9. Melećnik 16. 1Û. Stojnci 16.11. Koroška Dravograd 15.12. Kovinar Štore 14.13. Roma 6.14. PoliatÍB4.
2. SNL, 12. krog §nL, 12, krog
la(fi:Krkd-6onflik8 2:5,MLirdQ5-Kriko 1:2, Trjgfav • Zavrč 2:1, Aluminij • Zagorje
2:1.
Bele krajina • Rudar 5 : 0.
Ruder: Safet Jahić, Kraljevič {od 60. Toli> mir), Mijič, Mijalovic. Sulejmanovič. Korun, TriikoviČ. Se. Jahič {od 35. Mu^ako-viČ). Mujanovič (od 72, MehmiítoviČ), Gr-bič, Šmon. Trener Marijan Pušnik. Vrstni red po 12. krogu: 1 Gela krajina 23.2. Triglav 23.3, Boniftka 2U. Aluminij 21.5. Rudar 17.6. Mura 05.7. Krško 15,B.Z3WČ13.9.ZagorjelQ.Kfka4.
3. SNL-vzh., 12, k^
ladl: Stojnci-TrgovineJager 5:2, Veth^ -Draviiijâ 2 : i Pohorje • Kovinar 0.8. Šentjur - Roma 6:0. Maiečnik - Paloma 1:0, Odranci Koroška O^avograd 2 : 2. íren*
i?idi 12. kroga: Oplotnica • Bistrica 1:0. GIC Grednjs Rogaška - H. Ormož 1:1. Peca Mons Claudius 1. Ù. Železničar M. -Zreče 2:1, Podvinci • Partizan Ft am op. 4, Simer Šampion -Šentilj-J aranln a 1:1.
Gerečja vas Unukšped -Šoštanj 1 :1
StfelGa:0:)Rajković(62). l.lSleček
179).
$QÍtar)j. Music. Pogačnik. Kurnik. Bovha. Jahić. Sulajič. Rajkovič. Unič (do 27. Me-sic). Kljevkovič. Rošer, Andtič {od 86. Red-žič). Trener: Faik Kosa, Vrstni red 1. Simer Šampion 32, 2. Ge-t&čja VSS Unukšped 25,3. Šoštanj 24.4. Holermous Ormož 24. 5. AHA EMMl Bistrica 18.6. Panizan Fram 18,7 MonsQe-udius 17. 8, GIC Gradnje Rogaške 17.9. Podvinci 15,10. Peca 15,11. Zreče IT

Zgubljena prometna kultura?
Vekrge • Kar nekaj promeinih nesred, k.i so se /gndilc minuli leden na območju Policijske pDSlaje Velenje kaže, ću promelna kultura pri nckalerih vo/.nikih hudo pesa. Redki niti pobegi 5 kraja nesreč.
V	petek, 26. oktobra, diîpoldtie je tie/iiani voznik osebnega aviomo-bila foal escon. 5ive barv?, /. ijubUaiiskc^a območja, pri odcepu za bcn-clnskiî^crvis na Salcski cesti zaradi nepravilnega premika (rcilv drugo vozjIo ill j^lpcliat naprej kot da se ni /godilo nic. Na Partizanski cesii je voznik osebnega avtomobila /aradi preliitre vožnje in pod vplivom alkohola zapeljal preki» otoka in podrl prf>meino signalizaciji).
V	nedeljo, 28. oktobra, dopoldncje p{) pešpoti na Vodnikovi cesti vozil voznik osebnega avtomobila honda, policistom znan kot pogost kršitelj cestno prometnih predpisov. Vozi brez vozniškega dovoljenja, z objestno voířnjo pa ogroža druge udciežence v prometu. Kršitelju so policisti napisali plačilni italog, avto pa zasegli.
Na parkirnem prostoru pri stanovanjskem bloku v Saleku jc voznik s svojim avtomobilom zaparkiial drugo vozilo. Kljub telefonskemu posredovanju vozila ni hotel umaknili, zato so policisti poskrbeli, da so ga premaknili s pomtičjo avti^vleke. Kršitelj ho moraJ pi)ravnati globo iak<i /m nepravilno parkiranje kot nedostojno vede-ive do policistov.	■
Zgodilo se je ...
od 2. do 8. novembra
2.	novembra 1971 so pričeli p<juk na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju;
3.	novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inže-niijcv in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Mu/cja slovenskih premogovnikov; za njegov sedež so dojnčili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje še danes uspesno deluje, čeprav od julija leta 1999 naprej brez zbirke slovenskega premogovništva, ki je svoj novi pmstor nasla globoko pod zemljo v opuščenem ddu jame Škale;
krajani Cirkovc so novembra leta 1978 d<ibili asfaltno cestno povezavo z dolino:
4.	novembra 1918 so pnnč
vodja SS in policije v IH. vojaškem okrožju Urwin Rôse-ner;
-7. novembra 1898 seje v So-šianju rodil Davorin Ravl-jen; pisatelj, pesnik, prevajalec in pubiicisi je kot novinar in urednik služboval pri Jutru. Slovenskem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrrvim bataljoniîm;
• 8. novembra 2000 je Velenje v spremstvu zdaj /.al že pokojnega načelnika sanitete slovenske vojske Jožeta Prislana obiskala visoka delegacija nemške vojaške sanitetne službe;
- 8. novembra leta 1996 je takratni minister za solstvo in Sport Kep u b like Slovenije dr. Slavko Gaber na
Muzej Veh nje (Arhiv Muzeja Velenje)
si t) vesno prisegli slovenski vojaki; pomembno pri tem je. da 50 slovenski vojald takrat prisegli • tako kot vsaki suvereni oblasti - sJovcnski Narodni vladi; novembra leta 1944 je nemški okupator zaplenil vse nepremično in premično premoženje znane šoštanj-sko usnjarske družine Wosclinagg; pri plenjenju te imovine so sodelovali tudi š<ištanjski Nemci, vojaštvo ter policija, svoj delcž pa sla zahtevala komandant varnostne policije in varnostne službe v Mariboru in višji
osnovni šoli Bratov Letonje v Smartnem ob Paki odpri novo računalniško učilnico; istega dne je Slavko Gaber skupaj A županom Mestne občine Velenje Srečkom Mehom podpisal tudi ptv godbo o sofinanciranju infrastrukture na področju šolstva v občini Velenje: • na današnji dan 1998 je v velenjskem Max klubu skupaj z mednarodno jazz zasedbo AH Stars Band nastopil hrvaški vihrafonist Boš ko Petrovič.
■ Damijan Kljajíč
Voznik huje poškodovan
Velika Plrešica, 27. oktobra • Na
glavni cesti pri naselju Velika Pi-rešica, v neposredni bližini kamnoloma. je v soboto prišlo do pro metne nesreče, v kateri se je huje poškodoval 60-leini voznik osebnega avtomobila, Na vozilih, udeleženih v nesreči, je nastalo za okoli 5.000 evrov gmotne škode.
4.'^-lcina voznica osebnega avtomobila je vozila pi) glavni cesti iz smeri Velenja. Koje pripeljala do bližine kamnoloma, ji je pričelo zanašati zadnji del vozila. V tistem je po nasprotnem voznem pasu pravilno pripeljal 60-letni voznik in trčil v stranski del avtomobila voznice. Pri trčenju se je ta huje poškodoval.
Zaradi izsiljevanja dva poškodovana
Velenje, 29. oktobra - V ponedeljek sta se pripetili dve prometni nesreči, ki jima je skupno izsiljevanje prednosti.
Prva seje zjutraj zgodila na magistralni cesti na Selu, kjer je voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčil v
Zapomnil si ga je
v torek, 23. oktobra, je na bencinskem servisu na Šaleški cesti v Velenju varnostnik pri kraji prijel mlajšega moškega. Bil je isti. kije že dan prej v prodajalni v«l dve steklenici žganih pijač, pri tem pa ga je posnela kamera video nadzora.
Zo optiko ji ni mor
v sredo, 24. oktobra, popoldan so šli policisti v Šalek. Tam se je do delavcev, ki so polagali opiični kabel, nespodobno vedla starejša gospa. Policisti so dali prav delavcem, saj t^ptični kabel napeljujejo v soglasju z večino etažnih lastnikov, lako da sije gospa prislužila plačilni naJog.
drugo vozilo. Pri tem se je lažje poškodoval. /. reševalnim víjzí-loni je bil prepeljan v Bolnišnico Slovenj Gradec,
Na Kidričevi cesti, v bližini osnovne šole, seje podobna nesreča zgodila zvečen V tej nesreči seje lažje poškodovala sopotnica, ki je zdravniškt) pomoč iskala v dežurni ambulanti.
Odpeljal žagi
Andraž nad Polzelo. 23. oktobra-Neznanec. ki sejo pripeljal v Andraž nad Polzelo z belim golfom kranjskih registrskih oznak, se je iz kraja, kjer jih je odtujil, odpeljal z dvema motornima žagama, vrednima 600 evrov.
Tovornjak se je prevrnil
Velenje, 23. oktobra - V torek zjutraj je na lokalni cesti Podgora • Podvin voznik tovornega vozila pri srečevanju z dvema osebnima avtomobiloma zapeljal preblizu desnemu robu cestišča na bank-ino.Ta seje pod težo vozila vdri a, zaradi česar seje tovornjak prevrnil V nesreči seje voznik lažje telesno poškodoval.
Napačno: bančna kartica in pin koda skupaj!
Velenje, 23. oktobra • V torek popt^ldanjeVelenjčanka v centru mesta izgubila denarnico. Da je ni m a. je ugotovila kasneje, koje v eni od trgovin želela poravnati izbrane izdelke. Ker je imela v dc*-narnici tudi bančno kartico je piv hitela, dajo prekliče, ugotovila pa. daje medtem neznani najditelj z njo opravil že dva dviga gotovine. Oškodovanka je imela namreč v denarnici skupaj s kartico ludi listič s pili kodo.
Policisti storilca še iščejo.
Odnesel nakit
Žalec, 29. oktobra - Neznanec jev p<)nedoljek med 11. in 19. uro vlomil v stanovanjsko hišo v /[alcu. Odnesel je za 4.000 evrov nakita.
Preblizu desnemu robu
Conijl Grad. 25. oktobra - V četrtek ob 22.10 seje na lokalni cesti med Morjanom pri Gornjem Gradu in Bočno zgodila pro-
Iz policistove beležke
Razgreta mladostnika
v četrlek, 25. oktobra, sta se v Cenlru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje v Velenju najprej sprla, potem pa se stepla učenca. 1'dcn od njiju je kazal drugemu tudi žepni no?., /oper razgreta mladostnika todo policisti podali obdolžUni predlog na oddelek za prekrške.
Razbijal po stanovanju
Razgretež. ki je v ponedeljek, 29. oktobra zvečer, doma, v svojem stanovanju na Cesij talcev v Šoštanju, razbijal pohištvo in posodo ter ogrožal pari« nerko, bo moral plačati kar ve-hk ceh. Ne samo. da bo treba na novo kupili kak kos pohištva
in posode, nekaj bodo od njega terjali ludi policisti. Čeprav je šel od doma prej. preden so tja pripeli policisti, to lega dejsiva ne spremeni. Kršitelju bo plačilni nalog izdan naknadno.
Nedostojno do policistov
Policisti so v petek, 26, okto bra. ponoči, do iztreznitve pridr-žJili možaka, ki seje pri postopku s policisti, ko so se smčali na Rudarski cesti, nedostojno vedel in se nikakor ni pomiril.
Pretepal svojo bivšo
v stanovanju na Vojkovi v Velenju je v ponedeljek, 29. oktobra. pijan mlajši moški pretepal bivšo partnerko. Ker se ob při-
met na nesreča, v kateri seje huje poškodovala 58-icina voznica tjs-ebnega avtimiobila.
Voznica jc v bližini stanovanjske hiše Slatina X zapeljala preblizu desnemu robu vozišča, tako da je vozilo zdrsnilo s ceste. V nesreči se je voznica huje telesno poškod(wala.
Oskrbel se je v Coti
Velerye, 29. oktobra - V piinede-Ijek je bilo vlomljeno v leseno barako na lenis igrišču Cota v Paki pri Velenju. Neznanec je odnesel glasbeni stolp s štirimi zvočniki, električni vrtal ni k, teniško torbo z opremo in več plastenk 1er steklenic brezalkoholnih in alkoholnih pijač.
Delovna stroja brez sedežev
Vransko, 25. oktobra - Iz delo vnih strojev na gradbišču lokalne ceste na Vranskem pogrešajo .^00 li(n>v nalte. dva sedeža delovnih strojev, iri akumulalt>rje in zaboj z orodjem. I .asinik strojne mehanizacije je z dejanjem oškodovan za dobriii 5.000 evrov.
hodu policistov ni pomiril, so ga pridržjili do iztreznitve.
Mlada razgrajala pri upokojencih
v nedeljo. 28. oktobra. p«)pol-dan sla v bifeju Upokojenec na Kidričevi v Velenju kršila javni red in mir mlajši moški in ženska, oba vidno pijana. Ker se nista pomirila, soju pridržali,
Zažgal vrata trgovine
v petek, 26. oktobra, žvečenje neznanec za/ga I vrata trgovine Turospin na Gorici. Spmžil seje alamî. storilec pa je pred priht)-dom varnostnika pobegnil.
Uresničite svoje finančne cilje
Z ugodnimi obrestnimi merami NL6 Postopnih varčevanj in NLB Depozitov
v pričakovanju prazničnih mesecev, nas bo ob vsakem koraku, včasih nevede, prevzela potrošniška mrzlica. Nekoliko boi] se bomo tega zavedali, ko bo denarnica vedno tanjša, In kot bi mignil bodo prazniki mimo. In prišli bomo do ugotovitve, da 50 naši cilji, ki smo st jih zastavili pred časom, 5e vedno nedosegljivi zaradi omejenega finančnega stanja.
Naj vam predstavimo, kako privarčevati nekaj denarja ali drugače povedano - kako uresničiti vaše finančne cilje. Končni občutek, ko je privarčevani denar na varnem, da ga je vedno več in več, je zelo dober. Za vse, ki tega občutka še niste doživeli, je morda zdaj čas, da začnete načrtovati svojo finančno prihodnost.
nlbO
Svoj finančni cilj lahko dosežete s postopnim varčevanjem manjših afi večjih zneskov, ali z enkratnim pologom denarja -depozitom, ki ga oplemenitite z obrestmi.
NLB Postopno varčevanje
Je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi. Priporočamo ga vsem, ki želite postopno, brez večjih odrekanj, varčevati za izpolnitev želja ali pa le za dodatno finančno varnost. Izbirate lahko med NLB Postopnim varčevanjem s spremenljivo obrestno mero, ki se bo med trajanjem varčevanja prilagajala trgu, in med NLB Postopnim varčevanjem z nespremenljivo obrestno mero, ki je dogovorjena vnaprej za vseh pet let varčevanja. Ta oblika NLB Postopnega varčevanja je 5e posebej primerna za vse, ki tveganju enostavno niste naklonjeni ali varčujete za namene, pri katerih si tveganja ne morete pri-
vmw.nlb.si
voščiti (npr, šolanje otrok, varčevanje za ureditev stanovanjskega problema ...),
NLB Postopna varčevanja so popolnoma varna in primerna tudi za tiste z nižjimi prihodki, saj minimalni mesečni znesek vplačila znaša že od 20 EUR dalje.
Varčevanje traja pet let. Po zaključenem prvem letu ga lahko kadar koli prekinete z 91 dnevnim odpovednim rokom. Višino zneska, ki ga boste vsak mesec vložili, boste določili sami. Tako ga boste prilagodili vašemu mesečnemu proračunu In načinu življenja. NLB Postopna varčevanja so popolnoma varna in primerna tudi za tiste z nižjimi prihodki, saj minimalni mesečni znesek vplačila znaša že od 20 EUR dalje.
Dodatna prednost varčevanja z NLB Postopnimi varčevanji je.
da lahko po treh letih varčevanja ali najkasneje Šest mesecev po koncu varčevanja vi ali vaši družinski člani pridobite NLB Stanovanjski kredit po ugodnejši obrestni meri.
NLB Depoziti
Kaj storiti s privarčevanim denarjem. ko prenehate postopno varčevati, ali z večjimi zneski, ki jih v določenem trenutku ne potrebujete? Privarčevana sredstva lahko varno vežete v banki In jih tako oplemenitite z obrestmi. Obrestna mera je nespremenljiva. odvisna je od višine depozita, časa vezave in poslovnega sodelovanja z nami. O višini obrestne mere se lahko osebno dogovorite v najbližji NLB Poslovalnici.
Vztrajajte na poti, ki vodi naravnost do vaših finančnih ciljev, z ugodnimi obrestnimi merami NLB Postopnih varčevanj in NLB Depozitov.
Promocijsko sporočilo

