„.w «Un 1 in prawúkev sobot, nedelj i daily and Holiday®. ys nod Holidays. ..........AM»* PROSVETA Mate ja 9Mt GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■ ..... " ■ rmr.AflO. 1LL- ČETRTEK, 7. OKTOBRA (OCTOBEH 7), 1937» Untfhiikl in upravmilfl pioalorlt *6ft7 South LawudaU Ava. Offica of Publication: UtOT South LawndaU Ava. , Ttltphoita. Hockwoll 4004 uiitrrimifrr................m*m»m M. IM. <1 (to », UN. at .padal mt» of ^ » Aet * Oat I. ltlT, oothorl.ed a« Joot 14, Ml». redsednik Roose\ _________, t v ,t y 1..... fasisticno razbc Ljem čikaakem govoru je priporočil karanteno za napadalne države, ki pobijajo žene in jtroke z bombami iz zraka in uganjajo pirat-na morju. Amerika ne more več ostati ana!—Evropa je razburjena, Japonska razkačena 6. okt. — Roosevel-or je tako prešinil de- jčne države Lige naro-4 so »e takoj odprto po-proti napadalcem v dveh Odbor za Daljnji vzhod „učil, da je Japonaka in-Kitajske in kršitelj po-devetero driaV ter Kel-pega pakta, nato pa je pri-U, j kooperira z Roosevel-mir po vsem svetu. 6. okt. — Rooseveltov lovor je naredil silno vtis na francoske ofl-ki sklepajo, da i« ameriške izolacije in bo spet sodelovala limi državami prot i iim napadalcem. 6. okt. — Hitlerjeva molči na Rooseveltov gola berlinski listi so kri-Tageblatt piše, da b «It moral pokazati na ¿e hoče poznati pravega in podpihovalca voj- Domače Obtoki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete sta v torek obiekala Louis B e r 1 i c h is Broughtona, Pa., in Herman Rosenstein iz Seattla, Wash. Nov grob v Pueblu Pueblo, Cok>. — Te dni je u-mrla sa srčno hibo Helen Perko-vič, stara 47 let in rojena v Streatonu, III. Bila je članica društva 21 SNPJ. Clan umrl v Iowl Woodward, Iowa. — Dne 24 septembra je v tukajšnji bolnlš- Italijanske čete na aragonski fronti ašistična ofenziva ustavljena v severni A • t • Španiji M .¿»m vioHmj I niči umrl Anton Martlnčlč, star Madrid, 6. okt. - Vladne av- Očimli pri Capo torke* pravijo, da so prejele y A^eriUi je mS? k»28 iet in tu -p^ * aragonski fronti, ki leži 50 milj vnukinji, v stari domo- severovzhodno od Saragoze, da Bil je član društva so se italijanske čete ponovno I iT.pT pojavile na tej fronti. Te so dol ^ aiNrj* divisije "črnih puščic", ki je so- Smrtna nesreča v Wyomlngu delovala s španskimi fašisti pri Diamondville, Wyo. — To dni naskokih na Santander, mesto je bil pri avtomobilski koltoijl na v severni Španiji. mestu ubit Anton Rudman, star Poročilo iz Barbastra govori 26 let in rojen v Ameriki. Bil o obnovi fašističnih naskokov na je član društva 253 SNPJ in tu postojanke miličnikov pri Zueri, zapušča starše, tri brate in štiri severno od Saragoze. Vlada je sestre, poslala rezervne čete v ta sek- Nov frob v Pfnn| tor^da ustavi prodiranje upor- Braddock# Pm _ Dne 2. ok- n'„^u Lu. . i . „ tobra je uimrl Joe Ivančič, star «kf°«V» milLik; ^ ">" K«uv» n. Pri-žini Madrida, kjer so miličniki . T ««niišča žono dva po okupaciji predmestja User. ™¡T"* ^ spravili fašiste v past. Uporni- iln» ,n trl ške čete so odrezane od zaledja .... in se no morejo izmuzniti is pa- \Delaveka organtza- Ctja hoiS« prepre* iaye, Francija, 6. okt. ..... Vladne čete se poslužujejo gue-. rilske taktike, da ustavijo faši- I^land Ore. - Common stično ofenzivo v severozapadni weath federacija, pomična or-Spaniji. Fašisti so sicer preko- ganisacija delavcev in farmar-račili hribe na vzhodni strani jev je napovedala vojno gover-Gijona, pristaniškega mesta v nor ju C. R. Martinu, Ki ponuja neverni Španiji, toda potem so bogatim «v no^jcem drtavno naleteli na odločen odpor. Ostro- semljo po pol centa sa akerDe-strelci napadajo fašist* iz zased legaci a in ovirajo prodiranje fašističnih no oglasila v govornor evem u-xM radu in odločno protestirala pro- , —--ti tej kupčiji, ki bi oropala jav- I\l I *___lil • ne šole za bogat vir dohodkov. UelaVSKl volilni ¡Direktorji federacije so na svoji izredni seji sprejeli resoluci Vsi ministri, prekleti od cerkve, odstranjeni rasen njega ^mrnmmmmmmm I Beograd. 6. okt. — Dr. Milan Stojadinovič,, predsednik jugoslovanske vlade, je včeraj reorganiziral vlado, prodno je odpotoval v Pariš, kjer bo konferi ral glede obnovitve pogodb i Francijo. Stojadinovič je odstranil is svojega kabineta pet ministrov pravoslavne vere, katere Je srbska cerkev "preklela" zaradi podpiranja konkordata s katoliško cerkvijo. Te ministre je nadomestil s novimi Srbi, ki ao naklonjeni pravoslavni cerkvi. S tem korakom Je dr. Stojadinovič odstranil vsa ministre, ki so. bili "prekleti*1 od cerkve — rasen sebe. On Je bil tudi "preklet", ampak sobo ni hotel odstraniti . . . FAŠISTIČNA rr A-LIJA OGRAŽA MIROVNI NAČRT MuMolini poslal nadaljnje čete v Španijo SEJA ANGLEŠKEGA! KABINETA Kitajci odbili naskok japonskih čet \ Protijaponske demonstracije v Angliji S KONVENCIJE AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Protestanti obsojajo katoliške škofe Ostra kritika pastirske ga lista špiflMkih škofov Chlcago, okt. — Stopetde-set protestantskih * pastorjev in lajikov v Chicagu Je objavilo "Odprto pismo", v katerem obsojajo pastirski Ust španskih nadškofov ln škofov, «tikajoč ss špansks civilne vojits. "Cin španskega kstoliškegs epUkopata. opravičujoč vojaški upor zoper postavni izvoljeno vlado španakega ljudstva In barbarsko nasilje nad španskim prebivalstvom, ki se brani soper to nasilje, In odobravajoč oboroženo pest upornikov, ki ogrs-žsjo špansko republiko ln de-mokrstično parlamentarno vlado. Je alarmanten in tatko ver jamemo, da Je mogel biti spisan v 20. stoletju," se glasi med drugim omenjeno protestantovsko Odprto pismo. _ • JI izreani ncji Byrcj^i» triurni v Detrortul^^^,^ ^ 6. okt. — Fašistični u-ki ho blizu italijanske-urada, so mnenja, govor uje-!) Muasolinijevim v ol>a hU za mir. Roo-| ■ pa moral biti bolj na- Delavski županski kan-obsoja Piratstvo did | d^gem mestu kajti napadalec na I" __ morju je Rusija, ^^ M|c|u 6 okt. _ Vče- . • " raj so bile v Det^oitu primarne 6. okt. — Japonski su- volitve za županskega kandidati danes izjavlja na ta in ^tale mestne kandidate Rooaeveltov govor, hn delavska lisU s svojim kandi-na ta način ne to ¿atom Patrickom H. O'Brienom miru na Daljnem vsho- he dosegla drugo mesto. O'Brien Rooneveltov ideal pra- he kandidat delavskih unij CIO j* docela nasproten ja- hn dobil je do malega 100,000 gla-'d^slu ... Japonci sa- LVi Njegov nasprotnik Richard da jih zunanji svet pu- vv. Reading ima nekaj čes 180,-Jlj« «vo^Klno gibljejo in ooo gi^ov. Vsi osUll kandidatje «win<> iščejo sreče . . . Ce\m propadli, «»wiji uvet, da bo hitro Končne volitve bf)do 2. no-v*h teh težav na Kitaj-Uembra ln takrat bosta samo o-ln da lx) zavladal mir, naj menjena dva županska kandl-F da Kitajci čim prej od- data na nadatrankarski glasov-rfi« . . . Mi branimo ki- nld. Delavska liata uključuje ■ Ijudntvo pred unlčujo- tudi pet kandidatov za mestni MHivom in laautnenjem po fVet. ^«ili (Rusiji) ... _ 6 okt- - Predsednik \ Delodajalci od go- vorru za konflikte otvoritve no- .... . v+"tur> rrw>,u ob jezeru v Washington, D. C. — Delo-.. *°v°ru prvič javno ob- dajalci, ki zanikajo delavcem "^narfKlno razbojništvo, pravico organiilranja in kolek-(»'*raia temelje dvlllsa- tlvnega pogajanja, ao odgovor-/ * "»ril Američane, da ni sa boje v industrijah , Je de-^«jnlštvo nalezljivo, jal John Bmphy, direktor stJ Je le strašilo, apel na jav-, noat. naj sodeluje z njimi J'bo. rssbojnlštvol ju pn)tt delsvsktm or*m/i4w*-/ I I JIH iMl Jem Ako bi masrnat )«• M >hu»rila in br«s|dolavcMt pravico organiziranja. tajsko In Japonsko, saeno pa apelira na ameriški narod, naj podpira kitajske brambovce v boju proti japonskemu faŠismu. London, 6. okt — Člani an gleškega kabineta se bodo danes sestali na lsrednl seji, na kateri bodo raspravljali o situa clji v Španiji in konfliktu med Kitajsko in Japonsko. Vest is Rima, da je vrhovni fašistični ■vet odložil sejo, ki se je imela vršiti danes, Je dokas, da Musaollnl namenoma savlačuje od govor na noto Anglije ln Fran clje, v kateri sta ga povabili, naj pošljs svoje representante na konferenco, ki sta jo sklicali ln na kateri naj bi ae rešetalo vprašanje odpoklica italijanskih prostovoljcev" ik Spsnije, Da rimska vlada bojkotira angleško-francoskl mirovni na« črt, potrjujejo poročila, da js Mussollnl poslal nadaljnje čete v Španijo na £omoč generalu Franou, vrhovnemu poveljnika fašistične armads. Najbolj dra-matlčsn dogbdek, ki Je rssburll javnoat, Je prisnanje rimski vlade, da je Bruno Mussollnl, ■ln Italijanskega diktatorja, v ■lužbl španske uporniške arma de kot pilot. On in skupina drugih italijanskih letalcev so nedavno dospeli v Španijo. Tt so sadnjo nsdsljo nspadll Va-lencljo, kjer Js ssdst španske ljudske vlade s bombami, ki eo ubile čas sto civilnih prebivalcev. Ako Mussollnl ne bo hotel sodelovati s Anglijo in Kraneijo, ki sahtevata odpoklic Italijanskih čet Is ftpanije, bo Francija odprla svojs msjs Isvosu orožjs ln bojnsgs matsrlala v Španijo Ur tako podprla špansko ljudsko vlado. Rooseveltov govor v Chicagu, v