Smo na višku turistične sezone. Gneča je na cestah in tudi na brniškem letališču. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 54 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni U|,ednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci Kranj, petek, 15. 7. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Preobrazba bančništva na Gorenjskem ^ del spodnjih poslovnih prostorov poslovno-stanovanjskega bloka H-8 na Cesti JLA v Kranju se prav te dni vseljujejo kupci poslovnih prostorov, medtem ko je stanovanjski del lani zgrajenega bloka že dlje časa naseljen. — Foto: F. Perdan Višje najemnine Vse gorenjske občine so s 1. junijem ali s 1. julijem povečele stanarine do največ 30 odstotkov. Obenem so sprejeli tudi odloke o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, s katerimi bodo po novih kriterijah dobivali subvencije vsi tisti, ki so upravičeni. Družbeni dogovor o cenah po katerem se zvišajo stanarine in se počasi prehaja na stroškovne stanarine do leta 1980, pa predvideva tudi povečanje najemnin za prostore. Najemnine naj bi se povišele največ za takšen odstotek kot so se stanarine, se pravi za 30 odstotkov le najemnine za tiste poslovne prostore, kjer se opravljajo osebne storitve in prodajajo vrtnine, sadje in zelenjava, se lahko povečajo največ do polovice povišanja stanarine. Te se bodo lahko povečale tako le za 15 odstotkov. D. S. Prvi pregledi v jeseniški bolnici JESENICE - Na pobudo bralke Glasa smo na Gorenjskem zbirali denar za nakup dveh aparatov za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Enega so že namestili v jeseniški bolnici in začeli s poskusnim obratovanjem, drugi pa še vedno čaka v kranjskem Zdravstvenem domu. Po poskusnem obratovanju so v jeseniški bolnici prejšnji teden že začeli z rednimi pregledi. Aparat pa bo poslej delal štiri dni v mesecu. Odločili so se za petek, ko bodo ženske lahko prihajale v ambulanto od 14. do 19. ure. D. S. GOSTIŠČE RIKLI __J? Obiščite priznano blejsko gostišče Dobra kuhinja Senčni vrt — terasa Speceriaa ©©©© !*t*an 4: Osnutki dokumentov porazne vsebine, nekateri pa so »pokasirali« milijone... f *5 i 11 m Med upravljalce banke se po novem na Gorenjskem lahko uvrsti 194 gospodarskih in negospodarskih OZD ter 48 interesnih skupnosti enoto za stanovanjsko in komunalno področje, ki ima zaradi posebnih zahtev že sedaj svoj izvršilni odbor. Bilančna vsota kranjske podružnice Ljubljanske banke, v kateri so zajeta združena sredstva gospodarstva in negospodarstva, zbrana sred- nadzor šepa Jesenice — Izvršni svet skupščine občine je obravnaval poročili medobčinske gozdarske inšpekcije in inšpekcije dela. Gozdarski inšpektorji ugotavljajo, da je bila lani v občini sečnja v gozdovih slabša, ob tem pa so pohvalna prizadevanja GG Bled, ki se trudi za čimprejšnjo izgradnjo novih gozdnih cest. Nadzorovali so predvsem poslovanje gozdnogospodarskih organizacij, obravnavali prekrške in z ostalimi inšpekcijami nadzorovali vse posege v gozd in bližino gozda in se ravnali po določilih načrtov in programov dela. Inšpekcija dela ugotavlja za jeseniško občino, da imajo organizacije, predvsem manjše, svoje samoupravne akte pomanjkljivo urejene in niso v skladu z zakonom o združenem delu. Tudi delavski nadzor v organizacijah hudo šepa, pobude inšpekcije dela za odpravo pomanjkljivosti so sicer sprejete, a uresničene mimo delavske kontrole in brez njenega sodelovanja. Lani so opravili številne preglede pri zasebnikih, kjer posebno zaposleni gostinski delavci praviloma delajo znatno več kot predvideva dogovorjeni delovni čas. Delavcem pri zasebnikih tudi krnijo pravice, da bi sodelovali ob končnem obračunu in bili udeleženi pri delitvi dohodka. Zaradi bolje organiziranega varstva pri delu je manj nesreč in poškodb, nerazumljiv pa je porast nesreč na poti na delo in z dela. Te nesreče so težje dokazljive, saj večkrat prič ni, včasih nastopajo lažni očividci in dogaja se, da se delavec poškoduje doma ali pri šuš-marjenju, poškodbo pa prijavi po prihodu na delo. D. S. stva prebivalstva in najeta posojila pri drugih bankah, dosega 6,5 milijarde dinarjev. Tako predstavlja 6,7 odstotka denarnih možnosti Ljubljanske banke; med njenimi podružnicami je močnejša samo ljubljanska. Posebnost banke na Gorenjskem so nadpovprečni dosežki pri zbiranju sredstev prebivalstva, ki dosegajo že nad poldrugo milijardo novih dinarjev. Kako bo poskrbljeno za to, da bodo delovni ljudje kar najbolj učinkovito sodelovali pri upravljanju teh velikih sredstev, kot to terjata zakon o združenem delu in zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema? Predvsem preobrazba bančništva na Gorenjskem ne bo terjala bistvenih preobratov. Ljubljanska banka je kot celota v svoje upravljanje že doslej učinkovito uvajala delegatski sistem, krarfjska podružnica pa je pri tem že prednjačila z nekaterimi lastnimi rešitvami. Med njimi velja zlasti omeniti zbore upravljalcev po poslovnih enotah v vseh občinah ter upravljanje na ravni podružnice po delegatskem načelu. m m m m • • » » • m • * • • • * m » » • » • m • m • » * • m • • • m » m » t Bistvena novost bo vsekakor to, da bo kranjska podružnica po novem zakonu postala temeljna banka. To pa pomeni samostojneje urejanje odnosov z Narodno banko in drugimi bankami ter veliko večjo odgovornost za gospodarski in negospodarski razvoj Gorenjske. Slednje kot pogoj za ustanovitev temeljne banke terja tudi sklad za solidarno odgovornost, ki mora dosegati 3 odstotke stanja danih posojil. Ta sklad je že ustanovljen. Svojo novo vlogo naj bi banka uresničevala z znatno razširjenim krogom upravljalcev. Sedaj ima 122 ustanoviteljev, načelno pa je lahko njen neposredni član vsaka delovna organizacija, ki ima žiro račun. V tem času je v petih gorenjskih občinah 194 takih gospodarskih in 114 negospodarskih organizacij ter 48 samoupravnih in drugih interesnih skupnosti. Zanimivo je, da je po novem lahko član banke tudi organizacija, ki v njej ne združuje svojih sredstev, koristi pa njena posojila in tako z obrestmi prispeva k dohodku. Novi zakonski predpisi dajejo poseben pomen upravljanju po poslovnih enotah. Predvideno je, da naj bi razen sedanjih petih, ki upravljajo sredstva v občinskih okvirih, na Gorenjskem dobili še posebno poslovno Ljubljanska banka se bo v tem procesu preoblikovala v združeno banko, ki bo opravljala določeno vlogo za več bančnih organizacij skupaj. Gre za plačilni promet s tujino, skupne naložbe v infrastrukturo in prednostne dejavnosti, posege v dežele v razvoju in podobno. Kot najnižja organizacijska oblika pa so z zakonom predvidene interne banke v delovnih organizacijah. Proces njihovega nastajanja se je v petih gorenjskih občinah šele začel, pričakovati pa je, da ga bo uresničevanje zakona o združenem delu zelo pospešilo, saj bo terjalo boljše finančno poslovanje in večjo samostojnost ustreznih služb. Prilagajanje novim zakonskim predpisom na Gorenjskem vodi iniciativni odbor za preobrazbo bančništva, ki mu predseduje direktor Peko Tržič Janez Bedina. Odbor je imel doslej 2 seji, na katerih je proučil pogoje za ustanovitev temeljne banke in pripravil vrsto predlogov za njeno novo samoupravno organiziranost. Leta naj bi bila uveljavljena z začetkom leta 1978, javna razprava o predlogih samoupravnih sporazumov o ustanovitvi temeljne banke in o ustanovitvi združene banke pa se je začela ta teden, po torkovi konferenci upravljalcev Ljubljanske banke. Metka Sosič stran 7: Ni recepta za dolgo življenje? Najstarejša Gorenjka živi vŠkoffiLoki XVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 5. DO 15. AVGUSTA mednarodni GORENJSKI SEJEM si KRANJ 7 Naročnik: Nova bankovca Narodna banka Jugoslavije bo dala z današnjim dnem v obtok bankovec za 10 in 500 dinarjev, izdelane na papirju z zaščitno nitko in numerirane s sedefnmestnimi števili. Druge oznake teh bankovcev, kot so dimenzije, naris na sprednji in zadnji strani ter barve, se v ničemer ne bodo razlikovale od bankovcev za 10 do 500 dinarjev, ki so že v obtoku in so izdelani na papirju brez zaščitne niti ter numerirani s šestmestnimi števili. Narodna banka Jugoslavije posebej obvešča, da bodo bankovci za 10 dinarjev z datumom izdaje I. 8. 1965 in 1.5. 1968 kakor tudi bankovci za 500 dinarjev z datumom 1. 8. 1970, ki so izdelani na papirju brez zaščitne niti in so numerirani s šestmestnimi števili, še nadalje ostali v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo. 105.000 vagonov pšenice Žitarsk o-mlinarske organi -zavije v Vojvodini so doslej odkupile že 105.000 vagonov nove pšenice. V novosadskem Zi t okopu pravijo, da so žitar-sko-mlinarska podjetja storila vse, kar je v njihovi moči, da bi prevzela čimveč zrnja in ohranila njegovo kvaliteto. V teh podjetjih delajo v izmenah, ker morajo sedaj ob koncu žetve dnevno prevzeti tudi več kot deset tisoč vago nov tržnega viška pšenice. Če bo vreme ugodno, bo žetev v vsej Vojvodini končana do prihodnjega tedna, ko bodo poželi zadnji klas na 424 tisoč ha pšeničnih polj. Črna gora slavila Dan vstaje Črne gore — 13.julij so proslavili z množičnimi ljudskimi zborovanji na Veruši pri Titogradu, v Virpazarju pri Baru, Kjaževcu pri Andrijevici, Velimlju pri Nikšiču in po drugih krajih v republiki. Najbolj veličastno je bilo v Virpazarju, kjer je ob svitu l.i.julija 1941 počila prva partizanska puška v Črni gori. Zlet slovenskih tabornikov Na Muti ob slovensko-av-strijski meji je bil od 1. do II. julija VII. zlet slovenskih tabornikov s približno 2000 udeleženci iz Slovenije in sosednjih republik ter pokrajin in zamejstva. Organizatorji, taborniki odreda Bistri otok iz Mute, so taborni prostor razdelili na deset področnih taborov. Med njimi je bil tudi tabor Gorenjskega odreda. V njem so bili taborniki iz Škofje Loke, Bleda, Kranja in gostje iz Valjeva. Zlet je bil namenjen pred vsem temu, da taborniki pokažejo širši javnosti svoje znanje in sposobnosti. Pomerili so se v taborniških disciplinah in prikazali taborniško življenje. Odred stražnik ognjev iz Kranja je bil v tekmovanju zelo uspešen. Starejši medvedki so v republiškem mnogoboju zasedli tretje mesto, ekipa mlajših tabornic pa je bila prva. Prvi hlev V Podbeli na Tolminskem so odprli prvi stalni skupni vaški hlev. Sedaj je v hlevu, ki ga je zgradila ljubljanska Agroobnova, 25 mladih krav ter šest teličkov. S hlevom, ki je nastal podobno kot skupni hlev v Breginju in na Volarjih po lanskem septemberskem potresu, gospodari hlevska skupnost. Druge skupne vaške hleve bodo odprli do 15. sep-^ tembra. Proslava ob obletnici požiga KOKRA - Mladina Kokre bo skupaj z OO ZZB NOV pripravila proslavo ob obletnici požiga vasi Kokra in poboja prebivalcev. Proslava bo ob spomeniku žrtvam v Kokri in sicer v nedeljo, 24. julija, ob 9. uri. Na proslavi bodo sodelovali mladinski pevski zbor, recitatorji in govorniki. Sodelovali bodo tudi vojaki kranjske garnizije. F. S. Petek - 75. julija 191 _____ i KRANJ — V torek, 12. julija, so vojaki in starešine garnizije Staneta Žagarja počastili 34-letnico ustanovitve 7. slovenske narodnoosvobodilne brigade France Prešeren. Planinska brigada, ki nadaljuje tradicijo prešernovcev, praznuje ta dan kot dan naše brigade. Ob tej priložnosti so podelili značke najbolj vzornim vojakom in poslali brzojavko vrhovnemu komandantu naše vojske Josipu Brozu-Titu; planinski brigadi pa bo občinska skupščina zaradi njenih uspehov in vključevanja v družbenopolitično življenje mesta podelila ob občinskem prazniku nagrado mesta Kranja. Svečanosti v garniziji so se udeležili tudi predsedniki kranjske občinske skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov kranjske občine ter nekateri preživeli borci Prešernove brigade. (C. Zaplotnik) — Foto: S. Hain JESENICE Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZSMS Jesenice so člani v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev osnutka družbenega dogovora o štipendijski politiki. Odločili so se, da bodo ustanovili delovno skupino, ki bo vodila in usmerjala javno razpravo o tem pomembnem dokumentu v vseh sredinah mladih, posebno pa med srednješolci in študenti. Skupina bo zbirala pripombe in predloge na dokument, s katerim bo v naši republiki opredeljen sistem štipendiranja. Poleg tega so na seji člani evidentirali mlade člane ZK za organe občinske konference ZKS Jesenice ter poslušali informacijo o obiskih brigadirjev na zveznih akcijah. J.R. RADOVLJICA Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se je v petek, 8. julija, sestal na 91. redni seji. Pred skupno sejo vseh zborov radovljiške občinske skupščine, ki bo v sredo, 20. julija, je razpravljal o predlogu odloka o določitvi prispevne stopnje za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti od 1. avgusta do 31. decembra letos. Na dnevnem redu pa so bila tudi poročila posameznih samoupravnih interesnih skupnosti o delu v minulem letu, ki bodo prav tako predložena delegatom na sredinem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine. A. Z. Nove organizacije in aktivi Jesenice — Zadnja seja občinske konference Zveze komunistov Jesenice je izzvenela v trdnih sklepih članov, da se v tem obdobju komunisti po osnovnih in drugih organizacijah aktivno vključijo v predkongresne priprave. Med drugim so razpravljali tudi o predlogu statutarne komisije komiteja občinske konference ZKS, da bi v nekaterih temeljnih organizacijah lahko ustanovili osnovne organizacije ZK, čeprav nimajo več kot treh članov. Statutarna komisija je upoštevala izkušnje drugih občinskih konferenc ZKS v Sloveniji in zato sprejela stališče, da bi povsod tam, kjer so realne možnosti in kjer so vsaj trije člani ZK ustanovili osnovno organizacijo. Tudi člani konference so se s takim predlogom strinjali. Tako bodo v jeseniški občini ustanovili osnovne organizacije v trinajstih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, obenem pa ustrezno reorganizirali vse tiste osnovne organizacije, ki so pre-številne. V jeseniški železarni se bo ustanovila v vsaki temeljni or- Uspela delovna akcija Radovljica — V Radovljici je bila zadnjo soboto v juniju mladinska delovna akcija. 35 mladincev se je zjutraj zbralo pred hotelom Graj-' ski dvor in se lotilo urejanja nasadov in poti v spominskem parku, gredic ob spomeniku NOB, drevoreda in graščinskega vrta. Še posebej so se izkazali pionirji, člani nogometnega kluba Cankarjeve ulice. Po končani akciji so izvolili za novega predsednika osnovne organizacije ZSMS Saša Bohinjca in šest članov predsedstva. Sprejeli so delovni program in odločili, da bodo organizirali še več podobnih akcij. Tako bi do septembra radi obnovili in uredili staro stavbo v graščinskem vrtu za družbene potrebe mladih, ki se zdaj najpogosteje zbirajo v gostilnah in v slaščičarni Vrba. Menili so tudi, da bi Vrba morala postati mlečna restavracija ter da bi v mestu morali poskrbeti za primeren klubski prostor. O tem so že večkrat govorili tudi na zborih občanov, v SZDL in v osnovnih organizacijah ZK. JR ganizaciji in v vsaki delovni skupnosti skupnih služb vsaj ena osnovca organizacija ZK, povsod tam, kjer bi bilo v organizacijo vključenih več kot 50 članov, pa se ustanovita dve ali več osnovnih organizacij ZK. V temeljni organizaciji naj bi se več osnovnih organizacij povezalo v skupno konferenco ZK s sekretariatom. Stalne aktive ZK naj bi poslej ustanovili v Murki Lesce, v SGP Gradbinec, v eni izmed temeljnih organizacij Jesenice, v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj in v veletrgovini Špece-rija Bled na Jesenicah. Na ustanovitev organizacije ali stalnega aktiva pa se pripravljajo tudi v Gorenjskih oblačilih, v Posebni osnovni šoli, v TOZD Tobak, v Naravnem zdravilišču Triglav, v SDK Jesenice in na Občinskem sodišču Jesenice. V devetih samoupravnih interesnih skupnostih občine bodo delovali stalni aktivi ZK. Na seji konference pa so se tudi strinjali s predlogom, da bodo postopoma prešli na reorganizacijo oziroma na ustanovitev konferenc ZK s komitejem ali sekretariatom v več krajevnih skupnostih občine: v Ratečah, v Kranjski gori, Mojstrani, na Hrušici, na Plavžu, na Savi, v Podmežakli, na Javorniku in Koroški Beli, v Žirovnici in na Blejski Dobravi, obenem pa še v hotelskem podjetju Gorenjka in v vzgojno varstvenem zavodu Jese-niče. D g Podelili bronaste značke OF Hrušica - V počastitev krajevnega praznika Hrušice ter letošnjih Titovih in partijskih jubilejev je bila v petek, 8. julija, v domu družbenih organizacij slavnostna seja organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in delegacij. Na seji je zbranim najprej spregovoril Janez Poljšak, zatem pa so prvič podelili bronaste značke O F organizacijam in posameznikom. Za aktivno delo v organih krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter na področju kulture so jih prejeli: DPD Svoboda Hrušica, Jože Mur, Janez Poljšak in Janko Robid. J. R. Dvojezični napis le 4 dni H Potem ko so 7. julija začeli na Koroškem izvajati zakon o narodnostnih manjšinah il mj v krajih, ki so po njihovih merilih Se slovenski, zaceli postavljati dvojezične napis« \ neznanci v torek že podrli dvojezični napis v Šentjakobu v Rožu. Štiri dni potem, ko s< slovenski mladinci in občinski odborniki postavili in simbolično zavarovali. MedterJ avstrijsko orožniStvo stražilo nemSki napis. ■ Dvojezični krajevni napis v Šentjakobu v Rožu so postavili kot opozorilo slove« narodnostne manjšine zoper nove vladne ukrepe, s katerimi so močno skrčili dvojezi ozemlje na KoroSkem in tako ponovno ravnali v nasprotju z določili avstrijske drž« H pogodbe, zlasti člena 7. H Šentjakob v Rožu'je namreč po ustreznem zakonu iz leta 1972 že imel dvojezični nI i ki pa so ga skrajneži na Koroškem podrli med pogromom leta 1972. Predsednik zveze i venskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter je ob tem dogodku dejal, da b krajevni slovenski napis postavljali vse dotlej, dokler ne bo za zmeraj ostal. Izjavil je tudi so z dvojezičnim napisom v Šentjakobu koroški Slovenci pokazali, kakSen bi moral v tem kraju tudi uradni krajevni napis. CENE NAFTE IZENAČENE V letovišču Saltsjoebaden blizu Stockholma se je v torek začelo zasedanje ministroi držav članic OPEC. Pričakujejo, da se bodo pogovorili o programu akcij, ki jih bo ta orgi zacija sprejela v zvezi z nadaljevanjem pogajanj o novih gospodarskih odnosih i državami v razvoju in industrijskimi silami. Enotnost ministrov je že pred sestankom O gočila odprava dvojnih cen nafte. Saudska Arabija in Združeni arabski emirati so nan povečali cene svoje nafte za pet odstotkov, tako da je zdaj cena nafte iz vseh držav OP enaka. Preostalih 11 članic te organizacije, ki je že decembra napovedalo podražitev nat letošnjim julijem, pa je ta sklep opustilo. IZRAEL IN ZASEDENO OZEMLJE Načelnik generalštaba izraelske vojske Gor je dejal, da je Izrael dovolj moi da bi se za dosego miru na Bližnjem vzhodu lahko odpovedal zasedenim ozemlji Ni pa povedal za katera ozemlja gre. PALESTINSKA DRŽAVA Egiptovski predsednik Sadat in jordanski kralj Husein sta se sporazumela, da bi mo biti bodoča palestinska država povezana z Jordanijo. To je sporočil v Kairu predsta* egiptovskega zunanjega ministrstva. O povezavi med Jordanijo in predlagano palestit državo, bi se morali dogovoriti že pred ženevsko konferenco o miru na Bližnjem vzh< PROGRAM ŠPANSKE VLADE V programski deklaraciji, s katero je seznanila ljudstvo, seje španska vlada vezala, da bo odločno nadaljevala začeto demokratizacijo dežele, da pa bo reševanje izjemno težkih in kompleksnih ekonomskih problemov treba »zategl pasove«. -Vlada je obljubila, da bo breme reševanja gospodarske krize ena kome) naloženo vsem in ne le delavcem, ki imajo najmanj. Srečanje na Hrušic Hrušica — V okviru krajevnega praznika Hrušice bo v nedeljo, 17. julija, srečanje vseh političnih zapornikov, internirancev in pregnancev jeseniške občine, ki bodo skupaj s krajani Hrušice proslavili tudi 35-letnico množičnega preganjanja rodoljubov. Poleg prebivalcev Hrušice je bilo leta 1942 veliko ljudi pregnanih in odpeljanih v razna taborišča tudi s področja Javornika in Žirovnice, zato je dala pobudo za to sreča- nje komisija za internirance pri činskem odboru ZZB NOV. Tako bo v nedeljo dopoldne k< cert godbe na pihala, nato pa domu družbenopolitičnih organi cij kulturni program, ki ga bodo f pravili pevski oktet iz