SVETUJEMO
C^FToroskoo
Oven od 21.3. do 20.4.
^^^^^^ h. iiskai i^sa si nsir tisio na isstiem i vašiiin tusi«i. V iltu^lii iiekuga. ki ga
V/ela (vjgœin sig(:u{eii'. sc it\a liiiiin pačuuU). ío bosu: iskreni, si busiB pn/iiall. da payœio milile n»n|. pa rti U!tii niMi np la/mi^jaie, /^kaj se yam (ulitokiai pnkiade v va$c misli. Mnda ludi rau). koi (nliitino la/mišljaia, sbsitibiiis po-dabiiiiii s»arRiii m v<j|ii uuli iaiilmaiii poilnliiie ie(i. Ciiuie. Ja se na nasproii» suaiu Iji|i;iai5iebii):p,atoraka napieineupa riaieiJiu niti(e. UndapasaniriSe m MpiavepiiicviiD sil. UajiB tasii ^e je kai na umi. se bn?e kiiialii i/ka/aln.
Bik od 21.4. do 21.5.
■	N tiprav iiiisiB Unli katSiiii Ciiilnu iiiisBl.se lesviispliiii IsioSije zime. KmiimsB
yQuvsa i/uikln lakii, kuisi Je leliir. Ca liolgeiii i^iivasiaka steiïa m kvadrai. Ueiili pa Ijosie le i na|tiii?|iiiii.Oa le íivljenie tes lepo. boste spoznali uP knni:u lega leilna. flognilek bo piav poseben, da se nb niivici dobio pnCu Uie,pabosiK|asropnka/ali, PaCui|Klioieni>ka|dnioilliCn<i,katwiian|idov<is bo od eneijje In dobre vnlje, Mntils paiinei no bii ůsto řadrwnlian i vsonn va&ini leakojami. pmn liai pa vani /senkiai leya ^ im ba. /diavip ba odliCno.
Dvoička od 22.5 do 21.6.
Vsi bndn [jawiili le o HrmKurievili ppCiuiii^ib. kj |ili Jal vi nisu; ihiiveli tako kal bi SI ;i>ii>li. Ni) /iinai basiB ^ mpíri te)/íili /i^duvdien abniA n lisu, ki vas ilnbin pviiaio. bula vedeli, da nnkaj v vi^em hvl|eii|ii ni lako koih moialo bili. Iles vas bo nekai iiiačna VAieniiiila, a si iiikwiur, mi paiUKiiii, nr brisie upali niC povedan. Picilvs«in ;aia kei se basic bal. da pieuiavaie. Miini ne busie. do klei II! ugniwiie, kai ss ilngajs i vaini. /aíQ ne ndla^ju. Nnka poiiieiiibna ponovna odliii^iisv bopa lila, í:e bnsie kai leMi ali ne. Casa n i/viMbu ne bn veliko. Neiiiii iibliíJiie sšpniiom.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ůsia bre/ uiiergijs bpsiu. Uoitia lull /arndi bivege piihnileiesem m rti ka^pn larmli. luiobniti dni, ki bodosedai 79 nekaj óasa pieieklosL Ni pa lečona (ta le /s tíie pnCinie kiivo le vioiiie. I ahko il;i sui pteuiniieni. sa| ieiípo irašt^a ?ivl|eni8 Je nekaj Aas? itivjí. Uoida iie bi bilo odviní, da se iiRkai iln diiluo opa AQCtR in dodamo piovenie ie va^ ;diavsiffino líiar^e. Pii svokovnjakii, se-veila. Pa bíeř irniigtediBU! Vestliinse iiovib iř/ivov. ki vaiii jih ba iiHVigel ío luUiSnji ilan.swpiijBvali ps se bodu v nasilediifib dneh. Šs pred vesplini deisnibinn bosie Jnleli i/peljaii velik pmieki. U^elg vaiii bu le. t£^aCneieuiku|.
Lev od 23.7. de 22.8.
• ^ Najveí se basio v naslednjih dneh ukvarjali s soindniki. kj jih ře dalgo niste vi
©ih'ii, sedai pa vas badn prnsili ^a poiriiL TeJka boste lukli no. čepiav na|i;íje bi. Slmpaleuíšniajesen/avasiíi (uio bic^sbUne. Vsem tiďavampn delu bO' su leJkr) kliubuvali, sa| vam bo /nianikovaln iiio^i. Ni dvakra [ ?a id'Ii. da hii la ixisnek vsakdan a k3|. kn si ne bnsiei'nali pomagan. JUi pa. če bnsteSe pravC^s pr^li n ponio^. Da vsi l^iilje ntso vredni vatega zaniniania. pa iako dobro vesie.Poskibite. da SI bnsie napolnili beienje vsaj v pra:;terii Cssu. If^a po kionipiijevih poCiinicsh i|adonnvei;a lets ne boste irndli prav veliku.
Devica od 23.8. do 22.9.
V Velika brisiepdi'akovali od níElmliijih dm. Pa ris. kei bi si lo sama Jolfili. ampak
Çkeite dobio ujdi ka;al(i. Ne bo se i/^o po v^h ?el|ah. ker bo enostavno pre-riiab da bi se vam vse. kar ste Jeleli uidi iiiesnn^ki. Inkiai vfts lnia;r>'a ral diiber manac. ki ste ga imsli iilo n pmaiBlja. Se saini bosie pnsancitini nail od/ivi i^moilnikuv m znancev, pa lega ne boste pitoai ./dia^e vam bii te dni ndlična si iiJilo. /a dobra volju pa bn pnskrb^a oseba, ki |a /^eakiaile rahlo apa/U|eie. PiElovnn ba leden diimi. linain^no jia šs ne. 1'lačilii bo pnspelo i labla 'aiiindo.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Veselite se koiiua tega tedna m dni. ki piibajaju. Pa ne zaradi sliiJbe. nipak ?a radi soiadiiikav. Sedai SI a<liie lesvai mir. Kar pene pomnu, ilasijclim In luJati m mC delati. Tako v slu/bi kot drirna. Kjer busie inieli kar nekaj teJkih pogovorov s jiaiinegeoi. Kljob leinii, da se sploh vi zelotrailile zgladili od ans. si imata si œt vsak dan manj povedati. Po svr:ie paiineija r»uriiei£. saj veste, da {e tie-
	