katerem je oilgoul agresivna države, Je napravil globok vtis v Londonu. Angleški vladni krogi vidijo v Roossvsltovsm govoru odobrsvanjs zahteve Anglije ln Francije, da mora Italija od poklicati svoje čete Is Španije. (Dalja na «. strast.) Sanghaj, 6. okt — Japonske napadalne čete so bile poražene, ko so skušale prodreti skosl kitajsko obrambno črto na osem-lju v bližini kolodvora v severnem delu Sanghaja. Pod kritjem topniškega bombardiranja ln obstreljevanja Is sraka so Japonci naskočili kitajske posiclje ob robu mednarodne naselbine ln Capeja. kitajske četrti. Toča krogel Is strojnic je posdrsvlla napadalce, a Jih ni ustavila. Veliko število Japonskih vojakov je padlo, ostali pa so ss ■poprljsll t Kitajci in vnsla »e je besna bitka. Tujsks Čete so • svojih barikad opaaovals bitko. Kitajski vojaki so vihteli bajonete ln klali Japonce. Ujeli so tudi 50 Ja-ponsklh vojakov, ostale pa pognali nasaj. Naskok, ki Je bil uprlsorjen pod kritjem topniškega bombardiranja, J« bil odbit na vsaj črti. Japonci niso bili kos premoči kitajskih čet. Japonski Istald so včsraj ponovno napadli kitajska mesta v dolini ob reki Yangtae s bomba-ml. Kitajski protllstaUkl topovi so streljali na Japon»ka letala, ko »o sa prlkasala nad Nan-Hlngom ln vrgla več bomb na mesto. Japonski letalci «o na- Eksekutiya priporoča izboljšanje aaičit-nega sakona PLOHA FRAZ O DE-MOKRAC1J1 Denvsr, Cok». — (FP) — Ds-sl je 57. konvencija Ameriške delavske federacije pričela sbo-rovatl bres "rebelnih" unij, kakor lanska, bres Lewlaa, Hillma-na in drugih "upornikov", vseeno ni vaor harmonij«. Tudi nl vsor prevelikega "bratstva" in "demokracije", o katerih čfdno-stlh J« Oreen v svojsm otvoritvenem govoru In potem po ra± diu toliko naglašsl ln prlkasovsl fsderacljo kot organlsacijo največje demokracije, CIO pa sa prsvo diktaturo, v katsri članstvo nima nobsne besede. I Harmonija, bratstvo In demo-krsclja Jezijo od tsptanja na vseh konolh ln krajih. Tudi so Isgledl, da bodo še bolj Ješale po konvenciji, te bodo «prejeta priporočila «ksskutivs, po katerih bo eksekutlva In predsednik federacije postal pravi diktator nad podrojsnlml unijami. Harmonija j« najbolj saječa- padli tudi Tsl/usnfu, glsvno] meato provine« fiansi. Japonska éaaoplsna agefltura Domel po-rote, da Je japonska vojalka 1«o-lona sassdla mseto Cuhsl«n v Is v stsvbinskem departmentu, nad katerim J« dobU kontrolo William L. Hutchaeon, predsednik tesarske unij«, največje v federaciji. Na konvenciji'tsgs civilna prs- Udaj M flsÉsl iah." mir v industri- tsj provinci po bitki s armado 10,000 kltajaklh komunUtov. Loedon, 6. okt.-Na mssnsm shodu v veliki londonski dvorani js bila sprsj«ta r«soluclJa, vsebujoča ostro obsodbo Jspon sklh napadov na kitajska ms sts in pobijanja civilnih prsbt vslcev. Resolucija tudi urgira svetovni bojkot jsponsksga blaga In aplošsn skonomskl pritisk na Japonsko. Cantarburškl nadškof J« v svojsm govoru podprl deklaracijo angleške vlade, v kateri U izraža silno ogorčenje glede napadov japonskih letalcev na kitajska mesta. Nadškof js priporočal splošno akcijo proti Japonski, ki Je napad Is Kitajsko, Esrl Lytton, avtoriteta, ki po-sna situscljo na Daljnsm vsho-du, Js dsjal, da Js Japonska kam-panja na Kitajsksm mednsrodnl »ločin. Hitler zahteva re-lif za brezposelne Vsi, ki delajo, morajo dati 10% do 30% zaslužka Herlln. «. okt. - Diktator Hitler Js včersj okllcsl ponovno kampanjo "slmakega rellfa za brespoaelne delavce" In med drugim Je poudaril, da Je "pro-* to vol J no prispevanje Uga rellfa krščanska dolžnost In čed-nost " Vsi, ki delajo, so prisiljeni prispevati 10 do »0 odstotkov svojega zasluška, če se nočejo zameriti nacljskim glavarjem In izgubiti delo. Unako zimo Je kolekta te vrste snašala 400,000,-000 mark ($1«$,200,000). Mnogo Nemcev se na tihem čudi, temu letos spet kolskts ia brezposelne, ko pa se Je Hitler iiedolgo tega bahal, da Je bres* IKiaelmist v Nemčiji padla na pol milijona oeeb . . . Štirje t»jaški letalci ubiti v*£vm L S. okt. Vojašk Uêtrijt çaii(«r*i>Aa sedMêa v sedeči stavki (Narisal Jerger Dunaj. é. okt. Vojaško le Lalo J« vesrsj padlo -Mb» Ka-grana In štirje letaki v njem so M ubili. . _ . ^ . _ departmenta, ki s« J« vršila pred otvoritvijo konvencij« ADF, Js MBlg BIH" Huitchsson enostavno diktiral, kdo bodo njogovl bodo- usaéiikl. Dossdanjegs predsednike departmenta J. W. Wllllamsa ln tajnika M. J. McDonougha Je prisilil, da sta se odpovedala kandH dsturl. Ns Wllllamsa j« Jssen, odkar Je ns ssdnji tesarski konvenciji ksndldiral proti njsmu ss msdnsrodnsgs predsednike. Na njuno maeto Je Isvolil J. A. Molnerneyja od Msrbls Pollsh-ers unije in Herberta Rlverss od unije stavbinsklh teiskov. Tudi Js možnost, ds bo v tem dspartmehtu ponovno Isblrunni* Is nova Jurisdlkcljsks vojns, ks-ters ss bo sopst Izravnavala s stavkami. Hutchsson namreč ni podal nobene tsjave, da M zadovoljuje s ssdsnjo mašlnerljo sa reševanje jurlsdlkcijsklh sporov, ksr Js slsbo snsmsnja sa mir med stsvbinsklmi unijami. In med tem, ko Je Wlltlsm Oreen s veliko gorečnostjo Ispo-vsdovsl svojo in fsdsraeljsko vero v "demokrscljo", Je poverllnl odsek konvencije odrekel sedež Chsrlesu P. Howardu, predsedniku tiskarske unije, ki Je po njeni ustavi avtomatično dele gat konvencije ADF. Vsrok Je, ker Je Howsrd tsjnik CIO, toda njegova unija Je še vsdno v fe-derscijl. Howsrd je tskoj rskel, ds ts čin fKimenl dlktiranje tiskarski uniji, kdo nsj Jo ssatoi» ns konvenciji, In UpUnJs njenih pravil, ksr Je slsbo sprlče-vslo o demokrsciji. As večji doksz o kakovosti "demokracije" v federaciji pa «o priporočila ekeekutlve glede pre-ustroja federacije. Kksekutiva priporoča |Mleg drugega, naj konvencija spremeni pravila, da Imi predsednik v bodoče lahko suspendiral ali isključll is fede-ra<'IJ« vsako centralno ali federalno unijo ter državno delav-ako federacijo, kakor tudi vaak*-ga uradniks sli člsns, prlsadeti pa bi «e lahko obrnili s prislvom ns eksekutlvo in konvencijo. IhvgU hI predsednik feders cije s dovoljenjem eksakutlve lahko sasegel blagajne eentral-nih In federalnih unij Ur držsv-nlh delsvskih federacij v primeru "neisHnjevanja ustave, pravil, «dredb ali zahtev" sli vsled "kakršnegakoli drugega važne-IPelieManisali . — PROSVETA četrtek. PROSVETA TUB ErfLKiHTENNENT GLASIM) IM LASTNIMA NASOUNE IUI m l«t*. N.N H M m*. »»A« M Mit hU; I. CImt* »TA» M «*•. «a t* *a» «a mm. mm4 CiMff» I1M a«r i h mmd Cmmmém U N iwr y«*' S M P* f* mSS' KukupM IMmmm imUm (#rtlM. po-—to v »to*»)«. h* NUrMi Oth»r •ta «rili b* ItfrMMrf m4 pWjr», mm4 Nr PiCOHVETA A»»-. C or TMK KKSKSATSO Kako ae lahko Japoncem atopi na prste Glasovi iz naselbin Zanimivo beležko Obtežilna razkrit ja dražba Johnstown, Pa. — V zadnjem poročilu o zasliševanja federalnega delavskega odbora pri Bethlehem Corp. sem poročal* da je tukajšnji župan najel laatnika tak-Ijev za prevažanje policajev hi ,^ebov in mu plačal $1,46«. Danes moram poročati, da omenjena vsota ni popolna, kajti pri najdalj ni h zaslišanjih se je Izkazar la, da je Shields najel in plačal dva lastnika Uksijev ter ene-(Alexander Zack) plačal drugemu (Joh« E. Zamec) Skupaj vsem trem to- Japonakl militariatični divjaki se nič ne zmenijo za protest vlade Združenih držav niti za protest Lige narodov proti pobijanju kitajskega civilnega prebivalstva iz zraka. Njihov cinični odgovor je, da Amerika ne razume, da ves svet ne razume njihove misije na Kitajskem. Japonski militaristični razbojniki nočejo razumeti nikogar, ker so pijani avoje moči In v svoji pijanosti mislijo, da je ni aile na svetu, Ki bi Jim mogla škoditi. V Um pa se grdo motijo. Ni treba, da bi demokratične sile morale nastopiti z orožjem proti japonskim milltaristom. Mi bi bili odločno proti temu, da bi na primer Amerika napovedala vojno Japonaki. Smo pa zato, da demokratična ljudstva vsega sveta nastopijo proti Japonski z drugimi sredstvi, s katerimi lahko zadajo japonskim milltaristom prav tako hud udarec kakor z orožjem, Če ne morda še hujšega, In pri tem jim ni treba prs-liti niti kaplje človeške krvi. To Je bojkot japonskega blaga. Japonska je ekonomsko zelo na slabem — in baš zato se je odločile, ds zdaj zlomi odpor Kitaj ake in osvoji njene severne province, ko je ekonomski in politični položaj Evrope v največjem kaosu in ko računa, da Rusije se ji ni treba bati, ker jo zadržujejo prvič notranje homatije, drugič pa Nemčija ln Italija. Japonska ima dobro organiziran industrijski aparat za proizvajanje orožja ln atreliva doma, nima pa surovin, ki jih mora uvažati iz tujine. Da pa si nabavi dovolj surovin, jih mora kriti s kreditom in njen edini kredit v inozemstvu, to se pravi njeno edino blago, za katero lahko dobi v tujini zlato, s katerim potem lahko kupi surovine za svoje utilitaristične potrebe, je — svila. Najboljši trg za japonsko žido je v Ameriki, Angliji, Franciji, Avstraliji in Indiji in v teh deželah japonaki miliUristi tudi dobe največ surovin sa isdelJTvanje streliva In orožja. Ce propadejo ti njihovi trgi za svilo — Je avtomatično uničen tudi njihov kredit za dobavo surovin. Japonski