Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava
GLASIL
OB
onedorNAA
Leto VII, številka 2
21. december/gruden 2005
KRALJICI CERKVENE GLASBE SE POSLAVLJATA
V OBČINI DORNAVA REALIZIRAMO ZAHTEVNI PROGRAM DELA, KI GA JE NA ZAČETKU LETA 2005 SPREJEL OBČINSKI SVET
V začetku leta 2005 smo na občinskem svetu sprejeli smele odločitve glede programa dela v Občini Dornava.
Vsi napori občinskega sveta so usmerjeni v razvoj celotnega območja občine za boljšo kvaliteto življenja naših občanov. Vzdrževali in delno preplastili smo cestno infrastrukturo na celotnem območju občine Dornava.
V letošnjem letu je bilo nekaj večjih neurij, ki so povzročile večjo škodo na bankinah in v nekaterih primerih je voda v gričevnatem delu celo spodkopala asfaltna cestišča.
GLASILO
občine DORNAVA
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno.
Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava
Telefon: 02/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 820 izvodov. Lektorica: Terezija Majcenovič Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače
Zaradi omenjenega smo morali narediti kar nekaj nepredvidenih asfaltnih muld ob asfaltnih cestiščih, ki so se pozneje pokazale kot pravilna rešitev za ohranjanje cestišč in bankin pred raznimi nalivi.
Obnavljamo in razširjamo križišče na Po-Ienšaku s podaljšanjem pločnika, s katerim želimo zagotoviti varnost pešcem in otrokom na poti v šolo.
Nekaj prostostoječih električnih omrežij v dogovoru in sodelovanju z Elektro Ptuj bomo preuredili v zemeljske vode na Polenšaku, Mezgovcih ob Pesnici in Dornavi. Tam, kjer bodo ob cestišču potekali novi nizkonapetostni energetski zemeljski vodi, bomo pripravili tudi kabelski razvod za kandelabrsko cestno razsvetljavo.
V	otroškem vrtcu v Dornavi smo obnovili dotrajane sanitarije, zamenjali preproge v igralnicah, odstranili nekaj neprimernih igral in nabavili nova atestirana igrala v vrednosti 750.000,00 SIT. V izdelavi je tudi projekt za obnovo vrtca, s katerim se bomo lahko prijavili na razpis za nepovratna sredstva.
V	kuhinji osnovne šole dr. Franja Žgeča smo nabavili in zmontirali novo konvek-cijsko parno peč, ki bo pripomogla k bolj zdravi in kvalitetnejši pripravi hrane za naše otroke v osnovni šoli in vrtcu. Gradimo sodobno vakuumsko kanalizacijo na ravninskem delu občine Dornava.
V	izvajanju je vakuumska postaja in kanalizacijski tlačni vod za fekalije od vakuumske postaje v Mezgovcih ob Pesnici do že zgrajene čistilne naprave. Zaključujemo vejo št. 2 na kanalizacijskem sistemu za Zavod dr. Marijana Borštnarja, osnovno šolo, vrtec, južni del naselja v Dornavi in za del naselja Mezgovci ob Pesnici. Načrtujemo, da bomo spomladi leta 2006 omenjeni del kanalizacijskega sistema in čistilno napravo predali v obratovanje. Za omenjeno kanalizacijsko omrežje, vakuumsko postajo in tlačni vod, ki bo začel spomladi obratovati, imamo že zagotovljena finančna sredstva. Na razpisu za obmejne občine, v katere spada tudi Občina Dornava, smo bili uspešni in dobili 100 milijonov finančnih sredstev za kanalizacijo, 50 milijonov bomo dobili delno komunalnih taks za ohranjanje pitne vode oziroma podtalnice, ki se namen-
sko lahko koristijo samo za odvajanje in čiščenje odplak, in drugi del denarja za priključnino od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi.
Seveda imamo že zgrajeno in dokončano biološko čistilno napravo, ki je stala nekaj čez 100 milijonov tolarjev. Čistilno napravo smo že plačali tudi z nepovratnimi finančnimi sredstvi.
Veliko truda, dela, časa in iznajdljivosti smo morali vložiti, da smo bili uspešni in iz Ljubljane pripeljali tako velike vsote nepovratnih finančnih sredstev za odvajanje in čiščenje odplak.
V	mesecu septembru sem bil na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani, kjer so mi zagotovili, da bo spomladi leta 2006 ponovni razpis za nepovratna finančna sredstva za izvedbo kanalizacije. Na omenjeni razpis se bomo prijavili z vejo št. 1 in 3 našega kanalizacijskega sistema. Pričakujemo, da bomo spet dobili nekaj nepovratnih finančnih sredstev.
V	občinskem svetu želimo, da bi kanalizacijo na ravninskem delu občine Dornava dokončali v letu 2007.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je večina gospodinjstev, ki so sprejeli pogodbe za plačilo priključnine na kanalizacijsko omrežje, vrnila podpisane pogodbe na Občino Dornava in že plačujejo mesečne obroke po pogodbi. Zadnji obrok bo potekel meseca decembra leta 2007.
Vsi občani, ki se še niso odločili za priključitev na kanalizacijsko omrežje, se še vedno lahko odločijo za sodelovanje, vendar tudi za njih velja zadnji obrok
Cenjene občanke in občani občine Dornava Želim Vam blagoslovljene božične praznike, veliko medsebojnega razumevanja, sreče, zdravja in uspehov polno v novem letu 2006.
Franc ŠEGULA, inž. župan občine Dornava
plačila december 2007, tako kot za vse ostale, ki so že podpisali pogodbe.
Tisti, ki se pa bodo pozneje priključili na kanalizacijsko omrežje, pa bodo morali pred priključitvijo v enkratnem znesku poravnati 1000 EU.
Naslednja zelo zahtevna investicija že dobiva svojo podobo.
Zdravstveni dom, nova pošta in občinski prostori bodo predvidoma dokončani v drugi polovici leta 2006.
Omenjene investicije, ki jih trenutno izvajamo v Občini Dornava, so najzahtevnejše in cenovno največje od vseh investicij, ki smo jih do zdaj izvajali.
Seveda še nimamo zagotovljenega toliko
denarja, kot ga bomo potrebovali za investicije, ki jih izvajamo.
V tem primeru so se svetniki Občine Dornava smelo in podjetniško odločili za začetek investicij, ki bodo močno vplivale na razvoj naše lokalne skupnosti in kvalitetno življenje naših občanov. Prav gotovo pa bomo vse začete investicije v doglednem oziroma predvidenem času dokončali in zagotovili finančna sredstva, tako kot do sedaj iz različnih virov in proračuna, ki nam pripada.
Veliko je tudi nepotrebnih nagajanj in raznih podtikanj na račun kanalizacije. Prepričan sem, da bomo prva občina na območju bivše občine Ptuj, ki bomo
imeli na ravninskem delu občine v celoti rešen kanalizacijski sistem za odvajanje in čiščenje odplak in bomo vsakemu gospodinjstvu, ko bodo želeli, omogočili, da se lahko priključi na kanalizacijo. Ko bomo kanalizacijo dokončali, bodo prav gotovo vsi občani zadovoljni.
Živeli bomo v bolj čistem okolju kot do sedaj in bomo s čiščenjem in odvajanjem odplak ohranili podtalnico za naše zanamce, kar je tudi naša obveza in dolžnost.
Franc ŠEG Ul A, inž. župan občine Dornava
DOBITNIKI PLAKETE OB 10. OBČINSKEM PRAZNIKU
OBČINE DORNAVA 12.6. 2005
Jožef HOJNIK iz Bratislavcev 52/a
Gospod Jožef HOJNIK deluje ne samo v domačem kraju, temveč tudi na področju celotne občine.
V	svojem prvem mandatu občine Dornava je bil predsednik občinskega sveta. V tem času je odgovorno vodil sprejemanje temeljnih dokumentov za novoustanovljeno občino Dornava, ki so bili porok za delovanje občine.
Občani njegovega volilnega območja so mu zaradi njegovega širokega delovanja funkcijo svetnika zaupali še v drugem in tretjem mandatu.
Je predsednik odbora za gospodarstvo občine Dornava in predsednik VO Polcnšak.
Prav na tem področju je veliko naporov in dela posvetil izgradnji mestnega vodovoda, modernizaciji cest, obnovi mrliške vežice in pokopališča na Polenšaku ter izgradnji telefonskega in kabelskega omrežja.
Je član TD Polenšak in zelo aktiven na področju PGD Polenšak. Od leta 2000 je predsednik Občinske gasilske zveze občine Dornava.
PGD MEZGOVCI
PGD Mezgovci je bilo ustanovljeno leta 1939. Vsa ta leta je društvo skrbelo za nadgradnjo dela, ki so ga začrtali že predhodniki.
V	društvu so poskrbeli za posodobitev gasilske opreme, leta 1956 razvili prapor, zgradili gasilsko orodišče in manjši gasilski dom. V poznejših letih so s pomočjo vaščanov postavili novo gasilsko dvorano, dogradili mladinsko sobo, oder, dve garaži in novo kuhinjo. Prav zaradi tega je dvorana večnamenska in so jo gasilci preime-
novali v vaško-gasilsko dvorano.
V	letošnjem letu so dvorano ponovno lepo preuredili, na kar so vaščani zelo ponosni.
PGD Mezgovci je tudi edino društvo v vasi, ki odseva utrip kulturnega življenja, druženja in dobrih odnosov med vaščani, saj organizira številne prireditve, ki ljudi zbližujejo. Želja društva je še naprej slediti zastavljenim ciljem in nalogam, ki jih uresničujejo in izvajajo z VO Mezgovci.
PGD Mezgovci bo 25. junija letos opravilo tudi slovesno predajo novega praporja.
PGD ŽAMENCI
PGD Žamenci je bilo ustanovljeno leta 1948. Poleg gasilskega delovanja na širšem območju VO Žamenci, ki zajema vasi Brezovci, Slomi, Strejaci, Strmec in Žamenci. Je tudi nosilec kulturnega, športnega in družabnega življenja.
Večnamensko dvorano gasilskega doma krasi preko 150 pokalov in različnih tekmovanj ter mnogo priznanj in odlikovanj.
Ponosni so na žensko desetino, ki se je 2-krat udeležila tudi državnega prvenstva.
Med mnogimi prireditvami, ki jih prirejajo, je širši javnosti poznan gobarski praznik z dolgoletno tradicijo in širšo promocijo kraja in občine.
Glavno delovanje društva pa je vsekakor namenjeno pomoči ljudem, njihovemu druženju, kulturnemu življenju ter skrhi za lepo okolje.
OKTET IZ DORNAVE
Oktet iz Dornave je bil pred 10. leti ustanovljen z željo, da zapolni praznino na pevskem področju narodne in umetniške pesmi.
V	njem prepevajo: Srečko Valenko, Franc Vrabl, Drago Zupanič, Robert Šacer, Franc Slodnjak, Jože Peteršič, Franc Žgeč in Marjan Veselič, oktet pa vseh 10 let vodi prof. Simona Žgeč Veselič.
Danes delujejo pod okriljem TED Ltikari kot samostojna sekcija. V tem času so imeli preko 300 nastopov doma in drugod, izdali so svojo zgoščenko ter pripravili številne koncerte. Predstavili so se tudi na območnih revijah in na srečanju oktetov v Šentjerneju. Njihov repertoar je zelo bogat, saj obsega preko 100 narodnih in umetniških pesmi.
V	naših krajih so ponovno obudili tradicijo koledovanja. Oktet iz Dornave s svojo ubrano pesmijo spremlja skoraj vse prireditve v občini, ob veselih in žalostnih trenutkih, radi pa se odzovejo tudi povabilu od drugod.
S svojo pesmijo tako širijo narodno bogastvo in prenašajo pesem na mlade rodove.
NOVE ORGLE V CERKVI SVETE DOROTEJE
V	župniji se nadaljujejo prizadevanja za postavitev novih orgel. Nove orgle bodo po sprejetem načrtu imele več registrov kakor stare in s tem več glasovnih zmožnosti, kar bo omogočilo lepše in bolj razgibano igranje ter izvajanje tudi zahtevnih skladb in orglarskih koncertov.
V	našo cerkev naj bi prinesle nov videz, lepoto in vedrino. Zavedamo se, da je to velik organizatorski in finančni zalogaj za našo župnijo. Vendar, ker je želja in velikodušnost faranov, ne bomo omagali pred ciljem. Akcija zbiranja sredstev za nove orgle se nadaljuje še letos in naslednje leto.
V	mesecu oktobru je bila podpisana pogodba z Orglarsko delavnico v Mariboru za izdelavo
novih orgel. Načrt je bil sprejet ob navzočnosti članov ŽPS (Župnijskega pastoralnega sveta) -gospodarskega odbora. Pogodbo so podpisali izbrani zastopniki zgoraj navedenega odbora, organist in župnik ter zastopniki izvajalcev. Po podpisu pogodbe je bil nakazan avans, tako da sc že začnejo dela. Orgle naj bi bile po pogodbi narejene in postavljene do martinove nedelje prihodnjega leta.
Hvala vsem, ki ste že namenili svoj dar. Lepo povabljeni vsi, ki še niste darovali, pa tudi tisti, ki ste že! Priporočamo se k Vaši velikodušnosti.
p. Jože Kramberger
Koncert mladih glasbenikov in pevcev v dornavskem gradu
Člani Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije Ptuj so od
28.	9. do 5. 10. 2005 gostili dijake gimnazije iz Meiendorfa (Hamburga). Hamburžani so jim vrnili obisk, saj so ptujski gimnazijci tam gostovali letos v maju.
Organizacijski odbor staršev in učiteljev gimnazije je v okviru programa koncertov prišel na idejo, da bi slavnostni koncert obeh skupin glasbenikov, organizirali v lepem dornavskem gradu. Odbor za obnovo gradu v Dornavi je to iniciativo z veseljem sprejel in tako so mladi glasbeniki priredili v torek, 4. oktobra, koncert, ki bo vsem ostal v lepem spominu. Dijaki obeh glasbenih ansamblov so bili navdušeni nad lepoto in akustičnostjo dvorane. Sku-
»KRALJICA » se poslavlja
Bilo je pred več kot dvesto leti.
Na Polenšaku v novozgrajeni cerkvi je bil veliki kor.
Dolgo časa je sameval.
Dobri ljudje - farani so rekli:
Hočemo »kraljico« v cerkev, na kor.
In bila sem naročena!
Nastajala sem več let.
Roke mojstra Schvvarza iz sosednje dežele so počasi in prepričljivo, košček za koščkom sestavljale moje »telo«.
Večkrat so se zaustavile in dobro premislile, kako naprej.
In narejena sem bila.
Samo še duša je manjkala.
In ne dolgo za tem sem bila vsa srečna blagoslovljena.
Svojo mladost sem dajala ljudem v cerkvi.
Ponosna sem bila na to, da so pevci in pevke sledile mojim točnim glasovom in durmolovskim lestvicam.
Menjavali so se mojstri in iz mene izvabljali glasove, ki so predirali nebo in slavili Marijo.
Tisoče romarjev me je poslušalo, ob moji spremljavi prepevalo In vsa ponosna sem jim dolgo odzvanjala v ušesih in dušah.
Več kot sto petdeset let sem bila močna, krepka in mladostna.
Čas je s seboj prinašal lepoto, veselje in sčasoma tudi bolezen. Prihajali so ranocelniki, ki so me hoteli obdržati krepko in čilo. Ker pri zdravljenju niso bili natančni, bili so nevešči v svoji obrti, so se odločali za presaditev mojih organov v druga, meni podobna telesa.
To me je bolelo.
Vsak dan sem bolj bolehala.
In danes sem sicer še na koru samo kot škatla »kraljevskega« rodu. Z veseljem dajem prostor novi »kraljici«.
Farani Polenšaka, potrudite se izbrati prave mojstre in lepo, z ljubeznijo ravnajte z mojo naslednico:mlado »kraljico glasbil« - z novimi orglami.
»Kraljica« glasbil -Polenšak župnik Slavko Štefko
paj s številnimi obiskovalci in starši so prepričani, da si ta baročni lepotec zasluži čimprejšnjo obnovo, da bo lahko bogatil življenje bližnje in daljne okolice. Takšne prireditve vsaj občasno obudijo pozornost, ki si jo vsekakor zasluži.
Zahvaljujemo se celotnemu Odboru za obnovo gradu, gospodu Francu Zagoršaku, predvsem pa gospe Slavici Bratuša in gospodu Francu Šegulu, županu občine Dornava za gostoljuben sprejem, organizacijo in pogostitev.
Mi in naši gostje iz Hamburga se bomo gostovanja v Dornavi z veseljem spominjali in se še vračali.
Marija Meznarič, prof. Foto: Dr. Gerald Hiihner
Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava, sprejetega na seji Občinskega sveta 22.3. 2000, objavlja Komisija za priznanja in nagrade:
Razpis
za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj občine Dornava v letu 2006
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva in delovna telesa Občinskega sveta.