i	
	
	
nuinri v ^elo n^eieni niidol^ii. Podriigi strani pa vesie, da h. nekai I'.asa .sarijanie o ktepki spremembi vvaSeiii Ji^jKnjii. Rnilili) piet^dni. úi ne bopatiec i/nbl^kuv na realna Ua pteiid.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
■ 'V MmiiledriisiBiiíivalivmiiiiindcIij.kiganaraviKBKibDJuieie.VaSíhcíiijisoD sw, kar vas pomni? eneiifjo m kar vam dajepnlei. ludi v naslednjib iWi bo-map^^ SI« /rIo /adovntjm. Vinelili se haste vsakega dne posebej, sploh, ker bo delo, ki /^mR^ vam res m biln najbolj vteC. kmalu n vami. Indi sicer m bu Jivljenje razvajalo 1 ilobmoi novii.-anii. Še najbr^j vseli bosie novice, pitmi/ane i va^ druJiiio. ludi /atu. ker veste, da bo ponesla rieinalo pozitivnih spierneiiib vjivljeiijo vseh vas. Kai sednoaija u£e, se vam ne bo iziio po Jeljah in riaiiiili. /diavje bo dubio, dii adlii:nega pa rnatijk» Se mursikaj.
Strelec od 23.11. do 21.12.
^^^^ Končno sa vaoi bo izpulnila velika Jiija, ki sie jo, čeprav nezavedno, ic nekaj ^a dai^li v jiod/avesL Ne le, da bosie koniliio spet bolj zadovoljni sami s sabo. J^i^ ludi postili se bosle iz dnev» v dan biilje. To. da ne lirsle vuC čakali na boljSo iVise 10 da si bosie znali v/bu pi«ii tes iiidi, ile ob vas ne bo vednn tudi vaš pariiiei, pa bo tako največji korak Oftprej. Tiiili drugi bodo r:|HZili. da se spreminjale, iokrat bodo pohvalo, ki jih bieisililiiveii. iskrene. IiiintamsevseiJioiigrizniieviezik.iliivam ne bo h\ za izrečiiiie basede. Vei^ i^asa prjsvetlie paiinerjii. Pogieša vas. čeprav v«, da iriiati! veliko dt^a.AdRlnšs/dslRčm vse.
Kozorog od 22.12. de 20.1.
^^^^^ tas m poiitflk je skniajda ie za vsoii. Xer vtsie, da sedaj dolgn rsi Insin veii [ïit sn. se ne bniic znali sprostili, teprav a bnsie insiho Meli Iskali bisU! napake na m v sebi, si celo oâiali m se /ato poi^utili vsak dan st^e. Pn lerii bo naiicJje. de se 7e nekaj časa adloč,i1e med dvema, ki vam mešata misli m glavo. Ostati jin tem. k» iniaie m je sigurno, ali poskusili nova pa ne veslo kaj bi vam poneslo? Večiia dilema. UilloCit/!v ne bo lahka ptisiiie |i raje, da ^ mi^o zon. Spinh, ker se zna prav v nitslediijili ilneb /godid nekaj, kar vam bo ponujalo i^gov<ii na dlani. Pnirpei^iivtBi je mati modiosii. m kaj.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Kai nekaj lazočaianj suvam pnpravili lakovači priiatelji kot sodelavci. Največ e-sli. ki ste jim slepo zaupali, Se najhiijii pa je, da ste zelu dobro varovano skrivnost v dolin ven zaupali nekooiu, ki je oUjiibil, da bo molili m paim^gal. Pa ne ho. Ani pá vam Inpojiravil iilo niiedos imii. ko bo povedal riapnij inše malce dodal, fopopana zgodba bo imela posledice, /agiivagali se bo leHta ker bo vaš sogovornik izgubil z3upaoievvas.1udipa<uiertu.žal. vsAdanmargiazumevajoč. ludi po vaši kiivdLbgle-d^o bo namreč, kol da sie jezni na vse m vsakngar. fiidi nanj. Kiiko se naj pniem diugai^e nliimSa?
Ribi od 20.2. do 20.3.
Veliko brslD razriiiStali ospremeinbah, ki si jih Jelitii v svuj^io Jitrijerijii. Ni jib mah m kar na več podiniiih si jih Jelite, Globoko v s^i so Mvedaic. da so vse 10 bolj Jelje kot pa izvedljive teSiive. Vpra^jti! se raje. kaj jo lesnično knvo a nezadovoljstra v vaSem Jluljenjii. In Uidi, kaj laMto spiemeoiie sami, kaj pa jc odvisno oil diugili. Potem pa se korak za korakom Iniiie dela! Ali pa nareilite korenu rez. Vi Jb veste, kaj se sknva za vsem icm.dnigilesluujo.SkiivnasikijiihilnlgnCuvatele/ase. bn to Se osiala. Tudi zaio. ker vam bo nekdo krepko pomagal pii tem. Finance? Končno kaJe odlična
STRES, naš vsakdanji sopotnik
v času bivanja in potepanja po našem planem srao izposlavljeni različnim vplivom, ki delujejo na icli) in dušo. Tak" kol se menjavata dan in tioč. zima in polcije. isko se tudi pri človeku pojavljajo obdobja dnbruga in slabega počulja. So dnevi, ko se počutimo mladostno razigrani, in dnevi, ko imamo občutek. tla nas bremeni preveč kri/.ev, da sc jc ves svet in vse. kar je na njem, /arolilo proti nam, Otlvisno od irenutnc^a sianja pa sc ludi odzivamo na vplive i/, okolja. Spremembe v okolju, ki potencialno ali dejansko ogn>žaju življenje, so sires. Povzročijo ga siresoiji. Poznamo fiziološke strcsoije (mehanske poškodbe, okužbe, opcracijc) in psihogene stresorje (psihične obremenitve). S pojmom stres v angleščini pojmujemo napetost, pritisk, obremenitev. Sposobnost prilagajanja stresu je mera vitalnosti vsakega človeka.
Organizem se na stres, ne glede na vrslo ogrožu.iočega dejavnika, odzove vedno enako. Reakcija se odvija v ireh stopnjah. Prične z alarmom, siedi prilagixlitev, ob neustreznem odzivu pa lahko pride tudi do izčrpanja. Ko neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa prepoznamo koi potencialno nevarno ali škodljivo, možgani spodbudijo na-dlcdvični žlezi, da zvečata izločanje hormonov (adrenalina, noradrena-lina in korlizoia). V obdobju alarma se telo pripravi na "boj ali umik". Srce začne utripati hitreje in močneje, dihanje se pospeši, krvni tlak se zveča. Zaradi pričakovanega dodatnega mišičnega dela se v kri pospešeno sproščata krvni sladkor in maščobnc kisline. Zivljanjsko pomembni organi in mišice, ki jih potrebujemo za boj ali umik. postanejo bolje prckrvijeni- /večajo se budnost, previdnost in usmerjena pozornost. Pomembno se zviša ludi prag za bolečino. Usklajene reakcijo pripravijo človeka (telo in duha) na učinkovito obraitibo pred grozečo nevarnostjo. V obdobju prilagoditve dosežemo ravnovesje med čustvenim in racioiialnira. napetostjo in sprostitvijo, obremenitvijo in razbremenitvijo, zahtevo in kontnilo. borbo in begom. C'c trajajo neobvladljivi učinki stresa predolgo in ne uspemo vzpostaviti ravniivesja, nas to pripelje do izčrpanja, ko stvari enostavno ne obvladujemo več in se sesujemo • telesno i u psihično.
V razvoju človeka je prav odziv na krajše in obvladljive strese omo gočal nenehno učenje, napredovanje in prilagajanje na spremembe v okolju. Povsem enaki mehanizmi, ki nam v borbi z nevarnostjo omogočijo preživelje. pri kronični izpostavljenosti neobvladljivemu stresu vodijo v bolezni. Stres je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek srčno/j lne bolezni, poleg tega pa poveča vpliv nslalih i.e prisotnih dejavnikov. Neugodno deluj-e na krvne maščobe. Dviguje skupni in slabi (l.DL) holesterol 1er iriglice-ride, zveča neobčutljivost tkiv na insulin, povzroča nihanja sreiinjega krvnega tlaka, nalaganje ma5če\ja okoli pasu, motnje menstrunlnega ciklusa in potence. S stresom je povezan tudi sindrom razdražljivega črevesja, pogostejša zgaga in ul-kusna bolezen. Ob ponavljajočem se stresu se javljajo tudi nev.dravi vedenjski vzorci in razvade (alkoholizem, kajenje, motnje prehranjevanja ..,), Pogosteje se javljajo duševne ležave s sliko paničnili napadov, depresije, apatije, motenj spanja, razdražljivosli - vzkipljivosti, slabše spominske funkcije, občutka
stalne izčrpanosti .,, Poslabša ali sproži lahko zdravstveno težavo ali bolezen, h kateri smo nagnjeni, pa se dotlej še ni razvila (astma, alergija. glavobol, sladkorna bolcziiii. sindrom angine pektoris. motnje srčnega ritma itd). Občasno lahko opažamo nevrovegetativno disto-nijo, ki nastane zaradi ponavljajočih se psihičnih stresoijev. kol so žalost, strah, zaskrbljenost in jeza. Kažc se v nespečnosti, notranjem nemiru z drlnenjem. kronični uiru-jenosii, znojenju, slabšemu teku in zmanjšanem libidu. Takšna oseba je nemirna, razdražljiva. Črnogleda, raztresena ter pozabljiva. Pogosto jo preplavljajo občutki manjvrednosti, preobremenjenosti in breziz-ho d nosi i.
Čustva lahko vplivajo na številne telesne funkcije: srčni utrip, krvni ilak, znojenje, spanje. črevesn<i gi-baje. Tako sc pojavljajo različni telesni simptomi, ne da bi človek imel prisotnost telesne bolezni. Depresija pogosto zavira sposobnost
ramo vedno sprejeti kot izziv in ne kot grožnjo. Vedno znova iščemo način in pot, kako stres učinkowo obvladati in ukrotili, da nam bo služil kol izziv, pomoč pri učenju in bo ostal gibalo našega razvoja. Ključ učinkovitega obvladovanja stresa je pravgotovo v /jiiožnosli in pripravljenosti na vključevanje v to, kaj se dogaja okoli nas, Pomeniben je ludi občutek in «vesi, da lahko na dogodke vplivamo z načinom čutenja, mišljenja in delovanja. Zelo važen je izy,iv, ko pričakujemo spremembe, saj je večina sprememb dobrodošlih in vodijo v iisebni razvoj. Kadar je le mogoče, poskusimo najprej odpraviti vir težav. Naučiti se moramo izogibati konfliktnim dogodkom, morebitne ležave pa bomo reševali sproti,
Stresoiji velikokrat obstajajo neodvisno od nas. Dobro je poznati metode, ki nam pomagajo preoblikovati naš lastni odziv nanje. Oko liščine, ki ustvarjajo stres, so enkratne in neponovljive, lako kolje
imunskega sistema, kar privede do pogostejšega obolevanja za povsem enostavnimi boleznimi, pri težjih pa jc potek burnejši in izhod slabši. Stres lahko povzroči tudi dolgotrajen krč mišic. Posledično se javljajo bolečine v vratu, križu ali drugje po telesu, zaradi česar lahko opravljamo številne preiskave brez pravega rezultata. Pogosto smo priča situaciji, ko hudo bolan bolnik zanika bolezen. Tako zmanjša strah in lažje prenaša ogrožajočo situacijo.
Akutna stresna motnja se pojavi najkasneje znotraj 4 tednov po zastrašujočem dogodku, traja pa 2 do 4 ledne, Olovek v podzavesti podo-življa dogodek, ga poskuša pozii-biii, hkrati pa beži od vsega, kar bi ga nanj spominjalo. Ves čas čuti hudo tesnobo ter občutek čustvene otopelosti in odmaknjenosti. Slabše se zaveda okolja. Ima občutek. da so stvari nerealne in da tudi sam ni resničen.
Stres je sestavni del našega življenja in se mu je nemogoče izognili. Od nas zahteva odgovor, prilagoditev ali spremembo. Slednjo mo-
r
>
\
i
Od
«o

NJ
enkraten vsak od nas. Kar je "-stresno" za enega, je drugemu lahko zabavno. Pomembno je, kako se naše živčevje in naša osebnost odzoveta na različna dogajanja. Odgovor je odvisen od podedovanih lastnosti (geni). vz.goje in izkušenj. Nekateri se od/ivajo s strahom, nekaleri razvijejo tesnobo. pri tretjih se pojavi depresija.
Največ lahko v borbi proti stresu storimo sami. Že dalj časa je znano, da ljudje z dobro telesno zmogljivostjo lažje premagujejo stres. Vzeti si moramo čas za spro stitev - nekajkrat na teden, najbolje pa kar vsak dan. Včasili je lahko to dobra knjiga, sproščujoča zeliščna kopel, masaža, joga. meditacija, tek ali sprehod v okolju, ki nas pi>-mirja. S sprosti t ve ni mi tehnikami lahko dosežemo harmonijo telesa in duha. Upočasni se dihanje in utripanje srca, sprosti se mišičje, zniža sc krvni ilak. Človek se pi> čuli dobro, napolni ga prijeten občutek miru in harmonije.
Vse kulture, neodvisno od časa, prostora in filozofije, uporabljajo enake sprostirvene lehnikc. Priso-
tni sta dve skupni značilnosti. Uporabljajo ponavljanje besed, zvoka, misli, fraz ali gibalnega vzorca ali pa pasivno nežno "odganjajo" druge misli, lako da se osredoto-čajo na ponavljajoči vz<irec -medi-lacija, lai chi, molitev. Zelo učinkovita metoda spmščanja je nasmeh. Z njint dosežemo takojšnje zmanjšanje napetosti in te/iivc občutimo manj ogrožajoče. Preprosta tehnika sproščanja, ki jo lahko uporabimo prav vsi. pa je osredotočenje na dihanje. Umaknemo se v miren kotiček, zapremo oči in blago, mirno vdihnemo in izdihnemo. Pri izdihu ramena počasi spustimo nav7.dol in ne/no zravnamo hrbie-nie<i. Ob tem začutimo blagodejno sproščanje hrbteničnili mišic. Še en vdih ÍB še en izdih -brez prisile, počasi. In še in še. Ob dihanju poskušajmo začutit: celo naše telo in ga napolnili z energijo. Naša prozornost je usmerjena le na dihanje. Vse druge misli, skrbi, vprašanja in dvome tiho odslovLno, V misli si prikličemo svoj najljubši kraj. cvetlico. drevo, ali osebij, ki jo imamo radi. Življenje naenkrat postane lepo in lahko se ga veselimo. Potrebujemo le minuto ali dve, dosegli pa smo visoko stopnjo umirjenosti, večjega elana in boljše učinkovito-sii. Pomemben člen v borbi proti stresuje ludi ohranjanje družabnosti. druženje in prijateljevanje. Zadovoljstvo s spolnim življenjem prav tako ugodno vpliva na človeka, ga osrečuje in odganja stres. Včasih bomo potrebovali pomoč strokovnjaka - psihologa ali psihia-Ira, Sami ali v skupini bomo lažje našli pot do učinkovitega spnišča-nja. l.ažje bomo zaživeli s te/.avami in izzivi, ki se pojavljajo okoli nas in nam vedno znova dajejo možnost dokazovanja in rasti.
Uspešnost naše borbe s stresom je odvisna od našega življenjskega sloga. Smo že dosegli osebnostno cclovitosi? Se lahko pohvalimo z redno in dovolj inteozjvno telesno in duševno dejavnostjo, osebnostno 1er duhovno rastjo, zdravo prehrano ter dobrimi partnerskimi odnosi? Ob doslednem izpolnjevanju teh zahtev bo naša borba s stresom dobljena, naše življenje pa kakovostno v vseh pogledih: telesnem, duhovnem in socialnem.
■ Prtm. Janez Poles, dr. med. • Internist
na PreSemovl v Velenju
100
koščkov sreče 5 kolekcijo jesen/zima 2007/08!*
* Do ksncd mř^eu nowitttrd ob viékem nekupu tudi irtL^a. M van lahko rugrsdol