miliUristi "ne razumejo" protestov proti njihovemu klanju KiUjcev, bodo pa hitro rasumeli — dobro organiziran bojkot, ki jim usUvi surovine za njihove millUristične potrebščine . . . Bojkotno gibanje zoper japonsko svilo je ž« močno v Uku v Angliji, Avstraliji in Indiji. Kongres indijskih nacionalistov je odredil splošen bojkot japonske Žide in delavske organizacije v Avstraliji pozivajo avstralsko vlado, naj zapre Japonski dobavo sUregs železjs. Ekse-kutiva delavske stranke v Angliji je U dni na svoji konferenci v Bournemouthu sprejela bojkotno resolucijo in pozvala vlado, naj skliče isrsdno saaedanje parlamenta, ki naj uradno rasglaai bojkot vsega japonskega blaga. Ameriško ljudstvo lahko stori isto, ne da bi treba ameriški vladi storiti en ssm kersk v to smer. Jsponski kredit v Združenih državah lahko zmrzne v enem mesecu, če ameriško ljudstvo obrne hrbet japonski Židi. Svila je prav za prav lukaus, ki nI nujno potreben, še večji luksus za Američane je pa japonska svila, ker jo lahko zamenjajo z umetno svilo, ki se v obilni množini proizvaja doma. Ameriški trgovci, ki prodajajo j*t>onski vla-—dl sUro železnino in druge surovine, ne bodo usUvili U trgovine, dokler Jim Jsponci plačujejo sUro železo z zlatom. Kajti trgovina po . vsem svetu je hinavska In nemoralna! Ame-' • riškl trgovci podpišejo, če j«; treba, milijon proteatov zoper Japonsko ¡ubijanje kitajskih šen in otrok, istočaano pa bodo prodajali Japoncem maUrial za bom I te toliko časa, dokler bodo Japonci imeli kaj kredita v Ameriki. Trgovina pa bo hitro prenehala bržko Ja-(Miiicfin zmanjka kredita — in krediu bo zmanjkalo, kadar propade trg japonske svile v Ameriki! To se lahko doseže z bojkotom js poneke svile in veaga ostalega japonskega blaga. ki Je izdelano na Japonskem ob škandalozno nizkih meedah in s katerim japonski kapi-UUsti uničujejo mezdni standard ameriških dsUveev! Proč a japonsko žido! Proč z jsponskim kreditom v Ameriki! F.dino na ta način Amerika lahko pritiane japonak« milltari-tlčne ra^ Mnike k «t** t In vata vi njihovo roparsko vojno na KiUjakem Omenil sem tudi, ko bo župan poklican k zaslišanju, da se bo izvedelo, čigav je bil denar, s katerim je bil Shields Uko radodaren. Danes lahko poročam, da se je že izvedelo, čigavi so bili tisočaki, s katerimi je Shields plačeval In obljubljen nagrsde. To se je izvedelo še predno je bil župan poklican na zaslišanje. K zaslišanju je bil nanftreč 27 sept. pocvan F. €. Martin, predsednik National State banke, ki je obenem tudi predsednik organizacije "Odbora državljanov." On je povedal, da ja kot bankir na prošnjo župana dobil od Sidney D. Evansa, superinUndenU Cambria PlanU, za žtipana Shl-eldsa vsoto $80,000 to keep law and order. Za to vsoto je, kot že omenjeno, župan najel in plačal taksije, potem pa naročil iz Pitteburgha od Federal Laboratories Inc. razno municijo in plin ske bombe za vsoto $6,800. To je povedal pri zaslišanju Baily H Barker, podpredsednik omenjenega Laboratorija v Pittebur-ghu. Shields jo poslal štiri naročila vsa štiri v juniju. Vsebina teh naročil, ki jih je župan prejel na svoje ime, je sledeča: 15 policij-1 "skih pušk po |60 vsaka, 8 plinskih mask po $25 vsaka, ter naboje, projektile in granate raznih vrst. Shields je plačal "cash" $6,-800, in seveds mu je še precej o-atalo od družbinega denarja. Mesto je posebej naročilo nekaj mu nicije za vsoto $52,60. To naročilo je bilo poslano na policijskega načelnika H. F. Kllnka, vsled tega izgleda ta stvar jako sumljiva za Shieldsa. Philip Murry, *odja jeklarske unije CIO, jo brzojavno prosil governerja Earleja, naj izvede natančno preiskavo pri mestni administraciji v Johnstownu. Poleg Shieldsa se je jako dobro o-borožlla tudi Beti. Corp. V maju in juniju je naroČila In prejela municije is PitUburgha za nič manj ko $25,000! Ker Je korp. dala županu $80,000 za "vzdrževanje miru," je gotovo naročila tudi municijo v isti namen. Ha-ha! Seveda, to verjamejo le naj večji Upci. Toda žal, imamo še nekaj takih v Johnstownu . State Secretary of Labor and Industry Bashor je bil tudi na zaslišanju. Povedal je, da je prišel v Johnstown sačasa stavke, da bi se pogajal a zastopniki Beti. Corp. za končanje sUvke, toda S. D. Evans ni hotel nič slišati o takem pogajanju. Ogledal si je razmere okrog tovarn in videl, da je bila mestna policija prestroga plketl, ni pustila, da bi govori- Za smeh in kratek čas, drugače ai skoro ne močem mialiti, je izdal 80. eapt. naš župan Shields nekako "proklamacijo" za moUr ne stvari in spomine, ki naj jih skebe) prihajati iz tovarne s količki in železnimi cevmi v rokah. Policaj Buchan iz Franklin Borojs Je rekel, da Je bilo težko vzdržati red pred tovarno v Boru. Neki črnec, Taylor King, je prišedši iz tovarne udaril pikeU po glavi, da se je sesedel, in to samo zato, ker ga je nagovarjal, da ne hodi na delo. Kar so drugi piketi priskočili tovarišu na po-] moč, je črnec potegnil revolver. To Je videl policaj Buchau, ki je priskočil in vzel črncu revolver, ki Je bil nabit. Za črnca so se potegnili ljudje njegove rase, ki jih živi v Boru veliko, in nekaj tompanljskih najeUžev. Nastal je pretep. Kamenje in opeka je leUla na vse strani in mnogo je bilo ranjenih na obeh straneh. Da so biLi garjevci tako korajž-ni, je pripisati ščuvanju korapa-nij'skih bosov in podrepnikov a la Shields in "odbor državljanov". Vsi skupaj so kričali v časopisih in na radio, da ima vsak pravico delati in da bodo protektirani. Nevednost, zapeljanoat la na* duU domišljavost ter garjevcev se najbolj kaže v Um, da so še potem, ko so se stavkarji premagani vrnili nazaj na delo, nastopali proti njim neuljudno, grozeče in v dosti sločajih s fizično si lo. O Um nesramnem posipan ju garjevcev smo nekaj slišali tukaj po sUvki, sedaj na zašli šanju se pa znova odkriva nesramnost, ki ji je težko najti primere. Naj navedem samo par primer, kako se je postopalo (ko je bila stavka zlomljena) z onimi, ki so bili aktivni na piketih. Louis A. Salem je izpovedal, da so ga v tovarni skebje pretepli ko se je po stavki vrnil na delo Dva "bosa" sU bila priča, p» nobeden ni rekel žal besede tistim ki so ga Upli. Navede* je imena Andy Teno se je vrnil na delo 24 julija, Skupina delavcev (prejšnjih skebov) ga je obstopila in pesti so padale po njem. Udarjen je bil večkrat z železno jevjo. Vsega zbitega so ga nato peljal do vrat in mu povedali, če sa vrne, da ga ubijejo. "Bos" je vse videl, toda v njegovo obrambo n nič ukrenil. Bil je poškodovan na tev v soboto in nedeljo 2. in 8. oktobra kot "loyalty days" (karkoli že to pomeni). "Proklamaci-ja" se pričenja: "Whereas, the world is now paasing through one of the greatest changes in history, and there is a growing conviction, eto." . . . »to vas — jaz, Schields, župan Johnstowna, pozivam, da greeU vsi v cerkev v teh dneh. (Podpis). Res za poč't. Po mnenju pametnih lju- di prihajajo res za župana "greatest changes", dvomijo pa, da mu bo molitev kaj pomagala. John LangerMe, 82. Z obiska v stari domovini Sharo«, Pa. — Kakor sem Že zadnjič omenil v nadaljevanju tega potopisa, sem prišel v Ljub-jano dne 7. avg. z jutranji» imeli odriniti ia Ljubljane. Imel mnogo spremljevalcev in obiskovalcev, ki so prinašali raz- ponesem njihovim dragim v A-meriko. Zvečer je končno prišel tudi brat. Sedeva zunaj pred ho* Ulom Metropol. Vprašal sem ga, kako se počuti danes, pa je dejal, da dobro. Dalje sem rekel, j vendar pave kaj ga je tako razkačilo, da me ne mara videti. Takrat pa je začel kričati, da se ljudje spogledavali. Rekel je, da je prišel, da mi da roko, toda z menoj noče imeti več ničesar opraviti. To je zadnje. Srara me je bilo. Ako tako mi-ali, sem odvrnil, tedaj je boljše, da si niti ne seževa v roko. Nič ni odgovoril. Vstal sem in ga pustil tam samega in se nisem vi* Razgledi po zapadu Ivan Molek (Nadaljevanje.) Na drugi strani Stonewall Pansa pri«, jezera, ki se imenuje Monument Lake J ima od ogromne koničaste skale kat*V. I iz jezera kakor kakšen spomenik' Pri JMMSadnaa,ete,i ** Velik° » "W Dežela na drugi strani tega gorskeg» na pa ni več zelena. Cim bolj «e cesta navzdol, tem večja je goličava kakor na ali v Črni gori. Hribi so črnosivi in M sko pusti, cesU je pa na debelo pokrita s hom, ki ga avtna kolesa dvigajo kakor ob da skoro ne vidiš ceste pred seboj. Takšna je bila naša cesta skozi veliko vo, držeča po rebri ob vodni strugi, doki ne usUvimo v Primeru, znani slovenski nil. Tako sva se "poslovila". Se bini, ki Je leta 1910 skoro izumrla zaradi S f___T 1,. n/llrnJ _____1__I, .. _ Anton Valtntinčii, blagajnik drw itva tet SNPJ, ko ae je mudil na obisku v tiari domovini. Svoje vtise opisuje v potopisih v Prosveti. vlakom. Omenil sem tudi, da sem nameraval prenočiti pri svojem bratu v Ljubljani zadnji dve noči pred povratkom v Ameriko. Dalje sem omenil, da naa je bilo sedem v skupini, bilo pa nas je šest. Toda moje nede so tt»po splavale po vodi. Svakinja oziroma bratova žena me je namreč obvestila, da je brat v hotelu in Um ga lahko dobimo, ako želimo, Uko je naročil. Stvar se sedaj pa mi je