St. 395. V Ljubljani, ponedeljek dne 3. aprila 1911. Leto II. fesamezoa Stev. t Ljubljani m Tata 4 ril. JUTRO* Utaji vsak d*a - twH ob nedeljah in pianstkih — ob 3. zjutraj, o* ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročni«* znafia: v Ljubljani v upravsištvm W*tčno K 1 —, z dostavljanjem rb dom K 1*20; s pošto •tokiso K 18 — polletno K &■—, četrtletno K 4 50, K 1‘5Q. Za isiezemstv« cckžetao K 28-—. Tetefe« St®v«ka 118. s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t terca Ijri^ue n Trste • vil. s DMaMn in ■pravotftv* )• v PnaSSankl riH C Dopisi M pošMJoio meobdfiva, naročata« epeaanflkB. Nefrankkaoa pisma m m »prejemajo, »okoptei m m vračajo. Za ogfsae m plača: p^tk vrsta 15 v, mmh> niče, poeiaoa in zahvafe vrsta 90 v. Pii večkratne« e^Udanj« popast. Za odgovor j* priložiti znamko. , Telefon Številka 118. Z lopovščinami nadaljujejo. Pod tem naslovom je prinesel sobotni ^Učiteljski tovariš'1 članek, ki ga tu ponatiskujemo, ker je vreden, da ga bere najširša javnost. »Učiteljski tovariš" piše: Klerikalci iz ^Katoliške tiskarne", kj^r je postlala z ukradenimi tiskovinami smrdokavra svoje gnezdo, uganjajo svoje lopovščine brez sramu naprej ... V znamenje višjega varstva in dopadajenja je naslonjena ob vratih srebrna pastirska palica. Zato smejo, kar hočejo. Zanj.e ni zapovedi. Tudi rokovnjači so kradli in ciganih, še lemenatarja so imeli v svoji sredi! Takih lopovščin pa vendar še ne pomni ves politiški in gospodarski boj na slovenskih tleh! Perfidnost, zlobo, laž in škodoželjnost bi treba obligatoričuo upodobiti namesto tistih štirih zmajev na novem mostu v Ljubljani, ki drži k Črnemu grabnu klerikalnih rokomalhov, da bi kazali svetu, kakšne štiri evangeliste časte tamkaj! Sedaj so izlegli v „Pa-pier-Zeitung“ nesramno zlagano notico, da je „U č i -teljska tiskarn a“ ustavila vsa izplačila in da stoji pred k o n k u r z o m. — To je, kakor že rečeno, nesramna laž, ki so jo seveda poklicani faktorji od naše strani takoj popravili. Ta laž nam iznova dokazuje, da se po služujejo klerikalci vsakega še tako nesramnega sredstva, da bi uničili naš mladi zavod! To podlo dejanje nam kaže klerikalce v vsi nečisti nagoti in nam veleva, da ne smemo v boju z njimi imeti nobenih ozirov, pa nam obenem očita, da smo bili doslej nasproti njim vse preveč obzirni, vse preveč dostojni! Najprej so si na način, ki se do pičice ujema s tatinskimi manirami, prilastili vzorce šolskih tiskovin, sedaj pa to drugo dejspje, ki je do pičice enako tatvini dobrega imena! Veliko je dobro ime vredno v trgovskem svetu, to ve vsakdo, zato je pa tisti, ki to dobro ime krade, nesramen lopov prve vrste! Tisti, ki mu veljajo te besede, sam to najbolj dobro ve! Tatvina tiskovin, tatvina glasovnic, tatvina dobrega imena! To je treba pribiti, da bodo vedeli še naši zanamci, s kako d e m o -ralizovano črno vojsko smo se morali boriti in pred kako d e m ora 1iz o v a n o sa-mogoltnostj o smo morali braniti svoje dobro in pošteno ime! Še eno moramo pribiti: Z a v s e lopovščine, ki jih uganjajo v »Katoliški tiskarni" brez prestanka in zna j ne sramne j š o predrznostjo proti naši tiskarni, našim li- stom, našim društvom in našim podjetjem, delamo odgovorne tiste učitelje, ki so se priplazili v klerikalni tabor. Ako ne ustavijo tega divjega mesarskega klanja, dokazujejo, da se z njim strinjajo in da se vrši z njihovo vednostjo, da, z njihovo pomočjo! Mislili smo, da jih je le beda prisilila, da so zatajili svoj značaj in pljunili na svojo čast, sedaj pa vidimo, da so bili čisto navadni hinavci, ki so — ko so bili še med nami — vlekli na ušesa in premišljali, kako naj nas osleparijo! Ko so bila ušesa polna in ko so načrti za sieparstvo dozoreli, so šli tjakaj in hočejo sedaj uničiti tisto, kar jim je prej dajalo zaslužek! Takim ljudem nobenega pardona! S takimi