Trgovin« Foii rHhlon. PrtitniDvs iKti li(n«prDti sodlStaj, 3320 Velenje
a»
jwífjlS
2« novembra
SOBOTA, 3* novembra
NEDSUA, 4, novembra
PONKDBLJEK, 5« novembra
TOREK, 6. novembra
SREDA, 7. novembre
TV SLO rr I TV SLO [T 1 TV SLO H \ TV SLO TT \ TV SLO TT I TV SLO FT
07.00	Poročila	i 06.16	Odmevi
07.10	Dcdjro julro	i 07.00	Zgodbe f/škot|ke
08.00	Poročila	1 1)7.311	Pod kloukom
08.10	Ddjro jutro	i 08.10	Hisanks
09.00	Poročila	j 08.16	Telebajski
09.05	KiperinUpaka. 13/26	t 08.40	ljubiteljica konj. dokum. iilm
09.30	V /namiuiju dvoji^kov u dveíi je^kiii.	: 08.65	Vdotiku2vodo.9,del
	2/12	j 09.20	l^vič na domaCiji pn ?eWi polkni h.
09.45	Pingvin Oašpai. nsanka	1	kanad. lis. íilm
09.50	1 |iitHtfll|ii;a konj, dokiini. film	j 10.45 1 12.00	Polnočni klub
10.05	r najsia šola		lednik
1035	Stali?ta mladosti	1 13.00	Poročilajpoa vreme
lUO	Osmi dan	j 13.16	uv m papagaj. 3/3
11.50	/antolčani moč pnj7ivet|3. dok. odd.	: 13.45	Skrivnosu liivjme. 9/13
13.00	Poručila, šport, vreme	i 14.10	Rd&^a kapica sama v gn?d je Šla.
13.16	Duiujviii utrip	! 16.00	dokum. oddaja
13.35	Kingdom, 7/6		Pcsťm pur irnovk. 4/10
14.20	Slovjnu v Italiji	i 16.55	Kdtsoke
16.00	Poročila	i 16.10	0 ^v3lih m ljudeh
15,10	Mostovi	i 16.25	la bi mit
16.46	Babar. nan.	i 17.00	Poročila, šport vreme
16.0b	1? popotno torbe: pnjau^lji	j 17.15	O/are
16.2b	Vdoukuzvodo, 12/26	1 17.20	Sobotno popoldne
17.00	Nuwcs, šport vmme	i 17.36	Na wui
1/30	Naivei^jr Nc^elove iispešr^ice	i 17.56	Popolna dniiina
1/.40	National geogra phi 1;, 11/16	\ 18.06	Pri Damiianu
18.40	Karli, nsairka	i 18.40	Fill m rveili^ntki. nsanka
18.45	Pingu. nsanka	i 19.00	Oniîvnik. vreme, špr/rt
19.00	Dnevnik, vramii. šport	1 19.40	1 utrinki
19.55	/ačnimo ^nnva. 5/36	i 19.56	Ijubljaiid prB5tolnii:a EU, kvi?
2030	Nřt /dravje!	i 71.10	Odkar si odšia. 2/7
22.00	Udmpvi. šport vrenut	j 21.50	Pnničila, šport, vreme
23.05	Polnočni Úub	i 27.26	lin bar
00.20	National Geograptiio, 11/16	i 2330	Ocariwood. 12/12
01.10	Dnevnik, ponovitev	1 0036	lia/dnj^ene države Aiiienks, glasb, dok
01.5Í1	[rifrú;anal	i 01.40 i 02.00	Oncvnik iniukanal
TV SLO n
06.30	/abavMi inlokan^l
07.nn	\i\UiYm\
n9.Dr)	Ivfvodaia
D9.3D	Zabavni;n(okanaI
in.fiS	Iv[irodaia
Pisava
ll.bfl	Lvrrjpski maQíi/iM
ino	bnnbeli^^si 12.3b (!3S troieya fivlierija. B/B 13.D0 ra?boini§ka \\tt, Šved lilni
15.05	Ivpmilaja
lô.3b	^nri ^pasJ. oddaja
16.05	Moiaik
16.35	Gospodari; sfM, dokurn. nddaja 1/,2b	Mfistovi
18.00	Poročila
18.0b	Pniiio;$ki ina^aik
13.36	ŠUiduniska
19.10	Hokiij rrri ledu, liga M. Acfinn
Jesenic • [ira?, pronos
71^0	M3|l8p&! f^s nioioyd življenja. G/6
22.00	OrD?C{Jino$rc&aiT].filir ?3.3b Ubilikral|8,30 .film
0110	Glava Mie. /6
07.00	Diwiik/amejske iv 02.2B Iniokanal
pop
O^ilO	^vlav
08.30	Jnikr].3.nrir{3|;t
09.20	Šporišpas, orliia|RO§}nruj 7.ndrjaja
09.ÔS	MuriHíjska maSa. prsnos i; uešnitc
11.00	lrvir(i))i
11^0	O^are
11,7b	Olwonadutia
12.00	I in zemlja
13.00	Poročila, SporL vrnniD
13.10	N3?Aav|BÍ
H.3Đ	NIP
l^j.^S	hniinifisiavi!
mb	Človeški laktor
16.00	r;i^b»niilvrjho|
1b.30	Hrsniaseaport
1h.6a	m PU
16.00	Nprisfiskooko;MarjanomJsrrriamrn
16,10	jLvikanio/AnoMaojri
16.1b	Ll rbann
16.20	Glasna
16.25	SveÍB
16J30	Oglasni blok. humor, dokum. oddaja
1?.0Q	Poročila, Spon vremf!
U.lb	NI P
17J5	Oru^abna
17.4b	Cas/a...
dvoboja
18.30	^sbsniKlols
18.40	Pokec, risanka
1B.45	0/iGu.ri^nk3
IB.Sb	Vreme
19.00	OriRvoik. ^enis. špori
13.55	Sp^ldoma 21.45	IniBiviu 22.40	ARS36n
22.56	pQručiía.vrwfití.Spfjri 23,25	Noi^na2fiínl|i.aní, film 01.3(1	IJnevJiik 01.bô	Iníok^nal
D/.On	Poničila
07.10	Odjroiiitro
D8.nn	Porfjčila
OB.in	Onbroiuiro
09.00	Porrjčfla
09.05	MaliMoiari. 13/26
09.30	Ilisdnka
09.40	I/pnpuui? lurb;^: pn|ai£l|i
10.00	Umko. 3. oddaja
10.50	IgocMum. iilnf
mh	fifalionalCiJogrrjphic. 11/15
17.00	lgraÍL:a Sonia Pavlič in Drago
íWbori^pk. dnkijni. ofldaia
13.00	Poročila, šport. vreiriL'
IS.Ifi	Spoiiloma
15.00	PorrjčilR
1Ô.10	Ocè^rrlan, Korona
15.45	MBclvednk.8/13
16.05	Morim, čudf^^ni klik n^anka
16,20	[{issfgura.fi/lb
16.3S Ss|alcisvPtlol)t>,ô/10 IZ.Ofi Novil'h.špori,vremu 17a1S Nui ?ivi osrj^dnie pokopali^ii. /nan. oddaja
18.30 /rBb3n|e3x3p[iR6 18.40 ÍÍI m Fan. nsanka 18.45 Aiii v morju, nsanka 19.D0 Onfjvnik.vrflmii.épori 19.65 Prtids£dnik/aSlovuni|o200/
soa^nje 2m Kingdom. 3/B 72.00 Odniuvi, kukina, špori. vrumu 23.00 Upus 73.25 íilasbKni vtitet 00.40 Nai ^ivj osnsdnts pokopališč». i\\m.
oddaja 01.30 Dnevnik, ponovi CSV 02.10 IniokansI
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
n7.10	nobroiuuo
n0.00	Poročila
08.10	Dobro luiro
08.00	Poročila
09.06	nadovcilru tek
09.26	nsanka
09.36	BRcrgora,5/15
09.60	Se|absveil(ibo.b/10
10.05	/godbfii^Skolike
10^5	Screhodi v naravo
11.00	l^i^iviosradnr^pi^opaii^K./nan.odd.
11.66	Inturvju
PorQčila,Spari,vrBmo Predsednik rt Slovenijo 700/ sncčenjo
1470	Ob/orjaduh»
16.00	Poročila
16.10	Mtísiovř
16-46	Froiùta, 18/28
16,10	Aíime|}o/ria§. pGiJ^naolfiaja
16.20	HoiulObmQn^Jik,nan.
16.30	Ko^3, dlaka, piirjë, dokiifii. nan.
1S.36	Knjiga ritano bnya
17,00	Novii;c. ilov. kronik?
17,36	UtnpsrediijiireškEŠko
IB.OO	ta ti ^Jia ničnost
IB.3Û	/r^barii^Am
1B.40	hančsi risanka
19.00	Unavnik^ vreme, šport
19.55	hramitla
110 lat svetlobe v preslolnici. dok. orid, Udmcvi, vrsfne.špon
13. 13.16
a, Spori vremH Ško juloks. igr.l.
71. 2?
23J)D	Smrionosne bilke prvD svcL vnina. 1/2 23.60 UUTpsrednicFvsške»of|el.ok};.
dokum. igram him
00.16	Rcsniôna IBS ničnost 00.40 Qnsvnik.ponovilav
01.20	Inínkanal
09,00 Ordirojutrn. irilom^aiivna oddaja: m današiv [uiranjc novi^;c, vidcnspoi dndva, jijdanjrgosi, Ji^?ikQvr» (ncj/nanke.koltidarpnrijiiiitiv 10.30 Vabimo k ogleilu 10.36 Popciniške r»/nlBdiBco. pniQpisiia odd. 11.30 Konf:Br(i:iirar^K(>[)aviriuo/a Wilfnda Snhnrfai;Avstrijo. tiía^Kiia odrJaia 17.20 Vidaospoidnava 14.00 Viríaosirani. oUvssijla 17.6b Vabimo k ogledu 18,00 Miš maš. otroška oJfiao, 3. TVmreia 18.40 Hegionalr» novi 1:8 18.45 Pikiiiteal2007.rcpGria?!^ 19.45 Vidi^ospoidmiva 19.50 Vidcosirani, ol)vssula 19.55 Vabmto k ugladu 70.00 lokalniuinpSpodnjoSavmiskudolin^^.
infomiaitvna odttaia 70.45 RaqionalniJ noi/iw 70.50 Vií^ospoi dnava 70.55 Vabmio k ogladij 21J)0 Raií]lfldov3n|a,3.1Vrirpí8 21.30 Jes^ni^ivlicnja.ponoviiev 22.20 I/ oddajo Onluo luuo. iriior odrlaja r3.50 Vabimo k ogipdtj 73.55 Vidaoslrani, ol)vesiil^
TV 5LO 12 i CI « r? ^ TV SLO f? I TV SLO fz
m ^^Wabnd	I TV SLO 12 i ■	^^ i nc«
06.30	/abavfir iniokanal
08.20	Ivprorlaia
08.60	SWitK
09,00	1 ^ morski mo^afk
09.30	Stijdeniska
09.60	Vro^stol
10.45	lekma, debauia odda]3 ?a inladb
11.36	Fiirti
13.05	îvprodaia
13.40	Ang. nogometna [ifla.ArsHial
MandiiisiurUiHifii iirencs
16.45	7 gl9vo na/abavo, 3. oddaja
16.20	May3?iriv»]p.smuCaniu
16.55	Košarka, liga nlb. Ot«píin Slovan
Hëiios. prenos
18.45	Koncert^ovânskoskupinnGalin
ûalertsii. ponovi lev
20.00	řovlfwavu(f)a,3/4
2Ub	Slovertski maga/]n
22.00	Diiv iolk. 5/1?
22.30	Sobotno popoldne
00.40	DvajsiU lisoč ulic pod rubom. 1/3
01.30	Dnevnik 2»mcq$kc IV
01.66	Infokanal
pop
		5 0730
06.25	ur	i 08.00
07,10	?iv<Hi kiičeto na pomo^. 2/3	i 08.16
07.25	Trenja	i 08.40
08.15	Ra/igrant par. nad.	i 09.10
09.10	Ukradena sreča, nad.	1 09.20
10.05	Tv pmdaja	1 09.60
1D3b	Rick) lal^	i 10.16
1130	Neukrotljivo srce, nad.	i 10.40
12.30	Tv (ïodaja	: 11.10
13.00	^op a d strasti, nad.	i 12.70
13.55	Urgenca. ri3n.	i 13.70
14,50	Ninikfodj IVO srce, nad	i 14.20
16.60	Ukradena sreča, nad.	j i4.ai
16.50	Ra/ig^ani par. rad.	! 16.50
17.55	24 urvreinH	i 16.65
18.00	Spopad st;as ti. nad.	i 191)0
19,00	74 ur	! 20.00
20.00	V?smi ali pusti	i 21.06
71J10	Kmetija	i 22.06
2136	Kralj škorpijonov, am. Iil;ii	i 00.10
22.20	24 ur/večer	I 07.06
22,40	Kralj škorpijonov, nad. am. filma	: 03.06
73.30	Qm/ sledu. nari.	
00.25	Dili smo vojaki, ani.film	
07.50	24 ur. ponovitev	
03.50	Nočna panorama	