uganka, odkod to sovraštvo do mene. Pred odhodom smo bili poklicani v pisarno parobrodne družbe, da nam dajo naše potne liste in vozne listke. Bilo nas je 14, ki smo se vračali v Ameriko, največ žensk. V pisarni so mi rikli, da imam skrbeti, da se vsi srečno vrnejo v novo domovino in uradnik mi je dal listke za vse s pripombo, da se jih iz Zagreba ! pripelje osem, tako da nas bo skupaj 22. Dal mi je velik znak francoske družbe. Kmalu je bilo treba pripraviti vsak svojo prtljago, čas je prihajal za odhod v, "obljubljeno deželo." Hodili amo po peronu kolodvora. MedUm Je prišel moj bratranec A. V., da se poslovi, dalje Šiler, zet mojega braU z družino. Iskrena hvaJ la za uljudnost m spremstvo. Olj 18. zvečer je imel odpeljati vlak Sli smo na vlak, a vse je bilo nekam zmešano. Godrnjali smo, ker nismo imeli svojega vagona, v kaUrem se bi peljali do Pariza. Ko je prišel sprevodnik, je dejal, naj grem z njim v drugi vagon, da napraviva prostor nani skupini, da se bo skupno voaila do Pariza. Sla sva. Nekateri so se upirali, toda sprevodnik je držal svojo besedo. Poslal me je, naj pripeljem našo skupino v ta vagon, kar sem seveda takoj steriL Naročil mi je, naj povem našim potnikom, naj v Jesenicah vsi izstopijo s svojo prtljago vred, nakar naj zasedemo določeni prostor v zadnjem vagonu Ko se je vlak usUvil na Jesenicah, smo šli vsi dol in presedli U s onimi, ki so šli ns ali z dela. Poročal je o tem governerju. Videl je. da so delsvci (gsrjevci) spali v tovarni ln kompanija jih je hranila. Pretepanja ni videl, različnih delih telesa in v zdrav niški oskrbi je bil šest tednov Nazaj na delo se ni več vrnil. Njegov (Tenov) tovariš je bil tudi Upen, toda ne tako hudo. Pritožil se je "boeu", češ rekfe ste nama, naj prideva, sedaj pa nas pretepate. "Bos" mu je rekel "Them fellows had to go through a hell of a lot. You fellows can't get away without it. You'll have to go through it too." ^ Tako pravico je imelo zavedno delavstvo v Johnstownu dosedaj! Upanje je, da se bo tudi v Johnstownu kaj preobrnilo v bodočnosti. K zaslišanju je bil tudi poklican G. C. Rutledge, blagajnik "odbora državljanov". Preiskovalni odbor namreč hoče dognati, če je U ustanova kaj v zvezi z Beti. Corp., zato ao zahtevali, da jim blagajnik Rutledge pokaže imena vseh, ki so prispevali tej organizaciji. Rutledge se je branil pokazati knjige in papirje, češ da tiati, ki so prispevali, nočejo, da bi žla njih imena v mi je Ukoj nekam čudna zdela, gmo v drugi vagon. Ura je ka- pa sem dejal, da je pač vedel za moj prihod, zato izgleda kakor bi se skril in ga ne bom iskal po hoUlih in gostilnah. Naša šestorica pobere svojo prtljago in se odpravi drugam, kjer nam ne bo treba lomiti hrbtov in delati časti nikomur. Sva kinja pa je dejala, naj počakamo, da gre braU iskat in smojf4 čakali. Ko se je vrnila, je dejalat da nas brat ne mara videti. To nam je vsekakor zadostovalo, da smo nadaljevali pot. Čudno se mi je zdelo, zakaj neki U sprememba v bratu, zakaj nensidno sovraštvo, saj sva si vendar bila najboljša prijatelja. Bilo je šest zvečer in odpravili smo se do gostilne pri Figovcu, nakar odpeljemo k Amerikaacu v se FlOrjansko ulico, ki oddaja sU-novanja. Čakali smo na ulično skoro pol ure, vroče je bilo, hodil sem sem in tja in premišljeval, kam naj se denem, kaj je pičilo brata, da se nad menoj jezi, kar mi je še danes uganka. Skupini sem dejal, naj me počaka in hitro jo uberem proti glav- zala 10 zvečer, torej smo se vozili dve uri iz Ljubljane do Jesenic. Zasedli smo zadnji vagon. TisU kabina ali kupej še ni bil prazen, kakor je bilo naročeno. Dejal sem tistim fantom, naj se presedejo, ker tu bo&> samo ženske, pa ni nič izdalo. Poklical sem sprevodnika. Tudi nič. Nato je prišel orožnik, da jih je zmufal", nakar smo veselo zasedli naše prostore in bili smo zadovoljni, da smo dobili skupni vos do Pariza. Sprevodnik nam je rekel na Jesenicah, da nam ne bo treba kovčegov odpirati, ker smo iUk vse plačali, denarja pa menda tudi veliko ne nosimo s seboj nazaj v Ameriko. Neka sopotnica je rekla, da ga bo naj brž še primanjkovalo. Tako smo se odpeljali iz Jugoslavije. Vlak je drvel naprej skoti predor in na drugi strani tunela smo že bil| v Avstriji. Treba je bilo pokazati potne lisU. Ura je bila čez polnoči. Použili smo nekoliko hrane in jo zalili s dobro javnost. Vsled Ugs je bila hu-' "«mu kolodvoru v Mikličev hotel da besedna bitka med advokati delavskega odbora in onimi, ki vidvl pa je. da so policaji gonili ¡zastopajo kompanijo. Slednji ep I skebe kot živino iz tovarne v vo-, trdili, da ni dolžnost Rutledga. sove poulične železnice in obrat-no. Serif okraja Cambria M. Boy da bi povedal in kasal, kdo In ko-lliko jc dal. Šele z grožnjo; da i» Metropol. Vprašal sem za dve sobi in ju dobil, nakar sem se vrnil k skupini. Dobil sem izvošč-ka. ki je peljal našo prtljago do hotela za 12 dinarjev. Sobi smo vzeli za dva dni in dve noči. Bili ma delavski odbor moč, da Jih k *utl ln dobro zmo se odpo- le, katerega so šupan in "odbor iUmu prisili, se je Rutledge udal | državljanov" dotšill. da je največ kriv. da je governer zaprl tovarne Beti. Corp.. je izpovedal, da so telegram, ki je bil poslan governerju. aeaUvili v uradu Beti. Corp. Navaoči so bili šerif Boyle, C. R. Kilicott, glavni vodja Cambria Plants in še dva druga višja uradnika Beti. Con» Te legram za policijsko pomoč so poslali zato. ker ae Je govorilo, da pride 20 do 40 tieoč rudarjev na shod. Ko je governer nato radi varnosti dal zapreti tovarna, ao samo njega dol ti h, da je to polil. fctfu Boylu jc tudi KI-licott hotel usilltl, ds bi upo«m policaje B>*tL Corp Serlf je to odklonil vpričo Rvanaa in Shiel-Id-« Serif m videl oboroženih stavkarjev, Videl Je pa delavce ln prinesel knjige in papirje. Med prispeva tel j l je največ "boaov" in drugih "višjih glav" pri koro. ter nekaj "businesmanov." Ce so našli kaj obtežilnega sa kompanijo, ni prišlo v javnost dosedaj. Ketels rsdio Inc., PitU-burgh, je na zaaHšanju povedal, da mu Je "odbor državljanov" plačal za radioprograme med sUvko vsoto $7.269. Programi, a-II bolje propaganda za "odbor državljanov" Ur gibanje to work" so bili v nekaterih alu čajih oddajani s IS radio postaj. Zaslišanje se vrši že Štiri tedne ln vse. kar ae je v tem času izvedelo od .16 prič, ki so nastopi le, je z jako malo izjemo vse ob-težilno sa Retl. Corp. Zaslišanje se nadaljuje. Ko smo se malo ohladili In odpočili, smo se odpravili k večerji, ni pa nam hotela iz glave sago-netka glede bratove Jesa. Tisto noč amo vsekakor dobro spali. Naslednje jutro so se moja se* stre, ki so me spremljale, odplavile ven, menda k maši ali na sprehod. Srečale so braU in ga vprašale, kaj je med nama, on pa je dejal, da »em antikrist, da sejem denar in naj oaUnem •Uekukjer sem bil dosedaj, s menoj »- *nima več ničesar oprsvitL Sestre «o ga kregale, naj ae pride poslovit od liraU in je obljubil, da pride. TisU nedelja. S. avg„ Je bila dokaj žalost ns zame, toda drug ne eksplozije v premogovniku. Se danj tu nekaj članov SNPJ in enega smo iak ni ga bilo doma. Slab, peščen in prafcn kraj, le bolj odprt je kot famozna Del Druga za drugo se vrste premogov "kempe" ob tej cesti in reka, ki teče pod je umazana. V Ukšnih razmerah se milje in milje, naposled pa pademo v sir prijazno zeleno dolino, v kateri leži Trir Trinidad je krasno mesto v grdi okolici kor Walsenburg je tudi to velik rudars ter. Jugoslovanska naselbina je tu precej ampak Slovenci so pomešani med Hrvi Dalmacije in Istre. Tu sU dve društvi | številki 66 in 714. UsUvimo se v "Cafe Dalmatia", kater primorski rojak Joe Bubnič. Dobro! postregel mož. Drugih rojakov nismo li, ker se nam je mudilo nekam drugam, reč na trinidadsko pokopališče. Hotel vsak način videti znameniti spomenik rudarjem,, ki so bili ubiti pri eksploz Primeru. .....