ljudmi nobenega stika! Oni nam nasproti proglašajo gospodarski bojkot, mi temu bojkotu pridružimo še družabni bojkot! Mi se za svoja podjetja, društva, liste ne bojimo propada, ker vemo, kako solidne, čiste in poštene so roke, ki vse to vodijo. Prepričani smo tudi, da je s koncem podlosti zagotovljena zmaga resnici in pravici. Vemo tudi, da bo ta podlost eksistirala le toliko časa, dokler se bodo ob nji pasle nekatere osebe. In trdimo naposled, da še noben tiskarski stroj izven »Katoliške tiskarne" ni natisnil tako pohujšljive in svinjatske tiskovine, kakršna je znana rdeča brošura, ki priporoča noseči ženi — izpremembo položaja! Ako hočejo Slovenčevci, naj nadaljujejo! Mi smo pripravljeni in bomo odbili vsak napad s tako silo, da jim bo žal do konca dni, ker so ta boj provocirali! Državnemu pravdniku in vladni policiji nasproti pa še vedno veljajo tiste besede, ki smo jih zapisali v zadnjem listu: Vsem enaka pravica! Iz slovenskih krajev. Iz Št. Vida pri Lukovici. Škodljivci naših občin. Pred kratkim je „Jutro“ poročalo iz Ihana, kjer je občina sporazumno z našim slavnim deželnim odborom, prodala neko posestvo na škodo občine zagrizenemu in fanatičnemu klerikalcu A. Brezniku, ki ima sina, ki je duhovnik in profesor v škofovih zavodih in 'prav priden agitator za bodoče ljubljanske občinske volitve. Očetu tako odličnega duhovnika se mora seveda od strani deželnega odbora nakloniti posebna podpora in če treba tudi na škodo ihanskih revežev. Danes poročamo zopet o novem slučaju. Lani je umrl v St. Vidu pri Lukovici posestnik g. Škofič. Ker ni imel bližnjih 'sorodnikov, oddaljenejših pa ni maral (je že vedel zakaj) postavil je glavnim dedičem občino Prevoje. Posestvo je bilo sicer zadolženo, toda vrednost istega daleč presega dolg, tako da bi občina lahko podedovala lepo število tisočakov, če bi se nepremičnine tako razprodale, kakor bi bilo v prid ob- čine. Upnik je samo eden, in dasi nima terjati drugega kakor svoj denar, vendar jevporabil ves svoj veliki vpliv, da se bo prodajalo po njegovi želji. Dotičnik ima v vse premoženjske in vrednostne razmere natančen ;uradni vpogled, zato mu je lahko vodo na svoj mlin napeljavati. Kot edini upnik, kojega na vso moč podpirata O. in N. dva bivša župana, 'se pripravlja, da dobi vso zapuščino za slepo ceno. Kakor se govori delata za upnika in proti lastni občini zato, ker sta v to primorana. Kako da zamore delati take kupčije aktiven državni uradnik? Po našem mnenju bi moralo sodišče takoj po Skoficovi smrti imenovati varuha, toda še danes je vse posestvo brez vsakega nadzorstva in varuštva. V nekem gozdu je pokosil neki občan več vozov stelje ter jo odpeljal enostavno domov. Na vrtu posekal je nekdo eno drevo ter drva pospravil. Pri svinjakih manjka dvoje vrat, pri stranišču pa tudi vrata, Sploh se je vse odneslo kar ni bilo posebno trdo pribito. Po našem mnenju tako postopanje od strani sodišča ni pravilno. Mislimo, če bi bil g. župan, ki v prvi vrsti zastopa koristi občine, energično nastopil, bi bila občina mnogo na boljšem, toda pri njem pridejo občinske koristi šele v drugi vrsti v poštev. Če je občinski predstojnik za tako stvar nesposoben, moral bi se brigati za korist občine deželni odbor. Toda ta je ugodil le željam upnika. Sicer je pa dež. odbor povsodi na strani izkoriščevalcev, za dobrobit posameznih občin mu je pa toliko kot za lanski sneg. Moramo mu pripoznati, da je skrajno dosleden, kjer se gre za oškodovanje kake občine, bodisi mestne ali pa kmečke. Bog nas 'varuj takih prijateljev. S Trebelnega. Ivan Hladnik, d eže 1 ni p o s 1 a n e c inžupnik na Trebelnem — prijatelj kmetov in delavcev — vzoren učitelj. Neverjetno se zdi človeku, da morejo vladati v sedanjih prosvitljenih časih še razmere, ki jih je vpeljala katoliška cerkev v srednjem veku. In vendar se še dobe du- • hovni