06.30	/abavrii infok;)nal
09.70	Ivproilaia
09.50	Sko/iL'as
10.00	Ljubljana prestolnica [li,kvi/
11.10	S.srečanjs kitarskih vknsLrov in
ansamblov glasbenih šol. 6/7
11.30	l.ynx maya/iri
12.00	lílobus
12J30	tenskimsga/in
12.55	Tv prodaja
1A26	VtílanjR.rokorneí. liga Mik: Gorenic
Cimos. prenos
19.00	KfiniMskupmrrKaiHlena
20.00	Sên|!^j)oiovan|8.10/10 20.55 Mojster inMarqareia. 6/10
21.50	í športna oddaja 22.35 Vsfi po prmlalčfuh. I/B 73.25 limsinosigissbfl in plosa
00.25	Oriigi.vidfiople.^ 00.45 OnRvnik/amsjskotv
01.16	Infokanal
pop
07,30	Iv prodaja
08.00	Vesuliavlobifski.ns.sorija
08.10	Hrata Koalútík, ns.^sriia
08.20	Ahair v 7vR;dQlent)iji, ris. SBRja 08J5 Mq mali poni. rrs.sonja
09.05	Slonček Benjamin. ns.sorijâ
0935	NGrodni Qsntard,ns.snoja
09.40	VoseliuCenans.s€n|3 09.45 AriAuack.r/ob. oddaja
10.15	Nmialelve.ris.senia 10.40	Iranslnrmerii. ris. spOja 11,Qb	O Daman, ns. sanja 1U6	Šolska košarkarska If ja
12.35	Moino /draviln. am. nan.
13J0 Moto GP prsnfB dirka ?a VN Vsleniiije
16.16	N«lovM/apfavitrn,iwn. 16.10 Jamie: osnove kuhanja duma 16.45 CakdUrpoSia.miilin 19.00 24 ur
20.00 Astitudootpadu?! 21.fJl Shark. n3n. 22.45 Špurina scena 23.30 7drav^^k s srcimi. am. film
01.36	24 ur. ponovitev 02j35 Nočna pan rjrama

09.00 Miš m»š, otroška oddaja, jmoovitt^v
09.40 Vabimokogleriu
09.45 Ra;gNovai|a. ponnvilt>v
10.16 PífenÍMÚval 7007. reportaža
11.00 Vide/jspol dniivfl
12.00 Vfdfiosuaro, obvestila
17,66 Vabimo k ogledu
18.00 MIddi upi, otroška ddaja. ponovitev
18.40 Videasjmi dnsva
18.45 Oulmvni vr^icc: Srsď:n Hr^^n, fojinija
Sv. Duh. Celje 18.50 V harmuniji z naravo, kmuujsks ndtl. 19.20 VfdfiJKiiain. obvfisiiîa 19,65 Vabimo k ogledu 20.00 1696-VlVmaaa2i(UBginnal(ii irdniiifativni program
20.25	Kultura, infon^iaiivna oddaja 20.30 Vabimo k ogNu
20.36 PopotnIŠks ra^gli^dnice. potoulsna oddaja: S k/ilisorn po Mungoliji: Urška Amlrejo
71.30 Konciart ci tfarsk^cja vir tuo/a W1II nda Srlisrta 1; Avsuiji), yla^břn^ oddaja 22.16 sLubi Slovenci«, ponovitev: O pomsnu in vingi piiiti^siantr^ma 2a ra2voj slovanstva: gostje: dr. Matjaž Krna:!, dr. Marko KeríRvaa mag. Viktor /akfilj. dr. Tone Ravnikar 22.16 Vabimo k ogliidu 23.20 Vfdfi/Bpijt dneva
23.26	Vtevani, obvestila
H
I1B.30	7ahavni inínkanal
07.00	Iniokanal
08.10	Ivpmdaia
09.00	Nll^raTvednlnaoddaja
12.40	Sobotno popoldne
Mib	Iv prodaja
15.26	S - šporina nddaia
16.10	Osmi dan
16.40	ARS360
)7.nC	.Slovenski maga/in
17.26	Mozaik
18.00	Poročila
18.05	iekoia.dabatria oddaja
18.5b	lotalna razprodaja: bosanske cm. 4/10
19.25	Zíjlavonai3bava4.oddaja
20.00	Pnče vojnisniimaícivNamčt|i 1946. 2/2
21.00	Siudiocity
22.00	Bleščti;a.iiddajflomoá
77.30	Glasih 11 svijan na dnj y em
23.30	íJI|uho7ni.am. Iilffi 00.55 Dnevnik/amtijske IV
01.25	Infokanai
pop
06.20	24 ur, ponovitev
07.20	Spormascena
08.05	Ra/igranipar, nad.
09.10	llk/adena sreča, nad.
10.05	Ivprodaia
10.35	Pickilaks
11.30	Neuknjtljivosrœ, nad.
12.30	Tv prodaja
13.00	^opadstrasii.nad.
13.5b	IJ^finca, nan.
14.50	NeukrotljivosrcR.naiJ.
15.60	Ukradena sreča, nad.
16.50	Ra/igrantpsr. nad.
17.56	24 ur vrema
18.00	Spopad strasti, nad.
19.00	24iir
20.00	Naša mala klinika, nan.
70.55	[Inla rařka. nan.
21.60	RaioCarane gospodinje, nan.
27.45	,24 ur/večer
23.05	Rsgi;/apora.nan.
23.55	Pnjatalji. nan.
00.25	Na kraju/ločina, nan.
01.15	74 ur, j)onovit«v
07.16	Noi^ria panorartia
06,30	/absvni intokanai
07.00	Infokanal
09.00	Iv prodaja
09.30	Zabavni mlnkanal
11.00	Gtmški iniokanal
13J)0	Tv prodaja
13.30	no[)prdan,Korcyia
14.00	Z glavo na/abava 4. oddaja
14.30	Glits(be|nivečHn na drilem
16.30	Siudiocity
18.26	iMdnli
18.65	Mozaik
17.76	Mostovi
10.00	Poročila
18.06	Homo ixinsum ens
19.30	Aktualno
19.65	Portret mG^^osopranisikaHo^ein
Diavak
70.00	Mtizikajeto, 9/25
20,30	niobus
21.00	Dediščina [vmpo
22J3Đ	lBt3142.atgent.frlm
00.16	Jasmjvidk3.B/22
01.00	Onavnik^amejskGlv
01.75	Infnkaml
pop
08.10	24 ur, ponnvftBv
07.10	RiiiiLakB 08.06 Ra/igranipsr, nad. 09.06 Ukradanasre^a, naii.
10.00	Ivprodaja
10.30	Šofska košarkarska lioa
11.30	Nniikrotljivo srce. nad.
12.30	Tv prodaja
13.00	Spopadstrastuiad. 13,65 Urgynca, nan.
14.60	Naukrotljivo sri-c. nad.
16.60	Ukradanasra^a. nad.
16.55	Ra/igrani par, nad.
1/.55	24 uf vreme
IB.OO	Spopadsirastf, nad.
19.00	74 ur 20,00 Preveriena^
21.05	Zdravnikrjva vesi nan, 22.00 Kmulija 22^35 74ui/večBr 22.65 Moninred.nan. 23.60 Rog i//apora. arn. naiL 00.40 Prijatelji, im
01.10	f^akiaju/ločirra. am.nan. 02,00 24 ur. ponovitev 03.00 NnCoH panorama
PONOVIÎI.VÛOOAJ ÏÏ.OENSK^WSPUHfclJA 09.00 Mišmaš. otmškaoddaia 09.40 t695.VIVm3ga/m lOHO Kultura. Infurmativna odda|3 10.05 Sporim torek, športna inior. oddaje 10.25 Spnriiiigost.pÓQavnr 11.Q6 Duhovni walcc: Srečko Hrea^ufviija
Sv.Duh.CelÍB 11.10 Poslanska pisama, pogovor v studui; nDSt:Miro 'Biuk,poslaiini;SOSV Državnem /boru RS 12.10 Vabmiukoglsdii 12.16 lokalni utnp ^odnit^ Savinjske doline.
informativna oddaja 13J)0 t53B.VlVm3ga/m 13,25 Kultura, uitormaovna oddaja 13,30 VidûiBtrani, obvestila 10.00 Vabimo k ogledu 1 B.05 N a novo. m ladiriska raklaja 18.45 FES1IVAllLNI 200;:lheShin(Geo).
posnetek kor^erta 1935 okaint utnp ^0dit|0 Savinisks doline.
informativna odda 1 a 20.20 Vabimo k oglmlii 20.25 Vrîîdno asioptlinoter:ísbeísrski
mu/RÍ, tiokumentana oddaja 20.55 Koncurt citiarskitga virtuoza Vl/illhda Schafia I/AvsinjG, glasbena oildaia 21.45 Naj kopališče 2007, pn«tek
irireiiitvevl^ogaški l^latini 22.30 VidDDSiTBni. obvestila