■ Pokopališče je na široki višini, s kat krasen razgled naokoli po golih hribih. | plat zemlje, poraščene z mehko travo, vi kosti slovenskih in hrvaških rudarjev, naših podpornih organizacij, ki so bili v arju 1910 žrtvovani bogu Profitu, nad njj pa dviga visok in lep spomenik z imer žrtev. Naštel sem 73 imen. Pokojniki | dali k štirim organizacijam in najbolj prizadeU SDPZ, ki se je kasneje zdr SNPJ. Zasluga za U spomenik gre našemu arh ju Matiji Pogorelcu, ki je nabiral prisjj zanj. Lep je U spomenik našim žrtvam ame^ ga kapiUlizma . . . Lep je razgled s te I na kateri počivajo njihove kosti ... Sil vrhovi hribov naokoli se zde, kakor razv sUrih gradov. Odnesel sem vtis, kak« Ludlowa . . . Edvard spet požene svojo "Železno katera zavije okoli hriba in Trinidad je nami. Naturna scenerija je ps zdsj lepša. Goličave izginejo in spet se va skozi gozdove med temnozelenimi višiS vsak čas pa pridemo v naselišče ob vodi. se premogovniki. Od Trinidada do Rs New Merico, je dobrih 25 milj. Ns vrhu kega hriba me Edvard opozori na tablo ■ sti, ki ima napis: Leave the state of Cok —Enter the sUU of New Mexico. PriU v Novo Mehiko. Razen omenjene table ob cesti ni nob drugega znaka meje. CesU se spet dvii kmalu se vozimo po vrhu dolgegs hpibs. lu smo na koncu tega hriba in pred n očmi se odpre nova, velika dolina, vss s tik pred našimi nogami pa leži mesto H Tako strm je hrib, da bi človek psdel med če bi se skotalil po njem. CesU, zvite I pentinah, U hitro prinesel doli. V Ratonu je nekaj Slovencev, celo busi manov, in tu je društvo št. 297 SNPJ. milj proti vzhodu je drugs slovenskii nsse SugariU, raztresene po dveh zelenih poo nad jarkom. Večino rojakov, članov oN r Ratona in SugariU smo pa nažli vdvor Yankeeju, kjer se je tisti dan - wbots. «i sepUmbrs - vršils veselice s progrsmom. De« nam je nekoliko pokvsril voinjoj gariU in Yankee in zakrivil, dajo mor dvorani čakati na občinstvo do večera, sn večeru so se obiski razbežali in pnšlo jf go rojakov, sUrih in mlsdine. Seveds ^ tudi John Germ is Puebla, ki je art£ Večer ni f» * moniko in pel domače P0P**<\ gram je bil inUrasanten. Vodil -Skerlj, Ujnik društva št. 154 SNPJ « rita. Naznanil je govornika in pel in igral; drugi r>vornikin » tretji govornik in nato Genn. četrt« i«-! pa spet Germ .. • (Konec jetri) Meal i* leaa # % Berlina je i*»*k,in AnUm PWf#lrW, VnUmtmHUv aa-rodnih, pri koinfi e PmmW mm i pri Gr—npOn «a /Wajefcein. kapljico, ki so nam jo dali svojci, nakar smo skušali malo sa- drugemu smo delali korajžo. V,dremati, naslanjajoč se drug na pondeljek zvečer ob 7. uri smo (Dalje aa a. etraaL) Po neki vesti it--------^ kom uspelo izdeUti saMtas«^ Hiall perimente s to mastjo so »vršili Najprvo so izMM S mazanje strojev. Po "fT « novo vrsto masti is lesa P**» rdabijotam^^rn Poročajo, da *> ministrstvo pvvam užitns. ljudi .H p. s.*» I no ministrstvo ni točneje f[ToT^<_r OKTOBRA Razgled po jugu Anton Garden utn n. počitnice? V Wrfen Wisconsinu ali Michiga-fkier bi s knjigo pošteno le-j„ užival blagodejni vpliv ske samote? Na obisk k .)jem in znancem na vzhod ^Cleveland, vzhodni Ohio ter i0 West Virginijo? Proti Ju kamor me ie dolgo vrsto 'Jtfejo Skalnate gore in Yel- SiT^n^» nK Povsod bi K«d Vleče te sem in tja. Rad poiteno odpočil rad bi vi-P prijatelje; rad bi videl ne-De kraje, predvsem gore in ove. Grem v "loop" in poizvedujem , mnih turističnih uradih. Po-dobim kopico lepih tisko-"i krasnimi slikami krajev, jor vabijo turiste in počitnice biznidke organizacije in e, ki si delajo kruh—in pro-turistov. Vabijo te a leimi besedami. Kmalu/si na-in teh tiskovin poln žep in lin po mestu kakor inšurenc at. -Tile tura v North Carolino, , Smoky Mountains, je zelo pri-iljiva za ta čas," ml pravi inica v nekem turističnem, ju, ki mi razkazuje oglaše-tiskovine in odgovarja na jja. O jugu sem že dosti | in čital, predvsem o su-ijgkih razmerah, v katerih Žile tamkajšnji delavci. Cital sem [o tamkajšnjih gorah in vi-pokrajinske slike, toda jug h ime! zame nikdar najmanjše rlačnosti. Moja želja je vide-zapad. Skalnato gorovje in omati države ob Pacifiku, »ica mi pojasni, da je Yel-te park za turiste že zalite hočem, lahko vzamem tuli v okolico Pike's Peaka, toda fknajbrže že hladno. Končno se odločim za — jug. | Varnem "all-expense" avtobus-I a turo za osem dni, ki se mi ne predraga — če je res kaj Ji»a. V resnici je "all-ex-e" le, ko prideš na cilj — v eville, N. C. Na poti sem in akrbiA sam za hrano, v rami za tja in nazaj je uključe-le voznina in hoteli. Toda tu-|di to ni predrago; za dva in pol * rja sem dobit Kaj. na jug greš? Kaj boš pa »počel?" se mi cinično smeje ijatelj. V nedeljo zjutraj dne 12. sep-»bra zapustim Chicago. Nekoliko wm radoveden, koliko bom Jadran s temi počitnicami letos sem bil še skoraj vsako K če ni bilo drugega, sem se «dno vrnil bolj zbit kakor bil odšel na počitnice. Več *m sicer vsaj nekaj dni pre- Mtl na socialističnih konvenciji V Chicagu sem dobil bus naj-lernejAega tipa Greyhound J«- V teh busih-z visokimi in Mirnimi sedeži je vožnja na pri-*r bolj prijetna kakor v navad-»vtu. S to vrsto busi sem * *zil do Ashevilla, N. C.—ds-Javo okrog 780 milj. Nazaj sem manj sreče in sem dobil buse, razen v enem pri-Pru*ker »«m se vračal po dru-EP°ti radi obiska vzhodnega g» «n bližnje West Virginijs. bus sem nazaj dobil le ■ ■»fields do Charlestons, W. ¡»¡Jfrugače pa le bolj šajtrgam F*"» vozila v primeri t mo- F»Ti!mi busi. r*»Ja iz Chicsga je bila bolj Pp k,'r J« deževalo. Ker je ■J? **ično nwWJo khjb H j r.P'knik za 1'roletarca, me Je skrb, kako bo etvar P| «zbega vremena izpadla, ."«teh misli sem se kmalu od- ^t^T' jai ^ 1,4 ,l«n. im. jn pyg^ vreme ¡¡J*» «pibinljala po lndiani J^niti ae je pričelo K??**** In popoldne, ko k protl Cincinnatiju, J« ^ nega; vidiš le rav- E rivn'no. Edi- raiuijt w krmM|m koruzna fanm*fl mm f , t« poslana prave* ■^Tolaži* ae . hHhi ki so Moteča in vasi, i, " Mješ. ti privabi Tako je bilo do Indianapolisar lupnor smo prišli sredi! popoldneva. Tam prisede neka, tudi na pogled simpatična dama, o kateri sem mislil, da je učiteljica. Razgovor razvije cigareta, katero ji ponudim. Kmaiu izvem, da sem se motil v svoji sodbi o "učiteljici". Pravi, da nisem prvi, ki sem tako mislil; ona da jo le "navadna delavka", ki si služi kruh s šivanjem uniform in delovnih površnih hlač (overalls). Članica je unije United Garment Workers, ki si lasti ju-risdikcijo nad to branžo krojaške industrije. V Indianapolisu je obiskala v bolnišnici očima in se vrača v Cincinnati, kjer, pravi, da se ji še najbolj dopade. Drugače je sama—kot jaz . . . Najinemu razgovoru je napravila konec postaja v Cincinnati-ju, kamor pridemo proti večeru. Njo je odpeljal na dom njen fant, jaz pa sem odšel v hotel. Ko se osnažim, sem skušal po telefonu stopiti v stik z mojim prijateljem in sošolcem iz Brook-wooda Israelom Muffeonom, ki v Cincinnatiju urejuje glasilo pi-* vovarniške unije The Brewery Worker, toda nisem uspel, ker jd bila nedelja. Po Blue Ridge gorovju Planjave srednjega zapada je konec, ko se bližaš Cincinnatiju. Zemlja postaja valovita kakih 30 milj tostran Cincinnatija. In bolj kot se bližaš mestu, bolj je valovita in hribovita. Pokrajina je zelo lepa. Po teh hribih, ki niso visoki, in dolinah na bregovih reke Ohio se nahaja Cincinnati, kar je bila zame novost. V teh krajih namreč še nisem bil. Ker sem prej ob večjih poplavah Čital, da je prizadeto tudi mesto, sem bil pod vtisom, da je na ravnini, toda je razmeroma le majhen del mesta v nižinah. (DaUs prfeoanjtt.) S konvencij« Ameriške delavske federacije (NadalievsiUa a 1. «trauU ga vzroka", kar lahko krije celo vrsto grehov. , Tretjič priporoča eksekutivs, povsod lepo naj ima ena desetina delegatov v centrsJnih unijah aH državnih __ delavskih federacijah pravico ££ v parSoi K da> r~a^ zahtevati, da pri glasovanju (po- nost in delavstvo z neprimernim bunkom, ds se mora ameriško delavstvo odločiti sa demokracijo (ADF) ali diktaturo (CIO) l Glede izključitve unij CIO, deset po številu, ekeekutiva priporoča, naj konvencija nji prepusti to vprašanje. Namen tega je. da se o izključitvi ne razpravlja na konvenciji. O tem naj u-krepajo le velike glave v ekae-kutivi, ki se razumejo na merjenje "demokracije" s — puško. Meseca avgusta je imela federacija »¿71,726 članov ali 831,-' 671 več kakor leto prej. Federacija je v zadnjem letu, ki se je končalo z 31. avgustom, imela $1,184,478 dohodkov v primeri s $924,390 leto prej. Od pristopnine je dobila $177,869, leto prej pa $48,795. Od izrednega asesmenta za boj proti CIO je do omenjenega datuma prejela $59,099. Izdatkov je imela $1,167,317, leto prej pa $977,-938. Za stavkovno podporo je izplačala $136,987, leto prej pa $151,656. V ta sklad, ki snsša $688,139, so federalne unije prispevale $159,452. ^Za splošno delavstvo so večjega pomena priporočila ekeekuti-ve v sveži z izboljšanjem svetnega zaščitnega aakona. Eksekutivs priporoča amendiranje tega zakona, 1), da bi bili tudi poljedelski in vsi industrijski delavci kriti po tem zakonu; 2) za odpravo diskriminacije napram delavcem, ki so v legitimni atavki; 3) zvišanje mesečne pokojnine na $30 za vse upravičence po petih letih, ko se bo pričela plačevati pokojnina iz nabranega sklada; 4) preklic vseh določb v državnih zakonih, ki določajo tudi delavske prispevke v ta eklad. Poročilo sploh kritizira ves sedanji sistem državno-zvezne zaščitne zakonodaje, predvsem pa tako zvane podjetniške rezerve. Eksekutivs se Je v tem poročilu končno izrekla za princip enotne zvezne socialne zakonodaje za vse države. Priporoča tudi Izboljšanje drugih delavskih zakonov. Denver, Colo., 6. okt__J. M Madden, načelnik faderalnegs delavskega razsodišča, ja na konvenciji Ameriška delavake federacije pobijal očitke, da je razsodišče pristransko, naklonjeno Lewisovi organizaciji CIO in da ima v svoji službi neizkušene ljudi. Obdolžitev, da je razsodišče pristransko, vsebuj« poročilo, ki ga je eksekutivni svet ADF predložil konvenciji Glavna pri- I imenskem) šteje vsakih sto Članov, ki jih zastopa posamezni delegat, le eno dvanajstinko ¿lasu, kar pomeni efektivno zadušitev manjših in novejših unij na sejah centralnih in državnih federacij. Poleg tega zahteva eksekutivs, naj ji konvencija da neomejeno pravico, da lahko v "izrednih