pastirji na deželi, ki zahtevajo od svojih ovčic brezpogojno pokorščino, sicer delajo ž njimi kakor s sužnji. Med te patrone spada tudi klerikalni poslanec Janez Hladnik, župnik na Trebelnem. Dokler ni bil izvoljen od V. kurije v deželni zbor, se je prav rafinirano prilizoval kmetom in delavstvu, kakor hitro pa je prišel do mastnih diet, pa se je pokazal v pravi luči. Sedaj v svojem pretiranem sovraštvu do alkohola hujska kmeta zoper delavstvo, češ, da delavcem ni treba dajati popoldan južine, kaj še vina ali žganja, češ, da brez tega tudi lahko delajo, in jim jemlje tako zadnji priboljšek. Če bi delavci dobivali špirit; bi mu ne ugovarjali, ali tu pri nas kuha skoro vsak kmet doma pristno slivovko ali brinjevec in toraj škoda na zdravju ni tolika. Na drugi strani zopet kriči, da kmet vina niti poznati ne sme ker to ni zanj. Poštene ljudi zmerja s prižnice s požeruhi in sličnimi priimki, ter jim krade tako dobro dobro ime. Da je vsled tega začelo giniti ljudsko zaupanje je umevno. Ali to mu ni bilo povolji. Da bi si pa osigural vsaj bodočo generacijo, je vpeljal že davno odpravljene nedeljske šole za pouku odrasle otroke. Pri tem pa jih ni samo povabil, kdor hoče priti prostovoljno, ne on je določil in strogo zaukazal, da morajo priti vsi dečki ob nedeljah od 9—10 ure v šolo, vse deklice pa od 1—2 ure popoldne. Svojim vernikom pa je s prižnice podal tole božjo resnico: »Kdor ne bo pošiljal svojih otrok redno v nedeljsko šolo, temu bom pri vsaki priliki škodoval, kar se bodalo, kdor bo pa otroke pošiljal v šolo, temu bom skušal vedno koristiti." Toda če bi župnik otroke res učil kakor se spodobi, in jim nudil pouk v lepi prijazni besedi naj bi še bilo. Ne gre pa otrok vabiti v šolo samo zato, da se jih tam živinsko pretepi j e, kakor dela to on pri vsaki priliki. Ni čuda, da se otroci branijo iti v šolo, Vendar pa se včasi tudi zgodi, da stariši ne morejo poslati otroka v šolo, ker ga rabijo drugje, In kaj napravi Hladnik takrat, nam pokaže sledeči slučaj; Neki Zore, kmet na Trebelnem je poslal svojega sina mesto v nedeljsko šolo, v trgovino, da mu je kupil špirita in olja, da si skuha lim, ki ga je rabil pri cepljenju drevja. Po maši je Hladnik zgrabil pred cerkvijo dečka za vrat, ga vlekel v župnišče v svojo klet in ga tam neusmiljeno pretepal. Od enajstih udarcev, ki jih je dobil po glavi in obrazu je bil deček ves črn in zatečen. Najbolj žalostno pa je to, da si kmetje nočejo oziroma ne upajo pomagati iz strahu pred župnikovo grožnjo. Toda če bode dobil pošteno lekcijo za svoje krščansko početje, bodo dobili ljudje pogum in mogoče pride še kaj zelo zanimivega na dan. Vsekakor bo pa potem tudi odklenkalo tudi pri nas klerikalnemu trinoštvu in zasijalo nam bo lepše solnce. Iz Komna na Krasu. Glas Toneta Bonaventure? se razlega tudi po sinjem Krasu. Posebno lep odmev v kraških skalah daje prekletstvo naprednih odkritosrčnih in poštenih slovenskih listov. Toda ne samo kranjskih, ampak tudi primorskih, katere je ljubljanski »bolnanatura" najbrže pomotoma izpustil. Gorak posnemovatelj ljubljanskega škofa in vnet branitelj propadajoče vere je v prvi vrsti veleumni gospod Ignac Valentinčič, dekan komenski. Ta gospod si misli, da ima s svojimi pičlimi pristaši že vso komando nad Komnom. Zaradi tega zmerja in osuje mladino, posebno naše »Sokole" in »Sokolice", pa tudi okoličanska dekleta, kar z vlačugami in sličnimi krasnimi besedami. Naše poštene fante in dekleta naj pusti lepo pri miru. Ako bi bila mladina v njegovem »izobraževalnem" društvu, bi bilo vse v redu. Sploh pa naj brska in ruje, kolikor mu drago, saj njegove besede so v Komnu bob v steno. V Komnu imamo še drugega Ignaca, Ta je visokokraki gospod notar Kotnik, katerega je „Jutro" že večkrat »poše-gečkalo". Ta gospod izsesalec" ubogih Kraševcev je postal v zadnjem času precej