Predloge sprejemamo do 30. marca 2006.
Nagrade in priznanja bodo podeljena ob prazniku občine Dornava.
Komisija za nagrade in priznanja
V___________________________________________________J
Pšenica požeta in posejana
Turistično društvo Polenšak je v tem letu uspešno opravilo žetev pšenice in prikaz običajev ob žetvi. Zelo na veliko je pripravilo tudi kulinarično razstavo dobrot, kruha, pogač in peciva.
Takoj po končani prireditvi smo v društvu že razmišljali o prireditvi v naslednjem letu, ki bo potekala 15. in 16. julija 2006. praznik žetve nam je letos zaznamovalo zelo deževno poletje, ki je z dežjem obiskalo našo prireditev. Tako smo v sobotnem delu prireditve zvečer doživeli močno deževje, kar pa naše prireditve ni uspelo ustaviti. Takoj po prenehanju dežja smo člani društva pobrisali mize in očistili prostor ter z ansamblom Mladi Dolenjci nadaljevali pozno v noč vse do jutranjih nedeljskih ur. V nedeljo vreme ni bilo sončno in tudi ne deževno, tako da smo program osrednje prireditve uspešno peljali naprej in prikazali vse načrtovano. Moramo poudariti, da smo bili v društvu zelo zadovoljni z obiskom, tako domačinov kot tudi gostov od drugod. Obiskali so nas tudi gostje iz Ljubljane in okolice, ki so bili pri nas zelo zadovoljni in so to izrazili s posebno zahvalo. Svoj obisk so napovedali tudi za naslednja leta.
Po uspešno pripravljeni prireditvi praznika žetve smo v društvu najprej pristopili h gospodarskemu delu in najprej uredili zunanji izgled turističnega doma. Obnovili smo fasado, prebarvali vse lesene dele ter temelje. Največje gospodarsko delo je bila zamenjava vseh oken na turističnem domu. Pri prejšnjih oknih je bilo precej okvar in zelo slaba izolacija, tako da smo ogromno energije izgubljali za temperiranje in ogrevanje doma. Sedanja okna so zelo lepa vpadljiva in izolacijsko zelo kvalitetna.
V mesecu septembru smo v društvu organizirali in izpeljali društveni izlet v Prekmurje ter tako združili prijetno s koristnim. Tako smo si v kraju Radomerje ogledali muzej na prostem. Ta prikazuje orodja, ki jih tudi mi uporabljamo ob prazniku žetve. Nato smo obiskali cerkev v Odrancih, bili še v vinski kleti v Lendavi in na njihovem gradu, na koncu pa še v samem mestu Lendava. Skupaj se je izleta udeležilo sto članov društva, tako da smo napolnili dva
LEPŠE BREZ PETARD
Policisti se vsako leto v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov srečujemo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev in izdelkov. Pri tem je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča nezaželene posledice, telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali, kakor tudi onesnaževanje okolja. Najpogostejše poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.
Kljub prizadevanju policije se moramo zavedati, da je nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
Če pa se petardam ne moreš upreti, bodi previden pri uporabi in upoštevaj navodila proizvajalca ne ogrožaj drugih po aktiviranju takoj odvrzi ne pobiraj odvrženih!
Spoštujmo pravico sosedov, otrok in starejših, da v miru praznujejo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove in se vprašajmo, ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda VREDNI POKA PETARDE?
avtobusa. V poznih večernih urah smo se veseli in zadovoljni vrnili na Polenšak.
Ob organizaciji kolesarskega maratona Perutnine Ptuj smo sodelovali kot kolesarji in hkrati tudi organizirali pogostitev kolesarjev na poti preko Polenšaka.
Konec oktobra smo organizirali že tradicionalno kolesarjenje in kostanjev piknik. Letos smo ga dopolnili z raznimi igrami in sajenjem dreves ob igrišču in turističnem domu (oreha in lipe).
Ob vsem naštetem smo organizirali še večkratne delovne akcije čiščenja in urejanja okolja kakor tudi notranjosti turističnega doma in gospodarskega poslopja.
Zadnji mesec v letu je za naše društvo še posebej aktiven. V tem mesecu bomo organizirali 30. decembra božično-novolctni glasbeni koncert v dvorani gasilskega društva Polenšak. Nastopilo bo nekaj glasbenih skupin, posameznikov, učenci osnovne šole in ostali. Želimo vtisniti nepozaben spomin na praznične dni oh koncu leta, zato ste vsi lepo vabljeni 30.12.2005 ob lS.uri na Polenšak. Vstopnine ne bo, priporočali pa se bomo za prostovoljne prispevke. Pogostili bomo vse, ki nas boste prišli poslušat in gledat.
Upravni odbor želi vsem članom društva kakor tudi občanom občine obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu ter izpolnitev vseh skritih želja, kakor tudi čim več srečanj in druženj z nami v TURISTIČNEM DRUŠTVU POLENŠAK.
Franc Kukovec
GOSPODARJI ALI HLAPCI
Več stoletij je dilema mali narod naš morila, pa je roka takrat sama tisti pravi -ZA - obkrožila.
Potlej je v kotlu vrelo, klokotalo in se grelo, zagrmelo, prekipelo in nam hvala Bogu - uspelo!
Zdaj državo svojo imamo.
Sanje prednikov in nas.
Koliko pa nanjo damo, bo pokazal kmalu - čas!
Janez MEDVEŠEK
Samo TURČIN
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA OBČINE DORNAVA
STROKOVNA EKSKURZIJA
Kot vsako leto poprej so se tudi tokrat članice Društva kmečkih žena Občine Dornava odpravile na strokovno ekskurzijo v Prekmurje.
V jutranjih urah so se odpeljale z avtobusom iz vasi Dornava in Mezgovci proti Veržeju. Sledil je ogled mlina na Muri, mlinarske hiše in ogled Burjaškega muzeja ter vožnje s splavom po reki Muri.
Sledil je krajši postanek za malico in kavo. Pot se je nadaljevala do Lipovcev, kjer smo si ogledale izdelke iz slame ter tudi same poizkusile v izdelovanju. Ogledale smo si tudi Plečnikovo cerkev v Bogojini, obiskale smo vas Pečarovce, kjer smo imele na kmečkem turizmu tudi kosilo.
Po kosilu je sledil ogled izdelkov iz gline, kjer smo se lahko naučile same izdelovati in oblikovati različne izdelke.
Ogledale smo si tudi njihovo lastno vinsko klet, kjer smo bile delež-
ne v pokušini vin.
Proti večeru smo se odpravile z avtobusom nazaj proti domu. Glasno klepetanje žensk je nekajkrat preglasilo odlično petje in smeh, kajti skupaj smo preživele čudovit dan.
V	prihajajočih se prazničnih dneh Vam članice DKŽ Občine Dornava želijo vsem občanom občine Dornava obilo zdravja, sreče in miru.
Danica HORVAT
OBROBNI IN ODDALJENI
V	tem pastoralnem letu, ki smo ga začeli ob začetku šolskega leta in se konča ob koncu veroučnega leta, bomo iskali pobude za novo evangelizacijo. Predvsem se bomo posvetili obrobnim in oddaljenim kristjanom. Skrb za uboge in za obrobne in oddaljene vernike mora biti v ospredju današnje in jutrišnje Cerkve. Vedno več je obrobnih in oddaljenih kristjanov. Veliko je družbenih, psiholoških, političnih in osebnih vzrokov(greh), zaradi katerih se človek oddalji od Cerkve. Važno je, da znamo izkoristiti nekatere priložnosti, ko pridemo z oddaljenimi v stik, da bi jim s spoštovanjem njihove svobode znali odkrivati in prikazati krščanske vrednote. Lepa priložnost je predvsem ob osebnih in družinskih dogodkih ali praznikih. Tako bo priložnost ob bližnjih božičnih praznikih. Prav je, da bi v dnevih, ki so pred nami, doživeli Jezusovo rojstvo - božič. Poglobili naj bi v teh dneh vero v Jezusovo učlovečenje in začetek odrešenja. Doživeli naj bi vero kot vrednoto, ki lahko obogati in odpre nova doslej še neznana obzorja.
Hitro se približuje adventni čas kot priprava na božič. Želim vsem, ki boste prebirali te vrstice, doživeto praznovanje Jezusovega rojstva. V novem letu pa obilo miru in vsega dobrega.
p. Jože Kramberger
OBVESTILO
Z Uredbo Vlade RS Ur l. št. 106/2005 z dne 25.11.2005 je za zadnjega lastnika oddaja motornega vozila v razgradnjo od 01.12.20-05 dalje BREZPIAČNA za vsa vozila, ki so bila in so še registrirana v RS.
KAKO RAVNATI IN IZVESTI POSTOPEK Svoje vozilo, ki ga zaradi izrabljenosti ne želite več imeti, ga lahko BREZPLAČNO oddate izvajalcu Gospodarske javne služ-be-GJS, WOLF SKAKOVCI D.O.O., ali na njegovem najbližjem pooblaščenem prevzemnem mestu, kjer boste prejeli potrdilo o razgradnji. Na podlagi potrdila pri prijavno - odjavni službi svoje vozilo odjavite
iz prometa in evidence registriranih vozil v Republiki Sloveniji.
Če ste svoje vozilo že odjavili iz prometa in ga želite oddati, nimate pa možnosti, da vozilo dostavite na prevzemno mesto ker ni vozno, o tem obvestite kontaktno osebo na NAŠI OBČINI Anico Vrabl (tel. 02/754-01-10), ki bo skupaj z izvajalcem GJS, WOLF SKAKOVCI D.O.O. organizirala BREZPLAČNI prevzem in odvoz vozila z vašega dvorišča. Ob izročitvi vozila morate izročiti prometno dovoljenje in/ali Izjavo o lokaciji. Prometno dovoljenje in Potrdilo o razgradnji boste prejeli naknadno po
pošti na dom BREZPLAČNO.
Vozilo, ki zanj ni mogoče ugotoviti vseh podatkov, ker nimate prometnega dovoljenja, želite pa ga oddati, prav tako prijavite na naši občini pri v prejšnjem odstavku navedeni osebi. Tudi ta vozila bodo s strani izvajalca GJS odstranjena BREZPLAČNO kot »stara bremena« po predhodni potrditvi našega naročila s strani Ministrstva za okolje. Za ta vozila se ne izdaje potrdilo o razgradnji, ampak evidenčni list o odstranitvi odpadkov, katerega izvajalec GJS potrdi občini.
V IZOGIB POZNEJŠIM ZAPLETOM
(Izkušnje: vozila se pojavijo na javni površini, od koder se po odredbi pristojnih organov odstranijo na stroške zadnjega lastnika)
VOZIL NE ODDAJAJTE NIKOMUR DRUGEMU KOT POOBLAŠČENEMU IZVAJALCU GJS, WOLF SKAKOVCI D.O.O. ali njegovim pooblaščenim prevzemnim mestom, kjer prejmete državno potrdilo o razgradnji ( potrdilo mora imeti v glavi grb Republike Slovenije in logotip državne GJS).
Vse dodatne informacije dobite na naši občini ali direktno pri izvajalcu GJS, WOLF SKAKOVCI D.O.O. na tel. (02) 540 91 00.
Župan Franc ŠEGULA, inž.
Seznam prevzemnih mest ezo wolf s KAKOVCI D.O.O.
1. WOLF Skakovci d.o.o.	2. Prodaja vozil in avtoservis LAJTER
Skakovci 35,9261 Cankova	Dobrovnik 6c, 9223 Dobrovnik
Tel.: 02 - 540 91 00	Tel.: 02 - 579 90 30
3. AVTOTEST d.o.o. Ljutomer	4. AVTOTEST d.o.o. Gornja Radgona
Kolodvorska l6a, 9240 Ljutomer	Ljutomerska c. 34,9250 Gornja Radgona
Tel.: 02-585 81 18	Tel.: 02 - 564 23 52
5. DOMINKO d.o.o.	6. Avtocenter ORMOŽ d.o.o.
Zadružni trg 8, 2250 Ptuj	Hardak 44c; 2270 Ormož
Tel.: 02-788 11 75	Tel.: 02 - 741 64 00
7. AVTO LUNEŽNIK, Slavko Lunežnik s.p.	8 LETNIK SAUBERMACHF.R d.o.o.
Ritoznoj 4,2310 Slovenska Bistrica	Spodnji Porčič 4a, 2230 Lenart
Tel.: 02 - 845 21 40	Tel.: 02 - 720 66 74
9. SUROVINA d.d.	10. AMZS D.D., PE MARIBOR
Lahova 40, 2000 Maribor	Zagrebška cesta 25, 2000 Maribor
Tel.: 02 - 250 70 10	Tel.: 02 - 333 88 77
1. Odlok	2. javni razpis
o	načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb za vrednotenje športnih programov v Občini Dornava za leto zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov 2006 predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Dornava
1.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998), 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993,6/1994 Odl.US: U-I-13/94-65, 45/1994 Odl.US: U-I-144/94-18, 57/1994, 14/1995, 20/1995 Odl.US: U-1-285/94-105, 63/1995, 73/1995 Odl.US: U-I-304/94-9, 9/1996 Odl.US: U-I-264/95-7, 39/1996 Odl.US: U-I-274-95, 44/1996 Odi. US: U-I-98/95, 26/1997, 70/1997, 10/19-98, 68/1998 Odl.US: U-I-39/95, 74/1998, 12/1999 Skl.US: U-I-4/99, 36/1999 Odi. US: U-I-313/96, 59/1999 Odl.US: U-I-4/99, 70/2000, 94/2000 Skl.US: U-I-305-98-14, 100/2000 Skl.US: U-I-186/00-10, 28/2001 Odl.US: U-I-416/98-38, 87/2001, 16/2002 Skl.US: U-l-33/02-7, 51/2002, 108/2003 Odl.US: U-I-186/00-21, 77/2004 Odl.US: U-1-111/04-21), 3- člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003,45/2004,86/20-04, 7/2005 Skl.US: U-I-19/05-5), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004), Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/2000, 41/2004, 43/2004), Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/2000, 12/2002, 41/ 2004), Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/2004, 41/2004), Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/2004) Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/2004), 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS št. 47/99),Spremembe in dopolnitve Statuta (IJradmi vestnik občine Dornava 2/00 in 1/03), in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Dornava (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 13/95 je Občinski svet Občine Dornava na svoji 26. redni seji dne 30. 11. 2005 sprejel
Odlok
o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Dornava
I.	Splošne določbe
1.	člen
(javna služba)
(1)	Ta odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odstranjevanja komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dornava.
2.	člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov,
5.	vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
6.	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Dornava,
7.	cene storitev javne službe,
8.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
9.	kazenske določbe.
3.	člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.
4.	člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.	Odpadek je določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči.
2.	Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitve ali druge dejavnosti.
3- Kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v kuhinjah pri razdeljevanju hrane v industriji, obrti in storitveni dejavnosti.
4.	Biološko razgradljiv odpadek so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov ali drugi odpadki, papir, karton, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja.
5.	Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč) so odpadki rastlinskega izvora, kot so odpadne veje, trava in listje in podobno, razen odpadkov od čiščenja površin, žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
6.	Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja naprave za ravnanje z odpadki.
7.	Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke,
ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov.
8.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
9.	Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali ke-mično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
10.	Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na, to ali je njihov povzročitelj, ali pa odstranjuje odpadke za druge imetnike.
11.	Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
12.	Zbiralec odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje določene vrste odpadkov.
13.	Prevoznik odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov.
14.	Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža«, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
15.	Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
16.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
17.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
18.	Ostali komunalni odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zhrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpa-dek“ v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
19.	Ostanki komunalnih odpadkov so ostanki predhodno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
20.	Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne
glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
21.	Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
22.	Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
23.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
24.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
25.	Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
26.	Zbirno-prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za zbiranje in prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.
27.	Zbirno mesto ostalih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere imetniki komunalnih odpadkov neovirano odlagajo ostale odpadke. Zbirno mesto ostalih odpadkov praviloma ni na javni površini.
28.	Prevzemno mesto ostalih odpadkov je mesto, kjer imetniki odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe ostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto ostalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto ostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja ostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest.
29.	Odlagališče odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče) je objekt ali več ob-
jektov za odlaganje odpadkov v tla ali na njih ali pod zemljo. Odlagališče je tudi:
•	objekt ali del objekta, kjer proizvajalec odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in
•	stalen objekt ali del objekta, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto. Odlagališče ni:
•	naprava, objekt ali del objekta, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje, ali
•	skladišče odpadkov, kjer se odpadki začasno skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo ali največ eno leto pred njihovim odstranjevanjem.
30.	Upravljavec odlagališča je pravna ali fizična oseba, ki skladno s predpisi upravlja odlagališče v času njegovega obratovanja ali po njegovem zaprtju.
31.	Divje odlagališče komunalnih odpadkov je vsak prostor, na katerem so nepravilno in nezakonito odloženi komunalni odpadki.
