Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16"—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 81-13 Cene lnseratom: Cela stran din 2000'—, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, »/« strani din 250—, '/•« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Fleslo — podeielfe Med obema mora vladati vzajemnost in sloga, ki ima svojo gmotno podlago v medsebojni gospodarski odvisnosti in navezanosti. Po katoliških načelih je ta vzajemnost zasnovana v tem, ker tvorijo vsi stanovi dele narodnega organizma. Med deli narodnega organizma pa mora vladati isti odnos odvisnosti in povezanosti, ki vlada med deli kakšnega človeškega telesa V tem oziru stoji na prvem mestu kmečki stan, in sicer ne samo radi tega, ker skrbi za prehranjevanje vseh drugih, marveč tudi zato, ker je neusahljiv vir zdrave ljudske življenjske sile v telesnem in duševnem oziru. Za slovenski narod ima kmečki stan še ta poseben pomen, da je ohranil slovensko zemljo in na njej slovensko kri in sloven sko govorico. V nekdanji državi so se bila mesta in trgi, posejani po slovenski zemlji, po veliki večini odtujila slovenskemu duhu ter se vdala nemškutarstvu, lahonstvu in mažaronstvu. Slovenski kmet pa je v potu svojega obraza obdeloval slovensko zemljo, v slovenskem jeziku govoril s svojimi otroci, v slovenščini molil Boga ter mu pel Slavo po cerkvah. Njega ne zadeva nobena krivda, ako so tisti, ki so se z dežele izselili v trge in mesta, malikovali nemškutar-stvo. Z odselitvijo v mesta in trge so se ro-jenci kmečkih hiš izneverili slovenski kmečki vernosti in pobožnosti, se udinjali liberalizmu in po pristnem laži-svobodomi-selnem načelu sebičnosti zapisali svojo slovensko dušo večinskemu narodu, od katerega so pričakovali več časti in koristi. To bi moralo priznati »Jutro«, ne pa v ponesrečeno obrambo nekdaj nemškutarskih mest in trgov tudi kmete dolžiti narodne nezavednosti. Še na drugo JNS nedoslednost je treba pri tej priliki opozoriti. »Jutro« kaže na globok prepad, ki je nekdaj zijal med mesti in trgi ter njihovo kmečko okolico. To stanje da je bilo neprirodno, ker sta mesto in kmečka okolica dva dela ene in iste celote, ki ne moreta funkcionirati drug brez drugega. Dvajsetletni razvojni proces v naši državi da je ta neprirodni prepad odstranil ter mestno in kmečko prebivalstvo povezal v harmonično narodno celoto. Če veruje »Jutro« svojim lastnim besedam, zakaj pa nasprotuje ukrepom sedanje vlade, ki hoče to harmonično celoto dejansko zgraditi s tem, da združuje okoliške kmečke občine v občinsko celoto s trgi in malimi mesti? Liberalizem je dosleden samo v sebičnosti. JNS gre za ohranitev liberalnih trdnjavic, čeprav je to radi umetne ohranitve ostankov nemškutarije na škodo hvalisani narodni celoti. nala zveza na Bledu Po treh letih so se sestali zunanji ministri zavezniških držav Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije k rednemu zasedanju stalnega sveta Male zveze zadnjo nedeljo zopet na Bledu. Pred tremi leti, ko je postal dr. Stojadi-novič naš ministrski predsednik m zunanji minister, je bilo na blejski konferenci Male zveze sklenjeno, da postane zveza treh narodov sredstvo miru v tem smislu, da poskuša na prijateljski način urediti odnose s sosednimi državami in da se brani vsakih razprtij z velesilami. Pred tremi leti na Bledu začrtanemu mirovnemu programu je ostala Mala zveza zvesta in ravno mirovna politika treh osrednjih evropskih držav je utrdila ugled Male zveze v Evropi. Tudi na tokratnem zasedanju Male zveze bodo na dnevnem redu dve velevažni točki: Položaj Češkoslovaške z ozirom na vprašanje sudetskih Nemcev in oborožitev Mažarske. O sklepih zunanjih ministrov Male zveze bomo poročali na drugem mestu, ker je bila zadnjo nedeljo komaj prva konferenca v blejskem »Golf-hotelu«. V netijo, 21. avgusta, ob pol dvanajstih se je ustavil na postaji Lesce-Bled posebni vlak, s katerim sta se pripeljala češkoslovaški zunanji miuster dr. Krofta in zunanja minister Romunije Comnen. Na lepo okrašeni postaji je pričakal zavezniška ministra dr. Milan Stojadinovič z vojnim ministrom Maričem ter % drugim odličnim spremstvom. Na peronu je pozdravila visoka gosta izredno velika množica slovenskih fantov m deklet v narodnih nošah. Dekleta so obdarila ministra s cvetjem. Po prisrčnem sprejemu so se odpeljali trije zunanji ministri na Brdo, kjer so bili sprejeti v zaporednih in ločenih avdiencah pri knezu namestniku Pavlu, ki jih je pridržal na kosilu. Ob treh popoldne so se vrnili ministri z Brda in so se odpeljali v avdienco h kraljici Mariji v Suvobor. Ob petih popoldne je bila prva konferenca. Po prvih posvetovanjih je zablestel Bled visokim gostom na čast v čarobni beneški noči, ki je presenetila vse na Bledu zbrane. ZbollSan woznl red v prHiodnlem letu Pri generalnem ravnateljstvu v Beogra-lu se je vršila 18. avgusta konferenca za nov vozni red v prihodnjem letu. Ob tej oriliki je bilo sklenjeno, da se vpelje na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva med drugim na progi Maribor— Celje nov vlak z odhodom iz Maribora ob 23.30. Na progi Sobota—Hodoš bo vozil še tretji par vlakov, ki bo odhajal iz Sobote okrog 0.30. Na progi Ljutomer—Sobota bosta vozila dva krajevna vlaka s Med političnimi vestmi poročamo o smrti g. prelata Andreja Hlinke, voditelja Slovakov. Blagopokojnemu trpinu in neustrašenemu borcu za pravice teptanega naroda Slovakov so posodile slovaške ljudske množice zadnjo pot v nedeljo, 21. avgusta. Krsto s telesnimi ostanki velikega pokojnika so položili v soboto na mrtvaški oder v župni cerkvi v Ružomberku, kjer je bil Hlinka 30 let župnik. Truplo so počastile nepregledne množice. Iz cerkve so ponesli krsto pred šolo, katero je zgradil blago-pokojni na lastne stroške poleg cerkve. Okrog krste je bila razvrščena nepregledna množina vencev iz domače države in od drugod, K pogrebu se je zbrala vsa Slovaška poleg članov vlade, poslancev, senatorjev in generalov. Na pogrebu so bili štirje slovaški škofje z nadškofom na če- prihodom v Ljutomer ali v Soboto okrog osmih. Na progi od Beograda do Zagreba bodo vozili novi vlaki pred sedanjimi brzi-mi vlaki in bodo imeli vozove za vsa naša letovišča. Beograjska konferenca je še sklenila zboljšati ter izpopolniti mednarodni potniški in turistični promet in bo predložila svoje predloge na mednarodni potniški konferenci, ki se bo sestala še to jesen v Budimpešti. lu. Pri pogrebnih obredih je sodelovalo 300 duhovnikov in redovnikov. Od pokojnega se je najprej poslovil ružomberški župan, na kar je govoril v imenu predsednika Beneša ministrski predsednik dr. Ho-dža, ki je orisal nevenljive zasluge blago-pokojnega za preporod Slovakov. Nato so govorih podpredsednik slovaške ljudske stranke, zastopnik ameriških Slovakov in še drugi. Žalni sprevod je trajal štiri ure V popolnem mraku so položili krsto v preprost grob in so zaključili pogrebne slovesnosti z odpetjem državne himne. Ves češkoslovaški narod se je poklonil po svojih zastopnikih pokojnemu Hlinki, ki je zapustil najlepši zgled, kako mora voditelj malega naroda neumorno delati, trpeti ter žrtvovati vse, da pribori svojim rojakom svobodo in nekaj temeljnih pravic. Vodilclf mmkm umrl Trn jeva pot prelata Andreja Hlinke Po večmesečnem bolehanju je umrl dne 16. avgusta v Ružomberku na Slovaškem r starosti 74 let prelat Andrej Hlinka, pred- in povojni voditelj Slovakov. Rajni se je rodil 27. septembra 1864 v Černovi v severni Slovaški iz najbolj revne splavarske rodbine. Radi izredne nadarjenosti je bil poslan v tedaj mažarske šole, kjer se je skrivaj navduševal za materin Jezik in za pravice tolikanj teptanega naroda Slovakov. Po končani gimnaziji se je odločil za du-hovski stan in je bil posvečen 19. junija 18S9. Bil je kaplan ter župnik in vnet prosvetni organizator zatiranega slovaškega naroda. Kot župnik je stopil v politiko in Be je priključil mažarski ljudski stranki, katera je imela v svojem programu zaščito narodnih manjšin. Ko je prvič kandidiral za poslanca, je propadel zaradi nečuvenega mažarskega nasilja, saj so mu ubili orožniki pri agitaciji štiri Slovake. Leta 1S05 je prišel za župnika v Ružom-berk. Izvoljen je bil v občinski svet in je Zastavil neustrašeno vse svoje sile, da bi pripomogel sorojakom vsaj nekoliko do pravic. Zaradi borbenosti za slovaško stvar je postal Mažarom trn v peti. Mažarski mogotci so znali celo pritisniti na Hlinkovega škofa, da mu je prepovedal farez vsakega vzroka maševanje. To postopanje je izzvalo med Slovaki skrajno ogorčenje, kar je pa rodilo za Hlinko še hujše gorje. Mažarska oblast ga je dala zapreti. Rojaki so se zavzeli za nedolžnega voditelja z nemiri, kateri so postali za Mažare tako nevarni, da so poslali nad Slovake voja-čtvo. Pod obtožbo hujskanja na pobuno je bdi Sinka obsojen na dveletno ječo in visoko denarno kazen. Kljub obsodbi se je zavzel za po nedolžnem preganjanega Rim. Razveljavil je Hlinku po krivem narekovano cerkveno kazen. Hlinka pa je le moral v zapor v času, ko eo dogradili Slovaki novo cerkev, za katero so zahtevali, da jo posveti Hlinka. Mažarski škof temu ni ustregel, ampak je poslal na slovesnost svojega duhovnika Ir spremstvu orožnikov. Nasilju so se Slovaki zoperstavili, padli so streli in zadeli 14 žrtev smrtno, mnogo pa ranili. Oblast ¡|e zaprla in obsodila 55 ljudi. Hlinka je presedel v ječi 33 mesecev. Po izpustitvi v svobodo je ustanovil svojo slovaško stranko. Organiziral je Slovake gospodarsko in jim je osnoval družbo Vojteha, ki pošilja med narod dobre knjige. Med vojno je stal neomajno na braniku slovaških pravic. Ko se je po vojni združila Slovaška s Češko v skupno državo, je dosegel šele prvi del svobode za svoj teptani narod. V povojni dobi je vihtel do svoje smrti zastavo slovaške avtonomije. Svojim prijateljem in sodelavcem je zapustil ob smrtni postelji oporoko v bese-teh: »Vztrajajte v borbi do zmage za svobodo slovaškega narod"!" Tabor v Ljutomeru Na tisoče zavednega slovenskega ljudstva in katoliške mladine iz zelene Štajerske ter bližnjega Prekmurja se bo zbralo na narodnem taboru v Ljutomeru dne 28. avgusta. Zbranemu ljudstvu bo govoril narodni voditelj g. dr. Anton Korošec, kateremu bomo izrazili naše neomajno zaupanje in zvestobo. Udeleženci tabora, ki boste prišli z vlaki, se poslužite nedeljske izletniške vozovnice. Z vlaki so ugodne zveze. Za prehrano je preskrbljeno. Dobi se na telovadnem NcmšEie sfrsSlE® Nad en milijon pod orožjem Za velike vojne vaje v Nemčiji, katere bodo trajale do konca prihodnjega meseca, je vpoklicanih 750.000 rezervnih vojakov in častnikov. Pri vajah bo sodelovalo s stalnim vojaštvom nad en milijon mož. K vajam so se morali prijaviti tudi vsi oni, ki so po letu 1934, ko je bila v Nemčiji uveljavljena spet splošna vojaška obveznost, že dovršili dve leti obvezne vojaške službe, a tudi oni, ki pripadajo deželnim obrambnim in napadalnim oddelkom. Med vpoklicanimi rezervisti je tudi mnogo takih, ki so stari že nad 45 let in ki so bili med svetovno vojno v bojih. Vsi nekdanji častniki do 65 let so bili opredeljeni. Vpoklicani so vsi tehniki, katere so dodelili letalski službi. Noben moški do starosti 65 let ne sme zapustiti Nemčije. Omejitev prometa — Vpoklic zdravnikov in žensk Civilni promet na železnicah, z avtobusi, avtomobili itd. je zelo omejen ter skrčen. Prevozna sredstva so na razpolago le v vojaške namene. Vojaška oblast je rekvi-rirala nešteto avtobusov, tovornih in osebnih avtomobilov po mestih, po deželi pa konje ter razno drugo vprežno