nervozen. Zakaj? Ker ga Kraševci bolj in bolj bojkotirajo! Saj ni čuda, da kraški tepci spregledajo (tako se je ta gospod izrazil) in beže kar trumoma od njega. Želeti bi bilo. da bi se vse občine tusodnega okraja spametovale. Upajmo, da se to kmalu uresniči. Povedati moramo še javnosti, da imamo v Komnu dobrega govornika v osebi dr. Lavrenčiča, kateri povzdigne nekatere spodnje kraške občine s svojimi predavanji gotovo na visoko stopnjo izobrazbe. Predavanj kar mrgoli o ognjih, tam o zemlji, o izboljšauju hrvaških pašnikov itd. — Srečen kmet! Toda gospoda iz kanc-lije" spremlja na težavni poti tudi visoki sodnijski nadoficijal Bunc. Kakor se sliši, misli eden teh gospodov mogoče kandidati pri prihodnjih volitvah. Toda kraška tla so poleti vroča in se na zimo naglo ohladijo. — Capitto signori 1 Splošni pregled. Nove volitve. Baron Bienerth se je izjavil, da želi vlada čimpreje razpisati nove volitve najkasneje v sredi junija, vse stranke so tudi že začele opozarjati svoje somišljenike, da takoj začno s pripravami za nove volitve. Tako bomo kmalu v novem volilnem boju. Posledice razpusta so: Vsi poslanci izgube svoje mandate in vse pravice, ki so z mandati v zvezi. Predsednik in podpredsednik gosposke zbornice, ki jih imenuje cesar ob začetku vsakega parlamenta, enako predsednik in podpredsedniki poslanske zbornice ostanejo na svojem mestu, dokler to zahtevajo tekoče zadeve in priprave za nov parlament, torej dokler se ne snide novoizvoljena zbornica. Enako ostane na svojem mestu kontrolna komisija drž. dolgov. S parlamentom prenehajo tudi delegacije, ki se morajo iznova voliti. Vsi podani predlogi izgube veljavo. Bagdadska železnica. Listi poročajo, da je Turčija konečno podala Angliji predloge in načrte glede bagdadske železnice. Anglija je dala načrte pregledati posebni komisiji v trgovskem ministrstvu in v ministrstvu za notranje zadeve. Turčija je podala dva načrta: Po prvem načrtu je Turčija udeležena s 40 procenti; Francija, Anglija in Nemčija so udeležene vsaka po 20 procentov. Po drugem načrtu so vse štiri države pri podjetju enako udeležene. V tem slučaju pa bi morala Anglija priznati samostojnost turške vlade v Orientu. V angleškem ministrstvu za zunanje zadeve niso baje naklonjeni nobenemu načrtu, ker se vidi, da se je Nemčija vsilila skozi Turčijo v Orient, kjer sta imeli doslej besedo Rusija in Anglija. Albanski nemiri. Črnogorski generalni konzul Gregorevič je na povelje kneza Nikole turški vladi izjavil, da črnogorska vlada ni kriva pri LISTEK. MICHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. In zdaj je bil zopet gospodar svoje notranjosti: kajti ljubosumnost je bojevito čuvstvo. Odšel je z mirnejšim srcem. Gnev in jeza, ki sta ga navdajala ob misli, da Leonora v tem trenot-ku nemara obdaja Altierija s sladkostjo svojih objemov, ga nikakor nista pripravila ob pamet, nego sta mu vrnila ravnodušje in ga skoraj da nekako osvežila. Tako je pač vsem močnim naturam ljubezen nevarnejša od sovraštva. Hoteli smo načrtati to uro Rolandovega življenja, ne samo, ker nam kaže tega moža v luči, ki je potrebna za spoznavanje njegovega značaja, marveč tudi, ker je bil dogodek, ki se vrši zdaj na pozorišču naše povesti, posledica silnega duševnega trpljenja, ki je napotilo Rolanda Kandiana nazaj na cesto sovraštva. Tista noč je odločilno vplivala na njegovo življenje. Videli smo ga, kako je prišel to noč v dotiko z Imperijo. To noč ga je njegovo nenadno srečanje z Bianko izneverilo prvotnemu načrtu. In to isto noč mu je novo srečanje opredelilo nov bojni načrt. Odhajaje od Altierijeve palače, je krenil Roland proti vojvodski^ palači in njeni sosedi — jetnišnici. Če nismo preslabo narisali njegove slike, je našim bralcem gotovo že jasno, da je bil Roland sentimentalne narave. Zato ni čudo, da je v toliki bližini Mostu Vzdihljajev