Žirovnice člani domačega kulturno-umet škega društva. Slavnostni govo bo predsednik občinske skupšČi Slavko Osredkar. Po proslavi ogled razstave — eksponatov iz borišč. R. Prešeref Evidentirali kandidati Jesenice — Občinska konferenca SZDL Jesenice in občinski sindikalni svet sta med prvimi na Gorenjskem že pripravila poročilo o evidentiranju kandidatov za volitve, ki bodo 1978. leta. Do 10. junija, kaže analiza, so organizacije združenega dela in krajevne skupnosti evidentirale že prve kandidate, akcija pa se bo posebno jeseni še nadaljevala. Organizacije združenega dela so do 1974. leta skupaj evidentirale 834 kandidatov, zdaj pa 50 novih za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in 936 kandidatov do leta 1974 ter dodatno 27 kandidatov za zbor združenega dela. Krajevne skupnosti so do leta 1974 evidentira- le 528 delegatov za družbenopoliti ne skupnosti in ponovno 24 delel tov, za samoupravne interesne skU nosti pa 194 kandidatov do leta IV in pet kandidatov na novo. Število delegatov, evidentiranih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih sicer še ni i dovoljivo in čaka organizacije j precej dela, vendar je nadvse spo budno, da sta občinska konferen; Socialistične zveze in občinski sij! dikalni svet izdelala poročilo, taV da imajo natančen pregled v P membnem obdobju pred volitvami', s stalnim ocenjevanjem razmer bodo lahko najbolj uspešno pripra^ li na volitve. D. S- Vsako iskanje je tveganje V obširnem intervjuju za Dnevnik je France Popit dejal, da je vsako iskanje tveganje, vendar nobena rešitev zanesljivo ni napačna, če izhaja iz vloge delavcev v TOZD in jo tudi dosledno upošteva. »Mar pomeni biti zelo kritičen, če v partijskem pogovoru vztrajaš pri razrednih vprašanjih,« je France Popit odgovoril na vprašanje o kritičnosti pri nedavnih obiskih v 25 slovenskih občinah. »Hočemo le, da temeljito ocenimo ali ZK kot celota in njeni člani kot posamezniki gledajo na vlogo delavcev v TOZD tako, kot je zapisano v ustavi in zakonu o združenem delu, kot na gospodarja nad pogoji in rezultati dela. Na sestankih tudi nikoli nisem trdil, da lahko opravimo revolucionarno preobrazbo čez noč. Marsikaj je odvisno tudi od razmerja političnih sil v družbi pa tudi od idejnih pogledov v ZK. Toda ZK mora imeti enoten koncept, enotno se mora lotevati vseh bistvenih razrednih vprašanj. Več ali manj se še vse preveč odloča v skupnih službah. TOZD so prevelike, niso postavljene po merilih, ki jih določa zakon o združenem delu. Ponekod si prav izmišljajo merila: moti jih, da bi se videlo — če bi jih drobili — katere TOZD so donosne, katere imajo izgubo. V resnici pa bi morali vedeti, kdo zares prispeva k ustvarjanju dohod- ka. Lahko prispeva tudi tisti, ki na prvi pogled ali formalno računsko ustvarja izgubo. Politika cen namreč še vedno ni vključena v razvojne programe, ki smo jih sicer že sprejeli. Tudi ni rečeno, da so razlike med plani in doseženim vselej posledica nestvarnih in napačnih predvidevanj, do katerih pride zlasti, če pri oblikovanju planov TOZD niso sodelovale.« O krajevnih skupnostih je predsednik CK dejal, da so sploh prevelike. Dojeti bi morali, da KS zares ni občina v malem. Organizirati se mora na podlagi skupnih interesov ljudi v vasi, v soseski. Občina ne more nanje prenašati svojih funkcij, zaradi česar raste aparat KS, lahko pa seveda občani prevzamejo nase neko javno funkcijo in na samoupraven način nadomestijo državo. Za delegatski sistem pa je predsednik ZK dejal, da je star komaj tri leta, mi pa smo včasih preveč nestrpni. Zato naj bi primerjali raven delavskih svetov pred 27 leti i*1 danes O SZDL je France Popi* dejal, da mora biti v njej prostor za vse ustvarjalne sile in je opozoril na stališča Edvarda Kardelja, da mora v njej potekati konfrontacija stali* šča komunistov s pogledi tistih, ki niso člani ZK. Tudi med vojno nismo spraševali samo to, kdo je za OF in zop«r okupatorja. Vse sile, ki so samoupravljanje, hočemo i*1 moramo združiti v SZDL Zahteva po nadzidavi bistriške osnovne šole Skupščina tržiške izobraževalne skupnosti je minila, da zaradi prenatrpano s ti osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici ne kaže spreminjati šolskih okolišev, temveč nadzidati bistriško osnovno šolo Tržić — V četrtek, 23. junija je bila v Tržiču seja občinske izobraževalne skupnosti, na kateri so razpravljali o samoupravnem sporazumu o temeljih plana izobraževalne skupnosti do leta 1980. Predlog samoupravnega sporazuma Je bil posredovan vsem podpisnikom, od katerih ga je dve tretjini sprejelo brez pripomb, kar pomeni, da ima dokument že veljavnost. Sporazuma niso sprejeli v Tovarni kos in srpov, medtem ko v desetih delovnih kolektivih o njem še nisb razpravljali. Pripombe na sporazum so poslali le iz Peka in Bombažne Predilnice in tkalnice. V Peku menijo, da kaže srednjeročni program vzgoje in izobraževanja v tržiški občini bolj uskladiti z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju tržiške občine, v Bombažni predilnici in tkalnici pa soglašajo s predlaganimi prispevnimi stopnjami za leti 1977 in 1978, medtem ko za leti 1979 in 1980 menijo, naj bosta predlagani prispevni stopnji le orientacijski. Skupščina izobraževalne skupnosti je na četrtkovem Zasedanju obravnavala tudi letošnji predlog finančnega načrta skupnosti. V tržiški občini morajo za potrebe v občini, za solidarnost in za vzajemnost zbrati 22,786.000 dinarjev. Skupna prispevna stopnja bo znašala 4,77 odstotka. Skupščina je soglašala s predlogom izvršnega odbora, naj dobi Glasbena šola več denarja, vsota za oblikovanje novih osnovnošolskih oddelkov pa naj se zmanjša. Tudi Delavski univerzi so zagotovljena sredstva za dejavnost. Največ razprave je povzročil predlog da bi zaradi prenatrpanosti osnovne šole heroja Bračiča v bi- Le redki upokojenci brez stanovanj Tržiški upokojenci le redko prosijo solidarnostni sklad za dodelitev stanovanja, kar pomeni, da jih ima večina stanovanjsko vprašanje — Za zamenjavo stanovanja več prošenj Tržič — Ker po letu 1973, ko je bil v tržiški občini ustanovljen solidarnostni stanovanjski sklad, med dobitniki teh stanovanj ni bilo veliko upokojencev, je marsikdo začel razmišljati, da prošnje teh ljudi niso dovolj upoštevane. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v tržiški občini pa je ugotovila nasprotno: tržiški upokojenci imajo večinoma zadovoljiva stanovanja. Več prošenj je za zamenjavo stanovanj, le redke pa so poslali upokojenci, ki so brez strehe nad glavo ali so njihova bivališča neprimerna! Jeseni leta 1973, ko je bilo zgrajenih prvih 8 solidarnostnih stanovanj, je bila med prosilci ena upokojenka. Na osnovi točkovanja ji je bilo zaprošeno stanovanje tudi dodeljeno. Leta 1974 se je na razpis prijavilo res 14 upokojencev, vendar jih je kar 13 preseglo najmanjši dohodek na družinskega člana. Točkovana je bila zato le ena upokojenka, vendar pri dodeljevanju ni bila upoštevana, saj njen stanovanjski problem ni bil tako hud kot pri drugih prosilcih. Leta 1975 sta se na razpis prijavili dve upokojenki. Prva je presegla cenzus osebnega dohodka oziroma osebnih prejemkov, druga pa je stanovanje imela, vendar bi ga rada zaradi nesoglasij s sosedi zamenjala. Niti prva, niti druga nista prišli na osnovi točkovanja v ožji izbor. Slika se je ponovila lani, enako pa se utegne zgoditi tudi letos, saj se do 20. junija nihče od upokojencev ni prijavil na razpis. -Jk Breme (ne)odgovornosti Samski dom ni šupa Kranj — Hkrati s posojili za nakup stanovanj in gradnjo stanovanjskih hiš je samoupravna stanovanjska skupnost razpisala tudi posojilo za nakup ležišč v samskem domu, ki naj bi že prihodnjo pomlad sprejel stanovalce. Medtem ko je bilo prijav za nakup družinskih stanovanj in tudi garsonjer, ki so najbolj primerne za samske delavce, še enkrat toliko, kot je bila višina razpisanega posojila, je samski dom ostal za več kot polovico ležišč »neprodan«. Za nakup postelj oziroma najetje posojila so se prijavile le tri delovne organizacije: Gradbinec, Sava in Eksoterm, ki naj bi skupno kupile 102 ležišči. Vprašanje gradnje samskega doma se v Kranju tokrat ni pojavilo prvič. Na različnih »forumih«, v družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini o problematiki samskih delavcev in gradnji samskega doma razpravljajo že več kot štiri leta. Vsi, tako predstavniki delovnih organizacij, kot družbenopolitični dejavniki, vedo in se strinjajo da je samski dom potreben in da je zadnji čas, da začnemo reševati tudi stanovanjska vprašanja samskih delavcev. Korak naprej je naredila le samoupravna stanovanjska skupnost, ki je gradnjo doma vključila v letni plan gradnje stanovanj; naletela pa je na slab sprejem. Problem so zaenkrat razumele le tri delovne organizacije, vsem drugim pa je — kot kaže — vseeno, če samski delavci stanujejo po šupah, barakah in celo garažah, saj je znano, da so prav samski delavci največkrat žrtve stanovanjskih oderuhov. Vseeno jim je, čeprav so pred kratkim vse ali skoraj vse podpisale sporazum o minimalnih življenjskih standardih in se z njim obvezale, da bodo poskrbele za dostojna stanovanja samskih delavcev. To pa prav gotovo niso podstrešne ali kletne sobe s petimi ali celo petnajstimi ležišči, brez kopalnic ali celo umivalnic in primernih sanitarij. Če bi sporazum podpisale z zavestjo, da ga bo potrebno tudi izvajati, bi najbrž morali letos položiti temeljni kamen kar za dva samska domova. Tako pa problem ostaja. Najbrž se bo moral z njim spoprijeti občinski sindikalni svet, ki je bil pobudnik sprejema samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in delovne pogoje delavcev. Poskrbeti bo moral, da se bo sporazum tudi izvajal. Seveda to ne bo lahka naloga in bodo morale pomagati tudi druge družbenopolitične organizacije in sindikati v TOZD. Odločitev pa je seveda na organizacijah združenega dela. Ce se ne bodo odločile za gradnjo in bodo potrdile, da samski delavci še vedno lahko stanujejo tako kot do sedaj, si bodo najbrž morale naložiti tudi veliko breme (ne)odgovornosti do vseh sporazumov, ki so jih podpisale, tudi do zakona o združenem delu, predvsem pa do samskih, največkrat tudi najslabše plačanih članov kolektiva. » L. Bogataj strici pri Tržiču (na tri oddelke pride 111 učencev!) deloma spremenili šolske okoliše v tržiški občini. Predlog izvršnega odbora ni bil v celoti sprejet. Trditev, da vlada gneča le na tržiški osnovni šoli, drugje pa je prostora dovolj, je bila zavržena. Tudi v Križah, kjer so oddelki najmanj številni, so nekateri že na kritični meji. Šolskih okolišev zato ne kaže bistveno spreminjati, temveč je treba nadzidati bistriško osnovno šolo in usposobiti štiri oddelke. Res pa je tudi, da je odpiranje novih oddelkov drago. Usposobitev enega velja 19 milijonov starih dinarjev. Ker nadzidave Bračičeve šole ne bo mogoče hitro uresničiti, so delegati skupščine izobraževalne skupnosti vseeno menili, da kaže na osnovno šolo heroja Grajzerja pre-šolati le učence tretjega razreda iz Podljubelja, ki so doslej obiskovali Bračičevo šolo. Podljubeljski šolarji, ki obiskujejo 4. razred, pa bodo do konca šolanja ostali na Bračičevi osnovni šoli. Nekate'ri pa tudi predlagajo, da bi otroci iz Kovorja in Loke, ki sedaj obiskujejo 3. in 4. razred na Bračičevi šoli, začeli obiskovati pouk v Križah. Vendar za ta predlog ni navdušenja. J. Košnjek Dograjevanje statutov Kranj — Zakon o združenem delu, zakoni s področja ljudske obrambe in varnosti, spremembe v načinu pokrivanja splošne in skupne porabe in podobno prinašajo številne novosti, katerim se morajo prilagajati tudi določila v občinskih statutih. Analiza o organizaciji in delovanju občinskih skupščin pa kaže, da v zadnjih nekaj letih za prilagajanje občinskih statutov novim razmeram ni bilo dovolj narejeno. Posebna delovna skupina, za katero je poskrbela Skupnost slovenskih občin, je zato pripravila podroben pregled novosti na posameznih področjih, ki jih urejajo omenjeni dokumenti. Pripravljeno gradivo bodo predstavniki slovenskih občin obravnavali v ponedeljek, 18. julija, v veliki sejni dvorani Skupščine občine Kranj. Pričakujejo, da bodo na posvetovanju jasno razgrnili tudi nekatera vprašanja, ki so še odprta in bi jim v prihodnje kazalo posvetiti večjo pozormost. M. S. Uresničevanje interesov ... . . . ki bi se jim lepše in bolj enostavno reklo sodelovanje v taborniški organizaciji, društvih ljudske tehnike, športnih in kulturnih organizacijah, planinarjenje . . . Vsako akcijo, ki se je lotimo, da bi odpravili določeno pomanjkljivost ali stopili korak naprej, načrtujemo. Pripravimo program, dogovorimo se kako, kdo in kdaj se bo lotil naloge. Zato bi pričakovali, da bodo gradiva, ki jih dobe v roke delegati, novinarji ali kdorkoli drug, jasna in jedrnata. Posebej to velja za gradiva, ki obravnavajo aktualne in čisto določene probleme. Pred kratkim sem bila na problemski seji kranjske občinske konference ZSMS. Posvečena je bila mladim in njihovemu prostemu času. Pri občinski konferenci so se na sejo dobro pripravili, če s tem mislimo gradivo, ki je bilo zelo obsežno. Deset gosto tipkanih strani so namenili razmišljanju »o vlogi prostega časa v naši samoupravni družbi,« vlogi družbenih organizacij in društev v organizaciji dejavnosti, ki naj bi zaposlovale mladino v prostem času, vlogi šole in nazadnje mladinskemu prestopništvu, kot posledici nepravilno izrabljenega prostega časa. Kaj pa konkretno? Nakazana je bila »problematika realizacije celovite funkcije in vloge prostega časa, ki obsega: prizadevno in premišljeno družbeno delovanje in planiranje, saj je zaradi svoje funkcije, vloge in pomena postal prosti čas družbeni problem; organiziranost, ki bo ob neposrednih interesih, izhajajočih iz prostega časa, omogočala proces socializacije delovnih ljudi in občanov; aktivno in ustvarjalno sodelovanje subjektov pri programiranju človekovih aktivnosti v prostem času; potrebe po združevanju v okviru različnih interesnih skupin; razvijanje pedagogike in andragogike prostega časa;« itd. Skratka, takšne in podobne so naloge, o katerih naj bi razpravljali na seji. Nekaj mladincev-delegatov, ki se je prijavilo za razpravo, je govorilo o »zadovoljevanju interesov« mladih, da je treba poživiti delegatski sistem in samoupravljanje, ker bo sicer »uresničevanje interesov« ovirano in je že v zastoju in kaj naj bi naredili, da bodo mladi lahko »resnično uresničevali svoje interese.« Kaj pa sklepi? Pričakovati bi biio, (bili so napisani vnaprej), da bodo v njih opredeljene naloge za poživitev dejavnosti mladih v prostem času. Toda, ko se pregrizemo skozi interese, dogovarjanja, koordinacije, specifiko dela, omasovljenje članstva, množične interese, strukturiranost organizacije, večjih poudarkov na delegatskem sistemu, večjo idejno vlogo družbenih organizacij in društev, kadrovske evidence pri usmerjanju v interese, nič ne zvemo o tem, kaj je treba pravzaprav narediti, kdo bo odgovoren za boljše izkoriščanje prostega časa in kako naj bi mladina pravzaprav izkoriščala prosti čas. Nekaj pa je problemska konferenca kljub vsemu povedala: da mladi razmišljajo, kako bi koristneje porabili prosti čas an vedo, da to najlaže in najbolje dosežejo z delom v družbenih organizacijah in društvih, krožkih in organiziranih izvenšolskih dejavnostih. Če bi namesto »zadovoljevanja interesov« zapisali, da je treba čim več mladih ključiti v zvezo tabornikov, zvezo za tehnično kulturo, športna in kulturno-umetniška društva, krožke na šolah in v druge organizirane oblike prostovoljnih dejavnosti, bi najbrž takoj vedeli kaj storiti: poživiti vso to dejavnost in jo razširiti iz mesta v krajevne skupnosti, v šole in delovne organizacije. Zato tudi ne bi bilo potrebno toliko gosto tipkanih strani gradiva. L. Bogataj J Pomoč prizadetim otrokom Društvo za pomoč duševno prizadetim v Radovljici ima že več kot 150 članov *- Odprli oddelek za delovno usposabljanje — Potrebna bi bila delavnica pod posebnimi pogoji Radovljica — Leta 1970 so v tej občini ustanovili društvo za pomoč duševno prizadetim otrokom. Čeprav so bili začetki skromni, kot je bilo takrat še skromno posebno šolstvo, pa je delo v zadnjem času zelo živahno. Zaslugo za živahno aktivnost ima predvsem Zavod Matevža Langusa iz Kamne gorice, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami pri vzgoji in šolanju duševno prizadetih otrok znal spodbuditi občane in delovne organizacije za delo v društvu. Društvo ima že okoli 150 članov. Med njimi so organizacije združenega dela in družbenopolitične organizacije, ki po svojih močeh pomagajo duševno prizadetim otrokom. Zlasti so se izkazali: Plamen Kropa, LIP Bled, Veriga Lesce, Vezenine Bled, Psihiatrična bolnica Begunje, Iskra Otoče, osnovne šole radovljiške občine, občinska skupnost socialnega skrbstva, občinska skupnost za zaposlovanje, občinski odbor RK Radovljica, izobraževalna skupnost, društvo invalidov in društvo zadovoljnih abstinentov. Društvo pomaga staršem in skrbnikom pri vzgoji otrok, skrbi za šolanje duševno prizadetih otrok, išče možnosti za vključitev prizadete mladine v ustrezne zavode, pomaga starejšim in ostarelim duševno prizadetim občanom, organizira strokovna predavanja za starše in skrbnike, nudi denarno pomoč otrokom socialno ogroženih družin pri preskrbi s šolsko prehrano in učnimi pripomočki, obvešča javnost o problematiki duševno prizadetih. Skratka, skrbi, da so vsi duševno prizadeti otroci vključeni v šolo in tisti, ki nimajo možnosti, da bi živeli doma, sprejeti v Zavod Matevža Langusa v Kamni gorici. V zadnjem času je društvo, skupaj z Zavodom Matevža Langusa, izobraževalno skupnostjo in skupščino občine Radovljica zagotovilo boljše delovne pogoje posebni osnovni šoli. Vendar s tem še niso zadovoljni. Vsi oddelki posebne šole so v starih stavbah in kljub obnovitvam še niso takšni in tudi ne morejo biti, kot bi bili v zato grajeni šoli. Zato bo nedvomno velika pridobitev in velik napredek pri vzgoji duševno prizadetih otrok nova posebna osnovna šola v Radovljici, ki jo bodo zgradili do leta 1980. Šola bo imela tudi dom in se bodo v njej šolali duševno prizadeti otroci iz vse občine. Uspe- li pa so že odpreti oddelek posebne osnovne šole za delovno usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok. V tem oddelku se sedaj usposablja 10 otrok in važna naloga, ki čaka društvo in posebno šolo, je ureditev delavnice pod posebnimi pogoji. V njej bi zaposlili otroke, ki se sedaj usposabljajo in odrasle, ki se ne morejo zaposliti v delovnih organizacijah. Pomoč je že obljubila stanovanjska skupnost, skupnost za zaposlovanje, socialno skrbstvo, zamisel pa so podprle tudi družbenopolitične organizacije občine. Manjkajo pa predvsem primerni prostori in oprema, delovne organizacije pa bi morale poskrbeti za naročila. L. Bogataj Kranjski delegati v skupščini SRS Kranj — Na posvetu, ki ga je konec junija v Kranju organizirala občinska konferenca SZDL in se ga je udeležila poleg predstavnikov družbenega in političnega življenja občine Kranj tudi predsednica zbora občin skupščine SRS Mara Zlebnik, so imeli precej kritičnih pripomb na račun sedanje naše delegatske organiziranosti v občini in tudi pripomb na račun kasne dostave skupščinskih gradiv republiške skupščine. Tone Volčič in Slavko Malgaj sta poudarila predvsem nujnost spremembe dosedanjega načina formiranja konferenc delegacij tako za občinsko skupščino (za zbor združenega dela) kot za skupščino SRS. Drugi razpravljala pa so poudarili izredne težave, ki jih imajo predvsem delegati sami, ker gradivo »iz re-pub^ke« prepogosto prihaja tako pozno, da ni mogoče organizirati nobene razprave v sami bazi, niti ni časa za strokovna mnenja v organizacijah združenega dela in v občini. Tako se delegati morajo sestajati samo v delegacijah oz. delegatskih skupinah, kjer pregledajo gradivo in se dogovore o stališčih, vendar odhajajo na zasedanja brez stališča sredine, ki jo zastopajo ... Navzoči so ugotovili, da je analiza, ki jo je o delovanju delegatskega sistema v republiški skupščini pripravila posebna delovna skupina, zelo pomembna za nadaljnji razvoj delegatskega sistema, ki kljub pomanjkljivostim vsekakor kaže izredne prednosti pred bivšim poslanskim sistemom; čeprav se dogaja, da se mnogi še vedno ponašajo in tudi delujejo po starem. To velja tako za delegate kot tudi za pripravljavce gradiva! Pa