32.	Infrastruktura javne službe je sistem zbiralnic, zbirnih centrov, komunalnih kompostarn, sortirnic in odlagališče nenevarnih odpadkov.
33.	Cena storitev javne službe je cena, na podlagi katere izvajalec javne službe obračuna opravljene storitve uporabniku storitev javnih služb,
34.	Enota količine storitev javne službe je masna enota 1 kg oziroma volumska enota 1 m3 prevzetih komunalnih odpadkov za storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
5.	člen
(subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1)	Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1.	Občina Dornava,
2.	izvajalec javne službe,
3.	povzročitelji komunalnih odpadkov na območju Občine Dornava,
4.	imetnik odpadkov na območju Občine Dornava.
(2)	Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje Občina Dornava oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi Občina Dornava.
6.	člen
(vrste komunalnih odpadkov)
(1)	Vrste komunalnih odpadkov, ki so predmet javne službe, so:
1.	gospodinjski odpadki in njim po naravi in sestavi podobni odpadki v industriji, obrti ter storitveni dejavnosti (v nadaljevanju: gospodinjski odpadki),
2.	ločene frakcije so ločeno zbrane frakci-
je, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe,.
3.	nevarni odpadki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: nevarni odpadki)
4.	kosovni odpadki,
5.	odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobe odpadek v industriji ali obrti, storitveni ali drugi dejavnosti,
6.	biološko razgradljivi odpadki, so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov ali drugi odpadki, papir, karton ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja,
7.	organski kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v kuhinjah ter pri razdeljevanju hrane v industriji, obrti in storitveni dejavnosti (v nadaljevanju: kuhinjski odpadki),
8.	ostali komunalnih odpadkov, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije ali ostanki komunalnih odpadkov iz predelave ločeno zbranih frakcij ali kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »ločene zbrane frakcije« ali druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki ali v skupino »kuhinjski odpadki« iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: ostali odpadki),
9.	ostanki komunalnih odpadkov so ostanki predhodno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
II.	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
7.	člen
(oblika izvajanja javne službe)
(1)	Javna služba se opravlja kot konccsio-nirana gospodarska javna služba.
(2)	Koncesijo podeljuje pristojni organ Občine Dornava.
(3)	Koncesija za opravljanje javne službe po tem odloku se podeli enemu koncesionarju (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izbira koncesionarja se opravi na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi pristojni organ Občine Dornava.
(4)	Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Dornava.
III.	Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporedi-
tev
8.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
1.	zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
•	ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij,
•	obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo,
•	zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje in predelavo,
•	zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov,
•	obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
•	zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
•	zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov,
•	zbiranje odpadnih jedilnih olj in maščob,
•	zbiranje in prevoz ostalih komunalnih odpadkov,
•	obdelavo ostalih komunalnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
2.	obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo,
3- odstranjevanje komunalnih odpadkov ali odlaganje ostankov predelave,
4. saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov.
1	Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov
9.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju Občine Dornava uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov.
(2)	Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja:
1.	v zbirnem centru Centra za ravnanje z odpadki,
2.	v zbiralnicah ločenih frakcij,
3.	s premičnimi zbiralnicami nevarnih frakcij,
4.	na zbirnih in prevzemnih mestih,
5.	na zbirnih-prevzemnih mestih ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah.
10.	člen
(ločeno zbiranje frakcij)
(1)	Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru Centra za ravnanje z odpadki, v zbiralnicah ločenih frakcij in v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
11.	člen
(zbirni center)
(1)	V zbirnem centru se v okviru veljavnega obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
•	papir in lepenka vseh vrst in velikosti vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
•	stekla vseh vrst in oblik, vključno s odpadno embalažo iz stekla,
•	plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
•	odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
•	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
•	oblačila,
•	tekstil,
•	jedilno olje in maščobe,
•	barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
•	električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
•	kosovne odpadke.
(2)	Poleg frakcij iz prvega odstavka tega člena se v zbirnem centru v skladu s predpisanimi pogoji zagotavlja tudi ločeno zbiranje in začasno skladiščenje v zbiralnicah nevarnih frakcij za nevarne frakcije določene s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3)	Poleg frakcij iz prvega člena se v zbirnem centru zagotavlja tudi zbiranje kuhinjskih odpadkov v skladu s pogoji, ki jih določa predpis, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki ter ostalih biološko razgradljivih odpadkov.
(4)	Obseg, vsebina ravnanja ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(5)	Obseg, vsebina ravnanja ter način zbiranja odpadkov iz tretjega odstavka tega člena se določi z letnim programom oskrbe kuhinjskih odpadkov.
(6)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prvega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
12.	člen (zbirni center)
(1)	V zbiralnicah ločenih frakcij se v zabojnikih in posodah stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločeno zbiranje:
•	papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
•	drobne odpadne embalaže iz stekla,
•	drobne odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in
•	drobne odpadne embalaže iz kovine.
(2)	Zbiralnice so prostorsko razporejene v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3)	Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij iz prvega in drugega odstavka tega člena v zbirni center.
(4)	Obseg, vsebina ravnanja ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(5)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov in posod iz prvega in drugega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
13.	člen
(premične zbiralnice nevarnih frakcij)
(1)	V premičnih zbiralnicah se zagotavlja ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz drugega odstavka 11. člena tega odloka najmanj enkrat letno na najmanj 4 mestih, ki so razporejene po celotnem območju Občine Dornava.
(2)	Obseg, vsebina ravnanja, način in obdobje zbiranja ter razporeditev premičnih zbiralnic nevarnih frakcij določi izvajalec javne službe z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami. Izvajalec mora pri razporeditvi premičnih zbiralnic upoštevati gostoto poselitve in enakomernost razporeditve po celotnem območju Občine Dornava.
14.	člen
(zbirna in prevzemna mesta ostalih komunalnih odpadkov)
(1)	Na zbirnih in prevzemnih mestih ostankov komunalnih odpadkov se redno, nemoteno in po vnaprej določenem urniku zagotavlja prevzem ostalih komunalnih odpadkov.
(2)	Na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih komunalnih odpadkov se redno, nemoteno in po vnaprej določenem urniku zagotavlja tudi prevzem kuhinjskih odpadkov in ostalih biološko razgradljivih odpadkov.
(3)	Prepuščanje kuhinjskih odpadkov in ostalih biološko razgradljivih odpadkov, iz drugega odstavka tega člena, v prevzem izvajalcu javne službe na zbirnih in prevzemnih mestih ni obvezno, če jih povzročitelji kompostirajo sami v hišnem kompostniku ali prepuščajo v male kompostarne.
(4)	Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena v za to namenjenih zabojnikih oz. posodah, ki jih na zbirnih in prevzemnih mestih namešča izvajalec javne službe.
(5)	Ne glede na določilo tretjega odstavka tega člena lahko povzročitelji komunalnih odpadkov občasno prepuščajo preostale odpadke v tipiziranih vrečkah, če v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri na predlog povzročitelja komunalnih odpadkov zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti zbirnih ali prevzemnih mest od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastanejo.
(6)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov in posod iz prvega in drugega odstavka tega člena in tipiziranih vrečk iz petega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
15.	člen
(zbirno-prevzemno mesto ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah)
(1)	Za čas trajanja javne kulturne, športne ali druge prireditve ali aktivnosti na prostem, na katerem se pričakuje več kot 1000 udeležencev, je treba na kraju prireditve zagotoviti ustrezno namestitev posebnih zabojnikov vsaj za ločeno zbiranje frakcij papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke, drobno odpadno embalažo iz stekla, drobno odpadno embalažo iz kovin, tako da jih organizator prireditve izvajalcu javne službe odda ločeno od ostalih odpadkov in posode za zbiranje ostalih komunalnih odpadkov. V primeru, da se na prireditvi ponujajo tudi gostinske storitve, je treba na kraju prireditve zagotoviti tudi ustrezno namestitev zabojnikov za zbiranje kuhinjskih odpadkov.
(2)	Vrsto in obseg storitve iz prvega odstavka tega člena dogovorita izvajalec in uporabnik s pogodbo. Uporabniki (organizatorji) so dolžni prireditev priglasiti izvajalcu javne službe najmanj 8 dni pred
datumom izvedbe prireditve.
16.	člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
Kadar komunalni odpadki niso oskrbljeni v skladu z določili tega odloka in ko povzročitelj komunalnih odpadkov ni znan ter so komunalno odpadki začasno ali trajno odloženi na zasebnih ali javnih površinah, jih mora na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa prevzeti izvajalec javne službe, v kolikor ni znan povzročitelj komunalnih odpadkov.
2	Obdelava ostalih komunalnih odpadkov
17.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljena obdelava ostalih komunalnih odpadkov z izločanjem biološko razgradljivih odpadkov, ki se kompostira. Ostanek odpadkov pa se obdela s stiskanjem in baliranjem zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo.
(2)	Obdelavo ostalih komunalnih odpadkov v skladu z določilom prvega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe.
3	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov
18.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljeno odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.
(2)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov zagotavlja izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
4	Saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov
19.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljeno saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov na območju Občine Dornava.
(2)	Saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki in na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa. Sanacijo financira povzročitelj odlagališča, lastnik zemljišča oz. lokalna skupnost.
(3)	Če se na območju Občine Dornava odkrije divje odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna organ občinske uprave oziroma izvajalec javne službe o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov.
IV.	Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
1.	Splošni pogoji
20.	člen
(pogoji obratovanja)
(1)	Izvajalec javne službe mora pri izvajanju storitev zagotoviti:
1.	opremljanje novih uporabnikov storitve zbiranja ostankov komunalnih odpadkov s posodami in zabojniki,
2.	opremljanje zbiralnic ločenih frakcij s posodami in zabojniki,
3.	redno praznjenje, vzdrževanje in čiščenje posod oziroma zabojnikov namenjenih za:
•	prepuščanje ločenih frakcij,
•	prepuščanje nevarnih ločenih frakcij,
•	kosovnih odpadkov,
•	biološko razgradljivih odpadkov,
•	kuhinjskih odpadkov,
•	ostalih komunalnih odpadkov.
4.	zamenjavo dotrajanih in poškodovanih posod oziroma zabojnikov z novimi,
5.	zamenjavo posod oziroma zabojnikov s posodami oziroma zabojniki drugih velikosti,
6.	nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe,
7.	nabavo in vzdrževanje vozil za prevoz:
•	ločenih frakcij,
•	nevarnih frakcij,
•	kosovnih odpadkov,
•	biološko razgradljivih odpadkov in
•	kuhinjskih odpadkov,
•	ostalih komunalnih odpadkov,
•	baliranih ostankov komunalnih odpadkov.
8.	nabavo in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod in zabojnikov,
9.	vzdrževanje opreme in prostorov sortirnice,
10.	vzdrževanje opreme in prostorov namenjene za stiskanje in baliranje ostankov komunalnih odpadkov,
11.	dodatno sortiranje, obdelavo in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij pred oddajo v predelavo,
12.	redno oddajanje ločeno zbranih frakcij v predelavo,
13.	redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
14.	čistost prostorov zbirnih in prevzemnih mest in zbirnih centrov,
15.	izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih ostalih komunalnih odpadkov v sortirnici,
16.	redno oddajanje ostalih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem,
17.	druga dela potrebna za kvalitetno izvajanje dejavnosti javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so posode in zabojniki, namenjeni za prepuščanje posameznih vrst komunalnih odpadkov, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na posodi oziroma zabojni-
ku mora biti razvidna vrsta komunalnega odpadka, ki se lahko odloži v posodo in zabojnik ter pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
(3)	Način izvajanja storitev iz tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
21.	člen (evidence)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
(2)	Poleg predpisanih evidenc iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe voditi tudi:
•	evidenco o količinah in vrstah kosovnih odpadkov,
•	evidenco o količinah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam,
•	druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki določi pristojni organ skupne občinske uprave.
22.	člen
(register prevzemnih mest)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest s podatki:
•	o lokaciji prevzemnega mesta za ostale komunalne odpadke, kuhinjske odpadke in biološko razgradljive odpadke,
•	o identifikacijski oznaki iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo ostali komunalni odpadki, kuhinjski odpadki in biološko razgradljive odpadke,
•	o ulici in hišni številki stavbe.
(2)	V registru prevzemnih mest se vodijo tudi podatki za določitev cene in obračun storitev in sicer:
•	o imenu oziroma firmi ter bivališču oziroma sedežu uporabnika storitev,
•	o številu prebivalcev v stavbi,
•	o načinu prepuščanja komunalnih odpadkov,
•	o velikosti, številu ali deležih posod za prepuščanje komunalnih odpadkov,
•	o količini prevzetih ostalih komunalnih in kuhinjskih odpadkov po posameznem uporabniku oz. skupini uporabnikov.
(3)	Podatki iz drugega odstavka tega člena se redno ažurirajo najmanj enkrat letno na podlagi:
•	sprememb podatkov iz centralnega registra prebivalstva o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi, podatkov iz registra stanovanj in registra najemnih pogodb,
•	sprememb evidenc o številu zaposlenih pri uporabniku storitev,
•	ugotovitev izvajalca o trajnejših spremembah dejanskih količin nastajanja
ostankov komunalnih odpadkov pri uporabniku,
•	pisne vloge uporabnika za spremembo prostornine posod na prevzemnih mestih,
•	prijave novega ali odjave dotedanjega uporabnika,
•	in iz drugih uradnih evidenc.
(4)	Če uporabnik ne posreduje potrebnih podatkov za vpis v register prevzemnih mest ali v prijavi iz 37. člena tega odloka navede napačne podatke, lahko izvajalec javne službe za vpis uporabi uradne podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(5)	Izvajalec javne službe potrdi uporabniku vpis sprememb in uskladitev s podatki iz registra prevzemnih mest v roku 30 dni od dokončne odločitve.
(6)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
23.	člen
(register zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register zbiralnic ločenih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne ločene frakcije, ločeno po naseljih.
(2)	V registru iz prvega odstavka tega člena mora voditi tudi tematsko karto lokacij zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov.
24.	člen
(javna obvestila in naznanila)
(1) Izvajalec mora najmanj enkrat letno povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvestiti o:
•	lokacijah zbirnega centra, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
•	času obratovanja zbirnega centra, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
•	posameznih frakcijah, ki se prepuščajo ali oddajajo,
•	časovnem razporedu in načinu ter pogojih prepuščanja kosovnih odpadkov, drugih odpadkov primernih za kompostiranje in nevarnih frakcij,
•	načinu predvidene obdelave, predelave in odstranjevanju prevzetih frakcij,
•	pogojih, ki jih morajo uporabniki izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov in drugih odpadkov, primernih za kompostiranje s predelavo v hišnem kom-postniku,
•	drugih pogojih za prepuščanje posameznih frakcij, njihovo oddajo oziroma lastno
oskrbo, določenimi s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki oziroma posameznimi frakcijami.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega se uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov ali omogoči kompostiranje kuhinjskih odpadkov v mali kompostarni, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvestiti o:
•	lokaciji male kompostarne in pogojih oddaje kuhinjskih odpadkov v predelavo,
•	času obratovanja male kompostarne in pogojih pridobivanja komposta,
•	območju, kjer se kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad prepušča izvajalcu javne službe,
•	načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
•	pogojih oddaje proizvedenega komposta povzročiteljem kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva,
•	pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov s predelavo v hišnem kompostniku,
•	drugih pogojih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, oddajo proizvedenega komposta in lastno oskrbo kuhinjskih odpadkov.
2.	Posebni pogoji izvajanja storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
25.	člen
(ločene frakcije)
(1)	Izvajalec javne službe mora ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami zagotavljati skladno z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(2)	Letni program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, v katerem se določijo obseg in vsebina ravnanja ter način ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, izdela izvajalec javne službe v skladu s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki do 15. oktobra za vsako leto, potrdi pa ga pristojni organ Občine Dornava.
26.	člen
(nevarne frakcije)
(1) Zbiranje in prevoz nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
27.	člen
(kosovni odpadki)
(1) Zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
28.	člen
(kuhinjski odpadki)
(1) Izvajalec javne službe mora oskrbo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva iz-
vajati v skladu z letnim programom oskrbe kuhinjskih odpadkov.
(2)	Letni program oskrbe kuhinjskih odpadkov, v katerem se določijo obseg in vsebina oskrbe ter način oskrbe kuhinjskih odpadkov izdela izvajalec javne službe v skladu s predpisom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki do 15.oktobra za vsako leto, potrdi pa ga pristojni organ Občine Dornava.
(3)	Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko kuhinjske odpadke iz gospodinjstva kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
(4)	Povzročiteljem kuhinjskih odpadkov, ki kuhinjskih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje kuhinjskih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
29.	člen
(biološko razgradljivi odpadki)
(1)	Zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu oskrbe s kuhinjskimi odpadki.