začutil neodoljivo željo, videti zopet kraj, kjer je toliko trpel. Odpel je neko gondolo ter vesljal proti doževski palači. Kmalu se mu je prikazala temna masa jetnišnice. Tiral je svojo barko tik pod most Vzdihljajev. In zdaj je zapazil nekaj, česar prej, iz daljave, ni mogel videti; ves most je bil podprt in obdan z zidarskimi odri. Roland se je nasmehnil, misleč si: — Škodo popravljajo, ki sta jo napravila strela in Skala-brino — dvoje demonov, ki sta omajala most! Priklenil je svojo gondolo k enemu izmed tramov, ki so stali v vodi; vzpenjaje se od bruna do bruna, je dosegel tisti kraj na mostu, kjer je bil Skalabrino izbil okno s svojim strašnim lučajem. Delavci, ki so popravljali most, so čez noč zapirali to odprtino s par deskami. Brez napora je Roland odrinil te deske toliko, da je mogel skoz; trenotek nato je stal na Mostu Vzdihljajev. Roland je bil človek nenavadne eneržije. Toda ko je postavil nogo na most, je vztrepetal od nog do glave, in znoj tesnobe mu je stopil na čelo. Drznost in smelost tega nočnega poseta ga je držala dotlej pokoncu; toda v tem hipu ga je obšla nenavadna zmedenost. V par trenotkih je na novo preživel strašni prizor svojega zajetja: pošasti, štrleče od jekla, so ga brez besede tirale proti ječam. Nato so njegove besede nenadoma poiskali v temi kameniti stol: zagledal ga je par korakov od sebe. Počasi, kakor pod vplivom halucinacije se je pomikal proti njemu, zgrudil se pred njim na kolena, položil svoje vroče čelo na njegov zlikani granit; in gotovo je moral priseči samemu sebi nekaj strašnega, kajti, ko je vstal, je zamrmral : — Bodite pomirjeni, oče moj! . . . Nato se je polagoma umaknil proti odprtini, skozi ka- tero je bil prišel. Od tega trenotka se je Rolandovo lice pokrilo s tisto krinko neizprosne odločnosti, ki je bila zdaj njegovo običajno razpoloženje. Pogledal je okrog sebe. Ob njegovi levici se je mostov hodnik nehaval pred masivnimi vrati, ki so morala biti napravljena šele nedavno ter so zapirala dohod v doževsko palačo. Na desni pa je vodil hodnik v globino ječe. Sklonil se je ter prisluhnih, skušaje zalotiti kak glas iz dalje — ječanje kakega jetnika. Njegova natura se je razdelila na dvoje. Zagledal se je na dnu svoje temnice. In z napeto, strašno radovednostjo je prisluškoval, kdaj začuje — svoje lastno ječanje. Naenkrat pa je prebledel. Nagloma, mahoma ga je navdala misel, da ga utegnejo zalotiti ! Nehote se je ogotovil, da je njegovo bodalo na svojem mestu, in da ga bo v slučaju potrebe lahko rabil. Misel, da se lahko pojavi nočna straža ter ga prime, je postala tako živa v njegovem duhu, da je potegnil bodalo ter se srepo zagledal v mrak, kakor da bi izzival nevidne sovražnike. Nato se mu je vrnila hladnokrvnost; skomizgnil je z ramami ter vtaknil bodalo v nožnico. Ta hip pa so se s strani ječe oglasili koraki. Nekdo je prihajal proti mostu. Zasvetil se je odsev blede luči . . . V tej bližini strašne nevarnosti se je vrnila Rolandu vsa hladnokrvnost. Bliskoma se je stisnit za kup deska in tramov ter jel čakati, kakor okamenel, roko skrčeno okroj' bodalovega ročnika. In v tem trenotku je razločno zagledal pred seboj sliko Rolanda, ki so ga pred šestimi leti tirali v temnico njegovega dolgega trpljenja. Ob dohodu na most se je prikazalo dvoje ljudi. Eden izmed njiju je bil Foskari, drugi pa Bembo. Dož in kardinal sta nemo hodila drug ob strani drugega. Luč, ki jo je bil Roland zagledal, je prihajala od svetilke, ki jo je nosil kardinal. Roland je zagledal obadva, in lasje so se mu naježili od groze. Val besnega gneva se mu je dvignil do čela, in malo je manjkalo, da ga ni blaznost pognala kvišku in da ni zaklal obeh. — Ne, ne! je dejal sam pri sebi z mrtvaškim usmevom na ustnicah. To bi bila preveč lepa smrt! Dož Foskari je obstal pred kamenitim stolom ter se zamislil. Roland mu je