©
09.00 Dobm jutro, informativna nddaia: na današnji dan. jutranii^ nrivirs, videospotdnevs. vrtnarski kot3i^.8k, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogisdu 10.35 Na|kopališCtt2007,onsnBiak
prin^ditvevRopaški Šiatini 11.20 videosptu dn?va 14J10 Videostrani, obvssula 17.56 Vabimo k ogledu 18.00 Heyionaliie ttovica 18.05 Moji;a m nierti/edek,)aka, ponnviiRv 18.45 lahkonotoirod 19.00 Znamo/moremo, i/obra^evalna
nddaia 19.30 Vidtiospot dmna 19.20 Viríťostrani, ohva^tjl3 19.66 Vabimo k ogledu 20.00 Okrogla mi/a. koniaktna oddaja: Omvo v mestu iii^janjB zelenili mestnih površin v MOVelenie 21J10 Regionalne novicu 21ÍJ6 Kašar4;a.posnetektekme.KKEIektra
Fsotei;h : KK Ro^la Zrečii 27.35 I/ oddaie Oobro jutro, informativna
oddaja, ponovitev 00.05 Vabimo k oglarlu 00.10 Videostraiu, obvestila
11.36 11.40
14.00 17,55
09.00 Oobro |uvo, informativna oddata: na današnji ilait. [utrarqi^ novice, virleospol dneva, jutrani 90SI zdravniški nasvet koledar prireditev 1030 Vabimo k ogledu 10.35 Okrogla mira. ponuviti^v. Dmvo v mestu urejaniD/plenih mestnih nnvrširi v MO VKlenjH vidisospot rineva
Košarka, posnuiok tiikme KK E.lektra [sotBch: Rogla Zreče Vidsnstrani. obvcisiiia Vabimo k ogledu 16.00 Mladk?'-a>8. mladinska oddaja 18.40 Videuspot dneva 18.45 lahko noč, otroo! 19.00 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 IGS/.VTVmaga/iii,regionalni
inlormauvni program 20.26 Kultura, inlormativna olJdaja 20.30 športni torak, športna infr^. oddaia 20.60 Sporni gosL kontaktna oddaja ?1a^0 Tiiri/em inriii. inltjniiaiivna oddaia 22.00 Asrna (jibanina. lolormativna oddaja 22.30 \/oddaje Dobro imro. inlomiabvna
odrta I a 00.00 Vabimokogleriu 00.06 Videostrani. obvestila
06.15	Ortniflvi 0/.00	Poročila 07.10	Dobrniutra 08.00	Pomirila OB.10	Ootooiuuo D9Í10	Porodila
09.06 Spon špas, 2. oddata
0936 Krastačiapauu^a, 12/13
lOilO	0dda]3?aotnd;e
10.20	AlimBpa?naš,
10.25	Hotel Obmorčak, nan.
10.40	Kiijiga meni! britja
11.00	Utnp srednjaveáij Škofje li^e. igr. f.
1130	F L'sničria resničnost
17.00	ljuiijern;emlja.tvKnpGr
13.00	Poroiila, šport, vreme
)3.1B	ARS360
1336	Opus
14.00	110 latsvetiobevprřfstolniu.dok.odd.
15.00	PoroCila
15.10	Mostovi
15.46	Moby0iii:msknviiGstdřieleMii,21/26
1B.06	Male siva fj'Jice. kvi^
17.00	Nuvice.šporLvr^mo
1735	Z vami
IB30	^ebanielota
IB.40	Ulica sanj. n sa rika
19.00	Oniivnik.vnjnie.ipifft
19.66	Otroijspatrička. dukuuentarei:
mes6ca
21.30	Prvi m drugi
22.00	PoroCila, vre 1110, šport 23ÍÍ6 Dnii2je 00.20 Zvsmi
01.16	Onevnik, vreme, šport 01.55	Infokanal
TV SLO [2*
0830 Zabavni iniokanal
07.00	InIokansI
09.00	ívpmdřt|9
0930	/abavni mfnkaiial
11.00	Otroški míokanal
12.46	TvprtJriaja
13.16	Skrivnosti divimfi, 9/13
13.46	Knbai
14.50	[jiihliana prestoinica EU. kvii
iB-on	piHmB.5/6
IB.66	Mo/aik
17.25	Mostovi I8.0n	Porodila 18.06	Crno belt časi 1B.20	Diagonalo
18.66	Večumi gosi prof. dr. Marko
T^rsHgiav, ponovitev 20.00 Šport
2036 ivrnlif^a v košarki. Union Olimija
CSK, prenos 2230 Onada. prwlstava agrlt
On.10	Slovřfnskfí ja//si.-cna 00.56 Prad/mr/aljo, 1/7
07.26	Dnevnik/amcjsketv 02.46 Iniokanal
pop
OB.Kl	24 ur.poiiovittív
07.10	Prevet]eno:Kor;ika tragédila.kiseje
spomnimo, ponuvitev
0B.10	Rtf/tgrani pat, nad.
09.10	UkradQn3 sreča, nad.
10.06	ÍV prodata
1036	Rinkilake
11.30	l^uk/otJjivo srca, nad.
1730	Tvpradsia
13.00	Spopad strasti, nad.
13.56	Urgenta, nan.
14.50	Neukrotljivo srr^, nad.
15.611	Ukradena sreča. nad.
16.60	Ha/igrarii par, nad.
17.55	24ur.vrLHne
16.00	Spopaiisuasu, nad.
13.DD	24 ur
20.00	Bratovo irginotje. kanad, iilm
21.40	Kmeuia
22iO 24ur/v5tcr
22.40 Mofik
2336 Geo i//apora. lian.
00.26 Prijatelji, nan.
00.66 Nakraju/bčina. nan.
01.45	74 ur. ponovitev
07.46	No^na panorama

09JJÍ1 Doliro [utra. informativna oddaja: na današnji daa futr3nja novicn. video^pot dnsva, tutratiji gosLi/ naše kuliinga. koledar prireditev t030 Vabimo k OQledu 1036 ŠpiKim wà. šjiorina infnmiauvna oddaja
10.66 Športni gost pogovor
11.35 Videospol dnnva
14.00 Vhteirani, ohvostila
1A55 Vabimo k ogledu
IB.On ta mesponiin ne vara. miadiDf^ki kvi7.
3-TVmifiia 1B.40 Regionatne novica 1B.46 I ahko noč. oiroul 19.0n Vharmoniji ; naravrr. kmet. oddaja 1930 Videospot ilneva 1935 Videostrani. obvestila 19.66 Vabimo k ogledu 20D0 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja.
C: Dcfd Vu band lalriti noviis 22.66 Vabimo k ogledu 71.00 Odprtaiiima,3.IVnireia 27.00 I/ oddaje llohn] juiro, inlormaiivns
oddaja 2330 Vabimo k ogledu 2336 Videosi/ani. obvestila
PRIREDITVE
VELENJE
SobotO/ 3. novembra
•13.00 Aîrij KSC Kmečka tržni Cd ) Knjigarna Kullurnica Knjižne Čají^^^ke z Boltjanam Otroci spoznavajo In listajo knjige
10.C
16.45 Rdeča dvorana Ve(anje
Tekma 1.A državne rokometne liQB ženskeŽRKVelenje'ŽRK Škofjd Loka KSI 19.00 Galerija Mladinskega centra Velenje
Fotografska razstava Nike Gorogranec 20.00 Mladinski center Velenje
Improvizacij sk( lov M a me o ti 22.00 Max Club Velenje Rockdbiliv party
KINO VELENJE:: SPORED
SUPER HUDO
( Su p erbad) komedija, 114 minut Režija GregMottola Scenanj: Seth Rogen in Evan Goldberg Igrajo: Jodah HilL Michael Cera. Christopher MtnEPlasse. Bill Hader, Seth Rogen. Martha Mscisaac. Emma Stone, Aviva idr.
Patek. 2.11. ob 20.20 yri Sobota. 3.11. ûb 22.30 uri Nedelja. 4.11. ob 18.00 uri
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
NAPUMPANA
{Knoked up) • komedija, 129 minirt
Rezija: Mú Apatow
Vloge Salh Rogen. Katherine HeigL
Paul Rudd. Leslie Mann. Jasen Segel.
Jay BariicheL Johan H iN. Martin Starr
idr.
Petek. 2.11. ob 18.00 uri Sobota. 3.11. ob 20.00 uri Nedelja. 4.11. ob 20.15 uri
REDNE PREDSTAVE {cena vstopnice 3,5 EURj
28 TEDNOV POZNEJE
{2B Weeks Later) -ZF grozljivka, 101 minuta
Rez^a: Juan Carlos Fresnadillo Scenarij: Rowan Joffe, Juan Carlos Fresnadillo. Jesus Dlmo in E.L Lavigne Igrajo: Robert Carlyle. Rose Byrne. Je> remy Renner. Amanda Walker. Shah;d Ahmed. Harold Perrineau idr.
Petek. 2.11. Ob 22.30 urí Sobota. 3.11. ob 18.00 urí
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)
KEKEC
slovenski m lad inskt film, 95 minut Režija: Jože Gale
Scenarij: Jože Gale. Frana Mil i čin ski Igrajo: Matija 6arl. Zdenka Ugar. franc Presetnik, Frarte MilČrnski, Modest Sancin. Alenka Lobnikar. Jože Mlakar. Lojza Potokar. Vida Lev^ik idr.
Nedelja. 4.11. ob 16.00 u^ otroška matineja
PETELINJI ZAJTRK
slovenska romantična komerjija, 125 minut
Režija: Marko Nabersnik Scenarij: Marko Naberinik Igrajo: Primož Bezjak. Vlado Novak. Ra Žemljic. Dano Varga, Janez Škof. Severina Vučković. Davor Janjić, Miloš Battel in o idr..
Četrtek. 8.11. ob 20.un -premiera filma s predstavitvijo filmske ekipe I terradfie predstave od petka 9.11. do n«delje 11.11. REONE PREDSTAVE (cena vstopnica 3,5 £UR)
Naslednji vikend napovedujemo:
siûvsnskû romantično komedijo PETELINJI ZAJTRK / akcijsko komedijo FUL GAS 3 {Rush hour 3} / dokumentarec SIGKO (Sicko) / animirani film sinhroniziran v slovenščino NEVERJETMI
Kdaj - kje - kgj
Nedeljo, 4. novembro
17.30 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma MIK, 1. SRL RK Gorenje : RK Cimo s Koper
Ponedeljek/ 5* novembra
13.30 Gostišče in picerija Kajuh. Šoštanj 10. interr^acionalni simultani
turnir-jesen 2007
Torek/ 6. novembra
12.00 Razstavišče Gorenje. Partizanska 12
Odprtje slikarske razstave dr. Jadran Lenarčič 17.00 Knjigarna Kulturnica
Pogovor na temo prepletanja znanosti gospodarstva in kulture
17.00 Vila Mojca. Velenje
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke starte 17.00 Ljudska univar^a Velenje Predstavitev srednješolskega programa FVometni tehnik 17.00 Kulturni dom Šoštanj, preddverje Tof1(ov3 peta • ustvarjalnica za otroke starše
Sreda, 7. novembra
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic
Muriel Pepin: Nagajivi ježek Julie Syk es: Želod za malico 17.00 Vile Mojca. Velenje
Pika slika Likovno snovanje za otroke odi.do 4. razreda osnovne Šole.
Prijave in informacije: 03/897 76 40IMZPMI 18.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Predavanje Mena- pomembno obdobje v življenju ženske 19.t9 Knjižnica Velenje, studijska cit a Ini ca
Ciklus Zdravje in kvaliteta življenja • Umiranje spolnosti
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informadjski in promocijski center Mestne občineVelenje (03/89618 60).
»Ene v kino, jaz pa pletilje v roke«
Šmarno ob Pakl. 27. oktobra • Kuliurno društvo Šmanno ob Paki jc /a sezono 2007/2008 ra/pisalo pete abonmajske priredilPredvideli so šest gledaliških predstav, na odru smarškega kulturnega doma pa se bodo predstavili lako po klietii kot tudi nepoklicni ustvarjalci.
Po besedah Vtije Žerjav, predsednice kulturnega drušiva, se odločili, da bodo lokralne abonmajske prireditve pcv pestřili z razstavami del domačih ustvarjalcev. Tako so si lahko obiskovalci odrskega dela Kako smo ljubili tovariša Tita v izvedbi Kosovelovega doma Se/ana in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pred predstavo v avli kuli urnega doma lahko ogledali 27 pletenih prtičkov MarUe Vřeš.
Markova Mici, koi ji pravijo domačim, je povedala, da je hotela poslali pletilja, vendar za kaj takega ni bilo mo/oosii. Zatojcs toliko večjo vnemo kot delavka v bolnišnici v Novem Celju opazovala bolnico, ki si je krajšala čas s pletenjem prtičkov. Toskusila sem sama in čez dan pletla, ponoči pa. običajno, parala. /a 10 moraš imeli veliko veselja, še več pa potrpljenja. Ja/ sem imela obojega veliko, r.ne so ?:le v kino. jaz pa pletilje v roke. V tem sem uživala, mož pa ni bil preveč navdušen.« Koliko prtičkov različnih velikosti je doslej i/delala. ne ve. Doma jih ima veliko, še več pa jih jc podarila. Tudi na Dunaju bi našh kakšnega, Kcv
liko je vredno takšno delo? -Ni cene, preveč je potrebnega iruda. Pitiček /:ačncm plesli / 12 zankami. končam pa z več kot 400. Tudi po tri mesece sem se trudila s kakšnim prtom.« Najljubši
'.'i.'««
Marija Vreè (prva z ieve>Je na ogtad postavila 27 pl^ tenlh prtičkov različnih velikostí.
motivi soji rože in ra/lični liki.
Danes pleiilje le v/a me v roke tako pogosio. »A se bom morala bolj potruditi» ker imam doma še veliko gama (posebne rrejice jc še dejala Marija Vrel».
Kgledar imen
November/lislopod
2« petek- Dušan, Just
3« sobota-ViktcHin
4« nedelja «Vital. Karel (Drago)
5« ponedeljek-Zaharija
(Elizabeta)
6« torek - Leonard (Lenart, Lenka)
7s sreda'Engelbert
Lunine mene
Naslednja lunina mena bo šele 10. novembra (0:03, mlaj)
Pregovpri
Ako ie na Lensrtm (6)lepo aH grdo. do bo božiča bo ostalo tako.
Če na mrtvih dan dmje. zamota zima pričaliujo.
Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo.
Če Ustje nerado odleti, vsal( n^sezimebr^i
rp
SVET ZAVODA Vrtca Velenje, Šlandrova 11 a
Razpisuje delovno mesto
<m
RAVNATEUA/RAVNATEUICE
Kandidat mora za Imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. L RS, št. 98/05 - uradno prečiščeno besedilo in 129/06).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani Kandidat bo Imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo dne 14. 2. 2008.
Rsne prijave z dokazili o Izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o Izobrazi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), dosedanje delovne izkušnje, kratek življenjepis ter program vodenja zavoda pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Vrtca Velenje, ŠlandnDva 11. a z oznako ^'Prijava za razpis za ravnatelja".
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeti v zakonitem roku.
NEVIDNO ZLO 3
G(estd«nt Ev(L UlincOon)
rTT
I&MWM. QM«H<r.
WnCiet. MUiaos. SDMMWd*.
*êfma
pnujNji ZAjnuc
(OeieilRjl;^
12:30 SO. NE
18:20 21:10 23t59 pe.so