(2)	Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko razgradljivih odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
(3)	Povzročiteljem biološko razgradljivih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
30.	člen
(odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek)
Zbiranje in prevoz odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek.se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
31.	člen
(Ostali komunalnih odpadkov)
Zbiranje in prevoz ostalih komunalnih odpadkov se izvaja v skladu s tehničnim pravilnikom.
3 Posebni pogoji odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
32.	člen (odlagališče)
Na odlagališču nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno odlagati samo odpadke, določene v predpisu o odlaganju odpadkov in pod pogoji, ki jih določa ta predpis.
33- člen
(odlaganje komunalnih odpadkov)
(1)	Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov.
(2)	Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvene dejavnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagališču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov.
34.	člen
(nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov)
Vsako odlaganje komunalnih odpadkov izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov (divje odlagališče), je nepravilno ali nezakonito odlaganje odpadkov.
35.	člen
(odstranitev nepravilno odloženih komunalnih odpadkov)
Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pristojna inšpekcija z odločbo.
V.	Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
36.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju Občine Dornava.
38.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1)	Uporabnik storitev javne službe mora prijaviti, odjaviti ali sporočiti spremembo, ki vpliva na izvajanje javne službe ter koriščenje storitev takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva nastanka spremembe.
(2)	Uporabnik storitev javne službe mora ravnati s komunalnimi odpadki v skladu z določili tega odloka.
38. člen (prepovedi)
Prepovedano je:
•	prepuščanje komunalnih odpadkov v nasprotju z določili tega odloka,
•	brskanje po posodah in vrečkah ter razmetavanje odpadkov oziroma drugo onesnaževanje s komunalnimi odpadki na zbirno-prevzemnih mestih, zbiralnicah in drugih označenih mestih za prevzem komunalnih odpadkov,
•	odlaganje komunalnih odpadkov izven odlagališč,
•	poškodovanje naprav in opreme izvajal-
ca javne službe,
•	pisanje ter lepljenje plakatov na posode in zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
•	opustiti uporabo storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov oziroma odlaganje komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
•	sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno,
•	mešati kuhinjskih odpadkov z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava tako, da je končni produkt kompost z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi ter rastlinskih hranil v tla,
•	rezati, drobiti, ali mleti ter redčiti kuhinjske odpadke s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode,
•	mešati kuhinjskih odpadkov z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se prepuščajo izvajalcu javne službe,
•	mešati jedilna olja z drugimi odpadki,
•	odvajati jedilna olja v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode in izpuščati v ali na tla,
•	mešati jedilna olja z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se jedilna olja prepuščajo izvajalcu javne službe v zbirnih centrih.
VI	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
39.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna Občine Dornava,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov.
40.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz dolgoročnega kreditiranja,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
VII	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Dornava
41.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Dornava, so:
•	objekti in naprave zbirnega centra brez zabojnikov in posod ter opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov,
•	objekti zbiralnic ločenih frakcij brez zabojnikov in posod.
VIII	Cene storitev javne službe
43.	člen
(oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Način obračunavanja cene storitev javne službe se določi s posebnim aktom, ki ga sprejme Občinski svet Občine Dornava v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
IX	Nadzor nad izvajanjem javne službe
44.	člen
(nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava Občine Dornava.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave Občine Dornava ima pravico kadarkoli vpo-gledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
X	Kazenske določbe
44. člen (prekrški)
(1) Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.	ne zbira komunalnih odpadkov ločeno v skladu z določili tega odloka,
2.	ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali zabojnikih, kot to določajo 11., 12. in 14. člen tega odloka,
3.	ne prijavi, odjavi ali sporoči spremembe, ki vpliva na izvajanje javne službe ter koriščenje storitev takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva nastanka spremembe ali če v prijavi ali odjavi sporoči nepravilne podatke,
4.	ne priglasi prireditve izvajalcu javne službe v skladu z določilom 15. člena tega odloka,
5.	ne prepuščajo komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah v skladu z določili 14. člena tega odloka,
6.	odlaga komunalne odpadke izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov,
7.	poškoduje napravo ali opremo, namenjeno izvajanju storitev javne službe,
8.	piše in lepi plakate na posode in zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
9.	opusti uporabo storitev javne službe,
10.	kopiči komunalne odpadke oziroma odlaganje komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
11.	sežiga komunalne odpadke na prostem, na mestu nastanka, na kuriščih in podobno,
12.	meša kuhinjske odpadke z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava tako, da je končni produkt kompost z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi ter rastlinskih hranil v tla,
13- reže, drobi, ali melje ter redči kuhinjske odpadke s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode,
14.	meša kuhinjske odpadke z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se prepuščajo izvajalcu javne službe,
15.	meša jedilna olja z drugimi odpadki,
16.	odvaja jedilna olja v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode in izpuščati v ali na tla,
17.	meša jedilna olja z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se jedilna olja prepuščajo izvajalcu javne službe v zbirnih centrih.
(2)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XI	Prehodne in končne določbe
45.	člen
(tehnični pravilnik)
Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
46.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik občine Dornava št. 2/02).
47.	člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Številka: 002-01-557/05 Datum: 30. 11. 2005
Franc ŠEGULA, inž. župan Občine Dornava
2.
Občina Dornava objavlja na podlagi 10. člena zakona o športu (uradni list RS, št. 22/98 in 15/03) in meril za vrednotenje programov športa v Občini Dornava iz javnih financ
javni razpis
za vrednotenje športnih programov v Občini Dornava za leto 2006
Na razpisu lahko sodelujejo športna dru-
štva, njihova združenja in drugi subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, kar dokazujejo z izpisom iz registra dejavnosti.
I.	Program vadbe in tekmovanj Programi morajo vsebovati:
1.	Naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo.
2.	Vsebino za populacijo, ki ji je vadba namenjena (skupno, ekipno ali posameznika).
3.	Kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne klasifikacije.
4.	Urnik in kraj vadbe.
5.	Poimenski seznam vadečih.
II. Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
Vsebina vloge:
1.	Naziv predlagatelja.
2.	Predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener).
3.	Predvideno število strokovnih delavcev
za strokovna izpopolnjevanja (potrjevanje licenc).
III.	Športne prireditve Vloga mora vsebovati:
1.	Naziv izvajalca
2.	Naziv prireditelja
3.	Namen prireditve
4.	Kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve
Rok za prijavo športnih programov je do 02. 02. 2006 na naslov, Občina Dornava, Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Dornava 125, 2252 Dornava.
Višino odobrenih sredstev bo na osnovi sprejetega proračuna Občine Dornava za leto 2006 določil občinski svet.
Z izbranimi izvajalci športnih programov bomo sklenili pogodbe.
Številka: 002-01-558/05 Datum: 02. 12. 2005
Občina Dornava
SKRB ZA ČEBELE V OBČINI DORNAVA
Čebelarsko društvo Dornava šteje 25 članov in je eno izmed najstarejših društev v naši občini.
Preko ZČD Ptuj je vključeno v ZČD Slovenije. Vsi člani se nadvse trudimo in posvečamo vso skrb za vzgojo in obstoj slovenske avtohtone kranjske čebele - SIVKE.
Čeprav človek že tisočletja goji čebelo, je ta še vedno divja žival. To in njene naravne zakonitosti moramo upoštevati pri našem delu. Čebelarji iz leta v leto opažamo spremembe pri naših ljubljenkah. Starejši zapiski vedo povedati o časih brez pogubnih čebeljih boleznih in o čebeljih pašah, ki jih ni več. Današnja generacija čebelarjev pa ve, kako lahko v eni zimi »varoja« pomori poln čebelnjak čebel in kako skupaj s starimi čebelarji odmirajo tudi čebele. Zavedati se moramo, da danes čebela brez čebelarja ne more preživeti. Dejstvo je, da je na trgu več vrst zdravil proti temu nadležnemu za-jedalcu, vendar ni nobeno popolno oziroma tako, da bi dolgoročno uničila zajedalca. Čebelarji smo tisti, ki se preko raznih revij, priročnikov, predavanj in z izmenjavo izkušenj zoperstavljamo tej nadlogi in na ta način prispevamo za naše boljše okolje. Čebela lahko vse bolezni in škodljivce premaga sama, le najnovejša varoja je izjema . Brez pomoči čebelarjev bi v kratkem času uničila čebele, s tem pa bi nastala nepopravljiva škoda, saj prav čebela oprašuje večino žužkocvetnih rastlin. Žal pa se tega vse premalo zavedamo. Če pogledamo v razviti svet, vidimo, da ljudje spoštujejo prvo in poglavitno nalogo čebel - opraševanje. Pri nas pa nam je za to malo mar. Mnogokrat smo priča vrtičkarjem in večjim pridelovalcem različnih kultur, da v največjem razcvetu v dopoldanskem času, ko imajo čebele največji prelet, pogosto neodgovorno škropijo svoje kulture. Znana je škoda, ki se s takim početjem povzroča čebeli, saj, če ima čebela samo vonj po škropivu, ji ostale čebele ne dovolijo več v panj in je pred panjem obsojena na smrt. Ljudje bi morali svoje kulture škropiti po 14. uri, ker takrat čebele niso več tako aktivne in so že večinoma v svojih panjih.
O čebelah je toliko lepih pesmi, različnih pregovorov in zgodb, dajejo nam veliko zdravilnih pripomočkov in bila bi res škoda, da bi jih ne videvali več, kako letajo s cveta na cvet, istočasno oprašujejo in nabirajo cvetni prah ter med za svoje čebelje družine. Z viškom le-tega pa se hvaležno oddolžijo nam čebelarjem.
Stari pregovor pravi: »Čebela je muha, ki ne da kruha«, vendar to čebelarjev - pravih ljubiteljev čebel - ne moti.
/Predsednik ČD Dornava Branko Vajda
KO RK DORNAVA
Končuje se leto 2005 in potrebno je narediti pregled našega dela. Člani upravnega in nadzornega odbora Krajevne organizacije Rdečega križa Dornava smo bili skozi vse leto aktivni. Med letom smo se večkrat sestali, pregledali dospelo pošto, prav tako pa tudi izpolnjevali plan dela oziroma naloge, ki smo si jih zadali na razširjeni seji dne 15.02.2005. Tako smo redno obveščali krvodajalce, da so se pravočasno in v čim večjem številu udeleževali odvzema krvi. Žal pa ugotavljamo, da število krvodajalcev pada in to ne samo v naši krajevni organizaciji, ampak po vsej državi. Vzrok za upadanje krvodajalcev je predvsem propad večjih podjetij, prav tako pa naša vlada premalo stori za njih. Tako se člani odbora trudimo za pridobitev čim več novih krvodajalcev, ki bi bili pripravljeni darovati svojo dragoceno tekočino in s tem rešiti marsikatero življenje. Za zahvalo smo tudi v letošnjem letu v mesecu maju organizirali enodnevni izlet na Dolenjsko. Udeležilo se ga je 49 članov oziroma krvodajalcev.
Prav tako so se tudi naši člani udeležili mednarodnega srečanja krvodajalcev Slovenije, ki ga je organiziralo Območno združenje RK Ljutomer, in sicer v Veržeju dne 18.06.2005.
V začetku decembra bomo spet razdelili pakete s prehrambenimi artikli,ki jih območno združenje nameni socialno šibkim posameznikom in družinam, predvsem pa ostarelim in bolnim. Naročili smo tudi koledarje, ki jih bomo razdelili med člane RK v naših vaseh Dornava in Mezgovci. Pobrali bomo tudi članarino. S tako pridobljenimi sredstvi bomo nabavili še dodatne pakete, ki jih bomo razdelili najbolj potrebnim večkrat v letu.
Prav tako smo tudi prispevali za trak PGD Mezgovci. V letošnjem letu smo tudi finančno pomagali dvema invalidnima osebama, in sicer enemu v naši občini, enemu pa v občini Trnovska vas.
Prejeli smo pisno zahvalo z naslednjo vsebino: »Rad bi Vam rekel hvala, vendar ne morem govoriti, sem pa prepričan, da boste v mojo iskreno hvaležnost verjeli tudi, če Vam HVALA izrečeta moja mamica in ati, ki me najbolje poznata in natanko vesta, kaj čutim. Hvala vam za Vašo pomoč, Hvala za dobroto in hvala za to,ker dobri ljudje z dobrimi dejanji vlivate upanje nam, ki smo od Vas odvisni. Hvala Vam, da mislite name.«
Dne 17.11.2005 smo se udeležili skupščine Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, kjer so izvolili novo vodstvo. Za novo predsednico pa je bila izvoljena in potrjena ga. Tilčka Šuman. Dolgoletni dosedanji predsednici ga. Žaliki Obran pa se je delovno predsedstvo zahvalilo za njeno požrtvovalno delo in predanost RK. Podelili so tudi priznanja za dobro sodelovanje krajevnih organizacij z območnim združenjem. To priznanje je prejel tudi naš predsednik KO Dornava g. Franc Ciglar.
Ob tej priložnosti se upravni in nadzorni odbor KO RK Dornava že vnaprej zahvaljujeta za prejeto članarino in prispevke, obenem pa želita vsem krvodajalkam, krvodajalcem ter vaščanom vasi Dornava in Mezgovci VESF.I.E IN BIAGOSLOVLJE-NE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2006.
Upravni odbor KO RK Dornava
POLENŠAK
SPOMINI NA ROMANJE V RIM IN VATIKAN
Lep jesenski dan je bil 4. november. Težko smo ga pričakovali. Ob 19. uri smo se zbrali krajani Polenšaka vseh starosti in se z avtobusom odpeljali proti Ptuju, kjer se nam je pridružil naš duhovni vodja g. Vito Muhič. Hitro smo bili v Ljubljani, kjer nas je pričakala vodička iz turistične agencije Natura Vita in nadaljevali smo vožnjo proti mejnemu prehodu Fernetiči, do Trsta, mimo Benetk, Bologne in Firenc do Rima.
Večino poti smo prespali, čeprav smo bili polni pričakovanja, saj smo v Rim šli vsi prvič. Hitro je minila 12-urna vožnja. Izkrcali smo se na parkirišču, kjer nas je pričakal lep, topel dan. Peš smo se najprej odpravili v kilometer oddaljeni Vatikan - najmanjšo državo na svetu. Dih ti zastane, ko se zaveš, da stojiš pred eno najlepših in najbogatejših arhitektur na svetu, na Trgu sv. Petra in pred baziliko sv. Petra. Trg je bil poln turistov in romarjev vseh ras in barv. Ustavili smo se pred 25 metrov visokim egipčanskim obeliskom, ob katerem sta dva 8 metrov visoka vodometa. Trg obdaja 284 stebrov. Z
desne strani vidiš apostolsko palačo z oknom, s katerega vsako nedeljo ob 12. uri papež moli z zbranimi verniki in jih blagoslovi. Lepo je vidna tudi Sikstinska kapela z dimnikom, iz katerega se pokadi, ko je izvoljen papež. V dolgi vrsti smo se nato pomikali proti detektorju ( kontroli ) na ogled bazilike sv. Petra. Mogočna je in velika, ne moreš je opisati v nekaj besedah. Ko stojiš pred papeževim oltarjem, pod mogočno Michelangelovo kupolo, na katero se lahko tudi povzpneš po 537 stopnicah in si ogledaš trg svetega Petra in panoramo Rima od zgoraj, se počutiš neznatnega ob vsem zlatu, marmorju in številnih mozaikih. Prevzame te tudi bronasti kip sv. Petra. Njegova noga je zlizana, saj se je že več stoletij dotika na milijone romarjev. Ogledali smo si tudi katakombe, v katerih je novi grob papeža Janeza Pavla II. Poklonili smo se za trenutek in nato odhiteli pred obelisk na trg. Sledilo je skupinsko slikanje in ura je hitro tekla. Ob 13. uri smo bili zmenjeni in sprejeti na našem veleposlaništvu v Vatikanu pri gospodu dr. Ludviku To-
plaku. Pripravil nam je prisrčen in nepozaben sprejem ob zakuski in kozarcu vina. Pot smo nadaljevali nekaj z mestnim avtobusom, v glavnem pa peš. Naporno je bilo, če pa je vzdržala naša najstarejša romarka, 82-letna Angela z berglo v roki, le ni bilo tako hudo.
Prvi dan smo si še ogledali Pizzo (trg) Navone, enega največjih trgov v Rimu. Krasi ga fontana Qatro Fumi - vodnjak, ki predstavlja štiri svetovne reke: Nil, Donavo, Ganges in La Plato. Okrog fontane so stojnice, kjer si lahko kupiš vse mogoče in se okrepčaš z mrzlo pijačo ter ohladiš z odličnim sladoledom. Že smo hiteli naprej do Panteona. Zunaj je mogočen in preprost, vendar z osupljivo notranjostjo. Elipsasta kupola meri v premeru 42 metrov in ima na vrhu 9-metrsko svetlobnico (odprtino), skozi katero baje dež ne pada.