videl naravnost v obraz, ki ga je obsevala Bembova svetilka. Foskari se skoraj da ni bil postaral. Njegove poteze so bile še zmirom tako izrazovite in trde, izklesane iz granita, kakor prejšnje čase. Samo njegov pogled je bil temnejši, nego pred šestimi leti. — Zakaj nismo privezali tudi njega na ta kamen! Zakaj ga nismo oslepili, kakor njegovega očeta — ali sploh, zakaj ni krvnik oddrobil njegove glave!. . . Ah, Bembo, to je bila huda napaka! Roland je spoznal, da govori o njem. Izpreletelo ga je. — Gospod, je rekel Bembo, to je prazen strah, Roland Kandiano je mrtev. (Dalje.) zadnjih dogodkih. Črnogorska meja je odprta, ako hočejo zasledovati ustaše. Turška vlada pravi, da v Sku-tari ni nikake nevarnosti vendar bo odposlala 10 milijonov. 3001etnico autentične angleške prestave biblije so obhajali te dni na Angleškem. S to biblijo je prišel zopet mir v grozni verski boj, ki je divjal v onih časih. Zato je bila ta prestava pisma kulturni dogodek, ki ga danes slavi vsa Anglija. Slavnost je pozdravil ministrski predsednik As-quith, ki je^povdarjal, da je ta biblija skupna last angleškega naroda. Ame-rikanski poslanik Ried je prinesel pozdrav od predsednika združenih držav Tafta, ki je povdarjal, da veže ta prestava anglosaško pleme to in onstran oceana. Napaden vlak. Pri postaji Vidzov so napadli roparji vlak in so ga ustavili. Pobrali so 80.000 rubljev denarja. Pri napadu sta bila dva potnika ranjena. Iz Čenstohove je bilo odposlano vojaštvo, da zasleduje zločince. Gazela. (Spesnikoval X.) Dokazov že je brez števila, da smo izdajice, sta žep nas in korist vodila, da smo izdajice, vsega, kar sveto je celo brezbožnemu paganu, kristjanov nas ni vest težila, da smo izdajice očeta, matere, slovenske lepe domovine nas blazna strast je oslepila, da smo Izdajice so Nemci vsi nam ljubši, ko napredni en Slovenec. Vsa plaka domovina mila, da smo izdajice, pod težkimi bremeni ljudstvo tlačeno vzdihuje še dolgo bridko bo čutila, da smo izdajice, Slovenija, sovražniki prosvete in svobode. Korita so nas le vodila, da smo izdajice, in v žepe mnogi svetli so cekini nam žvenkljali . . . Nas dejstvo ne otme plačila, da smo Izdajice, zdaj v strašno kazen narod sam kamenje že nabira, pisava »Jutra" je odkrila, da smo * izdajice. Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Veliko so pisali časopisi o tržaškem ljudskem štetju. Ob tej priliki so pokazali Italijani vso smelost svoje narodne fanatičnosti; Slovenci so pa tudi po vežini — žalibog ne vsi — pokazali svojo narodno odločnost, čeprav so morali marsikateri trpeti zato dejansko izgubo. Med temi pa so bile tudi slovenske služkinje, ki so služile pri italijanskih in nemških rodbinah. Mnoga dekleta so morala zapustiti službo, ker niso hotela priznati tujega jezika za svoj občevalni jezik. Kaj pa to pomeni, kolika žrtev je to — to lahko razume le oni, ki pomisli, kako mora biti pri srcu ubogemu dekletu, ki je imelo le nekaj kronic plače in ki je sedaj v tujem kraju brfcz strehe. Kraj pa kjer so se dekleta navduševala za pogumno nastopanje o priliki ljudskega popisovanja, je bil zavod sv. Nikolaja. Pa ne samo o tem času, temveč že dolga leta vzgaja to zavetišče slovenske služkinje v tem smislu, preskrbuje jim poleg t?ga službe ter jim daje potrebna navodila, da ostanejo Slovenke ne samo po jeziku temveč tudi po svojem čistem moralnem življenju. MALI LISTEK. Napoleon I. in njegov dvor. (Po dr. A. Fournierju priredil J. R.) (Dalje.) Kakor v jedi, tako je bil tudi v pijači zmeren. Pol steklenice chamber-tina, njegovega najljubšega vina, pomešanega z vodo, to je bila njegova pijača. Skodeljica črne kave je zaključila zajuterk, ki ni trajal niti 10 minut. Včasih je trajal tudi dalje časa, ako je sprejel umetnike in učenjake, kakor so bili Fonbanes. Berthollet, Monge, Talma in David. Velikokrat se je pri