eituacijah" stori kar hoče. če*bo konvencija sprejela ta priporočila, tedaj ne bo v federaciji ostalo najmanjše trohice demokracije. Vse centrslne in federalne unije ter državne delavske federacije bodo le lutke ek-sekutive ADF. Ce bi eksekutivs zahtevala še pravico, da sme pokorne" člane pometati v zapor, ali pa jih postaviti ob zid, tedaj bi imela prav tako veliko moč kakor največji diktator. Potem bi ee lahko merila s Hitlerjem, Mussolinijem ali pa s—fits-linom. Lewis ni nikdar imel talce moči v rudarski uniji kakor jo zahteva eksekutivs ADF. Kljub temu ps ima Green pre- Jo prvo konvencijo v Baltimoru drznoet, da blufa ameriško jav-jv novembru. d išče skušalo v nekaterih slučs-jih razveljaviti pogodbe, ki so h sklenile unije ADF z deloda-alci. "Mi smo zelo previdni v zadevah, ki se nanašajo na obstoječe pogodbe," je rekel Madden. "V neštetih slučajih smo odklonili peticije glede preklica pogodb, o katerih veljavnosti smo se prepričali." Madden je bil hladno sprejet ns konvenciji. Njegov govor, v katerem je pobijal očitke, je bil le parkrat pozdravljen z aplavzom. _ _ Delavski svet CIO ustanovljen v Marylandu Cumberiand, Md. — Na konferenci predstavnikov unij CIO je bil ustanovljen delavski svet, ki bo representiral 87,000 delavcev, članov unij CIO v Mary-landu. Konferenci je predsedoval Frank i. Bonder, pokrajinski direktor Odbora sa industrijsko orgsnizacijo. Pravkar ustanov Ijeni delavski svet bo imel evo» PHOSVKTA ^ Velika gonja proti U wisovim unijan Ekaekutiva ADF hoče potlačiti rebelno gibanje Denver, Cel* — (FP) — Konvencija Ameriške delavske federacije bo nabrusila sekiro, toda prevaela ne bo elužbe rablja. To službo bo poverila eksekutivne-mu svetu, da odloči, koliko glav je treba odsekati in kdaj. To je mnenje opazovaloev ob otvoritvi 57-latne konvencija Ameriške delavake federacije. Nekaj dni praj je bilo slišati glasove, da bodo voditelji neks-terih unij in zagovorniki poklicnega unionisms zahtevali takojšnjo iakl j učenje desetih mednarodnih in narodnih unij CIO, ki so bile suspendirane pred enim letom. Zmerni element je eo proti taki akaiji, ker se boje legalnih komplikacij. Nekateri tudi domnevajo, da je mir še mogoč, ali pa da se bo gibanje CIO ubilo. Zdaj so vsi pripravljeni dati eksekutivnemu svetu oblast, ki jo zahteva. On naj vodi Čiščenje in izključi "rebelne" u-nije. Glavi, Ipterl bi eksekutivni svet najprej odsekal, sta glavi Johna L. Lewisa, načelnika CIO, in Sidneyja Hillmana, predsednika unije oblačilnih delavcev— Amalgamated Clothing Workers. Ta dva smatra vodstvo ADF sa glavna grešnika v zaroti CIO. Green in nekateri drugi člani eksekutlvd1 ADF bi se morda zadovoljili s tem, toda rsčunati morajo s Frey jem, predsednikom departmenta kovinarskih unij ADF, ki zahteva bolj draetično akcijo. Predlog državne delav ake fed racije V Indiani, naj bi governer M. C. Townaend posredoval v sporu med ADF In CIO, je Frey odklonil. Dejal je, da federscija nima nobenega pojma, kako je treba reševati take problema. \ Green je zapretil, da bo A-meriška federacija zanesla voj no na ozemlje eovrašnika. "Naj prida, kar hoče, ADF bo oatala in še nadalje služila delavskemu gibanju v tej deželi," je rekel Green. Pozneje, v razgovoru s repor ter j i, je Green razkril strategijo. Vršila se bo ostra kampe nja proti CIO in Uewisu v Jav nosti. On bo slikan kot avto-krat, diktator in kot oeeba, ki ima velike politične ambicije. Green je dejal, da je gotov, da namerava Lewis ustanoviti neodvisno politično stranko. Njegova organizacij* bo vodila preiskavo aktivnoeti < Delavske nestrankarske liga, v kateri imata Lewls in Hillman glavno Fašistična Italija o*ra< ¿a mirovni načrt (Nadaliavanj» s I. stresi.) Dogovor, skkmjen na konferenci v Nyonu, Švica, ki je imel ustaviti rasbojništvo na Sredozemskem morju, Je dobil prvi udsreč sadnji pondeljek, ko Je neka neznana (>odrnornica na padla angleški rušilec Baailisk v bližini španakega obrežja. Italija je bila še večkrat obdolžena, da so njena podmornice v službi generala Franca ia da one napadajo parnike nevtralnih držav na Sredozemskem morju. ['«♦ n ¿strgali *s rak fašiaUv pa "Glebočinske" bombe, ki so jih angleške bojne ladje rabile pri sasledovanju podmornice po napada na rušilec Baailisk, ao glavno orožje proti i*xlmorni-m. Konstrukcija teh bomb je priproata. Vsaka ima 250 do 350 funtov TNT v svojem kovinskem oklepu. To razstrelivo ekeplodira v globočlni, ki Jo prej določijo. Opremljena je s zaklopko, ki sa sapre, do komba doseše določeno globočino. 8 tem spoji električni tok, nakar bomba eksplodira. Pod mamica je uničena, če bomba ekeplodira v njeni bližini. Predsednik Roosevelt obsodil fašistično "mednarodnemu rasbojništvu (International lawlessneeg)" je — karantena (sanitarna ograja) veeh onih dršav, ki gasijo pogodba in napadajo druga, po onih državah, ki še spoštujejo pogodba in mir. Potrebna je skupna akcija veeh miroljubnih dršav proti napadalcem! Predsednik nI pojsenit, kak šne oblike naj bo to akcija, ven dar Ja dal razumeti, da Ima > mislih kooperativno akcijo vash demokratičnih aU prati fašistič-nlm diktatorjem In morda bo on sam v kratkem zavzel vodstvo te akcije. Vač ko MMKM oseb je na mostu ln v bklšini poslušalo Roose-veltov govor, na milijone ga je slišalo po radiu. Napsd na pol jedalakega delavca v New Jersey ju, ker ae je pri- Glasovi iz naselbin (NsdaUesaaia a 4. bivalstva, uključivši žene in d* co, ter jih bresobairno mori a ^ _ w __________ bo«**»1 1» , J« družil atavkarjem v boju sa svišanja meade. Roosevelt in nadaljaval: "V tako svanem mirnem času se napadajo in jH)tapljajo ladji' po podmornicah brez vzroka in opozorila. Države podpihujejo civilne vojne in ae jih udeležujejo v državah, katere jim niso storile nič šalaga. Države, ki zahtevajo svobodo zase, jemljejo s,vo-bodo drugim. Nedolžna ljud stva so kruto žrtvovana pohlepu za oblast in nadvlado, ki je brez čuta pravice in človeškega i Roosevelt ja rekel, da edino sredstvo proti temu ss an- da ▼ San Franci« Delavske or bojkotirale San Francisco, Csk— (FP) -Nemško-ameriške delavake, kulturne in svobodomiselne organi-sadja ao odklonile aodelovanj« pri proalavah Nemškega dneva, ker eo Jih ematrale ss nscijake demonstracije. Proalave ao bile pod kontrolo ganarais Msnfred* von Killengerja, zagrizenega na-clja in Hitlerjevega konzula v San Franclscu. Eric 8pie ker man, tajnik Nem-ško-ameriške kulturne svez«, Ja dejal, da ae člani nemških organizacij nieo hoteli udeležiti proslav, kar ao bili informirani, da bodo v paradi rtoeiU zastava s avastlko. "Večina ameriških Nemcev je proti nacljan, toda slednji imajo možen blok, ki širi uacijsko propagando v Ameriki," je rekel ftpiekermen. "* svojo odklonitvijo sodetovsnjs pri proslavah amo poksseli, delj ake prireditve, temveč naj pride aleharnl, da uSije per ur po. štenegs veselja, zabave in rnave-drila Vstopnina v pred prodaj i 40c, pri blagajni na dan prireditve 50c in zvečer samo k plesu pa 25c. Da vam ne bo treba po prof gramu domov k večerji, lahko ostsnete ksr v Domu, kajti naše kuhsrice vsm bodo rade poetre- gle z okusno večerjo, dobre ka pÉ^H ijka plea bo igral Zorčev orkester I j Ice pa tudi ne bo manjkalo. u Danica lir vatla. S. Organiziranje lesnik delavcev v /V. Yorku New York. — Tu je bil eate-no v I jen odbfir, k! bo vodil orga-nhistorično kampanjo, da peteg-ne 80,000 leanih In gozdarskih delavcev v unijo. Četrtek, f. M. DG8TOJEVSKU: Bratje Karamazovi Dopolnjeno jer ml Je dejsl. "2e davno koprnim po tem, d« bi te videl; zakaj te ni bilor Nisem mu povedal, da me niso pustili k nJemu. "Bog se me Je usmilil in me kliče k sebi. Vem, da umiram, toda po tolikih letih okušam prvič spet radost in mir. Kakor hitro sem izpolnil, kar Je bilo treba, sem mahoma začutil v svoji duši raj- Zdaj se nič več ne bojim ljubiti svojih otrok in Jih poljubljati. Ne verjamejo mi, nihče ml ni hotel verjeti, ne lena na moji sodniki; tudi otroci ne bodo nikoli verjeli. V tem vidim milost, ki jo Bog izkazuje mojim otrokom. Jaz bom umrl in moje srce mi Je vezalo kakor v raju ... izpolnil sem svojo dolžnoat..." Toliko da je še govoril, komaj ja lovil sapo, vroče mi je stiskal roko in me gledal s plame-nečimi očmi. Toda dolgo se nisva utegnila pomenkovati, zakaj njegova žena ja venomer pogledovala v sobo. A vendar je še ujel trenutek, dami je šepnil: "Ali pomniš, kako sem tistikrat o polnoči drugič prišel k tebi? In kako sem ti rekel, da se kedaj spomni? Veš li, zakaj sem bil prišel? Prišel eem—ds te ubijem 1" Ksr streslo me je. "Ko sem bil takrst odšel od tebe v temo, sem blodil po ulicah in se boril s samim seboj. In zdsjci me je obšlo tolikšno sovraštvo do tebe, da ga srce skoro ni moglo prenesti. 