živino. prostoru in po gostilnah. Vse udeležence prosimo, da se ravnajo po navodilih rediteljev. Prijazno prleško mestece Ljutomer vas vabi na ta veliki dan, da bomo manifestirali za naša narodna načela, za našo veliko Jugoslavijo in za kralja. Prav posebno si vabljena ti slovenska mladina v krojih in narodnih nošah. Gasilci, pridite v krojih! Tabor se vrši nepreklicno, zato naj vas ne ustraši dež ali vročina in razne govorice! Na veselo svidenje! Vpoklicali so več tisoč zdravnikov in bolničark. Na tisoče žensk je nastavljenih po vojaških uradih, po tovarnah ter delavnicah, iz katerih so morali moški slediti vpoklicu. Kje se vrše vaje? Središče tokratnih velikih vaj je Bavarska. Manevri pa se vršijo tudi v Porenju, na Meklenburškem in v Šlezviku. Vojaške vaje so pričele južno od Berlina na manevrskem področju Giiderborg, kjer je bilo že za časa cesarja Viljema nešteto vojaških vaj ter vojnih priprav. Začetka manevrov se je udeležil poleg Hitlerja tudi maršal Goring. Vajam v vzhodni Prusiji bodo prisostvovali inozemski opazovalci. Vznemirjenje Izredno veliki nemški manevri, ki bi naj bili vojaška demonstracija Nemčije, so vzbudili splošno vznemirjenost v Evropi. Nemške vaje smatrajo za nevarno igro v Londonu in v Parizu, češkoslovaška armada, ki je že več mesecev v pripravljenosti, ni izdala zaradi nemških manevrov nobenih posebnih ukrepov. Popolnoma na tihem so bile le ojačene brez vsakega vznemirjenja obmejne posadke. Mažarski regent IIorthy obiskal Nemčijo. Na povabilo kanclerja Hitlerja se je odpeljal zadnjo soboto mažarski regent Hor-thy s soprogo, predsednikom vlade Imre-dyem, zunanjim ministrom Kanyo in vojnim ministrom generalom Ratzom v Nemčijo. V pozdrav mažarskim gostom je ukazal Hitler razobesiti po vseh mestih, skozi katera se je peljal Horthy s spremstvom, zastave, in sicer ne samo na postajah in na zgradbah poleg proge, ampak po vsem mestu. Kraljevski namestnik Horthy se je najprej ustavil v nemški vojni luki v Kie-lu, kjer je prisostvoval svečanostim krsta nove nemške križarke, ki je dobila ime »Princ Evgen«. Iz Kiela se je odpeljal regent v Berlin. V prestolici mu je pripravila Nemčija nad vse slovesen sprejem. Mussolini obiskal z letalom oporišče Italijanske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Na otoku Pantelleria, M leži sredi med Sicilijo in Tunisom v Afriki, so začeli Italijani graditi za časa vojne z Abesinijo ogromne utrdbe, pristanišča, skladišča in letališča. Otok bi naj postal oporišče za italijansko vojno mornarico v Sredozem- skem morju po zgledu Malte za Anglijo. Zgradbe na Pantelleriji so naperjene proti Angliji in Franciji in naj čuvajo ugled Italije v Sredozemlju. Dne 18. avgusta zjutraj se je odpeljal Mussolini v velikem bombnem letalu, katerega je sam vodil, na Pantellerijo. Mussolini je vozil s hitrostjo 288 km na uro in je bil v dveh urah na cilju. Na otoku si je natančno ogledal vsa utrjevalna dela, letališče in zatočišče za podmornice. Pri odhodu je zapoved al, da morajo dobivati vsi delavci dvojno plačo. Po ogledu se je vrnil Mussolini nazaj v Rim. Ducejev nenadni obisk na Pantelleriji razlagajo kot demonstracijo proti Franciji ter Angliji. Zob za zob. Italijani so zaprli mejo za francoske hribolazce in obratno. Italijan-sko-francoska meja je zaprta za ves turistični promet iz ene kakor iz druge strani. Najprej so odklonile italijanske oblasti 800 francoskim hribolazcem prestop meje, da bi prebili nekaj časa v Italiji. Zaradi tega sta se takoj sestala francoski predsednik vlade in zunanji minister Bonnet in sklenila, da tudi Francija izdaja enake ukrepe. Ukinjeno je bik» izdajanje skupna potnih listov za potovanje Francozov ▼ Italijo, a za izdajo posameznih j^tnih listov je treba navesti tehten razlog za potovanje v Italijo. Ker pa izletov oblasti ne štejejo med tehtne razloge za potovanje, bodo s tem odpadli številni tisoči francoskih turistov v Italijo. Priprave za kongres Hitlerjeve stranke. Vsakoletni kongres Hitlerjevih narodnih gocialistov se vrši v Niirnbergu. Ze sedaj so priprave za ta kongres v polnem teku. Računajo na 800.000 udeležencev. Za častne goste je pripravil pripravljalni odbor po hotelih 4000 sob. Nurnberžani bodo dali 45.000 sob, 450.000 udeležencev pa bodo nastanili po šolah ter pod šotori. Francoski letalski general v Berlinu. Dne 16. avgusta se je pripeljal v Berlin na obisk v neoboroženem bombniku francoski letalski general Vuillemin, Id je bil za svojega bivanja v nemški prestolici gost maršala Goringa. Visokega gosta so sprejeli na berlinskem letališču predstavniki nemškega letalstva. Francoski general je ostal v Nemčiji do nedelje, 21. avgusta, in si J» ogledal razne letalske naprave ter tovarno za letala. Nesprejemljivi predlogi za pomirjenje Palestine. Tako zvana kraljeva komisija je proučevala m pregledovala 14 dni položaj v skrajno razburkani Palestini Po nasvetu komisije bi se naj osnovala v Sveti deželi mala judovska državica, katera bS bila 60 km dolga ter 50 km široka. Na tem ozemlju biva 90% judov in neznaten procent Arabcev bi se lahko izselil kam drugam. Odločno je odsvetovala komisija ustvaritev samostojne arabske države. Z omenjenim predlogom niso zadovoljni ne judje in ne Arabci Iz palestinske zagate ne znajo Angleži nikamor in preti Palestini stalno vojno stanje, M zahteva dnevno angleške, arabske ter judovske smrtne žrtve. Novlcc iz španske irfailiansue volne Za živo srebro gre Zadnjič smo pojasnili, da so nacionalisti na fronti proti Saguntu ter Valenciji iztrgali rdečim vse izvojevane uspehe in so jih vrgli nazaj preko rek Ebro in Segre. Po tem uspehu Francovih čet pa je začelo stopati v ospredje španskih dogodkov bojišče v Estramaduri, to je na obeh bregovih reke Guadiane. Na tej fronti gre rdečim za znameniti in v Evropi največji rudnik živega srebra v Almadenu. Nacionalisti od oddaljeni od tega mesta samo še 12 km. Pred izbruhom državljanske vojne je bil v Almadenu močno udeležen italijanski 'kapital. Med vojno in sploh kakor hitro so zavladali nad Španijo rdeči, so zagospo-darili v Almadenu Angleži. Za primer, da bi se polastil Almadena Franco, bi bilo alma-densko živo srebro zgubljeno za Angleže. Zaradi živega srebra pritiskajo Angleži z vso silo na generala Franca, da odpusti prostovoljce. Tudi rdeči branitelj Madrida, general Miaja, je poslal izpred Valen-cije precejšen del čet proti Almadenu, ki je odločujoča postojanka v vprašanju: ali bo vlekla dobiček iz aJmadenskega živega srebra Anglija ali pa Italija? Preosnova rdeče vlade V Negrinovi rdeči vladi je prišlo do hudih nesoglasij med Katalonci in ostalimi h - ....... (Prodiranje Francovih čet na estramadurskl fronti proti Almadenu je označeno a tremi puščicami, člani vlado. Katalonci se niso hoteli brezpogojno pokoriti vladi v Valenciji in sta odstopila prvotno dva ministra, na kar je podala ostavko vsa Negrinova vlada. Pred- sednik Azana je poveril sestavo nove vla» de zopet dosedanjemu ministrskemu preA sedniku Negrinu, ki je krizo vlade hitsa rešil v soglasju z vsemi republikanskiidj strujami. Ruske komunistične radijske po staje sedaj odstopivša ministra silno psa« jejo, češ da sta plačanca inozemstva, <&c sta delala zgago in preprečevala že davne zmago rdečih v Španiji. Vidi pa se iz tega dogodka, kakšno »soglasje« vlada mol rdečk arji. Karta bojev med Rusi in Japonci za hrib Cankuieng v Mandžuriji. Po katollSlcem §velti Za katoliški tisk. Hrvati se mnogo trudijo, da bi povzdignili med svojim narodom katoliški tisk. Ker je nujni predpogoj za dvig tiska denar, so ustanovili Pi-jevo društvo za podporo katoliškega tiska. To društvo, ki je letos obhajalo svojo tridesetletnico, je že zbralo prav mnogo materialnih sredstev v prid katoliškim listom, časnikom in knjigam. Kakor je razvidno iz poročila, ki ga je Pijevo društvo predložilo letošnji občini konferenci jugoslovanskih škofov, je nabralo za podporo katoliškega tiska v teku zadnjih 19 let preko en milijon dinarjev, in sicer predvsem na dan katoliškega tiska. Od leta 1919 je namreč določen praznik sv. apostolov Petra in Pavla kot dan katoliškega tiska, kateri dan se vrši glavna zbirka po katoliški Hrvatski za podporo krščanskih listov, časnikov in knjig. Ta lepa požrtvo- valnost katoliških Hrvatov naj bi nalS* dosti posnemanja tudi med nami Slovendf Nagrade za mnogo otrok. Ker je števil» rojstev začelo po nekaterih državah zna*» no padati, se vlade teh držav trudijo, da bi to padanje, ki bi moglo imeti za wn narod težke posledice, preprečile aH vsaj kolikor mogoče omejile. Med državami, B se morajo boriti s tem ljudskim nedostat* kom, je tudi Turčija. Med ukrepi, ki je moderna turška država podvzela zoper ta pojav, so tudi nagrade za matere * w> likim številom otrok. Po zakonskih doto» čilih se je nedavno razdelilo po 50 turškfll funtov med tiste matere, Id imajo po ~ in več otrok; njih število znaša 36.000. ste matere pa, ki bo imele leta 1930 i ali več otrok, ki še danes živijo, so bile ; čaščene z zlatimi medal jami. Proti brezbožaikom. Svetovni brezbdfc niški koTi^-es bo letos ▼ AngiiJL Priredi' n teljski odbor je povprašal po raznih državah, aH bi dovolile varno gnezdo, s katerega bi voditelji čivkali znano brezbož-niško pesem. Razne države, med njimi Belgija, so to prošnjo odklonile v opravičeni bojazni, da bi v gnezdu ostali mladiči, ki bi dokazali resničnost prislovice: »Kakor stara ptica poje, tako uči mlade svoje.« Naposled so se brezbožniki zatekli v Anglijo ter jo prosili varnega zavetišča. Oblast jim tega doslej ni odklonila. Verno angleško ljudstvo, bodisi katoliško bodisi protestantsko, pa je zaradi tega dovoljenja vznevoljeno ter daje svojemu nezadovoljstvu duška s številnimi resolucijami in protesti. Tudi v angleškem parlamentu se je začela protestna akcija, ki se je udeležujejo poslanci raznih ver. Zbirajo se podpisi proti temu, da bi se brezbožniški kongres vršil na angleških tleh. Vlagajo se protesti pri ministrstvu notranjih zadev, ki ga obenem opozarjajo na možnost in verjetnost javnih demonstracij proti protidržavnemu brezbožništvu. Radio in sv. maša. Ameriški časniki so prinesli poročilo iz španskega mesta Sa-lamanke, da je sv. oče dovolil katoličanom, ki se nahajajo v vojnem območju republikanske rdečkaste vlade, izredni privilegij udeležbe pri sv. maši. Sv. maša se je nam- ~Nes reče " Utonil pri kopanju. Zadnjo nedeljo je hotel preplavati Dravo iz Studencev na Mariborski otok 16 letni Franc Prešern, sin strojevodje iz železniške kolonije. Pri plavanju je zašel v vrtinec, kateri ga je pogoltnil in bo naplavila Drava njegovo truplo kje pri Sv. Marku niže Ptuja. Po nesreči ustreljen. V Moškanjcih pod Ptujem se je zgodila zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. V vinogradu svojega očeta v Moškanjcih se je mudil 19 letni abi-tuirent Marij Bolaffio, sin ljubljanskega vinskega trgovca. Imenovani je napravil letos maturo na gimnaziji v Ptuju. V četrtek, 18. avgusta, se je mudil v spremstvu svojega inštruktorja Ludovika Osterca v Dornovi pri krojaču Toplak, da bi mu napravil obleko. Fanta sta iztaknila med potjo staro vojaško pištolo, katero sta pregledovala pri krojaču in nista vedela, da je nabita. Ko je vzel orožje v roke Osterc, se je naenkrat sprožilo in krogla je zadela Bolaffija v čelo. Mladec se je smrtno zadet zgrudil in umrl v par minutah. Od avtomobila povožena. V Mariboru na Koroški cesti je zašel pod kolesa tovornega avtomobila 56 letni delavec Jožef Lor-ber, katerega so izvlekli izpod vozila z nevarnimi zlomi. — V Studencih pri Mariboru je povozil avto 62 letno Elizabeto Pufič in ji zlomil nogo. Oba poškodovanca je prepeljal reševalni oddelek v bolnišnico. Avtomobil povozil ameriškega svetovnega popotnika. Neki tovorni avtomobil sta srečala pri Slov. Konjicah svetovna romarja: Beer Alfred William iz Lorraine iz severnoameriške države Illinois, ter Noel Adolf Voge iz Freiburga na Nemškem. Beer se je hotel izogniti na levo stran ceste, je zašel pod avto, ki m" ^omil levo reč opravila v Salamanki ter se potom radia prenesla na razne kraje. Iz tega so nekateri začeli delati zaključke, kakor da bi v obče zadostil kristjan svoji nedeljski dolžnosti, če posluša v radiu prenos vršenja sv. maše. Spričo te zmote piše vatikanski list »Osservatare Romano«: »Treba je raztolmačiti, da se je sv. oče omejil na to, da je dovolil služenje sv. maše v neki sobi, ki se izključno porablja kot kapela v zgradbi Radia-National v Salamanki. Sv. oče je to dovolil, da omogoči radio-prenos v okrepitev in duhovno korist mnogih vernikov, ki v težkih in žalostnih razmerah ne morejo obiskati cerkve. Da pa se v tej stvari ne bi zmota širila naprej, je treba poudariti, da taki radio-prenosi nimajo nič skupnega z izvrševanjem nedeljske in prazniške zapovedi. Kdor iz katerega koli tehtnega razloga ne more na reden način prisostvovati ob nedeljah in praznikih daritvi sv. maše, je oproščen izvrševanja zapovedi, in če posluša radio-prenos, ima od tega gotove koristi, s tem pa ne izvrši zapovedi, ki je na ta način ne more zadovoljiti. Iz tega torej sledi, da je brez tehtnega razloga na posebno dovoljenje vsak posameznik dolžan ob. nedeljah in praznikih prisostvovati daritvi sv. maše na običajen način ter da ga od tega radio-prenos ne oprošča.