Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! America Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Serving jn Ohio and Nationwide, over 200,000 American-Slovenians Vol. 98 - No 16 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 ISSN Number 0164-68X 60C ; Slovenia’s entry into 1 EU depends on Italy e u >- r- ia s 19 ki ;V By Devin Done and Gavin Gray Slovenia is planning to apply for full membership °fthe European Union later this year in an attempt to ensure that it is not relegated to the also-rans in the proems of EU enlargement. Earlier in March it set itself the target of achieving full EU membership by 2001 in the hope that it can avoid lasting damage from its protracted bilateral wrangle with Italy, whose use of its power of veto in Brussels has hitherto slowed Slovenia’s progress toward closer formal EU integration. Slovenia, the most developed of the six former Yugoslav republics, and the most prosperous of any of the states to emerge from former communist central and east Europe, thinks it should be at the front rather than the back of the queue to join the EU. The country’s economy has developed strongly during the past three years with growth in gross domestic product (GDP) of around 5 per cent a year in both 1994 and 1995. Inflation has fallen to around 8 per cent and foreign exchange reserves have risen rapidly. It is also in the final stage of executing a (Continued on page 4) i v Admiral Zlatoper in' command of the seas 19- v od ic» St- in* \c° iK' /e- , v # ob afl1 ,30 4 'iv{ )«■ .1« Donald J. Zlatoper was ^ot Planning on a military when he attended St. Q°.SePh High School in eveland in the 1950s. but c jle he was considering leges, a school counselor ^Sgcsted he look into ob-„,lnin8 an ROTC scholar- t0 g°t one from the Navy te .atten(l Rensselaer Poly-ttic Inctitnto in Troy, N.y Institute in tv* graduation, he Coi^Considering a job with a ^Uter comPany when an c,8ave him a pep ta,k the Navy as a career. an(j,s Zlatoper now 0 S e's commander of the W0rjd, Pac‘fic Fleet, the ^and S larSest nava^ com' 2lS0ft He,is 'n charge of 195’ ® satlors and Marines, and tllpS an<^ submarines Cqjij ’^010 aircraft. The SqUa and covers 102 million ofti,re^miIes, or about half “J6 Part^ s surface. Iheb aVe w^at I consider how „St j°b in the Navy right inten • e said in a phone 21,2."* Hawaii. Ei who grew up in feturned to Cleve- atoper lo stu, 0 weeks ago to speak at b‘s aIma mater, Barry and Admiral Ronald J. Zlatoper at St. Clair Slovenian Home Oct. 15 (Photo by Tony Grdina) Villa Angela-St. Joseph; to junior ROTC students in Cleveland; and to a dinner meeting of the Cleveland council of the Navy League of the United States at the Brecksville VA Medical Center. In his career. Zlatoper logged more than 4,000 flying hours and 1,000 carrier landings piloting Navy jet aircraft. He served two tours of duty as a Navy combat pilot in Vietnam. Zlatoper, who spent last weekend conferring with Secretary of Defense William J. Perry in San Diego as the China-Taiwan tensions were building, said that about a third of his 33-year Navy career was spent working in the Pentagon, including three years as Chief of Navy Personnel. He holds master’s degrees in data systems and management and led the Navy through major manpower reductions. The admiral thinks most of the Navy’s downsizing has been completed. He said the Pacific Fleet is 30 to 40 percent smaller than it was five years ago, even though the forces he commands have an increasingly important peacekeeping role in the Pacific and Indian oceans, the Persian Gulf and the Arabian Sea. “We are very much involved in a lot of regional confrontations,” he said. Besides overseeing the combat readiness of the Pacific Forces, Zlatoper also must frequently serve in the role of diplomat. ‘ “There are 45 countries in my area of responsibility and I’ve visited about half of them to talk to their state leaders and their military leaders,” he said. “All of them think it is very important for the United States military, especially the Pacific Fleet, to be present in the region. “The more that we deal with each other, the less (Continued on page 4) Slovenian American National Art Guild The Slovenian American National Art Guild holds the first of its two 1996 shows on Sunday, May 5 at the Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, hours are 11 a.m. to 5 p.m. The theme is "Our Place in Cleveland History." There is no admission charge for this Artists & crafts Show and sale. Sponsored continuously for 23 years, the show is known for its many attractions and extra offerings combined into an eagerly anticipated afternoon for the many visitors. The main portion is original art work which includes a variety of subjects and styles is priced most reasonably to meet the restraints of all budget-minded households. Quality crafts are available for that special touch which makes a home personal by reflecting individual styles. Justine Skok arranges each space to draw your attention to the specialty booths as you travel throughout the main floor. Perhaps you are looking for such items as folk art, bobbin lace, heritage, music tapes, or genealogy information, if researching relatives abroad, be sure to check out the Slovenian telephone books which are part of the Art Guild’s archives. The international Coffeehouse offers tasty beverages. Joe Petrick entertains on piano. -Doris Sadar Sends letter to Karl Haas Requesting Slovenian program The following was sent to Dr. Karl Haas, New York Dear Dr. Haas: Just a note to let you know that I especially enjoyed your program over WCLV last Thursday, April 4th about representative music from various countries of the world. I should like to hear more of that series. At the same time I thought it would be nice if you could include little Slovenia in one of your future programs. Slovenia gained independence from old Yugoslavia in 1991. After 1.200 years of subjection throughout European history it finally joined the commonwealth of countries not only of Europe but of the whole world... Respectfully yours, Joseph Zelle Cleveland, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 2 Jim's Journal By James V. Debevec It was wonderful to see Judge Ron Šuster and his wife, Patricia, along with State Representative Ed Jerse late last Friday afternoon in line to view the “Pharaoh” exhibit at the Cleveland Museum of Art. Due to the late hour, the cafeteria was closing, so Madeline and I headed toward Mentor, Ohio for dinner. We sat down in the restaurant and ordered a meal. All of a sudden the lights dimmed; then went out. We heard a terrible-sounding roar like a freight train hitting the wall, the whole back of the place jumped up and down at least six inches. People began screaming and ran out of the place. What happened was a terrific wind hit the area and blew shingles off the roofs, uprooted trees, and caused extensive damage to most of northern Ohio and elsewhere. Within a few minutes firemen came and parked their truck outside and came in looking for gas leaks. They advised everyone to leave; which we did. * Last week we wrote a short item about Ed Kirch-ner’s 70^ birthday party and the part Gene March and Ed Harbie played dressed in a camel’s costume. Gene called to point out there was a typographical error in his name. He claims he’s Gene March and not Ed (who is his brother and a former coowner of Grdina’s Hardware Store on St. Clair along with Glasbena matica singer Joe Penko) as was accidentally Mfecanwrapup yourprotectionin one neat package • AUTO • BUSINESS • HOME • LIFE 7Q1.Q77Q GLORIAAjJRODIO A M. !*BWabLDG. 27801 EUCLID AVE. EUCLID, OHIO 44132 You're in mod hands. /instate written in this paper last week. Sorry about that, Gene. Everyone knows Gene March. He plays both the slide trombone and the piano. Although he says not both at the same time. He reminded us of when the “camel” danced past Ed Kirchner, it squatted down and laid an egg. Because it was the day before Easter, it was an Easter egg. When Kirchner opened it up, there was a ring inside as a birthday present and remembrance of the occasion. He said it’s hard to see from inside the costume and needs someone to lead it around. He recalled a humorous incident in Atlanta, Georgia at a party for Eastern Airlines pilot Russell Bizily. The lady leading the camel around got carried away and led it to another party next door where camels were an object they considered against their religion and began hollering and throwing things at it. March noted that in their quick exit, it was the first time the rear-end of a camel ever passed up the front. * Our unsung hero this week is none other than the famous radio ham—turned editor of a computer newsletter—Joe Zelle. Joe is the only person sending information about the pope’s historic first visit to Slovenia. This week he sent in two articles. Our first two. Thanks, Joe, for letting us know what is going on in Slovenia. Regarding Pope’s visit The visit of Pope John Paul II to Slovenia is an exceptional event. It cannot be characterized as a state visit and the visit of a religious head, but rather as something which gives priority to contents before form. Already, at first glance, the programs of the pope’s visits are distinguished from the visits of other statesmen. Whereas other presidents of states visit just some individuals, they met with ordinary people only accidentally. In the case of the pope’s visit, foremost is his meeting with crowds, with the faithful, with the church. The state protocol is only a partial framework and not the essence. I should wish that Slovenia would be better after this visit, —Janez Janša President of SSDS Comments on gambling article Editor: I found your pontificating on the dangers, effects and evils of gambling in the March 28 issue interesting. You are indeed correct. One worries today, that we will gamble ourselves into bankruptcy. However, I also observed what I think is a conflict in values. On page 20 of this issue, there was an advertisement, inviting your readers to participate in the Ohio Lottery. It could be, that you could quality for political office. Respectfully, Joe Zelenz Cedar Hill, TX *** Everything is funny as long as it is happening to somebody else. —Will Rogers 100 WORDS MORE OR LESS By John IvJercina YOUR FAVORITE POTATO RECIPE ! Slovenians must be bigger potato lovers than the Irish, if my perusal of cook books is any indication of our likes and dislikes. Do you have a favorite way of preparing a potato? Why don’t you share R with us and be crowned “THE SLOVENIAN POTATO QUEEN ( or king)’*. It’s all in fun, of course. The winner will be featured In this column. My favorite potato dish: • cut a potato in half and salt the two cut side* • place in a greased pan with cut side down • preheat oven to 400-450 degrees • bake for 20 minutes or until cut side is cruft? ( PEČEN KROMPIR SLOVENIAN STYLE) Please send your recipe to: Merclna’s Potato, 6117 St.Clair Ave, Cleveland, Ohio 44103-1627 RECIPE CAN BE EITHER IN ENGLISH OR SLOVENIAN Fax (216)361-4088 Singers have made music together since boyhood Singing has been a lifelong hobby of a group of Slovenian-Americans. Their love of music and their friendship began when they were choirboys in Catholic elementary schools in Cleveland. Although they are family men and fathers now, the beat goes on. The 18 singers are called Fantje Na Vasi in Slovenian, or Men From the Village. They make some of the sweetest music that has ever been produced by a Cleveland amateur group. They created their own men’s a cappella singing group in 1977 and have held their friendship together with the glue of music. Most are in their late 30s or 40s and have children who are now the ages the singers were when they first met at St. Vitus and St. Mary’s churches. Most still attend those two traditional Slovenian-American Catholic parishes. “Our friendship first has held us together, and then the music was significant in making us Picnics Triglav Milwaukee, Wis. May 27 - Memorial Day June 23 - First Picnic July 14 - Mission Picnic Aug. 18 - Second Picnic Sept. 29 - Wine Festival Dec. 8 - St. Nicholas life-long friends because we all started singing while still children in school,” said John Srsen, 40, of Willoughby Hills. The group is proud of its new compact disc of Slovenian folk music, /z Srca (From the Heart) made in 1995, but has no solid plans to mass-market the musical gem. They also made a recording, Mi Smo Mi (We Are We), in 1982. One does not need to speak Slovenian to appreciate the music. Their concert schedule is rather light, considering the great talent they have. Usually they perform twice a year. Great applause followed their performance at the International Holiday Folk Festival in the Palace Theatre, which draws more than 2,000 people. The singers, who wear folk costumes, mostly perform at Slovenian events. All were bom in the United States, but have a command of the musical Slovenian language. Srsen, who is the musical director, said the group maintains and perpetuates the Slovenian heritage through song. The friendships go beyond singing. The singers gather up their families and often picnic or go on outings. To keep the music going, some of the singers are training their children to replace them in the chorus. “We want our chorus to continue, because it means the continuance of our Slovenian culture,” said Tom Srsen, 38, of Concord Township. Each year, the group performs a concert at St. Clair Slovenian National Home. They also have performed & the Slavic Heritage Founds" tion’s annual program at ne'*' York Lincoln Center. It is hard to believe the com' bined singing of the groUP lasted through elementaOJ school, high school, college a0 beyond. They credit schoolteacher with showing them the nec®5^ sary skills and techniques high school. The four teacher who are in their hall of fame are Martin Kosnik and John Rig*ej'’ deceased choirmasters, F1*0 Gorensek, and Rudy Knez. The men also like to cut up and have a good time togeth ■ During special rehearsals, tn ^ bring out the beer and have party after the singing is d° ’ said Bart Slak, 38, of Concot Township. , s “We have a lot of good tih* together, and after so 01 years, it is certain we Ku ^ much about each other, said' • ,iudes: The group’s roster mci Mark Celestina, Mike D° Miran Dolinar, Pete Drag Tony Hauptman, Clem Mark Jakomin, Paul Favrl Tony Mihelich; Steve ' John Semen, Bart Slak, Slak, John Srsen, Tom ^ r^(j Tom Štepec, John Tommc’ John Žakelj. ve- Their dedication to ^\i nian music is so great, u not surprise anyone if they ^ tinued singing together into retirement. .fiiief Zarja marks 80 years In this year of 1996, Slovenian Singing Society Zarja has reached another milestone in longevity, celebrating its SOth anniversary - 80 years of continuous performance since its inception in 1916, in Cleveland, Ohio. For 46 years our home-base was the Slovenian National Home on St. Clair Ave., then, due to the fact that our members moved to the eastern suburbs, we relocated our base to the Slovenian Society Home in Euclid, Ohio. Thus, on Saturday, April 27th, Zarja wdl present its 34^ Spring Frolic at SSH, with our Dinner-Program-Dance production. Dinner will be served in the lower ball. On the menu will be breaded pork chops, roast chicken, plus veggies, dessert, and coffee. Doors open at 4:45 p.m., serving is from 5 to 6:30. The program, is titled “The Truly Wonderful Music Shoppe” (authored by Ed Ozanich) - The focal point is a light- hearted selection of music and humor. It will begin at 7 p.m. Directing the chorus is Doug Elersich, with the assistance of pianists Millie Wojtila, and Ed Polšak, accordionists Jim Kozel and Steve Valencie. Our stage and audio manager is Ed Ozanich. The Vadnal orchestra, with their congeniality and understanding - the soul of Slovenian music, will bring to life our dancers’ desires until midnight. Refreshments will be available throughout the evening. Admission is $17. Tickets may be obtained from Zarja members, at the SSH Clubroom, or by phone: call Vicky Kozel 531-5542; Barbara Elersich 1-216-257-2540; Sophie Elersich 531-8402 - all have answering service. Pre-payment is advised to assure seating. Admissions will be mailed to you. Sophie Turkman-Elersich Publicity ^ Vitus Christian Mothers celebrate 50th anniversary The St. Vitus Christian Moth-^ub W'H be celebrating their Anniversary on Sunday, Pril 28 at the 9:15 a.m. Mass 'v'th Bishop A. Edward Pevec °fficiating. Afterwards a Champagne luncheon will be held at the St. ltus Auditorium. Please come an^ celebrate this joyous occa-Sl°n with us! Reservations are Pre'Paid. Tickets are $15.00 per Person — $25.00 per couple; res-ervation deadline is Saturday, April 20u’. 'j. Please call the following la-les for reservations: Emilee e*iko 261-3427; Karen Ma-|“s*ewski 391-5907; Marie Az-^ 881-4376; or Charlotte ariCska 431-6690. Krofe Sale Vitus Altar Society ’'I have their Krofe Sale on aturday, April 20th from 8 hr. onward in the St. Vitus bocial Room. Our Lady of Lourdes Shrine Sisters of the Most Holy Trinity Opening Day Sunday, May 5 Mass every Sunday at 8:00 a.m. and 9:30 a.m. Shrine and gift Shop open to public Every Day - All Year On Sunday, May 5 Bishop James Quinn Auxiliary Bishop of Cleveland will conduct 4 p.m. Opening Ceremony (Rosary Procession, Homily, Prayers to Our Lady of Lourdes and Benediction) HOME EQUITY LOANS 8.25 % Annual Percentage Rate • No Gimmicks • No Prepayment Penalty • No “Introductory Rates” That Go Up Later...Your Rate and Payment is Fixed For The Life of The Loan T • No Closing Costs • Fast Service state8 25 APR is based on a $5'000 loan with 60 montMy payments of $101.98 with autodebit from Metropolitan checking or ment savings. Interest may be tax deductible, consult your tax advisor. g . Rate Subject To Change Without Notice. C&rig®...............543-2336 Euclid................731-8865 Shaker Hts.............752-4141 Ch!rdon..............286-3800 Macedonia.............467-6010 South Euclid...........291-2800 Clev i and...........729-0400 Mayfield Hts..........461-3990 Willoughby Hills.......944-3400 n_ ,and....... Mentnr 974-30.30 Cle'/eland Ht . 486-4100 Mentor.............974-3030 s........371-2000 Pepper Pike.........831-8800 |M| METROPOLITAN SAVINGS BANK METROPOLITAN SAVINGS BANK OF CLEVELAND • MEMBER FDIC Specialists in Corrective Hair Coloring tina & brendasa HAIR SALON 5216 Wilson Mills Rd. 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 SPECIALIZING in fire damage repair REROOFING-HOT TAR SIDiNG-GUTTERS BUILT-UP-GRAVEL AWNINGS-WINDOWS YANESH CONSTRUCTION CO. PHONE: 943-2020 PHONE: 943-2026 29010-13 EUCLID AVENUE FRED P. KOCHEVAR WICKLIFFE. OH 44092-0377 r. Zenon A. Klos 531-7700 Emergencies Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 Ea 1 85 St. (between Shore Carpet & Fun Serveiet) Make the gas company wonder if you’ve moved. Our Freedom 90 gas furnace Is one of the most efficient you can buy. Over 90% efficient-compared to around 65% for most older furnaces. You can shrink your monthly gas bill to a fraction of its former self. And enjoy greater peace of mind, thanks to the Freedom 90's lifetime limited warranty. So see your American-Standard dealer about the Freedom 90. and give your neighborhood meter reader something to wonder about. I AMERICAN (STANDARD Built To A Higher Standard Yu//, GOyijkNC 944-9444 A Name For All Seasons?* 30170 Lakeland Blvd. Wickliffe, Oh. 44092 22595 LAKE SHORE «LVD. EUCLID, OHIO T.lephon. 731-4259 Gregory M. Danaher Embalmer & Funeral Director AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 4 Zlatoper... (Continued from page 1) chance there’ll be for misunderstanding and the better we’ll be able to work together in coalition like Desert Storm in the future,” he said. He said America’s largest trading partners are across the Pacific now. “The United States trade with the Pacific rim countries is almost double that with Europe now,” he said. Left to right, Tom Zlatoper, parents Joe and Ann Zlatoper, and Admiral Ron Zlatoper on Sunday, Oct. IS at the Slovenian American Heritage Foundation’s “Slovenski Večer. Cleveland, it’s OK to be named Zlatoper (pronounced Zuh-LAT-opur). All my grandparents came from Slovenia. But while most of our hearts are back in Europe, our wallets are out here in the Pacific.” Zlatoper, who just turned 54, said he still plays basketball and enjoys scuba diving and water skiing. He also enjoys reading biographies and history and fictional adventure stories by Tom Clancy. While in Cleveland, Zlatoper visited with his parents, Joseph M. and Ann Zlatoper in Moreland hills. His father is a retired vice president of finance for Lu-brizol Corp. He also visited with his brother, Tom, an associate professor of economics at John Carroll University. The admiral and his wife, Barry, have a son, Michael, and a daughter, Ashley, who attends the University of Virginia. —John P. Coyne The Plain Dealer He said he likes to say, “My name is Zlatoper and in Perkins * Restaurant 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster (1996 MERCURY MYSTIQUE _________________ ______________Sd<.#1179 48 MONTHS ZERO DOWN 48»o dwcd end Imk. Rcknieble mc depo* I* mo pejm** jK»«cqxn4ionle*du« ondtKetr Girtomcr »nporwWr far nun w*m »taft mieeje m e*cei ol 48,000 mi. « 15« pet mi* Wdi epptoved oetfc Opton to p»*ckm* at leme end PV* ta* j Irak 3-3496. Total peymcnl = 48 » peywent Include! mwywta d "btae »o drdo 1996 MERCURY VILLAGER N Site. #1550 *209 MO. 36 MONTHS ODOWN 36 mo. doted end leme Rchmdabic tet depot*, lit mo peymenl due on deWery Gnlomct mpontUc (o» CKctt we« ft ta ft , miceye n raceti ol 36,000 mi. •( 15« pcrmJc Wdi approved cretfc OpUm to piackave at leme end PVn tai Endi 3-31-96. Total i \. payment * 36 ■ payment Indudci rnwynmenl ol rci>att to dealer ED PIKE < MERCURY LINCOLN Open Today, 12:30 - 4:30 9647 Mentor Awe., Mentor, Ohio 942-3191 • 357-7533 Slovenia into EU... (Continued from page 1) landmark foreign debt deal with western banks which should finally allow it to extricate itself from the debt problems of former Yugoslavia and to build an independent presence in the world’s capital markets. The country and its 2m population have enjoyed several years of political stability since gaining independence in the summer of 1991; remaining at a distance from the disastrous wars waged in the Balkans by its former partners in the Yugoslav federation. The government of prime minister Mr. Janez Drnovšek, has been hit recently by the defection of one of its main coalition partners, the former-communist United List of Social Democrats (ZLSD), Mr. Drnovšek is confident, however, that his centrist coalition government of Christian Democrats will hold together until the general election due this autumn. Despite this record of stability and progress, the Alpine republic’s search for closer formal links with the EU - the item at the top of its international agenda - has been thwarted to date by its long-running dispute with neighboring Italy. Rome is still blocking the signing of Slovenia’s association agreement, stopping it from crossing the first hurdle toward eventual EU membership. The row has arisen from Rome’s demands from Italian citizens, or their descendants, to be able to recover property owned in what was once Italy ‘s and is now Slovenia’s part of the Istrian peninsular. The Italian government has been insisting that the property should be returned to previous Italian owners, if it still under the control of the Slovenian state, and that otherwise, if the property is for sale, former Italian owners should be given preferential purchase rights. Rome finally allowed association negotiations with Ljubljana to begin a year ago - after protracted initial delays. A deal was quickly reached in Brussels and was initialed last summer. For the past nine months, however, Slovenia has suffered the frustration of Italy vetoing the signing of the association agreement. This is preventing it from joining the nine other countries from east Europe who have signed association agreements and which are already participating 'n (Continued on page 5) Ohio’s largest INVESTMENT FIRM IS RIGHT HERE IN LAKE COUNTY. And the firm’s name is McDonald & Company. Established in the 1920’s, McDonald & Company is the region’s largest independent investment banking and brokerage firm. Committed to the communities where its employees work and live. Driven by the notion that the interests of its clients must always come first. McDonald & Company offers Lake County investors a full range of investment brokerage services, as well as mutual funds, professional asset management and investment banking services. It provides the personal relationships expected of a local firm and the considerable resources of a nationally-recognized regional investment firm. The advantage is yours. Private Client Services Stocks Portfolio Analysis Municipal Bonds Mutual Funds Money Market Funds Taxable Fixed Income Investments Annuities Estate Planning & Insurance Tax Advantaged Investments Retirement Plan Consulting Services McDonald Trust Company Estate & Tax Planning Trust & Estate Administration Investment Management IRA Rollover Accounts For more information on these or any other investment services, contact Steve Koren or Sharon Krnc Koren. 800/377-2268 216/943-8210 McDonald & company INVESTMENTS 2550 SOM Center Road • Willoughby Hills Member NYSE Member SIPC MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS EUCLID DIESEL ENGINE REPAIRS 4 WHEEL ft FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT $ •'jTOMOr'VF VRVUI nrrn i fncr a. □ CO service APbtOVtO AUTOMOTIV* Joe Zigman, o*** Slovenia’s entry into EU depends on Italy 'Continued from page 4) Brussels’ so-called “preaccession strategy” for countries from central and cast Europe. Initial hopes in Slovenia that agreement could be ^'gned during the six-month Italian EU presidency which cgan in January have faded ast. Rome has become even m°re preoccupied with domestic politics and next month s general election. The threat to Slovenia’s U ambitions is clear. ooientum is building up,” Says a senior foreign diplo-mat in Ljubljana. “Without a Slgned association agreement, Slovenia cannot take Part in the structured dia-0§Ue with the EU. It will ^'mply not be part of the ^eatral and east European n argement process.” s ^0rnial negotiations with ^°me east European coun-fries are expected to begin Er°m 1998 in the wake of the Co f 'nter-governmental n erence. There are nine s, didates at present, but 0venia is not yet one of 'nem. js ,^COnoniically Slovenia all eJacto the best placed of de .°r ^T1 membership, but $JUre 's 'n tenth place,” Zora" Thaler’ nia s foreign minister. its .e.^'sPute with Italy has the°r,^'ns 'n the last days of Y(J Sec°nd world war, when ^sh- ° t*16 C'ty Trieste, ^t'"8 the Yugoslav-Italian of it Cr kilometers west ^ Pre-war position. iOinatSer'es °f treaties cul-lng in the Treaty of Osimo in 1975 eventually allotted part of the territory to Italy, including Trieste, and part to Yugoslavia including the coastal towns of Koper, Izola and Piran. A large number of ethnic Italians fled the Yugoslav-administered zone for new lives in Italy. In 1983 the two countries signed a further agreement in Rome which committed Yugoslavia to paying Italy $110m in installments as compensation to Italians who had lost their houses. Ljubljana considers that Italy is now seeking to reopen these treaties by taking advantage of Slovenian independence to demand that compensation also be given through the return of the original property. It is a demand that Slovenia has rejected on the basis that its legislation bars foreigners from owning property. “Italy has raised issues from the past and used them to try to obtain bilateral concessions,” says Mr. Drnovšek. Slovenia accepts that if it is to become a member of the EU it will have to amend its laws to let EU citizens buy property, including land. In a nod to Rome the parliament declared this month that it was willing to “accelerate’ the adoption of legislation on foreigners’ property rights “in accordance with the European standards.” In practice, however, Ljubljana still resists demands that it should already go down this road in its association agreement STOP IN AT bronkos Drive-In Beverage claiming that it is a demand that has not been made of other EU candidate states. The dispute with Italy has exposed considerable contradictions in Slovenians’ attitudes towards Europe. From its outset in the late 1980s the Slovenian independence movement was strongly pro-European, albeit in an ill-defined way. Slovenians associated Yugoslavia with the Balkans and corruption. Independence represented a chance to be in Europe, a world they believed was fair and ordered. For Slovenians, Italy’s handling of this dispute is strongly reminiscent of how Belgrade used to manage Yugoslavia. Recent opinion polls still give strong support, of about 70 per cent, for the ideas of Slovenia joining the EU. But when asked if they would still support membership at the price of permitting foreigners to be able to buy land, an equally overwhelming majority of Slovenians were opposed to the idea. Slovenia’s leaders have become bitter about the way Italy has behaved and about the failure of other EU members to overcome Italy’s veto. “In Slovenia we realized with considerable surprise that the EU is in fact far from some ideal democratic association such as we imagined in the past. We realized that within it there is a continuous bargaining of interests, often entirely without principle, says Mr. Drnovšek. The delay over the association agreement has tended to obscure Slovenia’s wider achievements in bringing its economy more into line witn the EU and in the process overcoming the loss of its main markets both in east Europe and in former Yugoslavia. The Czech Republic is often lionized as the topperforming central European state, but Slovenia believes that it deserves this mantle. Its GDP per capita in 1994 was $7,000, according to the Vienna Institute for Comparative Economics, compared with $4,000 for Hungary, then the second richest east Europe state. At current growth rates Slovenia is already believed to have overtaken Portugal and Greece, the EU’s two poorest members. “We already meet three of the five Maastricht convergence criteria and I think we will soon reach the remaining two,” says Mr. Drnovšek. The country has reached this position just five years after independence thanks largely to the success of its manufacturing industries in finding new export markets in the European union, which already account for around 70 per cent of the country’s total exports. At the same time it is seeking future growth in its former eastern markets. At the start of 1996 it became a full member of the Central European Free Trade Agreement (CEFTA) alongside Hungary, the Czech Republic, Poland and Slovakia. The port of Koper is becoming increasingly popular as a supply hub for the rest of central and eastern Europe and is already the largest sea port for Austria, Slovenia’s land-locked northern neighbor. To enhance further this regional role the country is spending heavily on the development of its infrastructure, in particular on the east-west and north-south motorway axes. The east-west route will link the country’s main economic centers of Ljubljana, Celje and Maribor, and is part of the planned European “Corridor 5” that is to run eventually from Barcelona in Spain to Lviv in Ukraine. Around $2.3bn is being invested in Slovenia on the east-west route, with 56km of new motorways to be opened this year. In the hope that the Day-ton accords can bring lasting peace to the Balkans, Slovenia is also looking south to its traditional markets in former Yugoslavia as a source of future growth in trade. A large business delegation led by President Milan Kucan visited Bosnia last month in part to promote the role that Slovenian groups can play in Bosnian reconstruction. Ljubljana remains cautious about the shortterm prospects. While Slovenia has been a force for stability in the region, the government of Mr. Drnovšek is facing increasing tensions at home, with a general election looming before the end of the year. The coalition lost its absolute majority in parliament in late January when the United List of Social Democrats, with 14 seats, went into opposition. The remaining two parties. Mr. Dmovsek’s Liberal Democrats and the Slovenian Christian Democrats, together now control 45 seats, exactly half the seats in the national assembly. Lojze Peterle, right, and Cleveland Councilman Mike Polenšek at the City Club in 1993. (Photo by Tony Grdina) Mr. Dmovsek is conti-dent that the votes of a small number of independent MPs will sustain the government in office for the remainder of its term. But it is far from clear what alliance will emerge after the election. In particular the role of the Christian Democrats, the smaller coalition partner, remains ambiguous. Its leader, Mr. Lojze Peterle, Slovenia’s first prime minister and foreign minister until his departure in 1994, has been openly plotting with two opposition parties, the Slovenian Peoples Party and the Social Democrats, about a possible new coalition. --Financial Times 510 E. 200th St. Euclid, Ohio 44119 . — 531-8844 — Sported Slovenian Wines ^ Chalet Debonne Vineyards °mestic and Imported Beer & Wines — OHIO LOTTERY - Dpen Mon. - Thur. 10 a.m. - 9 p.m. g dday - Saturday 10 a.m. - 10 p.m. Unday (no wines sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner: David Heuer Cali me!„Travis Brewer Interior Painting & Decorating! Wallpapering, Sanitas, Stucco Ceilings! Vinyl Floor Coverings! Woodwork & Cabinet Refinishing! 691-3906 551-6575 EASTSIDE and WESTSIDE ANYTIME ANYWHERE AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 6 United Slovenian Society invites all to celebration By Linda Cimperman U.S.S. Past President The United Box Fever” and the music and lyrics for “Last Night,” and she was the “featured Slovenian society, mindful of their longstanding purpose, “to perpetuate and promote the Slovenian culture and to create better understanding among Slovenian Americans and other people,” will begin their 25th anniversary year by inviting everyone to come to the celebration and dance in honor of LynnMa-rie Hrovat Rink because she is the first American female of Slovenian ancestry to appear on a Polka Grammy awardwinning album. LynnMarie wrote the music for the instrumental, “Button LynnMarie Rink guest Button Accordion artist” who performed on the 1996 Polka Grammy winning album, “1 Love to Polka” by the Jimmy Sturr Orchestra. On Friday, April 26, United Slovenian Society will bring LynnMarie from Nashville, Tennessee to her “hometown” Cleveland for the super celebration at Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Doors open at 6:30 p.m. Music begins at 7:00 p.m. by Jeff Pecon and Lou Trebar, the “featured guest” Lynn Marie, and other prominent music artists. Tickets are available at the door, or in advance from the Polka Hall of Fame (216) 261-3263, or by calling U.S.S. president John Pestotnik (216) 731-3282 or LynnMarie’s father, Lud Hrovat (216) 661-9191. @ SIMS buick: 21601 EUCLID AVE EUCLID CHRYSLER • PLYMOUTH 20941 EUCLID AV in 00 £ 48 SHORE WAV 1- ON ROAD £2 I 73 YEARS OF RELIABILITY and TRADITION The MOST exciting line-up of professionally escorted tours to SLOVENIA! FEATURING: Group Airfare ♦ Superior Quality Hotels ♦ Deluxe Motorcoaches ♦ Breakfasts - Picnic Lunches - Dinners ♦ Tour Escort throughout PLUS local guides for all city sightseeing * Special Attract ions and entertainment programs ... and the MOST Experienced and Fun Tour Hosts!!!! ALL YEAR ! AUGUST SEPTEMBER May 8 *20: RETURN TO ROOTS. Walter Ostanek & Tony Petkovšek leaa this tour through Slovenia during Pope John Paul's historic visit. Jun6-20: GOTTSCHEEGENEOLOGYTOUR. This itinerary explores the rich history and strong heritage of the "Gotschee" region of Slovenia. jun 18-20: SLOVENIAN FAMILY REUNION TOUR. Expert Dorothy Srnick is hostess for this deluxe tour where everyone is treated like family! jul 23 • Aug 7: BACK TO OUR HOMELAND. Marie Pivik & Al Terček will be amongst friends as they journey thru Slovenia, Hungary & Italy! Aug 27 - Sap 11: CONCERT TOUR. A unique visit! The best of Slovenia accompanied by Minnesota's popular "Ely Slovenian Chorus" - in concert. Sap 20 - Oct 4: OKTOBERFESTJL SLOVENIA. Tony Klepec & Slavko Straser travel to the original Oktoberfest & enjoy highlights or Slovenia. Sap 23 - Oct 6: RETURN TO SLOVENIA. Musician Frankie Spetich promises a memorable trip as he returns for his 6th comprehensive tour. Sap 23 - Oct 7: CHEERS TO SLOVENIA. The Ipo Park Button Box i hosts this fun-filled 12 day journey of sights, sounds & gostilnas! FREE Brochures available for all tours listed above KOLLANDER WORLD TRAVEL I -800-800-5981 ♦ (216)692-100 971 E. 185th Street ♦ Cleveland Ohio 44119 i LynnMarie Hrovat Rink Generating spirit, smiles, and support for the Old world polka, the button accordion talent and enthusiasm of LynnMarie Hrovat-Rink captures the hearts of many music lovers. Her repertoire reaches far beyond the melodies and style taught her by her beloved Slovenian immigrant grandfather. A native of Cleveland, Ohio suburban area, LynnMarie grew up in a home where the love of music ranked high on the family’s pri- • ority list and with life itself. She began singing publicly at age five with Planina Junior Chorus, when LynnMarie mastered songs of her ancestors in the Slovenian language. She was playing the "button Box Accordion” under the instruction of John Hrovat at age 11, and by age 12, she joined four cousins to form "The wolf Band,” a polka band still per-forming today. The youngest of 50 contestants, LynnMarie won the "Lifetime Achievement" award at the “Miss Ohio National Teenage Pageant” when she was only 13. She excelled in theater, and in high school, staged awardwinning performances in the title role of "The Diary of Ann Frank” and as Nellie in "South Pacific," while attending Lake Catholic High School. LynnMarie attended Oral Roberts university in Tulsa Oklahoma and also Bowling Green State university in Ohio. At ORU she met and married Jim Rink, now her husband of 10 years. LynnMarie and Jim worked in television, and while living in San Diego, California, launched Rink Entertainment, a TV Production firm. LynnMarie continued her recording career and released two albums with Joey Tomsick “Joey T & LynnMarie" followed by "Encore.” In 1992 she released a solo album, "Coast to Coast." Combining her love for musical performance and exercise in "Polka-aerobics with LynnMarie' produced and directed by her nus^ band, Jim, the video was a feature story in tf16 health conscious magazine, "Prevention." LynnMarie toured America encouraging tne .. young-at-heart audiences to stay youthfully when she caught the attention of polka giant Jimmy Sturr. Jimmy Sturr invited her to appear with his orchestra, a performance alliance that has continued and which has brought the diver* talent, polka style and energy of LynnMarie t audiences from Las Vegas to Branson to Nashville and nationwide on television. Their appearances on "Nashville Now" with Ralph Emery and "Music City Tonight" with crook & Chase were ratings successes. ^ They were the first American polka Pa to appear on the prestigious stage of the "Grand Ole opry.” The 1995 Jimmy sturr orchestra released "I Love to Polka,” features LynnMarie on two songs which she wrote: "Button Box Fever" and "Last Night," the recording is on Rounder Records - the 1996 „ Grammy Award winner for "Best Polka AlPu LynnMarie has always maintained that a ' cordion music can transcend historic origl^a and rightfully achieve recognition through variety of popular and contemporary expressions. Her recent and highly praised r^5 tured appearance on "the Nashville Netwo^ "Prime Time Country" helped prove her P° ■n -a nof-inmA/irlo •aiirlionrcs t 5 e :o i' i 3I 33' '5 it Friends make the World More Beautiful It may seem we take for granted, as the busy days go past, The good and faithful friendships that we're counting on to last, But there's a special language understood by you and me lr> which our words of gratitude are spoken silently, And though your heart already knows, sometimes I like to say, You've made my world more beautiful -I'm glad you came my way. (Army newsletter from Paul Proster) We own and operate our own plant Jay-Dee Cleaners Phone 731-7060 Cleaning, Pressing, and Alterations 7 a.m. - 6:30 p.m. 878 E. 222 St. Euclid & operated by Jim Lester) Slovenia’s main mutual fund faces charges Slovenia’s Securities arket Agency earlier this c °nth said it had filed a °urt case against the ^ntry’s largest mutual Proficia Dadas, on stoe^i0ns of irregular k°ck trading practices, > eiJter reports from Juliana. "'as 6 ^0Un<*out t^le funcl ..Pushing prices up by ^between the fUn Panles connected to the Co ’ therefore we filed a from 0386 t0 ^ar t*ie ^un(^ Lin • tracl'ng,” said Ms leg'"j3 ^'frolic, head of the Sec ^ePartment at the Slj r,t'es Market Agency. .Sa'uCdr,nancial piiim ..ncies» Primofin and Th dla- < hit the "hieh^.8 stock market, for l99g°Sed at a new l°w action will long ° beneficial in the 'frit m because it will Hef nr£P°lies on the tllers were n°t so ^tfrcy’ C and sa'd the 'Hcvnii ^'on could result --H^^^the market. In Memory Mollie Kochevar donated $20.00 to the American Home in memory of Frank Kochevar who died a year ago. Mr. Kočevar was a very active individual in neighborhood organizations, always working for the betterment of Collinwood. In Memory We continue to enjoy our “neighborhood” publication. Enclosed you will find our payment and our donation of $25.00 in memory of our beloved parents, John and Mary Zigman and Kay and Martin Guist. Joe and Karen Zigman Willowick, Ohio Donation Enclosed is a check for my renewal to Ameriška Domovina. Total is $40.00 --$30.00 for the subscription and $10.00 as a donation. Jennie K. Brumbaugh Broadview Hts., Ohio Fantje na Vasi sings at SNPJ Rec Center To Continue with the SNPJ’s efforts to bring the best in Slovenian culture to western Pennsylvania, the Society is very proud and happty to present Cleveland” Fantje na Vasi choral group in concert on Monday, May 27 at the SNPJ Recreation Center. The SNPJ Recreation Center is located at 270 Martin Road in Enon Valley, Pa. Call (412) 336-5180 for more information. Speedy Recovery Frank Kern of Bonna Avenue, Cleveland, underwent heart surgery last week at Mt. Sinai hospital. His condition is improv- ing and a full recovery is expected. We ask his friends to say a prayer for Frank so that he can soon be homeward bound. ' •••:' § : P- ..‘.vXvXvX/ r owning a home is more affordable ■ than renting." Did you know that Charter One Bank's || Community Umbrella Loan is a special j|: home loan program for people with spedal credit concerns, t They helped me understand all the issues, r men we reviewed my credit report and all I my questions were answered. t Today... 1 found out my home loan was : approved. With wages of $6, $7 or $8 an hour, or an allocation of $1,006 a month, you can qualify to own a home. It's not as complicated as you may think. For more information about this great home loan opportunity, Call Charter One Bank now! Find out for yourself, owning a home is more affordable than renting. Call us. We'd like to show you how. FDIC Insured Call your local Charter One Bank today and say, / found Out...! CHARTER ONE BANKfsb \Ne've got you covered. COMMUNITY LENDING SPECIALIST CLEVELAND ■ GIL MALDONADO, 4300 CLARK AVE., 631-8184 • JIM LECHKO, 4221 PEARL RD„ 351-2200 LARRY SOLDEN, 6235 ST. CLAIR AVE., 431-5670 • HENRY WEST, 5733 BROADWAY AVE. 341-3864 WARRENSVILLE HEIGHTS - JOHN LONDON, 4612 GREEN RD„ 663-4777 Income of $1,006 a month may qualify you for monthly mortgage principal and interest payments of $231 94 plus approximately $100 for homeowner's insurance, real estate taxes and PMI, based on a mortgage of $34 000 at the 30-year fixed interest rate of 7 25% (8.00% APR) effective as of February 7, 1996 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 RIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1996 **************** DID YOU KNOW Sloven ia... ******************* ( During the whole current year, the Gymnasium of Novo Mesto will be observing the 250th anniversary of its activity. It is the second oldest Gymnasium in Slovenia. Rt. Rev. Msgr. Vinko Žakelj died at the age of 78. He was a missionary to Slovenian emigrants living, mainly in the Netherlands and Belgium. He was a missionary to the Slovens for the past 50 years. RIP. Although we do not read or hear much about Slovenian emigres in Ottawa, Canada, there is a signifi-^5 cant Slovenian community in and < around the Capital. Just checking the telephone directory, showed that there were at least 360 men and women of Slovenian ancestry. We would surely like to hear from them and their activities, both in Slovenian and American English. Radio Ognjišcš celebrated its first year of activity in Slovenia. A chain of stations is located at Tinjan (91.2 MHz ), Sveta gora (107.5 MHz), Krvavec (104.5 MHz ), Kum (105.9 MHz ), and Bee (107.3 MHz.).Radio Ognjišče is seeking financial support and pledges not only from its listeners in Slovenia, but also from all generous Slovens throughout the world. On March 1st, 1796 Gregor Rihar was born. A plaque is mounted on the house he was born in, at Pristava near Polhovem Gradcu. He was a very famous Slovenian organist and composer. Rev. Rihar is remembered as the reviver of Slovenian church music. Slovenian poet, Veno Taufer, has 10 collections of his poems to his credit. In addition of the poetry, Taufer is a very prolific writer. At the World Bee Congress held in Lausanne, Switzerland, a documentary film. Poslikane panjske končnice. Slovenian beehive culture began actively in the 18th Century. It reached its peak in the middle of the 19th Century, particularly in Carinthia. Slovenia has one of the highest suicide rates of Europe, along with Hungary, Lithuania, and Estonia. It averages 600-650 per year. Not included are the attempts and unreported suicides. Satellites will be used to measure the confines of Slovenia. Included will be its tectonic structure. Also the Slovenian airports are being co-ordinated with world and European systems. It has already been incorporated into the radar complex of Europe for airplane navigation. Astronaut Jerry Leninger, of Slovenian ancestry, is scheduled for flight on the Atlantis on December 5th of this year. His craft will join with the Russian, Mir, where he will spent a record amount of time in the Russian machine. His flight has been designated as STS 81. For the year 1995, Slovenia has produced 13,000 pages of public documents in digitized form. All of that material is saved on several centimeters of electronic digits. On Wednesday, April 3rd. Slovens had a chance to observe a lunar eclipse. It started at 11:15 PM and lasted till 05:04 AM. In renovating the Jewish synagogue in Maribor, workers discovered that the original building dated from 1190. They also discovered cultural and historical fragments and a Roman window from the 12th Century. Negotiations between Slovenia and Israel for free trade is scheduled for May. The new address for Slovenia on the worldwide Internet now is: http.V/www.uvi.sl./slo/. Arguments about the Communist statues and memorials still rage. In SLOVENEC Anton Žitnik of Grosuplje suggested that the monument to the revolution be removed from downtown Ljubljana and placed on the road to Kočevski rog, where more than 10,000 Domo- Wilke Hardware Owned by American-Slovenians Paints, Glass, Housewares. Plumbing, Electrical Supplies, Garden Supplies. — Screens and Storms Repaired — 809 K. 222nd St. Kuclid, Ohio 44123 RK 1-7070 WHITE GLOVE SERVICE AND INSTALLATION FOR OVER 20 YEARS Armstrong, Tarkett Mannington Vinyl Floors Cabin Craft - Queens - Mohawk l ees - Evans Black - Salem - Welle« Philadelphia - World - Diamond Aladdin - Cumberland Mills Calaxy FREE HOME ESTIMATES fl AREA RUGS MADE TO ORDER EXPERTS IN RESIDENTIAL C COMMERCIAL FLOORING Mon. • Tues. - Thurs. 9 A.M.-8 P.M. Wed. - Fri. • Sat. 9 A.M.-5 P.M. Visit Our Beautiful Showroom at B54 E. 185th St. (531-0484 branci (Home Defenders) were executed after the end of the war (by the victorious “Liberators”). Kidrifc’s statue he would remove to Celje looking open-mouthed in the direction of Tehaiji, another execution scene. In KidriS’s place he’d put up a memorial to the unknown soldier, as most civilized countries have done honoring their lowly soldier. The statue of Edvard Kardelj might be sent to the Slovenian Littoral perhaps gazing at the Slovenian territory lost to Italy. Lastly the vault of national heroes should be respectfully transferred and erected at the gravel pit in Zale. Beautiful new 200-page book by Janez Hofler shows Middle Ages frescoes in color. The present volume covers the Gorensko region of Slovenia. DrilZina in Dom chronicles the work of Rezi Valentinic. Her claim to fame is that she helped bring into the world some 830 babies. Our congratulations. Lady Rezi! Ms. Lucija Kassl was runner-up in the beauty contest for Miss Koroška (Carinthia). This beauty works with the Slovenian Cultural Society, “Lipa”, of Velikovec, (mmm really lovely to look at!) Get Well Soon Matt Nousak of Geneva, Ohio (formerly of E. 67 St.) recently underwent heart surgery. He is now recuperating nicely at his home. All of us here at the American home wish our faithful subscriber a speedy recovery! The Country Place. It feels like home. We offer the highest quality nursing care and rehabilitation services in a homelike, scenic setting. And we're conveniently located just off 1-90. • Short- & Long-term Nursing Care & Rehabilitation • Physical, Speech, and Occupational Therapy • Adult Day Care • Respite Care • Alzheimer Care • Social and Recreational Programs • Medicare and Private Insurance Accepted Wickliffe Country Place "The Community of Caring" 1919 Bishop Rd. • Wickliffe, Ohio 44092 (216)944-9400 Slovenia gives in to rail strikers The Slovenian gov' emment last week gave in to a pay claim by railway workers six hours after they started a national strike. The railway union had already accepted a 6.2 per cent salary rise after demanding 28 per cent, but had held out for a 20 per cent supplement for Saturday work. The management had offered 15 per cent. The average monthly wage of railway workers was 119,000 tolars ($880) in January, the same as the national average. During the strike around 70 per cent of domestic trains did not run but international trains - protecte by Slovenian law - ran 3s scheduled. The rail strike is the la1' est outbreak of industria action in Slovenia, where the ruling centrist Libera Democrats of prime mini5' ter Janez Drnovšek, in c°a lition with the rightwing Christian Democrats, must hold an election by Decem ber. , A strike by doctors an dentists in the fornaer Yugoslav republic contin ued for a fourth wee i leaving only emergent services operating norma* r Their union was demandi11 a 25 per cent pay raise. Chartered flights: Cleveland to Ljubljana via Rich Int’l Airways Depart Depart Cleveland m Ljubljana May 14, 21 June 11, 18, 25 July 5, 16, 23, 30 Aug. 6, 13, 20, 27 September 3, 10 May 22 June 12, 19, 26 July 6, 17, 24,31 Aug. 7, 14,21,28 September 4, 11 Airfares from $349 each way Based on round trip purchase. Senior, student, and children's discounts apply. Infants pay $60 round trip. Taxes of $50.95 to be added to all fares. GROUPS WELCOME ESCORTED TOURS OF SLOVENIA AND NEIGHBORING COUNTRIES AVAILABLE IN CONJUNCTION WITH OUR CHARTER PROGRAM. LOW COST CHARTER FLIGHTS ALSO AVAILABLE TO FRANKFURT, GERMANY SHANNON, IRELAND LONDON, ENGLAND starting at $309. each way TRAVELMAX, INC. 911 East 185th St. Cleveland, Ohio 44119 (216) 692-1700 (800) 677-1313 PAPAL VISIT WITH TOURS OF SLOVENIA, AUSTRIA, AND ITALY Be a part of the historic visit of Pope John Paul D to Slove*11® Tours include air fare, 1st class hotel accommodate sightseeing, and most meals. 7 days: May 14-May 22 only $13SO. per person/db' IS days: May 14-May 29 only $1950. per persoti/dbl LIMITED AVAILABILITY!! SIGN UP NOW!!! y SLOVENIA OFF THE MAIN ROADS ALPS, SEA, VINEYARDS, AND SPAS Departures: June 11, July 23, and August 6 j This 16-day tour explores the hidden treasures of Sl°venl“ va starts with a welcoming party at Kamniška Bistrica. Visu erk ^ Gorica, Goriška Brda, Bled, Portorož, Stična, Bogenspo* tie. Ptujska Gora, Ptuj, Prekmurje, Klagenfurt, Ljubljana-g^ more. Relax, swim, sightsee at three spas: Catez Therrna Atomske Toplice Health Resort, and Lendava. Wine tast'r'(^ja- private wineries. Tour includes air fare, 1st class account tions, sightseeing, and most meals. , $2298. per person double occupancy The American Slovenes of Western Pennsyl'’ar,'a 50th Anniversary Tour to Slovenia ge|a August 13 - August 2S Explore Gorensjsko, Dolenjsk^^f. Krajina, Prekmurje, Primorsko, and more. F°lklore f^lS mances. Includes air fare, 1 st class acconunodations, uios Departures from Pittsburgh and Cleveland $2298. per person double occupancy BUCHNER TOV 328 Euclid Sq^3 Euclid. Ot"°86f (216> (800) 3 Me Hi Z ZZiZ Bronze Doors for Ljubljana Cathedral Last week the Rev. Mr. Petrič of Ljubljana was ‘n town visiting old friends. Father Petri? is one of the editors of Družina, the diocesan newspaper for Slovens. He was Mi a mission in relation to Pope ohn Paul II’s visit to Slovenia May 17-19. Rev. Petri? was also invited 10 a meeting of the Slovenian American Council. In the dis-cussions he outlined the latest Wmation about the bronze J10« which are being built for .,e^athedral in preparation for ; “P® s visit. Slovenia is one me few cities in Europe ft°se cathedral does not have °nze doors. The main doors will be some set high (actually 6 me-J Jh®y depict the 1,200-history of Slovens. Such nts as the baptism of Princes rj. ^ mid Hotomir, Gospa J3- Saint Modest, first Irish Saint0"3^ t0 the ^,ov®ns> and ^ ^nl. and Methodius oldest Slavonic docu-fte T 1116 ®r®^nsRi Fragments, toed Url?isl1 ra*ds which threat-all of Europe, the first Slovenian printed book and translation of the Holy Scriptures are also shown. Then Bishops Anton Martin Slomšek and Friderik Baraga, candidates for sainthood, are below that. At the very bottom, are depicted the massacres of the Domobranci (Slovenian Home Defenders) in Kočevski rog and elsewhere executed by the “victorious” Communist revolutionaries. And lastly the wonderful at long last emancipation of Slovenia to its independence as a free country in the world of nations. Above all of these will be a portrait of the pope himself. Pope John Paul II. A side door will picture the history of the Slovenian Diocese during this century. It will include all of the bishops. Among them will also be Archbishop Gregory Rožman. Rožman was ostracized by the Communists following their violent takeover of Slovenia after World War II. He lies buried in the Franciscan Monastery of Lemont, Illinois. Contributions are being sought from Slovens around the ^ITED SLOVENIAN SOCIETY vinu*) 25th Anniversary Celebration begin« by presenting the 1st Slovenian-American female to appear 0n a Polka Grammy award-winning album Hrovat Rink “featured guest artist’' oo the Polka Grammy award winning album "I Love to Polka” by the Jimmy Sturr Orchestra Friday, April 26,1996 7pm - 7 Slovenian Society Home 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio Music by Pecon and Lou Trebar AT DOOR $ orFan,e 261-3263 ^ Hh?John Ptttotnik 731 -32«2 «61-9191 Donation $6. .^a^e Shore Blvd OH 44123 "" 261-1050 — CondoConnection a division of EUCLID TRAVEL exclusive agent for “suite ” savings! yrtle Beach Kiawah add the butter and brown the cutlets 2 minutes on each side-Add the remaining ingredients and boil. Cover and leave to simmer over medium heat approximately 5 minutes. Using slotted spoon or tongs, remove the cutlets frony - skillet to a serving plate and keep warm. __________ Boil remaining mixture in the skillet 7 to 8 minutes until thickened to obtain % cup of sauce. Spoon sauce over cutlets and serve. Sajnovics: Josephine, Stan Jr., and Stan ANGELA'S FAMILY RESTAURANT BREAKFAST SERVED 5A.M. TO 11 A.M. LUNCH AND DINNER SERVED 11A.M. TO 6 P.M-FRIDAY'S 5A.M. 7P.M. SUNDAY'S 6 A.M. to 3:30 P.M. 7121 ST.CLAIR CLEVELAND, OHIO 44103 (216) 881-1020 (216) 881-2342 MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service^ Foreign & Domest*c General Auto Repa*r (216) 942-5130 334: Lakeland Blvd.. Eaatlake. Ohio 44095 / LOCATED IN REAR PATRIA World-Wide Selected Foods and Gift* 794 East 185th Street Cleveland, Ohio 44119 Phone 531-6720 Call us today for a lunch and tour —I Death Notices MICHAEL MATUCH Michael Matuch, 75, died ln Meridia Euclid Hospital °n Sunday, April 14. Michael was a resident of Euclid for 36 years, formerly from Cleveland. He was the owner of the frden Spot, a lawn and garden supply store on SOM Center Rd. and Mayfield. He was a WWII U.S. Army veteran where he served as a Hight Officer with the 815th Base Unit. He was a member of °^ern Crusaders, and past jnember 0f Slovenian Workmen’s Home Board of ■rectors. Mr. Matuch was a member of AMLA No. 45 andSNPJNo. 142. He was the husband of So-S,e ("ee Kapel); father of *na Haynosch (Steve), c!n7> Lorrain Cefaratti 'ady, Lorraine Cefarati a er of Nicole, Danielle , Mickey Cefaratti; ^other of eight; uncle of nieces and nephews, uneral was Wednesday, (iTf ^ at Church J”0 mes Ave.). Burial in All QUst Cemetery, Chardon. ^ nfributions in his memory ^ toe Waterloo Slovenian pj orkmen;8 Home, 15335 aterloQ Rd., Cleveland I l, „ ® w°uld be appreciated ythe family. ^ ^e*e Funeral Home was c arge of arrangements. MARYFRANCES . PALCIC Frances Palcic, 86, avvay tn the Slovene for ^ A""'4 “ April 11. April 11. Clev Frances was bom in 8^“ Char6e JERRY JOSEPH CLAPACS Memorial services for Jerry Joseph Clapacs, 58, of Central city, Ky., a former Cleveland area resident, and senior sales representative will be held at a later date. Mr. Clapacs died March 30, 1996, at Muhlenberg Community Hospital in Greenville, Ky. Bom in Cleveland, he lived in Newbury before moving to Central City 28 years ago. He was a graduate of Benedictine High School in Cleveland and attended Kent State University and Ohio University. He was a member of St. Joseph Catholic church and past president of Quail Unlimited, both in Central City. He was also a former member of Lions Club in Central City. He was a senior sales representative for Clairol and the former owner of Clapacs Reality in Central City. He also worked at remodeling government buildings. Survivors are his wife, Martha Gish Clapacs; son, John Patrick of Central City; daughter, Jennifer Marie Clapacs of Central City; mother Faye Clapacs (Charles) Starman of Newbury; stepbrother, Charles Starman of Michigan; stepsisters, Joann Mayer of Newbury and Elaine Mayer of Eastlake; and many nieces and nephews and great-nieces and nephews. His father, Paul J. Clapacs, died Jan. 19, 1972. Burial was in Fairmount Cemetery in Central City Ky. Memoiral Mass Sat., April 27, at 11:30 a.m. in St. Helen’s Church 12060 Kinsman Ave., (Rte 87), Newbury, Ohio. JULIA NACHTIGAL Services for Julia (Podpadec) Nachtigal, 95, of Cleveland, a retired seamstress, were at 9:30 a.m. Friday, April 12, at St. Mary Church, 15619 Holmes Ave., Cleveland. Mrs. Nachtigal died April 7, 1996, Easter Sunday, at the Slovene Home for the Aged in Cleveland. Born May 4, 1900 in Slovenia, she lived there before moving to Cleveland 78 years ago. She was a member of Euclid Pensioners and Slovenian Progressive Women’s Lodge 3. She worked for Richman Brothers & Lyon Taylors before retiring in 1965. Survivors are her sons, Edward (Joanne) of Concord Township and Elmer of Euclid; grandchildren, Donna, James, Joanna and William; great-grandchildren, Jennifer and Mathew; and sister-in-law, Jennie Podpadec. Her husband, Anthony, is deceased. Friends called at Brick-man and Sons Funeral Home, 21900 Euclid Ave., Euclid. Burial is in All Souls Cemetery in Chardon. MARY ANNA PASELO Mary Anna Paselo (nee Pevec), 84, passed away in the Broadview Healthcare Center on Monday, April 15. Mary was a former resident of E. 66 PI. She was a member of KSKJ lodge No. 63, and St. Vitus Church. Mary was the widow of John who died in 1984; the sister of Joseph, Frank, Anna Pevec and Angela Pevec (all deceased); aunt, great-aunt and great-great aunt. Funeral mass will be Thursday, April 18 at 11 a.m. in St. Vitus Church. Burial will be in Calvary Cemetery. Zele Funeral Home is in charge of arrangements. v \ / BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio ^oiub Funeral Homes ? AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVFNIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, April 18, 1996 Vesti iz Slovenije Ključ cerkve sv. Jožefa po 47 letih spet v pravih rokah ^8 velikonočno nedeljo je minister za kulturo dr. Janez Dular med posebno slovesnostjo izročil ljubljanskemu nadškofu in slovenskemu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju ključe za cerkev sv. J°žefa na Poljanah. Cerkev je bila vrnjena po 47 letih državne lasti in v tem času je služila kot °bjekt Viba film. Dogodka 7. aprila seje udeležila velika množica. Vračanje cerkve same je pa le del od prejšnjega režima zaplenjenega verskega objetka. Več s še eno sliko na str. 19. Državni zbor sprejel vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo in Nato Pretekli četrtek je slovenski parlament Po daljšem razpravljanju glasoval za usklajen vladni predlog, po katerem se opredeli za Članstvo v Evropsko zvezo in Nato. Vladni Predlog so podprli poslanci LDS, SKD, SND *n dela Združene liste, proti pa so bili poslanci SLS in nekatere druge, manjše stranke. Socialdemokrati so bili razdvojeni. Glasovanje je bilo 49 za predlog, 14 proti. Opozicija je bila v očitni manjšini. To je omogočil večini, da je državni zbor izrazil voljo, da sprosti domači trg nempremičnin ier sprejel sklep, naj Slovenija vloži prošnjo za članstvo v Evropski zvezi, načeloma pa nuj bi polnopravno članstvo dosegli do leta 2001. Dalje, parlament je poslal Bruslju jasno sporočilo, da je Slovenija svojo zakono-dajo pripravljena uskladiti z zakonodajo dr-žav članic EZ in da je vlada kot pogoj za to državnemu zboru že predložila predlog za ustrezne ustavne spremembe. Tekst sklepa in stališča parlamenta do članstva je: »Cilj Slovenije je polnopravno članstvo v Evropski zvezi,« Pogostni stavki izražajo nezadovoljstvo Poleg tega, da so mnoga slovenska podjetja še vedno v zelo težkem gospodarskem stanju, in je veliko brezposelnih, so s svojimi dohodki silno nezadovoljni tudi mnogi tisti, ki še imajo službo oz. delovna mesta. V zadnjih tednih je prišlo do dveh večjih prekinitev dela, ki se sicer zaključujejo oz. so se že, vendar tudi kompromisne rešitve niso pogodu ne stavkajočim ne državi. Daljši stavek so imeli zdravniki in zobozdravniki, včlanjeni v strokovni organizaciji Fides. Pretekli petek je bil podpisan sporazum med Fides in vlado, s tem pa se je končal stavek, ki je trajal kar 23 dni. Zdravniki so dobili približno polovico tega, kar so bili zahtevali. Stavkali so tudi železničarji, poročilo o tem stavku pa je na str. 8 v angleškem delu. Delegacija ameriškega senata v Ljubljani — Slovenijo obiskala tudi Jeanne Kirkpatrick Pretekli teden je Ljubljano obi-skala tričlanska delegacija ameri-skega zveznega senata. Vodil jo sen. Thomas Daschle, sicer v°dja demokratske manjšine v Setiatu, spremeljala sta ga republikanec iz Utaha Orrin Hatch in demokrat Harry Reid iz Nevade, ^bisk Slovenije je bil del poslan-stva, v okviru katerega so sena-l°rji obiskali tudi Hrvaško, Srbi-J°. Makedonijo in Madžarsko. ^Icd obiskom so se srečali s pred- ^ednikom Slovenije Milanom Ku- Ameriški senatorji pri predsedniku države Milanu Kučanu dnom (na sliki) in predsednikom . . vlade Janezom Drnovškom. S slednjim so se med drugim pogovarjali o slovenskih notranjepolitičnih razmerah in o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo. Senatorji so se zanimali tudi za stališče Slovenije do reševanja krize v Bosni in Hercegovini. x V Portorožu je pretekli torek in sreda potekal tretji letni posvet slovenske diplomacije. Naslov posveta je bil Krepitev mednarodnega političnega in gospodarskega položaja Repub i-Slovenije. Pregled slovenske zunanje politike je podal zunanji minister Zoran Tha er, v a dni Predsednik Janez Drnovšek je predstavil položaj Slovenije po daytonskem sporazumu v ZVezi z nasledstvom nekdanje SFRJ in približevanjem EZ. Drnovšek je bil mnenja, dabo mo-fala slovenska diplomacija nameniti največ pozornosti urejanju razmerij z Italijo in Iyvašlco-p°sveta se je udeležil tudi Milan Kučan. Nekdanja ameriška veleposlanica ZDA pri Združenih narodih in danes tesna sodelavka na področju zunanje politike republikanskega predsedmške-8a kandidata Roberta Dolea Jeanne Kirkpatrick pa je na posvetu govorila o evropski varnosti. Iz Clevelanda in okolice Kosilo— Klub upokojencev na St. Clairju vabi na kosilo, ki bo v nedeljo, 21. aprila, v SND na St. Clairju. Serviranje kosil se bo pričelo ob Ih pop. Za več informacije in nakaznice, kličite Stanleya Franka na 391-9761. Letna seja ZOD— V nedeljo, 28. aprila, bo letna seja Zveze Oltarnih društev in sicer pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Članice oltarnih društev, vključenih v ZOD, lepo vabljene, da se letne seje udeleže. Pričetek bo ob 1.30 pop. Več na str. 14. Upokojenci Slov. pristave— Klub upokojencev Slov. pristave ima sejo v sredo, 24. aprila, pop. ob 1.30 na Slovenski pristavi. Vsi dela zmožni člani vabljeni, da priedejo malo prej in pomagajo počistiti pristavske prostore. Dopis na str. 15. Novi grobovi Michael Matuch Dne 14. aprila je v Meridia Euclid bolnišnici umrl 75 let stari Michael Matuch iz Eucli-da, kjer je živel zadnjih 36 let, preje pa v Clevelandu, mož Sophie, roj. Kapel, oče Dine Haynosch, Cindy, Lorraine Cefaratti in Jeanne, 3-krat stari oče, 8-krat brat, stric, veteran 2. svetovne vojne, lastoval in vodil Garden Spot na Som Center Rd. in Mayfield Blvd., član ADZ št. 45 in SNPJ št. 142. Pogreb je bil včeraj, 17. aprila, v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu delavskemu domu na 15335 Waterloo Road. Mary F. Palčič Dne 11. aprila je v Slovenskem domu za ostarele umrla 86 let stara Mary F. Palčič, rojena v Clevelandu 16. februarja 1910, sestra Antona in Ernesta (oba že pok.), zaposlena pri Dill Manuf. vse do svoje upokojitve 1. 1975, članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu in pri Sv. Jeromu, ADZ št. 38 in KSKJ št. 162. Pogreb je bil 15. aprila v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Miriam Ruth »Judy« Žele Dne 13. aprila je na svojem domu umrla Miriam R. Žele, rojena Marquardt, vdova po Johnu, sestra že pok. Eleanor Marquardt in Dennisa, zaposlena kot Activities Director pri Lakeshore Golden Age (dalje na str. 20) Dr. Milan Pavlovčič v pokoj— Preteklo nedeljo je na svoji dolgoletni radio oddaji Pesmi in melodije iz lepe Slovenije dr. Milan Pavlovčič sporočil, da je bila oddaja njegova zadnja. Povedal je, da se bo oddaja še nadaljevala, vodila jo bo nova skupina pod Edijem Mejačem. Sinoči se je nova »slovenska radijska družina« lepo predstavila. Oddaje so na postaji WCSB FM vsako nedeljo med 9. in 10. dop. ter ob sredah med 6. in 7. zv. Dr. Milan Pavlovčič je tekom dolgih let s svojimi oddajami pomagal ohranjati zavest pripadnosti slovenskemu narodu številnim poslušalcem. Ti ga bodo gotovo zelo pogrešali. Za svoje kulturno poslanstvo zasluži priznanje in zahvalo. Upajmo, da bo oddaja v novih rokah še dolgo živela. Okrevata— G. Matt Nousak iz Geneve, O. (prej živeč na E. 67 St.) je imel operacijo na srcu in sedaj lepo okreva doma. Pretekli teden je bil v bolnišnici Mt. Sinai na srcu operiran tudi g. Frank Kern z Bonna Ave. Tudi g. Kern dobro okreva. Obema želimo hitre povrnitve zdravja. Krofi— Oltarno društvo fare Sv. Vida ima prodajo krofov to soboto zjutraj od 8h dalje, v društveni sobi. Na voljo bodo tudi rezanci. Pridite. Obisk dr. Janeza Drnovška— Častni slovenski konzulat sporoča, da pride na obisk v Cleveland, kjer se želi srečati z rojaki, slovenski premier dr. Janez Drnovšek. V mesto bo prišel v soboto, 4. maja zvečer, ostal bo do pondeljka, 6. maja zjutraj. Več prihodnjič. Napovedan obisk guvernerja Banke Slovenije dr. F. Arharja je bil odložen zaradi drugih obveznosti. Cleveland naj bi obiskal 3. oktobra letos. Slovenska Čitalnica— G. Franc Kovačič, knjižničar pri Slovenski Čitalnici v SND na St. Clairju sporoča, da ima zaradi preselitve novo tel. štev. in sicer 261-2743. Osebe, ki bi si radi izposodili knjige iz Čitalnice, ga lahko pokličejo in se zmenijo za čas obiska Čitalnice. Seja— Društvo Ribnica št. 12 ADZ bo imelo člansko sejo v nedeljo, 28. aprila, pop. ob 2h, in sicer na domu predsednika Louisa Šilca na 30417 Oakdale Rd. v Willowicku. Člani lepo vabljeni, da se seje udeleže. Spominski dar— Ga. Ivana Košir, Cleveland, Ohio, je darovala $20 v podporo AD, v spomin pok. moža Janeza Koširja. Hvala lepa. j AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1627 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Ri. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $160 per year airmail to Slovenia Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Published every Thursday morning No. 16 Thursday, April 18, 1996 Za obrambo slovenščine v Sloveniji Jezikovna matica Ob koncu lanskega leta je pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izšla knjiga profesorja dr. Janeza Orešnika Uradi za jezik v Skandinaviji. Zbudila je veliko pozornosti in postavila prav gotovo pomemben mejnik v slovenski skrbi za jezik. Ko je pred nekaj leti — skoraj obenem s samostojno Slovenijo — tudi k nam pljusnil svetovni modni val angleščine in ameri-kanščine, sem o tem že nekajkrat že pisal tudi v Rodni grudi in svaril pred njim. Po stari slovenski navadi se nam je namreč takoj prebudil tudi čut za obrambo slovenščine pred tujimi vplivi. Ta v raznih oblikah živi v nas že ves čas, tako rekoč od Trubarja naprej, saj ni obdobja, ki bi jezik povsem zanemarjalo. Seveda pa tudi ni in ni bilo in ne bo obdobja, v katerem bi bil jezik popolnoma osamljen pred tujini vplivi. V obdobju satelitske televizije pač živimo v malo povečanem Babilonu, kjer se na tisoče jezikov in govoric med seboj sproščeno meša in prepleta, kakor pač narekujejo življenjske razmere. Kdor je naprednejši, številnejši, tržno podjetnejši, narekuje svoj prav tudi v jeziku. Med svoječasno peterico tako imenovanih velikih jezikov, ki so bili sicer veliki, pa vendar med seboj bolj ali manj enakovredni tekmeci, toliko enakovredni, da je imel — ob vsakem od njih — za mednarodno rabo nekaj upanja še celo umetni jezik esperanto, so se v zadnjem času posebno visoko zavihteli Angleži in še zlasti z amerikanščino neverjetno uveljavili po vsem svetu. Meni nič tebi nič in skoraj nesramno se tihotapijo celo na področja sicer močnih in vplivnih jezikov, na primer francoščine, ki je bila dolgo nesporni jezik diplomacjie, nemščine in španščine, da omenim le evropske razmere in preskočim azijske (kitajščina). Od slovanskih jezikov se je poskušala uveljaviti zlasti ruščina, vendar je ostala večidel v mejah svoje državnosti. Manjši jeziki, kakor dogovorno pravimo jezikom, v katerih ne govori ne vem koliko milijonov ljudi — in pri tem ne mislim samo na slovenščino, čeprav tudi nanjo in v tem članku predvsem nanjo — pa so v tej tekmi nujno obsojeni na svoje zaprte zemljepisne in družbene kroge. Celo nekdanji izrazito pomorski narodi, na primer Nizozemci, so v novejšem času povsem izgubili bitko za pomorske izraze, saj moderna tehnika ne uporablja več nekdanje. V podobnem samosvojem položaju so bili dolgo tudi Norvežani, zdaj pa oboji, Nizozemci in Norvežani, priznavajo jezikovno premočnega soseda, Angleža in Američana. To se seveda ne dogaja samo v pomorstvu, ravno tako v industriji in trgovini, v izobraževanju in znanosti, v medicini, še posebej pa v splošni kulturi, v kateri časopisje in tisk na splošno bijeta divjo bitko z radiom, televizijo in filmom. Predvsem zadnji trije dan na dan osvajajo svet, odrasle in mladino, in če bi si mali narodi in mali jeziki na vso moč ne prizadevali in z velikansko požrtvovalnostjo ne postavljali svojih radijskih postaj in svojih televizij v svojem jeziku, ki se kmalu spremenili v zakotne podeželske srenje, kjer bi med seboj sicer še govorili v svojem jeziku, na primer slovenskem, vendar bi šla razvoj in svet mimo njih. Tega se že ves čas moderne dobe, ki jo štejem od srede stoletja, od razmaha elektronike naprej, močno zavedajo — v podobi povedano — mali jeziki, na primer tudi skandinavski. Norveška, Narodni običaji sv. Cirila poživljeni menjih - npr. butaricah in pirhih - marsikdo misli predvsem NEW YORK, NY - Smo še v velikonočnem času, ko to pišem. Komaj štiri dni je po velikonočni nedelji, samo tri dni pred belo nedeljo. Pri pravoslavcih, ki so nam po Kristusu tudi bratje, je danes njihov veliki četrtek. Koledarji so nam napravili to neljubo zmešnjavo, ki ni bila napravljena po božji volji. Osebno pa me vse to utrjuje v mojem eku-menstvu. Vprav to mi je to mojo uvodno misel narekoval v velikonočni kroniški zapis sv. Cirila na Osmi tu v New Yorku. Svojega dni so župniki na Slovenskem v svoje farne kronike zapisovali tudi o vremenskih stanjih. In tako tudi jaz danes zapisujem v kroniko sv. Cirila: Letošnja cvetna in velikonočna nedelja nista bili na Njujorškem vremensko nič kaj lepi. Cvetna, na zadnjo marče-vo, in velikonočna, na prvo aprilsko, sta bili bolj oblačni in deževni, kot pa sončni. In takšne vremenske prilike močno vplivajo — ob razpršenosti naših ljudi, faranov sv. Cirila — na obisk narodne cerkve ob nedeljah. Vendar, ne glede na vreme, cvetna in velikonočna nedelja sta bili pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi lepi, izredni, rekel bi, velikonočni, vstajenjski. To sta bili nedelji našega velikega upanja, da bo pri sv. Cirilu na Osmi še naprej slovensko narodno in versko življenje! Pri tem nam pomagajo tudi narodni običaji cvetne in velikonočne nedelje, ki smo jih vpeljali v letih župnikovanja p. Richarda Rogana. To je bilo takrat, ko nam je obisk domače cerkve upadal, ko so v cerkvenih vrhovih začeli šepetati o zaprtju naše cerkvice. S pokojnim dr. Zdravkom Kalanom sva začela s prosvetnimi tretjemesečnimi nedeljami, Cirila Saksidova s sobotno slovensko šolo, včasih tudi kar celodnevno. Tone Babnik s butaricami ob cvetnih nedeljah, in p. Richard s svojimi kar umetniškimi pirhi ob vstajenjski. Po uvedbi vsega tega se nam je cerkev sv. Cirila začela v velikonočnem času polniti. No, tako je bilo tudi letos. Tone Babnik, skrbno z družino svoje hčerke Marije in Nej-četa Zupana, je letos napravil 130 butaric. Pred četrtstole-tjem je začel z ducatom. P. Richarda in njegovih pirhov ni več. Vendar oživetje narodnega običaja je tu, in je dobivala naslednike za lepo izdelavo velikonočnih pirhov v mladih: Marjanci Burgarjevi, Zupanovih in veliko obetajoči mladi slikarki Metki Zupančičevi, hčerki slikarja Mira Zupančiča. Na Slovenskem je ponedeljek po vstajenjski spet praznik, kot je bilo tista leta, ko sem živel v očetnjavi. Na Ameriškem je delovni dan. Na trati pri Beli hiši v Washingtonu pa so mjadi v gosteh predsednika in njegove žene imeli »Easter egg hunt«. Na ta dan je na Njujorško prišla velikonočna številka Družine. Šele na belo nedeljo jo bom delil pri Sv. Cirilu. V pozdravu ljubljanskega pomožnega škofa Jožefa Kvasa sem bral stavek: »Ob zunanjih zna- na obujanje starih običajev, kar je lepo, vendar za kristjana premalo.« Ob tej škofovi misli sem se ustavil in razmišljal. Škof Kvas je o butaricah in pirhih razmišljal v kontekstu verskega stanja na Slovenskem po polstoletnem temačnem pritisku proti verovanju v Boga in Vsatelega Kristusa, jaz pa v kontekstu verske svobode na Ameriškem o premi-njevanju slovenske narodne zavesti na tujem. Nam je bi a vernost zmerom svobodna, toda narodna zavest našim jju' dem na tujem pada in zan^a. Pa smo se nekateri sklonili k narodnim običajem butaric in pirhov, da narodno zavest s temi običaji spet obujamo narodno zavest, hkrati Pa ohranjamo pripadnost veri. In v tem prizadevanju so opa2111 določeni uspehi. Tone Osovnik Izpod zvona Marije Vnebovzete CLEVELAND, O. - Po dobro obiskanem misijonu, smo doživeli lepo cvetno nedeljo. V stari cerkvi smo se zbrali k blagoslovu zelenja, nato pa odšli v procesiji v cerkev: pevci, mladina, oblečena za Pasijon, narodne noše, duhovniki in ostalo ljudstvo. Večina je imela butare v rokah, da je bil prav lep pogled na pisano množico. Med sv. mašo so otroci Slovenske šole brali Pasijon, kar delajo že nekaj let. Zelo lepo so brali. Hvala vam! Popoldne je bil križev pot in zaključek misijona. V ponedeljek zvečer so bile Tenebrae, kar so peli mladi iz fare in Fantje na vasi, zelo pretresljivo. Na veliki četrtek zvečer je bila maša s sodelovanjem kar štirih duhovnikov. Med nami je bil še misijonar dr. Bratina, in na enotedenski obisk je prišel g. Franci Petrič. Po maši smo častili Najsvetejše do polnoči. Na veliki petek je bil dvakrat Križev pot med dnevom, zvečer pa smo prisostvovali molitvam, češčenju križa, Pasijonu in prejeli sv. obhajilo. Na veliko soboto je bil dvakrat blagoslov jedil, zvečer pa je bil blagoslov ognja, luči, krst štirih oseb in ene sprejete v našo skupnost ter sv. maša z obnovo krstnih obljub. Vse tridnevje je bil obisk zelo lep in lepo sodelovanje. V noči od velike sobote fla veliko nedeljo je bilo treba za makniti uro naprej, a klja temu je bil obisk Vstajenja zelo lep. Vstajenje je bilo 0 6.30 in ker je bilo zelo hladn° jutro, se je razvila procesij3 kar po cerkvi. Hvala va vsem, ki ste oblekli za to slove^ snost narodno nošo, katerih J bilo kar lepo število, tu ^ otrok. Po deseti sv. maši sin še zapeli litanije Matere bo J in prejeli blagoslov. V naši župniji smo imeli ze ® lepo pripravo na Veliko noc1 praznik smo iskreno PraZl1^ vali. Hvala vam, g. župnih’ tudi vam, g. kaplan, za v skrb in delo. Bog naj vaju h goslovi in vama povrne! Na zadnjo nedeljo, 28. aP^j_ la, bo letni sestanek Zveze tarnih društev, kar bo v na^ župniji. Ob pol dveh . imele molitveno uro v cer ’ nato se bomo podale v Š°ls dvorano k sestanku, J bomo slišale kroniko Prete^. ga leta. Lepo ste vabljene nice Oltarnih društev ^ Vida, Sv. Kristine, Sv. renca in seveda tudi naše čl ce pri Mariji Vnebovzeti, ua udeležite teh molitev in seSprj, ka v čim večjem številu- ditf! . tete Želim vam vsem, ki bere vrstice, prav lepe P° dneve! L*vr,Se Danska, Švedska, Finska in Islandija, da poimensko naštejem le največje tamkajšnje upravne enote, se kot države dobro zavedajo tudi svoje dolžnosti do jezika svojih državljanov in so po zgledu močnejših narodov — na primer Francozov in Nemcev — ustanovile tako imenovane urade za jezik, ki bedijo nad jezikovnimi problemi in skrbijo za naravni razvoj in rast domačega jezika. Tudi Slovenci smo že nekaj desetletij posebej prizadevni na tem področju. Zlasti uspešen korak je bil v tem smislu storjen pred poldrugim desetletjem z ustanovitvijo Jezikovnega razsodišča in z njegovim nekajletnim koristnim delovanjem. Jasno je bilo tedaj in je še danes, da je moralo zbuditi tudi nasprotovanje. Proti njemu so bili predvsem ljudje in tokovi, katerih ideal je bil jezikovna stopitev v tako imenovano jugoslo-vanščino, v bistvu srbščino. Manj je bilo jasno, zakaj so se skrbi za jezik v javnosti upirali tudi nekateri nejugoslovenarji, in sicer menda v strahu pred vklepanjem jezika v kalupe in zatiralne vezi. (dalje na str. 16) Joseph L. FORTUNA I POGREBNI ZAVOP 5316 Fleet Ave. 641-0046 • d I Moderni pogrebni za''/00 1 Ambulanca na razp0. podnevi in ponoči CENE NIZKE, po vaši ZelJi- d) )ir- em ev, ja; ovi liš- Zvonovi se veselijo in jočejo Eno najbolj priljubljenih glasbil na Slovenskem i in stu em em v isa, Ta nadvse zanimiv zgodovinski oris vloge zvonov skozi krščansko zgodovino je za velikonočno številko Družine Pripravil odgovorni urednik Franci Petrič. Tekst posredujemo tudi našim bralcem. vo-mi-dne jila na, Iju-ira. li k : in it s .mo pa .In izni nik : na .za-ljub mja i ob dno :sija mn1 nve- h j« tudi srn0 ožje zelo »č iu Zvonove in njim podobna Slasbila poznajo skoraj vsa Verstva, a nikjer niso dobila t!»ke vrednosti kakor v krščan-stvu. v prvi polovici prvega tisočletja zvonov pri bogoslužju med kristjani niso poznali, 50 Pa že Judje uporabljali v templju kraguljčke in zvončke, ° ešene na duhovniških obla-’ ih- V bližini jeruzalemskega emPlja sta bila votla bronasta stebra, ki sta ob udarcu zazvenela. V prvih treh stoletjih krš-anstva so kristjane k bogo-sužju vabili posebni sli, šele P° letu 313 pa se z vstopom v javno življenje začnejo pojav-Jati tudi drugačni načini za hiranje kristjanov. Tako so n.a izhodu poznali kovinske 4' ksene plošče, na katere so jj arjali in tako sklicevali ljudi skupnemu obhajanju bogo- služja. i Za zvonjenje na Zahodu so, | ° izročilu, posebej pomembni riJe možje, ki so vpeljali bro-ttste klicarje k bogoslužju: i. Sever iz Neaplja, sv. Pav-jjn iz Nole ter sv. Hieronim. Veti Pavlin je tudi zavetnik 2v°narjev. VSO bl»' ipri' °1: naš' )m° levi, iško kjef :kle' Čla-Sv' .ovadi' la se taU' pri' te^ idue §ev» blajvečje zasluge za razširja-\rn .Zvonov in zvonjenja pa ^ aio benediktinci in drugi ^ enihi, saj je zvon postal nji-°Vo Posebno komunikacijsko dn StvO' Oznanjal jim je ure Jjeva> različna opravila in °roČal posebne dogodke. V (Q?U PaPeža Gregorja Velikega v p' ieta 600) so zvonovi dobili 7 er*svi Še poseben pomen. Iz je znano pravno do-Sah ° 0 uP°rab)i zvonov (papež g0r.ln‘jan> ki je nasledil Gre-ijJ3, Velikega> je zapisal, naj H^v. . z zvonovi vabijo k ubd' i!n rn°iit;venim uram). V ZvrN° ^arla Velikega so tedann°VEL Poznah že ^njl Evropi. {jji °Venski predniki so se sre-Vanj2 Zv°novi °b pokristjanje U‘ krščansko oznanilo sc ki sc po vsej jim 'Vfs^nsko oznani g°ji||Znanili benediktinci, ---- zvonjenje in zvonarstvo ^°jstrsko opravilo Se b0!;rizadetemu opazovalcu seben ° Zazdeli zvonovi le po-tiČ kovine, ki poje, in r4vUai ^ekateri z njimi tudi Seboi i°’ ^k01"’ da imajo pred ba, y e Ve^j* kos jekla ali bro-*t0tn ^esn‘ci pa se za nastan-*banje 0.nov skrivajo bogato Ve|>ko ’ 1dolgoletae izkušnje in moj!. r:vnosti. za katere ve Uvarstver ‘n njegovi delavci, tbst in .° zvonov je prava zna-°brt, 7 0 Potankosti dognana kovali °Ilarji 50 ljubosumno 1». Se danes )C ^r' ulivanju zvonov pomembna tudi tradicija zvo-narne. Prvi zapis ulivanja zvonov je napravil menih Teofil v prehodu iz 11. v 12. stoletje. V prvem tisočletju so zvon naredili tako, da so ga sestavili iz kovinskih plošč, ki so bile zbite skupaj z zakovicami, ali pa so ga ulili iz brona. Prvo so začeli opuščati potem, ko so videli, kako lahko litina in teža dajeta barvo in ton glasu. Kakšna je sestava litine, kako in kdaj se uliva in v kakšne kalupe ter številne podrobnosti v zvezi s tem, ostajajo še naprej ob splošno znanih dejstvih skrivnosti livarjev. Postopek ulivanja je v osnovi še danes enak Teofilovemu. Zunanja oblika se je iz čebeljega koša prek koničaste v 12. stoletju približala obliki slad-korjevega čoka. S tem se je izboljšala tudi kakovost glasu in dobila vse bolj čiste in jasne oblike. V naslednjem stoletju se je začel razvijati gotski zvon. Tem so že dodajali in napise in okrasje. Danes imamo najstarejši tak znan zvon iz leta 1144 v Iggenbachu v Nemčiji. V 14. stoletju je zvon dobil današnjo podobo. Nadaljnji razvoj je vsa spoznanja še Upokojencem Slovenske pristave CLEVELAND, O. - Čeprav nas straši še mraz in sneg, vsi vemo, da so topli pomladanski dnevi pred nami. Zato smo tudi določili, da bo naš mesečni sestanek že na Slovenski pristavi in to v sredo, 24. aprila, ob 1.30 popoldan. Kdor more pa naj pride že zgodaj in nam pomaga počistiti Slovensko pristavo. Na tem sestanku se bomo tudi pomenili o naših izletih. Lepo bi bilo iti v Kanado na Baragove dneve, v Washington, D.C., pa tudi o naših enodnevnih izletih se bomo odločali. Prvi naj bi bil 28. maja v New Wilmington, Pa. To nedeljo, 21. apila, bosta obhajala 50-letnico poroke naša zvesta in dejavna člana dr. Mate in ga. Pepca Roes-mann. Bogu se bosta zahvalila v cerkvi sv. Vida dop. ob 10.30 pri sv. maši v krogu svoje družine in prijateljev. Upokojenci Slovenske pristave vama želimo obilo božjega blagoslova in zdravja še na mnoga leta. Izgubili smo pa našega zvestega člana in prijatelja Jaka Mejača. Pogrešali ga bomo, saj je znal vedno pametno svetovati in veliko narediti v naši slovenski skupnosti. Kako je bil cenjen je pokazal njegov pogreb. V zadoščenje nam upokojencem pa je, da smo ga pred 2 leti še živega počastili na Slovenski pristavi in se mu zahvalili za vse, kar je dobrega naredil za našo skupnost. Jaka, Bog ti daj večni mir in pokoj. Na sestanek to nedeljo pridite, če le morete, vsi člani! Za odbor: U.F. izboljšal in danes nas pozdravljajo iz naših zvonikov mojstrska glasbila, ki nimajo para. Slovensko ozemlje, žal, ni ohranilo veliko zvonov iz naj-starejšega obdobja krščanstva na Slovenskem. Naše ozemlje je bilo pač vedno izpostavljeno različnim vihram. Najhujši sta prišli v tem stoletju, ko je morala večina zvonov v prvi in drugi svetovni vojni v livarne, kjer so jih pretopili in so služili pobijanju ljudi (za topove in drugo vojaško orožje). Raziskovalci, ki so že pred prvo svetovno vojno popisovali zvonove po naših deželah, so nam vendarle ohranili nekaj zapisov, iz katerih lahko današnji zvonoslovci sklepajo, da na ozemlju južno od Drave do Dalmacije pred prvo svetovno vojno ni bilo zvonov, ki bi bili nastali pred letom 1300. Najstarejši ohranjeni zvonovi segajo v čas t. i. potujočih zvonarjev. Dolgo časa je bilo namreč ulivanje zvonov pridržano le menihom (zvonovi so bili bogoslužni predmet), šele v 13. stoletju so se pojavili obrtniki. Delovali so tam, kjer so dobili naročilo. Naše kraje so v prvem znanem obdobju z zvonovi zalagali zvonarji iz Benetk. Pri nas so se uveljavljali od 13. do konca 15. stoletja, ko so se pojavili zvonarji iz Furlanije. Na Štajerskem je bilo vse do 17. stoletja zvonarstvo vezano na graške zvonarje. Pomemben vpliv na slovenskem ozemlju so imeli tudi zvonarji iz Koroške, s Ptuja, iz Celja in v 19. stoletju tudi iz Maribora. Danes je naj starejši ohranjeni zvon shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani. Napravil ga je mojster Jakob iz Benetk (Jacobus de Veneciis), kakor se je tudi »podpisoval« na svoje zvonove. Tehta ok. 35 kg, iz pozabe pa ga je zopet »obudil« duhovnik in poznavalec zvonov Matjaž Ambrožič, ki ga je odkril v Narodnem muzeju pred nekaj leti. Drugi zvon, ki še vedno služi svojemu namenu in je obešen v zvoniku koprske stolnice, je delo mojstrov Nikolaja in Martina, ki sta bila Jakobova sinova. Ta zvon je za tedanje razmere zelo težak, saj tehta kar 700 kg, ulit pa je bil, kakor pove latinski napis na njem, 6. septembra leta 1333. Tretji ohranjeni zvon se skriva v zvoniku ljubljanske stolnice in je obešen ob največjem (Codellijevem). Zvon je ponovno odkril in datiral M. Ambrožič pred nekaj leti. Napravila sta ga mojstra (ima napis) Belo in Vivencij v prvi tretjini 14. stoletja. Četrti zvon, ki se še danes uporablja in vabi k bogoslužju, pa je zvon iz podružnične cerkve sv. Mohorja v Stopniku pri Vranskem. Ulil ga je mojster Vetor, ki je deloval sredi 14. stoletja. Za tem se zvrstijo drugi. Žal, je zaradi prve in druge svetovne vojne, veliko (dalje na str. 16) Vas ob Soči Solzna je Soča pod tujcem ječala, mimo vasice se v Jadran podala. Stoletja slovensko ime si nosila, vas tam ob Soči, kjer sem se rodila, ko mati skrivaj je peti me učila, s slovensko besedo srce mi bodrila. Vesela zdaj Soča tam mimo hiti, kjer vas moja draga spominja se dni, v valove deroče bridkost utopi, svobodni smo narod Slovenci zdaj mi. Sonja Italijanske parlamentarne volitve to nedeljo Slovenci v Italiji: Manjšina in volitve Janez Povše, Gorica Kot je znano, bodo 21. aprila v Italiji politične oziroma državne volitve. Slovenska manjšina se jih bo udeležila z vsemi razpoložljivimi močmi in trditi je mogoče, da se bo opredelila za sile leve sredine, se pravi Oljko. Razmišljanje Slovencev v Italiji je bilo zelo preprosto in premišljeno: sile desne sredine z Berlusconijem in Finijem na čelu so zelo slabo zagotovilo, ki se mu velja na vsak način izogniti. Zaradi tega se je večina manjšine znašla na istem političnem bregu ter se tako postavila v strnjeno držo, kar se sicer znotraj nje same ni zgodilo. Manjšina sama ni zmogla toliko moči, da bi že v tem trenutku lahko bolj strnila svoje vrste. Še več, mogoče je trditi, da je prav obdobje Dinijeve tehnične vlade po eni strani pomenilo oddih pred ostro desnico, toda sočasno je manjšini uspevalo, za nameček pa se je zgodila še cela vrsta neugodnih dogodkov, če se spomnimo samo zapletov v zvezi s krčenjem slovenskih šol ter v zvezi z znanimi pritiski na Kmečko banko v Gorici in Tržaško kreditno banko v Trstu. Če bi hoteli govoriti zelo slikovito, je iz sicer razumljivih razlogov slovenska manjšina v Italiji v,nekem smislu porabila politično zatišje v državi za nabiranje moči, vendar brez pravih dejanj. Tako si poznavalci niti zdaj ne delajo utvar in čeprav si vsi želijo, kar je več kot razumljivo, zmago sil leve sredine, se pravi Oljke ali zmerne Italije, postaja jasno, da bo tudi v tem primeru za Slovence v Italiji težko, ker preprosto ni prišlo do prelomnega dogodka, ki se mu pravi odprava povojne notranje razcepljenosti. Ob bližnjih volitvah ne smemo pozabiti na Severno zvezo, ki je nekaj let nazaj med slovensko manjšino pobrala kar nekaj glasov. Zanimivo bo spremljati, koliko velja Severna zveza med Slovenci v Italiji danes in kolikšen odstotek manjšine bo pritegnila s svojim programom. Za zdaj z demokratično izvolitvijo skupnega organa slovenske manjšine v Italiji še ne bo nič, ker Slovenci, ki se politično prepoznavajo v italijanskih strankah, dan za dnem izumljajo nove izgovore, kako volitve tehnično niso mogoče ter predlagajo vse mogoče oblike učinkovitejše notranje povezave, ki pa upoštevajo vse, razen jasnega in dobesednega izida, ki ga lahko dajo le takšne ali drugačne volitve. Dejstvo pa je, da se splošne razmere okrog manjšine zelo hitro spreminjajo bodisi v Italiji bodisi v Sloveniji. Italija se hitro pomika v smeri večinskega volilnega sistema ter odgovarjajoče demokracije. Če bi sile desne sredine na bližnjih volitvah zmagale tako močno, da bi lahko vladale ter bistveno spremenile volilno zakonodajo, potem bi se Slovenci v Italiji znašli tako rekoč brez obrambe, predvsem pa v velikem zaostanku. Nekateri so prepričani, da bi šele velika nevarnost lahko strnila manjšinske vrste, do tedaj pa se bo capljanje na mestu nadaljevalo. Na drugi strani se hitro pomika naprej tudi Slovenija, kar manjšina v Italiji zelo dobro čuti. Zapleti z Evropsko zvezo so sila neugodni; če bi se pokazalo, da Slovenija ne more v Evropo ali si tega zaradi širših razlogov dela politike celo ne želi, potem bi slovenski manjšini v Italiji spet zmanjkal bistven košček dejanske in moralne opore. Odmik Slovenije od Evrope bi za manjšino pomenil slabo prihodnost. Edini odgovor na te in podobne mogoče neugodne razplete bi Slovenci v Italiji lahko našli le v preseganju notranje razdelitve, kjer bodo morali nasprotniki demokratično izvoljenega skupnega organa vendarle premisliti, zakaj so tako nastrojeni in komu takšno vztrajanje koristi. Pri tem velja omeniti, da navedeni koncepti veljajo za »odprte«, medtem ko naj bi bili narodno (dalje na sir. 16) Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (OdvelnikJt m . 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services A Zvonovi se veselijo in jočejo (nadaljevanje s str. 15) naših zvonikov izgubilo dragocena pričevanja in so ti ohranjeni zvonovi izredna redkost in velika dragocenost. Klicarji k molitvi Glavna naloga zvonov je, da verne vabijo v kraju k molitvi in bogoslužju ob določenih urah dneva. S tem v zvezi pa so ta kovinska glasbila postala tudi posebej praktično sredstvo za posredovanje sporočil in jih zato lahko imenujemo tudi prvo sredstvo javnega obveščanja. V časih brez časopisov, telefonov, radia in televizije ter računalnikov so zvonovi sporočali vesele in žalostne dogodke v kraju in deželi. Njihovi mogočni udarci so oznanjali, kaj je doletelo skupnost verujočih in vse ljudstvo: o poroki in smrti, o požaru in povodnji, vojski in miru. Sporočali so o cerkvenih slovesnostih in državnih dogodkih. Tudi danes je njihovo sporočilo tako. V božični noči sporočajo angelsko voščilo »Slava Bogu na višavah«, v velikonočnem jutru »Vstal je Kristus, aleluja«, ob birmah prosijo »Pridi, pridi, Sveti Duh«, ob novih mašah pozdravljajo »Novomašnik bod’ pozdravljen«... Kljub vsem tem sporočilom, ki jih prinašajo, pa ostajajo najprej klicarji k molitvi. Tako kakor so menihom v benediktinskih samostanih sporočali čas za molitev in mašo tudi nas vsak dan vabijo k molitvi: zjutraj, opoldne in zvečer. Ker zvon služi cerkvenim namenom, ga pred dvigom v zvonik in rabo blagoslovijo ali posvetijo. Za to so predpisane posebne molitve, s katerimi je zvon zaznamovan za višjo in pomembnejšo službo. Blagoslov zvonov je ponavadi velika slovesnost, saj je redek dogodek, gmotna sredstva zanj pa velik zalogaj. V Sloveniji smo prav zadnja leta doživeli veliko takih slovesnosti, ker so nam jih med vojno pobrali okupatorji. Ker gre za cerkvene glasnike, pa je prav, da vemo nekaj pravil. Prvo pravi, da zvonovi, ki so blagoslovljeni, lahko služijo le za cerkvene namene, za druge pa mora dati posebno dovoljenje škof. Ko je zvon blagoslovljen, postane predmet, o katerem ne more odločati kaka oseba ali soseska, čeprav ga je dala napraviti, ampak le cerkveno predstojništvo, saj so bili podarjeni v službo celotnemu cerkvenemu občestvu. Zvonovi morajo imeti krščanske oznake na svoji zunanjšči- ni, lahko pa so na njih zapisani tudi njihovi darovalci. Slovenske livarne Mojstri za ulivanje zvonov pa niso le prihajali k nam na Slovensko. Naši ljudje tudi niso naročali zvonov samo pri tujcih, ampak smo imeli vedno tudi zvonarje na domačih tleh. Strokovnjaki trdijo, da se red-kokatero mesto laho pohvali s tako številnimi livarji kakor Ljubljana. K temu je prav gotovo veliko pripomoglo veliko povpraševanje po zvonovih. V naši državi imamo kar 2850 cerkva in le redkokatera je brez zvonov, skoraj vse pa imajo po dva ali tri, zadnja leta vedno več tudi po štiri. K temu sta pripomogla tudi tekmovanje med župnijami in želja po prestižu. Znan je rek iz let pred vojno, ko se je ulivalo največ zvonov: »Stari zvonovi so premajhni, v sosednji fari imajo že večje in boljše.« Verni in tudi manj verni so za zvonove vedno radi prispevali in tudi danes je tako. V dolgi verigi zvonarjev, ki imajo še danes svoje zvonove po naših zvonikih, omenimo le nekaj največjih ali za nas pomembnih. V začetku 18. stoletja je deloval v Ljubljani Gaš-(dalje na str. 17) Praznično okrašeni čakajo na posvetitev »Iz stolpa sem mi zvon doni...« »Naj bo posvečen ta zvon v čast...« Jezikovna matica (nadaljevanje s str. 14) Zaman smo jim tedaj dopovedovali, da z Jezikovnim razsodiščem ni niti malo dotak-njena nikakršna jezikovno ustvarjalna svoboda, saj gre le za splošni knjižni jezik v javnosti, predvsem v uradifr in šoli, ne pa za jezik umetnosti. Delo Jezikovnega razsodišča je potem iz teh in še drugih, tudi osebnih razlogov čedalje bolj izgubljalo vpliv mogoče deloma tudi zaradi neposrečeno izbranega imena — razsodišča — ker so nekateri v njem bolj čutili sodišče kakor trezno obravnavo jezikovnih vprašanj. Zadnjih pet let, odkar je angleščina tako nasilno vdrla tudi k nam, se znova vztrajno ponavljajo klici k večji skrbi za jezik (v tem pogledu je zlasti glasen in vztrajen Janez Gradišnik) in prizadevanja za ustanovitev sveta ali odbora ali zavoda, sestavljenega iz uglednih strokovnjakov in znanstvenikov, oskrbljen pa tudi z vsemi potrebnimi materialnimi in upravnimi pooblastili, da bi lahko izdajal avtoritativne jezikovne priročnike in s svojim svetovalnim in odločilnim glasom posegal tudi v ustrezne debate, sklepe in odloke. Profesor dr. Janez Orešnik je s svojo knjigo vsem nalil čistega vina. V njej nepristransko in zelo podrobno poroča o takih in podobnih prizadevanjih v Skandinaviji, na Danskem, Norveškem, Švedskem, Finskem in Islandiji. Iz njegovih podatkov je videti, da ti uradi za jezik, kakor se tam na splošno imenujejo, gotovo nič ne ovirajo jezika v smislu osebne svobode in ustvarjalne sproščenosti, nasprotno, z vsemi močmi pomagajo njegovi rasti in razvoju. Ravno podrobna razčlenitev skandinavskih uradov za jezik mora sodu izbiti dno in tudi pri Slovencih pregnati nepotrebno bojazen pred tako ustanovo. Že vsa dosedanja priza- Slovenci v Italiji (nadaljevanje s sir. 15) organizirani Slovenci »zaprti« in torej nazadanjaški. Pritiski na slovenske šole se nadaljujejo in zdaj krožijo govorice, da naj bi menda »racionalizirali« še slovensko učiteljišče Anton Martin Slomšek v Trstu. Spet lahko samo čakamo, pravih proizvodov ni, čeprav je manjšina glede šolstva zgledno enotna, toda kaj, ko manjka enotnejši politični nastop. Slovenija se v tem in podobnih primerih odziva z nekaj izjavami, toda dejstvo je, da je bila manjšina izvzeta iz svežnja dogovorov med Italijo in Slovenijo, na predlog zadnje. Tedaj je levi del manjšine to odločitev pozdravil, postavlja pa se vprašanje, zakaj je bilo treba podpreti še zamisel, s katero je Slovenija izgubila precej moči pri zavarovanju svojih ljudi v Italiji. SLOVENEC 30. marca 1996 devanja v tem smislu, na pri' mer predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti o ustanovitvi sveta za kulturo slovenskega knjižnega jezika, klic Slovenske matice in Mohorjeve družbe k ustanovitvi podobnega telesa, imenovanje skupine strokovnjakov za obravnavo vprašanj s področja jezikovnega načrtovanja in je-zikovne politike v okviru državnozborskega odbora za kulturo, šolstvo in šport — vse govori za to, da manjka samo še zadnje, odločilne dejanje — ustanovitev takega strokovno avtoritativnega telesa. Ker pa smo Slovenci tako bolestno občutljivi za videz, nam mogoče skandinavsko ime — urad za jezik — zveni preveč brezdušno in birokratsko, ko gre vendar za jezik, ki je živ organizem, zato kaže dvakrat premisliti, kako bomo tako kulturno ustanovo P0*' menovali. Eno od manj birokratskih imen bi bilo mogoče Jezikovna matica, kakor imamo Slovensko matico, Izseljensko matic0 in podobno, vendar bi morala imeti upravno, pravno, A' nančno in strokovno vse P°' trebno zaledje — Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ali parlament — in . nančno bi se morala napaja11 samostojno iz proračuna, da bi bila res neodvisna od strankarskih in podobnih tokov. Mogoče je ravno to ena hvaležnih trajnejših nalog n° vega ministra za kulturo, °r' Janeza Dularja, saj se je že tj0 zdaj kot zasebnik ves čas zel° zavzemal za nego in skrb za je zik. Janko ModJ Rodna gruda, apr« ‘y V BLAG SPOMIN OB 13. OBLETNICI, ODKA11 NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJEN MOŽ, OCE, STARI OČE IN PRASTARI OČE JOHN MRŠNIK ki je za vedno zaspa* dne 19. aprila 1983- inajst let je že minilo, < srce Tvoje je utihnilo, Izne naše so oči, r Tebe več med nami hi- Žalujoči: Albina - žena Rose Mary Toth " John - sin John - zet Jerry - snaha Vnuki in vnukinje Pravnuki in pravno^^ Bežigrajski študentje v Kočevskem Rogu, poletje 1942 PETER KLOPČIČ, Toronto Nedelja, 28. junija 1942. Cel Bežigrad je bil poln italijanske soldateske. Od hiše do Nše so pobirali vse mlade fan-te 'n može, posebno študente •n izobražence. Vse so nas odpeljali v Belgijsko vojašnico. Tam smo čakali v vrsti in italijanski major je bežno pogledal kakega ter določil, ali mora iti v koncentracijsko taborišče ali je izpuščen. Nekdaj podobne-8a kot je delal dr. Mengele v uschwitzu, ko je določeval, ateri Židje bodo takoj umor-Jeni v plinskih kopelih in kate-ri bodo za delovno silo. K°t študenta so me poslali v 8ruPo, ki bo morala iti v tabo-N ce Gonars. Opoldne so nam ®i mali kruhek; to je bilo Vse. Prejšnje dni je bilo več ransportov. Običajno so spre-. v nekakšni procesiji inter-atrance iz Belgijske vojašnice na ljubljanski kolodvor. Ob Cesti so se zbrale matere, žene, Sestre in dekleta. Bila je pravda demonstracija. Da se je ^ognejo, so Italijani odločili, naša skupina zapustila egijsko vojašnico šele po hČetku policijske ure, ki je •a ob osmi uri zvečer. Tako ° nas po praznih ulicah peljali a kolodvor in naložili na Va80ne. ^ mraku je vlad odpeljal. n° ®ni0 prišli do Borovnice, as je ujela nevihta, dež, gr-vi^e.in treskanje. V tej ne-I ll je vlad počasi sopihal oti Verdu. Naenkrat grme-e m nevihto prekine strelja-e- Krogle so letele skozi lese-^ vagone. V več vagonih je 2 ? .^koj nekaj ranjenih. eli smo vpiti: »Ne streljajta Sni0 Sj°venci!« Toda stre-, nJe se je nadaljevalo za ne-aj minut. ^aenkrat partizani Vrata odpre vagonov, nam naznani- narr Jo n 6 UUV> nam naz aka?a Sm° osv°bojeni in . ej0> da gremo z njimi žili 6 ^ta*'janj> ki so vlak stra zbe’jS|° mecj tem strahopetne biio!; ^artizani, katerih n Kot kakih 30, so nan hit,..?1’ naJ jim sledimo čin (Seli 3 ^er j-10^0 Italijani za jih in,Sf.re^evati s topovi, ki sc je tJJ. na Vrhniki. Tako s< so ' godilo. Kmalu poten naoir„ie*e paciati granate vs< •j*0« nas. raniLJe bil pravi pekel- Polej H n leV 2 Vlaka smo imel aade-6 a-i ranjencev od kano-’ Vse smo nosili s seboj Videlo se ni dosti, tako, da smo se morali držati za roke, da se nismo izgubili. Sli smo v smeri Sv. Vida na Blokah. Po celonočni hoji smo prišli do nekih žag. Tu smo se ustavili. Partizani so takoj organizirali pisarno, opremljeno s pisalnimi stroji. Vse so nas popisali. Vsakega so vprašali, kam hoče iti, ali v borbene edinice, ali v delovni bataljon, ali se hoče vrniti domov. Morda kakih 20% se je odločilo za borbene enote. Velika večina je bila za delovne bataljone, in le mala skupina je izjavila, da bi se rada vrnila domov. Meni je bilo takrat 17 let. Čeprav sem bil tako mlad in isto moji kolegi, ki si živeli na isti ulici kot jaz, smo se vsi zavedali, da vsi tisti, ki so izjavili, da hočejo domov, niso ravnali pametno. Obstoja možnost, da jih pomore. Dejansko so jih nekaj ustrelili. Kot je bilo naznačeno, so nam Italijani dali košček kruha v nedeljo, 28. julija. 29. junij je bil moj god in tudi drugi dan brez hrane. Proti večeru so partizani pripeljali kravo in organizirali kotle. Po eni uri smo dobili nekaj na pol kuhanega mesa in neke vrste juho. To je delno utešilo naš glad. Ko se je popolnoma stemnilo, smo nadaljevali našo pot proti Sv. Vidu. Ponovno isti način, roko v roki, ker je bila tema kot v rogu, posebno ko smo hodili po gozdu. Toda prednost gozda je bila, da ni bilo tako mrzlo kot na odprtih poljih in travnikih. Ko smo se bližali Sv. Vidu proti jutru, G. Peter Klopčič bralcem V Ameriški Domovini od 28. marca Pavle Borštnik omenja italijansko ofenzivo poleti 1942. V tem članku poziva tiste, ki so bili priče te ofenzive, naj zapišejo svoje spomine. Leta 1992 sem popisal, kako sem kot 17 let stari fant bil prisiljeno pri partizanih in doživel leta 1942 strahovito tkim. roško ofenzivo. Članek, ki sledi, še ni bil objavljen. Zadeva je sedaj aktualna in bo moj članek zanimal čitatelje Ameriške Domovine. Peter Klopčič Op. ur. AD: Članek je dolg in ima več delov. Objavljen je v obliki, v kateri je bil posredovan našemu listu. "Out family Mas ‘Been Mere to Serve You Since 1903” — Strvi/if Slovenian families for 90 Years. — Grdina-Faulhaber Funeral Home 17010 Lakeshore Blvd. Cleveland, Ohio 44110 531-6300 f®*- tanker lalorwauoa calf Don Fiaiimtof—Faacrai Dirtelor planned Funeral Arrange lements Available Available Througnoul Nortbaasl Ohio * sem se tresel od mraza. Tedaj sem se spomnil tistega reka o teh krajih: »Na Blokah je šest mesecev zima, šest mesecev pa mraz.« Ko se je zdanilo, so nas razdelili po senikih. Vseh bežigrajskih študentov in mož, ki so bili v tistem nepozabnem in edinstvenem vlaku, je bilo nekaj čez 500. Rabili smo torej kar precej senikov. Tam smo se naspali. Hrane spet nekaj minimalnega. Naslednjo noč smo se premaknili proti Krvavi Peči. Iz naših premikov in gibanj se točno razbere taktika gverile. Gibali smo se predvsem ponoči in to ne samo zato, da nas Italijani z letali ne opazijo, ampak tudi zato, da čim manj ljudi ve, kako se premika gverila. Tajnost in iznenadenje sta vedno bili in vedno bosta najbolj uspešni metodi, ki jih uporablja gverila. Tretja noč je bila precej kritična. Zbrali smo se Blizu železniške proge Grosuplje-Kočev-je. Ta proga je bila zelo zastražena. Na približno vsakih 500 metrov so imeli Italijani bunker s precej močno posadko. Partizani so postavili zasede na proti in med temi zasedami smo prekoračili progo in to čim bolj tiho. Progo smo prekoračili pri vasi Prilesje, približno 4 km južno od Velikih Lašč. Še sedaj ne razumem, kaj Italijani delali v svojih bunkerjih. Kljub največji možni tišini je 500 ljudi le povzročilo toliko hrupa, da bi ga pazljiv stražar oddaljen 200 metrov lahko slišal. Naslednje jutro smo se znašli v Suhi krajini, v Kompoljah. Tam je bilo veliko kmetov in več hrane kot na Bloški planoti. Problem pa je bil, da jaz nisem imel nobene posode, kamor naj bi mi dali hrano, ko so jo delili. Vprašal sem več kmetov, pa nobeden ni imel posode. Ko sem ostal večkrat brez hrane, sem si dejal, da bo treba nekaj ukreniti. Pred hišo sem videl, da je imel pes kar čedno posodo in sem jo vzel. Potem ko sem jo temeljito očistil, je bila kar dobra in mi je služila vso dobo mojega prisiljenega partizanstva. No, nadaljujem. Po več urah hoda smo prišli v Hinje. Vso pot iz Kompolj do Hinj smo videli več razbitih hiš. Vse so junaški Italijani razbili z letalskimi bombami. Mi vse preveč radi pozabimo, koliko gorja je ta brezobzirni narod povzročil nam Slovencem. Od Hinj smo šli v Stari Log in se tam nastanili približno za tri tedne. Stari Log je bila ena največjih vasi, ki so jo zapustili kočevski Nemci. Velika večina hiš je bila praznih. V vasi je bilo morda pet slovenskih družin. Stavbe so bile kar solidne, posebno tiste na glavnem trgu. Tudi cerkev je bila zanimiva. Ko so Italijani zasedli Stari Log avgusta 1942, so celo vas zažgali, vključno cerkev. Po (dalje na sir. 18) KANADSKI SLOVENSKI KONGRES — Občni zbor — TORONTO, Ont. — Kanadski Slovenski Kongres (KSK) bo imel v soboto, 20. aprila, ob 2h popoldne, v Starostnem domu LIPA, 52 Neilson Drive, Etobicoke-Toronto, svoj sedmi (7.) redni občni zbor. Na dnevnem redu bodo poročila, volitve šest članov sveta ter slavnostni govor. Govornik bo prof. dr. Miha Tišler, dosedanji rektor Univerze v Ljubljani, ki bo govoril na temo: »Univerza včeraj, danes in jutri«. Vsi člani in prijatelji Kongresa vljudno vabljeni. Nasvidenje na občnem zboru! Glavni odbor KSK Zvonovi se veselijo in jočejo (nadaljevanje s str. 16) per Franchi, dotlej najpomembnejši ljubljanski zvonar. Sprva je živel v Zagrebu in prevzel zvonarno zagrebškega kapitlja, 12. julija 1693 pa se je v Ljubljani, star 36 let, poročil z ljubljansko meščanko Uršulo. Leta 1706 je po naročilu barona Petra Antona Codellija ulil 64 stotov težak zvon za šentpetrsko cerkev v Ljubljani. Ker v prenapoljenem in razmajanem starem zvoniku zanj ni bilo prostora, so ga obesili v novi severni zvonik sedanje ljubljanske stolnice. 8. junija 1705 je namreč ob tridnevnem zvonjenju za umrlim cesarjem Leopoldom L počil 300 let star stolni zvon. Istega leta ga je Franchi prelil, a so ga obesili v t. i. mali (južni) zvonik v današnji stolnici. Zaradi velikega zvona je med Sv. Petrom in stolnico nastal spor, ki se je poravnal šele 1860. leta. Zvon, ki je bil namenjen šentpetrski cerkvi, pa še danes zvoni v stolnici ter je. po sodbi strokovnjakov eden najboljših v ljubljanski nadškofiji. Osrednje mesto med slovenskimi zvonarji zavzema zvo-narska družina Samassa, ki je v Ljubljani delovala od ok. leta 1729 do začetka leta 1919. Ostareli Gašper Franchi je namreč leta 1729 priklical v Ljubljano svojega nečaka Jožefa Samassa iz kraj Forni Avoltri v severni Italiji. Ta je leta 1734 prevzel livarstvo svojega strica. Livarna Samassa je 150 let izdelovala zvonove za slovenske cerkve, njen sloves in tržišče pa sta segla daleč po vsej tedanji Avstroogrski. Zadnji med lastniki livarne je bil Maks Samassa, ki je prevzel livarno leta 1892, poleg zvonov je veliko delal tudi za vojne potrebe, ni pa zanemarjal zvo-narstva. Dokupil je zvonarni v Lienzu in Dunajskem Novem mestu in svoje podjetje s tem bistveno razširil. V svojih zvonar-nah je ulil 2428 zvonov. Največji zvon, ulit v Sammasovi zvonarni, je tisti za stolnico v Džakovem, ki je tehtal 4014 kilograme. Leta 1917 je podje- tje Samassa obhajalo 150-let-nico, že čez dve leti pa je lastnik Maks prodal livarno in se v novih političnih razmerah preselil na Dunaj. Livarno in delavce je prevzela in na neki način nasledila firma Strojne tovarne in livarne, ki je delovala od leta 1919 do 1932. V trinajstih letih je ulila skoraj 2500 zvonov. Zvonovi so bili skoraj enaki Sama-ssovim. Kot pravijo, so bili ti zvonovi najbolj kakovostni med tistimi, ki so jih pri nas ulivali po I. svetovni vojni. Ko je leta 1932 ponehalo povpraševanje, so prenehali z delom po 200 letih (če prištejemo še dobo Samassove livarne). Zvonove Strojnih tovarn in livarn imajo vse do Zrenja-nina in Beograda. Istočasno je delovala v Ljubljana še druga livarna (od 1921 do 1941) v Šentvidu nad Ljubljano. Njeni najbolj znani in veliki zvonovi so bili na Šmarni gori, a sta do zdaj dva že počila zaradi premalo kakovostne litine. Delo zvonarjev v Ljubljani po drugi svetovni vojni sta nadaljevala dva: Franc Mostar in Jože Melik. Pred drugo svetovno vojno je bila znana in uspešna livarna zvonov tudi v Mariboru, imenovala se je Zvonoglas. Nadaljevala je tradicijo predvojnega livarstva. Delovala je od leta 1920 do začetka druge svetovne vojne. Zvonarna Zvonoglas je tako ulila zvonove za mariborsko stolnico (zdaj so že novi), za Subotico in za Žiri na Gorenjskem. Sicer pa več o zvonarstvu lahko beremo v knjigi Zvonarstvo na Slovenskem, ki je izšla v zbirki Acta Ecclesiastica Sloveniae št. 15, izpod peresa Matjaža Ambrožiča. Edina zvonarna Bogato tradicijo zvonarstva na Slovenskem nadaljuje Fer-ralit v Žalcu. V petek, 22. marca letos, so tam ulili že 1315. zvon in prav ta bo zvonil papežu, ko pride v Slovenijo. Livarna Ferralit ima 115-letno livarsko tradicijo. Z ulivanjem zvonov pa se ukvarja že od »železnih« let vladavine (dalje na str. 8) Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) BEŽIGRAJSKI ŠTUDENTJE... (nadaljevanje s str. 17> vojni si je pa nek Slovenec naredil hišo tam, kjer je stala cerkev. Za hrano so nam dajali ovsen močnik z nekaj koščki mesa v njem. Kruha ni bilo. Pač pa je bilo veliko sadja in nekatera zgodnja jabolka so bila že zrela. Po nekaj tednih so partizani začeli organizirati delovne bataljone. Največjo skupino so poslali v Novi Log, kjer smo se sprva naselili v hišah. Začeli smo z obdelavo zemlje. Največ je bilo košnje trave in sušenje. Ko je bilo seno suho, smo ga spravili v kopice in pokrili. Služil naj bi pozimi za partizanske konje. Obdelali smo več njiv in jih zasejali z repo. Oranje so opravili kmetje iz Hinj in drugih vasi. Pri teh kmetih smo videli, da so zelo protiparti-zansko in protikomunistično usmerjeni. Na Kočevskem je bilo veliko sadnjih dreves. Partizani so nameravali zgraditi veliko sušilnico sadja. Zato so izbrali med nami nekega arhitekta in nekaj zidarjev. Vsi ti načrti bi se morda uresničili, če ne bi prišlo do velike italijanske ofenzive. Ze sredi julija so se začele prebijati iz Notranjske razbite edinice partizanov in njih moštvo nam je pripovedovalo o grozotah velike in temeljite italijanske ofenzive. Okoli Starega Loga in Hinj je bilo nekako osvobojeno partizansko ozemlje. Prva italijanska postojanka je bila v Kočevju na zahodu, na vzhodu pa v gradu Soteska v dolini Krke. V Kočevskem Rogu, ki se začne ravno pri Starem Logu, so imeli partizani glavno poveljstvo. Tam so bili skoro vsi glavni komunisti in tudi krščanski socialisti, med njimi tudi Edvard Kocbek. Pisec tega članka je obiskoval III. državno gimnazijo v Ljubljani, na kateri je poučeval Kocbek. Ker nas je poznal, nas je sklical na sestanek. Na tem sestanku nas je navduševal, naj gremo v borbene edinice in naj skušamo prevzeti vodstvo od komunistov. Že na sestanku smo mu izrazili bojazen, da s komunistično brutalnostjo in brezobzirnostjo mi katoličani ne moremo konkurirati. Ko je Kocbek odšel, smo si bili vsi študentje edini, da je Kocbek naiven. Komunisti so začeli organizirati politične ure za delovni bataljon. Na enem takem shodu je politični komisar izjavil, med več drugimi grožnjami, da je čisto vseeno, če polovico Slovencev pade, glavno je, da bo ostala polovica komunistična. Imeli smo tudi politične ure za manjše skupine. Na teh urah sem nekajkrat ugovarjal komunističnim tezam in razlagam, dokler me ni kolega, katerega sem poznal iz Marijine Kongregacije, opozoril. Rekel je: »Ce ne boš tiho, te bodo ustrelili.« Ko sem bil še pri partizanih, mi ni bilo čisto jasno, koliko se gre za resnično osvobodilno borbo in koliko za komunistično revolucijo in prevzem oblasti. Sledeč dogodek pa me je z vso brutalnostjo zdramil in pojasnil, za kaj se gre. En popoldan sem bil dodeljen kuhinji in sem lupil krompir. V kuhinjo prideta dva partizana iz Dakijeve proletarske brigade po dodaten prigrizek. Jaz sem bil v kotu in me skoro nista opazila. Najprej sta se zgovar-jala in nato sta se skregala. Kot končen argument je stari partizan rekel mlajšemu: »Ti bodi tiho, ker še nisi nobenega ubil, jaz sem jih pa že sedem.« Cez nekaj časa sem jaz starejšega partizana vprašal: »Koga si ubil, Italijane ali Nemce?« On mi odgovori: »Kaj Italijane ali Nemce, slovenske izdajalce sem pobil.« Ker sem zadevo hotel razčistiti in si sam razjasniti pojme, sem starejšega partizana poiskal čez par dni in ponovno začel govoriti o njegovem početju. Bil je precej zgovoren, ker je pač mislil, da mora tega 17-letnega fanta podučiti o socialni pravici in komunistični revoluciji. Dejal je, ti Slovenci so bili gruntarji-kulaki in vsi ti so potencialni, če že ne realni izdajalci in bela garda. Ko sem mu ugovarjal, da morda to le ni zadosten razlog, da koga ubijejo, mi je ta partizan, po poklicu hlapec, dejal kot zadnji argument: »Ce gruntarjev ne pobijemo, kako bomo mi hlapci prišli do posestev?« Njemu se je šlo torej, da pride do lastnine, njegovim komunističnim šefom pa da prevzamejo oblast nad celim narodom in uvedejo diktaturo. Prišel sem do zaključka, da je komunizem perverzen in absolutno nemoralen. Proti temu sistemu se je treba boriti z vsemi silami. Drugi dogodek. Med italijansko ofenzivo sem srečal v Kočevskem Rogu nekaj sošolcev iz Bežigrada, ki so bili prevarani (vsaj meni se je tako zdelo) in so šli prostovoljno v partizane. Zdenko je bil eden teh sošolcev. Ker sva se dobro poznala, sva o več zadevah odkrito debatirala. Med drugim mi je omenil, kako srečo imam jaz, ker nisem šel prostovoljno v partizane. Ce me dobe Italijani ali Nemci, bodo imeli vsaj nekaj uvidevnosti z menoj, njega bodo pa avtomatsko ustrelili. Bil je toliko bolj pesimističen, ker avgusta 1942, ko sva se pogovarjala, so bili Nemci pred Stalingradom in je še obstojala možnost nemške zmage. Jaz sem ga bodril in tolažil, kakor sem pač mogel. Ta pesimist se je kasneje povzpel visoko v komunistični hierarhiji. Tretji dogodek. Kmalu potem, ko so partizani organizirali postojanko delovnega bataljona v Novem Logu, so vzpostavili še eno na Pugledu, ki je dejansko že del Kočevskega Roga. Tja so poslali v glavnem Bežigrajce, za katere so pozitivno vedeli, da so proti njim. V to grupo so vključili tudi nekaj italijanskih jetnikov. Ti so bili ujeti v enem izmed mnogih bunkerjev, katere so imeli Italijani ob železniški progi. Zanimivo je, da so se ti Italijani v nekaj mesecih naučili še kar dobro slovensko. Med njimi je bil tudi narednik. Nek Bežigrajec, katerega imena se ne spominjam, zagrizen antikomunist, je navezal tesne stike s tem narednikom in ga pregovoril, da sta skupaj pobegnila v Kočevje. Pobegnila sta zvečer, ker sta morala priti do Kočevja pred jutrom in se vso pot izogibati partizanskim zasedam in patruljam. Podvig jim je uspel in sta srečno prišla v Kočevje. Ta dogodek je imel daljnosežne posledice. Italijan je obvestil svoje nadrejene, kakšen je bil položaj v okolici Starega Loga, o delovnem bataljonu in o dejstvu, da je velika večina moštva protikomunistična. Radi teh in še drugih informacij so Italijani precej obzirno ravnali z bežigrajskimi fanti, ko so jih polovili med njihovo ofenzivo nekaj tednov kasneje. Četrti dogodek. To se je zgodilo leta 1931 in je imelo neizmeren in neizbrisljiv vtis na moje poglede na Italijane. V Kobaridu smo imeli veliko sorodnikov in smo jih večkrat obiskovali. Novembra 1931 sem spremljal mamo. Več tednov pred odhodom mi je vsak dan dopovedovala, da ne bom z njo govoril na cesti po slovensko, ker jo bom spravil v težave, še bolj pa naše sorodnike. Razlagala mi je, da so Italijani brezobzirni in hudobni ter da ne dovolijo Slovencem, da uporabljajo svoj jezik na javnih prostorih. Slišal sem tudi nešteto zgodb, kako so Italijani pretepali Slovence, jih silili, da so pili olje ricinus in jih preganjali z najbolj nečloveškimi metodami ter ob vsaki priliki poniževali. Materi sem rekel, naj mi pokaže enega teh Italijanov. Po dveh dneh mi je na cesti pokazala tri miličnike. Bili so majhni, črni in krilatih s rokami. Nek večer smo bili na obisku pri stricu Fedrigu, ki je imel gostilno na glavnem trgu Žele Funeral Home TclnomBmc ! ?fp MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 Zvonovi se veselijo in jočejo (nadaljevanje s str. 17) komunizma, ko ni bilo lahko delati za cerkve zaradi močnega nasprtovanja oblasti. Od leta 1965, ko so ulili prvi zvon, se je njihovo tržišče razširilo na vso Slovenijo, poznani pa so tudi v sosednjih deželah in veljajo za eno od štirih največjih livarn zvonov v Evropi. Njihov doslej največji zvon je tehtal ok. 2500 kilogramov in zvoni pri božjepotni cerkvi Svete Trojice v Slovenskih goricah. Jubilejni, tisoči zvon so ulili za »svojo« farno cerkev sv. Nikolaja v Žalcu. Po sodbi poznavalcev so Ferralitovi zvonovi kakovostni. Imajo tudi lepe podobe, venec z rastlinskim okrasjem (lipovo listje in cvetje, vinska trta, pšenica, nagelj) ima slovenske značilnosti in daje pravi slovenski pečat zvonu. Zadnja skupina (štirih) zvonov, ki jo bodo ulili, je ta, ki bo pozdravila Janeza Pavla II. v Sloveniji. Obešeni bodo na prireditvenem prostoru v Sto-žicah, kasneje pa nas bodo vabili iz zvonika njihove nove župnijske cerkve Svetega Duha. Ob poslušanju teh zvonov pri papeževi maši bomo Slovenci lahko ponosni na lastno dolgo tradicijo v zvono-slovju in zvonarstvu. Naše pri-trkovanje pa bo še poseben razlog za to. Seveda pri omembi slovenske livarne ne smemo spregte' dati dejstva, da za slovenske cerkve izdelujejo zvonove tudi livarne v tujini: v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Ko se oglase iz naših zvonikov, posebno ob pritrkovanju, zazvene po naše. Zvonovi namreč poznajo pe- | sem, ki je vsem skupna: to je melodija tolažbe, upanja in veselja, ki ga prinaša krščansko oznanilo. Naj njihova Pe' sem doni po slovenskih vaseh in mestih! v Kobaridu. Kot vsak večer, smo molili rožni venec. Na koncu je stric Fedrig dejal: »Zdaj pa še en očenaš, da se ta italijanska smraja kaj kmalu stran spravi.« V letih 1945-47 sem študiral na milanski univerzi. Srečal sem veliko prijaznih in nekaj dobrih Italijanov. Ti pozitivni vtisi so izboljšali moje mnenje o Italijanih, niso pa izbrisale otroških izkušenj, ki so ostale vklesane v mojo dušo. Prva partizanska proletarska brigada. Meseca julij in avgust 1942 sta potekala v veliki nervozi vseh, predvsem pa komunističnih voditeljev partizanstva. Čete in bataljoni so se skušale prebiti iz Dolenjske v Notranjsko. Ker pa niso uspeli, so se vračali. To je še bolj povečalo napetost. Ambient je bil skoraj električno nabit. Mi prisiljeni mobiliziranci v delovnem bataljonu smo pa vse to beganje in nervozo z zanimanjem opazovali. Proti koncu julija se je pojavila v Starem Logu partizanska proletarska brigada. Komandant je bil znani Daki. Sestavljali so jo baje najboljši in najbolj izkušeni borci. Imeli so cel en top (gorsko havbico). Cisto iz vojaškega vidika je ta enota izgledala še precej dobra. Človeku je bilo edino žal, da so komunisti uspeli mobilizirati okoli sebe nekaj junaških in borbenih ljudi, ki so bili prepričani, da se bore za svobodo naroda in ne za komunistično revolucijo in kasnejšo brezobzirno dikaturo. V začetku avgusta so se začele širiti novice, da sta Suha krajina in Kočevski Rog obkoljeni po velikem številu najboljših italijanskih čet, med drugimi fašističnimi bataljoni. Kasneje sem zvedel, da so Italijani skoncentrirali na tem ozemlju več divizij, več sto kanonov in nekaj tankov in letal. Pred veliko italijansko ofenzivo. Da bi preprečili kako izn£' idenje so nas partizani Pre' estili iz hiš v Novem Logu v pe iz desk, globoko v gozdu-onoči smo stražili to tabori' e. Kot nekak obrambiu trep smo tudi posekali vsa :lika drevesa na cesti od Sta-:ga Loga proti Kočevju in t0 razdalji kakih treh kilome ov. Toda ta ovira ni d°stl omagala. . Veliki šmaren, 15. avg. I94 Nekaj dni pred veliki01 narnom so že potrkavali v linjah, ki so ležale neka 0 jverozahodno od Noveg oga, kjer smo bili mi nasta jeni. Popoldne smo susi^ mo, poslušali potrkavanja. ^ izgovarjali in spraševali. ^ orno čez en teden še pri živ )e^ ju. Vso to idilo so namreč 0 asa do časa prekinile italijah ke kanonade vse okrog °a ’ aj smo bili obkoljeni. Naslednji dan, bil je Petesg mo bili ravno pri kosilu, ku e približala našemu tabori« talijanska patrulja. Pri^a neko hriba iz Kočevja 1° do glavni cesti. Takoj je Pa ^ comanda, da se umaknem0 Pugled. Pobrali smo 11 ^ nalo prtljage, ki smo jo ih1 n se umaknili zelo hitro Pr Starega Loga na Pugled- Ko smo prišli na Pugled^^ 1 daljnogledi opazovali. Italijani očistili ceSt°tefo v Stari Log, 1 mi pred nekaj dnevi i s hlodovi. V nekaj uia .g|j cesta čista in so Pr‘ j,i janski tanki, kamio° ništvo v Stari Log- y iot že omenjeno, je ' ^ rem Logu nekaj žin z otroci. Eno dr ^ 1 pobliže poznal in tu 1 ^ letnega fanta. To je jjjtf čanska protikomun* j|i lina, zato se niso um ami v Rog, ko so Pr!^inal°i i. Se isto noč so kri lijani tega mladega telili- n p>' Camorkoli so prišli so in požigali. Toda t° ^vrnitvi cerkve sv. Jožefa v Ljubljani jezuitom | Želja jezuitov se je uresničila (izjava za javnost) — Z delno odločbo ministrstva za kulturo z ne 2. 4. 