'On edini/ sem mislil, 'me ima sdsj svezsnegs in js moj sodnik ; sdsj se ne morem več odreči svojs jutrišnje kssni, zakaj on ve vae.' In ne da bi ze bil bal, da me ti ovadiš (na to nisem niti pomislil), a vpraševal sem se: 'Kako mu bom gledal v oči, če ss ne naznanim?' In če bi bil tudi na onem kraju svets, ssmo da si šivel, bi ml bilo vendar neznosno misliti, ds si šiv in vse veš In me sodiš. Tedaj ml je prišlo na um, da leti na tvoji mizi kinlal—in vrnil sem se k tebi. Sedel sem in prosil tudi tebe, da sedi; celo minuto sem premišljeval. Co bi te bil ubil, bi bil vzlic temu pogubljen zaradi tega umora, tudi če svojegs prejšnjegs zločina ns bi bil odkril. A ns to vob-če nisem mislil in tudi nisem hotel misliti v tisti minuti. Ls so vrsti I sem te in is vse duše šelel, da bi ss U osvetli ss vse. Tods moj Gospod js premagsl peklenščka v mojem srcu. Vedi pa, da nisi bil nikoli bliše smrti." Cez teden dni je umrl. Vze mesto je spremilo njegovo krsto do grobe. Prots mu js z globokim čuvztvom izpregovorll v spomin. Obžalovali so strašno bolezen, ki je bila preatrlgla dni njegovega llvljenja. Toda ko so ga pokopali, se je vss mesto vzdignilo zoper mene; še sprejemati me niso več hoteli. Res je, da so nekateri—od kraja Jih ni bilo veliko, potlej pa vse več in ve6—jeli verovati v resničnost njegovih ispo-vedb ter so pogosto prihajali k meni in me s veliko rsdovednostjo in rsdostjo izpraševali; zakaj pravičnikov padec in njegovo osrsmočenje sta prijetna človeku. Toda jas sem utihnil in kmalu povsem odšel Iz mesta, Čez pet mesecev pa me Je Gospod Bog spoznal za vrednega, da sem stopil na trdno In krasno pot, blagoslavljajo nevidni prst, ki ml Jo je bil toll očito pokazal. Teško preizkušenega hlapca boijega Mihaila pa se še danes ta dan vselej spominjam v svojih molitvah. III Is razgovorov In naukov starca Zottime Nekaj o runkrm menihu in njegovem motnem pomenu Očetje in učitelji, kaj je menih? Dandanes izgovarjajo to besedo nekateri prosvetljeni še kar i nasipeškom, drugi pa celo kot psovko. Čedalje hujše je v tem pogledu. Res Je, oh, res je, da je tudi v meniSkem stanu mnogo za-jedalcev, hotljivcev, sladostrantnikov in ne- sramnih potepuhov. Na te kažejo naobraženi posvetnjald, češ: "Lenuhi ste in jalovi člani druibe; ob tujem trudu živite, prosjakl brez sramu." In vendar, koliko je v meništvu ponižnih in krotkih, žejnih samote in goreče molitve v tišini. Na te ne kažejo tako radi ali pa celo vobče molčijo o njih; kako bi se začudili, če bi jim rekel, da bo prav od teh krotkih in žejnih aamotne molitve morda še enkrat prišlo odrešenje ruske zemlje 1 Zakaj oni zo resnično v tišini pripravljeni "na dan in uro, na mesec in leto." Dotlej pa hranijo v svoji samoti Kri-stov duhovni obraz krasen in nepopačen, v čistosti božje resnice, po sporočilu najstarodav-nejših očetov, apostolov in mučenikov, in kadar bo treba, ga bodo odkrili omajani resnici sveta. Ta misel je veličastna. Ns iztoku bo zasijala ta zvezda I Tako mislim o menihu; mar je to lažnjivo, mar je ošabno? Poglejte, kako je pri poevet-njsldh in vseh, ki se povzdigujejo nad prepro-zti narod božji — poglejte In recite, ali se nista v njih popačila obraz božji in resnica Njegova? Oni imajo znanost, a v znanosti je samo to, kar Je podvrženo čuvstvora. Duhovni svet, višjo polovico človeškega bitja pa zo povsem zavrgli, kar nekam zmagoslavno, da, celo s sovraštvom jo gonijo od sebe. Svet Je proglasil svobodo, posebno v ssdnjem času« In kaj vidimo v tej njihovi svobodi: samo hlapčevstvo in samo-morstvoI Zakaj svet pravi: "Potrebe imaš, zato jih tudi nasiti, kajti pravice imaš izte kakor najimenitnejši in najbogatejši ljudje! Ne boj se Jih zadovoljiti, le povečaj jih!" — tako uči dandanez svet. V tem tudi vidijo svobodo. In kaj izhaja iz te przvice do povečanja potreb? Pri bogatih osamljenoat in duhovni samomor, pri siromskih ps zavist in umor, zakaj pravice so dsli, s sredstev, kako nasititi potrebe, še niso pokazali. Zatrjujejo, da se svet čedalje •bolj zedlnja in druži v bratsko akupnost s tem, ds krči rszdalje in pošilja mizli po zraku. Joj, ne verjemite temu zedinjSvanju ljudi. S tem, da pojmujejo svobodo kot pomnožitev in ako-rajšnje utešenje potreb, kvarijo zvojo prirodo, ker sbujsjo v sebi mnogo brezzmiselnlh in neumnih željs, nsvad in na vso moč bedsstih muh. Živijo pa samo zaradi medsebojne zavizti, hot-ljivosti in naduha. Imeti pojedine, vožnja na izprehod, ekvipaše, gospodske čine in sluga, da ti strežejo, se smatra dandanes že za toll neizogibno potrebo, da žrtvujejo sanjo celo živ-ljejne, čast in človekoljubje, samo da bi zadostili tej potrebi, in se celo ubijajo, če ji ne morejo ugoditi. Pri tistih, ki niso bogsti, vidimo isto, pri zlromskih pa se neutešenost potreb in zsvist doslej še omamljata s pijanstvom. Toda kmalu se bodo upijanlli s krvjo nsmsstu z vinom, saj k temu jih vodijo. _ Vprašam vas: ali je tak človek svoboden? Poznal sem nekega "borca za idajo", ki ml je sam pripovedoval, da ga je, ko zo mu v ječi sabranlli tobak, to pogrešanje tolikanj izmučilo, da je bilo treba le še malo pa bi bil šal in izdal svojo "idejoM, aamo da bi mu bili dali tobaka. In vendar pravi tak človek: "sa človeštvo se pojdem borit". Nu, kam pojde tak in česa je zmošen? Kvečjemu brzega dejanja, dolgo vztrajal pa ne bo. In tako ni čudo, da so namestu svoboda pali v hlapčevstvo, name-stu tega, da bi služili bratoljubju in sedinjenju vseh ljudi, pa zašli v razdvojenost in osamljenost, kakor ml je v mladih letih govoril moj skrivnostni goet In učitelj. In zato v zvetu čedalje bolj ugaša misel o službi človečanatvu, o bratstvu In celokupnoati ljudi, In jo sprejemajo resnično že s posmehom, zakaj kako naj človek opusti svoje navade, kam naj gre ta suženj, če je tolikanj vajen, da ustreza svojim neštetim potrebam, ki si jih je vse sam nami-slll? On js osamljen, kaj je njemu mar celote! Dosegli so samo to, da ima človek nakopičene več lastnine, radosti pa je manj. (Dalje prihodnjič.) I. Vuk: Zasejani Arni Kečko je bil doma tam nekje na severnem koncu fare Sv. Martina, v vasi Zasejani Hudomušni Mačkovčani, kamor se je priženil, so mu izmislili, ds je v resnici is vasi Zasejani, ker je malo "sasejan". Pri tem izrazu so naredili vnelej s roko tisto pomenljivo gesto nad svojim čelom. No, moža so sodili po krivici, kakor je to že navada v človeškem življenju. Arni Kečko je bil namreč osam tednov vojaki in se Je pri tej priliki naučil ne. kaj nemških besedi, katere Je stopnjeval vsako drugo leto na «»nomeaečnih orožnih vajah še s drugimi vsakdanjimi besedami, ki so v človeškem in pooebno v vojaškem življenju p rt potrebi* Kot pristen Slovenec se Je Arni Kečko kaj rad ponaial s svojo znanostjo nemškega jezika. A ljudje so tako čudni In so mu radi tega pravili, da je "sa-sejen". U nevoSljivoeti seve- da, zakaj ljudje nočejo In nočejo priznati človeku njegove izobrazbe in ga temu primerno u-važevati. Ko se Je oženil, je kupil sa svoj denar in za doto, ki Jo je dobila žena, zidano hišo na vzhodnem bregu "ženik", ki je bil meja med vasjo Trioglovo in "purgo" Zajčevci. Ts hiša Je še sedaj najlepša na tiatem bregu, ker je po gosposki z opeko krita In z zidarskim čopičem pobeljena ter ima kraaen razgled na vaa Trioglovo, "purgo" Zajčev-ca in še dalje po fari tja na lepo Muropolje. Tak razgled ao Imele sicer tudi druga hiše na tistem bregu, ali niao bile zidane in po gos pouki pokrite In pobeljene. Njegovi ženi, ko je še bila dekle, ao močno odsvetovali možitev s Arni Kcčkom. Ps komu še ljudje ne odsvetujejo? Val v sate, kako je. Tudi Rarbe — tako jI je bilo ime — je vedela In si ga vzela. In tu ja sedaj začetek te zgodbe. Vendar pa je od tega pa do dobe, ko se Je v zakonskem življenju Kečka In Barbe godila tale godba, preteklo že dokaj let. Arni Kečko in njegova žena Barba ata namreč že trikrat pustila pobeliti avojo hi-šo, odkar sta poročena. Ce jajo v Maribor, da si ogledajo to prekrasno stavi». Arni Kečko je tuhtal, kako bi si ogledal to hišo. V Mariboru še ni bil nikdar in razen Celja ni videl nobenega večjega mesta. Pa Celja še samo kot vojak. No, vae želj« * hrepenenja, ako so močna in izvirajo naravnost iz srca, se apolnijo človeku ob svojem času. Tudi Keč-ku se ja izpolnila želja videti Maribor. Neko jesen, ko je selo dobro prodal vinski mošt in še vola ter ni bilo posebnega dela, je rekla Barba: "Dobro gospodarimo, hvala Bogu!" "Dobro, Baifca," se je nasmehnil Kečko i ustmi in očmi. Barba je za trenotek molčala, Kečko pa je čakal, kaj izide iz tega začetka. "Kakšno zimsko obleko bi trebalo kupiti," je zopet spregovorila Barba. Trebalo bi, da." Takšno za kmeta primerno." Takšno, takšno," je poudaril Kečko. "Zelarske nosijo Mačkovčani." "Ali trgovci v Zajčevcih nimajo nič primernega. Vse vrhovško." "Ds, da, samo za Vrhovce." "Tudi v Ljutomeru ni nič vi deti." ,y To je samo trg, Barba, trg." "Da, Arni, trg in še drag povrhu." "Kaj pa Radgonaf" je dodal nato.' "Ne bo kaj poaebuega!" Sedaj se je Arni ojunačil. "Veš kaj, Barba ... V Maribor grem! Časopis piše, da je tam mnogo dobrih trgovcev." Kečko je aagel za ogledalo in rszgmil pred Barbo časopis ter pokazal na fcieerate Barba je čitala priporočila in na obraz ji ja legla zadovoljnost. 