« nogo. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico^ Padel Iz prvega nadstropja in si prebil lobanjo. Vinko Zagoričnik, 35 letni dninar iz šešč pri Sv. Pavlu pri Preboldu, je padel s hodnika prvega nadstropja krčme in je obležal s počeno lobanjo. Hudo poškodovanega so spravili v celjsko bolnišnico. Huda nesreča slikarskega pomočnika. V hotelu »Evropa« v Celju je padel s prvega nadstropja 19 letni slikarski pomočnik Franc Stiplovšek. Ko je stal na lestvi, se mu je izpodmaknila deska in padel je več metrov globoko na kamenita tla. Pri padcu se je hudo poškodoval na znotraj in tudi na zunaj po vsem telesu. Pri padcu si zlomila desno nogo. Alojzija Liščeva, 57 letna uradnica tvornice v Li-bojah, je padla v Petrovčah tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo in se zdravi v celjski bolnišnici. 73 le" dk smrtno ponesrečil na Triglavu. Zadnji petek ob osmih zjutraj je smrtno ponesrečil na Triglavu 73 letni upokojeni učitelj Hajko Justi niz Št. VHa nad Ljubljano. Staremu gospodu je spodrsnilo komaj nekaj metrov pod vrhom Triglava. Omahnil je in strmoglavil po skalovju ter se ubil. Padel pod konje in voz. Franc Zemljak, posestnik in gostilničar v Krškem, je pripravil voz za prevoz čebel na pašo. Pri vpreganju konj mu je pomagal hlapec. Ko je urejeval gospodar nekaj spredaj pri konjih, sta se živali splašili. Zemljak je padel pod konja, katera sta ga vlekla 60 m daleč na glavno cesto. Zemljak je dobil hude poškodbe na glavi in po vsem telesu ter so fra koj po nesreči oddali v bolnišnico. Mak smrtno povozil motociklista. Ivan Kucler, 33 letni podjetnik iz Ligojne, se je odnelial 19. avgusta na motornem kolesu z Vrhnike proti Ljubljani. Med Drenovim gričem in Vrhniko je zavozil z glavne ceste na stransko pot proti Sapu. Vozil je s hitrost jo 40 km na uro. Pri prevozu železniške proge se ni dobro ogledal in je zadel z motorjem v drugi vagon vrhniškega vlaka, Vlak je potegnil motociklista s seboj in ga je popolnoma razmesaril. Pogled na truplo je bil grozen. Izstopili so možgani in vse telo je bila ena zmečkana ter krvava gmota krvi in mesa. Smrtno ponesrečeni si je ustanovil pred kratkim na Vrhniki malo tovarno za prazen-> ječmenovo kavo. Zapušča starše ter enega brata. Bazne novice Slovenski javnosti! 475 otrok strada v naši lepi planinski Ribnici na Pohorju. Že tretji teden stoje njihovi redniki v mezdnem gibanju. Nezadostno pa je vsa gornja deca prehranjena že vseh zadnjih šest let. V obmejnem okraju je doma, priklenjena dobesedno na granit, iz katerega najspret-nejša in najzdravejša roka komaj izkleše polovico tega, kar skromen človek normalno potrebuje. Osnoval se je odbor, da zbere od vseh socialno in rodoljubno čutečih src prostovoljne prispevke, bodi v blagu, bodi drugače, da olajša vsaj nedolžni deci težke ure vsestranskega pomanjkanja. Za vsak najmanjši dar izrekamo najlepšo hvalo! Slovenci, ne zabite obmejne dece! Zadružna šola v Ljubljani. Kot vsako leto, se bo tudi letos sredi oktobra začela v Ljubljani Zadružna šola in bo trajala do velike noči. Vršila se bosta letos dva tečaja. V prvem tečaju se bo poučevalo tako ko druga leta, v drugem tečaju pa se to zadružno znanje razširi in izpopolni. Za vse naše zadružno gibanje je Zadružna šola ogromnega pomena. Kmečki sinovi se tu nauče temeljnih pojmov o zadružništvu, da morejo pri zadrugah sodelovati kasneje kot člani načelstev in nadzorstev. Toplo priporočamo, da se priglase v to Zadružno šolo zlasti fantje iz takih krajev, od koder še nobeden ni bil v tej šoli. Želi se za sprejem vsaj starost 18 let. Prošnje naj naslove prosilci na Zadružno zvezo v Ljubljani. Prošnji je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Zadružna zveza nudi svojim gojencem prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Podpor Zveza ne daje. Pričakovati pa je, da bo dala ban-ska uprava nekaj podpore posameznim gojencem. Nikomur pa ne bo žal za denar, ki ga bo žrtvoval za to šolo. Kdor vloži prošnjo na Zadružno zvezo, naj prosi za priporočilo pri domači zadrugi, ki je včlanjena pri Zadružni zvezi. Kongresno zborovanje gluhonemih. V dneh od 13. do 15. avgusta so se zbrali v Mariboru gluhonemi iz vse Jugoslavije, da proslave petletnico mariborskega društva in da razpravljajo o svojih zadevah za zaščito gluhoneme mladine. Slavnostno zborovanje je bilo v Gambrlnovi dvorani ob veliki udeležbi članstva, delegatov iz Ljubljane, Beograda in tovarišev gluhonemih iz Graza. Predsedoval je društveni predsednik g. Sagaj. Tajnik g. Svenšek je podal pregledno poročilo, ki prikazuje dosedanje delovanje in razvoj društva v teku petih let Društvo se je od ustanovitve naprej borilo za pravice in zahteve gluhonemih. Vsa ta leta je društvo s prirejanjem božičnic in s pomožnimi akcijami podpiralo pomoči potrebne gluhoneme člane in njihove otroke. Poudaril je nadalje najnujnejšo potrebo po šolski izobrazbi gluhonemih otrok. Ker je gluhonememu odvzet dar sluha ta govora, da se ne more udejstvovati tako kakor polnočutni, se po izobrazbi v gluhonem-nici more vsaj delno udejstvovati in marsikateri se more celo osamosvojiti v gotovem poklicu, seveda, če se mu da priliko za to. šolan gluho-nemec pomeni tedaj pridobitev mnogostransko uporabne delovne moči, dočim Je njegov nešolan sotrpin navadno še večji revež od slepca, ker ga ni mogoče uporabiti za nobeno delo. Iz tega dejstva sledi nujna in že večkrat poudarjena potreba po razširjenju zavodov, da se odprejo vrata gluhonemnic vsem, ki so zmožni in željni izobrazbe. šolska izobrazba napravi iz gluhonemega zelo dobrega in zanesljivega delavca in obrtnika, s katerim je lahko vsak zadovoljen, ker ima navadno gluhonemi izredno zdrav dar za opazovanje. Ta dejstva naj upoštevajo tisti, ki iz nekih predsodkov odrivajo že šolane gluhoneme vajence. Na zborovanju so zahtevali ustanovitev gluhonemnic v naši državi ter uzakonitev šolske obveznosti vseh gluhonemih. Društvo je naslovilo posebno spomenico na merodajna mesta, da se usmilijo zapuščenih gluhonemih ki otvorijo v državi več gluhonemnic, oziroma da se razširi gluhonemnica v Ljubljani ali ustanovi nov zavod za gluhoneme v Mariboru. Na predlog delegatov iz Beograda je bila sprejeta resolucija za ustanovitev zveze gluhonemih, ki bi naj imela sedež v Beogradu. Znamenite najdbe iz dobe sv. Herne na Gorenjskem. Profesor Šmid, graški znameniti starinoslovec, se rad mudi v Sloveniji, kjer je že razkril marsikatero zanimivost iz predzgodovinskih, starodavnih ter srednjeveških časov. Njegova najnovejša odkopavanja na Gorenjskem pri Koritih pri Nomnu (pri Bohinju) so odkrila železno topilnico sv. Heme in njen gradič. Gradič je bil v rabi še dva do tri stoletja po smrti sv. Heme, ki je bila doma na Pil-štajnu, kjer sta še danes vidni razvalini njenih gradov Peilenstein in Hartenstein. Truplo sv. Heme počiva na Krki na Koroškem, kamor so radi romali Gorenjci. Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpo-loženjem za jed zaradi zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtir " ree. S. br. 30 474/35.) 1138 6 kg težko zelno glavo je pridelal na svojem vrtu v Mariboru, Ljubljanska cesta 36, g. Slavec Anton. Omenjeni posestnik je šele pred dvema letoma spremenil travnato zemljišče v vrt. Gnojil je samo s hlevskim gnojem, pozimi pa je zemljišče polival s straniščnikom. Pred dvema letoma je pa isti posestnik pridelal na istem zemljišču 2 kg težko redkvo. Mladinski list »Vrtec« je znan že mnogim rodovom Slovencev, saj izhaja že 68 let in je zato najstarejši slovenski mladinski list. Z letošnjim letom je prešel v druge roke, vendar bo ostal zvest svojemu dosedanjem« programu, da bo vzgajal dobre Slovence, zveste državljane in verne božje otroke. Po njem bodo, kakor do sedaj, naši otroci spoznavali lepoto slovenske zemlje, materinega jezika, narodnih običajev, velike može in žene v domačiji in domovini, katere lepote jim bo prav tako kazal v besedi in sliki. Najod-ličnejši sotrudniki so že obljubili svoje prispevke; v besedi in pesmi, skici in sliki bo seznanjal mladino z domačimi kraji in jih bo vodil po prelepi domovini Jugoslaviji, da jo še bolje spoznajo in vzljubijo. Vanj pa bodo dopisovali tudi otroci sami, da jim bo »Vrtec« nekaka vez, četudi jih, slovenske otroke, ločijo hribi in doline in celo široko morje. Opozarjamo na ta naš edinstveni mladinski list in ga toplo priporočamo staršem in mladini, da ga naroče, ker prva številka izide že 1. septembra. Naroča se po dopisnici: Uprava »Vrtca«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna — ali pa pri g. učitelju (ici), poverjeniku (ci) na vsaki šoli. Jesenski velesejra v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav. Največja izmed teh razstav bo mednarodna razstava fotografije in filma. Klub neodvisnih likovnih umetnikovi bo podal umetnostno razstavo. Reja malih živali je našemu malemu človeku izdaten vir dohodkov. Vedno in vedno je treba stremeti za tem, da se reja pospešuje in rejce navaja k smotrenemu delu, ki jim bo prinašalo še več koristi. Leto za letom imamo na ljubljanskem velesejmu razstave malih živali in naša javnost jih ne bi hotela več pogrešajti. Zato bo letos prirejena I. Zvezna banovinska razstava vseh vrst malih živali in produktov, med malimi živalmi pa bodo ovce in koze razstavljene samo od 4. do 8. septembra. Ljubljanski velesejem je vedno posvečal veliko pozornost našemu kmetijstvu. Tudi tokrat je ostal zvest svoji nalogi in bo letos priredil ob sodelovanju Zveze selekcij-sklh organizacij za sivorjavo dolenjsko govedo ta ■ pomočjo kr. banske uprav« zvezno razstavo sj-varjave govedi dne 10. in 11. septembra, ki bo združena a plemenskim sejmom. Jugoslovanska kinološka zveza priredi državno razstavo plemenskih psov 1. io 2. septembra. Zveza gospodinj V Ljubljani pripravlja razstavo »Naši gostje«, f kateri bo