Dalje smo se napotili do fontane di Trevi, ki je največja v Rimu. Voda priteka iz 4 slapov preko fantastičnih likov boginj, konjev in vozov iz belega marmorja. V to fontano smo po želji vrgli 2 kovanca, enega za srečo in enega za željo, da se še vrnemo Rim.
Za konec prvega dne smo obiskali še Španske stopnice, priljubljeno rimsko shajališče. Lahko se povzpneš na vrh in uživaš v prekrasni panorami Rima ali pa si preprosto odpočiješ spodaj ob vodnjaku Della Barkacia. Tako smo po programu končali prvi dan. Z mestnim avtobusom smo se odpravili do našega avtobusa, ki nas je odpeljal v hotel na enega izmed rimskih gričev k zasluženemu počitku, dobri
večerji in prijetnem druženju. Drugi dan je bil deževen z občasnimi nalivi. Nič nas ni ustavilo, saj so nam dežnike ponujali za 3 evre na vsakem koraku. S podzemno železnico smo se vrnili nazaj v mesto. Najprej smo si ogledali cerkev sv. Janeza v La-teranu, tam je bil do 14. st. tudi sedež papežev. Cerkev je zelo podobna cerkvi sv. Petra. Preko trga so Svete stopnice, ki so bile prenešene iz Jeruzalema in po katerih naj bi hodil Kristus na sojenje k Pilatu. Po njih se lahko povzpneš samo po kolenih. Na istem trgu stoji še osemkotna stavba - krstilnica, ki pa je trenutno zaprta. Pot nas je nato vodila naprej do Koloseja (arena), ki predstavlja pravo arhitekturno in gradbeniško čudo. V njem so se dogajale do srednjega veka razne igre, tudi krvave, in je sprejel okrog 90 tisoč gledalcev. Pozneje je bil glavni vir materiala za rimske gradbenike, zato ga velik del manjka. V 18. st. so ga restavrirali in postal je kraj romanja in odprt za turiste.
Z mestnim avtobusom smo se odpeljali nazaj v Vatikan, kjer smo bili deležni papeževega blagoslova ob 12.uri. Nato smo se vrnili nazaj do našega avtobusa, se okrepčali z našimi dobrotami, ki smo jih prinesli od doma in se nato počasi, z lepimi spomini začeli vračati proti Sloveniji, v prepričanju, da si Rima nikakor ne moreš ogledati v dveh dneh. Vendar pa smo ugotovili, da je Rim s svojo bogato arhitekturo in bogastvom vsega sveta »večno mesto«, ki ga v resnici spoznaš, če ga vidiš in doživiš.
Slavica Fras
BO LET - ZLATA POROKA
SLAVILA ZAKONCA HRGA
Zakonca, Terezijo in Franca HRGA iz Dornave, ki sta se pred 50-leti poročila, je župan Občine Dornava g. Franc Šegula v soboto, 26.novcmbra 2005, v baročni dvorani v Dornavi proglasil za zla-toporočenca. V zakonu se jima je rodil sin Marjan, danes pa sta zakonca ponosna na dva vnuka, Bogdana in Borisa. Gospa Terezija je vsa leta doma pridno gospodinjila, gospod Franc pa delal na raznih podjetjih kot izučen pleskar. Do danes sta ohranila dobro voljo, zdravje in harmonijo med svojimi najdražjimi, ki ju imajo nadvse radi. Zakoncema iskrene čestitke ob visoki obletnici poroke ter trdnega zdravja tudi v prihodnje.
Anica Vrabl
RDEČI KRIŽ POLENŠAK
	sigi		
	RF		
	H		
	i !.y		
■H			ii
RK Polenšak je prostovoljna humanitarna organizacija.
Letos marca smo organizirali za vse člane predavanje na temo »Nujna stanja in postopki ukrepanja«, kot so:
1.	Nenadna bolečina za prsnico
2.	Srčni infarkt
3.	Motnje srčnega ritma
4.	Zastoj srca
5.	Omedlevica
6.	Hipertenzivna kriza - nenaden velik porast krvnega tlaka
7.	Bronhialna astma
8.	Sončarica
9- Vročinska kap
10.	Možganska kap
11.	Vročinski krči
12.	Histerični napad
Pri vseh teh stanjih je težko ločiti, za katero stanje gre. V vseh primerih moramo takoj poklicati pomoč 112, poskrbeti, da bolnik ni sam, da ne nastane panika, bolniku zrahljati oblačila, da lažje diha, če je v nezavesti, ga dati v položaj za nezavestne. Pri vročinskih
Zakonski jubilanti
Zadnjo nedeljo v cerkvenem letu smo se zbrali v farnem domu - v naši cerkvi, da se skupaj zahvalimo Bogu za prehojeno pot zvestobe, ljubezni in medsebojnega darovanja, in to za 25, 40 in 50 let zakonskega življenja. Po zahvalni maši smo se zbrali v župnijskem domu. Prišli so trije zlati pari, en par, poročen 40 let in 6 parov s 25 leti poroke. Druženje je bilo prijetno, predvsem pa je bila v ospredju zahvala za preživeta skupna leta.
stanjih pa še moramo dodatno bolnika hladiti od pasu navzdol. Če je na soncu, ga prenesti v hladno senco in priskrbeti čimprejšnjo pomoč na 112. Ta čas, ko čakamo pomoč, je vedno nekdo ob bolniku. Vsa ta stanja, ukrepe in znake nam je na širše predstavila višja medicinska sestra g. Rozika Ojstršek. Teh predavanj se udeležujejo predvsem starejši občani. Želimo si, da bi se nam pridružili tudi mlajši člani.
V mesecu novembru in decembru je potekala akcija »Nikoli sami«. Tako kot vsako leto smo delili prehrambne pakete in pralni prah. Od OORK Ptuj smo dobili 30 paketov, kar še zdaleč ne pokriva naših potreb. Glede na naša finančna sredstva, ki jih dobimo za članarino in koledarje, smo kupili še 40 paketov. Te pakete smo razdelili predvsem starejšim bolnim občanom in večštevilnim družinam z nizkim prihodkom.
Kot vsako leto smo se tudi letos odločili, da nekomu pomagamo. Za praznike smo obiskali Špelo Florjanič iz Slomov. Špela je živahna dveletna deklica, ki se rodila s šestimi meseci. Zaradi predčasnega poroda še ne hodi. Starši se na vso moč trudijo in jo vozijo na razne nevroflzio terapije. Nekaj časa sta bili z mamico tudi na rehalibitaciji v Soči, kar pa je povezano z velikimi stroški, zato smo se odločili, da jih obiščemo in jim po svojih močeh pomagamo. Špeli želimo, da bi bila rehabilitacija uspešna in bi lahko tekala kot vsi ostali otroci.
Vsem članom in občanom pa želimo ob praznikih sreče, zdravja in miru.
ZELENI DORNAVE
11 KORAKOV DO ZDRAVE PREHRANE
1.	V jedi uživajte!
2.	Jejte pestro hrano!
3.	Bodite dnevno telesno dejavni in jejte toliko, da bo vaša telesna teža normalna!
4.	Jejte kruh, žita, testenine, riž in krompir večkrat dnevno, ob vsakem obroku!
5.	Jejte veliko sadja in zelenjave večkrat na dan!
6.	Jejte čim manj maščob, mesa in mesnih izdelkov! Izbirajte puste vrste!
7.	Dnevno uživajte zmerne količine posnetega mleka in manj mastne mlečne izdelke!
8.	Čim redkeje uživajte slaščice in sladke pijače!
9.	Hrano solite čim manj in ne jejte pripravljenih slanih jedi!
10.	Hrano pripravljajte zdravo in higiensko! Dodajte čim manj maščob, soli in sladkorja!
11.	Če pijete alkohol, ga pijte čim manj in ne vsak dan!
Ob prihajajočem letu 2006 Vam želimo veliko uspehov, sreče in zdravja, ki ga je moč dobiti predvsem z zdravim načinom življenja!
Zdenka Šegula
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo in slovensko restavratorsko društvo sta letos v sklopu DEKD vključila tudi Dornavo. Goste so povabili iz sosednje Avstrije.
26. septembra so v dvorcu Dornava predstavili obnovo avstrijskega baročnega dvorca Schlosshof. Leta 1725 zgrajeni razkošni dvorec med Dunajem in Bratislavo je bil pred 3 leti v mnogo slabšem stanju, kot je danes Dornava. Leta 2002 so ga privatizirali, ustanovili družbo za revitalizacijo in pristopili k sanaciji dvorca z vsemi spremnimi objekti in vrtovi.
Na zvezni ravni je bil dosežen sporazum in leta 2003 začeta obnova je bila maja letos z neverjetno hitrostjo zaključena. V dvorcu je danes zaposlenih preko 100 ljudi. Finančna podpora bo trajala še tri leta, nakar se bo dvorec sam oskrboval s tržnimi programi: vstopnina, gostinstvo, spominki, izdelki...
Schlosshof je prišel iz negotove preteklosti v lepo prihodnost. Predstavitev obnove dvorca je poučna in koristna tudi za Slovenijo in bi lahko bila model za Dornavo. Je soudeležba Ministrstva za kulturo in Ministrstva za gospodarstvo, ob drugi stroki prva svetla luč?!
Dvorec Dornava (prvotna risba.kjer so bili nekoč čudoviti vrtovi, je danes trava )
Prepričanje o nujnosti obnove je bilo na posvetu zelo močno. Močno pa je še tudi obotavljanje države. Denar?!
Če bo prava volja, bo tudi denar. Nekaj je že obnovljenega, a krpanje, debate, posveti, srečanja so le začasna.
Dornava je v rešljivem stanju.
Z obnovljenim dvorcem Dornava bi se lahko Slovenija povezala s podobnimi centri v Evropi in pridobila tudi evropsko občinstvo. Vrhunska arhitektura Dornave s čudovitim okoljem je zagotovilo za uspeh. Dvorec Dornava si to zasluži.
Hvala vsem, ki ste sodelovali ob dnevih evropske kulturne dediščine v Dornavi!
OOD DORNAVA Franc Zagoršak
Z MAZORETKAMI V NOVO LETO
V	Klubu mladih Občine Dornava smo imeli precej razgibano tudi drugo polovico leta. V juniju smo imeli kar tri prireditve: krajši košarkarski maraton, vendar je bila slaba udeležba zaradi nestanovitnega vremena, klubski piknik z odbojko na mivki v ribiški koči, vendar je odbojka prav tako odpadla zaradi slabega vremena, piknik pod streho pa je še kar uspel. Več sreče z vremenom smo imeli pri nogometnem turnirju v Mezgovcih, kjer je bila zadovoljiva udeležba igralcev in gledalcev.
V	septembru smo dobili v »liikjo« od občine svoj kabelski internet, ki je na voljo vsem občanom, po predhodnem dogovoru z upravnikom »liikje« Kristijanom Pukšičem. Vendar je najbolje prinesti svoj računalnik, ker klubskega še nimamo, ali pa ga z veseljem posodi kdo od naših članov, ki so veliko časa tam prisotni.
Priredili smo tudi turnir v taroku, ki pa se ga je udeležilo presenetljivo veliko ljubiteljev te igre s kartami. Vse dogajanje pa lahko spremljate tudi na našem portalu »dornava.net« (http://www.dornava.net), ki ima sedaj tudi novo obliko. Prav tako vabimo tudi vsa društva ali tudi posameznike, ki bi radi o čem obvestili svetovno javnost, da lahko sodelujejo in objavljajo svoje prispevke in slike na portalu.
Prav tako smo v septem bru začeli izvajati športne dejavnosti. V centru za zdravje EXTRA v Zagojičih smo dobili klubski popust za fitnes in aerobiko. V šolski telovadnici smo pričeli s treningi in pripravami na Ptujsko amatersko regionalno košarkarsko ligo PARKI., ki se je pričela 19. novembra. Končno smo tudi dobili trenerja. Ekipo sedaj vodi Davorin Polanec. Pohvalimo se lahko tudi z novimi dresi, ki nam jih je sponzoriral bar MARK69.
V	avli šole pa so dobile prostor mažoretke, ki so pričele trenirati zraven mažoretne dejavnosti tudi twirling. To je mešanica mažoretk, ritmične gimnastike, baleta in sodobnega plesa. Na izpopolnjevalni seminar za trenerje na Roglo smo poslali štiri naše članice: Klavdijo Majcen, Karmen Ciglar, Tamaro Kokot in Sanjo Kokol, tako da bodo punce sedaj lahko nastopale tudi na državnem nivoju. V začetku prihodnjega leta se bodo udeležile državnega prvenstva, ki bo v Cerknici.
Konec septembra pa smo ustanovili tudi mlajšo mažoretno skupino junior, ki šteje 23 deklic. Stare so od 3 pa do 13 let, prvi nastop pa bodo imele 17. decembra.
V decembru pa prirejamo še eno prireditev »Z MAZORETKAMI V NOVO LETO«. Nastopile bodo mažoretke iz Lenarta (bile so državne prvakinje in so se udeležile tudi svetovnega prvenstva v twirlingu avgusta v Minessoti v ZDA), mažoretke iz Ruš, Radelj ob Dravi, Slovenske Bistrice, Ormoža, Hajdine, Bakovcev in Dornave. Nastopila bo tudi show skupina EXTRA iz Zagojičev, dornavski rapper TONI, Pihalna godba Občine Dornava in še kdo.
Zato VABLJENI vsi v šolsko telovadnico v soboto, 17.decembra 2005, ob 16.00 uri. Ne bo vam žal!
Borut Šega
Predsednik Kluba mladih Občine Dornava
OSNOVNA ŠOLA »DR. FRANJA ŽGEČA DORNAVA«
Devetletka v tretji triadi v šolskem letu 2004/05
Pouk smo na naši šoli v lanskem šolskem letu izvajali v 15. oddelkih na centralni šoli (7 oddelkov na razredni stopnji in 8 oddelkov na predmetni stopnji) in dveh kombiniranih oddelkih na podružnični šoli na Polenšaku.
Za nami je že drugo leto uvajanja programa 9-letne OŠ. Tako smo v tem času uspešno zaključili programe 1., 2., 7. in 8 razreda devetletke.
Analize vprašalnikov, ki smo jih dali staršem, učencem in učiteljem, so pokazale, da so v glavnem zadovoljni s programom devetletke.
Zavedamo se, da tako kot vsaka novost, tudi 9-letna OŠ prinaša spremembe, ki se ne nanašajo samo na vsebinski program, temveč tudi na posodobljene učne oblike, metode dela, kjer bo vedno bolj poudarjena učenčeva aktivnost.
Čeprav smo se več let strokovno izobraževali in odgovorno pripravljali na nov program, to delo še ni zaključeno, še posebej na področju strokovnega izobraževanja učiteljev, ki bodo poučevali v drugem in tretjem obdobju.
V	tretji triadi so novost izbirni predmeti, katere si otrok izbere po svojem okusu, zato so zanj bolj zanimivi. So dodatek k obveznim predmetom in so namenjeni poglabljanju in nadgradnji znanja in se tudi ocenjujejo. Učenci so v 7. r izbrali predmete: šport za sprostitev, urejanje besedil, ansambelska igra, angleščina, likovno snovanje I., Sonce, Luna, Zemlja, v 8. razredu pa: glasbena dela, šport za zdravje, likovno snovanje II., sodobna priprava hrane, multime-dia, šport za zdravje, nemščina, angleščina in turistična vzgoja.
V	7, 8. in 9. razredu 9-letne OŠ se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk, pri čemer se nivojski pouk organizira pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku. V 7. razredu je nivojska ena ura tedensko, v ostalih dveh razredih pa vse.
V	prejšnjem šolskem letu smo začeli uvajati Koncept odkrivanja ter dela z nadarjenimi učenci. Evidentirali ter identificirali smo učence osmih razredov. V letošnjem letu smo za le te učence pričeli izvajati individualizirane programe. Prav tako bomo v celoti opravili delo po Konceptu za letošnje učence 8. razredov. Letošnje šolsko leto smo pričeli z osemurnim izobraževanjem vseh strokovnih delavcev s področja nadarjenih učencev.
Pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami oziroma primanjkljaji na posameznih področjih učenja so izvajale specialna pedagoginja, psihologinja ter učitelji za dodatno strokovno pomoč.
Uspehi naših učencev v šolskem letu 2004/2005
Šolsko leto smo uspešno zaključili, saj je splošni učni uspeh v šol. letu 2004/05 99.7%. Veliko je učencev, ki so prizadevni, delovni in uspešni, kar kaže tudi število odličnjakov.