zajutrku zabaval z Ludovikovim sinčkom, pozneje s svojim. Po zajutrku je šel v svoj delavni kabinet, pravi kraj njegovega neumornega dela. Ta kabinet je imel povsod, kjer je bival v Tuilerijah ali v St. Cloud, enako ne posebno bogato o-pravo. Ob stenah ne velike sobe so stale omare polne knjig. Sredi sobe je stala pisalna miza, pred katero se je malokdaj vsedel; edino če je kaj pod- Če pa pomislimo, da je od služkinj — kot bodočih žen in mater — odvisen tudi naš tržaški naraščaj, potem moramo pripisovati temu zavodu tem večji pomen. Z malo odškodnino, ki jo dajejo dekleta, pa se ne morejo vzdrževati dragi prostori, ne more se preskrbovati hrana in ne morejo se poravnati stroški, ki jih imamo z večernimi učnimi kurzi in ob različnih slučajih. Zanašati se moramo pač na podporo rodoljubnih Slovencev in Slovenk. O-bračamo se zato tem potom do vseh domačinov s prošnjo, da se blagovolijo tupatam spomniti našega zavoda, ki stoji kakor družba sv. Cirila in Metoda na braniku tržaškega slovenstva s tem, da varuje tisočim slovenskim služkinjam njih jezik in moralo. Prosimo vas vse, posebno pa vas, slovenske žene, da nam pošljete kako denarno podporo. Kranjska industrijska družba. — Delavske razmere. Izpred razsodišča rudarskih skladnlc okraja okrožnega rudarskega urada v Ljubljani. (Konec.) Vsak član naše bratovske sklad-nice dobi takoj pri vstopu kot delavec naše družbe člansko izkaznico ter izvleček pravil bratovske skladnice. S tema dokumentoma se dotični član v slučaju potrebe izkaže, da je bil res pravi član bratovske skladnice. Rabič pa teh izkazov nima. Tudi se Rabič ni niti pred šestimi, niti pred desetimi leti ali sploh kdaj osebno zglasil pri naši bratovski skladnici ter zahteval na podlagi zdravniškega izpričevala starostno provizijo. Načelstvo bratovske skladnice je imelo z Rabičem šele pred 2 letoma opraviti, ko je osebno, toda brez vsakega dokaza zahteval izmišljeno (?) provizijo. Tedaj se mu je tu navedeno natančno (?) razložilo. Ugotovilo (?) se je pa takrat tudi, da je Rabič slaboumen (?) in da si le d o m i š 1 j u j e da ima kako pravico do bratovske skladnice. Na podlagi tu navedenega bratovska skladnica Kranjske obrtne družbe ugovarja proti Rabičevi zahtevi na izplačilo provizije letno^ 200 K od 1. novembra 1903 dalje. Še manj pa je Rabič opravičen zahtevati, da se od naše strani pripozna kaka njemu pri-stoječa rezervna provizija. Tako približno Kranjska obrtna družba ugovarja po svojem zastopniku Pongratzu proti tožbi Rabiča kot osivelega, onemoglega rudniškega veterana. In zdaj čujmo še kaj pravijo priče k temu ugovoru. Imenoma se omejimo le na glavno pričo Ivana Kokalja, sedaj zasebnika v Ljubljani. Izpovedal je trikrat sam s seboj v nasprotju. V pisarni dr. Ravniharja je dne 14. januarja t. 1. izpovedal: Poznam Rabiča ko je še delal pod Cojzom in sicer izpočetka v rudniku na Beljšici. Jaz sem bil fužinski oskrbnik in se spominjam, da je Rabič plačeval v bratovsko skladnico, kjer smo imeli navadno le deficit. Rabič je bil takrat nereden v službi in rad ga je pil. Bil sem še 1. maja 1902. v službi, pa Rabiča tedaj že več ni bilo pri nas. Zadnja leta ni bil član skladnice, delal je namreč le pri ekonomiji. Svoje zahtevke za provizijo je zahteval le kadar je bil vinjen. Jaz sem Rabiču vsaki mesec izplačeval. Ker je bilo več Rabičev mora biti ta Rabič vpisan pod imenom Ivan Ra-b i č »Pajer". Poznajo ga še bolj tudi druge priče, med njimi tudi moj bratranec na Koroški Beli. pisal ali če je pisal sam, kar pa seje redko kdaj zgodilo, ker je bila njegova pisava za tujca nečitljiva in poleg tega je bila njegova francoščina pomešana z laščino. Navadno je nareki-val, hodeč po sobi, svojemu tajniku v naglih odstavkih. Bilo je treba hiteti, ako ga je hotel dohajati. Težavno mesto Lepnika je do leta 1802 oskrboval Bourierme, ki se je