prikazala našo ženo v službi tujskega prometa in kot središč« io žarišč« domač« gostoljubnosti. Pri vsem tem pa seveda n« bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov. Jugoslovanski harmonikarji bodo Imeli igranje za prvenstvo 11. septembra. Na vinskem oddelku velesejma pa bo pripravljen« lepo zabavišče. Na železnicah ima vsak obiskovalec pod običajnimi pogoji polovično voznino. Dopotovanje za polovično voznino od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do dno 17. septembra. Obžalovanja vredni slučaji Sleparija z »najdenim« saharinom. Iz Maribora se je vračal na kolesu na svoj dom v Razvanje delavec Jurij Amon. Blizu magdalenske cerkve ga ie zaustavil neznan moški. Neznanec je začel razlagati Amo-nu, da je našel zavoj s 17 kg saharina, katerega rad proda za 150 din. Delavec je izplačal tujcu 110 din — vse, kar je imel. Prodajalec je pozval kupca, naj čaka nanj pred neko hišo, v kateri ima shranjen saharin. Amon je čakal zaman. Ko se je podal za sleparjem v hišo, so mu povedali, da je iskani moški že davno odšel skozi dvoriščna vrata in zginil bogznaj kam. Dva nepoklicana obiskovalca Mariborskega tedna pod ključem. Po zaključku Mariborskega tedna, 15. avgusta, sta padla mariborski policiji v roke dva nepoklicana ter nezaželjena obiskovalca. Gre za Hinzo Smajiča iz Sarajeva, ki je star 32 let, ter je hodil med posetniki tedna kot sejmar okrog in kradel. Policija mu je dokazala, da je sunil neki gospe denarnico z večjo vsoto. — Drugi aretirani žepar je Rajmund Borovičnik. Izmaknil je v nekem prenočišču upokojenemu učitelju listnico s sedmimi jurji. Pri aretaciji so dobili pri njem še štiri jurje, tri je zabil na Mariborskem tednu. Čoln so mu ukradli. Ob Dravi je imel privezan čoln pri Hutterjevi tovarni v Me- Dve leti v zraku Ameriški letalski kapitan Jaok Knight, ki že 20 let deluje kot pilot pri ameriški letalski družbi »United Air Limes«, je bil te dni upokojen. V svojem 20 letnem letalskem poklicu je v 18.000 urah prevozil 4,000.000 kilometrov po zraku. — 18.000 ur pa znese skupaj dve leti. Torej je mož v 20 letih dve leti prebil v zraku. 48 ur v »višini 7000 m« Pomočnik pariškega letališča se je zaprl z nekim zdravnikom v zračno komoro, kjer je bila zračna zmes, kakršna je v višini 7000 metrov. Oba moža sta ostala s kisikovima maskama 48 ur v tej komori. Zdravnik je stalno nadziral telesno stanje svojega tovariša. Januš Goleč: fonare e v a 31 o i Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Prvič občutno kaznovan Pri poroti 26. maja 1926 je bil obsojen Jurij Potočnik na 20 let. Radi jetičnosti ni prestal v mariborski kaznilnici niti eno leto kazni, ampak mu je ugasnila pc r.rejevr^ko strast in zabrisala Itr.z:n — smrt 12. marca 1927 v kaznilniški bolnišnici. Celotna pravna ali juridična javnost z mariborsko policijo vred, ki ji je toliko prizadejala, da je predala po tako dolgem skrivanju roki pravice glavna krivca: Jurija Potočnika in Franca Rupnika, ni mogla razumeti, da je tako rekoč ušel kazni glavni ponarejevalski mojster Rupnik, ako odračunamo preiskovalni zapor. Najbrž je iznenadila obsodba na trimesečni zapor, katerega je odsedel v preiskavi, samega Rupnika, ko so ga izpustili na svobodo takoj po razglasitvi sodbe. Na svobodnih nogah je vzbudila v njem malen- kostna kazen bahavost ter namišljeno zavest, da je še to malo sedel po nedolžnem. Kakor hitro je zapustil sodne prostore, je pre-čital časopisje ter se je poučil natančno, kako in kaj je pisalo o njegovi zadevi in krivdi v času, katerega je moral prebiti v celici jetnišnice. Med drugimi listi je prebral tudi »Slov. gospodarja« ter jo je kar mahnil v uredništvo v Tiskarno sv. Cirila. Predstavil se je urednikoma, kdo je in da hoče dati nekatera pojasnila k »Gospodarjevemu« poročilu o njegovem po zakonu prepovedanem početju. Mali dedec je sedel na ponudeni stol. Z lisičjo previdnostjo je premotril oba urednika in menil med veselim nasmehom: »Tu-le imate Rupnika, tega velikega grešnika, katerega je obsodilo ljudsko sodišče (porota) komaj na tri mesece in še to čisto po nedolžnem! Ne bom vaju tožil, ker nista prinesla povsem točnega poročila, ampak ustmeno hočem dokazati, da nisem hudodelec, pač pa poklicen fotograf in razumem tiskarsko stroko bolj nego vsi vaši stavci in strojniki.« Dobrovoljni, majhni, čokati in skoraj trebušasti možic je začel ra^la^ati šegavo, kje vse je hodil, kaj lju v Mariboru livar Štefan Vavpotič. Neznanec mu je ukradel in odpeljal 1200 din vreden čoln. Na klopi zaspati ni varno. Ivan Vogrin, raznašalec slaščic, je zaspal v Taborski ulici v Mariboru na neki klopi. Ko se je prebudil, je opazil, da mu je nekdo v spanju sunil čevlje in 340 din, katere je iz-kupil za pecivo. Nemirni in nevarni jetnik v verigah. Javnosti je še v živem spominu, kako je bil pred tedni prijet na Ptujski gori tolovaj Pinterič in predan v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Pinterič je pri aretaciji izjavil, da bo pobegnil pri prvi priložnosti. Ropar je poskušal zadnje dni pobegniti iz jetnišnice, kar pa mu ni uspelo. Pri mizi je odlomil nogo in je hotel dvigniti iz okna železno omrežje. Pazniki so opazili še pravočasno njegove namene ter so mu jih prekrižali. Ker ni bilo nič s pobegom, si je poskusil preparati žile na rokah, a tudi ta nakana mu je spodletela. Nemirnega ter nevarnega jetnika so morali vkovati v verige. Dobrota je sirota. Na Remšniku ob severni meji so prosili trije delavci posestnika Adama Požarhika za prenočišče, katerega jim je dovolil hišni gospodar. Drugo jutro na vse zgodaj pa so nočevalci ukradli Požarniku 2000 din vredni lovski puški. Orožniki so nepoštene ter nehvaležne delavce izsledili, našli skriti puški pod priznanjem, da fo iu hotsli uzmoviči prodati pri prvi priliki. Roparski napad. Franc Farič iz Ješence pri Racah se je podal iz neke gostilne v Hočah proti kolodvoru, da bi se odpeljal domov. Med potjo sta se mu pridružila dva neznanca, katera sta se lotila nasilnim potom pregleda njegovih žepov. Ker nista zadela na denar, sta oropala Farieu uro. Orožniki so izsledili napadalca v osebah hlapca Ivana Rozinšeka in Karla Tementa iz Sp. Hoč. S silo odvzeto uro so našli skrito v nekem hlevu v Hočah. Preprečena tatvina denarnice. 17 letni Vinko Kitak v Koprivniku nad Racami se je približal oknu hiše posestnice Ivane Koren. S kolom, na kojega konec je zabil dva koničasta žeblja, je skušal skozi okno nasaditi denarnico z devetimi bankovci po 100 din, ki je bila v predalu pisalne mize. Pri tem poslu so mladostnega nepridiprava zasačili in so ga prijeli. Zaradi psa udarjen z ročico po glavi. Maks Ivanič, kurjač v usnjarni v Ljutomeru, je postavil v Babincih kolo na dvorišče. Ko je prišel po kolo, je nagnal psa v hišico, da bi ga ne vgriznil. Hišico s psom je obrnil tako, da je bil vhod proti steni in pes ni mogel iz nje. Med krote-njem psa je kurjača nekdo od zadaj udaril z ročico s tako silo po glavi, da se je zgrudil in so ga prepeljali v skrajno nevarnem stanju v ptujsko bolnišnico. Obstreljen na povratku skozi gozd. Martina Žabrl, 19 letnega posestnikovega sina iz Vodenika pri Šmarju pri Jelšah, so prepeljali v celjsko bolnišnico. Žabrl se je vračal skozi gozd proti domu. Nenadoma je bil oddan nanj strel, ki ga je hudo ranil v bed.ro. Cigani ukradli 10.099 din vredna konja. Ribiču Karlu, posestniku v Kališevcu pri Rajhenburgu, je bil ukraden par težkih in 10.000 din vrednih konj. Tatvine so bih osumljeni cigani, kateri so se vozili dan poprej mimo Rajhenburga in so povpraše vali po konjih. Posebno so jim bili po godu Ribičevi konji, katere so odgnali iz zakle njenega hleva v deževni noči. Orožniki so se lotili z vso vnemo zasledovanja ciganske nadloge. Šele v Bistri v Hrvaškem Zagorju so zadeli na cigane Nikoliče. Enega konja so že bili prodali, toda kupec ga je moral vrniti. Drugega konja pa so cigani še imeli. Orožnika sta prignala ukle-njene ciganske tatove v Rajhenburg in z njimi je prišel tudi par ukradenih konj na veliko veselje okradenega posestnika. Nevarna tatica pod ključem. Po okolici Litij^je dalje časa bila na delu s predolgimi prsti po kmečkih domovih mlada pre-dilka Zofka Perko, rojena v Nemčiji, pristojna v Loko pri Zidanem mostu. Perko-vo so prijeli orožniki na Sv. Gori. Ko je gnala patrulja tatico čez reber nad vasjo Vovše, je hotela skočiti v prepad, kar sta pa orožnika preprečila. Zaradi poskušene-ga pobega so žensko vklenili in so jo predali v zapore v litiji. * DVE TOLOVAJSKI BANDI PRIJETI »Slov. gospodar« je že poročal, da je uspela orožnikom izsleditev dveh tolovajskih band, ki sta uganjali vlomilske posle krog Ptuja, Ljutomera, Čakovca, Ludbre-ga, Varaždina ter Maribora. Orožniki iz Središča so dokazali tem lopovom nad 50 vlomov ter tatvin, s katerimi so oškodovali prizadete za 200.000 din. Štajerska tolpa Štajersko tolpo sedmih članov je vodil Davorin Trstenjak iz Mihalovca pri Ormožu. Imenovani je znan tat ter ronar. Njegov prvi pomagač je bil Alojz Šantl, posestnik v Središču ob Dravi. Pri slednjem so odkrili skladišča za pokradeno blago. Sedemčlanska družba je vlamljala ter kradla po krajih med Dravo ter Muro in še celo po Prekmurju in znaša povzročena škoda 150.000 din, katero so si prilastili 2 raznim blagom pri 47 vlomih. Trstenjakovi tolovaji imajo na vesti vlom v cerkev pri Sv. Miklavžu. Zginila sta ke-lih in monštranca. Vlomilci so bih tolikanj drzni in brezvestni, da so pod vodstvom Trstenjaka lansko leto vlomih v grobnico mariborske rodbine Čeligi na Slov. Kalvariji v župniji Limbuš. Upali so, da se bodo v ralivah dokopali do zlatnine, a so se bridko varali. Trstenjakova banda je že izročena okrožnemu sodišču v ^boti. Hrvaška tolpa Druga tolpa je bila iz sosednje Hrvaške in je hodila v našo banovino na vlomilske in tatinske pohode. Kradli so kolesa, obleko, tobak ter predvsem gotovino. Od hrvaških uzmovičev povzročena škoda dosega vsoto 60 tisoč dinarjev. Devet članov hrvaške bande je že za zapahi mariborske jetnišnice. se je učil, kaj da zna in da se bavi samo s fotografskimi ter tiskarskimi poskusi, kateri bodo posvetili z velikanskim presenečenjem v fotografijo in barvo-tisk. Vse občuduje njegovo znanje ter do"ije iznajdbe, katere je mogoče izpopolniti le s ponavljanjem noskusov. Samo nov' rji, orožniki, policaji in še sodnik v.'dijo v njegovem pc"^tju zločin. Mojster se je zaklinjal na krščeno dušo, da je najboljši dokaz, kako sodi o njegovem delu narod, pravkar zaključena porota, katera bi ga bila povsem oprostila, da se ni zaganjal vanj in v njegove znanosti "e poskuse državni pravdnik liki tiger v nedolžno ovčko. Mojster je znal pripovedovati res zanimivo ter razk~rti s šalami in s dobrimi primerami zabeljeno, kako bo v najkrajšem času najimenitnejši gospod, v kojega iznajdbe bo zrl celotni kulturni svet z največjo pozornostjo ter napetostjo. Poleg naravne nadarjenosti ter s fotografsko in tiskarsko vajo pridobljene spretnosti ga je dičila precejšnja mera domišljije, katero je umel spretno »peljati na mlin " " ' J.