CENTRALNA ŠOLA	PODRUŽNIČNA ŠOLA
1. Triada	- opisno ocenjevanje	1. Triada - opisno ocenjevanje
3.a - 7	7.a - 8	3.c- 2
4.a - 8	7.b - 9	4.C-2
4.b - 7	8.a - 9	
5.a - 14	8.b -14	
5.b - 8	8.c - 2 8x1 - 4	
Uspeh, prizadevnost in nadarjenost naših učencev ter kvalitetno delo mentorjev kažejo tudi uspehi učencev naše šole na tekmovanjih iz znanj. Učenci so tekmovali na šolskih tekmovanjih na različnih področjih. Najboljši so osvojili bronasta priznanja in se uvrstili na tekmovanja višjega ranga, kjer so dosegli naslednje uspehe:
DOBITNIKI SREBRNIH PRIZNANJ V ŠOLSKEM LETU 2004/20-05
• DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU IZ NEMŠKEGA JEZIKA
1.	JURE KOREN
2.	BENJAMIN ZAGORŠEK mentorica: Marija Bezjak
•	DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU IZ SLOVENSKEGA JEZIKA (Cankarjevo priznanje)
-	ANJA ČUŠ
-	ANGELIKA ČEH mentorica: Terezija Majcenovič
•	DIPLOMA ZA DOSEŽENO 2. MESTO NA XIV. SREČANJU MLADIH TEHNIKOV PODRAVJA (Prostoleteči jadralni modeli):
-	EKIPA OŠ
-	POSAMEZNO - JAN ČUČEK mentor: Miro Dajčman
•	POZIVNO PRVENSVO SLOVENIJE Z JADRALNIMI MODELI - EKIPNO PRVO MESTO:
-	DVE EKIPI NAŠE ŠOLE mentor: Miro Dajčman
•	SREBRNO PRIZNANJE ZA DOSEŽENO ZAHTEVANO ŠTEVILO TOČK NA TEKMOVANJU DRUGE STOPNJE V ZNANJU VESELE ŠOLE PILA-a in PLUSA-a:
-	TINA GRADIŠEK
-	IZTOK TILI
-	KEVIN HOJNIK
-	LUKA FLORJANIČ
-	MAŠA NOVAK
-	BERNARDA HOJNIK
Mentorici: Nada Gregorec, Vesna Čerček
•	SREBRNO PRIZNANJE ZA DOSEŽEN USPEH NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU MLADIH ČEBELARJEV:
-	IVA ČERNEZEL -JERNEJ ZVER mentorica: Slavica Golob
•	SREBRNO PRIZNANJE ZA DOSEŽEN USPEH NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI:
-	TAMARA MAJERIČ
-	RENATA GORNJEC mentor: Aleš Velikonja
•	SREBRNO ŠTEFANOVO PRIZNANJE NA PODROČNEM TEKMOVANJU IZ FIZIKE:
-	IRIS GOLOB
-	LEON ŠOŠTARIČ mentorica: Silva Ducman
•	SREBRNO PRIZNANJE NA DRŽAVNI REVIJI OFS PIKA POKA mentorica: Darinka Žnidarič
Spoštovani občanke in občani!
Ura teče, nič ne reče. Spet je leto naokrog, ponovno se v mislih poslavljamo od vsega lepega, kar nam je podarilo leto, ki odhaja, in polni pričakovanja trepetajoče čakamo na izpolnitev skritih želja v novem letu 2006. Spoštovani, rada hi se Vam zahvalila za vso podporo šoli. Resnica je le ena, če nam Vi ne bi zaupali svojih otrok in jih pri delu spodbujali, se mi danes ne bi mogli pohvaliti s tolikimi odličnimi dosežki naših - vaših otrok. Še enkrat, hvala Vam in Vašim otrokom.
Advent je, na venčku smo prižgali prvo svečko, za njo bodo zagorele še preostale tri. Njihov plamen je simbol upanja v lepše življenje, polno medsebojnega razumevanja, sreče in ljubezni. Želim, da Vas ta droben plamen upanja spremlja skozi vse leto in vam daje moči za čim lepše in bogatejše življenje.
Ravnateljica Zavoda osnovne šole Dornava
Marta Tliš
•	TEKMOVANJE ZA TURNERJEVO PRIZNANJE IZ ZGODOVINE (Mitološki junaki Stare Grčije):
-	IZTOK 'PILI
-	TOMAS PLOHL
-	BENJAMIN ZAGORŠEK
-	DENIS SLODNJAK mentorica: Irena Galun-Pravdič
•	DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE:
-	IZTOK TILI
mentorica: Irena Galun-Pravdič •SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE IZ MATEMATIKE:
-	ANGELIKA ČEH mentorica: Marta Silak
DOBITNIKI ZLATIH PRIZNANJ
•	DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV:
-	ANA ČERNEZEL
-	TAMARA KONDRIČ
-	LAURA GRIČNIK
-	KATARINA ZVER mentorica: Slavica Golob
•	TEKMOVANJE ZA TURNERJEVO PRIZNANJE IZ ZGODOVINE (Mitološki junaki Stare Grčije):
-	ANJA ČUŠ
mentorica: Irena Galun-Pravdič
•	TEKMOVANJE ZA NEMŠKO BRALNO ZNAČKO EPI LESEPREIS: 17 UČENCEV
mentorica: Suzana Kokol, Marija Bezjak Za učence razredne stopnje obstajajo tekmovanja le na šolski ravni in naši učenci so na teh tekmovanjih (Cici vesela šola, Računanje je igra in tekmovanje iz znanja o Rdečem križu) dosegli dobre rezultate. Na tekmovanja so jih pripravljale učiteljice razrednega pouka.
Učenci naše šole so tudi uspešni športniki.
ATLETIKA - MEDOBČINSKO TEKMOVANJE:
-	met žogice -1. mesto: JASMINA BELŠAK
-	skok v višino - 2. mesto: NUŠA PLOJ
3.	mesto: DENIS VAJ KOPE
-	tek na 1000 m - 2. mesto: DAVOR GOLOB
3.	mesto: ROBERT JANŽEKOVIČ
-	tek na 300 m - 2. mesto: TOMAS PLOHL
3.	mesto: UROŠ NOVAK
-	štafeta 4 x 100 m fantje: 2. mesto
-	jesenski kros:l. mesto: GREGOR SVRŽNJAK
-	mnogoboj mlajši učenci (3- in 4. r.) - 2. mesto - ekipno GIMNASTIKA - DRŽAVNO PRVENST VO
-	skoki iz male prožne ponjave - 2. mesto: ALJAŽ HORVAT VELESLALOM - PODROČNO PRVENSTVO
-	starejši učenci - 2. mesto: ALJAŽ MAJCEN
-	mlajši učenci - 3. mesto: ALEŠ PETEK KOŠARKA - MEDOBČINSKO PRVENSTVO
-	starejši učenci- 2. mesto KOŠARKA - PODROČNO PRVENSTVO
-	starejši učenci- 3. mesto
MALI NOGOMET - MEDOBČINSKO PRVENSTVO
-	mlajši učenci - 3. mesto
Učencem na športnem področju sta mentorja Uroš Langerholc in Dušan Koren.
Vsem učencem, njihovim mentorjem, pa tudi njihovim staršem za dosežene rezultate čestitamo in se jim zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili za dosego odličnih rezultatov. S kvalitetnim delom na šoli bomo nadaljevali in upamo, da se bodo tudi v bodoče učenci izven šole lahko postavili z dobrimi rezultati na različnih področjih.
Suzana Cmrekar, pomočnica ravnateljice
„TAM DOL NA RAVNEM POLJU STOJI EN BELI GRAD..."
To je čudovit baročni dvorec v Dornavi, katerega namen v današnjem času še vedno ni znan. Zgrajen je bil v prvi polovici 18. stoletja v času grofa Disma Attemsa.
Danes je baročni dvorec prazen, njegovi prostori so neizkoriščeni.
V ponedeljek, 26. septembra 2005, je v baročnem dvorcu v Dornavi potekalo predavanje o bivanjski plemiški kulturi v času baroka. Predavanje je organiziralo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Slovensko konservatorsko društvo. Predavanje je potekalo v nemščini, ker so bili predavatelji - strokovnjaki iz sosednje Avstrije, ki so v svojem izvajanju predstavili obnovo baročnega dvorca Sloss Hofa v Avstriji. Grad Sloss Hof v Avstriji je sicer po obsegu večji od dornavskega gradu, a je po zasnovi z njim primerljiv. Projekt obnove Sloss Hofa v Avstriji je bil zastavljen z namenom, da prinese napredek manj razvitim območjem vzhodne
Avstrije, da zagotovi nova delovna mesta, da prinese nove možnosti povezav s sosednjo državo in seveda, da ohrani izjemno dragocen del kulturne dediščine.
Če se poglobim v svet domišljije in razmislim o tem baročnem dvorcu, se mi pred očmi rišejo naslednje podobe:
Sedim za mizo v prečudoviti baročni restavraciji. Na odru v restavraciji igra baročni orkester baročno glasbo. K mizi, kjer sedim, pride natakar in mi na čudovito baročno mizo položi jedilni list s samimi baročnimi jedmi. Izberem nekaj, kar se sliši zelo dobro. Kmalu mi natakar prinese zelo okusno jed, ki sem jo naročila. Po kosilu se odpravim na ogled zelo urejenega baročnega dvorišča z zelo cvetočim vrtom. To zunanje dvorišče je kot antični gaj. Sredi vtra ima fontano. Sredi te fontane je skal s kipom Neptuna, rimskega boga morja. Po vrtu so razstavljeni kipi antičnih modrecev in mislecev. To so Aristotel, Diogen, Hipokrat,
Homer, Seneka in Teofrast. Ti kipi se ..nastavljajo" prijetnemu soncu med živobarvnimi cvetlicami vseh vrst. Po vrtu se sprehajajo tudi gospodje in dame v baročnih oblačilih. Po cesti, ki gre mimo vrta, sem ter tja zdrvi kakšna baročna kočija s konjsko vprego. Po uživanju na vrtu sledi srečanje z grofovo družino, ki ima v lasti dvorec in seveda v njem tudi živi. Družina me povabi na čaj v njihovi sobani, ki bi ji danes rekli dnevna soba. Grof mi razloži in opiše vse te baročne freske. Po sproščenem ..baročnem" klepetu mi grofica razkaže še ostale sobane in prostore, ki so prav tako opremljeni z zelo lepim pohištvom. Po ogledu dvorca pa se odpravim pred vhod čez notranje dvorišče, ki ni nič manj cvetoče in urejeno kot zunanje. Tam me že čaka kočija s konjsko vprego. Na kočiji seveda ne manjka kočijaž, oblečen po baročni modi. Ko sedem v kočijo, se začne ogled širnega grofovega posestva z njivami, travniki in gozdovi. Ko
je ogleda konec, sledi še večerni koncert baročnega orkestra z dirigentom, ki se dogaja na zunanjem dvorišču. Koncert se konča pozno zvečer, po njem pa sledi odhod domov. Dan, ki sem ga preživela v stilu baroka, mi bo za vedno ostal v spominu, saj je bil zelo lep.
Tako si jaz predstavljam do-rnavski baročni dvorec. Ta investicija bi seveda nekaj stala, a prinesla bi nova delovna mesta, turizem in prepoznavnost Dornave v Evropi in svetu bi se povečala, grad pa ne bi propadal, saj je tudi ta dvorec del kulturne dediščine. Vsak grad ali dvorec je namreč nekaj posebnega, ker ima svojo zgodovino. Sedanjost, prepletena s kulturo preteklosti, nam obogati kvaliteto življeja.
Klavdija Plohl 9.a dodatni pouk zgodovine za nadarjene učence, pri učiteljici zgodovine Irena Glaun Pravdič
Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava Enota vrtec
Sodelovanje med Zavodom dr. Marijana Borštnerja
in vrtcem Dornava
Otrok je del družbenega okolja, v katerem raste, živi se igra...
Da hi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Ob spoznavanju svojega domačega kraja - Dornava so otroci s pomočjo vzgojiteljic spoznali tudi ZAVOD DR. MARIJANA BORŠTNERJA.
Na pobudo ga. prof. def. Vesne Likovnik sodelujemo z Zavodom v integracijskem programu že tretje leto. Spoznali smo, da nam sodelovanje ponuja osnovo za vzgajanje medsebojne strpnosti in spoštovanja drugačnosti.
Vzgojiteljici in delavci zavoda sc po medsebojnih srečanjih z otroki trudimo ustvariti prijetno vzdušje in omogočiti vzpostavljanje medsebojnih vezi.
Otroci iz vrtca spoznavajo, da morajo vsi ljudje v določeni družbi
MATEMATIKA NA SVETOVNEM SPLETU
Učitelji predmetnih skupin matematika in računalništvo smo se odločili, da v tem šolskem letu izvedemo projekt Spletna matematika in tako nekatere učne vsebine pripravimo za objavo na svetovnem spletu. Izdelali smo spletno stran, ki nastaja kot učni pripomoček učencem pri dodatnem pouku matematike, veseli pa smo tudi drugih obiskovalcev. Gradiva uporabljajo učenci samostojno pri učenju doma in v šoli, hkrati pa lahko s pomočjo elektronske pošte poiščejo pojasnila in dodatno razlago pri učiteljicah v času, ko ni pouka. V naslednjih dneh bomo pripravili tudi forum, tako da bo komunikacija med učenci in učiteljicami še lažja. Prepričani smo, da bomo tudi tako pripomogli k uspešnemu delu in poglobljenemu znanju matematike. V projektu Spletna matematika želimo doseči tri osnovne cilje:
-	povečati zanimanje učencev za matematiko in tekmovanja iz matematike;
-	preveriti možnosti uporabe svetovnega spleta za izvajanje nekaterih oblik pouka;
-	izdelati enostavno spletno aplikacijo za objavljanje učnih gradiv na svetovnem spletu.
Spletno matematiko lahko obiščete na spletni strani http://www2. arnes.si/~osmbfzd2 ali preko povezave s šolske spletne strani, lahko pa v katerega od slovenskih iskalnikov preprosto vpišete spletna matematika in se nam pridružite.
Vabimo vas tudi, da obiščete šolsko spletno stran- http://www2. arnes.si/~ ofzdornavamb/- kjer vas obveščamo o vseh pomembnih dogodkih na šoli. Kmalu pa boste lahko prebirali tudi naše spletno literarno glasilo - Pisani lukec.
D. Muršec

M»ida An tale
narta Štlak



TEMATIKA
itna stran nast lava, veseli pa
ičiteljicah v Času, Matematike.
omo tudi
’02GR! Morda na talen od strani raz
dodatnem pouku matematike v OŠ dr. Franja ŽgeCa objavljena na tej strani uporabljajo učenci samostojno elektronske pošte poiščejo pojasnila in dodatno razlago pri bomo pnpomogh k uspešnemu delu In poglobljenemu znanju
elementov ne bo ustrezna. Zato naloge preglej v obliki za izpisi
pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje. Naši malčki se srečanja z otroki iz zavoda izredno veselijo. Srečanja so sproščena, družabna, skratka, želimo si jih vsi! V zavodu sodelujemo v različnih dejavnostih, kot so: razne aktivnosti, kostanjev piknik, ogled živalskega vrta, raja in hipodroma. V vrtcu pa izvajamo različne družabne in kreativne dejavnosti. Letna srečanja zaključimo s piknikom. V letošnjem letu bomo dodali še nove zamisli.
Nekaj misli naših otrok, ki so že sodelovali v projektu:
-	Andrej ne more biti pri miru, radi se igramo z njim.
-	Všeč mi je bilo, ko smo vozili Andreja na vozičku in mu pomagali.
-	Spoznali smo imena otrok in nove prijatelje.
-	Z Valerijo smo se skupaj gugali, bilo je lepo!
-	Všeč so nam igrače, bazen s kroglicami, posebne sobe, telovadnica skupen piknik...
Ko vzgojiteljici opaziva ob naših druženjih iskrice v očeh otrok, sva prepričani, da smo z medsebojnim sodelovanjem z zavodom na pravi poti.
Vzgojiteljica: Ana Gracer
MEH ZA šarilo
“Ste dobili pod božičnim dreveščkom tudi darila?”
“Ja, z možem sva od Kovačevih dobila knjigo, ki sva jo pred tremi leti poklonila Miheličevim, ti pa so jo naslednje leto poklonili Mlinarjevim, oni pa Kovačevim.”
LUKNJA
Peter je zjutraj zagledal policista Uroša, ki je poleg svoje hiše kopal globoko luknjo.
“Kaj pa delaš?” ga je radovedno vprašal.
“Slikati se moram za osebno izkaznico. Rekli so mi, da mora biti fotografija od ramen navzgor.”
Peter je šel zvečer ponovno mimo Uroševe hiše, ko je videl, da Uroš koplje še eno luknjo.
“Kaj pa zdaj delaš?”
"Rekli so mi, da potrebujem dve fotografiji!”