AAoWkft.
htrulMak. >t»iftri««C
ZLOVSrAfA	Oa
(Th« Se«lier: Ihe Darfc ii fftii^

MQSMMrnm^ PincuwiCm
Vins
VAfHlilGN DNEVNIK
CN«hnvDi«rteđ	iHalM.
«•91»
SSoNti»**»«.
liKii/iWy,
AUditin.
OvHhau.
»MlfiboM

SCDEMONI SKOMIN
OheKHJtbreaKKrd) ISSi
SÇw«
MtlKkMvt^rv), l^ilSAat,
i
19:30
2tl30	ÍSIníS-V
2Jí80 «.SO
11:00 sa NE
13t30 SO. Ht
16:00
ia:30
21:00
23:30 Pf.so
SUPCRNUDO
(5up«rtuifi
Kntfiwn, Ki0VMlC«<k.
MHMvr.
»WMMéUUU
ZVEZDNI PKAH i2
CS^osO
«■wife
«(■«Nanife
•totivDC
llnilifiírn
"nilif iirfíi I M
; á I I ! I
m urin.
(MHOOÚ
ABíMK MdiSmiiiiB.
MhmWi
Sfto
SIewaWta aUAFMIp,
"RsOlick • • «

OvavLiMWi «UM
seaeawww.
• t I â <
ri i§
1.1
li 3 O
2. a.
hN
v « v »
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 9398 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tusxom aH po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
Kinematografi ti pidAijejo prMođo sprememte pcogramdi	ww^.plan«t-tu&^om
Cngrotuiilodx. Cesu vTrnovlje loa. Celje; P.E, IQnemat^rafî. ^net TUŠ Celje. Manbor^a 12S

Nogrodno križanko ^ntijcr
SESTMflL PËPS
ODPRT	brisaOa	RËKA	PRIPRAVA
BALKON.	(IQ4JIZ..	V	ZA
ploSCAO	REDKO)	PANDŽABU	OMÊTAMJS
		,	
SLOVENS. MINISTER Z^ JAVNO UPfVV/O-GRS60R
VAS PRI VODICAH
imika. MREŽASTA TKANINA
MCR)^ M2Z)VT
LES ZA KURJ«iyO

KAR KAJ VARUJE.
SÛT
fiueft
^HOJEK-TIRANE CES7H
GRdKI PESH\K IZ
gPIDAVRA
ftUOARfiKO NASELJE V
P03AVJU


Mi LOŠ CBt^ÊNO-VtĆ
MNSřiJE O &EM, TJOl IMPRESk JA
SPOJINA
ARZENA
M
KISIKA, MINERAL
PRSI (POG.)
PSMftV UThUEN
KMM
cft^ornjec
Jt »MtA onoM
JUŽNOAMERIŠKA
SA KAMELA
2ELEZNP6-KA PROGA. TRACNI-CA
AMERIŠKA
MULTI. KACIONAL-KA
SLtMENSKA lOWlXA OW>flC>
MMUXO MeCAN.
ZDRAVILO
PROTI UALARUI
OCVRTE KROMPIRJEVE REZINE
VOKMKV OtfU^OlH
oTo&e v
JADfUMSISM
A—SlàiL-
vnô,
VTKALO
ME?rO v FRANCIJI
ANTON AâKERC
GOSPA (P0U8.)
rftiPovciMt PESWTTV
R
A
V
OSEBNI ZAIMEK
sooas v SREP. VDQJ
T0MA2
TOMèiC
VLAXNENA PLOâCA
IZ ZMLETE LBSr£
MASE
A
lOLASTO DREVO
«CSTM atXKA SlGVEMJE
THOMAS ADOlSON
OTOCÊK
PRED ZAHODNO dn\NSKO OBALO
ARA&SKI ŽREBEC
OSTER,
DEL N02A. OSTROST
Pentlja Velenje
Cankarjeva 1 d Tel.: 03/586 3039
Pentlja Šoštanj
Koroška 2 Te!.: 03/58816 30
Velika akcija!!! (do 24.11.2007)
30 % gotovinski POPUST za določene TORBE in NAHRBTNIKE
Pred prihajajočim prainíčním decembrom: izjemno izbira POSLOVNIH DARIL • prepričajte sel
Za veliko srečo so potrebne male pozornosti - mi jih Imamo!
Rečeno izrezano gesto pošljite najkasneje do 12.11.2007 na naslov: Naš čas, Kidíťeva 2 a. 3320 Velenje, s prí|»som "Pentlja", (zzrebali bomo tri nagrade -nakjp v vrednosti 10 EUR v Pentlji. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
NagrajerKi nagradne križanke Poitajner, objavljene v tćdniku Hai čas dne 18.10 J0D7, so:
Šiefkd Kaiser. Tdv5aiieva 15, Velenje. Manja Kofar, fVfnik 13. Šentjur. Ma-te.a Msiolt. Pleavec 55, Velenje Vsi nagrajenci prejmejo 250 lit. vreSo §ûte Oomoflor za rastline. Potrdila bodo prejeli po po§ti. Re§iiev gesla kri!anke:TOPQOM
A lil O y II LE \ J
PETEK, 2. novembTo
15.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Po-fol^ila; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Hon>skop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poroi^ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva: 1B.30 Poročila 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti: 19.D0 Na svidenje.
SOeOU, 3. novembre
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Sloveniie: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA ^ 4. novemiiro
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 115 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Ouhovna iskanja; 3.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke: Nedelja popoldne na Radiu Velenje; )6.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila: 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 5. novembm
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročila Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni u^ip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 8.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kte.kai; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila: 19.D0 Na svidenje.
TOREK, h. novenbro
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: U.IONadanašnjidan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.Û0 Na svidenje.
SREDA, 7.novenbro
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila: 7.00 Hon)skop; 7.15 Cestne inforna-cije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Tema dneva; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje. kaj: 17.00 Vi in mi, 18.30 Poročila; 19.00 Na s\iidenje.
IVb
i>noo
Smo mlado, prodorno in hitro rastoče podjetje z odlićno bo^fteto, ki se je izkazalo na mnogih projekbh in zalo predstavljamo zanesljivega dolgoročnega partne^^za podjetja, ki hočejo najboljše rešitve na trgu. Timsko delo. znanje in strokovnost narň omogočata, dât^bsegamo odlične rezultate.
S pomočjo priznanih zunanjih sodelavcev omogočamo hitro odzivnost, bistveno vJšji nivo storitev in zanesfjivost. S svojim delovanjem želimo ustvariti okolje, ki bo našim poslovnim partnerjem in našim strankam zagotavljal uspešne in dolgoročne posfovne odnose . PRIHODNOSTI ODPiRAMO POV.
Želite bi!i vidni, opaženi in veliko inovativnost} in prodornosti v vaših lisKovinahl Nova vizija, visoka kvatUeta m izkušnja so (em^p, na katerih gradimo naše pn^Me. Zaradi lega lahko stranki ponudimo boljše. Mj prodorne in boij vànkovitB tiskovine
celostne grafične podobe pcdjetij	• pro^kte - kataloge
blagovnih znamk	- plakate	- oglase in obvestila
promocijske tiskovine	• ziožerke	- CD ovitke
embalaže, deriíns vrečfcó	• rdvijs	• letna pcfo^a koledaij«...
Ponudite vašim strankam in poslovnim partnerjem nekaj več. Predstavrte vaše podjele multimedijsko.
•	Multimedijski ketaíob izdelkov ne CD-iu
•	Inlormabvni CD na seminarjih, konferencah, sedmih..
•	tiskna CD-je in DVD-je
■ >1
PoUotujele âblo ali nap«, ki go opazko VSi. ZaH) no kupujte table,
ampak zanesljivost tn u&nkovitosř.
Izdelava reklamnih In vseh o^ih tabâl, napisov jwttj^enlov..
Izdelava In laplj^e samolepilnih folij, napisi neWWste vozil in I^e in stekla fôkalov.
izložĎ, vitrín, n^íslna transparente.... Zadovoljili tíomo še t3ko zMevne stranke^
Intate dovolj mono/onosffin enoličnosti^ ŽeTite morda unikaten in edinstven prostor^ Z novo vizijo, visoko kvaliteto in svežimil^piim da je izgled izIo2ď. prostorov. lokaiov.M^, (Ár^ih sf! in v trendu s časom.Na^ piilagodljlvosljiviovatiMnoat m sv^ pa nas postavljajo v ospredje zaraii Dodai^ vašemu pmstonj posebe!
spremeniti stil \T\ vzdušje.
In drugih objektov lepši ideje.
m učinkovitih aranžmajev in dekorsd/
naročiti kvaRteten potšk ali vezenje promocOskih tticstilnh m ostalih izdelkov a Dodetia. izpolnjujemo pričakovanja m zah^vekupc^
y
Pnnaslê zapotrebe
tiskwvezenjena:
> T-«hirt, polo majice, trenirke, kape, jakne ... - za^tne delovne kombiniziona • na vse vrste Spoilnďi dresov	- ti&f in izdelava zastav
izdelkov vam m potrebno iskati saj vam jih nudimo mi Hitra in kakovostna izdelava, kvalitetni matoriali, vihunski tisk.
Oskrbujemo podja^ znamizninv računalniki, prenosnimi računalniki. ti$karnfi(i. 9cennei]i. fax-i in vso potrebno opremo za pi$ame SVETOVANJE, PRODAJA. VZDRŽEVANJE, PODPORA in SERVIS^
Imate dovolj težav z računalniki, pn>gramsko opr^, vzdrževanjem in podporol Čakale v nedogled da vam odpravijo napakel NAREDITE TEMU KONEO Izkoris&e naše znanje in izkušt^e Us^m strankam m poslovnim partnerem )nu|amo programske rešitve ter prodajo, servis m tehnično podporo produktom profzvajâij^ Za kupljeno tudi poskrbimo
itCNNJíi^r^řv' lACIJSKm-^ M
•	dskovm &t6mi • elektronsko arhiviranje
•	omre^ inli^st • vzdrzevi
•	upravljanje sistenKv
- ^TUŠJ
Pri nas dobite originalne in (jpmpatŘtilne lonerje in karlâe za vse vrste tiskalnikov. pnn1er{«v. kopimti $(ro|ev. faK.t.
Ne ízguUjajte časa m denarja, milem nar^no doSavimo irr^M^iiSmo, da vale delo poteka nemoteno! ^^^BP^!^ \ ^ Noro UGODNAcenB. KV/U/TETAMffSiudbaînd^^ VŘŠUSPEhř Zmanjšajte si stroške TISKAJTE IBIÎtÉ^TN^UGODNa
NOVE DIMENZIJE OBLIKE! PODJETJE Z VIZIJO USPEHA!
l^^loKrioo
MOJCA GLOBOCNIKS.P. TRG MLADOSTI 6 3320 VELENJE
TEL: 0590/30-974 FAX; 0590/30-975 GSM: 051/812-252,051/812-253
INTERNET: M-VIS ION-SI.COM E-POŠTA: ZELJKO@M-VtSION-SI.COM E-POŠTA: MOJCA@M-VISION-SI.COM

OBVESCEVALEC
moli OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim a I koti oli kom gsm: 031/443-385.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE 2fl vse 5:t;)rfls'f. hrerpl^^mn za mliirie ženske. 6sm; 031/505495.6SM: 03V836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze st ls\\l. po M
jenju v dvoje hrepeniš, poklici na gsm: 031/836-378.
POŠTENA 31' lelna ženska si zeli spoznati prijatelja za resno zvezo. Ag. Alan. gsm: 041/248^47, www.superafana
ODDAMO
1-S0BNÛ stanovanje vVelenjLi cddam v najem. Gsm:040/3B9-696-MLAJŠEMU zakonskemu paru oddamo v najem dvodrulinsko hlŠc {najem
AMn i
VABIMO K VPISU V Mladinski gledalliM abonma In mini Mamo^TI abonma
■■(«««»•»•TI
19Januar 2008
3.nov«nilMr 2007
16«novMnb«r 2007
S«)M» « WMt «H^Mi M«»

l.decMilMr 2007 (finala)
■ifMiB	m «MaM« MM*»

a6KS»9fUK9 ANO ftOKIMMM. t [/rnmr Wi'im Ti,
29.asar*c 2006
iHPftovizAcrjaKJ ftov
• MVOTlWlV^iMvW
24.maJ200$
ZADReOA M*fi£AOtl£00
22.Mnjar200a
HONTY ranON
3099
«TAND UP CMIËDY MM ru «M «9Mir maj». MM
2008 PKUNStEKS
V^ «MUMjw iMvki «vilK	iM uoe h a.OO 10.11^
CtM	Aotmila bi rt ni Itano^Tl abeiKiu^i« 2IK.
C«na bHiI ■snoo'71 tbomuli
za daljSf žas|. Telefon: 5893^80. liilM
POTREBUJEM pomoč v gospodinjstvu. Telefon: 8970-020.
RAZNO
TRAKTOR Store 404 prodam. Telefon: 5835-229.
ŠTIRI zimske gume. kumho MS. dim. 2Q5/65/15". vořene eno zimo. ugodno prodam. Gsm; 041/518-9D7 MIZO in šest stolov za jediinico ugodno prodam Gsm. 041/213429. TV SDNY 72cm. srebrne barve, kot nov. pi odam, Gsm: 041 632 374
PRIDiLKI
CEPLJENA, bukova dtva. metersks, prodam. Gsm: 041/527'728. ULEŽAN hlevski gnoi listnat, prodam. Gsm: Q4V942-898. ULEŽAN hlev^i gnoj. bor ovničevec, medenovec ter vec vrst jaholcnika in ^anja prodam. Gsm; 041/344-683. VINO; Sauvignon, 8eli pinol Mei-\cu Cabernet sa uvi gnon, prodam. Vjnska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel). Velenje-Kcnovo, gsm: 031/749-671.