-., kaj vse še bo enkrat pome» '' za človeško družbo. PrfMno in zanim -""-t razlage ponarejeval- skega mojstra so se raztegnile kar v cele ure. Radi neznatne - :r>_i over:":ni možiček bi še bil bogznaj kaj vse nablebetal, da ni opomnilo nujno delo urednika, da se ne more r " --.vati predolgo s poslušanjem doživljajev ter načrtov, pretkanega ponarejevalca. Rupnik se je dvignil s stola, podal vsakemu roko s pripombo, da se bo oglasil v uredništvu, kakor hitro bo zasledil večje nove napredke v svojih iznajdbah, katere bo mor "'o beležiti dnevno časopisje v tiskani besedi ter sliki. »Gospodarjeva« urednika sta želela mojstru vse najboljše za bodoče s posvarilom, naj nemudoma zapusti Maribor, kjer je postal prevelik znanec oblasti. Naj se preseli drugam. V drugih in tujih krajih bodo znali prav ceniti ter upoštevati njegovo iznadlji-vost. V Maribor in okolico preveč zaljubljeni Rupnik pa se je obregnil na dobro hoteči opomin z rezko opazko: »V Mariboru so me vlačili in mrcvarili prvič v življenju po zaporih. Mariborska porota me je skoraj oprostila. Mariborski policiji bom dokazal, da sem velik dobrotnik človeštva in ne hudodelec, ki spada pod paragraf in v ječo!« (Dalje prihodnjič) Po preteku 48 ur so zrak v komori nato v pol ure spremenili spet v »pravi pariški zrak«. Moža sta preizkušnjo dobro prebila, zlate ribice, ki sta jih vzela v iposodi z vodo za primerjavo v komoro, pa so že v začetku eksperimenta poginile. Poskus spada v okvir priprav za polet z letalom v stratosfero, ki ga bodo izvedli v Ameriki. Največja bolnišnica na Balkanu Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta dne 1. maja otvorila v navzočnosti članov vlade »Bolnišnico kraljice Ivane« v Sofiji, ki predstavlja največji zavod svoje vrste na Balkanu. V bolnišnici je zaposlenih 39 zdravnikov in 7 Specialistov za zobe. Izpred sodišča______ Dve obsodbi zaradi uboja. Celjsko okrožno sodišče je obravnavalo 19. avgusta dva primera uboja. V Vitanju so se vračali iz ¡krčme: 26 letni klobučarski pomočnik Josip Žalnik iz Brežic, uslužben v Vitanju, ter delavca Jakob Dežman in Ivan Štruc iz [Vitanja. Srečali so Ivana Purga, katerega je Žalnik oklofutal, ker je moral sedeti radi Purgove ovadbe orožnikom štiri dni. Purga je vrnil zaušnico in že je prišlo do pretepa, v katerem je potegnil Žalnik nož in ga je zasadil Purgi v srce, da je obležal mrtev. Žalnik, ki je že bil predkaznovan zaradi pretepov, je bil obsojen na osem let robije, Dežman na dva meseca in 15 dni zapora, Štruc je bil oproščen. — Avgust Narat, 39 letni posestnik in oče štirih nepreskrbljenih otrok v Hrastju pri Sv. Petru pod Sv. gorami, je zalotil 21. julija ob desetih v noči v svojem sadonosniku 18 let starega posestniškega sina Ivana Geršaka iz Hrastja. Oddal je proti Geršaku strel, ki je smrtno zadel. Sodišče je obsodilo skesanega Narata na štiri leta ječe, 500 din povprečnine in 975 din za pogreb ustreljenega. * Slovenska Krallna Dvajsetletnica osvoboditve Prekmuria Letos, 11. septembra, bomo v Črensovcih prav slovesno proslavili dvajsetletnico osvoboditve Prekmurja izpod tisočletnega tujčevega jarma, pod katerim so ječali naši predniki. Kakor nam je znano iz zgodovine, so se naši predhodniki skušali večkrat otresti tega jarma, a žal jim ni uspelo. Zaradi kmečkih uporov na Hrvaškem in tudi v Sloveniji je postal jarem premaganih Se hujši in neznosnejši od prejšnjega. Med tem pa je prišlo za nas miroljubne ljudi do skoraj nerazumljivega klanja, ki je bilo ▼ svetovni vojni Bridko orožje malone vse Evrop« je žvenketalo dolga štiri leta ter terjalo krvave žrtve. Posledice te strašne morije še danes čutimo. So pa države, ki se zaradi vojnih posledic ne bodo mogle nikdar povzdigniti na prejšnje mesto slave in moči. Svetovna vojna je ▼ resnici zahtevala mnogo zla in gorja, a nam je prinesla zaželjeno svobodo, po kateri smo tako dolgo hrepeneli Zemlja, prepojena s potnimi sragami naših prednikov, je postala prosta. Ne tlačijo nas več okovi in jarem sužnosti. Zadihali smo zrak svobode in naši voditelji sedaj skrbno čuvajo najvažnejše dobrine človeštva, ki so življenje, delo, resnica in ljubezen. Te svetinje, brez katera je vsaka kultura nemogoča, se pa razvijajo in pridejo do svoje veljave le v miru; kajti mir j« tista rodovitna njiva, na kateri se razvija življenje vsakega naroda z zmožnostmi, ki so dane njegovi duši Zato je vsa sedanja naša politika miroljubna. Sicer pa, zakaj bi se sovražUi med seboj, saj nam vendar vsem sije isto sonc« In smo sinovi late matere zemlje, zato moramo biti ▼ prijateljskih odnosa jih z vsemi! Dvajset let smo že svobodni Naša še mlada država vedno bolj napreduj« In danes ž« uživa pri drugih državah velik ugled. Da se oddolžimo našim modrim voditeljem, posebno voditelju nas Slovencev, g. dr. Antonu Korošcu, ki se bo predvidoma tabora osebno udeležil in bo obenem glavni govornik, pohitimo 11. septembra vsi v Crensovce, da pokažemo sveta, da tudi ml Prek-ttiurcl vemo ceniti delo za državo zasluženih mož. Na tem taboru bomo videH vse zanimivosti, ki so bile ki so Se običaji» puri nas ▼ Prekmurju, zato nam obiska tabora ne bo žal. — V zvezi s taborom bo tudi proslava petindvajsetletnega Jubileja izhajanja domačega lista »Novin«. • Turnišče. Na Veliko mašo, 15. avgusta, smo imeli v farni in romarski cerkvi Matere milosti največja letno »proščenje«. Ljudi j« bilo mnogo. Pridigo o Mariji je imel letošnji novomašnik g. Ivan Cvetko, o katerem smo že na tem mestu poročali Razveseljivo je dejstvo, da je ta dan pri nas potekel brez vseh incidentov. Se pač vidi, da ni bilo nobene veselice. — Tumiški dijaki, oziroma dijaki naše fare bodo priredili prihodnjo nedeljo ob lepem vremenu na šolskem dvorišču lepo in ganljivo igro »Pod sovjetsko zvezdo«. Igro re-žira dipi jurist T. Igra sama je vsebinsko prav globoka in bo marsikoga do solz ganila, a ne manjka ji tudi zabavnih in veselih prizorov, tako da se bodo veselejši ljudje lahko od srca nasmejali Pred in po igri nam bodo dijaki zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. V zvezi s to igro bomo bržkone razpravljali tudi o ustanovitvi prosvetnega društva v Turnišču. Po igri nam bo en gospod razložil pomen prosvetnega društva ter njegove koristi za ljudstvo. Kdor se zanima za prosvetno vprašanje, naj prireditev obišče in po igri ostane v šoli, da se bomo vse potrebno zmenili. — Po dolgem prizadevanju smo končno dosegli, da sta dali občini Turnišče in Dobrovnik zgraditi most preko »nove« Ledave. Most je bil zelo potreben zlasti za lastnike, ki imajo njive in travnike preko Ledave na dobrovničkem »hataru« in narobe. Predvideva se, da bo tukaj v bližnji bodočnosti vodila važna: prometna cesta in bo zveza med Dobro vnikom in Turniščem za nekaj kilometrov skrajšana. — Za nekaj časa je zapustil Turnišče ter šel na drugo službeno mesto g. Milan Radojčič, orožniški podnarednik. Vestnemu orožniku želimo, da se vt novem kraju dobro počuti in se izkaže vrednega zaupanja, ki ga vanj polagajo. Upa. Pretekli teden, 16. avgusta, so žalostno peli mrtvaški zvonovi ter oznanjali smrt Zverove, po domače Hajdukove mamice. Dočakali so lepo starost, vendar pa je njih izguba tem občutnejša, ker še ni dolgo, da so v hiši umrli skrbni dedek. Vnuku, g. kaplanu v Slov. Konjicah, kakor tudi vsem domačim izrekamo iskreno sožalje, a po-kojnicl nebeški raj, katerega je s svojim delom tudi zaslužila! Beltinci. Prejšnjo nedeljo je bila pri g. Horvat Ludoviku otvoritev gostilne s prosto zabavo. Sicer je že na tem mestu bila prej gostilna, toda ne pod firmo mladega gospodarja, temveč njegovih staršev. Prireditev je bila dobro obiskana, iz česar se da sklepati, da je mladi gospodar precej priljubljen. — V torek, 16. avgusta, je bil pregled plemenskih konj pred komisijo gg. Peto-varja, Baša in drugih. Prignane je bilo precej lepe živine, za kar bodo hekateri nagrajeni ) * Bojevniki se zberejo 27. in 28. avgusta na Brezjah, kjer bo blagoslovitev preurejenega prostora in odkritje spominske plošče umrlemu prvemu tajniku Zveze, vojnemu kuratu Francu Bonaču. Spored slovesnosti bo ta-le: V soboto, 27. avgusta, bo ob pol devetih zvečer na prostem igra iz življenja v svetovni vojni: »A njega ni.« Igrali bodo člani trboveljske skupine. V nedeljo, 28. avgusta, ob devetih bo sprejem gostov in pevska vaja v samostanski dvorani. Ob desetih cerkveni govor (predsednik tov. Mirko Rataj), nato bla- Indokina Francoska kolonija Indokina ▼ južni Aziji Ja ena tistih pokrajin, ki so že po svoji legi, zemlji in podnebju neizbežno podvržene malariji Svetovno znani Pastorjev zavod je zgradil leta 1929 tri zavode,tri zavode, kjer bi se naj bavili s proučevanjem malarije. Preden pa je Pastorjev zavod pričel intenzivno borbo proti malariji, je želo velike uspehe privatno zdravljenj» s kininom. S tem zdravljenjem so prav za prav pričeli delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji železnice v Konkinl in so prišli večkrat v močvirnate predele, kjer j9 bila nevarnost, da se okužijo z malarijo. Tudi svetovna kriza je bila vzrok, da se malarija ni mogla zatirati, to pa radi tega, ker je takratno zdravljenje zahtevalo velikih izdatkov. Odkar pa je komisija za malarijo pri Društvu narodov iznašla kratko zdravljenje z malo dozo kinina namesto prejšnjega dolgega zdravljenja, ki je trajalo po več mesecev z velilcimi dozami kinina, ja pričakovati, da bo zdravljenje malarije v Kon-kini imelo kmalu velike uspehe. gcslovitev preurejenega prostora pred cerkvijo ter sv. maša, ki jo bo daroval odbornik Zveze bojevnikov tov. Janko Cegnar. Po cerkvenem opravilu bodo molitve za umrle tovariše, na kar bo sledilo odkritje spominske plošče prvemu tajniku Zveze bojevnikov Francu Bonaču. Govoril bo prvi podpredsednik tov. Rudolf Wagner. Nato bo bojevniški tabor. — Ob dveh popoldne bodo litanije. Med sv. mašo bo ljudsko petje s spremljevanjem godbe. — Zaprošen? je četrtinska vožnja. sa RJésSf rafni i Vitanje. Dne 17. avgusta je mirno zaspala v Gospodu v tukajšnjem župnišču Jožefa M u s i, sestra našega priljubljenega g. duhovnega svetnika, župnika Alojzija Musi. V vitanjski župniji, kamor je prišla leta 1914 kot gospodinja svojemu pred petimi leti umrlemu bratu župniku Jožefu Musi, in še daleč na okoli je bila dobro znana po svoji veliki darežljivosti do revnih in po svoji vedri prijaznosti do vseh, ki so imeli opravka v župnišču. Po svoji naravi je bila tiha in skromna, a vedno veselega, smehljajočega obraza. Odgovarjala je rada z neprisiljeno, nedolžno šalo. Posebno je bila vesela mnogih duhovnikov-gostov, ki radi prihajajo v to po gostoljubnosti in ljubeznivosti daleč znano župnišče. — Njeni zemeljski ostanki so bili prepeljani 19. avgusta v rojstno župnijo na Vransko, kjer so bili položeni ob strani rajnih staršev in bratov k večnemu počitku. Bog ji bodi obilen plačnik! Vitanjčani jo bomo ohranili v hvaležnem spominu. — G. duhovnemu svetniku in še živeči sestri naše iskreno sožalje! Nova cerkev. Po daljših počitnicah se je smrt nenadoma oglasila v župniji in pobrala v 81. letu Matildo Šilih, roj. Jaklič, p. d. Petračevo mater v Novi cerkvi. Ranjka je bila vse svoje življenje vzorna in krščanska žena. Prišla je iz Vojni-ka kot gospodinja h kanoniku in dekanu Francu Juvančiču, ki je bil velik prijatelj nepozabnega Slomšeka. Po njegovi smrti se je poročila z Matejem šilih, ki je bil skozi dolgo vrsto let cerkveni ključar. Pokopala je dvoje hčera. Ostala sta ji še dva sina: Karel, posestnik na domu, in Ferdinand, ki pregleduje prstne odtise zločincev pri policiji v Beogradu. Vse otroke je odgojila v strogo verskem in narodnem duhu. Po večno plačilo za svoje čednostno življenje je šla na Marijino vnebovzetje. — Domačim izrekamo naše prisrčno sožalje! Galicija prt Celju. Zvonovi so nam oznanili tužno vest, da nas je zapustil nepozabni naš sosed, farsn Anton P e č n i k. Spreviden s sv. zakramenti se je 2. avguirta » 'Tftrosti 68 let pošlo- vil od nas. Nihče bi ne verjel, kdor je pokojnika videl Se pred 14 dnevi, da nas bo zapustil tako kmalu. Bil je mož na pravem mestu, krščanskih misli, vzor katoliškega moža, ki je razen Boga ljubil tudi narod in našo domovino. Zapustil je ženo, sina in dve hčerki, ki so vsi že preskrbljeni. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Pokojni je bil skoraj vse življenje naročnik »Slov. gospodarja«. Bodi mu žemljica lahka — domačim pa naše sožalje! Kozje. V starosti 77 let je preminul v Gospodu na Velike maše dan Franc Guček, bivši posestnik in gostilničar v našem trgu. Rajni je bil dolga leta občinski odbornik, trški župan ter član načelstva okrajne hranilnice. Veselil se je ves čas svojega življenja obče priljubljenosti zaradi svoje mirne, potrpežljive ter dobrovoljne narave. Izredno je bil nadarjen za godbo in je kot samouk zelo dobro igral na harmoniko, klavir, citre in gosli. Iskali so ga zaradi popravila žepnih ur, kar je znal bolje kot marsikateri izučeni urar. Napram revežem je bil pravi oče. Pri Gučeku je bilo vedno na razpolago za siromake prenočišče s prehrano. V trgu in okolici je bil znan radi svoje dobrosrčnosti in ker je vsakemu le dobro storil, ni imel sovražnika. Blagemu rajnemu, ki je bil dolga leta naročnik »Slov. gospodarja« in krščanskih listov, poplačaj Vsemogočni z večno nagrado njegove številne dobrote, žalujočim preostalim pa naše i9kreno sožalje! Dobje pri Planini. Tukaj je po dolgotrajni in potrpežljivo prenašani bolezni mirno umrla Jožefa Cesar, roj. Gračner, bivša posestnica na Spodnjem Brezju, šele na roženvensko nedeljo bo tri leta, ko so otroci zgubili dobrega očeta, že se je oglasila neizprosna smrt in iztrgala hčerkam dobro ter skrbno mater, ki jim je bila skoraj do zadnjega zdihljaja dobra svetovalka. Bila je milosrčna ter gotovo noben siromak-prosilec ni od nje šel praznih rok. Kako je bila priljubljena, je f Prelat Andrej Hlinka pokazal njen pogreb, ki se ga je vkljub obilnemu delu v delavnik udeležilo veliko ljudi. Rajni naj bo Bog za vse trpljenje in težave, ki jih je morala prestati v dolini solz, bogat plačnik! — žalujočim naše sožalje! Marija Nazarje. V vasi Loka je umrl splošno znani lesni trgovec Anton Klančnik, p. d. Papež. Rajni je bil odločen katoličan, kar je kazal v življenju. V soboto pred porcijunkulo se je sam pripeljal v farno cerkev v Nazarje, da bi opravil svojo pobožnost. Večini zvonovom mnogih cerkva v okolici je bil boter, ki mu sedaj pozvanjajo k večnemu počitku. Mir in pokoj njegovi duši! — žalujoči ženi in otrokom naše sožalje! Blagoslovitev siomsclfovega doma w Selnici ©U Ur. V nedeljo, 4. septembra, obhaja prosvetno društvo »Čitalnica« v Selnici ob Dravi velik praznik. Slovesno bo blagoslovljen novi Slomšekov dom. Slomšek je kot mlad kaplan deloval v Dravski dolini v obmejni Vuzenici. Zato zasluži, da mu postavimo spomenik v znak hvaležnosti za njegovo delovanje in za smernice, ki jih je on dajal in po katerih sedanja naša društva delujejo. Obenem pa bo dom žarišče pristnega kulturnega, gospodarskega in verskega napredka sto in sto let. Slovesnost se prične ob pol treh popoldne. Najprej bo sprejem gostov, nato slovesne večernice v župni cerkvi. Po večer- nicah gre sprevod do novega doma. V sprevodu gredo: slovenski fantje in slovenska dekleta v krojih, narodne noše, zastopniki raznih oblasti in ustanov, civilno članstvo fantovskih odsekov in dekliških krožkov in drugi. Nato bo blagoslovitev in otvoritev doma. Po slovesnosti se vrši pred domom velika ljudska veselica. Za prijetno razpoloženje bo preskrbljeno z raznimi zabavnimi točkami. Po šotorih pa bo obilno vsakovrstnih dobrot. Ugodne zveze z vlakom in avtobusi za daljnje udeležence! Vljudno in iskreno vabimo od blizu in daleč vse, staro in mlado, da se z nami vesele velikega praznika! Slovenska Bistrica. Slovenjebistriški študentje priredijo na Jemejevo nedeljo, 28. avgusta, ob pol štirih popoldne v Solmšekovem farnem domu akademijo z zabavno spevoigro »Kovačev študent«. Vsi od blizu in daleč ste vabljeni, da se udeležite te akademije in s tem podprete stremljenje slovenjebistriških študentov, ki hočejo združeni v novi odsek Prosvetnega društva pod varstvom sv. Alojzija pričati za katoliško stvar in se na tem stališču izobraževati, zakaj le prava slovenska inteligenca bo mogla voditi narod. Ker je dobiček namenjen v pomoč revnim študentom, •te prisrčno vabljeni na to prireditev! S*. Bol/eni v fikr». gortcah. Prosvetno društvo pri S» Battenlca v Skr». gori vih priredil v nedeljo, 28. KTgt&tn, PwUnčičevo igro »Guzaj«. Vsi prijatelji prosvetnega društva ste vljudno vabljeni v nedeljo po večernicah k Sv. Bolfenku. Ljubno ob Savinji. Tudi mi nočemo zaostati za drugimi kraji naše ožje domovine. Zaradi tega priredimo na Mali šmaren, 8. septembra, velik prosvetni tabor pod pokroviteljstvom našega ljudskega bana g. dr. Marka Natlačena. S tem taborom je združena tudi otvoritev in blagoslovitev novega prosvetnega doma. Kot za zaključek tabora bo telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Vsi prijatelji katoliške pro-svete, posebno pa še vsi telovadci in telovadki-nje: na Mali šmaren ne sme nihče ostati doma, kajti kliče in vabi vas Ljubno! 1 * Tabor naše mladine v Laškem Zadnjo nedeljo se je zbralo na mladinskem taboru v Laškem 5000 ljudi. Z letnega telovadišča je krenil na trg sprevod, v katerem je bilo 17 konjenikov, 66 kolesarjev, dve godbi, 120 članov v krojih, 123 narodnih noš in nad 600 raznih drugih udeležencev. Sv. Mašo in pridigo je imel mariborski stolni kanonik dr. Ivan Žagar. Po sv. maši je predsednik Fantovskega odseka g. Kolšek otvoril slavnostno zborovanje in v lepih besedah pozdravil visoke goste. Nato je prečita! udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar so zborovalci sprejeli z viharnimi ovacijami. S slavnostnega zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke našemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu, ki je poslal taboru poseben pozdrav z željo, da bi kar najlepše uspel, mariborskemu vladiki dr. Tomažiču in banu dr. Natlačenu, ki je poslal z Bleda poseben pozdrav vsem zboroval-cem. Kot slavnostna govornika sta nastopila predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. žitko iz Ljubljane in urednik »Slovenca« Franc Terseglav. Njuna govora so zborovalci navdušeno pozdravljali in odobravali. Popoldne ob treh je bil na letnem telovadišču ob Savinji telovadni nastop, katerega se je udeležilo nad 3000 ljudi. Telovadno prireditev je počastil g. minister dr. Miha Krek, ki je imel pred zaključkom telovadnega nastopa nagovor na mladino. Ob zaključku tabora je nesla mladina g. ministra dr. Kreka na ramah do avtomobila, na kar se je odpeljal skozji dolgi špalir navdušeno ga pozdravljajočih. Leta 1940 bodo v Združenih ameriških državah volitve predsednika. Ce sedanji predsednik Roosevelt tretjič ne bo kandidiral, imenujejo kot njegovega naslednika senatorja Albena W. Barkley voditelja demokratov v senatu. Dopisi Remšnik. »Ača« se tolikokrat na dan kliče pri Koležnikovih, saj pa tudi po pravici, ko je treba vedno kakega pojasnila domačim otrokom, hlapcem in delavcem, pa še tudi kakemu sosedu, katerih pa ima Koležnik kar na ducate! Kje je Koležnik doma, danes ve vsak poznavalec Remšni-ka in tega tudi ceni z imenom Koležnik! Mož ima danc~ nad 77 let življenjske borbe za seboj in je še mladeniško navdušen, pogumen in delaven, da ga moraš res občudovati. Od rane mladosti se bori skozi življenje in na stara leta ga je gospodarska kriza naravnost zagrnila s skrbmi in težavami, tako da se je že mislilo tu in tam, da je gospodarsko uničen, pa s svojo vztrajnostjo in zaupanjem na Boga je čudovito ugnal v glavnih obrisih sedanjo krizo. Boga časti v svoji trdni veri prav zgledno, tako da njegova gostilna do zadnjih let ni bila pajzel, kjer se lahko govori in kvanta vse povprek, ampak je hiša prijetnega družabnega življenja in razvedrila. Veliko zaslug ima Koležnik za ceste v občini, posebno za cesto iz Brezna na Remšnik. Stari rod ve, da ni bilo tu mostov in ne škarp, kar je mnogo on s svojo skrbjo in stroški popravil in še popravlja, četudi drugi vozniki in lesni trgovci cesto prav pridno rabijo. Kot lesni nakupovalec je Koležnik dober plačnik in le škoda, da ne dobi tistega deleža, katerega bi bil poštenim potom lahko deležen, pa je s svojo skromnostjo in poštenostjo velikokrat opeharjen od tvrdk, ki škartirajo, cene zmanjšujejo in plačilo odlagajo, samo da mož ne pride do zasluženega uspeha. To je boj življenja. V družini ima tolikokrat smrtnega angela in to pri odrastlih otrocih, da se mu skoro letno po-vrača. Nekaj že trpi zdravje zaradi tesne lege stanovanja v grapi, težko pa spremeni svoj sedež, ko je ta grapa — imenuje se že Koležnikova — tako pri rokah za dobavo lesa, za vožnjo do Drave in pa ljubezen do doma iz mladeniških let! Bil je rojen pod Pankracijem na Koretnikovi ali Pačkanovi kmetiji in od tam je s 60 goldinarji začel svojo gospodarsko pot in je med tem mnogim pomagal, da jih niso čifuti nabrisali; žal, da se njemu samemu to dostikrat zgodi! Znaije so iz njegove gostilne razne dovtipne izjave. Ce je ura osem ali devet zvečer, kar pogleda svetilko in začne: »Je pa tako, da bomo šli, ,tahta' je kratka in jutri moramo zgodaj vstati!« še mnogo drugih takih je znano in vendar gre vsak rad h Ko- ležniku. Pri vsej današnji priliki recimo: Hvala Bogu, da stari možje svetijo mladim, le žal, da mladi nočejo luči lepih navad, poštene marljivosti in odkritega značaja! Očetu Koležniku želimo prav iz srca še leta dela in uspeha ter božjega varstva, da bo mogel na koncu dni slišati Gospodove besede: Pridi, zvesti hlapec! Sv. Marjeta ob Pesnici. Občinski odbor je na svoji redni občinski seji dne 8. maja za izredne zasluge za izgrajeno cesto Sv. Peter-Liožane-Hum izvolil gg. žebota Franca in Lipovšek Antona za častna občana. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Sadna trgovina je zopet oživela v našam prelepem kraju Slovenskih goric. Sadje ima hvala Bogu lepo ceno in je sedaj v našem kraju doseglo 2.60 din za kakovostno prvovrstno sadje. Naš kmet se te cene veseli in želi, da bi ta cena še rastla in dosegla ceno v letu 1930. Naš kmet je bil in še tudi je popolnoma gospodarsko na tleh in ni več zmogel niti javnih dajatev, zato tudi vidimo tako žalostno oznanilo pri cerkvi nedeljo za nedeljo, ko se čitajo cele litanije teh nesrečnikov. Zato naš kmet upravičeno želi povoljnih cen za svoje pri Štorklja na strešnem dimniku. delke, tako za sadje kakor za živino. Ustanovila pa se je sredi poletja v osrčju Slovenskih goric, pri Sv. Lenartu, zadruga z imenom: Kmetijska Narodni spomenik v Pragi. Na Žižka hriba v Pragi so dogradili narodno spominsko dvorano, v, kateri bodo počivali najbolj zaslužni možje češkoslovaške. Mažari so slavili zadnje dni 900 letnico kralja sv. Štefana. Na sliki vidimo kraljev spomenik * Budimpešti. Voščeni kip Stalina umivajo vsak dan v londonski zbirki z mlačno vodo. Desetmesečnega Angležeka je odlikovala angleška kraljica s posebnim darilom in ga priznala za najlepšega otroka Anglije. Starejši sin arabskega kralja Ibu Sauda, prestolonaslednik Amir Saud (desno), se mudi v spremstvu svojega mlajšega brata, Amir Mohamedi«, v ix>njiin'c\ ie terjatev slednje gotovo pr-,_ na Priv. aerrarno banko, kajti sicer bi se že bili morali s Posojilnico sporazumeti. PAB je tako preobložena z delom, da Vam ne kaže drugega, kot še naprej čakati na končni obračun, ker banka ni vezana na kak rok; morda bi kaj pomagala prošnja, naj Vaš obračun vzamejo pred drugimi v delo. Sicer pa smo v »Slov. gospodarju« že večkrat obrazložili, kako se