tudi posveti o »delovanju delegatskega sistema v občini in krajevnih skupnostih« so vsekakor koristni ob vsestranski izmenjavi mnenj in predlogov za njegov še hitrejši napredek in za odpravo pomanjkljivosti. I. S. Potrditev dobrega gospodarjenja Marmor Hotavlje uspešen v proizvodnji, ki jo je moralo opustiti že 7 drugih gospodarskih organizacij — Prihodnje leto boljši delovni pogoji in večje zmogljivosti za predelavo Pred dnevi je minilo 8 let, kar so v podjetju za pridobivanje in predelavo naravnega kamna Marmor Hotavlje začeli izdelovati plošče iz lepljenega marmorja. Čeprav obletnica darle zanimiva. Takrat je bil Marmor prvi v Jugoslaviji, ki se je lotil te zahtevne proizvodnje, v naslednjih letih pa mu je po državi sledilo še 10 takih obratov. Od teh ni niti visoka niti okrogla, je ven- jih je doslej že 7 prenehalo delati, V podjetju za pridobivanje in predelavo naravnega kamna Marmor Hotavlje so zelo zadovoljni s povpraševanjem po svojih izdelkih, ki jim tudi omogoča, da dobro uresničujejo letošnje načrte. Na sliki: vodja kamnoseške delavnice Viktor Kosmač pregleduje, kako so izpolnjena naročila kupcev. Foto: F. Perdan Ponudbe pod: »Statuti in drugo« Že lani so se po občinah pojavili posamezniki, ki so bili pripravljeni za soliden zaslužek »pomagati« majhnim delovnim organizacijam pri sestavi pravilnikov, statutov in drugih samourpavnih dokumentov — Statuti »na čez« so bili neprimerni, z nesmiselnimi pomanjkljivostmi in napakami Zadnja leta pomembnih družbeno-gospodarskih in družbe-no-političnih gibanj in sprememb, novih zakonov, dogovorov in sporazumov, planiranja, doslednejšega samoupravnega odločanja, dohodkovnih odnosov, pravičnejših medsebojnih razmerij v združenem delu so nujno terjala ustrezno organiziranost in opredelitev delavčevih pravic in dolžnosti tudi v samoupravnih dokumentih organizacij združenega dela. Nova družbena razmerja z delegatskim sistemom so nujno narekovala tudi spremembo in dopolnitve samoupravnih aktov, zdaj že neprimernih, še posebej zato, da bi se hitreje in prodorneje uveljavljala »mala ustava«, zakon o združenem delu. V organizacijah združenega dela so lani, bodo pa tudi letos usklajevali svoje dokumente s priporočili, določili novih zakonov z vseh področij, kar najbolj upoštevajoč pri tem spoznanja družbenega trenutka in razmere v lastni organizaciji. V večjih delovnih organizacijah s sposobnim kadrom in s primernimi strokovnimi službami s preoblikovanjem in prilagoditvijo samoupravnih aktov niso in ne bodo imeli težav; potili so se predvsem v manjših delovnih organizacijah, kjer imajo premalo ali sploh nimajo primernega kadra. Ko so v teh organizacijah že očitno zaostajali in bili deležni kritik in opozoril tudi delavcev, so poiskali pomoč pri posameznikih. Večina le-teh pomoči ni odrekla, bila je voljna izdelati osnutke takšnih dokumentov, ki naj bi jih delovni kolektiv sprejel in uporabljal. Ker pa je majhnih organizacij po naših občinah razmeroma kar precej in ker strokovnjakov ni v izobilju, so to prostovoljno pomoč nekateri neodgovorni posamezni »strokovnjaki« hudo izrodili: ubrali so najkrajšo pot, izdelali kalupe, šablone in po enem in istem receptu sestavljali akte, ne oziraje se na razmere in trenutne potrebe ter zahteve posameznih organizacij združenega dela. Vzeli so, kot pravimo, statute, pravilnike, sporazume o združevanju dela delavcev pa dokumente o medsebojnih razmerjih, »na čez«, delali v kopijah in — služili. Ko bi vsaj resnično zaslužili — tudi po več milijonov so nekateri »pokasirali« — tako pa so občinski sindikalni sveti po občinah ugotavljali, da so bili z levo roko napravljeni osnutki dokumentov porazne vsebine: bili so popolnoma neuporabni, ker pač sestavljavci niso izhajali iz prakse, razmer v organizaciji, niso dejanskega stanja usklajevali z določili in zahtevami zakonov. Občinski sindikalni sveti, ne le na Jesenicah, temveč tudi drugod so opozarjali na nevzdržnost takšne prakse in po svojih možnostih preprečevali takšna početja. Organizacije so bile opeharjene, saj se je celo to dogajalo, da so ti plodoviti sestavljavci v naglici prepisovanja prezrli često tudi pravi naziv organizacije, ki ji je bila posamezna kopija namenjena. Tako so primerki romali v delovne organizacije opremljeni z nazivom tiste, ki je bila še najbolj ustrezna za kopiranje ali tiste, ki je imela to srečo, da je bila prva na dolgem spisku te strokovnjaške obdelave. Ker se tovrstna škodljiva in družbeno popolnoma nesprejemljiva produkcija že spet napoveduje in v nekaterih primerih ponovno izkazuje, so občinski sindikalni sveti ponovno opozorili manjše delovne organizacije, naj bi si vendarle poiskale najbolj ustrezno in — brezplačno — pomoč pri tistih večjih organizacijah, ki jo ponujajo. Celo posebne komisije so ustanovili in bodo pomagale, povsod tam pa, kjer so že ustanovili klube samoupravlja vce v, pa je takšna pomoč zagotovljena. Samoupravni dokumenti nisi nujno zlo, s slabimi pa ni kaj početi. Manjše organizacije, ki razumljivo ne zmorejo tega dela, naj bi se nazadnje iz svoje lastne neprijetne prakse ali slabih lanskih izkušenj sorodnih organizacij zavedale, da so špekulantske, tihe in šepetajoče ponudbe »strokovnjakov« pod šifro: »statuti in ostalo, hitro in poceni«, kaj neugodne, s klavrnim ali sploh z ničevim učinkom. D. Sedej največ zaradi visokih proizvodnih stroškov in oddaljene surovine. Kar dober podatek za razmišljanje o načrtovanju naložb, ali ne? Za Marmor pa je to predvsem potrditev dobrega gospodarjenja. V Hotavljah bodo letos izdelali 35 tisoč kvadratnih metrov pfošč iz lepljenega marmorja. S tem bodo do kraja izkoristili strojno opremo za te izdelke, hkrati pa tudi vse odpadke, ki nastajajo pri pridobivanju marmornih blokov in njihovem razrezu v končne izdelke, ki so s to proizvodnjo primerno ovrednoteni. Pri letošnjem celotnem dohodku, ki bo dosegel okoli 25 milijonov dinarjev, bodo lepljene plošče udeležene s tretjino, ostalo pa bo dohodek od izdelkov iz naravnega kamna. Marmor ga bo letos v Hotavljah, Volaki in na Jezerskem skupaj pridobil okoli 6 tisoč kubičnih metrov in ga v celoti predelal v končne izdelke. Njegove zmogljivosti dopuščajo, da svoj program dopolnjuje tudi s predelavo istrskega, srbskega in makedonskega marmorja. Marmor se na vedno večje zahteve svoje proizvodnje pripravlja s štipendiranjem novih strokovnih delavcev (trenutno ima 11 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah), letošnje leto pa posveča tudi pripravam na večjo naložbo. Predvideno je, da bodo v Hotavljah prihodnjo pomlad začeli graditi novo proizvodno dvorano s površino 1600 kv. m, ki bo nadomestila več zasilnih stavb, dograjena pa naj bi bila že jeseni. Od nove strojne opreme bo zlasti pomemben nov stroj za razrez blokov in plošč. V naslednjih letih bodo zgradili še skladišče s sodobnimi transportnimi napravami in pomožne prostore. Marmor bo s tem bistveno izboljšal delovne pogoje svojega kolektiva, pridobil pa bo tudi nove možnosti za predelavo blokov iz kamnolomov, ki nimajo lastne proizvodnje končnih izdelkov. M. Sosič Produktivnost pada Jesenice — Primerjava s podatki družbenega načrta občine za letos kaže, da jeseniško gospodarstvo zaostaja. Zaskrbljujoče je predvsem to, da so rezultati delitve družbenega proizvoda vedno slabši in tako ostaja manj sredstev za akumulacijo in razširjeno reprodukcijo. Tudi ekonomičnost poslovanja je bila v prvih štirih mesecih letošnjega leta slaba, še posebej v trgovini in v industriji. Ocena dohodka na zaposlenega v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kaže na to, da je produktivnost v letošnjem četrtletju padla za 9 odstotkov, industrijska proizvodnja, ki je ena najpomembnejših v vsem dohodku pa je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta skromna in se je zmanjšala za 0,9 odstotka. V jeseniški občini tudi niso dosegli načrtovanega izvoza. Zaradi slabih rezultatov so pri občinskem sindikalnem svetu sklenili, da bodo morale vse osnovne organizacije sindikata po delovnih organizacijah obravnavati temeljite analize o gospodarjenju in o potrošnji. Poslovodni organi v temeljnih in drugih organizacijah bodo morali samoupravnim organom posredovati predloge rešitev za čim hitrejše uresničevanje programov. O vseh rezultatih morajo biti delavci seznanjeni, občinski sindikalni svet pa obveščen do 25. julija letos. O uresničevanju planskih obveznosti bo redno razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine. D. S. Uspešna prodaja pohištva MAK V proizvodni enoti SOZD Slo-venijales, v tovarni Sora Medvode so v prvih petih mesecih letos prodali za 20 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za skoraj polovico več kot lani v istem času. Svoj proizvodni program predsobnega pohištva so dopolnili z mladinskim pohištvom MAK, ki je bil na salonu pohištva na Gospodarskem razstavišču zelo dobro ocenjen. Prve serije tega pohištva so že razprodali, kar kaže, da so izdelek ugodno sprejeli tudi potrošniki. -fr Kmetijska zadruga Bled čestita vsem članom in občanom za praznik Bleda in dan vstaje V vrtnariji in cvetličarni opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material Kovinska delavnica Bled se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva ****** Splošno in stavbno kljuvaničarstvo ter kleparska dela Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi cenjenimi in kvalitetnimi storitvami. Zavod za urbanizem Bled Bled — Cesta svobode 13 i ra st ni R, Pi 8l< Si 5t 81 je 21 8T d B g Bi r« P g n Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik Bleda in Radovljice ter jim želimo veliko delovnih uspehov □raa Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj, ter nudimo gradbene obrtniške usluge. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva Lepa in praktična embalaža Med dobitniki letošnjih 17 Jugoslovanskih Oskarjev tudi Iskra, ZLIT Tržič in EGP Škofja Loka Ljubljana - Institut za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije je letos že dvajsetič po vrsti izvedel razpis za podelitev Jugoslovanskega Oskarja za embalažo. Prejel je 88 modelov, izmed katerih so posebne strokovne komisije izbrale 17 za Oskarja in 52 za Priznanja za embalažo. Izmed gorenjskih gospodarskih organizacij je kar dva Oskarja prejela Združena lesna industrija Tržič. Prvega si je pridobila za ojačano transportno embalažo na standardni leseni paleti za skupinsko pakiranje v čezmorskem in železniškem prometu. Ker je zelo preprosta in razumljiva sestavljanka, je uporabna za večkratno vračanje. Z drugim Oskarjem se ponaša lesena transportna embalaža za pakiranje elektronskih naprav TMO, ki uspešno varuje težke izdelke in omogoča izredno smotrno in olajšano pakiranje brez tehničnih | pripomočkov. Oba izdelka je konstruiral Franc Perčič, ki vodi Iskrin oddelek za embalažo. V sodelovanju z Iskro si je pridobilo Oskarja tudi Embalažno grafično podjetje Škofja Loka za zloženko iz trislojnega valovitega kartona za električno in baterijsko uro »Iskra-quarz«. Razen Franca Perčiča sta pri tem izdelku sodelovala tudi konstruktor Leon Drgan ter oblikovalka Marjeta Gale. Isto podjetje je dobilo še Priznanje za kartonsko zloženko za električne števce in stikalne ure avtorjev Franca Perčiča, Franca Premruja in Leona Drgana. Oskarje in Priznanja za embalažo so svečano podelili minuli torek v poslovni stavbi Iskra Commerce v Ljubljani, v kateri so odprli tudi razstavo nagrajenih vzorcev. M. Sosič Krajevna skupnost Bled čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi še več delovnih uspehov TURISTIČNO DRUŠTVO BLED čestita vsem občanom Bleda za krajevni praznik, dan vstaje slovenskega naroda in občinski praznik Radovljice Praznik Bleda Krajevna skupnost Bled je v radovljiški občini, ki se razprostira na okoli 7 kv. km in zajema naselja Zagorice, Želeče, Grad, Rečico, Mlino in Bled, je ena najprej ustanovljenih krajevnih skupnosti v radovljiški občini in sicer v letu 1964. Ima pa preko 5000 prebivalcev. V sprejetih samoupravnih predpisih usklajenih z novo ustavo so tudi zapisali, da krajani praznujejo svoj praznik 17;.julija, to je na dan, ko je bila 1941. leta na Bledu velika trosilna akcija. Dogodek je pomemben, ker je bil na začetku vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije; razen tega pa v samem takratnem središču gestapovskih in drugih sovražnih vojaških sil na Gorenjskem. KS Bled se tudi danes običajno Soimenuje z Bledom — krajem z ogato turistično tradicijo. Kadar namreč govorimo o Bledu, že od nekdaj pomislimo na turizem. Temu prizvoku je nekako sledil tudi povojni razvoj v kraju. Bled s kraji, ki jih zajema v samoupravni organizirani skupnosti, je namreč doma in v tujini znan po turizmu. Tako je razumljivo, da sta turistični tradiciji sledila tudi gospodarski in družbeni razvoj. Nova samoupravna organiziranost z delegatskim načinom dogovarjanja in odločanja v KS danes potrjujeta pravilnost današnje ustavne in družbene Usmeritve. Skupščina KS s komisijami in drugimi organi namreč sledi začrtanemu programu v okviru z ustavo usklajenim statutom in srednjeročnim razvojem krajev v skupnosti. Že nekaj Časa je na Bledu oziroma v KS glavni poudarek na reševanju komunalnih vprašanj. Zavedajo se, da je komunalna infrastruktura osnova za nadaljnji razvoj in predvsem nadaljnjo sanacijo Blejskega jezera. Zato so letos še kako pozdravili ustanovitev komunalne interesne skupnosti v radovljiški občini: s krediti do 1980. leta (78 milijonov din) bodo namreč s pomočjo komunalne interesne skupnosti rešili prene-katere probleme, ki zadevajo kanalizacijo, vodovod in tudi ceste. Predvsem pa je pomembna v tem Programu ureditev t.i. površinskih odplak oziroma meteornih Vod, ki danes še vedno tečejo v »ozdravljeno« Blejsko jezero. Napori KS pa se kažejo tudi na drugih področjih. Omenimo le samoprispevek krajanov za izgradnjo rnrliških vežic. Le-te bodo gotove do letošnjega dneva mrtvih. Velike napore je KS že vrsto let vlagala Predvsem s sodelovanjem TD tudi v splošni izgled in ureditev Bleda ter Sosednjih krajev; s tem v zvezi še Posebej tudi v asfaltiranje cest. Tovrstni in drugi napori za turistično gospodarski in družbeni raz-voj so s sodelovanjem hotelskih in drugih gospodarskih oziroma delovnih organizacij pripomogli, da Bled danes praznuje obletnico velike tro-silne akcije pred 36. leti spet v skoraj Se dokončno urejenem središču me sta. Izgradnja Park hotela in skorajšnja dograditev Kompasovega Garni hotela bosta dala kraju podobo, kakršno so jo poznali po urejenosti turisti že nekdaj. Sicer pa napori v tej smeri (pred-vsem glede nadaljne turistične ponudbe in urejenosti) še niso končani. £ako Gostinsko turistično podjetje toplice nadaljuje z razvojnim programom in namerava obnoviti de-r»andansn .Tndrm- hotel Lovec se ho razširil na prostor, kjer je bilo do nedavnega podjetje Elmont (slednje se je po prostorsko turističnem programu preselilo na območje Gorjane v Sp. Gorjah, kjer so bili nekdaj prostori LIP Bled); hotel Jelovica pa načrtuje gradnjo vmesnega trakta. Podoben je tudi program Viatorja, ki je z izgradnjo Park hotela že močno pripomogel k programirani turistični ponudbi na Bledu in njegovi urbanistični podobi. Bled oziroma KS pa seveda ne pomeni samo turizem. Turistična infrastruktura je prav gotovo pomembna, vendar ima kraj tudi druge potrebe in probleme. Eden takšnih je vzporedno s splošnim družbenim razvojem tudi varstvo predšolskih otrok. Skupščina in organizacije krajevne skupnosti se že dlje časa zavedajo tega, letos avgusta pa se bo skladno s programom razvoja otroškega varstva v radovljiški občini začela gradnja vrtca za 200 otrok (sedanji vrtec lahko sprejme le okrog 80 otrok). Ce danes govorimo o KS Bled, ki ima pomemben turistični prizvok, ne moremo mimo ugotovitve, da temu (turistično popolnem) središču Gorenjske sledijo prav vsi v krajevni skupnosti. To so TD, kulturne in druge družbene organizacije. Posebno TD si prizadeva, da bi Bled še naprej ostal kraj, kjer domači in tuji gost ne bi bil samo »potrošno blago«, marveč, da bi z organiziranimi aktivnostmi in možnostmi na Bledu doživljali tako imenovano aktivno turistično rekreacijo. V potrditev te ugotovitve samo majhen primer: konjeniški klub Triglav, ki si z izgradnjo hipodroma pod Lescami prizadeva, da bi razvil tovrstno in druge turistične dejavnosti. Omeniti pa velja tudi letošnjo otvoritev golf igrišča — edinega tovrstnega v Evropi, ki je med ljubitelji te rekreacije v Evropi in v svetu že poznano in priznano. Krajani KS Bled torej letos spet upravičeno praznujejo v znamenju uspehov. Zato so pripravili v počastitev praznika tudi nekatere prireditve: tako bo 16. julija ob 16. uri srečanje folklornih skupin Avstrije, Madžarske in slovenskega Prek-murja v povorki po blejskih ulicah ob spremljavi leske godbe. Ob 17. uri bo koncert godbe na pihala iz Gorij ob 70-letnici obstoja ob sodelovanju pevskega zbora iz Ribnice. Ob 18. uri bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v park hotelu na Bledu, kjer bodo pihalnemu orkestru Gorje podelili priznanje. Ob 19. uri pa bo v festivalni dvorani revijski nastop folklornih skupin. V nedeljo, 17. julija, bo OO ZSMS Bled priredila mladinski dan na igrišču na Bledu. Ob 20. uri pa na ble-goškem vrtu zabavni mladinski večer. Tega dne ob 14. uri bo tudi srečanje borcev Bleda za gradom (na Viš-cah). V sredo, 20. julija, ob 20.30 bo folklorna skupina Tanec iz Skopja nastopila v festivalni dvorani na Bledu. Na predvečer dneva vstaje (21. julija), ob 17. uri bo slavnostni koncert godbe na pihala iz Kranja v zdraviliškem parku na Bledu. Ob 21. uri pa bo tradicionalnen ognjemet v počastitev praznika Bleda in dneva vstaje na blejskem jezeru. A. Žalar Hotelsko turistično podjetje Bled z n.sol.o. TOZD: Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, gostišče Mlino Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice ter se priporoča. GP MEGRAD, Ljubljana, TOZD ELMONT. n.šub.o.. ELEKTROMONTAŽNO PODJETJE, BLED, CANKARJEVA 1, TEL. 77 928, Ž. RAČ. 51540-601-12386 Izvaja: vse vrste elektroinstalacij, jakega in Šibkega toka na industrijskih, stanovanjskih, poslovnih in drugih objektih strelovodne instalacije. Elektromehanika: popravila motorjev in gospodinjskih aparatov Izdelava razdelilnih omar in baterij v vseh izvedbah Izdelava reklamnih napisov v vseh oblikah Izdelava neonskih transformatorjev Izdelava vžigalnih transformatorjev za gorilce za centralno kurjavo Ključavničarski izdelki: ohišja razdelilcev, kandelabri v vseh izvedbah, krivljenje vseh vrst profilov in drugi izdelki , «*•'«". » •> Prebivalcem Bleda m okolice Storitve: popravila na terenu y . . čestita za krajevni praznik KOMPAS JUGOSLAVIJA ter se priporoča Kompas Ljubljana TOZD Hotel Kompas Bled obvešča cenjene goste, da je hotel začel zopet obratovati v povečanih in obnovljenih prostorih; kavarna, restavracija, konferenčna soba, družbeni prostori. Obiščite gostišče Ribno - vsak petek, soboto in nedeljo ples. Igra ansambel Odmev. Za praznik Bleda čestita vsem občanom Vezenine Bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje slovenskega ljudstva in občinski praznik Radovljica Preobširni skupni program? Precej občinskih kulturnih skupnosti meni, da je skupni program v okviru kulturne skupnosti Slovenije preveč obsežen, posamezni občinski programi pa zato okrnjeni Občinske kulturne skupnosti v okviru kulturne skupnosti Slovenije oblikujejo in določajo enotno kulturno politiko, razvojne cilje, usmeritve in prioritete. Tako bodo — podpisani so samoupravni sporazumi o osnovah planov občinskih in republiške kulturne skupnosti — v naslednjem srednjeročnem obdobju združevale po načelu vzajemnosti in solidarnosti sredstva za uresničevanje skupnih nalog, za dejavnost širšega pomena in za pomoč manj razvitim. Skupni program se financira po enotni stopnji v vseh slovenskih občinah, obravnavali pa so ga v organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih ob razpravah o posameznih občinskih programih kulturnih skupnosti. Na zadnji seji republiške kulturne skupnosti pa je več delegatov iz občin nasprotovalo skupnemu programu, češ da je preobširen in zahteva preveč denarja, medtem kp v posameznih občinah nimajo denarja niti za osnovno dejavnost občinskih kulturnih skupnosti. Delegati so se tudi sklicevali na pripombe iz združenega dela, ki so izzvenele v enakem smislu, da skupni program nalog zahteva preveč denarja. V nekaterih slovenskih občinah teh programov niso sprejeli — in v okviru republiške kulturne skupnosti niso mogli napraviti ustreznih zaključkov in sklepov. Vsekakor je program skupnih nalog zares obširen, saj vključuje razna področja kulturnega udejstvova-nja in zahteva ogromna sredstva. Tudi je res, da je po posameznih občinah toliko potreb in zahtev, da bodo tudi.zelo nujne še vedno daleč od uresničitve. Obenem pa še kako drži, da brez ustrezne materialne podpore ne bo napredka in ne razvoja. Ob tem, ko so organizacije združenega dela razpravljale o skupnem programu in o občinskih programih in so posredovale več pripomb, pa marsikje ugotavljajo, da so bile te pripombe splošne in načelne, ne pa konkretne. Razpravljavci v združenem delu bi prav gotovo morali od- DES Ljubljana, n.sub.o. Elektro Kranj Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b.o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorja II Pogoj: dvoletna administrativna šola Delo se združuje za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj Delovna skupnost skupnih služb razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije in v skladu 21. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto 1. vodje finančno-računskega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da imajo višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali družbenoslovne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ekonom-sko-komercialnega značaja; da imajo moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti. Pismene prijave s potrebnimi dokazili in potrdilom o nekazno-vanju pošljite v 15 dneh na naslov: GTP Central Kranj, Maistrov trg 11 — razpisna komisija. Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica Razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto direktorja splošnega socialnega zavoda za varstvo odraslih Radovljica v izgradnji Kandidat mora poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: višja strokovna izobrazba družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj na področju socialne politike, organizacijske sposobnosti, moralnopo-litične kvalitete. Kandidati naj vlogi predložijo overjeno dokazilo o ustrezni šolski izobrazbi, potrdilo o nekaznovanju in dokazilo, da niso v kazenskem postopku, kratek življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah in program dela zavoda v izgradnji ter po konstituiranju zavoda. Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica, Kopališka lflj-razgisna komisija. ---- Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart — p.o. Podnart vabi k sodelovanju nekvalificiranega ali polkvalificiranega delavca za delo v skladišču II ter polkvalificirane in kvalificirane delavce za delo v proizvodni službi Pogoj: 3-mesečno poskusno delo Pismene prijave je treba poslati na splošno službo podjetja, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu vsak dan od 6. do 14. ure ali dobijo informacije na tel. št. 70-136. ločneje nastopiti, če se že nikakor niso strinjali s programom skupnih nalog. Vendar pa, ne glede na burne razprave po občinah in v okviru kulturne skupnosti Slovenije, ki izhajajo iz tega, da je skupni program preveč smelo začrtan, ostaja dejstvo, da kultura povsod še močno zaostaja in da si prav vsi skupaj prizadevamo za njen napredek in kvalitetnejšo rast. Razne skupne akcije in spodbude so živo usmerjene prav v kulturno dejavnost, ki povsod, obremenjena z borno dediščino preteklosti, še obotavljajoče caplja. Večja materialna podpora ji je nujna, pa ne le v okviru občin, temveč tudi pri skupnih nalogah. Ali je predlagani skupni program preveč obširen ali ne, je stvar kulturnih izvajalcev in uporabnikov. Vsekakor pa je treba vedeti, da tudi preveč okrnjen in preskromen program ne predstavlja nobenega napredka, temveč nujno stagnacijo, ki je prav kultura ne bi smela doživeti. Zato je pameten dogovor tako v občinskih kulturnih skupnostih in v okviru kulturne skupnosti Slovenije, izhajajoč iz prizadevanj po splošnem napredku in splošni rasti edinole sprejemljiv. D. Sedej Uspeh s Pričaranim ženinom Bukovščica — Člani kulturno-umetniškega društva iz Bukovščice v Selški dolini so po nekaj letih razmeroma skromne dejavnosti to sezono spet prijeli za delo. Kljub zavzetosti pa je bila odločitev, da uprizorijo komedijo Pričarani ženin, povezana s precejšnjimi težavami. Večina članov namreč ni imela igralskih izkušenj, imeli so malo časa za vaje in še prostori za vaje so kaj slabo opremljeni. Uprizoritev Pričaranega ženina na domačem odru, gostovanja v Nemi-Ijah, Žabnici, Javorjah in Martinj vrhu pa so dokazala, da so igralci s prizadevnim delom premagali neštete težave in prepreke. Povsod so razveselili gledalce z vedro in tekočo predstavo. Pri tem ima veliko zaslug režiser, ki je razmeroma poprečno besedilo dopolnil in ga preoblikoval z domiselno in sproščeno igro. Taka režiserska zamisel je igralce dobesedno prisilila, da so pokazali vse, kar znajo. Od drobnih spodrsljajev, ki pa niso kazili celotne predstave, velja omeniti manjše nedoslednosti v izgovorjavi in premajhno živahnost množičnih prazorov. To pa so tudi tiste vrste napak, ki so na amaterskih odrih najbolj pogoste. Upati je, da bo uspeh s Pričaranim ženinom spodbudil mlado igralsko skupino k novim prizadevanjem in za spopad s še bolj zahtevnimi dramskimi teksti. jb Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T J E KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Ponovno odprta tekstilna prodajalna C PLETNAC ■ ■■.iium v PARK HOTELU na Bledu r KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — n. sol. o. objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja delovna mesta: ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: 1. bilancista poslovnega uspeha za TOZD Komercialni servis Kranj 2. knjigovodje osebnih dohodkov za dol. čas 3 mesece 3. knjigovodje osnovnih sredstev za dol. čas 3 mesece ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ: 4. referenta za obračun OD in blagajnika Poleg splošnih se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: ekonomist ali ekonomski tehnik z 2-oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu. Na delovnem mestu je uvedeno poskusno delo 3 mesece; pod 2. in 3.: ekonomski tehnik ali administrator z 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu. Delo je za določen čas za nadomeščanje odsotnih delavk; pod 4.: ekonomski tehnik ali administrator s 6-mesečnimi oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. Tekstilni center Kranj TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj, Staneta Žagarja 33 objavlja naslednja prosta delovna mesta: s polnim delovnim časom za nedoločen čas 1. kuharice v šolski kuhinji (končana poklicna gostinska šola splošnega profila), 2. učitelja tehniškega risanja, strojnih elementov, mehanike in elektrotehnike (diplomirani strojni ali elektro inženir); s skrajšanim delovnim časom za nedoločen čas 1. kurirja (nedokončana osnovna šola) Pismene prijave z dokazili sprejema tajništvo 15 dni po objavi. OBVESTILO Cenjene stranke, delegate in članice Gospodarske zbornice Slovenije ter ostale zainteresirane obvečamo, da so se službe MEDOBČINSKEGA ODBORA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE ZA GORENJSKO V KRANJU, STROKVONEGA ODBORA. ZA OBRT, ter STROKOVNEGA ODBORA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM z 11. 7. 1977 preselile v nove skupne poslovne prostore na cesto JLA 16 (poslovno stanovanjska stavba H-8 — vhod severni). Telefonske številke so (064) 23-069 in 23-072. Prosimo, da gornjo spremembo z razumevanjem vzamete na znanje. Medobčinski odbor GZS za Gorenjsko Kranj odprto od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure Obiščite nas! Razpisna komisija pri Almiri Radovljica TOZD proizvodnja pletenin Bohinj, Bohinjska Bistrica razpisuje po 53. čl. samoupravnega sporazuma o združevanju ter 49. čl. statuta TOZD pr. pletenin Bohinj delovno mesto vodje TOZD proizvodnja pletenin Bohinj, Bohinjska Bistrica Kandidat za delovno mesto mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še: imeti mora višjo strokovno izobrazbo tekstilne smeri in 3 leta prakse na vodstvenih ali sorodnih delovnih mestih ali da ima srednjo strokovno izobrazbo tekstilne smeri in 5 let prakse na vodstvenih ali sorodnih delovnih mestih. Biti mora moralno politično neoporečen. Osebni dohodek se obračunava po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov, ki zajema oceno delovnega mesta in ovrednoteno minulo delo. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili, da izpolnjujejo predpisane pogoje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov Razpisna komisija pri TOZD pr. pletenin ALMIRA Bohinj, Boh. Bistrica — Trg svobode št. 2. Razpis velja 15 dni po objavi. as mije, k'ne morem reč delat Foto: D. Primožič V Škofji Loki živi najstarejša Gorenjka j»Kdor 'če zdrav dočakat starost, naj v Loko pride« IV Škofji Loki, ob Ljubljanski ksti, živi najstarejša Gorenjka in pogoče tudi najstarejša Slovenka, flenda se le mamca s Krasa po letih Heri z njo in ne bi mogli z Ptovostjo trditi, katera je bila prej "jena. Živahna, drobna ženica je, z Rednim spominom, saj se dobro Pominja dogodkov in življenja iz Pne mladosti in potem kot iz Pkava stresa kraje, kjer je živela F>t bratova kuharica. Ve tudi, kaj B sedaj dogaja v Škofji Loki. Pravi, a se veliko gradi in da ne ve, če bo °bro, ker so kmetom pobrali toliko ernlje. Nobene prave kmetije ni več a Suhi. Na njivah, kjer je včasih psla pšenica, so hiše, tovarne in Ne. np tudi živi se veliko bolje. Ollnto in sok so jedli, pa krompir in nedeljo so malo laškega olja olili po njem. Ni bilo tako kot alica pred spomenikom .Javornik — Na Potokih, ob ma-Mtralni cesti Jesenice — Kranj je i(*rkirišče, na katerem se posebno " poletni gneči na naših cestah lstavlja precej avtomobilov, tako fiorncev kot tudi turistov, ki priha-W0 prek mejnih prehodov Podko-en in Rateče. Tik ob asfaltiranem ^rkirišču pa je spominsko obeležje ^■dlima prvoborcem^ med NOR, ^eležje, kije lepo oskrbovano. Ne bi hoteli biti nezadovoljni pi-°lovci ali godrnjači, menimo le, da e prostor za spominsko obeležje ne-smerno izbran ali obratno, da obrtnega parkirišča tam ne bi smelo j M*. Ni se še primerilo, da bi kdo karkoli hotel oskruniti spomenik ali Pteptati nasajeno cvetje, pa ven-«Qr/e se s hudo neprijetnimi občutki fmiS tam mimo. Vozniki, utrujeni od dolge poti in ,'!fnJc za volanom, se ustavljajo tik *? obeležju in ker ni primerne pitao-■e za odpadke, je okoli vse polno ne-^Uge, odvrženih steklenic in papir-P°P"iniki posedajo ob spominom obeležju, malicajo, spijo, poviti .vreče, si kuhajo na plinskih steznikih, si pretegujejo otrpele ude in ^sploh počenjajo vse tisto, kar pre-j?tya utrujajočo enoličnost naporne *°kepoti. ' Nihče jim ne očita, da tega ne bi ' početi, saj je prostor navse-i^dnje namenjen njim. Vendar pa * neprestano vsiljuje misel, da je ,™nje ali kuhanje tik pred obeležji**1 neprimerno, neokusno, če hoče-^.•Spominsko obeležje bi moralo ?h bolj oddaljeno, primerneje zavarano ali asfaltirano parkirišče Z^gače urejeno. Čeprav razmero-,Q skromno obeležje bi moralo danes, ko je v vsaki hiši zmrzovalna skrinja, polna mesa. Tudi otroci so morali včasih bolj delati. Niso hodili na morje kot današnja mladina. 11 let ji je bilo, se spominja, ko je nehala hoditi v šolo. Potem je takoj poprijela za delo na očetovi kmetiji, pri Boštec na Suhi. Velika kmetija je bila in tudi veliko otrok so imeli. Deset se jih je rodilo, osem odraslo. Sedaj je živa le Katarina. »Hudo je,« pravi, »ker ne morem delati. Ni prijetno biti v sobi. Dolgčas je.« Navajena je na delo, saj je še pred dvema letoma hodila pomagat nečakinji. Pošila ji je perilo, uredila vrt. Tudi doma je obdelovala vrt in prodajala solato loški menzi. Sedaj pravi, ji je »na oči prišlo« in slabo vidi. Ne more več šivati pa tudi vrt je morala opustiti. Pa še hodi v zadnjem času težko. Ko je vstopala v avtobus, da bi se odpeljala v mesto, je padla in se ranila na nogo. 15 cm dolgo rano so ji zašili v ljubljanski bolnišnici. Vendar ni tako hudo. Je vsaj videla kako bolnišnica izgleda in tudi zdravniki so bili prijazni. Sedaj hodi vsake dva dni na previjanje v zdrav-st veni dom. »Drugače se pa še sama ,rihtam\ Operem, skuham in še poribam. Le sedaj, ko me noga boli, mi nečakinja pomaga. Vendar le pospraviti. In kam še rada grem, da vidim, kaj se dogaja v drugih krajih in kako ljudje živijo. Sosedov, ki ima avto, me včasih pelje.« Kot je navada, tudi njo pobaram za »recept« za dolgo življenje. »Kaj vem?« pravi. »Delo me je držalo pokonci in vedno sem morala drugim streči. Nikdar nisem imela časa, da bi mislila nase. Ko sem ostala sama, pa sem se z delom zamotila, da mi ni bilo dolgčas. In presita, lahko rečem, nikoli nisem bila. Sicer pa ne vem, če je kaj na tem. Kolikor let dočakaš, jih pač dočakaš. Zato, kadar me kje vprašajo, kako mi je uspelo, da sem dočakala sto let, in da sem še kar zdrava, pravim: ,Kdor' če zdrav dočakat starost, naj v Loko pride!'« L. Bogataj o raniti vso potrebno veličino, biti 0?fežno vsega spoštovanja in pietete ^kovalcev, ne pa biti na milost in ^tnilost prepuščeno vsakdanjim javkam takšnih ali drugačnih pomnikov v avtomobilih ... t^isli se ne porajajo zaradi pretile občutljivosti, temveč preprosto ker je vsakdanji bežni pogled u obeležje, pred katerim se brez fa^no malica, spi ali onesnažuje, ^ ^s nevsakdanji, če ne že skrajno dopusten ... D. Sede j Novi vozniki stopnjujejo prometni vrvež Na cestah se je marsikaj spremenilo; prilagajajo se večjemu prometu, se posodabljajo, njihovo število pa stalno raste. Cestam pa se prilagaja tudi človek s svojo miselnostjo, ravnanjem in odgovornostjo. Nekdanja vprega, ki je bila stoletja glavno človekovo prometno sredstvo, se je pred našimi očmi v zadnjih desetletjih, skorajda umaknila z glavnih cest na stranska pota. Tu in tam še kljubuje v hribovitih poljskih predelih, v gozdovih in tam, kjer ni poti za traktorje in tovornjake. Motorizacija je prodrla v način človekovega življenja, saj mora slediti tehničnemu razvoju in izkoriščati njegov napredek. Kdaj pa kdaj avtomobilizem spreminja miselnost, vedenje in ravnanje ljudi. V vozilu smo radi bolj gospodovalni ali samo všečni. Kakor da bi glasno izgovarjali besede: Kdor kaj velja — pravi avto ima. Pravi avto pa je izdelek tujih uglednih tovarn in ne domačih, ki na posojilo prodajajo bolj ljudska vozila. Seveda bi bilo napačno to miselnost posplošiti in jo pripisovati vsem voznikom. Smisel in doživljanje vožnje imata globlje razsežnosti. Pohod avtomobilizma ni mogoče zaustaviti, njegov razvoj je neizpodbitno dejstvo. Ni poti nazaj. Prevozi s kočijami ali z žvenketajočimi sanmi so le še romantična preteklost ali podobe iz sanj. Med mladino je malo takih, ki bi znali zapreči konja, vola ali dobro osed-lati tovorno žival. V hlevih je vse manj konj in vedno več traktorjev, prikolic in avtomobilov. Vaške konje bi lahko prešteli že na prste, medtem, ko je avtomobilov in druge motoriza-cije na desetine. Duh motorizacije osvaja množice, njegov utrip in ropot kaj kmalu čutijo že otroci. Ta se jim najpreje predstavlja z igračami. Mala vozila vseh vrst poganjajo, potiskajo, navijajo, se z njimi poigravajo, na njih preizkušajo tehnično bi-strost, jih razstavljajo in bolj ali manj uspešno sestavljajo. A kaj kmalu jih vabi vožnja, radi se sučejo okoli krmila, prižigajo luči in spoznavajo pomen vozila. Starši navadno spodbujajo otrokovo vozniško znati-željnost. Nekdaj so z njimi delili vozniško zadoščenje, tako da so jim za trenutek dali v roke vajeti. Nekaj podobnega je danes: mala otrokova roka se oprijem-lja volana, včasih malo zatrobi in otrok že doživlja vlogo »pomožnega voznika«. Hkrati s samozavedanjem postajajo vozniški nagibi otrok vse močnejši. Čeprav jih do zakonitih voznikov ločijo še mnoga leta, se že v njihovi zavesti prebuja vozniška radost. Kaže se v mimiki, prvih pojmih in besedah, med katerimi je pogosto slišati besedo avto. Tej se pridružujejo še ostale, povezujejo se v stavke in otrokovo vozniško izrazoslovje se vse bolj bogati. Besede pa že spodbujajo dejanja. »Joža — sedaj te bom pa jaz peljal v Kranj«, mi je te dni dejal v značilni otroški govorici dve in pol letni nečak David. (Nadaljevanje prihodnjič) Jože Ažman Neznanec, ki je v Kaj uho V i ulici r Kranju »spremenil« prometni znak, ki prepoveduje parkiranje v tej ulici, J€ verjetno ca brisalci svojega avto mobila našel listič z mandatno kaz nijo. Le kakšno bi bilo mesto, če bi si vsi jezni vozniki, ki so kdaj storili prometni prekršek, dali duška na takle način. - Foto: S. Hain kino Kranj CENTER 15. julija ital. barv. krim. RAMBO PROTI UGRABITELJEM ob 16., 18. in 20. uri 16. julija ital. barv. krim. RAMBO PROTI UGRABITELJEM ob 16., 18. in 20. uri, premi era amer. barv. (*S satir, muscla NASHVILLE ob 22. uri 17. julija amer. barv. vestem ZANDIJEVA NEVESTA ob 10. uri, ital. barv. krim. RAMBO PROTI UGRABITELJEM ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 21. uri 18. julija amer. barv. sat. musical NASHVILLE ob 16. in 19. uri 19. julija amer. barv. sat. musical NASHVILLE ob 16. in 19 uri 20. julija amer. barv. sat. musical NASHVILLE ob 16. in 19. uri 21. julija ital. barv. vestem ČRNI MORILEC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlČ 15. julija mehiški barv. krim. INSPEKTOR JE PADEL z NEBA ob 18. in 20 uri 16. julija ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE SE REP (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 17. julija amer. barv. pust. MALO MESTO V TEXASU ob 14. uri, ital. barv. erot. HOMO EROTICUS ( ni primeren za otroke) ob 16. uri, danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 18. uri, premiera amer. komed. KRATKI CHAPLINOVI FILMI ob 20. uri 18. julija ital. barv. erot. HOMO EROTICUS (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 19. julija amer. komed. KRATKI CHAPLINOVI FILMI ob 18. in 20. uri 20. julija angl. barv. vestem MOZ, IMENOVAN POLDNE ob 18. in 20. uri 21. julija angl. barv. glasb. ZVEZDNI PRAH ob 18. in 20. uri Tržič 16. julija amer. barv. krim. NEVARNO DEKLE ob 18. in 20. uri 17. julija angl. barv. vestem MOZ, IMENOVAN POLDNE ob 15. uri, mehiški barv. krim. INSPEKTOR JE PADEL Z NEBA ob 17. in 19. uri 18. julija franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM pb 18. m L'0. uri 19. julija liane barv komed RAZJEZIL SE BOM ob 18. in 20. uri 20. julija angl. barv. glasb. ZVEZDNI PRAH ob 18. in 20. uri 21. julija angl barv, vestern MOZ, IMENOVAN POLDNE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. julija amer. barv vestern ZANDIJEVA NEVESTA ob 18. in 20. uri 17 julija amer. barv. vestem ZANDIJEVA NEVESTA ob 15. uri, amer, barv. krim. NEVARNO DEKLE ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv komed RAZJEZIL SE BOM ob 21. uri 18. julija amer. barv. vestern ČRNI MORILEC ob 18. in 20. uri 19. julija angl. barv. glasb. ZVEZDNI PRAH ob 18. in 20. uri «0. julija franc. barv. PODIVJANA OVCA ob 18. in 20. uri 21. julija franc. ob I H. in 20. uri barv. PODIVJANA OVCA Škofja Loka SORA 15. julija amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - MOZ IZ BRONA ob 18. in 20. uri 16. julija ital.-franc. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA ob 18. in 20. uri 17. julija ital.-franc. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA ob 18. in 20 uri 19. julija nem. barv. krim. UBOJ V GRADU HUBERTUS ob 20. uri 20. julija nem. barv. krim. UBOJ V GRADU HUBERTUS ob 18. in 20. uri 21. julija amer. barv. krim. UBOJ NA VVEEKENDU ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. julija ital-franc. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA ob 20. uri 16. julija amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - MOZ IZ BRONA ob 20. uri 17. julija amer. barv. drama LJUBEZEN-SKA ZGODBA - GABLE IN LOMBARD ob 18. in 20. uri Radovljica 16. julija ital. barv. komed. TUDI ANGELI DIVJE VOZIJO ob 18. uri. amer. barv vestem BIČ ob 20. uri. 17. julija amer. barv. vestem BIČ ob 18. uri, franc barv. krim. PRIZNANJE ob 20. uri 18. julija franc. barv komad. NEDELJSKA Ženska ob 20. uri 19. julija franc barv. krim. PRIZNANJE ob 20. uri 20. julija amer. barv. vestem bič ob 20. uri 21 julija ital. barv. komed. TUDI ANGELI DIVJE VOZIJO ob 20. uri Bled 15. julija nem. barv. komad. SKOK ČEZ PLOT ob 20.30 16. julija franc. barv. komed. NEDELJSKA ženska ob I8 uri, amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 20.30 17. julija amer. barv pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob IK. uri, nem. barv. komed skok čez PLOT ob 20.10 18. julija amer. barv. vestern BIČ ob 20.90 19. julija ital barv. komed. TUDI ANGELI DIVJE VOZIJO ob 20.30 20. julija franc. barv. krim. PRIZNANJE ob 20.10 21. julija amer. barv. vestern BIČ ob 20.36 Jesenice RADIO , 15. julija ital. barv. komed PRIDI IN SPOZNAJ MOJOZENOob 17. in 19 uri 16. julija amer. barv akcij. ŽELEZNA PEST ob 17. in 19. uri 17. julija amer barv. akcij ŽELEZNA PEST ob I 7 in 19. uri 18. julija amer barv. vestem MALI INDI JANEC ob 17. in 19. uri 19. julija amer. barv vestern MALI INDIJANEC ob 17. in 19. uri 20.. julija franc. barv. drama POSLEDNJI TANGO V PARIZU ob 17. in 19. uri Jesenice PLAV2 od 15. julija ital.-franc.-nem. barv. voj. ardenov do pekla ob 18 m 20. uri 16. julija amer. barv. vestem mali indijanec ob 18. in 20. uri 18. julija amer. barv. akcij. železna pest Ob 18. in 20. uri 19. julija amer. barv. akcij. železna pest ob 18. in 20. uri 21. julija ital. barv. komed. pridi in spoznaj mojo zeno ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 16. julija amer. barv. pust. mandingo ob 19.30 17. julija franc. barv. krim. komed. VRNI tev Modrega agenta ob 1930 Kranjska gora 16. julija franc. barv. krim. kometi. vrnitev modrega agenta ob 20. uri 17. julija amer. barv. drama naslednja postaja greenvvioh village ob 20. uri 20. julija amer. barv. vestem mali indijanec ob 20. uri TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 8,60 din. < vetača 11,40 din, korenček 18,50 din, Časen 26,40 din, čebula 8,90 din, fižol 19,90 din, pesa 13,60 din. kumare 9,60 din, paradižnik 11.80 din, paprika 25,10 din, slive 21,60 din, jabolka 11,4.'! din, pomaranče 12,85 din, limone 24,16 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana .15,65 din, skuta 26,56 din. slad ko zelje 6,10 din, kislo zelje 5.18 din, orehi 143,70 din, jajčka 1,20 din do 1.90 din, krompir (nov) 5,70din KRANJ Solata 10dg 15din, Apinaca 18 do 20 din, cve* tača 16 do 20 din. korenček II do 16 din. česen 30 do 35 din, čebula 11) do 12 din, fižol 30 do 35 din. pesa 14 do 16 din, kumare 8 do 1(1 din, paradižnik 18 do 20 din. paprika 26 do 28 din, slive Iti din, jabolka 10 din, hruške 16 do 18 din, grozdje 35 din, marelice 22 do 26 din, borovnice 35 din l, breskve 18 do 20 din, pomaranče 12,80 din, limone 24 do 26 din, med 55 din, žganje 60 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 do 70 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din. sladko zelje 7 do 8 din, klobase 21 din. orehi 1,:I0 do 1,10 din, jajčka 2 din. krompir 8 do 9 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din, špinača 8.din mer , cve-tača 20 do 25 din, korenček 20 din, česen 30 din, čebula 12 din, fižol 25 din, pesa 12 din. kumare 12 din, paradižnik 20 din, paprika 20 din, slive 20 din, hruške 12 do 14 din, češnje 25 din, pomaranče 11 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din I, koruzna moka 8 din I, kaša 20 din I, surovo maslo 80 din, smetana 8 din mer . skuta 26 din. sladko zelje 8 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 7 din POROČILI SO SE V TRŽIČU Zaplot nik Božidar in Jensterle Jožeta UMRLI SO V TRŽIČU Košnjek Frančiška, roj. 1913, Lupša Neža, roj. 1913, Kaštrun Edvard, roj. 1947 li N JO £J ■ TJ loterija c Srećke s končnicami so zadele dobitek N-di 50 40 28570 1000 86620 1000 99820 1000 17680 1000 11 30 81 40 31 50 20591 1000 46371 1000 71511 1000 267.181 10000 418081 10000 2 20 322442 10000 021952 100000 114132 13 400000 30 53 33 30 50 793 200 70863 2000 784 80 56194 L 000 99774 2000 311824 10000 468614 26215 50000 20 1060 73525 5000 33895 10000 16 40 66 5U * £ t. o ce j* 1.(596 85886 05564(i 255756 401066 440726 77 767 5917 03427 81067 80557 016957 286157 576897 590677 38 68 048 478 818 4758 8278 05628 52408 00888 21118 119908 45.1548 59 8!» 5279 04O59 496479 552089 1000 2000 10000 10000 10000 10000 40 80 400 1000 1000 5000 1(XK)() 10000 10000 10000 30 30 80 100 100 400 .500 1000 1000 2000 5000 10000 10000 30 70 500 1000 10000 10000 marta odgm ar j a Marija — Kupila sem platno svetlo drap barve. Prosim, svetujte mi model obleke. Stara sem 18 let, visoka 166 cm, tehtam pa 59 kg. /T1 Marta — Obleka za vas naj bo srajčnega kroja. Zapenja se spredaj na gumbe, žepi so našiti, rokava pa dolga in jih lahko zavihate. Pas je ozek, šivi na žepih in ovratniku so dvojni enaki ali temnejši barvi. Na vročem soncu (1) Kljub temu, da že od nekdaj poznamo blagodejni pa tudi škodljivi vpliv sončnih žarkov na naš organizem, se še vedno najdejo ljudje, ki se ne znajo sončiti. Kar sprehodite se po plaži, vsak tretji nosi lepo rdeče zapečeno kožo: pa niti v senci ni, pač pa vztraja na soncu v dobri veri, da bo rožnata barva prešla v rjavo. Morda bo, morda pa bodo pognali na koži mehurji. Za lepo ogorelo polt brez neprijetnega luščenja kože ali še česa hujšega, je pač glede na količino pigmenta, ki jo imamo, treba določiti koliko časa smo lahko na soncu. Celodnevno ležanje nam bo kaj kmalu pomagalo do opeklin, če ne še kaj hujšega. Občutljivi ljudje lahko staknejo tudi sončarico: Začne se s slabostjo, vrtoglavico in glavobolom. Prizadetemu pomagamo v senco, ga ohladimo z vodo in hladnimi osvežilnimi pijačami. Zadnjo besedo pa ima še zdravnik, ki bo verjetno odredil dvo ali tridnevno zdravljenje v postelji. Zatorej naj bi veljalo, da vsi z občutljivo kožo, pa tudi majhni otroci, prve dni ob morju raje sedijo ali se igrajo v senci, kjer so prav tako ultravijolični žarki: dovolj jih je za počasno rjavenje. Lahko smo tudi pod sončnikom kje blizu vode ali sredi belega peska, tam je lomljenje teh žarkov še večje in porjavelost hitrejša. Le kratek čas bodimo prve dni neposredno nastavljeni sončnim žarkom. Pri tem še posebej pazimo na nekatere, najbolj občutljive dele telesa: pas kože ob robu kopalnih hlačk, rame, zadnji del nog, nos, tudi koža na prsih je zelo občutljiva, otroke pa rado speče tudi v uhlje ali v občutljivo kožo pod obrvmi. Platneni klobuki ali ščitniki oči in obraz lahko učinkovito Kruhova torta Potrebujemo: 20 dkg stare kruhove sredice, pol litra mleka, 15 dkg sladkorja, 10 dkg mletih mandljev, 4 jajca, sol, pol kg vloženih breskev ali marelic ali ananasa iz konzerve. Kruhovo sredico namočimo v mlačno mleko, nato odcedimo, dodamo sladkor, zmlete mandlje in razžvrkljane jajčne rumenjake. Če je masa pre-gosta, prilijemo nekaj žlic breskovega soka. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga previdno primešamo kruhovi masi. Breskve ali kako drugo sadje iz kozarca odcedimo in narežemo na koščke. Primešamo jih testu in vse skupaj zvrnemo v pomaščen pekač ter pečemo 45 minut pri 190 stopinjah. Z nožem ali pletilko lahko preskusimo, kdaj je torta pečena: če se testo ne prime rezila, je torta pečena. Zvrnemo na krožnik in okrasimo s sadjem, ki nam je preostalo. Poleg lahko ponudimo še stepeno smetano ali vanilijevo kremo. J) Široko, udobno, ohlapno, je pravilo oblačenja letošnjega poletja. Bela bombažna obleka z našito čipko na zgornjem delu je brez ovratnika s kimono rokavi, malo nabrana v pasu z žepi ob straneh, posebno poudarjen pa ima ohlapni gornji del. Nalašč za pasjo vročino. ooooooooooo za varujejo pred premočnimi žarki tako otroke kot odrasle. Sonce in voda izsušita še bolj že po naravi suho kožo: zato si po večernem umivanju namastimo z olivnim oljem stopala, noge in komolce, po potrebi pa tudi kožo celega telesa. Zdravila v potni torbi (2) Na pot ne jemljemo starih morda že slabo označenih zdravil: stara zdravila nam utegnejo škodovati, če pa so nalepke že zabrisane in nismo povsem gotovi, kaj vsebuje steklenička, jo raje zavrzimo, kot pa da bi jemali zdravila kar na slepo. Nevarne utegnejo postati že kapljice za oči, tako tiste za vnetja kot tudi »za lepše oči«. Tudi izposojati si zdravila za raznorazne tegobe je prav tako tvegana stvar. Tudi pri jemanju antibiotikov na lastno pest velja, da si sami pripišimo morebitne posledice, posebno še, če jih sami dajemo otrokom. Ce se odločamo za daljšo pot, pa sopotniki niso ravno zdravi kot dren, je pametno imeti pri sebi najvažnejše podatke o prejšnjih obolenjih, o preobčutljivosti na nekatera zdravila. Tak »zdravstveni potni list« shranimo pri dokumentih, kjer ZRJOD ZkSOOANO MEDICINO IM HIGIENO ZkGORENJSKO naj bo tudi naslov svojcev ali pri jateljev, ki jih je treba obvestiti, č se nam kaj zgodi. Vse več ljudi odhaja v daljne kraji na dopust, tam pa se srečujejo drugačnimi zdravstvenimi razme rami kot so pri nas. Verjetno veste da je za nekatere dežele potrebm mednarodna knjižica o cepljenjih ; vpisanimi obveznimi in neobveznim cepljenji. Koristno je tudi zapisat svojo krvno skupino in Rh faktor Vsekakor pa je potrebno imeti pr sebi dokumente, s katerimi doka temo, da smo zdravstveno zavarovani, sicer bomo imeli pri plačili morebitnih zdravstvenih storitev težave. Sicer pa naj bo v potni torbi tudi kako sredstvo proti komarjem in drugemu nadležnemu mrčesu in pa mast za lajšanje srbeža po morebitnih pikih žuželk. Ce vemo, da ob spremembi podnebja naš organizem reagira z nespečnostjo, si pomagajo z blagimi uspavali. Se preden pa posežemo po njih, se poskusimo raje več gibati na prostem, ne pojej m o preobilne večerje in ne spimo po kosilu. Ko prva počitniška razburjenost mine, pa potrebe po uspavalih sploh izginejo, razen če zdravnik ne odredi drugače. dr. Ana Kraker — Starman KAM NA IZLET, POČITNICE j mest, ki ima za sabo burno in bogato zgodovino in mu zato ne manjka zgodovinskih spomenikov iz starejše ali novejše dobe. Povzpnite se v zvonik ene od mnogih rabskih cerkva in si oglejte enkratno panoramo mesta, sprehodite se po ozkih, zanimivih ulicah, ki so živahne od ribiškega jutra pa kasno v noč. Pobrkljajte po starinarnicah, trgovinicah s filigrani, spominki, privoščite si ribe na žaru pri Fazanu, pri Ali Babi ali kje drugje, saj je skoraj vsaka tretja hiša krčma. Mogoče boste v tesnih ul-čicah še našli kakšno hišo, ki ima zazidana okna in vrata in je zapuščena že vse od 15. stoletja, koje na Rabu razsajala kuga in skorai povsem ohromila mesto. Zanimivo je obiskati tudi samostan sv. Evfemije, kjer je danes bogat muzej z rimskimi nagrobniki in fragmenti gotske arhitekturne plastike iz zgodnjega srednjega veka. Tu boste videli tudi star »mlin« za trenje oliv oziroma stiskalnico za pridobivanje olivnega" olja. Imajo pa tudi precejšnjo zbirko slik, iluminiranih koralnih knjig, starega denarja in medalj, fosilov, folklornih materialov itd. Zagotovo pa morate na pokopališče v Kampor, kjer je v zloglasnem taborišču umrlo več kot 4000 internirancev, pretežno Slovencev. Tu so leta 1955 uredili spominski park z nagrobnimi ploščicami, obeliskom in spominsko dvorano, kjer je naš umetnik Marij Pregelj v mozaiku ponazoril trpljenje internirancev. Mogoče ste pa za celodnevni izlet z ladjo? GENERAL-TCJRIST, ki je menda, vsaj po akcijah sodeč, najmočnejša turistična agencija na otoku, prireja vsak dan izlete z ladjo. Z njimi lahko plujete na Lošinj, okrog Raba in si obenem ogledate in preizkusite vse najlepše plaže otoka, do paških oljčnih zalivčkov na pokušnjo slovečega paškega sira, pršuta in vina. Ali pa celo v Zadar! Najbolj zanimivi pa so baje Generalturistovi izleti ob petkih, ko za turiste prirejajo pravo pravcato ribarjenje: ribiči mečejo mreže, turisti pa namakajo vsak svoj trnek in ulov se cel dan peče na žaru. Za 220 din se cel dan vozite na barki, V KOSTANJEVICO Včasih smo zavijali v Kostanjevico zaradi »forme vive«, ki je bila s svojimi figurami vsako leto bogatejša, vsako leto je na grajskem vrtu »zraslo« kaj novega, vsakokrat bolj nenavadnega, bolj originalnega. Hodili smo v Lamutov paviljon, pa na razne razstave, ki so jih tamkajšnji kulturniki občasno prirejali, toda rtovost, ki je pravkar zagledala luč sveta v obokanih sobah kosta ljcviškega gradu, je zasenčila menda vsa kulturna dogajanju pri nas. Iz svetu zaprtih kartuzijanskih Pletenj so prinesli okro^ 50 restavriranih platen, za katere se sedaj še ne ve, kdo jih je poslikal. Strokovnjaki mrzlično iščejo podobnosti v podobah, i i ;ih svet že pozna_ in ki jih pripisujejo največjim svetovnim mojstrom platna: Rubensu, Van Dvcku ... Tri leta in pol je znani restavrator in slikar Viktor Povše vračal slikam življenje. In zdaj so tu vse sveže, vsem na očeh. 10. junija letos je bili. razstava odprta in doma in v svetu je vzbudila nemalo zanimam a. Kako tudi ne, saj ljubitelji slikarske umetnosti na doma lit tleh še niso mogli videti hkrati tolikšnega bogastva, umetnin, pri katerih zastaja dih: na platnih se vrste podobe apostolov, kardinalov, papežev, krajine, pa vrsta nabožnih podob, med njimi tudi pieta, ki je na las podobna tisti Rubensovi na Dunaju... V TURISTIČNO NASELJE SPLIT Za tiste, ki bi sicer radi počitnikovali v lepem kopalnem ikolju, na mirni plaži ter v prijetnem hotelu, pa vendarle ne sred al pč od večjega mesta, kamor, če so razpoloženi, radi odhajajo v počitniški vrvež, si ogledajo to ali ono znamenitost, stikajo po trgovinicah za spominki, bo kot nalašč dopust v turističnem naselju »Split«, ki je le 5 km oddaljen od samega mesta Split. Tako je mesto povsem pri roki, saj vozi od hotelskega navija v središče mesta redni mestni avtobus. Ne smete zapustiti Splita preden si ne ogledate Dioklecijanove palače, slovitih splitskih stopnic, MeŠtrovičeve galerije, znamenitega akvarija ali Muzeja hrvatskih arheoloških spomenikov. Da ne govorimo o Marjanu ... Tudi te počitnice so pripravili pri Turistični agenciji Aerodrom Ljubljana-Pula. Vsako nedeljo bo poletela v Split nova izmena dopustnikov. Vse informacije dobite na telefon 22-347, pa tudi p. M.PETOURU, ALPE-ADRII in drugih agencijah. IZLETI NA RABU Ce boste svoj dopust preživeli na Rabu, nikar ob deževnem ali oblačnem vremenu ne čepite v sobi ali šotoru. Privoščite si izlet v mesto ali okolico! Rab je eno tistih naših obmorskih kopljete na kakšni izbrani plaži na Cresu, Lošinju ali kakšnem drugem bližnjem otoku, dobite pravi, močni ribiški zajtrk in pa seveda čez dan vse dobrot«- /. žara. Ne, res ni treba, da bi se nu tem otoku dolgočasili. »Če m že vse skupaj obupno! Vroči asfalt, avtomobilske škatle, zadušljivi plini in da bo stvar še bolj kočljiva, nobenega in prav nobenega prostora za igro« . . . Foto: s. Hain 1 ■ 2 3 4 5 (j 7 8 9 H) 11 \2 13 14 15 16 17 18 ■ 20 •» ■ 22 ■ 23 24 25 26 ■ 27 28 29 ■30 31 32 33 1 35 ■36 37 i M 39 40 41 42 43 ■ 44 45 46 47 ■48 49 50 51 52 33 54 Vodoravno: 1. stara ženska, tudi ptičja samica v gnezdu, 7. pripadnik narodnostne skupine s skupnim praslovanskim jezikom, 13. staroegiptovski vladarji, 15. naša zahodna soseda, 16. kratica za element, 17. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro, 19. Stane Sever, 20. prislov resnice, 22. črtala, ravnila, 23. mednarodna avtomobilska oznaka za Kambodžo, Madžarsko in Italijo, 24. duhovitost, 26. mesto v srednji Italiji med Teramom in Pescaro, 27. kratke spodnje hlače, kombineža, 28. kraj pri Mariboru, 30. ljudski izraz za žvepleno kislino in njene soli s kovinami, 32. robidovje, 34. ena od srednjih držav ZDA med Missisipijem in Missourijem, 35. praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost, 36. darovi, star izraz za daritev, darovanje, 38. rjav prah iz praženih semen kakavovca in pijača iz tega prahu, 41. starorimski pozdrav, 42. ime treh staroperzijskih kraljev, Darej, 44. ime zagrebške pevke popevk Štefok, 45. Nikola Tesla, 46. rimski cesar, tiran, Titus Flavius Domitianus, 48. kraj pod Krimom, 49. republika ob Gvinejskem zalivu v Afriki, 51. francoski dramatik romunskega rodu, Kugene, 53. orač, 54. naše Jadransko morje. Navpično: 1. področja dejavnosti, območja, 2. starogrški filozof iz Mileta, eden izmed sedmih modrih, 3. ploskovna mera, 4. italijanska radio-televizija, 5. majhni kozli, 6. pripadniki veje starih Slovanov, 7. stebrniki, krščanski asketi iz 5. stoletja, ki so po več let živeli na ploščadi na vrhu stebra, 8. ime dramskega igralca Cigoja, moško ime od Ladislav, 9. ime švedskega pesnika in pisatelja Hanssona, 10. rimsko število šest, 11. starogrški dramatik, utemeljitelj atiške tragedije, Aischvlos, 12. nasut in utrjen pas zemljišča, 14. otok Notranjih Hebridov na zahodu Škotske, 15. veliko finsko jezero, Enare, 18. kazenski strel pri vaterpolu; tekmovalni čoln za štiri veslače, 21. tkavsko orodje, 23. podzemeljski mestni odtočni kanal za odvajanje umazanije, 25. desni pritok Donave, ki izvira na avstrijskem Štajerskem, ob njej so porabski Slovenci, 27. oaza v Libijski puščavi v Egiptu, 29. libanonsko pristanišče južno od Beiruta, 31. žena Aleksandra Velikega, 32. prebivalec Rovt, hribovec, 33. jar, vrtinec, v književništvu majhen bazen, korito, 35. ime slovenskega pisatelja in planinca Mlakarja, 37. enaki samoglasniki, 39. ime pesnice in aktivistke naprednega ženskega gibanja Černejeve, 40. železniški voz, 42. ime slovenske slikarke Plestenjakove, 43. medmet tožbe, žalosti, bolečine, 46. mednarodni avtomobilski oznaki za Nemčijo in Egipt, 47. kratica za nedeljo, 50. avtomobilska oznaka za Makarsko, 52. Stane Raztresen. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Lovski par v osnovni končnici Matiranje z lovskim parom v osnovni končnici je nekoliko drugačno od matiranje r trdnjavo, kajti lovci napadajo le diagonalno. V bistvu pa je postopek enak, le s to razliko, da igralni prostor nasprotnikovega kralja ožimo po poševnicah. S tretjo potezo smo postavili lovca na po-Sevnico h3 — c8 in odvzeli nasprotniku pomembna polja. 4. Lc7 Dosledno! Polje d8 je pod kontrolo. 4. ... 5. Kg5 6. Kg6 7. KfB 8. Ld7 10. Ld6 Ke8 Ke7 Ke8 KfH Kh8 Crni kralj je omrežen. Sledi sklepni razplet igre. 8. .. . Kg8 9. Kg6 Kh8 10. I.dH Kg8 11. Le6+ Kh8 12. Le5 mat (gl. diagram 44). Diagram 43 Lovcema, ki sta postavljena drug ob drugem, nasprotnikov kralj ne more do živega. Na diagramu 43 npr. lovca preprečujeta kralju beg preko polj na diagonalah e4-h7, f4-h6, e4-a8 in f4-b8. Vendar pa sama ne moreta ugnati nasprotnika; potrebujeta pomoč svojega kralja. Lovca, podprta s kraljem, nasprotnega kralja zlahka prisilita v kot in ga tam matirata. Poglejmo rešitev primera z diagrama 43. 1. Kg3 Ke6 2. Kg4 KfB 3. Lf5 Ke7 Diagram 44 Sklepna pozicija - matna slika - po potezi 12. Le5 mat. dr. S. Bavdek od vsepovsod Novo za debeluhe Skupina ameriških raziskovalcev se intenzivno ukvarja s preizkusi posebnega zdravila za hujšanje, ki naj bi omogočilo ljudem, da bi lahko jedli neomejene količine hrane, pa se vendar ne bi zredili niti za gram. Skrivnost novega zdravila je v ustvarjanju nekakšne obloge na črevesju, ki omogoča absorbiranje hrane. Pri uporabi tega zdravila ne pride do nobenih kemičnih sprememb v telesu. Pride pa do težav, ker ker začne telesu primanjkovati mineralov in vitaminov. Do sedaj so to zdravih preizkušali šele na podganah. Rešitev nagradne križanke z dne 8. julija: 1. logar, 6. poet, 10. tank, 14. anoda, 15. eksekuto'r, 17. pila, 18. vratar, 19. ara, 20. I K, 21. mars, 23. epos, 25. CS, 26. SSR, 28. Laos, 30. amulet. 32. asignat, 35. omika, 36. nateg, 38. adresar, 40. ataman, 42. Aero, 43. aki, 46. KE, 47. etos, 49. TI-MO, 51. ()t, 52. Lia, 54. ožilje, 56. tura, 58. Earaeralda, 60. motel, 61. ptič, 62. Rank, 63. Ukana. Prejeli smo 95 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Ana Terčon, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 10; 2. nagrado (60 din) Marica Sajovic, 64.000 Kranj, Milene Korbarjeve 25; 3. nagrado (50 din) Melhior Dacar, 64260 Bled, Poljska pot 6. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 19. julija, nanaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. izbrali smo za ras Spalne vreče so bile do zdaj kar enostavno odrezane pri glavi. Pri škofjeloški ODEJI pa so jim prisili se kapuco in zdaj bo tudi glavo kam položiti. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo, kariraste in rožaste v več barvah. Cena: 480 din Ce bo poletje hladno, kot obetajo, bomo kmalu oblekle kaj toplega. Za vse postave — predvsem pa je namenjen močnejšim — so pri AI-miri spletli takle kostim iz mešanice volne in sintetike. Pletenina na rokavih je rahlo luknjičasta. V njihovi industrijska prodajalni v Radovljici jih dobite v res bogati izbiri, saj imajo številke od 38 do 50 in cela paleta barv je na voljo: modra, rjava, ubito rdeča, zelena in Črna. Cena: 815 din Ce imate veselje z modeli avtomobilov in dirkalnih motorjev, naj vam povemo, da so na Kokrinem oddelku igrač v GLOBUSU dobili novo pošiljko iz Italije. Med njimi so tudi nova LANCIA, FIAT 127 in najnovejša HONDA. Cena: 65,60 do 231,30 din V Murkini na novo odprti trgovini PLETNA v PARK hotelu na Bledu so se bogato založili s kozmetiko. Tu dobite kompletne kolekcije najbolj poznanih evropskih kozmetičnih Mi, /a vse vrste kože. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (28. zapis) Na koncu zapisa — bil je 25. — v katerem smo pripotovali iz Mošenj, skozi Globoko do Mišač, nisem omenil zaslužnega moža, Jerneja Boštjančiča, ki ga je rodila ta drobcena vasica nad tu še kar bistro Savo. Najbrž se mi je tako mudilo, da bi bil ja čimprej v Ljubnem pri prijatelju Francetu. No, svojo pozabo, ki ji je botrovala le naglica, zdaj brž popravljam. BARTHOLOMAEUS BASTIANZHIZH Rojen v Mišačab I. 1754, umrl v Lescah 1. 1818, nabožen pisatelj (v Vodnikovih, predpre-šernovskih časih je bil sleherni, ki je pisal slovensko, zaslužen mož). Josip Lavtižar, življenjepisec in krajepisec, govori o našem Mišačanu (v ljudski izreki : Mešačanu): »Jernej Bastijanzhizh, poprej vikar v Radolici, pozneje župnik in dekan v Lescah, je bil pobožen, svet mož. Spisal je I. 1783 knjižico Katolshku Podvuzhenje od tih pervih dveh Sakramentov S. Kersta inu S. Firme. Umrl 14. januarja 1818 ob polosmih zjutraj med sveto mašo vsled mertvouda, star 63 let.« Slovenska literarna znanost pa Jerneja Boštjančiča bolj natanko označuje. Da je resda napisal in izdal ono »Katholshku Podvuzhenje«, a je v knjižiti poleg slovenske formule za sodelovanje pri kršče-vanju, ki jo je določal obrednik ljubljanske škofije že od 1. 1706 dalje, objavljen v Boštjančičevi knjižici prvič ves liturgični latinski tekst za krščevanje in birmovanje pisan v slovenskem prevodu. Ta prispevek k slovenizaciji cerkvenega obrednika pa je prav Boštjančičeva zasluga. Torej je obogatil repertoar slovenskega cerkvenega pismenstva že pred - 200 leti! To bodi skromen spomin na starega Mišačana, po vseh opisih poštenega, pravičnega moža. In še drug spomin: na leškem pokopališču je vklesano v nagrobno ploščo: Bartholomaeus Bastianzhizh pa-rochus et decanus in Lees. (Jernej Boštjančič, župnik in dekan v Lescah.) Latinski nagrobni napis ima obliko kronograma, ki vsebuje letnico pokojnikove smrti. No, o bistvu kronogramov, kjer sešteta vrednost vseh črk, ki pomenijo rimska števila, da določeno letnico, sem že nekajkrat pisal: Večinoma so ti kronogrami pisani v latinščini, kdajpakdaj tudi v nemščini, v slovenščini le redkokdaj . . . A vendar, prav na leškem pokopališču se bere tak nenavaden napis na grobu neke matere: pozhlValte brVMnlh C ost I De Vas angeLoV CLIz oshIVI (Počivajte brumnih kosti, de vas angelov klic oživi!) Sešteta vrednost povečanih črk da letnico 1832. K »VDARJENA MARIJA« akor so znali biti stari Lju-benčani košati in bogati, tako pa le niso imeli svoje lastne fare — kar je bilo včasih za večje vaške srenje prav hudo, skoraj sramota. Tako je bilo Ljubno — oziroma cerkvica sv. Lovrenca v Leščevju — dolga leta le podbreška podružnica. Samostojna duhovnija je Ljubno postalo šele 1. 1786. Ljubno pa je bilo več stoletij znana božja pot, posvečena Materi božji pomočnici (ali Mariji Pomagaj). Pobožni romarji so se shajali pod leseno soho »vdarjene Marije«, ki se je v onih časih (ob koncu 17. stoletja) nahajala še v lopi pred cerkvijo. — Zdaj je starinska Madona v oltarju. Legenda o ljubezenski »vdarjeni Mariji« sloni na resničnem dogodku. Nek zidar je v pijani jezi udaril s kladivom po lesenem kipu tako močno, -841-049 4890 Prodam mlado KRAVO simen-talko z drugim teletom, dobra mle-karica. Zabnica 1 4877 Na gasilsko veselico v Žabnico! Te dni Gasilsko društvo Zabnica izroča namenu prenovljen gasilski dom. Za to priložnost je pripravilo tudi vrsto prireditev. Tako bo v soboto, 16. julija, ob 19. uri mokra gasilska vaja, po vaji pa se bo na športnem igrišču začela veselica s kegljanjem za koštruna. Ob 20. uri bo v dvorani gasilskega doma slavnostna seja UO društva, na kateri bodo gasilci prejeli znake za dolgoletno službovanje. V nedeljo, 17. julija, bo ob 14. uri pred gasilskim domom zbor gasilskih enot in narodnih noš: prenovljen gasilski dom bo slovesno izročen svojemu namenu. Na domu bo odkrita plošča — prenovljenj gasilski dom bo nosil ime častnega člana in dosmrtnega predsednika GD Zabnica, pok Ivana čemažarja. Šest gasilskih veteranov bo prejelo plakete veterana. Po gasilski paradi, ki jo bo spremljala godba iz Kamnika, bo na športnem igrišču veselica z bogatim srečelovom in kegljanjem za koštruna. Igral bo ansambel IVANA RUPARJA in PU-ŠTALSKI FANTJE. Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo nedeljo. Na pomoč! Rabljen betonski MEŠALEC, kopalno KAD, litoželezno 170 x 0,75 m novo, montirano gradbeno elektro omarico za enofazni tok, s kablom prodam. Špilak, Naklo 237 (pot na pokopališče) 4875 Prodam pohištvo za dnevno SOBO, cena po dogovoru. Kavčič Ivan, Cesta na Rupo 43, Kokrica 4876 Poceni prodam SPALNICO s tro-delno omaro. Fajfer, Zupančičeva 35, Kranj 4878 Prodam mlade PSE čuvaje odličnih staršev. Predoslje 28 4879 Prodam tovarniško nov PRALNI STROJ Gorenje po stari ceni. Breg ob Savi 66 4880 Ugodno prodam MOPED tro-brzinec. Planina 17, stanovanje 10, tel. 26-028 4881 Prodam brejo telico. Visoko 42 FOTO STUDIO MAJHENIČ DOMŽALE obvešča svoje cenjene stranke, da je atelje zaradi letnega dopusta ZAPRT od 25. julija do 14. avgusta. Prodam KRAVO s teletom ali brez in bikca za zakol ali rejo. Koselj Jože, Doslovce 21, Zabnica 4883 Prodam skoraj nov ŠOTOR za štiri osebe in globok otroški VOZIČEK. Markun, C. Kokrškega odreda 20, K ran j 4884 Ugodno prodani malo rabljeno otroško KOLO z oporami za 3 — 6 let starosti. Bukovica 53, Vodice 4885 Prodam KAMENJE za tlakovanje. H rastje 131 4886 Prodam semensko REPO. Lahov-Če21 4887 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA ALEŠ na Bregu ob Savi zaradi letnega dopusta ZAPRTA od 18. julija do 12. avgusta. Prod am SEME rdeče detelje in repe. Hrastje 55, Kranj 4888 Prodam večjo količino strešne OPEKE (bobrovec). Informacije pri hišniku Tekstilne šole v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 33 4889 Dijaški dom Kranj razpisuje prosti delovni mesti kuharice — vodje izmene za nedoločen čas Pogoji: kvalifikacija in 1 leto delovnih izkušenj. Nudimo samsko stanovanje. kuhinjske pomočnice za določen čas (porodniški dopust) Razpis velja 14 dni od objave. Nastop dela 1. septembra 1977. dežurni veterinarji Od 15. do 22. julija 1977: Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; Benulič Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi: samopostrežna trgovina RUTAR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih. Pisma bralcev PREMIK JE BIL IZDAN V članku »Premik je bil izdan« je bila v torek objavljena velika napaka, tiskarski škrat? Med drugim piše: »In takrat pri tem proboju me je zares izredno prizadela smrt komandanta brigade Albina Drolca-Krtine.« Krtina je res vodil proboj in brez dvoma je bila velika Krti-nova zasluga, da se nas je večina prebila iz sovražniko- četu .,ontču. Albin Drolc-Kr-tina je umrl šele nekaj let po vojni. Vse do konca vojne in še nekaj let po vojni pa je opravljal pomembne vojaške dolžnosti — funkcije. V žirovski hajki v letu 1943 je padel komandant brigade Silvan. Ciril Rozman Tovarišu Rozmanu in vsem bralcem, ki so nas na netočnosti v omenjenem članku opozorili po telefonu, se iskreno zahvaljujemo. Z objavo tega pisma jih popravljamo, o opisanem dogodku pa bomo še pisali. Uredništvo Skoraj nov globok otroški VOZIČEK Tribuna prodam za 1000 din. Žagar, C. talcev 21, Krani 4874 Prodam globok otroški italijanski VOZIČEK, zelen žamet, znamke PEG, Svetelova 14, Šenčur 4891 Prodam KRAVO frizijko z 7 do 8 1 mleka. Ljubljanska 23, Radovljica 4892 Prodam KOSILNICO BCS 110 z nizkimi kolesi. Dobračeva 78, pri Krošel, Ziri 4893 Poceni prodam pleteno KOŠARO z vložkom, globok otroški voziček ter STAJICO z mrežo. Ogled vsak dan od 19. do 20. ure. Gradnikova 87/3, Radovljica 4894 Prodam KRAVO, ki je četrtič teletila. Ahačič, Podljubelj 8, Tržič 4895 Zastonj oddam večjo količino SKAL, primerne za betoniranje. Bolka, Tupaliče 36, Preddvor 4896 Po ugodni ceni prodam črno-beli TELEVIZOR, kotel za žganjekuho 501, šivalni stroj Bagat ter hrastove plohe in smrekove prve vrste. Meglic, Leše 7, Tržič 4897 Prodam 1500 k osov strešne OPEKE špičaka in 2 okna 180 x 140 s polkni. Culig Štefan, Preddvor 70 4898 Prodam trajno žarečo PEČ kiiper-busch. Smolej, Kovor 43, Tržič 4899 Zelo poceni prodam ŠOTOR, nemški, za 5 do 6 oseb. Zg. Brnik 118 4900 Prodam mlado KRAVO in 3000 kosov zidne OPEKE (navadni format). Sebenje 36, Tržič 4901 Prodam 8 OLEANDROV, od 2 do 8 let stare, z rdečim cvetom. Leopold Bozoničar, Gorice 39, Golnik 4902 Prodam nov TRAKTOR TV 418, ki je bil zadet na tomboli v Lescah, za plačilo v gotovini ga dam ceneje. Grobovšek Zvone, Kokra 44, Jezersko 4903 . Prodam vse KNJIGE za 7. in 8. razred osnovne šole. Jerman Suzana, Stara c. 7, Kranj 4904 Prodam REPO za sejati. Suha 33, Kranj 4905 Ugodno prodam skoraj novo OTROŠKO OMARO Jurček (štiri sestavljeni elementi). Zupančič, Se-ljakova 4, Kranj 4906 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, Strahinj 20, Naklo 4907 Prodam KMEČKO PEČ - krušno rjave barve. Klinar Jože, Dvorska vas 13, Begunje na Gorenjskem 4908 Prodam SEME RDEČE DETELJE. Zapoge 21, Vodice 4909 Prodam KAVČ in dva fotelja. Fister, Mlakarjeva 22, Kranj 4910 Prodam star KLAVIR za 1500 din. Ogled možen popoldne. Ručiga-jeva8, Kranj 4911 Prodam kolarski črni GABER in 12 kosov šperovcev, 6 m dolge. Tel. 40-507 4912 Prodam hrastove in smrekove PLOHE 25-30-50 mm. Zg. Brnik 70, Cerklje 4913 Prodam polsuhe suhe smrekove 50 mm, Štefanja gora 26, Cerklje 4914 Prodam skoraj nov gumijasti ČOLN z motorjem Tomos 4 in avto-prikolico s cerado. Dolenc, Srednja vas, n.h. Poljane nad Šk. Loko 4915 Prodam TRAKTOR same delfin 35 KS, pogon na štiri kolesa, letnik 1973, v dobrem stanju. Ravnikar Janez, Križna gora 2, Škofja Loka 4916 Prodam KRAVO s teličkom. Gorenja vas, Reteče 43, Šk. Loka 4917 Ljubitelji nemških ovčarjev! PSA mladiča, čistokrvnega z rodovnikom prodam po zelo nizki ceni. Šk. Loka, Jegorovo predmestje 29, telefon 064-60-898 4918 Prodam diatonično HARMONIKO Lubaz, pony express in stoječ grušt od šupe, vse dobro ohranjeno. Otoki 25, Železniki 4919 Prodam 10 tednov stare JARČKE priznane pasme hiseks, Naklo 100 4920 Prodam OLEANDRE, palme, lor-barje, rožmarine in še druge v posodah. Struževo 32, Bajželj 4921 Prodam vreče iz JUTE po 50 kg, primerne za žito. Pekarija Šenčur 4922 Ugodno prodam šivalni stroj mi-nerva, dobro ohranjen in dve novi POSTELJI za taborjenje. Informacije, petek, tel. 25-278 4923 Prodam pomivalno MIZO z dvema koritoma in delovni pult omarico ter dobro ohranjeno kiiperbusch peč. Kidričeva 33, pritličje levo G.L. 4924 Izdaja CP Glas, Krani, Ulica Moto Pijsdej. 1. Stavek: GP Gorenjeki tlak Kranj, tlak: Zdruleno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 1. — Naalov uredništva ln uprava lista: Kranj, Moto PUadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka Slsoo-gvl-llSM - Telefoni: glavni uradnik, odgovorni uradnik in uprava 13-S41, uredništvo 11-8«», novinarji 11-M«, malo-ogtaani in naročniški oddelek 11*41. - Naročnina: letna Mg din, polletna lgg din, osna sa 1 številko 1 dinarje. — Oproatono prometnega davka po pristojnem mnenju 411-1/71. Prodam TRAKTOR pasquali, 18 KM, Vidic, Zg. Besnica 66, Kranj 4925 Zelo ugodno prodam nov barvni TV Montreal. Mujcinovič Stane, Kamna gorica 29 4926 Prodam mlado KRAVO — brejo. Zalog 6, pri Goricah 4927 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje z 10 programi. Naslov v oglasnem oddelku 4920 TRAMOVE ZA OSTREŠJE, večjih dimenzij, ugodno prodam. Jenko-Fridel, Hraše 39, Smlednik 4921 Prodam mlado KRAVO s teletom. Sebenje 38 4928 kupim Kupim ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčke. Velkavrh, Šenčur, Velesov-ska 26 4922 Kupim karambolirano ZASTAVO 750. Ponudbe pod »Kupec« 4847 Kupim dobro ohranjen OBRAČALNIK maraton za BCS 110. Ponudbe s ceno na naslov: Eržen, Zi-rovski vrh 5 4848 Kupim DESKE za opaževanje (»šolanje«). Smledniška c. 110 4849 Kupim MOTOR ali samo GLAVO motorja za fiat 850 special. Pintar, Naklo 61 4850 Kupim več kub. m OPAZNIH DESK, rabljene. Pintar, Naklo 61 4851 Kupim STARINSKI OKVIR za portret ca. 80 x 63 cm in KNJIGO Bonsels Čebelica Maja. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek pod »Slika«. 4852 Kupim VRATCA za krušno peč (rostfrei). Ponudbe: Grilc, Trata 3, Cerklje 4853 Kupim dobro ohranjen KONJSKI KOMAT 19-20 col. Dolenc, Delnice 18, Poljane nad Šk. Loko 4854 Kupim zadnjo PREMO od osebnih avtomobilov, lahko z diferencialom. Oman, Spodnja Luša 4, Selca nad Šk. Loko. 4855 Kupim OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Štern Milan, Zupančičeva 27, Kranj 4856 Kupim smrekov REZAN LES, debeline 10 cm. Ponudbe pod »10 cm« 4857 BOVVLING stenski avtomat, lahko tudi pokvarjen, kupim. Ponudbe pod »Vseh devet« 4858 Kupim FIAT 850. Ponudbe od 15. do 17. ure, v soboto od 12. do 14. ure, v ponedeljek od 15. do 17. ure na tel. 24-842, Kranj 4859 vozila Prodam osebni avto ZASTAVA 1300, letnik 1973, lahko tudi na gradbeni kredit. (061)71-373 4860 Ugodno prodam RENAULT 6 TL, 1. 1971. Polajnar, Binkelj 13, Škofja Loka, tel. 61-420 4861 Poceni prodam karambolirano ZASTAVO 750, 1. 1971 ali po delih. Šink, Križna gora 12, Šk. Loka. Ogled v Binklju 13, Šk. Loka 4862 Prodam dobro ohranjen avto AUDI 100 S, 1. 1971. Strahinj 69, Naklo 4863 Prodam FIAT Z 750, letnik 1973. Vopovlje 3, Cerklje 4864 AUSTIN GT 1300, registriran do julija 1978, prodam. Tel. 26-586, Jezerska 42, Kranj 4865 Prodam R 4, letnik 1974. Moše 8, Smlednik. Ogled vsako popoldne. 4866 Poceni prodam SPAČKA, 1. 1973. Tomažičeva 1 a, Kranj 4867 Prodam dobro ohranjen AMI 8-L, letnik 1974. Kejžar Maks, Demšar-jeva cesta 18, Škofja Loka 4868 SPAČKA, letnik 1973, 59.000 km, ugodno prodam. Jazbec Marjan, Ročevnica 4, Tržič 4869 ZASTAVO 101, še v garancijskem roku, prodam. Tel. 061 56-021, int. 212. Pajič, Vodopivčeva 8, Kranj 4870 Prodam TRAKTOR porsce s kosilnico. Sr. vas 21, Šenčur Prodam ZAPOROZCA, letnik 1976. Ogled v soboto in nedeljo ves dan, ostale dni popoldne. Bojan Rappl, Huje 8, Kranj Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1968. Informacije: Praprotnik, Gozd Martuljek 51 4871 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran do julija 1978, dobro ohranjen. Demšar, Studeno 5, Železniki 4872 Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C, letnik 1971. Ogled v petek, soboto. Kovačič, Tatjane Odrove 4, Kranj 4873 Prodam ZASTAVO 125 PZ, letnik 1973, registriran do marca 1978. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. Kranj, Zanova 8. Tel. 21-050 4874 Ugodno prodam FIAT 1300, polovico v gotovini, polovico na posojilo, in FIAT 750 po delih (motor nov). Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 4875 Prodam odlično ohranjen R 4 — katrco, letnik 1973. Rob Slavko, Ul. Staneta Žagarja 22 a, 64240 Radovljica 4876 Prodam avto VW 1500, neregistriran, v voznem stanju. Jelovčan, Gorenja Zetina 3, Poljane nad Šk. Loko 4877 Prodam nov motor PRINZ TOMOS, 5 prestav. Sv. Duh 42, Škofja Loka 4878 Prodam VW 1200, letnik 1960. Bernik Miro, Sp. Besnica 138 4879 Prodam ZASTAVO 1300, 1972. Šimenc, Kranj, Valjavčeva 4, telefon 23-115, od 18. ure dalje. 4880 Prodam MOPED tomos, 3 brzine, registriran do maja 1978. Ogled v soboto, 16. 7. 1977. Vencelj, Zupančičeva 27, Kranj 4881 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljen. Kropa 122 4882 Zelo poceni prodam SPAČKA, 1. 1969, in rezervne dele za SPAČKA 2 CV 6. Klemenčič, Zupančičeva 7, Kranj, tel. 24-582 4883 Prodam ZASTAVO 750 in ŠOTOR za 4 osebe. Nadižarjeva 7, Kranj 4884 Prodam FIAT 110, dobro obra njen, registriran do decembra. Viš-njič Božo, nebotičnik, pritličje, JLA 6, Kranj 4885 Prodam nove dele za fiat 850: komplet obročkov, pomožni volan, tesnila, jermena, sprednje pesti z le-žaji in 4 patne. Britof 174. 4886 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1973. Milje 47, p. Šenčur 4887 FIAT 125 special prodam ali zamenjam za manjši avto. Davidovič Stojan, Maistrov trg 6, Kranj 4888 Prodam FIAT 124 in ŠKODO MB 100, registrirana in v voznem stanju. Cerklje 193 4889 Ugodno prodam karambolirano Z 101/74. Damjan Vojko, Stara Loka 42, Škofja Loka. Tel. 61-213 4890 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Bobnar Alojz, Reteče - Gorenja vas 11, Škofja Loka 4891 Prodam NSU po delih in FIAT 750, letnik 1972, v voznem stanju. Dolinar, Zg. Senica 15, Medvode 4892 Ugodno prodam lepo ohranjena FIAT 750 in AMI 8, letnika 1972. Telefon 064 61-157, Škofja Loka 4893 Izredno poceni prodam novo zadnjo steno za NSU 1000 1 in ostale dele. Telefon popoldne 064 61-058 4894 Prodam FIAT 126, 1976, registriran do oktobra. Informacije po tel. 064 60-425 4895 Prodam FORD CAPRI, 1700. Vopovlje 17, Cerklje 4896 Prodam karamboliranega ZAPO-ROZCA. Motor in menjalnik brezhibna. Jurca Stane, Brekovice 11, Ziri 4897 Prodam FIAT 600 D za 5000 din. Motor je star 4 leta, tip 750. Avto registriran do novembra. Gregorc, Šorlijeva 11, Kranj 4923 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1972. Jerala Dušan, Kranj, Stražiška 15 4924 Prodam dobro ohranjen MOPED tomos 15 SL. Golorej Boris, Šenčur, Voklo 91 4925 zaposlitve TURISTIČNO DRUŠTVO Begunje išče najemnika za bife Krpin v športno-rekreacijskem centru v Kr-pinu — Begunje na Gorenjskem. Zaposlitev je predvsem v popoldanskem času. Nastop dela 15. avgusta 1977, plačilo po prometu. Interesenti naj se osebno ali pismeno javijo v re-cepcijski pisarni Turističnega društva Begunje do 20. julija 1977 ali po telefonu št. 064 75-367 4898 Sprejmem FRIZERSKO VAJEN-KO. Leva Jana, Češnjica 3, Železniki. 4899 Študent išče delo. Možno INSTRUIRANJE srednješolske matematike. Naslov v oglasnem odd. 4900 ŠIVILJA PLETENIN dobi takoj zaposlitev. Vrhunc, Radovljica, Tavčarjeva 3. 4901 Iščem KUHARICO za delo v avgustu. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Gorenjska«. 4902 VAJENCA za elektroinstalacijsko stroko sprejmem. Mulej Stane, Elektroinstalacije, Bled, Valvasorjeva 2 4903 Sprejmem VAJENCA za priučitev kovinostrugarja. Slat nar, Cerklje 50. ' 4904 V novo odprtem brivsko frizerskem salonu v Britofu sprejmem v službo brivsko frizersko POMOČNICO in VAJENKO za nedoločen čas. Za pomočnico se po potrebi dobi stanovanje. Britof 181, Kranj 4905 Zakonca brez otrok iščeta ENO-SOBNO STANOVANJE na relaciji Kranj —Ljubljana. Ponudbe oddati pod »Kranj —Ljubljana«. 4911 najdeno Najden MOPED se dobi v Hrast-ju 73 dopoldne. 4918 čestitke MARIJI VOMBERGARJEVI iz Poženika čestitajo za uspešno napravljeno diplomo vsi domači in sestra z malim Sandijem. 4919 prireditve GASILSKO DRUŠTVO in DPO VISOKO bo priredilo v počastitev dneva vstaje slovenskega ljudstva 17. julija 1977 ob 14.30 veliko PROSLAVO, na kateri bomo pionirjem razvili prapor. Po proslavi bo velika VRTNA VESELICA pred kulturnim domom na Visokem z bogatim srečolovom in kegljanjem. Igral bo priznani ansambel TRGOVCI. V soboto, dne 16. julija, bo ob 20. uri VESELI VEČER ob tabornem ognju z ansamblom PRIJATELJI. Vljudno vabljeni! 4926 Vse ljubitelje narave obveščamo, da je vsako soboto in nedeljo ZABAVA S PLESOM ob Zbiljskem jezeru. Igra skupina MAVRICA. Vabljeni! 4927 posesti Kupim prazno STARO HIŠO, potrebno obnove, kjerkoli na Gorenjskem. Prednost ima smer Škofja Loka in miren, težko dostopen kraj. Naslov v oglasnem oddelku 4917 stanovanja Za dve leti oddam opremljeno SOBO S KUHINJO ali samo sobo solidnim Slovencem. Ponudbe pod »Okolica Kranja«. 4912 DVOSOBNO komfortno stanovanje s centralno kurjavo prodam v Kranju. Ponudbe pod »Vseljivo takoj«. 4913 Upokojenka, 57, vdova, mirna, vzame v najem v I. nadstropju ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero. Vdovcu grem tudi gospodinjit. Ponudbe pod »Lahko za stalno«. 4914 Iščem za dve leti centralno ogrevano SOBO ali GARSONJERO s posebnim vhodom v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro »Profesor«. 4915 Invalidski upokojenec, samski, finomehanik, manjše postave in mirnega priljudnega značaja, išče STANOVANJE - sobo in kuhinjo — v pritličju ali gre kot sostanovalec k mirnemu lastniku večjega stanovanja. Ponudbe pod »Mirno sožitje«. 4916 obvestila EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 4906 Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože-Drago, Oldhamska 14, Kranj 4907 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 22. julija do 8. avgusta. Obenem obveščam, da bomo od 15. avgusta dalje delali zaščito podvozja in votlin s TEKTILOM z garancijo. AVTONEGA Klasič Franjo, Kranj, Šuceva 17 4908 Sporočam vsem svojim strankam, da bo frizerski salon zaradi kolektivnega dopusta zaprt od 23. julija do 1. avgusta. Se priporočam za nadaljnji obisk. Pire Slavko, frizerski salon Kranj, Cankarjeva 8 4909 SLAŠČIČARNA SINK bo zaradi letnega dopusta zaprta od 20. 7. do 11. 8. 1977. Se priporočamo! 4910 Knakomerno zagorelost koze vam pospeši DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE Kozm. obrat. P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre Marije Likar iz Koprivnika pri Sovodnju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in njenim prijateljem ter vsem, ki so ustno ali pismeno izrazili sožalje, za številne vence in cvetje za njen zadnji objem do počitka v grobu. Posebno zahvalo smo dolžni sosedoma Primožič in Stremfelj za naklonjenost in pomoč, Gasilskemu društvu za prevoz in krajevni skupnosti Trebija. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za žalostinke, iskrena hvala tov. Galičiču za njegov ganljiv poslovilni govor. Žalujoči: mož Janez, sinovi Stanko, Janko, Franc, Lojze, Zoran z družinami, hčerki Marica z družino in Vida s sinom Markotom, brat Frenk ter drugo sorodstvo Koprivnik, Trebija, Ziri, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Kanada 5. julija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nadvse dobrega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica Blaža Sluge Klemenovega ata iz Dvorij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Beleharju, sestri Anici, inštitutu Golnik za lajšanje bolečin, duhovščini za pogrebni obred, tovarni IBI Kranj ter Ramovžu Cirilu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Angelca z Darinko, Tončka in Francka z družinama, sin Francelj in ostalo sorodstvo Dvorje, Podgorje, 6. julija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, tete, sestrične in tašče Frančiške Kadivec Karunove mame >* se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala dr. Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje in osebju bolnice Golnik. Topla zahvala gospodu nadškofu Pogačniku za pogrebni obred in tolažilne besede, g. župniku iz Trstenika, g. župniku iz Goric za spremstvo in duhovno tolažbo. Hvala sosedom za vso pomoč, družinama Perčič iz Trstenika in Krničar iz Babnega vrta. Hvala vsem pevcem in vsem, ki ste se poslovili in jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mož, sin in hčerka z družinama in ostalo sorodstvo Povije, Hotemaže, 15. julija 1977 Sporočamo žalostno vest, da je v 91. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, babica in prababica Jerica Kokelj s Podjelovega brda Na njeno zadnjo pot jo bomo pospremili v soboto, 16: 7. 1977, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Novo Oselico: Žalujoči: hčerke Marta, Barbka, Anka, Milka in Malka z družinami, sin Darko z družino in zet Slavko s hčerkama in drugo sorodstvo. Podjelovo brdo, Laniše, Sovodenj, Domžale, Lesce, Log pri žagi, 14. julija 1977 ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dobrega očeta, stan ga očeta, brata in strica Franca Langerholca iz Pevna pri Škofji Loki se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna hvala za trud g. župniku Hribšku, ki je našel prave besede ob slovesu našega pokojnega očeta, g. kaplanu in mag. dr. Zrimšku za takojšnjo pomoč. Zahvala pevskemu zboru Društva upokojencev Škofja Loka in g. Jenčičevi za pozornost očetu ob mrtvaškem odru. Zahvaljujemo se kolektivu Ljubljanske banke — PE Škofja Loka, kolektivu Zdravstvenega doma Kranj, Iskri Kranj — orodjarna, podjetju Termika Trata, kolektivu LTH Škofja Loka in osnovni šoli Cvetko Golar Trata. Hvala vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči: hčerke, Cilka, Anica, Milka z družinami, Francka; sinovi Polde, Vinko, Franci z družinami, Slavko in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 15. julija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame Štefke Smolej iz Luž se iskreno zahvaljujemo medicinskemu osebju bolnišnice v Novem mestu, Ljubljani in Golniku, osebju Zdravstvenega doma v Kranju in Cerkljah', še posebej pa hvala dr. Beleharju in njegovi medicinski sestri za njihovo dolgotrajno skrb. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili v njenih težkih dneh bolezni. Za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti se zahvaljujemo delavcem OZD: Emona Ljubljana, Megrad Ljubljana, Živila Kranj in UJV Kranj ter društvu upokojencev Šenčur. Posebna hvala UJV Kranj in njeni službi zvez za uspešno iskanje sorodnikov, ki so bili na dopustih. Hvala vsem sosedom, sovaščanom, zvonarjem in Matijovi Micki za vso pomoč, ki so jo zares nesebično izkazali v teh težkih dneh. Hvala vsem darovalcem cvetja ali pa prispevkov za boj proti raku, za vsa pismena in ustno izrečena sožalja. Vsem sorodnikom, maminim prijateljem, sovaščanom in vsem ostalim, ki ste jo spremili na zadnji poti, srčna hvala. Hvala kaplanu iz Šenčurja, Poloni Osterman in Svetelu Francu za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste in še boste na kakršenkoli način počastili njen spomin, hvala. Ljubezen in dobrota, ki jo je sejala med nas, sta porok, da naše mame ne bomo nikoli pozabili. Žalujoči otroci: Tinka, Mici, Franci, Marjan in Lojze z družinami Luže, 13. julija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Janeza Pintar j a 45 let iz Martinj vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz Mehanične delavnice Alpetour, Iskre in Alples za darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo zdravnikoma dr. Rešku in dr. Možganu za nesebično pomoč ob njegovi hudi bolezni, častitim duhovnikom za lep pogrebni obred, govornikoma ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Mici, sinovi, Janez, Milan, Tone in hčerka Matejka, brat in sestre z družinami. Martinj vrh, Cešnjica, Selca, Gorenja vas Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n.sol.o. Cesta maršala Tita 18 vabi k sodelovanju pri delih in nalogah ter objavlja prosta dela in naloge za delavca planerja-analitika Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri 2. da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj iz svoje stroke Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi moralno politične pogoje, skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Jesenice. Izbrani kandidat nastopi delo po dogovoru. Prijave z osebnimi podatki in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 20 dneh po izidu te objave. LIP lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava Podnart Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto kuharice v oddelku Podnart Pogoj za zasedbo: PK kuharica, tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, delovne izkušnje 3 leta, poizkusim delo 1 mesec. Prijave za navedeno delovno mesto sprejema TOZD, Lesna predelava Podnart, do 27. julija 1977. Izvršni svet Skupščine občine Kranj razpisuje delovno mesto ravnatelja Poklicne šole v Kranju Pogoji: učitelj srednje šole z dokončano visoko ali višjo izobrazbo, 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit, moral-nopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnje, priložijo življenjepis, dokazila o izobrazbi, o strokovnem izpitu, potrdilo o delovnih izkušnjah, potrdilo o ne-kaznovanju in potrdilo, da niso v preiskavi, na naslov: Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Sporočamo žalostno vest, da je umrl dragi mož in oče Vinko Šparovec Pogreb dragega pokojnika bo 15. 7. 1977, ob 16.30 izpred hiše žalosti v Zadragi 12 na dupljansko pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sin Vinko in hčerka Ani z družinama ter bratje in sestra. Zadraga, 14. julija 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica Janeza Kralja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, tovarni Peko Tržič, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Nadalje sc zahvaljujem dr. Veselu in dr. Prlji ter sestram za skrb in nego med njegovo boleznijo. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Milka z družino in ostalo sorodstvo. lip bled V razpravi so sodelovali tudi kapetan kranjskega vaterpolskega članskega moštva Franc Nadižar, za TKS Kranj Milan Cadež in Verko Čpajakovič, član upravnega odbora VK Triglav, zbor sodnikov pa je zastopal zvezni sodnik Marjan Pičulin Za našo »okrog/o mizo« so sodelovali tudi trener vaterpolistov Kamnika Vojko Podveršček, mednarodni sodnih in predsednik slovenskega zbora Petar Didič in predstavnih VK Vodovodni stolp Bogdan Ankersl Brez poklicnega trenerja tnglavanov Trifka Bandžurja in pred stavmka krajevne skupnosti Vodovodni stolp Joža Zagorca Dl naša »miza« ne bila sklenjena Prevelik razkorak v kvaliteti KRANJ — Ni naključje, da smo tokrat za nado »okroglo mizo« o športu, pred poletnimi počitnicami, povabili gorenjske vaterpolske delavce, da se z njimi pogovorimo o vaterpolu. Pred vrati je namreč tekmovanje v slovenski in drugi zvezni ligi. Predvsem nam je šlo, kaj je prinesla vaterpolistom nova slovenska športna usmeritev ter kako »zamašiti« vrzel v kvaliteti, saj je med nosilci politike tega vodnega športa, domačim vaterpolskim klubom Triglav, v Sloveniji in na Gorenjskem med peščico klubov le prevelik razkorak. Torej v SR Sloveniji in na Gorenjskem je le Dosti j« osiPa in ti vkalkulirani plavalci bi se nekaj klubov, ki se načrtno ukvarjajo z vzgojo mladih vaterpolistov in toliko je tudi moštev, ki se borijo za naslov v republiški ligi. Tu bodo letos namreč zaigrali štirje: Kamnik, Renče, Radovljica in Vodovodni stolp, drugo rekreativno ligi pa še preostala moštva kolikor jih je. Prav zaradi tega res ne moremo govoriti, in vemo kako je, o nekakšni visoki kvaliteti. Nič bolje pa ni v drugi zvezni ligi. Predvsem gre za slovenske udeležence v tej zanimivi in dokaj kvalitetni ligi. V njej že vrsto let uspešno nastopata le Koper in Triglav ter moštvo ro-vinjskega Delfina, ki je kot predstavnik SR Hrvatske v slovenski zvezi. Pri vsem tem pa se nam poraja vprašanje, kako premostiti vse to, da se bo dvignila kvalitetna raven slovenskega vaterpola. Le trije klubi v zveznem tekmovanju in štirje v slovenskem so premalo, da bi dvignili to raven. Treba bo dobrega »carskega reza«, da bomo vse to naredili. In če se vrnemo samo v domače okolje. V Kranju in na Gorenjskem bi se dalo narediti več, čeprav se prav v gorenjski metropoli zadnje leto dela spet tako kot se mora. Vendar je tudi tu dosti težav, saj prenekateri starši le preveč ozko gledajo na to zvrst športa; saj skoraj vsi ti tiščijo svoje mlade nadobudneže v plavalne vrste. Češ tu bodo naši otroci nekaj dosegli. To je vse lepo in prav, vendar je tudi med tistimi, ki se odločijo za plavanje, naravna selekcija. r Naš komentar Kranjčani z veliko prednostjo KRANJ — V tukajšnjem bazenu in v Rovinju so se končala kvalifikacijska srečanja dvanajsterice jugoslovanskih drugoligaških vaterpolskih moštev. Ta dvanajsterica, ki je bila razdeljena na dve skupini, je torej dala odgovor, katera trojica iz obeh turnirjev bo v tej tekmovalni sezoni nastopila v najkvalitetnejši prvi skupini. In ta skupina bo konec avgusta dala odgovor, kdo bo drugoligaški prvak in novi prvoligaš, v drugi skupini pa se bo ostala šesterica potegovala za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta. Torej oba turnirja sta dala odgovor, kdo se bo boril za prvaka in kdo za ostala mesta. V »elitni« skupini bodo nastopila moštva Jedinstva, ŽAK in Triglav, iz kranjskega turnirja ter Riviera, Goč in Student iz rovinjskega. Medtem ko je bil turnir v Kranju po kvaliteti slabši od tistega v Rovinju, pa vseeno ne moremo mimo ugotovitve, da so tu brez prave konkurence prevladovali prav vaterpolisti domačega Triglava. V vseh petih srečanjih so brez pravega napora že v prvih dveh četrtinah vsem dali vedeti, da za nasprotnika ne bo kruha. Vse so premagovali z zelo visoko razliko. Razlika v danih in prejetih golih — 71:13 — je zgovoren dokaz. Ta visoka razlika in pa dejstvo, da so zmagovali brez napora, je lahko varljiva. Poraja se vprašanje, ali so bili res toliko boljši, ali pa so bili ostali toliko slabši. Vendar bi pri tem lahko dejali, da so bili triglavani za ta turnir izredno dobro pripravljeni in da so ostale prekašali v vseh elementih vaterpolske igre. To pa je lahko varljivo! In res je lahko! 2e drevi se začne drugoligaški vaterpolski »ples«, ki naj bi dal že prvi odgovor na to vprašanje. Drugi pa v nedeljo, naslednje pa že na prvih gostovanjih. O zmagi v prvih dveh srečanjih v domačem bazenu ne bi bilo treba dvomiti. Prve štiri točke naj bi vknjižili z lahkoto. V naslednjih dveh pa Kranjčani gostujejo v Kikindi in Beogradu. Zmaga v Kikin-di ne bi smela biti vprašanje, kako bo pri beograjskih Študentih, pa bomo vedeli že čez dober teden. Beograjčani so dobro moštvo, ki naj bi se skupaj s Triglavom in Riviero vmešali v borbo za prvo mesto. Če bodo triglavani tudi v Beogradu uspešni in iz tega gostovanja prinesli točko, potem o njihovi pripravljenosti ne bo več dvomov. Vaterpolski klub Triglav le'tos vstopa v leto jubileja. Prav to sezono praznujejo tridesetletnico organiziranega vaterpola v tej gorenjski metropoli. Praznujejo skromno, vendar bi bilo res lepo in vsem v zadovoljstvo, če bi osvojili prvo mesto in si priborili prvoligaški status. So edino moštvo, Crvena zvezda si je v Kranju zapravila nastop v tej skupini, ki je igralo v druščini prvoligašev. Naj jim bo to nagrada, da po sedmih letih ponovno zaigrajo med velikani jugoslovanskega vaterpola. D. Humer lahko kaj hitro vključili v vaterpolske vrste; in le tako bi dobili nove moči, ki bi zapolnili vrzel, ki nastaja v prehodu iz mladinskih pozneje v članska moštva. Pa tudi starejši plavalci, tekmovalci, ki prenehajo z aktivnim delovanjem v plavalnih vrstah, bi se lahko uspešno vključili v vaterpolska moštva. Prav ti so namreč v zrelih letih odlični vaterpolisti. Lep primer pri teh so igralci kranjskega Vodovonega stolpa. Ze njihova imena Veličkovič, H vat al, Jože Rebolj, in drugi so lep primer nadaljnjega športnega udejstvovanja. Moštvo, ki je nastalo kot rekreativno moštvo, se sedaj še kako uspešno kosa z ostalimi v slovenski ligi. Ze nekaj let pa krojijo slovenski vaterpolski vrh. V Sloveniji imamo le tri drugoligaše; Triglav je eno leto nastopal v prvi zvezni ligi, kar je za porast kvalitete bilo pomembno. Koper, Delfin in Triglav so moštva, ki bi pri razvoju slovenskega vaterpola lahko več pomagali. Res, je, da delajo pri ustanavljanju klubov veliko.1 Toda te mlade ekipe pozneje razpadejo, ker nimajo dovolj pomoči. Nova telesnokulturna usmeritev vaterpola v bistvu ni dala nič novega. Le toliko, da štiri moštva, ne glede na starostne omejitve, lahko igrajo za naslov republiškega prvaka. Prvak tega našega največjega tekmovanja pa se lahko poskuša na kvalifikacijah za vstop v drugo-ligaško druščino. Drevi Triglav : Riviera KRANJ — Po kvalifikacijskih borbah za razdelitev dvanajsterice najboljših moštev v drugi zvezni vaterpolski ligi so na kranjskem bazenu izžrebali pare v prvi in drugi skupini. Vsekakor bo za ljubitelje vaterpola v Kranju in okolici najbolj zanimivo tekmovanje v prvi, najmočnejši skupini. Tu se bodo za prvaka in novega člana prve zvezne lige potegovale ekipe djenovičke Riviere, Jedinstvo iz Zadra, Z AK iz Kikinde, GOČ iz Vrnjačke Banje, beograjski Student in domači Triglav. V prvem kolu bo torej Triglav ob 20. uri v domačem bazenu gostil kandidata za visoko uvrstitev djenovičko Riviero, v nedeljo zvečer pa ob istem času še GOČ. Nato v tretjem kolu gostuje v Kikindi, v četrtem pa pri Studentu. Zadnji dan v tem mesecu, 31. julija, pa bodo gostje triglavanov vaterpolisti zadrskega Jedinstva. Vsa srečanja bodo v kranjskem bazenu ob 20. uri, vstopnina za odrasle bo 10 dinarjev, medtem ko imajo otroci do 15. leta starosti vstop prost. Prepričani smo, da triglavani pri osvajanju prvega mesta ne bodo sami in da jih bodo pri tem na domačem bazenu podprli tudi gledalci, ki so vedno radi obiskovali ta srečanja. Posebno še v tej tekmovalni sezoni ko VK Triglav praznuje svoj 30-letni jubilej. -dh r Plavanje Ajevci za naslove SRS KRANJ — Letni bazen v gorenjski metropoli bo jutri in v nedeljo prizorišče zanimivega plavalnega obračuna. V njem se bodo namreč dva dni za republiške naslove potegovali najboljši slovenski pionirji v kategoriji mlajših pionirjev A. Jutri bo prvi start ob 10. uri dopoldne, popoldne pa bodo pričeli ob 18.30. Drugi dan prvenstva bodo dopoldanske finalne borbe ob 8,30, popoldanske pa ob 17. uri. -dh Državno prvenstvo na Zbiljskem jezeru V petek, soboto in nedeljo bo na Zbiljskem jezeru letošnje državno prvenstvo v smučanju na vodi; organizira ga Klub za smučanje na vodi Elan Begunje. Prvenstvo bi moralo biti v Mostah, vendar so ga zaradi izpustitve jezera prenesli v Zbilje. Ob pomoči članov VSK Olim-pija iz Ljubljane so uredili progo za slalom in skakalnico, tako, da bo prvenstvo lahko nemoteno potekalo. Prireditelj pričakuje udeležbo tekmovalcev iz Ljubljane, Zagreba, Skopja, Novega Sada, Beograda, Poreča, številno ekipo pa so prijavili tudi sami. Med favoriti so tudi tokrat državni reprezentantje, vendar so tudi mlajši tekmovalci vidno napredovali, zato upravičeno pričakujemo zagrizene borbe za čimboljše uvrstitve. V petek ob 9. uri so na sporedu predtekmo-vanja v slalomu, ob 14. uri v likih, v soboto ob 9. uri v skokih. Finalni nastopi se pričnejo v soboto ob 14. uri s slalomom, v nedeljo pa ob 9. uri v likih in ob 11. uri v skokih.— fr Predsednik VZ Slovenije in VK Tri glav Mate Becič se o problemih in naporih za kvaliteto vaterpola ni dal ustaviti NA DOBREM SODNIKI Če smo lahko zadovoljni z dokaj močno sodniško organizacijo, tega ne moremo trditi za slovenske vaterpolske strokovnjake. Teh je praktično tako malo, da jih lahko brez težav preštejemo na prste. Sodniškega kadra je dovolj, vendar še premalo, pravijo pri zboru sodnikov VZ SIo-venije.V svojih vrstah imajo petdeset delivcev pravice in kar sedem jih ima zvezni naslov, saj uspešno vodijo srečanja v parih v prvi in drugi zvezni ligi. Čeprav so ena najmočnejših sodniških organizacij v Jugoslaviji nenehno bdijo nad novimi, svežimi močmi. Le-ti imajo pri svojem usposabljanju pravilno usmerjene načrte in ni se treba bati za njihov napredek in nove može v belem. Dobrega strokovnega kadra je premalo, je bila splošna ugotovitev. Trenerskega kadra je vse in vse premalo. Res je to nehvaležno delo, toda treba bo najti obliko in način, da se jih pridobi. Kako, naj pri VZ Slovenije razmislijo. To naj jim bo hkrati ena osnovnih nalog, vendar naj ne pozabijo na pridobivanje novih klubov in članstva v vseh treh konkurencah za bodoče delo. Le številni in dobri trenerji bodo poživili delo v klubih. Naj končamo z ugotovitvijo, da bo v vaterpolskem športu v najkrajšem času treba najti nove oblike dela in pridobiti nove ljudi. Ljudi, ki bodo voljni delati. Ne takih, ki širijo govorice, če se člansko moštvo Triglava v tej sezoni ne uvrsti v prvo ligo, je vaterpola v Kranju konec. Nihče jim ne sme kratiti te pravice, da kljub neuspehu, v prihodnji sezoni ne bodo smeli več nastopati v drugi ligi. D. Humer Foto: F. Perdan Triglav B v vodstvu Kranj — V občinski košarkarski ligi B za članske ekipe je v preostalih dveh kolih Triglav B premagal prepričljivo oba nasprotnika in tako še vedno ostal v vodstvu brez izgubljene tekme. V zadnjih srečanjih je razočarala ekipa KS Vodovodni stolp. S tremi zaporednimi porazi je izgubila možnost visoke uvrstitve v spomladanskem delu občinskega prvenstva. Ekipa Trhlih vej, katere vodja je Janez Čenčič pa iz kola v kolo igra vse bolje kar pove uvrstitev na lestvici po prvem delu prvenstva. Izidi: Gotik : KS Vodovodni stolp 65:56 (27:27), Gotik : Partizan prestavljena na jesenski del, Trhle veje : K S Vodovdni stolp 49:40 (2.'1:18), Triglav B : Iskra 80:18 ( 23:8), SGP Gradbinec : Planika 38:33 (14:11), Planika : Gotik 34:62 (17:31), Iskra . SGP Gradbinec 39:46 (21:26), KS Vodovodni stolp ; Triglav H 58:77 (32:38), Partizan : Trhle veje 53:6« (27:37). Lestvica? Triglav B 7 7 0 474:306 14 Trhle veje 7 6 1 460:318 13 KS Vod. stolp 7 4 3 349:288 11 SGP Gradbinec 7 4 3 284:320 11 Gotik 6 3 3 314:294 9 Iskra 7 2 5 222:331 8 Partizan 6 1 5 245:290 7 Planika 7 0 7 214:399 7 Triglav izpadel Kranj — V gorenjski regiji so bile odigrane prve pokalne tekme za članska moštva v košarki. Na Jesenicah so že v prvem kolu izpadli Kranjčani. Jeseničani so že tretjič zapored presenetili favorita in mu s tem onemogočili nadaljnji nastop. Plamen je v gosteh premagal Radovljico, v nadaljevanju pa še člane košarkarskega kluba Tržič, medtem ko sta ekipi Kladivarja in Lokainvesta brez borbe prišli do polfinala. V polfinalu, ki bo 24. 