Srce je on\ASàlû. (Jih je ZHsUl 3 siiomin nate. Aiija. bo vedno xilàl,
v SPOMIN
2- novembra je minilo 10 let, odkar nas jeza vedno zapustila
ANJA HUDOBREZNIK
iz Andraža nad Polzelo
Hvala vsciTi. ki sc je spominjate in obiskujete njen grob.
Mami in ati
Ni veCjiž bdďine kot v d net žalosti nosili v arcu srečnih drú spomine.
(Dànle)
ZAHVALA
Oh bolcci i/gubi naše dragi mame. babice, tašče in sestre
JOŽICE PAVLINC
roj. Miklavži na iz Skal pri Velenju
23. 2.1942 - 25. 10. 2007
se iskreno /.ahvaljujcmo vsem. ki sie ji pomagali jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poli.
Vsi njeni

ZAHVALA
Kljub veliki volji do življenja je izgubil boj z boleznijo naš ljubi mož. ati. dedi. tasi in brai
JOŽEF VELER
iz Podkr^a pri Velenju
6. 2. 1939 - 26. 10. 2007

u-
Ki (€ več r.a prosu, ni le več v hiši. nihče več 'vf^jegti siôsu ne .sliši. /Mo pà poi nas vodi tja. kjei roie / j cvetijo in sveče li v spomin serijo.
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem dobrim ljudem, ki so nam v trenutkih krutega spoznanja stali ob strani, nam na kakršen koli naćin pomagali, izrekli sožaljc. darovali cvetje. sveCe in ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, g. Vedeniku in g. Pustaiićniku za čuteče besede slovesa, podkrajskim pevcem, praporščakom, gospodu duhovniku, časini straži čebela^ev in g. Glušiču.
ŽalujfH'i vsinjefiovi
POMRIM
PSIČKE iabradoike. stare 2,5 meseca, Crne Da rve, podarim. Gsm: 031/28&-514.
ilVAlI
BIKCA simentaica, težkega 160 kg, prodamo. Telefon; 5869-835. KUPIM teličko simentalko, staro od 7 do 10 dni. Telefon; 5869535. SVINJO, te!ko I4D kg. prodam za 1.30 evra/kg. Gsm: 051/357-77D. PRAŠIČE svede, težke od 20 do 300 kg, prodam. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm; 041/239^51.
NEPRiMifNINE
041/624-775.897-58-13 PRODAMO:
•	3 sobno stanovanje na Kardeljevem trgu, kompletno obnovljeno in opremljeno, 88 m2,2.nad., letnik 1982. Cena: 123.000 EUR
•	3 sobno stanovanje na Fořtovi cesti v Velenju, kompletno obnovljeno in opremljeno, 74 m2, letnik 1971. Cena 100.000 EUR ' 3 sobno stanovanje Velenju -tfinica (pod n)n dojem}, visoko prítíičje.90 m2. letnik 1979. Cena 90.000 EUR
•	2 sobno stanovanje v Velenju i Prešernova), 3. nadstropje, S2,25 m2. letnik 1970-Cena: S8.000 EUR
2 $obr!o stanovanje v centru Šoštanja, pritličje, delno opremljeno, 57,19 ni2, letnik 1970. Cena 58.500 EUR
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravno MOto Velenje
Poroke:
Alenke Juršnik, Velsnje. Lipa 17 in Mitja Ostir. Vinska Gora 51, Veianja; Vaimira Hoxhaj, ízola. Ulica Zvonimira Miloša 27 in Va Ion Ajazej, Velenje, Tomšičeva cesta 25.
Smrti:
Johf Lemai, roj. 1939, Upje 3 a. Vs-fenja: Marija Brodnik, roj. 193Q. Gaberke 155. Šoštanj: R o za lij a Ladinsk. (cj. 1924, Lepa njiva 107, Mozirje; Frančiška Žužek, roj. 1928, Paski Kozjaku, Valanje
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pcmoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, áe-žurno službo pa na 8995-445
Ltfkarrra v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1 Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Zobordravnlkl:
3. in4. novembra-DARINKA ŠUSTER (delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje}
Veterinarska postaja ioitanj:
Dežurni veterinar-gsm 031/688* 600.
Delovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil-ponedeljek, sreda in petek od B. do 12. ure ter torek in četne od 13. do 17 ure.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 22. oktobra 2007 do 28. oktobra 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMR) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Raki, nikjer presegale mejne 24<irne koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMAIAE URNE KONCENTRACIJE S02 od 22. oktobra 2007 do 28. oktobra 2007
(v mikn>g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikron 802/m3 zraka
i t i-ini
llllit
radio®alfa
Î 103,2 & 107,8 Mhz ^^^^ vcalc Hsin Íífi m
vsak dan 36 ur
KOttUHALNO PODJETJE vaEnjE
Poerebno pokopalliki (tajavnott
KomSka cesta 37 b, V^je
HA POKOPAUStU PODKRAJ IN ÍKALE SMO EDiNI, M IZVAJAMO V CElflll:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ODROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROIKOV NA ZZZS
Tel.! 03/891 91 63, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Bokártá se da skriti,
ludi solz ni I^Ào znlajili. le Ijiibe skrbne mame aihće ne more nam vrnili.
ZAHVALA
Ob bokći izgubi drage mame, orne. babice in prababice
MARIJE BRODNIK
po domaće Umbrahlove mame iz Gaberk
8. IL 1930-23. 10. 2007
se iskreno /ahvaljujem» vscni sorodnikom, sosedotru znancem in prijateljem, ki sie nam v teh težkih ircnuikih stali ob strani in nam pomagali- Iskrena hvala duhovniku Pribo/Jču za opravljen obred,
cerkvenim pevcem, pevcem Svit, govorniku Slavkoiu. praporščakom in Pogrebni službi Usar. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. darovali cvetje, svei:c in za svete mase. S tem sle izakazali naši mami veliko spoštovanje in ljubezen. Bog vam povrni.
'/alupK'i vsi njeni
Tinca Kovač naj osebnost meseca septembra
Kupon za naj osebnost okrobra
Predlagam_
Obrazložitev
Moj naslov
OklohrK smo izbirali oscbnosi. ki je po vašem mnenju iiajbtilj zaznamovala nicscc scpieinbcr. Na icslvico sle uvrstili Tinco Kovać. sekretarko Medobčinske /ve/e prijaicljev mlaUine Velenje, Zofijo Ma/ej Kukovič. minislrico/a
zdravje in Sonjo Jamnikar. sekretarko območne obrliic zh^rnice. Največ glasov. 112, sie namenili Tinci Kovač, v obrazložitve pa največkrat zapisali, da naredi zelo veliko za otroke; da jo pozna mnogo nI rok, ker jih pogosto vabi
Tinca Kovač
na razne /abavnc prireditve in da Medobčinska zveza prijaicljcv mladine Velenje brez nje ne bi imela loliko čudovitih projekuiv. S lokralnim kuponom pa lahka
še zadnjič v lem lelu predlagale naj osebn<îsii. lokrai tisle. ki so p<î vasem mnenju na.Íbolj zaziîa-m cvale me sec oktober. Va Se predloge pričakujemo do lorka. C>, novembra, do 12, ure. / decembrom pa se začne veliki finale, izmed /.magovaicev posameznih mesecev boste i/birali naj osebnost tela 2007, ki jo bomo tudi lokral razglasili na velikem silvestrovanju lik pred polnočjo na Tilovem irgu v Velenju.
Zmagovalci posameznih mesecev: Matija Glagus. Maja Hostnik, Franjo Bobinac, Simon Ogrizek, Miro Pozunjvana JevšeK Borut Stravnik. Sonja Levak Hozjan in Tinca Kovač.
Piuerija MANA^R
NakupovalManterVsle
Nagr^enci prejšnjega tedna pokrovitelj:) Piz-zerije Manager iz Nakupovalnega eenlra v Vel^ nju: pico prejme Rc/ka /ajc. Cesta talcev 2 c , ŠoSianj, rc/ance po izboru pa Marija Selič. Jenkova 21, Velenje.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo:
med tistimi, ki boste predlagali kandidate, ki so najbolj zaznamovali mesec oktober bomo izzrebali pico in rezance po i/boru našega pokrovitelja Picerija Manager iz Nakupovalnega centra v Velenju.
Pretok idej, ljudi, trgovine
Predlog trase hitre ceste v Zgornji Savinjski dolini sprejeli z velikim
zadovoljstvom, prav tako v občinah Velenje in Šoštanj, manj
• _
zadovoljni pa so v občini Šmartno ob Paki
Tatjana Podgoršek
Predlog irase blifcu 70 kilometrov dolge hilre cesie oziroma Ireije razvojre osi od Holmca do priključka na avtocesto v Sentru-perluje v občinah Šaleške in /gi^r-nje Savinjske doline doživel različne odzive, V vseh okoljih pa si od boljše povezave obelajo številne gospodarske» razvojne, kul-
turne in turistične prilo2n<isti, ki bodo povečale kímkurenčnost območja ter hkrdti okrepile domaČe ter medna rt )d ne g<îsp0darskc p<v vezave.
V lokalnih skupnostih na območju od Solčave do Mořirjaje pm3log naletel na veliko raea> zadovoljstva. Več kol zadovoljni so s predlogom tudi v Občini Soštaru, saj - po zagt)[<îvilili župana Darka
Meniha - predlagana trasa ptUeka po meji občine in ne posega v njeno žc lako degradirano in prizadelo (Območje. In to je tisto, za kar so se na septembrski seji občinskega sveta zavzeli svetniki. Pisali smo že, da je s predlogom trase hitre ceste zadowljen ludi župan Mestne občine Velenje Srećko Meh. saj meni. da pmdlog upošteva večino pripomb tistili, ki
pri njegovem nastajanju sodeloval:. iliira cesta ne bo samo tranzitna. ampak povezovalna. V občini so na lo temo /e stekle nekatere aktivnosti. 7, novembra bo na to lemo izredna seja sveta. »Predlog je usklajen tako daleč, da ne bi kazalo kaj bistvenega spreminjali. Samo dogijvimti se moramo, kako rešili morebitne mikro prt^blcrne. ki bodo zaradi tega nastali.«
/upan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je prepričan, da je potrebno Koroško približali središču drŽave in povezali kraje na trasi med sabo. <îotovo pa nobena trasa tako za lokalno skup-n<5st kot posameznike ni bila dtv slej optimalna. Pri tem bo potrebno preletu ali. kaj dobrega bomo izgubili in kaj pridobili. Brez izgube najbrž ne bo ^lo. V na-
ácm okolju boočločitevkartezka. saj bo hiira cesi;á molila del pn)s-tora. Tudi dolina ne bo več lakšna, kol je danes. Ver dar. žal, to je davek civilizacije. Bo pa odpria prostor do Avstrije, omogočila pretok ljudi, idej, trgovine ... in s tem
omogočila ra/vi)i. Glede na to. da imamo priključek na avtocesto občani dokaj blizu» osebiK) nad pred-logtîm trase nisem ravno navdušen, vem pa. da se bo potrebno odločiti. Nenazadnje razvoju bo treba slediti.«	■
In kje naj bi potekala trasa hitre ceste na območju Šaleške doline?
Na območje Mestne občine V elenje naj bi hitra cesta, po obrazložitvi Srečka Meha. vstopila na ParLi>:dUSki cesti pri flarilnu oziroma iovorncni križilču Gorenja, nadaljevala ptjdnlvrysko p{>d le/jiico. prav tako podnivojsko mimo restavracije Jezero, mimo sia-rega jaška pod pomoj^jiim stadionom, na površje tiaj bi prišla pri enojčkili. prečkala jjozd, i^la mimo oziroma pod odlagališčem komunalnih odpadkov, od lam naprej se bo rahlo dvignila v hrib pod graščino Turn, nadaljevala pot po dolini llrasiovca. Škal do 1X10 melRw dolgega predora pod Graško goro in najprej na Komiko