'To je dober čaaopiz." "Dober, vsa se najde v njem, je potrdil Kečko. "Kedaj pa misliš, da bi šel?" Kečko se je v srcu vzradostil tega vprašanja. Vendar Je to radost spretno, skril. Dala sedaj nI bogve kakšnega. Kaj ti ne kazalo kar ju tri?" J ' "Pa idi," je pokimala Barba "Klobaso skuhsjn, pa nekaj me-Belega kruha spečem, da ne boš lačen," Nato je jiaročevala, kakšno blago naj bo fa njo in kakšno naj kupi za sebe "Za božič treba, da se seši je," je končala naštevanje. "Časa je še dovolj, da se lahko dobro In lepo napravi. In pa, Arni na židano ruto ne pozabi, ako !><>* videl kakšno lepo. Tako lepimi rožami in ne preveč kri čeče barve." "Prinesem," je rekel Kečko "Celo leto sva delala, lahko kaj privoščiva." "Saj sva kmeta," je rekla Barba. "Kaj bova škrtala." "Kmeta, da," je vsbočil Keč ko avoja praa, ne bogve kako široka. "Otrok Bog ni dal, da bi škrtala za nje. Da bi pa za sorodnike?! Ti ae še itak ste-pejo za to, kar bo ostalo." Obema ae je dobro zdelo, da ae razumeta tako dobro in da ata vedno oba enakih misli. Ko se je drugi dan Kečko odpravljal v Maribor, je polotil 'Tako, sedaj grem!" Poškropil se je z blagoslovljeno vodo, ki je bila v porcelanastem kropilniku pri vratih in stopil na cesto. "Glej, da ne boš hodil ponoči," je govorila za njim. "Bom apešil, Barba," je za-kllcal Kečko pomirjevalno in njegovi koraki so odmevali po izvoženi občinald cesti. Barba ae je ozrla na nebo, še v somraku mladega jutra in zaprla vrata. Koj z brega pred Sv. Petrom pri Mariboru je zagledal Arni Kečko mesto Maribor, stoječe na ravnini pod zelenim Pohorjem, lepo od sonca razsvetljeno, da bi skoraj pokleknil kakor romar, ko zagleda od daleč romarsko cerkev preevete Trojice v Slovenskih goricah. Ali spomnil se je pravočaano, da to ni presveta Trojica in je že sneti klobuk vnovič posadil na glavo. To ni presveta Trojica, to je Maribor," je rekel. Vendar je v njegove prsi leg-o nekaj tako svetega, da se je otipal na prsih. "Dasi ni presveta Trojica, vendar mi je tako, kakor bi gledal njeno cerkev. Resnično, ko sem šel mimo presvete Trojice, ml ni bilo tako svečano, kakor mi je aadaj." Obul si j^ "čevlje na bika" in popravil zavihane hlače Ko je stopil v mesto, ko je šel fmrnm* m Slika kaže skupino ruskih skakalcev s padali. "Smenta, lepo je tukaj," je zašepetal in sedel za mizo. 'Lepše nego v naši cerkvi." Za trenutek je dodal: Tiho pa tudi kakor v naši mimo prvih, še zkromnih pred-1 cerkvi ob delavnikih." mestnih hiš in zagledal «vnel Kečko je §M in čakal. Ci-ceste, visoke domove, je kimal | je % ^p^njem napise o torbo lepo, dolgo klobaso, kos svinjskega masa in primeren kolač belega kruha, na mleku pečenega, da bi ne stradal v ti pomiali. da se take hiše belijo stem velikem mestu. vsako četrto aH peto leto, je to še lepa vrsta zakonskega živ IJenJa, ki sta ga preživela na tem bregu v zidani hiši. Med tam časom je Kečko tudi še povečal svoj vinograd, kupil še eno njivo in v hlevu redil dve glavi živine več. Redko ja šel Arni Kečko v kakšno mesto. Davek je navad no hodila plačevat lena. tožil se ni s nikomur In tako sa nepotrebne poti in stroške ni bik) vzroka. Zakaj Iti v mesto, pomeni vedno potni strošek. Radgona ni Imela nič posebnega. Ptuj ae mu Je sdel premajhen. Samo v Maribor ga je vleklo. Cltal je. da Imajo Slovenci Um lepo hišo, kakršne nI v celem Mariboru in jI pravijo "Narodni dom". Tudi časopis, ki ga je imel Kečko naročenega, je priporočal Sencem, ki prifca- Popil je skodelico kave z belim kruhom in obesil napolnjeno torbo preko plač. Ogledal ai je čevlje na bika, ki jih je včeraj očiatil, če podplati drže in ai jih obesil preko ramen. Pred vrat Maribora jih obuj s, zakaj po mestu se ne spodobi hoditi bos Nato je vzel iz kota pri vratih dežnik in rekel: 'Tako t Bog in sveti krit boš ji ml pomagaj! Daleč je!" "Glej. da se ne prehladiš." je rekla Barba in mu podvihnlla hlače. "Ne boj se, Barba!" Kečko se je prijel za lice. "Arni, U se niei obril?!" "Mhe , . . Saj ne grem snubit T Pot i pal je žep. če ima denar robec, rožni venec, brez katerega naš Triogtovčan ne gre ni kanor, to SI rinil k M z glavo In govoril: "Ali vidiš, Kečko, ali vidiš?] . Kaj je Trioglova? Nič.l Kaj je Ljutomer? Nič . Korakal je po sredini ceste z| dolgimi, veljsvnimi koraki kmeta, ki se sicer čudi mestu, a za-1 to vseeno ne pozabi sebe. Spom-nil se je, da je videl podobno mesto, ki so mu pravili Celje. Ali Maribor je mnogo lepši. Celje je gledal kot vojak, a Ma-| ribor gleda kot civiliat. Po cestah ao hodili ljudje, vsi| lepo oblečeni. 'V mestu je pač nedelja vsaki dan, ne kakor pri nas v Trioglo-| vi, samo enkrat v tednu." Nasproti po cesti so dirjali! izvoščki, škripali težki vozovi.] Med njimi je pozvanjal kolesar.! "Na spoved," je prisluhnil] Kečko in se otfedaval. Ko je zagledal kolesarja, jej zmajal z glavo in rekel: "Šmentano, kaj vae se ne godi na svetu T' Spomnil ae je, da mora pogledati Narodni dom. Ustavil se je sredi ceste in gledal po strehah palač. "Kje bi človek našel tisto hišo, ko pa jih je toliko!" Spomnil se je, da lepa beseds lepo mesto najde, bo lepa beseda našla še lažje hišo, kakor je Narodni dom. Povprašal je prvega policaja, ki ga je srečal, zakaj v vojaške ljudi je godil največ zaupanja. "Gospod," se je ustavil in snel klobuk. "Gospod, kje je pa tisti Narodni dom, o katerem sem čital v časopisu, da je Mariboru in ki je tako lep? . Prosim!" Policaj ga je gledal. Kečko se je spomnil, da ga je nekoč pri vojaki tudi tako gledal gospod stotnik, ko se je pri ekserciranju nekaj pregrešil. Ich verstehe nicht," je odgovoril policaj osorno in šel dalje. Kečko je gledal za njim za vzet. "Smenta, če ni to tiati gospod stotnik?!" Najbrž me je spoznal!" Mimo je šla kmečka Ženska s jerbasom na glavi. "No, pa to vprašam," je pomislil in pozdravil: "Ali je tetko, kaj? . . . Iščem hišo, ki ji pravijo Narodni dom, pa ne vem. kje je. ženica je prijela za jerbaa in mu obrazložila, kako naj gre, da ga najde. 'Takoj se vidi, da velja v resnici geslo "svoji k svojim." Civilist je prijaznejši kakor vo-jak. No, seve, vojska ne sme biti prijazna, drugače ni voj ska." Kečko je našel Narodni dom. Stopil je v prvo sobo, kjer je bilo nad vrati z okrašenimi črkami zapisano "Goatilnksa", kar je komaj raabral. Obetal je sredi sote ¿1 st ogledal starčku, majolki in zahotelo se mu je piti. Ali nikogar ni bilo. "Bodo že prišli," je potolažil samega sebe. "Gotovo imajo kakšno nujno delo. V taki lepi in velikanski hiši je mnogo dela." Izvlekel je klobaso, meso in beli kruh. Razgrnil je po mizi svoj robec, da ne pomaže lepih pisanih prtov, e katerimi so bi- je le pogrnjene mize in zadovoljen jesti. "To je gostilna, to!" je navijal med jedjo. "Kaj tiste Zajčevcih. Se ene muhe ni v| deti. V Zajčevcih pa jih je vn polno." (Konec prihodnjič) SLOVENSKA NARODNA PODF NA JEDNOTA izdala svoje publikacije i« it ao Hat Proaveta aa koristi, Ur s trabas agitacijo svojik druiter | člaastva la sa propagand« svojik daj. Nikakor pa se sa propaga» drugih podpornih organiiacij. Vi ka organizacija ima običajno glasilo. Torej agttatoriéai dapiai naznanila dragih podpornih «rgasli et J la njih drsštav naj m aa pstOjs Isla Pr*»«u. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO decembra decembra decembra " PARNIKI IZ NEW YORK A: EUROPA ... 27. novembra NEW YORK ... 2. HAMBURG ... 9. EUROPA ... 16. Bral vlak ob KU KOPA v Bremerhaven «Jsafi udobno potovanje do Ljubljane. I zborne železniške «»es« od Cherbourg ali Hamburga. __ Za pojasnila vprašajte lokalnega »«enU sl^ HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD ISO W. RANDOLPH STREET ................. ,>>>W NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Ps aklepn IS. rada« koavaaclja sa lahke letelI as I prišteje nI.., dvs, tri. štiri sit pet tesv Iz sas*m aini. List Praereta atane ss vse easko. ss «lene sli nem«. «• •no leta« naročnine. Ker ps tlaai še plsčsjo¿•V""™ nS* tednik, se jim te priAteje k naročnini. Torej sedsl Isi ta |a liri predrag .. liane S.N.PJ. Liri P^Ha J. vsže £ ^ gotovo |o v voski družini nekdo, ki bi rad «tol «st vaak listu Preevete jo: Za Zdraž. države la Kanade SS.SS 1 tednik la.............. š ."0 S t «dni h a la............. MŠ S tednike la............. L4Š 4 tednike la............. 1JS 5 tednikov la............ ali Za Evrope Je.. ^ Izpolnit« spodnji kupen, priložit, potrebno vari. Šeoarijj^ Order v pisma in si naročite Presvete, Hat. ki je vate lae biti As" Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tshJ^pr-isa ^ ^ SNPJ, sli še ae preseli proč od dnittn. ta bo •shb.va! s.^ ^^ tednik, bode »oral tiati član ts dotične šreMso, ^ lllU. naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznanu. -k- m ^ ta obrneta doplačati dot,¿no vsote H.to Prosita. Ako * tedaj moro uprovnlltvo «nižati datum sa to v«to narocr_ P ROS V RT A, 8NPJ, 2SI7 So. Lawodale Ave. VL Priložene peMljom naročnine ss Uet Preevete vaeU •• n ... ...........G. draštvs K " Za Cicero ta Chicago Je.. 1 tednik ta............ t tednike is........... I tednike ta........... « tednike ta........... 5 tednikov ta.......... ..........ISJS N šalov U oto rite tednik la ga pripišite k Ste* sarrfotal ed sM*» t .....Ct dre«'» .....ČL šrošl»« R- ......Ä * 7Trat*«»** Država f»««»»» mmmtmmmmmmm