MALA GROHARJEVA KOLONIJA
BIENALE OTROŠKE GRAFIKE
V petek, 30. 9. 2005m, smo bile v Škofji Loki. Sodelovale smo na MALI GROHARJEVI KOLONIJI 2005. Prireditev je bila namenjena učencem višjih razredov OŠ iz različnih koncev Slovenije. Tema likovnega ustvarjanje je bila Škofja Loka - Mestni trg. Škofja Loka je zelo lepo urejeno mesto, ki ima veliko zanimivih zgradb, ki pritegnejo pozornost in ti dajo navdih za likovno ustvarjanje. 'IYidi nas je mesto navdušilo. Del tega smo vsaka na svoj način upodobile v slikah, naslikanih v tehniki pastela in oglja. Ustvarjanje na Mestnem trgu - v živo - med številnimi mimoidočimi, nam je bil zelo všeč. Veliko ljudi se je ustavilo in se z nami pogovarjalo. Bilo je lepo, ustvarjalno in zabavno. Skratka, bilo je FUL KUL! Upamo, da bomo še kdaj imele možnost sodelovati na kakšni likovni koloniji! Slike, ki smo jih ustvarile bodo na ogled na razstavi. Otvoritev razstave bo 14. 10. 2005, ob 18. uri v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki.
V petek, 14. 10. 2005, je bila v prostorih 1. OŠ Žalec otvoritev razstave grafik, ki so nastale v okviru 12. BIENALA OTROŠKE GRAFI-KE.V Žalec smo bili povabljeni učenci, katerih grafike so se uvrstile v izbor na skupinsko razstavo. Za sodelovanje na razstavi smo prejeli tudi priznanja. Učenci 1. OŠ Žalec in njihovi mentorji so ob tej priložnosti pripravili zelo zanimiv kulturni program. Bilo je posebno doživetje, saj smo se v Žalcu zbrali učenci iz različnih koncev Slovenije in imeli smo možnost videti izdelke drugih ter jih tudi primerjati z svojimi. Grafike bodo razstavljene vse leto.
Barbara Silak in Leon Šoštarič, 9.a
PREGOVORI
Za mladino je bolje biti brez denarja kakor brez vladarja.
Kdor pridno dela, mu jesti diši, zdrav ostane in lahko spi.
Tam, kjer glad mori lenuha, najde pridnost dosti kruha.
Več od zlata in srebra nam drevje dobrega da.
Kdor pridno dela in lakomen ni, lahko brez vsega bogastva živi.
Zadovoljnost je polovica življenja.
Mirna Pivac9.b, Julija Zagoršek 9.a in Barbara Šilak 9.a
Anton Martin Slomšek
O NENASILJU
Vsako leto od 25. novembra do 10. decembra potekajo dnevi boja proti nasilju nad ženskami in dekleti. Naslov akcije, ki poteka letos, je »Pomagajmo pobegniti od nasilja«.
Za preprečevanje in odpravljanje nasilja si moramo prizadevati vsi. Tako smo se tudi mi - učenci 8.a - odločili, da v tej akciji prispevamo naš del. O tej temi smo se pogovarjali pri pouku državljanske vzgoje. Ogledali smo si film, debatirali o tem in se odločili, da s simboličnim dejanjem opozorimo na ta problem. Idejo smo uresničili v torek, 22.11. 2005, na razredni uri skupaj z razredničarko in šolsko psihologinjo. Povabili pa smo tudi go. ravnateljico. In kaj smo naredili?... Na rjuho smo napisali naslov akcije. Pobarvali smo si dlani in jih odtisnili na rjuho, na njo pa smo napisali še kako pomagati, kaj narediti, kje poiskati pomoč .... V delo smo se zelo vživeli, šlo nam je dobro in hitro od rok. S končnim izdelkom smo bili zadovoljni. Obesili smo ga na pano v avli šole, tako da je viden in v razmislek vsem!
Jani Zagoršek, B.a
MUZEJ NA PROSTEM - ROGATEC
Tehniški dan
V torek, 18. 10. 2005, smo se učenci 8. razredov odpeljali v Rogatec na ogled muzeja na prostem. Vreme je bilo lepo, zato smo si ga lahko dobro ogledali. Je največji muzej na prostem v Sloveniji.Muzej obsega: Šmitovo hišo, gospodarsko poslopje,
viničarsko hišo, staro trgovino, kovačnico, čebelnjak, poljsko stranišče... Ob prihodu nas je lepo sprejela vodička, ki nas je vseskozi spremljala in nam povedala veliko o zgodovini muzeja. Najprej smo šli v viničarsko hišo, kjer si je vsak izdelal zapestnico iz ličja. Odnesli smo jo domov za spomin. Nato smo šli v Šmitovo hišo na peko kruha - žulik. Testo je bilo že pripravljeno, tako da nam ga je gospodinja le razdelila. Vsak je dobil majhno kepo testa, iz katere je zamesil svojo žuliko. Gospodinja nam je povedala, da je bil kruh nekoč veliko bolj cenjen kot danes. Pekli so ga samo enkrat tedensko in ga zaklepali v omaro. Mama je ključ spravila v žep predpasnika, da ne bi kdo na skrivaj mogel do kruha. Pri hiši je bilo več otrok in tisti, ki je bil najbolj priden, si je lahko ob peki kruha naredil svojo žuliko in jo sam pojedel. Tudi mi smo svoje žulike po končani peki hitro pojedli. V tej hiši se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Jože Šmit. Hiša je lesena in krita s slamo, tla pa so ilovnata. V njej so: črna kuhinja, dnevni prostor in dekliška soba.Naslednja je bila kovačnica, kjer nam je kovač prikazal izdelavo žebljev. Nad izdelavo so bili najbolj navdušeni fantje. Vsak se je hotel
preizkusiti v kovaških spretnostih. V kotu je stal velikanski meh. Z njim so nekoč pihali v žerjavico, na kateri so greli železo. Iz takšnega razbeljenega železa so kovali različne predmete. Meh še je danes uporaben. Tu je razstavljeno še drugo kovaško orodje. Zunaj ob kovačnici je vodnjak, iz katerega so na čapljo zajemali vodo. Ob njem se je napajala živina, prali so perilo, se umivali,.. V gospodarskem poslopju je več prostorov: vinska klet, hlev za živino, ogledali pa smo si mlatilnico, stiskalnico za grozdje in leseno samokolnico.Tudi stara trgovina je bila nadvse zanimiva. V taki trgovini so nekoč prodajali blago za vsakdanjo rabo. Videli smo veliko predalov v katerih so bile razne začimbe; moka, sladkor, sladkarije in drugo. Na leseni mizi stojita stara tehtnica in ročna blagajna. Ko prideš v trgovino, misliš, da še vedno obratuje, saj je v njej še vse tako kot je bilo nekoč.Po končanem ogledu smo bili zadovoljni, ker smo videli veliko zanimivega. Pridobili smo novo znanje o življenju naših prednikov.
Mateja Čeh, 8. a
Tehniški dan
Učenci 7. razreda smo preskočili 6. razred, zato nam je obravnava lesa pri tehniki in tehnologiji odpadla. Vseeno smo hoteli izvedeti več o lesu. Organizirali smo tehniški dan in obiskali MIZARSKO DELAVNICO BENKO v Spodnjem Velovleku, kjer izdelujejo elemente iz različnih vrst lesa za opremo prostorov, stopnišč...
S seboj smo vzeli tudi učne liste, kamor smo lahko zapisali določene pomembne stvari. Tam so nas lepo sprejeli in nam povedali več o njihovem lesnopredelovalnem obratu. Najprej so pokazali lesne polizdelke; npr. deske, iverno ploščo, vezano ploščo, lesonit-no ploščo, furnir, ki pa morajo biti skladiščeni v suhem prostoru. Sledil je ogled proizvodnje v delavnici. Ogledali smo si nekatere stroje: žago za razrez, vrtalnike, brusilne stroje, rezkarje, na katerih mizarji izdelujejo izdelke. Imeli smo možnost videti furnira-nje večjih površin, ravnokar so namreč furnirali vrata. Ogledali smo si tudi nekaj izdelanih izdelkov, npr. elemente, ki jih potem
še v lakirnici polakirajo. Za nas učence pa je bil najbolj zanimiv računalniško vodeni stroj CNC, ki omogoča izdelavo več delovnih operacij. Delo s tem strojem opravlja inženir lesarstva. Spremljali smo izdelavo izdelka v obliki elipse.
Učenci smo bili zelo navdušeni nad ogledom, saj smo veliko videli in izvedeli, na koncu pa so nas prijazno pogostili. Delo se je nadaljevalo v učilnici ob vzorcih lesnih polizdelkov in nekaterih izdelkih iz lesa. V računalniški učilnici pa smo ob brskanju skozi program o lesu izvedeli še dosti več. Izpolnili smo tudi učni list. Na naslednjem tehniškem dnevu bomo tudi mi učenci mizarji, saj želimo izdelati kakšen izdelek iz lesa tudi sami.
Blaž Ciglar, 7. a
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2006 ter veliko dopisovanja v Glasilo občine Dornava vam želi
Uredniški odbor
OGLEDALI SMO SI PARLAMENT
Ko gledam televizijo, včasih vidim, da pri poročilih pokažejo posnetke iz našega parlamenta. Vedno me je zanimalo, kaj se v parlamentu res dogaja in kakšni prostori so v tej zgradbi, ki ji rečemo parlament. In res. Učenci 9.razredov smo se odpravili v Ljubljano in si parlament tudi ogledali.
Parlament je prostor, kjer naši poslanci sprejemajo zakone in se vršijo seje državnega zbora. Mogoče bom kdaj kot poslanka sedela v njem. Sama zgradba mi je od zunaj delovala majhna, ko pa smo vstopili v njo, me je prav presenetilo, kakšne velike sejne sobe so v njej. Delavci v parlamentu so nas zelo lepo sprejeli, vodič pa nas je popeljal skozi hodnike parlamenta. Najprej smo si ogledali manjšo dvorano, ki je starejša, še ni prenovljena in ima 120 sedežev. V njej ima seje državni svet. Državni zbor pa ima seje v večji, prenovljeni, bolj prostorni dvorani, ki ima 220 sedežev. Ogledali smo si tudi sobo, kjer se ponavadi srečajo poslanci iz drugih držav. Soba je poslikana s freskami, ki predstavljajo našo zgodovino. V zahvalo in lep sprejem smo učenci podarili sliko, ki je delo učenke iz naše šole. Pot po Ljubljani nas je vodila tudi v NUK - Narodno in univerzitetno knjižnico. NUK je delo našega znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Sprejela nas je prijazna vodička in nas popeljala po NUK-u. Razložila nam je, na kakšen način lahko iščemo knjige, ki si jih želimo izposoditi, kako si lahko izposodimo knjige, pokazala nam je tudi čitalnice. V Narodni in univerzitetni knjižnici je prav gotovo najbolj zanimiva velika čitalnica in prostor, kjer študentje prebirajo knjige ali časopise, ki niso namenjeni za izposojo. Tudi v NUK-u smo se zahvalili in podarili sliko naše učenke.
Naša učiteljica nas je vodila po starem delu Ljubljane. Lep je bil v opoldanskem soncu pogled na Ljubljanico, vendar ni bilo nikjer povodnega moža in Urške. Sprehod čez Tromostovje je name naredil poseben vtis. Ob Prešernovem spomeniku smo se fotografirali. Obiskali smo tudi cerkev Marijinega oznanenja, kjer smo prisluhnili kratkemu orgelskemu koncertu. Zanimiv je bil sprehod po starem delu Ljubljane. Srečali smo se z mojstrovinami arhitekta Plečnika. Po enournem prostem času, ki smo ga vsi izkoristili za srečanje s trgovinami, smo se odpravili še v Prirodoslovni muzej. Že sama stavba je name naredila mogočen vtis. Ob srečanju z njeno vsebino pa smo spoznali veliko zanimivih stvari. Pravo presenečenje je bilo okostje mamuta, ki je čudovita najdba iz Nevelj pri Kamniku. Postavila sem se ob okostje in ugotovila, da mu sežem le do njegovega trebuha. Zanimivo je bilo tudi okostje jamskega medveda, pa kamnine, minerali, fosili, čoln drevak z Ljubljanskega barja, bronasta situla iz Vač in še in še... Škoda, da so take zanimive stvari le v Ljubljani. Večkrat bi si jih rada ogledala.
Dan je prehitro minil. Že se je približala ura odhoda. Polni prijetnih vtisov smo med vožnjo proti domu klepetali. Doma še dolgo nisem mogla zaspati. Kar naprej sem razmišljala o vrstnikih, ki so doma v Ljubljani.	Rada bi kdaj obiskala še Hišo eksperimen-
tov, Ljubljanski grad, Cankarjev dom, Narodno galerijo v Ljubljani... Vsem, ki so se udeležili naravoslovnega dne, nam bo ostal ta dan, kot dan, ko smo se srečali s prestolnico Republike Slovenije.
Špela Mar 'J.b
NARAVOSLOVNI DAN
Učenci 7. razredov smo se razveselili novice, da nas čaka poučni naravoslovni dan. Odpravili smo se na MESTNI VRH, ki se nahaja v bližnji okolici Ptuja. Naša učna pot nas je vodila v gozd. Spremljali so nas naši učitelji, v gozdu pa sta nas pričakala dva poklicna gozdarja. Razdelili smo se v dve skupini ter z velikim zanimanjem poslušali gozdarja in opazovali učno pot, po kateri sta nas vodila. Veliko novega in poučnega smo izvedeli o gozdu, podrobno smo si ogledali drevesne vrste, podrast ter se pogovarjali o živalih, ki so prebivalci gozdov na tem področju. Doživeli smo jesenski pogled na gozd, ki je bil prijeten in zanimiv ter tako lažje dojeli snov, ki bi se jo sicer učili samo v učilnici. Med kratkim postankom, so nekateri nabirali kostanje ter si jih kasneje nesli tudi domov.
S prijetnimi vtisi ter obogateni z novim znanjem smo se vrnili nazaj med šolske klopi.
TURISTIČNA VZGOJA
Pri izbirnem predmetu Turistična vzgoja se v tem času ukvarjamo s kulturno dediščino v našem okolju. Najprej smo se teme lotili z literaturo in svetovnim spletom, nato pa smo se podali na ekskurzije. Ogledali smo si dvorec Dornava in bili navdušeni nad tem baročnim arhitekturnim biserom. Navdušila pa nas je tudi vodička, ga. Milka Petek, ki nam je izčrpno in lepo predstavila dvorec in njegovo okolico. Za njen trud smo ji zelo hvaležni.
Odpravili smo se tudi na enega največjih in najstarejših sejmov v Sloveniji - na Katarinin sejem. Poskušali smo ga doživeti kot dogodek, ki je neločljivo povezan z našo kulturno dediščino, čeprav se iz leta v leto spreminja in posodablja. Mladi, ki nas zanima področje turizma, počasi, vendar vztrajno gradimo svoj odnos do kulturne in druge dediščine, saj se zavedamo, da brez spoštovanja preteklosti, ni prihodnosti.
M. Artzelc
PLAKETA OBČINE DORNAVA
Občinski svet občine Dornava je na seji, dne 22.3. 2000, sprejel Odlok o priznanjih in nagradah občine Dornava.
Med te spadajo:
-	naziv častnega občana občine Dornava
-	nagrada občine Dornava
-	plaketa občine Dornava
-	spominska plaketa občine Dornava
Tokrat bomo predstavili plaketo občine Dornava.
PLAKETA
je mala reliefna, (spominska) plošča iz brona ali druge kovine (z religiozno, mitološko, alegorično ali drugačno motiviko), sorodna ji je medalja, ( iz leksikona Cankarjeve založbe).
Plaketa občine Dornava je sestavljena iz dveh delov: reliefnega in opisnega.
Reliefni del plakete občine Dornava predstavlja grb občine Dornava, izdelan iz posebne keramike.
Plaketa je pakirana v posebni škatli. Ob grbu je ime dobitnika plakete.
Opisni del plakete ( ali potrdilo) predstavlja ime dobitnika plakete, namen prejema plakete in likovno upodobitev pomembnejših značilnosti občine Dornava. Te vam predstavljamo (po označenih številkah).
1-litina iz 14. junija 1178, ko je rimski cesar Friderik I. potrdil salzburški škofiji razna posestva, med drugim Dornava ( ad Tlirnovva ) ter goro z vinogradi, travniki, gozdovi in drugim posestvom.
2-	grb vitezov Pesničarjcv ( 1186
-	1598).
Eden od takrat močnejših plemiških rodov na Štajerskem, ki je imel dolgo časa domovanje v Dornavi.
3-	grb grofov Sauer (1666 - 1739). Ti so v Dornavi kupili od Herbe-steinov manjši lovski dvorec, ki je pogorel in leta 1708 zgradili osrednji objekt dvorca Dornava brez vseh okraskov.
4-	grb grofov Atemss (1739
-	1882). Ti so z dozidavami in preureditvijo ter parkovno ureditvijo 1753 - 1755 dali dvorcu Dornava baročno zasnovo, kakršna je v glavnem ohranjena do danes.