napravi obračun o znižanem dolgu in se bo morala tudi PAB navedenih predpisov držati. Točnost obračuna boste mogli pred sodiščem ospo-ravati leto dni od dneva, ko Vam ga bo PAB poslala. — Svetujemo Vam, da sami napravite približni obračun, sestri naj Vam plačata svoj del, Vi si pa pridržite pravico, naknadno izterjati razliko, ako bi se po obračunu PAB podala v Vašo škodo. Upnik terja 12% obresti od leta 1925 do dne 20. aprila 1932. J. P. Terjatev na obrestih zastara v treh letih. Prekine pa se zastaranje, ako dolžnik že zastarano obrestno terjatev prizna, odnosno jo obljubi plačati. Od dneva priznanja naprej teče triletni zastaralni rok znova. Zastaranje morate v primeru tožbe izrecno ugovarjati, kajti sodišče se sicer na zastaranje ne ozira. — V kolikor po gornjem obrestna terjatev še ni zastarana, bi bil upnik za čas pred 20. aprilom 1932 upravičen zahtevati 12% obresti, ako so bile v tej višini dogovorjene. Znižanje obresti je bilo namreč šele pozneje, odnosno za čas po 20. aprilu 1932 določeno. Pravica nezakonske matere do vzgoje svojega otroka. K. A. L. Nezakonski otrok je bil štiri leta v oskrbi matere, nato leto dni pri nezakonskem očetu; nezakonska mati zahteva otroka nazaj, oče pa bi ga rad obdržal in sam vzgajal. — Obči državljanski zakonik določa, da dokler mati hoče in ji je možno, da sama vzgaja svojega nezakonskega otroka primerno bodoči namenitvi, ga ji oče ne sme odvzeti. Le ako bi bil otrokov blagor v nevarnosti zaradi materine vzgoje, bi bil oče upravičen in dolžan, ločiti otroka od matere in ga vzeti k sebi ali ga spraviti kam drugam varno in dostojno. — Ako torej nezakonski oče ne bo mogel dokazati, da bi bil otrokov blagor pri materi v nevarnosti, bo moral na materino zahtevo otroka izročiti njej in seve plačevati primerno preživnino. Pate Jamstvo «nega izmed dveh poiokav. Jakob 8. Prevzeli ste hkratu ■ sosedom pornAtvo za »ak dolg. Dolžnik to ni ničesar odplačal ln ae hoče pedaj Posojilnica (upnica) vknjžiti samo na Vaše posestvo ki za celo terjatev, čeprav sta dva poroka ta drugI porok de ni tako obubožal, da ne bi vnoget plačila polovice dolga. — Obči državljanih! zakon določa, da ako je dalo poroštvo za isti celi znesek več oseb, jamči vsaka za ves znesek (ako ae m izrecno kaj drugega dogovorilo). Ako pa bi morali VI faktično tudi plačati ves dolg, imata pravico terjati povračilo polovice od ao-poroka. Odprodano posestvo višje cenjeno. Predčasno kaznovanje. K. T. Ako ste se dogovorili s kupcem, da mu prodate del posestva za 28.000 din, se marate držati te dogovorjene cene, čeprav je bil Ddprod&ni dei od PAB višje ocenjen. Nimate pravice odstopiti od pogodbe, češ ker Vam kupec noče plačati razlike. — V kolikor je kupec pričel basnovati odprodano posestvo, preden «te mu to dovolili, je važno vprašanje, ali odnosno kdaj je kupec plačal kupnino. V dvomu je smatrati, da ime, čim plača kupnino, posestvo že hasnovati: moral pa bi v tem primeru Vam povrniti davke, ki «te jih plačali za čas, ko je že on posestvo hasno-val, ako vrednost haskov doseže višino plačanih davkov. Naslov Jugoslovanskega konzula v Braziliji. Najbolje bo, da Vaša občina uradno pošlje obvestilo, odnosno potrdilo ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, da ste Vi brat v Braziliji ttmrle N. N. ter prosi, naj ministrstvo o tem obvesti našega konzula v Braziliji in mu pošlje potrdilo. Sicer pa menimo, da bi v Rio de Janeiro Jugoslovanski konzul priporočeno pismo prejel, Beprav ne bi navedli natančnejšega naslova. Zganjanje živine (pri oranju) 10 m daleč po «osednem travniku. A. L. Pred dvema letoma ste kupili pašnik ter ga spremenili v travnik. Sosed trna ob travniku njivo in ko orje, žganj® živino po Vašem travniku. Vi bi mu dovolili zganjanje po trimetrskem pasu, kadar ni prevelika trava, cxn pa si lasti pravico, zganjati 10 m daleč po Va-Sem travniku. Vprašate, ali morate to trpeti ali ae. — Zganjanje živine po tujem svetu je služnostna pravica. Ako je sosed ni pridobil potom pogodbe z Vašm lastninskim prednikom, jo je lahko priposestvoval s 30 letnim javnim izvrševanjem brez prošnje in brez sile ter z zavestjo pravice. Vendar pa sosed ne more eventualno priposestvovane pravice izvrševati na Vašo škodo, ako pravica ni vknjižena in ste Vi pridobili posestvo (odnosno pašnik) v zaupanju na zemljiško knjigo in v dobri veri, da na pašniku nima niihče navedene služnostne pravice. Pri presoji, ali ste bili v dobri veri, bi bilo upoštevati lego sosedove njive in Vašega pašnika, namreč, Matfažek 33 Junaškega Slovenca povest v slikah Benečani so odgovorili s — topovi. Sedaj je zagrmelo tudi z uskoske jadrnice. Vnel se je hud boj. Jambori so se lomili, jadra so se trgala. Grmelo je kot ob nevihti, ozračje je bilo dušljdvo od žvepla in aH je zganjanje živine po Vašem pažniku neobhodno potrebno — ter tudi to, ah so bili na pašniku vidni kaki sledovi takega zganjanja. Oboje b* govorilo zoper Vašo dobro vero — ▼ nasprotnem primeru pa Vam dobre vere ne tol mogli odrekati. Ako po gorenjem smatrate, da sosedu pravica ne pritiče, bi ga morali — ako ne bo zlepa popusta — tožiti z negatorijako tožbo na priznanje neobstoja njegove zatrjevane pravice in na opustitev njenega izvrševanja. Zapuščina Imen o. že 2. februarja Vam je umrla mati ter zapustila malo posestvo s hišo. Dediča sta Vi ln brat — V kolikor nista od sodišča še ničesar, dobila, vprašajte predstojnika sodišča, kaj je temu vzrok. Vknjižena fideikomisa-rična substitucija najbrž ne, ker je bila vknjižena očividno v vajin prid. Sodišče je, odnosno bo izdalo prisojilo, s katerim bo prisodilo zapuščino Vam in bratu vsakemu do ene polovice, in sicer 4deelne. Ni namreč stvar zapuščinskega sodišča, razdeliti zapuščino v naravi, ako dediča nista sporazumna. — Pravice do prevzema cele zapuščine v naravi proti izplačilu polovice vrednosti v denarju sodediču nimate (brez eventualne zadevne poslednjevoljne odredbe zapustničine) ne Vi (čeprav ste sedaj podedovano posestvo svoje dni kupili od pokojnice, česar pa radi vknjižene substitucijske klavzule niste mogli zemljiškoknjižno izvesti), ne brat, čeprav je starejši. — Vsekakor Vam pritiče polovica dohodkov posestva, odnosno najemnine hiše. — Cenitev ni nujna. — Na vsak način skušajte prevzem zapuščine ali njeno delitev v naravi doseči z dobrega, kajti ako ne bo mogoče doseči sporazuma, bi morali tožiti na razdelitev skupne imovine, ki bi se potem prodala na javni dražbi in bi se izkupiček razdelil med vaju. Vsekakor bi kot kupec lahko nastopili tudi Vi. Z navedenim postopanjem bi bili seveda združeni precejšnji stroški. Neizpoln'*ev testamenta. Ista. Umrl je pred šestimi leti Vaš brat, ki je v testamentu določil razna izplačila (volila) Vam, Vašim otrokom, za sv. maše in podobno. — Volila mora izplačati do-tični, ki je zapuščino prevzel, odnosno mu je bila prisojena. Ako je bil drugi brat nepogojni dedič, je odgovoren za vse ¿terjatve in vsem volilojem-nikom za njihova vo|ila, akoravno ni bilo zadosti zapuščine. Ako pa je dediščino nastopil s pridržkom pravne dobrote popisa, je obvezan le v toliko, v kolikor zadostuje zapuščina za terjatve upnikov, volilojemnikpv in njegove lastne. V tej izmeri pa jamči dotičnik, ki mu je bila zapuščina prisojena, z vsem svojim premoženjem. Ako ne bo zlepa izpolnil svojih obvez, ga mora vsak posamezni upravičenec (volilojemnik) tožiti pred rednim sodiščem na izpolnitev (plačilo volil). Zaslišanje g. župnika ne bo potrebno, ko imate Vi izvirni testament v rokah — ako ne bo brat, ki je zapuščino prevzel, osporaval pristnosti. smodnika. Uskoki so se dobro držali. Njihova ladja je bila manjša. Okretno je švigala sem ter tja in se izogibala kroglam. Končno so Benečani izobesili belo zastavo, znamenje, da se vdajo. Uskoki so jih pozvali, naj jim slede v zaliv. V zalivu so beneško ladjo raztovorili in razerežili posadko. Plen je bil obilen. Praz- no ladjo pa bo izpustili zopet v svobodo* Ko je odhajala na piano morje, so Benečani kazali pesti. Nekdo od Uskokov pa jim je zaklicai: »Čuvaj se senjske roke!« Sedaj je zavladalo med Uskoki veselo razpoloženje. Nekdo je poiskal svoje gusle, sedel in zapel lepo pesem o kraljeviču Marku, ki je z visoke gore zalučal svoj bojni kij v morje. Dečka sta strmela in poslušala. Nekaj dni so še ostali v zalivu in križa-rili sem ter tja. Matjažek je čepel na svit-ku vrvi in s trnkom lovil ribe. (Dalje prihodnjič); Njegova želja Mali Franček neprestano vpije in kriči. »Kaj pa ti je?« ga vpraša mati. »Ali bi rad jedel?« »Ne.« »Bi rad pil?« »Ne.« »Mogoče spal?« »Tudi ne.« »Kaj pa bi potem rad?« »Kričal!« * Sama od sebe da Mati opominja: »Nežica, ti ne smeš zahtevati, kar bi rada; jaz ti dam sama od sebe.« Ko je Nežica nekega dne dobila neke dobre jedi premalo, je boječe «šepetala materi: »Mama, jaz čakam, kdaj ml boš vendar dala več — sama od sebe!« * Papiga Majhni Vinko je na obisku pri znani družini. Posebno ga zanima papiga, ki je bila prej na verižici in ima sedaj samo še obroček na nogi, katerega se je prej držala verižica. »Ti, stric,« prične deček, »zakaj pa ima papiga prstan — aha, že vem, zato, ker je poročena.« Našim malčkom Društvene vesti Sv. Peter pri Mariboru. Na Marijin praznik, g. septembra, proslavi fantovski odsek z dekliškim krožkom 15 letnico ustanovitve mladinske organizacije, združeno z mladinskim taborom in telovadnim nastopom. Na predvečer praznika bodo zagoreli na Gorci v spomin 15 letnega prosvetnega dela kresovi, ki bodo oznanjali sosedom pomembnost praznika Na praznik ob pol eni popoldne sprejem gostov, nato skušnja vseh sodelujočih. Ob treh telovadni nastop pri farni cerkvi. Vabimo vse prijatelje naše mladine od blizu in daleč, da se udeleže tega slavja ter damo mladini priznanje za njeno delo. Razvoj in tok časa nas sili, da v svojem mišljenju in delovanju obračamo pozornost na bodočnost. Mladina, ki je ponos in kvas naše fare, ter mladina, ki se nedeljo za nedeljo zbira pri telovadbi in prosveti, zasluži vso našo pozornost in priznanje. Dne 8. septembra bo spet svetel praznik v življenju katoliške mladine. Bravtski Bog živi in na svidenje v Šent Petru! Naši rajni Sv. Marjeta ob Pesnici. V soboto, 13. avgusta, Je v naši župniji zadonel spet mrtvaški zvem in župljanom oznanil žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi moža v najlepši dobi, komaj 63 letnega Ivana Grabušnik, posestnika v Vosku. Domačini nismo mogli verjeti, da nas je ta naš dobri sosed in prijatelj po komaj enotedenskem bolehanju tako nepričakovano zapustil, saj smo ga do zadnjih dni videli tako navidezno zdravega v prijaznih pogovorih s sosedi, ki jih je vodila pot mimo njegove gostoljubne hiše. Na zadnji poti smo ga spremili v ponedeljek, na dan Velikega šmarna, in sicer v tako lepem številu, kot je to redko v naši župniji. Pogreb je vodil sa-lezijanski duhovnik g. Zalar ob spremstvu našega domačina g. kaplana Horvata Franca. Pred hišo žalosti se je od pokojnika poslovil naš g. učitelj Vauda Mirko, na grobu pa je spregovoril v slovo g. Horvat. Združeni moški zbor pod vodstvom g. Vauda in mešani zbor pod vodstvom g. organista Kumika sta zapela nagrobnice, prvi pred hišo žalosti, na grobu in pogrebne psalme, drugi pa na grobu. Globoko vernemu in narodno zavednemu pokojniku daj ljubi Bog ročni mir in pokoj! — Hudo prizadeti vdovi in sorodnikom naše so-žalje! MALA OZNANILA SLUŽBE: Sprejmem takoj poštenega mlinarja, ki se razume dobro na kmečki mlin. Franjo Dvoršek, Vitanje. 