8. 1977, se bodo srečali: Lokainvest : Jesenice ter Plamen : Kla-divar. Zmagovalca pa bosta odigrala finalno srečanje v Kranju, ki bo odločalo, katera ekipa bo nadaljevala tekmovanje v okviru .SRS. -črn Rekreacija v 103 TOZD radovljiške občine Na občinskih sindikalnih prvenstvih v šestih športno rekreacijskih panogah je v prvem polletju 1977 nastopilo 1340 delavcev iz 103 osnovnih organizacij sindikata. Člani komisije za športno rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Radovljica, so ob pregledu polletnega poročila z zadovoljstvom ugotovili, da je udeležba na občinskih sindikalnih prvenstvih v prvem polletju presegla vsa pričakovanja. V prvem polletju so bila namreč izvedena občinska prvenstva v šestih, od dvanajst celo leto planiranih panogah, na katerih je nastopilo 1340 delavcev i/. 103 osnovnih organizacij sindikata. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da 80 nastopajoči bili iz 103, od skupno 119 osnovnih org. sindikata, kolikor jih je v občini. Ce povemo, da je v tistih 16 osnovnih organizacijah sindikata, iz katerih ni bilo nobenega udeleženca zelo malo zaposlenih in da so to manjše delovne skupnosti, lahko praktično ugotovimo, da je v radovljiški občini rekreacija našla mesto v vseh TOZD. Da je temu tako, pa mislimo, da je v veliki meri pripomoglo pravilno usmerjeno programsko delo Komisije za Športno rekreacijo pri radovljiših sindikatih, ki je v letu 1975, ko je začela delovati, sprejela obvezo, da si bo prizadevala, da rekreacija dobi svoje mesto v vseh delovnih kolektiv. Ce za primerjavo povemo, da je bilo v letu. 1974 na vseh občinskih sindikalnih prvenstvih le 420 udeležencev iz 28 osnovnih organizacij sindikata, lahko rečemo, da so leta 1975 izrečene besede članov komisije postale dejanje. Kajti množičnost, ki so jo dosegli v prvem polletju letošnjega leta nam nedvomno pove, da so v vseh TOZD spoznali pozitivne vplive rekreacije, ki jih ima le-ta na delovne sposobnosti, na zmanjšanje nesreč pri delu, na boljše obrambne sposobnosti in prek tega na večjo produktivnost dela. Pri tem pa lahko ugotovimo še to, da v občini Radovljica rekreacija ni več privilegij ozkih krogov organiziranih športnikov, niti ne samo tistih, ki si lahko sami privoščijo razne oblike aktivnega počitka. Temveč da je rekreacija postala eden izmed temeljnih elementov proizvodne in poslovne politike sleherne delovne organizacije. Da bi odprli čim širšemu krogu delovnih ljudi možnosti sodelovanja na raznih Športno rekreacijskih tekmovanjih, si radovljiški sindikati prizadevajo da organizirajo tekmovanja v čim večih špc.rtnih panogah. V letošnjem letu imajo na programu občinska prvenstva v dvanajstih panogah, ki so terminsko razdeljene skozi vse leto. Tako so v februarju organizirali občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih, katerega se je udeležilo 120 tekmovalcev iz 47 Postružnik, Oblak in Fock zmagovalci v Romuniji Kranj — Reprezentanca Jugoslavije je gostovala v Turgo Muresu (Romunija) na dvojnem Fita turnirju. Oba člana kranjskega Exoterma sta dosegla svoje do sedaj največje uspehe. Aci Oblak je z 2345 krogi zasedel drugo mesto za Postružnikom, medtem ko je bil Mihael Fock tretji z 2322 krogi, Jože Legiša pa peti z 2264 krogi. Tudi ekipno je slavila reprezentanca Jugoslavije (Postružnik, Oblak in Fock) in postavila kar dva nova državna rekorda v enojni in dvojni FITA, medtem ko je Bojan Postružnik popravil še tri rekorde v disciplinah 90 m, 50 m in enojni FITA. Tudi reprezentanti Romunije so popravili več svojih rekordov. Kros v Sorici 70 tekmovalcev je nastopilo na krosu Sorica 77. Proga je bila dolga 3000 m. Med posamezniki je bil naslednji vrstni red: 1. Izidor Pintar, 2. Roman Kejžar, 3. Miha Tavčar. Ekipno je zmagala ekipa smučarjev (Marjan Golja, Boris Jensterle, Rado Pintar, Inge Gaser), 2. pa je bila krajevna skupnost. -SR OOS. Ekipno ja je bila najboljša KOOS LIP Bled, V marcu je na občinskem smučarskem sindikalnem prvenstvu nastopilo 398 smučarjev iz 82 OOS. Ekipno pa je premočno zmagala KOOS Elan Begunje. V aprilu je bilo organizirano v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju borbenih partij, na katerem je nastopilo 464 kegljačev iz 97 OOS. Ekipno je bila najboljša OOS Iskra Otočc. Ob koncu aprila je bilo v Lescah še občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju, kjer je nastopilo 69 balinarjev iz 30 OOS. Zmagala je ekipa KOOS Veriga Lesce. Maja se je v Radovljici pomerilo za občinske naslove 59 šahistov i/. 30 OOS. Prvo mesto, Že drugič zapored pa je osvojila ekipa KOOS Klan Begun je. V juniju je bilo na igriščih v Radovljici, Lescah, Vrbnjah, Lancovem in Bledu, občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu, na katerem je nastopilo 29 ekip oziroma 240 igralcev i/. 44 OOS. Občinski naslov pa je osvojila ekipa KOOS Elan Begunje. Zraven šestih tekmovalnih panog je komisija za športno rekreacijo pri obč. sindikalnem svetu, skupaj z društvom pedagogov telesne kulture Radovljica, v marcu in aprilu organizirala za člane sindikata v zaprtem bazenu hotela Grajski dvor, plavalno šolo za odrasle, katero je obiskovalo 124 odraslih neplavalcev., ck! katerih se je 110 naučilo plavati. V točkovnem ocenjevanju za celoletnega ekipnega zmagovalca delavskih športnih iger radovljiških sindikatov, pa je po šestih panogah vrstni red naslednji: 1. KOOS Elan Begunje 445 točk, 2. KOOS Veriga Lesce 325 točk, 3. KOOS LIP Bled 257 točk, 4. OOS Iskra Otoče 182 točk, 5. KOOS Vezenine Bled 171 točk itd. V. Matjašič Nogometaši Parti zana v Šk. Loki V ponedeljek bo prispela v Skofjo Loko ekipa nogometašev beograjskega Partizana, ki bo nastanjena v hotelu Trans)urist, trenirala pa bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Priprave bodo trajale deset dni, v tem času pa bodo odigrali prvoligaši tudi nekaj prijateljski! tekem, med drugim tudi z reprezentanco Gorenjske. V sredo pa bo v Škofji Loki ustanovni sestanek kluba prijateljev Partizana. J. J. Medvodam prvo mesto Medvode - V počastitev partijskih jubilejev in 75-letnice športa v Šiški je bil v soboto v Medvodah mednarodni nogometni turnir z udeležbo štirih ekip: SK Kappel, Philips (Avstrija), Tabor 69 in Medvod. V zelo zanimivih in izenačenih srečanjih, ki si jih je ogledalo precej gledalcev, je najboljšo igro prikazala ekipa Medvod, ki je zasluženo osvojila prvo mesto. Izidi: Medvode : Tabor 69 1:1, Philips : Kappel 1:1, Medvode : Kappel 0:0, Philips : Tabor 69 2:0, Tabor : Kappel 1:0, Medvode : Philips 2:0 Vrstni red: 1. Medvode, 2. Philips, !> Tabor 69, 4. Kappel. Najboljši strelec turnirja je bil Mirko Zimic (Medvode) z dvema zadetkoma. _fr Združitev SD Vodovodni stolp Kranj — Na območju krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini deluje več športnih društev. Pri krajevni skupnosti pa deluje tudi komisija za šport in rekreacijo. Konec junija je bil v krajevni skupnosti skupni sestanek vseh športnih društev, kjer so se odločili za združitev društev v okviru krajevne skupnosti. Na sestanku so sprejeli statut združenih športnih društev ter naloge in izvolili vodstvo odbora SD Vodovodni stolp. Za predsednika izvršnega odbora so izvolili Jožeta Zagorca, za tajnika pa Marijo Klinar. V šestnajstčlanskem iz vri n eni odboru je vsak član zadolžen za posamezno športno panogo. A. Z. »DVE MUHI NA MAH« - Drža vni prvak v cestni vožnji, kolesar kranjske Save Mirko Rakuš, in državni prvak v smučarskih skokih Bogdan Norčič , tudi v majici in na kolesu KK Sava. Če Bogdan tako pridno vadi, kot je videti, svojih oboževalcev v prihodnji zimski sezoni prav gotovo ne bo razočaral. — Foto: H. Jelovčan Blejski obisk Na Bledu manj gostov kot julija lani — Prostor v hotelih, v počitniških domovih, pri zasebnikih in v kampu Zaka BLED — Poletna turistična sezona je na višku, julijska pripeka sili blejske goste v kopališča, v hladno senco parka, na zasenčene terase hotelov, večerni hlad pa na sprehode, na vožnjo po jezeru ali v vesela gostišča. Čeprav je videti, da je Bled polno zaseden pa imajo hoteli, počitniški domovi in zasebniki še dovolj prostora. Minulo nedeljo, 10. julija, je bilo na Bledu 1715 tujih in 579 domačih gostov ali skupaj 2294 gostov, medtem ko je lani 10. julija prenočevalo skupaj 2978 gostov. Pregled podatkov Turističnega društva Bled pove, da je dnevno na Bledu okoli 2000 do največ 3000 gostov ali za 500 ali več gostov manj kot lani v ena- kem času. Tudi predsezonski meseci so bili v primerjavi z lanskim letom nekoliko slabši. Domačih gostov je približno enako število kot lani, izdaten osip se kaže pri tujih gostih. Največ domačih prihaja iz Srbije, Hrvatske in tudi iz raznih krajev Slovenije, med tujimi pa je največ Holandcev, Nemcev, Angležev in Belgijcev. Domači gosti so večinoma v počitniških domovih, tudi v zasebnih sobah ter v kampu Zaka, v katerem je dnevno okoli 600 do 700 do-pustnikov pod šotori. Največ gostov ima hotel Toplice, za njim hotel Jelovica, Park hotel, Golf Hotel, Krim in drugi blejski hoteli. V hotelih je prijavljenih v teh julijskih dneh okoli 1000 Osemintrideset članski kolektiv godbe na pihala Gorje bo v soboto, 16. in v nedeljo, 17. julija, proslavil 70-letnico obstoja in dela. Slovesnosti se bodo začele v soboto ob 16. uri s praznično povorko po cestah Bleda, v kateri bodo razen gorjanske godbe v narodnih nošah, sodelovali tudi pobrateni pevski zbor iz Ribnice z značilnimi ribniškimi krošnjami ter folklorne skupine iz Varaždina, Globasnice, Bohinja in Lesc. Pred festivalno dvorano bo ob 17. uri koncert. Osrednja slovesnost bo ob 20. uri, ko bodo pred gasilskim domom v Zgornjih Gorjah pripravili jubilejni koncert, na katerem bodo skupaj nastopili slavljenci — godbeniki iz Gorij in pevski zbor iz Ribnice. Na prireditvi bodo podpisali listino o pobratenju med gorjansko godbo in ribniškim pevskim zborom. Praznovanje se bo nadaljevalo v nedeljo popoldne, ko bo ob 15. uri pri gasilskem domu v Zgornjih Gorjah revija domače in godb iz Lesc, Medvod in Tržiča. Potem bo veselica s srečelovom. Če bo slabo vreme, bo koncert v festivalni dvorani na Bledu, v Gorjah pa bodo nastopi v domu TVD Partizan. M. S. - Foto: F. Perdan te dni po svetu DIREKTOR FRANCOSKEGA FIATA NA SVOBODI Po skoraj treh mesecih so ugrabitelji v začetku tega tedna izpustili direktorja francoskega Fiata R«'vol lij a Beu-monta. Zanj so zahtevali 30 milijonov dolarjev odkupnine. Del vsote je direktorjeva družina plačala na šifrirani račun v neki švicarski banki, takrat pa je posegla vmes policija in blokirala izplačilo. K sreči ugrabitelji niso izpolnili grožnje, da bodo Beumonta ubili. Neznanec je policijo celo obvestil, da je Beumont v Versaillesu na trgu Aleksandra I., kjer so ga res našli. V PAKISTANU SPET PO STAREM Vodja državnega udara v Pakistanu general Ul-Hak je z dekretom vpeljal nove predpise, ki temelje na tradicionalnem šeri-jatskem pravu. Ta zakon prepoveduje stavke, agitacije in politično dejavnost ter vse dejavnosti sindikatov, čeprav obstoječe kolektivne pogodbe veljajo tudi naprej. Vpeljane so stroge kazni za zločince in tiste, ki žalijo ženske. Zločincem bodo v prihodnje odsekali eno roko, za žalivce žensk pa zakon določa zaporno kazen do desetih let in 30 udarcev. UGRABLJENO KUVAJSKO LETALO Sest oboroženih ugrabiteljev, ki so v petek zvečer na bejrutskem letališču ugrabili kuvajtsko letalo boeing 707, se je v nedeljo predalo sirskim oblastem v Damasku. Ugrabitelji, ki so se predstavljali za člane El Fataha, so skupaj s talci in posadko mirno zapustili letalo. MUHASTO POLETJE Konec prejšnjega in v začetku tega tedna so bile ponekod po svetu zabeležene rekordno visoke temperature. Tako so v. ponedeljek v Nikoziji namerili 43,7 stopinj Celzija v senci. Najtoplejši dan, kar so jih dosedaj zabeležili na Cipru, je bil avgusta 1956. leta, ko je dosegla temperatura 44,4 stopinje Celzija. Izredno visoke temperature pa so terjale že prve žrtve na grškem otoku Kreti. V okolici Aten se je živo srebro dvignilo na 48 stopinj Celzija. V jugozahodnih predelih Francije sta minule dni dež in neurje povzročila katastrofalne poplave. Zabeležili so že okrog 50 smrtnih žrtev oziroma pogrešanih. Mate- rialno škodo cenijo na nekaj milijard frankov. Jalto, znano letovišče ob Črnem morju, pa je prizadela huda toča, ki je uničila okoliške vinograde in nasade sadnega drevja. »NE ZMANJŠATI PROIZVODNJO NAFTE«! Tako pravi saudski manister za nafto šejk Ahmed Zaki Jamani, saj bi sklep o drastičnem zmanjšanju proizvodnje nafte po njegovem mnenju neizogibno pripeljal k vojni, v kateri bi bila Saudska Arabija cilj napada. Zadnje raziskave so pokazale, da nafta ni edino naravno bogastvo Saudske Arabije. Kot je dejal Jamani, so odkrili precejšnje zaloge urana, zlata, fosfatov in bakra. DEVALVACIJA PEZETE V ponedeljek so v Španiji zaprli devizno borzo, ker bo premier Adolfo Suarez kmalu objavil nov gospodarski program. Pričakujejo, da bodo po novem programu pezeto devalvirali za 10 odstotkov. Sedanja vrednost pezete je 69,99 za ameriški dolar. 12.000 LET STARA NAJDBA Rudarji v zlatokopu Frunze na območju Magadana v Sovjetski zvezi so pod plastjo šote naleteli na enkratno najdbo. V večno zamrznjeni plasti tajge so našli povsem ohranjeno truplo mamutovega mladiča. Znanstveniki so ugotovili, da je mladič umrl v petem mesecu, njegovo truplo pa je staro približno 12.000 let. NOVICI IN LONDONA Pohod članov sindikata, ki so ga orgami-zirali v londonu v znamenje podpore delavcem podjetje za filme Grunwick, ki že NOVICI IZ LONDONA Pohod članov sindikata, ki so ga organizirali v Londonu v znamenje podpore delavcem podjetja za filme Grunvvick, ki že enajst mesecev stavkajo, se je spremenil v spopad s policijo. Ranjenih je bilo nad 30 ljudi, nekaj deset pa so jih aretirali. V pohodu je sodelovalo okrog 30.000 ljudi, za nadzor nad njimi pa je skrbelo približno 4000 policistov. Vodja britanske obveščevalne službe sir Maurice Oldfield in nekateri njegovi sodelavci bodo morda kmalu prisilno upokojeni, ker niso pravočasno zvedeli, da se je na Sejšelskih otokih pripravljal državna udar. gostov, v počitniških domovih okoli 300 do 400, pri zasebnikih okoli 100 do 200, ostali so v kampu. Med počitniškimi domovi »vodi« Svoboda z 230 gosti in z informacijo, da je dom zaseden. Prostora je dovolj pri zasebnikih, hoteli Golf, Park, Jelovica, Krim, Lovec pa imajo prostor v samem hotelskem objektu ali v depandansah, priporočajo pa rezervacije. Ker je Turistično društvo Bled poskrbelo, da gostom na Bledu še posebno na višku sezone ne bo dolgčas in ker se obetajo prav v teh dneh zanimive folklorne, koncertne in druge prireditve v okviru praznika Bleda, bo najbrž Bled obiskalo znatno več novih gostov, predvsem domačih. Kljub temu pa podatki že kažejo, da letos na Bledu v poletnih mesecih ne bo toliko obiska kot lani. D. S. nesreče ZAPELJAL S CESTE V torek, 12. julija, popoldne je Aleksander Vogrič iz Ljubljane peljal od Brnika proti Kranju. Približno 30 metrov pred križiščem z Jezersko cesto je iz .. neznanega vzroka zapeljal s ceste in čelno trčil v gospodarsko poslopje. Pri nesreči so se voznik, sopotnica na prednjem sedežu Fani Kojšek iz Ljubljane in Vogričev sin Uroš, huje ranili in so jih odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. KOLESARKA UMRLA Šenčur - V torek, 12. julija, dopoldne, se je na regionalni cesti Mengeš—Kranj pri Šenčurju pripetila huda prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem je kolesarka, ki je zapeljala pred avto, dobila tako hude rane, da je po prevozu v bolnišnico umrla. Anton Polajnar, roj. 1942, iz Cerkelj, začasno dela v Nemčiji, je vozil od Mengša proti Kranju. V križišču s stransko cesto, ki vodi iz Šenčurja proti Voklem, mu je s stranske ceste pred avto pripeljala kolesarka Pavla Bohinc, roj. 1906, iz Trboj. Polajnar jo je zadel in potiskal pred seboj še 30 metrov. Ranjeno so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar je takoj po prevozu umrla: OTROK PODLEGEL, PET RANJENIH V torek, 12. julija, približno ob 18.30 je nemški državljan Scho-ckaert Joseph Angelus, roj 1927, vozil od Ljubelja proti Kranju. V predoru je zaradi vključevanja zasenčenih luči v desnem zavoju z avtomobilom zapeljal čez polno črto in pri tem oplazil nasproti vozeči kombi nemškega državljana Gunt-her Haustena, roj. 1948, nato pa še motorno kolo, ki ga je za kombijem vozil Georges Boot, roj. 1950, iz Nizozemske. Motorist je s sopotnico padel po cesti. Voznik Schockaert pa je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal čez sredino ceste in na nasprotnem voznem pasu čelno trčil v osebni avto, ki ga je vozil Ciril Zidanšek, roj. 1940, iz Ljubljane. V trčenju, na tkupu so bili trije avtomobili in motor, so se hudo ranili: Ciril Zidanšek in njegova žena Anica, roj. 1946, njun otrok Ciril, roj. 1976 motorist Boot in njegova sopotnica Joone Otto-Lems, roj. 1956. Vse so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je dojenček Ciril Zidanšek umrl. Voznika osebnega avtomobila Schockaerta pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar so ugotovili le lažje rane. L. B. Nezgoda v gorah V torek opoldne je postaja milice v Radovljici prejela obvestilo, da se je na Velikem Stolu pripetila gorska nesreča. Irena Klekl, roj. 1937, iz Lesc, je padla in si zlomila nogo. Gorski reševalci iz Radovljice so takoj organizirali reševanje. Pone-srečenko so s helikopterjem RSNZ SRS prepeljali v kranjski zdravstveni dom. Od tam pa so jo odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. R. B. KRANJ - VATERPOLISTI OB 30-JUBILEJU - V tej poletni vaterpolski sezoni vaterpolisti gorenjske metropole VK Triglav vstopa v tridesetletnico svojega dela. Praznujejo tiho in skromno, vendar so njihovi dosedanji uspehi vidni. V ta namen so v razstavnem paviljonu kranjskega GLOBUSA pripravili lično razstavo, ki prikazuje ta kranjski vodni šport v vseh teh letih delovanja, (h). Foto: D. Primožič SMETI, SMETI, SMETI Turisti prihajajo prek naših gorenjskih mejnih prehodov. Prvi vtis, ki ga dobe o naši lepi turistični deželi je ta, da imamo sicer krasno Jiribovito pokrajino, vendar slabe in preslabe ceste, ozke, ovinkaste, večkrat tudi nevarne. Zato vozijo počasi, previdno, ogledajoč si lepote Gorenjske. Sem in tja se tudi ustavijo, da bi si oddahnili, pomalicali in nau-žili svežega zraka. Ustavljajo se ob počivališčih ob cesti, ki jih je ob naši magistrali kar precej. Vsi po vrsti pa so prav v teh dneh izjemno zasvi-njani, po odpadkih moraš hoditi kajti nikjer ni spodobnih smetnjakov, če pa že so, so kot najbolj zanikrni »čebri«, zarjavele posode, vse prepolne odpadkov in smeti. Ne rečem, da jih ne spraznijo, ampak prav pogosto se to ne more dogajati, kajti odpadkov je ob njih po vsem počivališču ogromno. Nikjer na evropskih cestah ti ne dovolijo, da bi že najmanjšo smet lahko odvrgel, celo mastne kazni te lahko doletijo. Zato ne verjamem, da je gori odpadkov prav na naših cestah kriv dopust-niški naval, kajti turisti bi že odvrgli, če bi le vedeli kam in kako. Zanje bi ob cestah lahko znatno bolje poskrbeli, kajti zavedati se že enkrat moramo, da turist ni le molzna krava ... cilmiia Radovljica ALMIRA Radovljica nudi v svoji industrijski prodajalni pri tovarni — Jalnova 2 damsko jersey konfekcijo po zelo ugodnih cenah