5-	romarska cerkev Marijinega obiskanja iz 1621 na Polenšaku,
6-	grb občine Dornava,
7-	barokizirana cerkev Sv. Doroteje v Dornavi iz leta 1725,
8-	park dvorca Dornava:predstav-lja zavarovana območja in kulturni naravni spomenik državnega pomena,
9-	simbol Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava - največje institucije v občini, ki skrbi za osebe z motnjami v razvoju,
10-	učenje - šola- znanje-mladina-naša bodočnost,
11-	glasba, pesem, ki je bila vedno doma v tej okolici,
12-	podjetništvo-obrt-razvoj-na-predek,
13-	15- podoba občine Dornava:
-	geografska karta občine Dornava z 12 naselji
-	hriboviti del občine z gozdovi in vinogradi...
-	žanjica, lukarica, gobe
Ravninski del občine z obsežni-
mi polji.
Plakete podeljuje Občinski svet občine Dornava vsako leto ob občinskem prazniku. To priznanje simbolizira največje značilnosti občine Dornava, zato pripada tistim posameznikom, skupinam ali organizacijam, ki so najbolj zaslužni v občini Dornava.
Franc ZAGORŠAK
RAZVIT NOV PRAPOR
Prav tako, kot je bil dotrajan strop dvorane, je bil v letih tudi društveni prapor, saj je bil izdelan leta 1956 in drugo leto bi tako predstavljal naše društvo že 50.1eto.
Pri izdelavi novega prapora smo bili zelo pozorni pri izbiri motiva, ki bo predstavljal društvo skozi naslednje generacije. V ospredju je podoba Florijana, ki je natančna kopija kipa Florijana, ki stoji pred našim gasilskim domom. Kip nam je pred leti podaril g.Mir-ko Donaj. Za Florjanom se vije reka Pesnica, čez njo pa vodi most, ki je simbol povezovanja
in druženja. Ker smo doma v »lukariji«, smo v spodnji levi kot dali venec z dvanajstimi čebulami, v zgornji desni kot, kot simbol slovenstva, dve lipovi vejici in pod napisom »Na pomoč!« grb občine Dornava.
Novi prapor smo s ponosom razvili na dan gasilca, 25.6.2005, ko smo se skupaj poveselili tudi na vrtni veselici.
V imenu PGD Mezgovci se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, da smo lahko razvili prapor, iskreno zahvaljujem.
Bruno Sinček
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MEZGOVCI
ADAPTIRAN STROP DVORANE
Po več sestankih, zunanjih razgovorih in zbiranju ponudb smo na koncu izbrali najugodnejšo in dela so se lahko začela. Najprej je bilo potrebno izprazniti dvorano in s podstrešja spraviti kramo, ki se je na njem nalagala desetletja. Nič kaj lahko delo, saj je vsak korak predstavljal nevarnost padca skozi strop v dvorano. Potem so se na ostrešju dvorane naredile določene spremembe, saj smo hoteli, da je novi strop višji od prejšnjega. Nato se je odstranil ladijski pod, pri čemer smo se »do sitega najedli« prahu. Sledilo je oblaganje z mavčnimi ploščami, opremljanje z elektroinštalacijo in ogrevalnim sistemom, barvanje ter na koncu čiščenje.
Profesionalna dela so opravili mojstri iz domače občine, potrebno pa je bilo tudi veliko prostovoljnega dela, ki smo ga z veseljem opravljali, saj smo ves čas vedeli, da smo vse bližje cilju - prenovljeni dvorani, v kateri je sedaj naše druženje postalo še lepše in predvsem ugodnejše.
Bruno Sinček
Kot smo že pisali v preteklih občinskih glasilih, smo PGD Mezgovci že dalj časa hrepeneli po uresničitvi dveh ciljev na gospodarskem področju - adaptiranem stropu v gasilsko-vaški dvorani in razvitju novega prapora.
V Mezgovcih je center vseh prireditev gasilsko-vaška dvorana. V njej se vaščani in ostali, ki pridejo k nam, družimo na veselicah, kulturnih prireditvah, piknikih,... V njej potekajo tudi individualne prireditve, saj si je dvorano mogoče najeti. Da bi se vsi, ki zahajate na te prireditve, v dvorani počutili kar najbolje, še posebej v zimskih mesecih, smo se odločili za adaptacijo stropa dvorane, saj je ta bil že precej dotrajan. Vse, kar je ločilo notranjost dvorane od podstrešja, je bil samo ladijski pod brez izolacije, ta pa je imel tudi na več mestih večje špranje, skozi katere je uhajala toplota, v dvorano pa padala umazanija.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DORNAVA
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV
r	~	\
Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih človeških vezi, ki stkali smo jih od soljudi.
Vesele božične praznike in Srečno 2006 Vam želi
Samo TURČIN
V____________________________________________J
Nedeljski popoldan je bil sončen in za drugo polovico oktobra prijetno topel. Društvo upokojencev Dornava je povabilo svoje člane in občane, ki so starejši od sedemdeset let, na tradicionalno srečanje starejših občanov. Ob 14. uri je bilo v dvorani več kot polovica od 157 vabljenih starostnikov, ki so na srečanje lahko prišli. Sprejel jih je župan občine Dornava gospod Franc Šegula in člani upravnega odbora DU Dornava.
Po nagovoru tajnice društva je OŠ dr. Franja Žgcča Dornava izvedla kulturni program v katerem so zaplesali mladi folkloristi, program pa sta popestrila še učiteljica Irena in njen prijatelj, ki sta zapela nekaj lepih ljudskih pesmi ob zvokih kitare in harmonike. Pred pogostitvijo sta predsednik in tajnica društva podelila sedemnajstim članom, ki so letos dopolnili sedemdeset let, na-gcljčck z željo, da bi še mnogo let prihajali na srečanja zdravi in zadovoljni, da bi bili srečni v svojem domačem okolju ter med upokojenci, ki vsako leto pripravijo in izvedejo bogat program dela.
Letos smo že izvedli večino programa. Za nami je letovanje v Izoli, občni zbor, čistilna akcija, piknik za člane DU Dornava in skupen piknik upokojencev Dornava in Polenšak in nekaj izletov. Posebej lepa sta bila v Monošter in k Tromejniku ter v Postojno na srečanje slovenskih upokojencev in v Cerknico, kjer smo si ogledali presihajoče jezero in maketo tega jezera. V novembru pa smo z dvema avtobusoma obiskali etnografski muzej in cerkev Sv. Trojice v Veliki Nedelji. Ob okusni pici in pesmi smo preživeli nekaj lepih popoldanskih ur.
Nekaj upokojencev je bilo aktivnih tudi v sekciji športnih ribičev in v sekciji balinarjev, ki je zaživela v tem letu.
Pred zaključkom leta bomo obiskali še naše najstarejše člane z
Gosti na prireditvi
novoletnimi čestitkami, družili pa se bomo še 27. decembra, ko imamo tradicionalno novoletno srečanje upokojencev.
UO društva pa že pripravlja program za naslednje leto. Zbiramo že prijave in sredstva za letovanje v marcu v Izoli, kjer je na voljo še nekaj prostih sob.
UO Društva upokojencev Dornava želi vsem svojim članom in vsem občanom v letu 2006 mnogo zdravja, zadovoljstva in sreče.
Marija Velikonja
Športno društvo Dornava
Uspešen jesenski del v Štajerski ligi
V športnem društvu Dornava imamo v teh dneh veliko dela in veliko razlogov za zadovoljstvo, saj je za nami uspešen jesenski del sezone 2005/2006 v Štajerski ligi.
Ko smo si v mesecu maju kot prvaki 1. lige MNZ Ptuj priigrali pravico nastopa v višjem rangu tekmovanja v Štajerski ligi, smo se znašli pred velikim izzivom, tako tekmovalnim kot organizacijskim.
Pred pričetkom Štajerske lige nas je v mesecu avgustu obiskala tričlanska komisija iz vodstva tekmovanja, ki je preverila mere igrišča, kvadraturo in opremljenost slačilnic za igralce in vso potrebno pripadajočo infrastrukturo kot so: telefonski priključek, faks, računalnik, garderobo za sodnike in prostor za delegata, hišice in klopi za rezervne igralce, nosila in prvo pomoč za morebitne poškodovane igralce, zaščitne mreže za goli in okoli celotnega igrišča, velikost boj-lerjev za sanitarno vodo,... Kot novinci v tej ligi smo se pripravili na to in zadostili zahtevnim pogojem za nastopanje v Štajerski ligi.
Po nekaj uvodnih odigranih krogih smo se lahko prepričali, da je kvaliteta nogometne igre in organiziranost klubov v tej ligi na veliko višjem nivoju kot v 1. ligi MNZ Ptuj in da bomo točke lahko nabirali le z maksimalno angažirano in borbeno igro.
Stojimo trdno na realnih tleh in zato je naš primarni cilj v prvi sezoni nastopanja v Štajerski ligi obstanek v tej ligi in pridobivanje novih izkušenj. Poudariti moramo, da nam to po jesenskem delu tekmovanja, ki smo ga končali na 10. mestu od 14 ekip, kar dobro uspeva in da smo na pravi poti do uresničitve obstanka v Štajerski ligi.
Največji problem napredovanja v Štajersko ligo pa so prav gotovo stroški tekmovanja, ki so se proti 1. ligi MNZ Ptuj podvojili, saj so sodniški stroški in stroški delegata ter vse tekmovalne takse kar za 80 odstotkov višji, če k temu dodamo še stroške prevozov na gostujoče tekme (Črna na Koroškem, Šoštanj, Zreče, Žalec, Šentjur, Oplotnica, Rogatec, Slovenska Bistrica, Šentilj, Brunšvik, Zg. Kungota, Gerečja
vas in Pesnica), pridemo do vrtoglavega zneska.
Da bi zagotovili vsa finančna sredstva za pokritje stroškov celotne sezone, smo se morali vsi, tako člani upravnega odbora kot igralci maksimalno angažirati, da smo v klub poleg naših zvestih sponzorjev privabili še nove. Zato se na tem mestu zahvaljujemo vsem našim sponzorjem, ki nam stojijo ob strani, in obljubljamo, da bomo še naprej ponosno propagirali njihove storitve in izdelke.
Vsi v ŠD Dornava pa se še kako dobro zavedamo, da brez finančne pomoči, ki smo je deležni s strani Občine Dornava nikakor ne bi mogli napredovati in nastopati v Štajerski ligi, zato se zahvaljujemo vsem svetnikom in gospodu županu. Ponosni smo, da lahko promoviramo našo lepo občino Dornava tudi na širšem geografskem prostoru.
Ob bližajočih se praznikih želimo vsem občankam in občanom občine Dornava vesel božič in uspešno, predvsem pa zdravja polno novo leto 2006. S športnimi pozdravi!
Predsednik UO ŠD Dornava: Robert Šegula
Radi tekmujemo
Učenci 3. razreda osemletke smo se prijavili na Kviz National Geogra-ficjunior. Šolsko tekmovanje je že za nami. V predtekmovanju smo sodelovali vsi učenci našega razreda. Učenci Tilen Černivec, Jernej Krajnc, Jernej Orovič, Doroteja Meško, Mitja Čuš in Mihael Peček so dosegli dobre rezultate, Tilen in oba Jerneja pa so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Tokrat je regijsko tekmovanje potekalo 24. novembra v Mariboru. Rezultatov še ne vemo. Zmagovalna ekipa končnega tekmovanja bo poletela preko Atlantika na enotedensko nepozabno ekskurzijo v ZDA. Morda bomo to mi. Pustimo se presenetiti.
Učenci J. c razreda
ŠPORTNO DRUŠTVO POLENŠAK
Leto 2005 je bilo za ŠD Polenšak prav tako kot vsako leto zelo uspešno. Naš cilj ni samo dosegati najvišja mesta na raznih tekmovanjih, ampak predvsem druženje različnih ljudi, različnih generacij, v različnih športnih panogah.
Lahko se pohvalimo z organizacijo številnih tekmovanj. Tako smo skozi vse leto organizirali: 2 tekmovanji v alpskem smučanju na lastnem smučišču na Polenšaku, 2 tekmovanji v smučarskih skokih, 2 tekmovanji v kegljanju, občinski turnir v malem nogometu, občinski turnir v namiznem tenisu, tradicionalni dnevno-nočni turnir v malem nogometu, 4 ribiška tekmovanja, tekmovanje v streljanju z zračno puško in tradicionalni medobčinski turnir v namiznem tenisu. Prav tako je ekipa malega nogometa sodelovala na več turnir-
jih in v»ligi malega nogometa»v Juršincih. S ponosom lahko tudi trdimo, da smo redko, če ne edino društvo v občini, ki našim otrokom po dogovoru z učiteljskim kadrom nudimo brezplačno športno vzgojo v podaljšanem bivanju v OŠ Polenšak. Tako z našimi najmlajšimi 2-krat tedensko treniramo namizni tenis in športni ples. Pozimi pa vsem našim krajanom, če nam to le omogoči vreme, nudimo ugodno brezplačno smuko. Ker so finančna sredstva občine omejena, se moramo pri raznih opravilih in izboljšavah na naših športnih objektih truditi sami, kar pa zahteva seveda veliko volje in prostega časa.
Ker pa upamo, da se nam bo to nekega dne obrestovalo in bodo med nami mladi športniki, ki bodo znali spoštovati šport in voditi
ŠPORTNO DRUŠTVO POLENŠAK naprej, seveda delamo to z veseljem in veliko vnemo. Pohvalimo se lahko tudi z velikim številom članov. Društvo šteje 129 članov, kar nas uvršča med največja društva v občini. Naše športno društvo bo v prihajajočem letu praznovalo tudi 10 let obstoja, kar pa nas zavezuje k še večjemu in boljšemu organiziranju športnih prireditev.
Ob koncu leta 2005 se bi radi zahvalili vsem, ki nam pomagate in nam stojite ob strani. Ob prihajajočem letu 2006 Vam želi športno društvo Polenšak veliko zdravja, sreče in športnih užitkov.
Predsednik Š.D.Polenšak Matej Vajda
SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel.: 02/755 33 41 GSM: 041/771-915
AVTOPREVOZNIŠTVO IM STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Branko Ciglar; s. p. Dornava 117 d © 02/755 04 11 GSM: 041692 033
Srečno 2006!
rvc^Z
MESARSTVO W VALE N KO
Jure Valenko, s.p. Dornava 32/a 2252 Dornava © 02/755 03 01
Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti!
Srečno 2006!
j
VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC
proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične
grede, urejanje okolic, skalnjakov,...
Jožica Kovačec Tel.: 02/7551711, GSM: 041345 746 Srečno 2006!
Domoznanski oddelek
35
GLASILO občine 2005
352(497.4 Dornava)
6001775,2
COBISS o
TO
3
S
Tj
PETERSIC, s.p. Dornava 87/a 8882 DORNAVA
TeL:/fax: 08/754-00-15
_ SREČNO 2006!
\J[\PETERŠIČ, s.p.
V_________________v
KOVAŠTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO
2252 Dornava 54 TeUfax.:02/755 01 91 GSM: 041/699-334
miš /i
£g*
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovinska vrata in ograje,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe,
-	kandelabre, od 1 m do 10 metrov višine
-	ter najrazličnejše ključavničarske in kovaške izdelke po naročilu.
Se priporočamo in Vam želimo SREČNO 2006!
AVTOUCARSTVO, AVTOKLEPARSTVO
Miroslav Slodnjak. s.p.
Dornava 24
TeL: 02/755 25 31, GSM: 041/755-253
jnnroučARSKE storitve MEHANSKO KLEPARSKE STORITVE LAKIRANJE S PRELIVNIMI BARVAMI - MEŠANJE AVTOLAKOV GLASURIT ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA VOZIL STROJNO POURANJE OSEBNIH VOZIL OBNOVA TOVORNIH VOZIL DELOVNIH STROJEV,
KMETIJSKE MEHANIZACIJE ■PRANJE PODVOZIJ
hitri servis	Srečno
^ SODELOVANJE Z ZAVAROVALNICAMI___________20061
—a m wm m	IZDELAVA IN MONTAŽA
STAVBNEGA POHIŠTVA IZ aj-u in pvc profilov
Anton Janžekovič, s.p.
Mezgovci 8, 2252 Dornava
02/754 01 70 • okna fax: 02/754 01 71 * vrata GSM: 041/758-668 ' Panoramske stene
crečno 2006 • balkoni »ICV	' zimski vrtovi
V
RENAULT
Avtohiša TERBUC
Trgovina in storitve, d.o.o.
Dornava 116/b, 2252 Dornava Tel.: +386 2 754 00 80 Fax: +386 2 754 00 81 GSM: 041 739 215 E mail: franc.terbuc@ahterbuc.si
-	prodaja novih vozil,
-	prodaja rabljenih vozil,
-	ugodni krediti, leasing,
-	pooblaščeni servis,
-	originalni nadomestni deli,
-	kleparsko - ličarske usluge,
‘ Srečno 2006!
v_____________________________/
KNJIŽNICA IVANI