1241 Viničar, po možnosti absolvent viničarske šole, ki dobro razume trsničarstvo, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe na: F. Zemljič, Ljutomer. ' 1243 Sprejmem učenca v trgovino z mešanim blagom s kavcijo 3000—5000 din. Leopold Vorša, Sv. Martin na Pohorju, Slovenska Bistrica. 1251 Iščem viničarja s tremi do štirimi delovnimi močmi. Naslov v upravi. 1246 Iščem pridnega, poštenega viničarja s 4—5 delovnimi močmi in lastno živino. Marica Marin, Maribor, Razlagova ulica 15. 1253 Pošten hlapec se takoj sprejme k živini in vsemu poljskemu delu. Herič, Gačnik 57, Pesnica. 1267 Sodarskega vajenca sprejme takoj Klemenak Jože, sodar, Mozirje. 1268 Kovaškega vajenca sprejme takoj Lovrenčič, ko-vač, Biš, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. 1269 Sprejme se takoj kovač ali strugar, ki ima vese-lje za kurjača. HI ep, Zg. Sv. Kungota. 1259 Pošten majer s petimi delovnimi močmi se sprejme. Anton šuman, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1258 Iščem službo viničarja», dve moči, z dobrimi spričevali. Vukovje 60, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1201 Sprejmem takoj vajenca in pomočnika. Nakrep Franc, sedlar, Lormanje, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1257 Konjarja, poštenega, delavnega, sprejme Frangež, žaga, Hoče. 1282 ženska moč, ki zna opravljati vsa gospodarska, dela ter kuhati, tudi za gostilno, se takoj sprejme. Naslov v upravi. 1272 Sodarske pomočnike sprejme takoj Ramšak Josip, sodar, Maribor, Meljska 10. 1273 14 do 16 let staro deklico, zdravo in pošteno, sprejmem v pomoč v gospodinjstvu. K. Maurič, Ljutomer. 1278 Sprejmeta se poštena kmečka dekla in pastir, šole prost, čuček Jakob, Osek, Sv. Trojica v Slov. goricah. 1283 Stanovanje in zemljo dam na odslužek petčlanski družini, zmožni poljskega in vinogradniškega dela, Ločičnik, Rošpoh, Maribor. 1275 STANOVANJA IN OSKRBA. Dva mala pridna dijaka sprejmem. Naslov v upravi. 1281 Dva dijaka začetni!ca sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Na razpolago klavir. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. 1252 Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. M. Werk, Maribor, Slovenska ulica 36. 1260 Dva mlajša dijaka se sprejmeta v vso oskrbo. Vprašati: Maribor, Koroška cesta 108. 1274 Dvema dijakoma nudim stanovanje in zajtrk po mesečnih 180 din. Maribor, Kosarjeva 37/1. 1285 POSESTVA: Prodam posestvo, 31 oralov, s premičnino. Cena 42.000 din. Pridelek ostane kupcu. Jeretina Lovrenc, Lokavec, Rimske toplice. 1242 Proda se posestvo, četrt ure od Zidanega mosta. Reja štirih glav govedi, sadovnjak in vinograd. Mihael Hribšek, Širje št. 11, Zidani most. 1248 Proda se zaradi družinskih razmer krasno, zelo rodovitno posestvo, vse v ravnini. Zidano poslopje, vse v dobrem stanu. Redi se lahko sedem komadov govedi. Deset minut od farne cerkve in dve minuti od glavne ceste. Trikrat dnevno avtobusna zveza z Mariborom, Cena 95.000 din. Naslov v upravi. 1247 Lepo majhno posestvo z novo zidano hišo, dva orala dobre zemlje, primerno za vrtnarja, od ' Maribora samo 3 km, proda Vrecl Anton, Zr-kovci 48, Maribor. ' 1262 Dve mali posestvi v Lušečki vasi na prodaj. Pojasnila daje Jamnik Jožef, Lušečka vas, Polj-čane. 1265 Prodam gozd in njivo, primerna za stavbišče, pri glavni cesti v Framu po 1.25 din m». Miroslav Potočnik, Sp. Radvanje 24, Maribor. 1263 Prodam dve lepi mali posestvi, sončna lega, tik glavne ceste, deset minut od farne cerkve in šole, eno uro od Maribora. Poslopje je zidano in z opeko krito, v isti obliki je tudi večje posestvo, kdor želi. Tu se istočasno sprejme tudi najemnik. Vprašati takoj pri Vinko Mrak, Po-čehova 33, Maribor. 1264 Nova hiša z velikim vrtom, njivo in vodnjakom za 19.000 din naprodaj. Vprašati: Potočnik, Maribor, Strma ulica 11. 1256 Hiša na prodaj v Račah! Proda se tudi na hranilne knjižice mariborskih denarnih zavodov! Pojasnila daje iz prijaznosti trgovec g. A. Macuñ, Maribor. 1254 Tri orale zemlje za stavbišče prodam blizu kolodvora Hoče. Zg. Hoče lt 1286 RAZNO: Drugod ne kupujem več, kajti najbolje in najceneje kupim obleke, čevlje in vse za vso družino v Manufakturi Grajske starinarne, Vetrinj-ska 10, Maribor. 1281 Hrastove ,bukove in borove prage, za dobavo prihodnje leto, kupuje Rudolf Dergan, Laško. 1276 Motorno kolo: Puch 250 ccm, dobro ohranjen, maifl vožen, comp. električna razsvetljava, sociuo-sedež, ugodno proda Tišler Franc, Negova, p. Ivanjci. 126G Jablus — Jabolčnik, tvarina, iz katere napravit« najboljši jabolčnik ali hruškovec tudi brez naravnega sadjevca, Jablus je sedaj tako vsestransko izpopolnjen, da vsebuje vse snovi naravnega sadjevca. Ker so sedanji paketi od prejšnjih še enkrat težji, stane s poštnino 50 11« trov 39.50, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.— din, Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek. 127T »Pri starinarju«, Maribor, Koroška 6, Zldanšek, kupite poceni ostanke barhenta, žameta, cajga, flanele, oksford, predpasnike, srajce, obleke« od 10 din, hlače, gate, živalni stroj 500 din. 127t šivalni stroj, pogrezljiv, Rast & Gassar, 2200 din, Veritas 1950 din z 20 letno garancijo, proda Ussar Alojz, Maribor, Trubarjeva 9. 1280 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, O rož. nova 6. Postranski zaslužek! 731 Moštna esenca, izvrsten Izdelek, za izdelovanj« jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljateV. Ivan Pečar, trg. kemikalije ete., Maribor, Gosposka 11. 1157 Lepe in trpežne fantovske obleke za šolo in dom od 50 din naprej, izdelek domače obrti, kupit« najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227 Cenjenim odjemalcem se vljudno naznanja, da se je Knjigarna Panonija v Ljutomeru preselila v bivšo Vilarjevo hišo ter svojo zalogo bogato izpopolnila, a cene znižala, tako da bo vsak zadovoljen rekel: Panonija v Ljutomeru poceni prodaja. Za nadaljno naklonjenost se priporoča Zup6 Anica. 1077 Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« M vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za žensk« obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvila za bluze ia obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto samo 130 din. Pa<-ket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160,— is Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti ▼ modri in črni barvi 275.— din. Cela podlog« za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še dane« na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralj» Petra trg. Pri dveh ali več paketih primere« popust. Kupujem jabolka na drobno in vagon-ske pošiljke. Iščem nakupovalce. 960 Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurja ob Ščavnicl, r. z. z n. z., se vrši v četrtek, dna 1. septembra 1938 ob 3. uri popoldne v uradnik prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva lat nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti — Načelstv». 127B Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalna!» Maribor in Ptuj. [«T Kupite ženske in moške plašče ter moške in otroške obleke ter razno drugo manufaktur« v veletrgovini ANTON MACUN MARIBOR, Gosposka ulica 8—10. Tukaj imate veliko izbiro in so cene res i* redno nizke! Prispelo je tudi mnogo ostankov flanela, cajga, druka, platna in žtof» za moške in ženske obleka» 123f W 11 ■ • ............. 24. avgust 1938 SLOVENSKI GOSPODAR Stran 15 ia M i lig € m pofrebšCine ¥ Tisharni sv.Cirlla v Maribora: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6. ¥ Ptnin: Slovenski trg 7. Boste zadO¥Oltnl! V I a H A P K O K FlJ nov pripomoCek za sluh, praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, nl-kake pritikllne. Zdravniško preizkušen in «v priporočen. Zahtevajte takoj brezplačno 1 prospekte in pogoje za J» DNEVNO PREIZKUŠNJO APASEATI VIBSAPHON (Dep. 26. A.), Zagreb, Uoškovičeva 3. Za šolo obleke, hub ertuse čevlje, perilo i.t.d. nudi najugodneje konfekcija jA K O B LAH Maribor, Glavni trg 2 Slabo milo uniči tkanino! Zato je treba pri izbiri mila paziti zlasti na kakovost. Dobro Schichtovo terpentinovo milo temeljito odpravi vso nesnago in podaljša trpežnost perila. RAZNO: Vsakovrstno manufakturno blago, robce, odeje, pletenine, perilo, predpasnike itd. kupite dobro in poceni v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glav-ni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227 Vinske sode in štuke za prežo prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. 1207 Par močnik konj je poceni naprodaj pri Hetzl, mlin, Košaki, Pesnica. 1229 Pohištvo vseh vrst dobavlja zajamčeno najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1185 Edor hoče biti poceni oblečen, kupuje razne ostanke in trpežno oblačilno blago, obleke in vse potrebščine v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. 1106 MILO pere bleščeč e bel Cebelni vosek in druge deželne pridelke kupuje M. Oset, Maribor. 1192 Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji cent Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 mm. obleke - »Einbertfus' plašče, perilo, pletenine kupite najugodneje pri J, PREAC, Maribor, Glavni trg 13 Kompletno moško obleko, izdelek domače obrti, za din 150, 180, 210 in 240, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227 SCHICHT™ TERPENTINOVO MALA OZNANILA CREPE MAROCENE moderne barve BARHEND vzorčasti CREPE DE CHINE t vseh barvah Krasna Ia VOLNENA tkanina gladka VOLNENA tkanina za obleke razne barve TKANINA za ko »turne in plaiče ro.VíVÁ.1' Od 1.-12. septembra LJUBLJANSKI VE LESE JE 1 m —~ Polovična vozn. na Železnici, p«robrod I h Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2'—. Mednarodna razstava fotografije In filma. Umetnostna razstava. - Razstava malih živali, koz, ovac. Plemenski psi 1. in 2.9. Goveja živina 10. in 11.9. - Gospodinjska razstava. - Obrt, industrija itd. - Tekma harmonikarjev 11. septembra. Krasno zabavišče, velikomesten variete. Nagradno Žrebanje - darila /a obiskovalce veleseima: motorno Kolo, 30 Koles, Šivalni stroj, radio-aparal. NaSe gospodinje 1187 kupujejo kuhinjske krpe, namizne prte, perilo itd. pri I TRPINU, Maribor, Vetriniska ul. 15 Lastniki srečki Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa Se ne vedo. — Lastniki srečk vojne Škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke a serijami in Številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkah! 115® ■■■■■■■■■■■■■MBK Trgovci — sefmarji! !ll!!l!lllllllllllllll!lllll!il!llll!lllll!lll!lll!IIIIIIIIIIIM molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. po zelo znižanih cenah vam nudi TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6. Zahtevajte cenik! Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 107® Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 46 Prodaja srečk drž. razredne loterije Kdor oglašuje — napreduje! :aonnnnnnnnnmnnnnannnnmnnnmn^ Iranllnlca 1 Centrala: Maribor Tovshc banovine nm Podružnica: Celje v lossni novi poloCi no ogln nasproti posle, prel Jnžnošto- Gosposfte-Slovenshe ulice. 37 fersho hranilnico. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker famči za vloge pri tej hranilnici Cravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno str oko spada j oče posle točno in kulantno. V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ij E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CEUE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolje irt najvarneje pri SpoflnjeStajerski ljudski posojilnici Gosposka ulica 23 f PldObOm Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar ▼ Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru