Sodelovanje urada za posredovanje dela z zborom proizvajalcev v Vukovarju Urad za posredovanje dela vukovar-ske občine je pokrenil.v zadnjem času znatne ukrcpv za zinaiijšanje števila ti-stih, ki so brez dela. Ta urad ima sedaj v evidenci približno 1000 oseb in s<> ve-čiaa prijavljeniu ženske in nekvaliftci-rani dolavci. Industrijska podjetja vukovarske ob-čine so imela ved.uo možnpst odpreti nova delovna mesta, ko je šlo za kvalificira.no delovno silo, tako da .v' tem pogledu ni bilo težav. Zuatno teže pa je bilo zaposliti n&kvalificirane delavce, ker so bili večt-noma odvisni od sezonskili del. V I. 1958 so začeli sistematično pro-ueevafri pogoje za odpiranje novih delav-nih mest. Tako je bllo na pobudo urada za posredovanje dela i,n sveta za delo in delovna ruzmerja vprašanje nežaposlene delovne siJe predloženo tudi obeiaiskemu zboru proizvajalcev. Pomoč občinskega •zbora proizvajalcer uradu za posredova-nje dela bo postala stalna praksa, ker je mogoče preko njega najlaže najti mož-nosti za zaposlitev novih delavcev. Razen tega so sklicali tudi sestanek z zastopniiki kmetijskih zadrug, "ki &o iskale približno 600 delavcev za sezonska kmetijska dela. Na sestanku so največ govorili o izbolj-šanju uastanitve sezonskih delavcev, po-gojev* za delo i,n prevoza na delo, tam kjer je nujen. V maju lanskega leta je n-ainreč urad za posredovanje dela izve-del auketo mcd sezonskiioi delavci, ki jih je zaposlil [x> kjuetijskih zadrugali, in iz nje so videli, da delovni pogoji, na-stanitev in prevoz niso bili zadovoljivi. Zato je tudi veliko število oseb, ki so pri-javljene pri urudu. odklanjalo, da bi šle na sezonska dela. Po besedah zastopuiikov zadru? so pogoji letos mnogo boljši, taJco da lahko pritakujemo, da bodo cmL 1. apri-la naprej začeli prevzemati prve skupine delavcev. Z otvoritvijo uslužnostnt^a obrata za pranje perila in osredjije delavske menze je uradu uspelo zaiposliti približuo 20 žensk iiekvalificiranih delavk. Doslej je bilo v Vukovarju le bolj inalo pobud za odpiranje uslužnostnih podjetij, čeprav so potrebe to terjale. Letos pričakujejo znatnejSo akeijo zti organiziranje usluž-nostnih obratov, posebno pa v Borovu, ki re v vukovarski občini trio&in industrijskd kraj. Kolikor bo lctos začel obratovati oddelek pnovmatike kombinata »Borovo«, bo priučenih iii usposobljenih za delo pri-bližno 2Na-predak«. Podjct.jp Jnjroslovanskega rečne-g^a brodarstva »Ivan Milntinovič«. ki utr-juje obalo Donave pri Vukovarju, bo zaposlilo več sio sezonskih delavcev. Za-htcve po sezonskih delavcih so -postavila tudi neikaitera gratlbena podjetja kakor tudi tovarna konoplje. . Vzporedno s tem se je urad za posre-diavanje deJa lotil tudi večje prekvalifi-kacije deJovne sHe. Taiko je večje število žensk odšlo učit se šiviljske obrti in v delaraic« za izdelavo posteiljnih pregri-njal. Čeprav ni prebrodil vseh težav, je urad za posredovanje dela' v vukovarski občiui v sodek>vanju z zboroin proizva-jalcev našel dobro pot za zmanjšanje pre-sežka delovne sile. Ker so letos pravo-časno začeli organizacijs.ke priprave za . otvoritev novih delovnih rnest in ker bo ena izmed nalog zbora proizvajalcev tudi sprem]janje g^ibanja dolovne siile kakor tudi ix>moč uradii za posredovanje dela, pričakujejo, da se bo število oseb, ki niso zaiposlejie, v vukovarskii občiai zelo zmanjšalo. SAMOPRISPEVEK ZA UREDITEV NASELJA Na pobado SociaUstičjie zve^t-, Zveze komunistov, društva »Naša deca« in dru-štva za telesno vzgojo >Partiizan« je biila v Zagrebu ustanovljena sk^ipnost naselja, ki obsega nasclja »Rade Končar« ia »Ljiib-ljanicet na Trešnjevkii. .Poustanovtvi sknpnosti so se državljani zbrali, da bi skupno razpravljalii o vseh problemih. Občinski Ijudski od'bor jim je dodelil 2 mjHjona za ureditev igri-šča in parkov. To vsoto so i^koristili tako, da so zanjo kupili samo nujno po-trebni material. S prostovoljnim delom državljaiiiov so napraviH mnogo več, ka-kor bi lailrko napravili samo s sreckIo državljani, ki živijo na ozemljp tega naselja. sprejeli ta prpdlng. Gre namreč za niinimalni pri-spevek, tako da bi na primer tisti, kate-rega z^aslužek se g-iblje od 10 do 15 tisoč din, prispeval na leto priblišno 120 dio. N. Erbežnik