1996 se je po dolgem času uresničila dolgoletna želja Jezuitskega reda in romarjev, ki so z vztrajno molitvijo in romanji Pted zaprto cerkvijo zahtevali vrnitev nezakonito odvzete cerkve Sv- Jožefa s pripadajočimi objekti. Veseli smo uresničitve naših zahtev in molitev, a hkrati opo-da je delna odločba le prvi korak k dejanski vrnitvi entra sv. Jožefa« upravičencu. Center namreč vključuje cer-ev> rezidenco, dom duhovnih vaj in vrt. Novi duhovni center lahko celostno opravlja svoje poslanstvo e v obsegu, v katerem je bil zgrajen. Postopek vračanja doma duhovnih vaj in vrta še ni končan. Parno, da s to delno vrnitvijo ta pogajanja med upravičencem in vezanci ne bodo zastala, temveč jim bo to dejanje dalo novega ^a8ona in moči. Veliki arhitekt Jože Plečnik, ki je načrtoval dom u ovnih vaj, je želel s to stavbo zaokrožiti celostno podobo nU 0vnega centra. Upamo, da bo ob razstavi njegovih del prihod-e «0 ta njegova zamisel doživela svojo vnovično uresničitev. Upali smo, da bo država hkrati z vrnitvijo zaplenjenega pre-^oženja povrnila škodo, ki je nastala med polstoletno zaplembo. JU P™akovanja naj bi se z dobro voljo obeh strani delno uresni-j, ’ Vendar se je moral jezuitski red zato odpovedati celotni od-nini za odvzete dragocene premičnine, ki so bile odvzete rati 2 zaplembo objektov. v ^eistvo, da je cerkev sv. Jožefa vrnjena jezuitom na samo duh ° n0^’ naS navc*aja 2 uPanjem> da bo na novo obujeno °Vno središče sredi Ljubljane postalo dragocena opora in ^ da je resnica močnejša od zla in pravica močnejša od obi '^e Uga®ajmo v svojem srcu upanja, kajti Bog v svoji dobroti Ja tudi mrtve! Mag. Lojze Cvikl, Provincial V BLAG SPOMIN ob četrti obletnici odkar nas je zapustila naša ljubljena žena, mama in stara mama CILKA KOROŠEC ki je za vedno zaspala dne 21. aprila 1992 k!jri leta so že minila, solznrCeje utihnil°. k° 2ne naše so oči, ker Tebe več med nami ni. V miru božjem Ti počivaj, draga, nepozabna nam. V nebesih srečo uživaj na vekomaj. Ljubeče se Te spominjajo: Mož - John hčer - Cilka zet - Matt Uanny, Sandy, Debbie - vnuk in vnukinji sestra v Floridi, brat in sestra v Sloveniji ostali sorodniki in prijatelji. BEŽIGRAJSKI ŠTUDENTJE... (nadaljevanje s str. 18) kako impulzivno dejanje, ampak načrtna iztrebitev slovenskega naroda. V te požgane vasi so nameravali naseliti po njih »zmagi« Italijane. Na Primorskem čez slovensko mejo delajo isto danes italijanske oblasti. Slovensko zemljo raz-lastujejo in naseljujejo Italijane. Pa vrnimo se na Pugled 1942. Samo eno noč smo prespali v bližini Pugleda. Nismo imeli ne odeje ne tople obleke in nas je zeblo. V naši grupi smo imeli enega konja. Ponoči smo se stisnili okoli njega, da nas je malo grel. Drugi dan, bil je ravno veliki šmaren, smo se umaknili iz Pugleda v sam Kočevski Rog. Ta pokrajina je bila takrat veliko bolj divja in zaraščena. Sedaj so veliko izsekali in zgradili precej cest. Na Pugled so prišli za našimi petami Italijani s topništvom in ostalo vojaško opremo. Ves ta čas so italijanska letala opazovala, kje so kake edinice, in takoj začele bombardirati z letali in topništvom. To zadnje je bilo najbolj kritično v skalovju Kočevskega Roga. Ce bi npr. kaka edinica ležala na ljubljanskem Barju ali na kakem drugem močvirju, kanonada ne bi naredila preveč škode. Vse granate ne bi niti eksplodirale. Drugačna je zadeva med skalami. Razbite skale so naredile več škode in povzročile več žrtev, kot pa granate same. Pisatelj Alojz Rebula v svoji knjigi Divji Golob opisuje, kako je on opazoval ta pekel iz Novega mesta, kjer je tedaj živel. Med drugim pravi, ubogi ljudje, ki so pod tem ognjem. Po Kočevskem Rogu smo begali pred Italijani kake tri tedne, skoro brez hrane in municije. Imeli smo nekaj krav z nami in vsakih nekaj dni smo eno ubili. Kuriti nismo mogli, ne ponoči ne podnevi. Podnevi bi Italijani videli dim in ponoči ogenj in bi nas takoj začeli obstreljevati. Tako mesa nismo mogli kuhati. Bili smo zelo lačni, zato smo jedli surovo meso. Nekdo je odkril zavoj soli in je ugotovil, da se surovo.meso s soljo še da nekako jesti. Vsi smo poslušali njegov nasvet. Problem je bil, da smo postali žejni po tisti soli. Za nameček, pa v kraš-kem Kočevskem Rogu ni vode. Zato smo lizali roso iz listov in trave. V Kočevskem Rogu smo se pomikali prvo proti Beli krajini. Tam smo naleteli na tisoče Italijanov. Včasih smo videli patrulje na 50 metrov. Radi izredno gostega gozda smo vedno imeli priliko, da smo se umaknili. Neki dan smo ležali v skalah. Italijani so nas opazili. Začeli so nas bombardirati s topništvom in letali. To je bil pravi pekel: trupla, človeški udje in črevesje so letela po zraku, prava apokalipsa. Z nami je bil tudi politični komisar, zelo zagrizen in hudoben človek. Ko je bila kanonada za nekaj minut prekinjena, je ta komisar zelo pobožno molil in se pripravljal na smrt. Tedaj mu eden zavpije: »Ti komunistična baraba, sedaj je prepozno!« Ni potrebno omenjati, da pol ure po tem, ko se je končal ta pekel, je bil politkomisar že spet stari hudobni in zagrizen komunist. Vsi bolj vidni komunisti so na lepem izginili in nam naročili, naj se prebijemo skozi italijanski obroč, kakor se pač moremo. V Kočevskem Rogu so si komunisti pripravili posebna skrivališča. Kot je vsem znano, je kraški svet poln majhnih in velikih vrtač. Dno kake male vrtače so pokrili z debli, tako da je ostala pod debli velika odprtina, kjer se je lahko skrilo 10-20 ljudi. Na vrhu debel so nasuli zemlje, listja in suhe veje. Ta skrivališča je bilo nemogoče opaziti, samo če si stopil na eno, si čutil, da so votla. Po teh skrivališčih so se zakamuflirali glavni komunisti in tam čakali, da bo konec italijanske ofenzive. Nas so pa prepustili usodi. V začetku nas je bilo skupaj kakih 200-300. Ko so komandanti videli, da smo le prevelika grupa, so nas razdelili na manjše skupine z namenom, da se prebijemo iz italijanskega obroča. To se je tudi dejansko zgodilo, a na zanimiv način. Neki dan smo bili v enem predelu, kjer so pred par leti posekali ves gozd. Nato je zraslo zelo gosto robidovje, toda samo 30-40 cm visoko. Ko smo videli, da se bliža večja italijanska kolona, smo zlezli pod to robi- INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavčič American and International Selections Saturdays at Noon ... 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 dovje in zamaskirali vse sledi. Precejšnje število italijanske soldateske je šlo mimo nas. To je bil naš preboj čez obroč. Proti večeru smo se premaknili proti Podturnu pri Straži. Tam smo naleteli na razbite partizanske edinice in te so nas obvestile, da smo že ven iz italijanskega obroča. Ko smo se prebili, je štela naša skupina 10 ljudi, imeli smo eno puško in tri naboje. Drugi dan smo naleteli na italijansko patruljo kakih 30 vojakov, do zob oboroženih s strojnicami in minometi. Ko so nas Italijani zagledali v gozdu, so začeli bežati kakor hitro so mogli. Mi smo se jim smejali. Italijanski narednik jih je krepko okregal, da so strahopetci, in upam, da sem prav razumel, ko jim je vpil: Smejejo se nam (»Ci ridono di noi«). Ko smo bili blizu Podturna, sem se ločil od naše male skupine in približal vasi, da dobim po enem mesecu stradanja vsaj nekaj kruha in mleka. Ko sem pil mleko pred kmečko hišo, prihrumi italijanska patrulja na konjihMn sem bil aretiran. Italijani so me odpeljali v grad Soteska. V gradu je bilo že več ujetnikov. To je bilo nekaj študentov iz vlaka in nekaj kmečkih mož in fantov, ki so se predali Italijanom. Vsi ti kmečki fantje so imeli tiste lističe, katere so razmetavala italijanska letala po Kočevskem Rogu. Na letakih je pisalo, da vsak, kdor se preda italijanski vojski s tem letakom v roki, se mu ne bo nič zgodilo. Italijani niso držali besede. Se isto noč so vse te fante postrelili. Na čudežen način se z nami bežigrajskimi študenti ni zgodilo isto. Naslednji dan so nas zelo zastražene odpeljali v novomeški zapor. Tam smo bili zaprti skupaj s študenti iz Novega mesa in še nekaterimi Bežigrajci, ki so jih Italijani polovili kdo ve kje. V Novem mestu smo ostali kakih štirinajst dni. V sobi nas je bilo kakih dvajset. Tako smo hodili eden prek drugega. Cez dan smo imeli dolge debate o ravno preživeli roški ofenzivi, in tudi prav zagrizene razgovore o komunizmu. Ne- (daljc na str. 20) MALI OGLASI I Want To Rent a garage or barn space in the country. Call Bill: 391-1515. (15-18) V slikovitem mestecu Kanalu ob Soči, Slovenija, ugodno prodam stanovanjsko hišo — enonadstropno, takoj vseljivo, z lepim vrtom in telef. Informacije iz vljudnosti dobite pri: Ivotu Ravnik, 6128 S. Rock-ridge Blvd., Oakland, CA 94618, tel. 510/658-9077. (X) FENCES — OGRAJE Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call: Jokic Fence Co. 944-6777 Misijonska srečanja in pomenki 1128. Duhovnik Ciril Lavrič, posvečen v mašnih«*,, julija 1943 v Ljubljanl^fn^pod škofom Rožmanom določen za izobraževanje mladih članov Katoliške Akcije, je kot mnogi med nami v maju 1945 odšel na Koroško. Bil je taboriščni duhovnik v Lienzu, Pegezzu in Spitalu ob Dravi. Leta 1952 je odšel v Rim študirat cerkveno pravo in leta 1955 so mu zaupali skrb za Slovence v Večnem mestu. Leta 1960 je prišel med pariške Slovence. Od 1967 do 1989 pa je skrbel za dušno pastirstvo med Slovenci v Avstriji. Linški škof ga je nastavil pri novi cerkvi ob avtocesti v mestu Haid pred Linzem. Ljubil je planine in tam, šibkega zdravja, s slovenskimi begunci in izseljenci prenašal križe in upal na boljše čase za domovino. Ob upokojitvi je odšel k šolskim sestram v hiši Sv. družine v Gorici. Zaradi bolezni se je vrnil v Haid in bil pred smrtjo v Domu ostarelih, v oskrbi karmelskih Marijinih sester in slovenskih prijateljev. Umrl je 3. marca 78 let star in pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v cerkvi Vseh svetnikov 8. marca. Želel je počivati v Ljubljani in pokopali so ga v grob pokojnega brata, duhovnika Janeza. Škof Aichern iz Linza se je rajnemu po sv. maši za njegovo delo zahvalil. Maševal pa je zanj nadškof dr. Alojzij Šuštar in somaševal je škof dr. Metod Pirih ter številni duhovni sobratje, mnogi iz vrst dušnih pastirjev med izseljenci, ki delujejo med Slovenci po svetu. Rajni gospod Ciril je bil iz učiteljske družine, rojen 16. marca 1918 v Žabnici. Poleg dobre družine ga je vzgajala družba Frančiškovih križarjev in slovenska dijaška Katoliška Akcija. Njegova sestra Marija, ki je umrla pred nekaj leti, je bila žena dolgoletnega zvestega sodelavca MZA, inž. Marijana Merala iz Davisa v Kaliforniji. Svoj testament je rajni zaključil z besedami psalmista: »Gospodove milosti bom na vse veke opeval.« Naj se njemu, kot nam vsem, ki smo ga poznali, ta želja uresniči! Naj v večnosti tudi prosi za nas vse, da bi mu zvesti sledili. Sveta stolica je imenovala tri nove škofe v trpeči državi Ruandi v Afriki in s tem vzpostavila spet redno hierarhijo, kjer so bili pred dvemi leti mu-čeniško umorjeni trije od petih škofov in vrsta domačih duhovnikov. Mati Terezija je pred kratkim spet nesrečno padla in se poškodovala. Je na okrevanju. Dolgoletni pionir MZA g. Frank Staniša iz Geneve, Ohio, je spet daroval $400 za karmeličanke v Mirni peči. Pred kratkim je praznoval visok rojstni dan, pa še vedno misli na misijonski svet in potrebe in je srečen na svoji farmi. Iskrene čestitke, Frank! Preko ge. Anice Tushar je poslala za vse misijonarje pomoč v $50 ga. Pavla Vrečar iz Bessemer, Pa. M.P. iz Illinoisa pa $150, od tega $50 za bosanske begunske otroke v Sloveniji, $50 za vse misijonarje, in $50 za duhovnika Obore, ki ga je med študiji vzdrževala. Ga. Stana Oven iz Monterey, Kalif., za dve maši za rajnega g. Cirila Lavriča, ki je bil njej in rajnemu možu Louisu na Koroškem priča pri poroki. Cek je bil za $50 in bo razlika uporabljena za vse na terenu. L.R. iz San Francisca, Kalif., je darovala $110: $60 za sv. maše rajnih sorodnikov in $50 za revne, lačne otroke v misijonih. Neimenovani iz Toronta je žrtvoval svoj mesečni dar v us $200 za vse. Ga. Marija Ribič iz Clevelanda $50 osebno, kar smo po-, slali z dodatnim desetakom za njeno članstvo Prijateljev Radia Ognjišče. Ta zdrava katoliška ustanova čudovito misi-jonari med duhovne hrane lačnim slovenskim narodom. Družina Viktorja in Nežke Tominec z Richmond Hts., O., je poslala za o. Jožeta Cu-kaleta v Indiji ček za $100, kar smo mu takoj odposlali na zadnji naslov došlega pisma, spet v Indiji. Ta dar nam je sporočil blagajnik Stefan Marolt in dodal še: ga. Mihaela Kolarič $20 za vse in ga. Marija Križman, 90-letna dobrotnica, $300 za vzdrževanje novega bogoslovca, ki ji ga bomo v kratkem dodelili. Za poštne znamke za sprotno korespondenco z misijonarji in zaledjem bomo uporabljali osebno dani darovi za Veliko noč: družine Tushar, Knez, Celestina, Kosar in Gallant ter ge. F. Hočevar in K. Dreu. Gospod Knez je po naročilu nabavil čeke v pomoč s. Bogdani Kavčič, za avto v Ruandi; s. Mariji-Andreji Subelj za uboge deklice (125) in novo gradnjo ‘Regazzo’ stanovanj za njih zavod in za Karmeličanke na Sori, s. Emanueli Frančiški. Vse je bilo prvi teden v aprilu že odposlano. Prav tako ček za o. Cukaleta. Radiu Ognjišče smo s tremi novimi člani in pomoč, ki so jo kot PRO s 60 dolarji za leto 1996 darovali, poslali za objavo v celoti pismo novomašnika Gahamanyi iz Ruande, v katerem opisuje usodo njegovega letnika, osem od MZA podpiranih vsa leta in o čemer smo v MSIP že poročali. O. Vladimir Kos iz Tokia je poslal nov esej, ki ga bomo ob priliki v odlomkih objavili. Za MZA pošilja vedno veliko duhovnega za meditacijo; drugim pa kako lepo pesem, kot jih zasledimo v Novem glasu, Ave Maria in drugih mesečnikih ali tednikih. Iz Angole, Afrika, se je končno zahvalila za pomoč MZA $500 salezijanka Zvonka out GAME PAYS YOU M I L L I O N S EVEN IF YOU CAN'T PITCH, HIT OR FIELD All it takes to win Super Lotto is luck! And with at least four million at stake every Wednesday and Saturday, isn't it worth a buck to try your luck? (gp Feel Lucky Today? The Ohio Lottery Commission Is an equal opportunity employer and service provider Mikec, da je ček prejela v odprtem pismu in ga zamenjala ter uporabila za mali dekliški internat za ljudskošolske deklice, ki bodo živele z njimi. Razmere v državi, ki je bila dolgo pod komunistično vlado, so težke. Gre na dopust v Slovenijo in omenja, da je njihov veliki dobrotnik tudi g. A. Majcen. Z Madagaskarja je vrnil ček lazarist Ivan Stanta in prosil, da mu ga pošljemo v Francijo na francoskega ekonoma, odkoder lazaristi po vseh misijonih pomoč razpošiljajo. Tudi to zadevo smo uredili, dasi ni prijetno po mesecih jemati iz banke za neizrabljeni stari ček in znova nekam pošiljati, kar bi lahko že več mesecev uboge okrepilo. Iz Papue-Nove Gvineje se je z lepim pismom oglasil Uroš Glavač, laični misijonar. Zelo je hvaležen, da mislimo tudi nanj in na vse naše misijonarje. Lepo deluje z bratom Jožkom Kramarjem, velikim pionirjem. Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. P.o. 3ox 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 Bežigrajski študentje (nadaljevanje s str. 19) kaj bežigrajskih študentov je namreč še vedno opravičevalo revolucijo, ki so jo začeli komunisti. Verjeli so komunističnim obljubam in sanjam o raju in resnični svobodi, ki jo bodo ustvarili komunisti. Sprejeli so tudi komunistično krilatico: »Žrtve so potrebne«. V mesecu septembru 1942 so nas odpeljali z vlakom nazaj v Ljubljano v Belgijsko vojašnico. Med vožnjo z vlakom sem videl ob železniški progi vsaj štiri, če ne več lokomotiv v jarkih in prepadih. V Belgijski vojašnici je bilo veliko jetnikov, kakršnih smo bili mi, in veliko ljudi, ki so jih Italijani polovili med njih ofenzivo po Notranjskem in Dolenjskem. Prve dni po končani ofenzivi so bili Italijani precej dobrosrčni in so izpustili veliko ljudi. Mislili so namreč, da so partizane za večno uničili. Toda ti so se hitro reorganizirali in začeli z napadi in sabotažami. To je povzročilo preo-kret v italijanskem postopku z ujetniki. Veliko večino so po- !!(/' wPriiatePs Pharmacy . Iljst. Clair Ave. & K. 68 Sl. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner slali v taborišče na otok Rab-kjer je pomrlo več tisoč Slo- vencev. Italijansko taborišče na Rabu je imelo isto nalogo kot Auschwitz. To je bilo taborišče za pobijanje ljudi (extermination camp). Hrane so dai pripornikom tako malo, da so umirali v tisočih. Italijani so izbrali otok Rab, ker do njega ni imel dostop nihče in tu 1 pobegniti je bilo težko. Tabo rišča v Gonarsu, Trevisu m druga so bila preveč vidna za opazovalce iz nevtralnih r žav kot je bila Švica, in Rdeče ga križa in še drugih organizacij, ki so se vsaj malo zanimale za usodo Slovencev. Kot omenjeno, so ve^”° ujetnikov poslali iz Belgij8 e vojašnice na Rab. Domov so pustili samo tiste, ki so bili sta ri manj kot 18 let. Jaz sem 1 star le 17 let, in tako sem bil‘z' e bila huda preizkušnja, . em Bogu hvaležen za to dozi ■etje. Moji pojmi o komu^ :mu so se namreč temelj1 azčistili. Peter Klopg Toronto, 17 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 13) Uenter. Ure kropljenja b°^ utri, v petek, od 11. dop-l. pop. v Želetovem zavodu ^ S. 152 St. Pokopana bo na P (opališču Knolhvood. Drua do hvaležna za darove v 8P min John in Judy Žele Slov ^ skemu domu za ost£f j 18621 Neff Rd. Clevelan -OH 44119. John J. Churney idia Dne 16. aprila je v Met1' Euclid bolnišnici umrl 68 stari John J. Churney iz E'* da, rojen v Forest City. , od koder je prišel v Cie ve . kot otrok, mož Betty, roj- ^ din, oče Diane Herbert, .. in Jamesa, brat Ruth A-ney in Roberta (pok.), ^-el slen kot prodajalec pri ™0j£ Transmission Inc. ^Aye-upokojitve lani, veteran 2- ^ tovne vojne, član KSK ^ 169. Pogreb bo jutri, v Pe^eV iz Želetovega zavoda v ^ sv. Viljema dop. ob 1(ArI,j|i od tam na pokopališč6 £S duš. Ure kropljenja so ^ pop. od 2. do 4. in zv. od Gl>Sl MALI O DRIVER WANTEPj to To drive person c0 j^n10 wheelchair. Transport ^ stores and doctors $ twice a week. Person ^ able to lift wheelchair10 ^ out of the car. Hts., Oh., call Olga:7J FOR RENT tJ i 3 room apt-, : Home for ^ f Rd. Call 531' (i) 17. For Rent AI St., off St. down. Call 5 Podpirajmo Slov«