pa pozneje Napoleonu zameril. Nato je bil Meneval in od 1813 dalje Fain. Tajni tajnik je dobil letne plače 24 tisoč franka in ko je Meneval postal baron je dobil še letnih 30.000 frankov. Stanoval je v cesarskem gradu in je imel dostop do tajnih prostorov, kajti ti kabineti so bili le redko za druge osebe dostojni. Življenje tajnega sekreterja je v teh ozkih prostorih, kjer je Napoleo-hov dalekosežni duh koval velike načrte, poteklo brez počitka. Biti je moral tudi po noči pripravljen, kajti ako Napoleoo ni mogel spati, tedaj je narekoval tajniku toliko časa, da ga je premagal spanee. Poleg njegovega tajnika sta bila še referent različnih prošenj, ki je bil obeoem tajnik cesarice in arhivar. V pravilih stoji: Tajnik predloži sam cesarju pisma v podpis, jih oda sam kurirju, stopi sam v ka- Več dragih prič je res izpovedalo, da dobro vedo, da je Rabič res služboval v rudnikih Kranjske ie-dustrijske družbe. Že omenjeni rudniški oskrbnik, oziroma računovodja je bil na dan razsodišča pod prisego kot priča zaslišan. Na vprašanje predsednika, ali priča pozna tega Rabiča iz rudniške službe, priča odgovori, da, dobro ga poznani. Nadalje izpove, da je bil Rabič alkoholist, vsled tega je postal za rudniško službo neporaben, porabili so ga le za gospodarska dela. Navzočemu Pongratzu je postajalo med to izpovedbo vroče, ker če tudi priča Kokalj za Rabiča ni< posebno ugodno izpovedal vendar glavno je dvakrat potrdil, da je namreč Rabič res služil, res plačeval v bratovsko skladnico omenjene rudniške družbe, da je res vpisan v knjigah, dočim, kot smo zadnjič videli, gospodje na Jesenicah, kratkomalo zanikajo eksistenco tega Rabiča. Naenkrat pa se je v te) priči Kokalj izvršil duševni preobrat spomina. Na posebno prašanje, če je tožitelj res od priče omenjeni Rabič, odgovori tako: Se ne morem spomi- njati, da bi bil ravno ta tisti Rabič, ker je bilo več Rabičev v naših rudnik ih. Naj si vsakdo sam napravi sodbo o tem pričevanju ter o postopanju ne vemo zakaj takozvane „bratovske" skladnice. Omenimo le še, da je razsodišče na podlagi ugovora, ki ga je sestavil človekoljubni Pongratz ter na podlagi priče Kokalj tožbeni zahtevek Rabiča zavrnilo. Pongratz se je iz reveža še norčeval ter pred razsodbo Rabičevemu zastopniku dr. Ravniharju za Rabičevo 45 letno službovanje milostno ponudil 5 beri in izgovori pet kron penzije. Vsled sodbe razsodišča revež še teh 5 K ni dobil. Vsi trije slučaji jasno kažejo, da rudarsko delavstvo premalo pozna zakonite določbe o bratovskih skladnicah, o pomenu razsodišča ter sploh rudniški zakon. O enem ko drugem treba izpregovoriti. Treba pa je tudi trdno stopiti na noge objestnim rudniškim mogotcem, ki za sramotna plačila iz vbogega delavstva kot vampirji srkajo kri življenja, da ga potem ko ga več ne rabijo, kot psa vržejo na cesto. Bav-bav na volilnem shodu v Kazini. Stekleni salon ljubljanske Kazine je bil v soboto zvečer razsvetljen, kakor že davno ne. Aha — sem si mislil — volilni shod ljubljanskih Nemcev za občinske volitve — po celih 25 letih spet nemški volilni shod. Ker se mi je zdelo, da je za veselico »Domovine" še dovolj časa, stopim notri. Stekleni salon je bil nabito poln, skoro polovica je bilo slovenskih klerikalcev. Prav v ospredju je stal dični Štefe s Kregarjem, zraven njega neizogibni Boltatu Pepe, potem Luka Smolnikar, Terseglav, dr. Krek, dr. Šušteršič, von Šuklje itd. itd. Ljubljanski škof Bonaventura je imel poleg peči poseben s črnim, rdečim in rme-nim žametom pokrit prestol, nad njim je bilo zapisano v obeh deželnih jezikih (na prvem mestu seveda v nemškem): „Ljubite se med seboj!" Nisem čakal dolgo na začetek shoda. Kmalu se je postavil na govorniški oder nek nemški veljak — spoznati ga nisem mogel, ker sem binet in ima ključ od pisalne mize in različnih portfeljev. On odda tudi koncepte arhivarju, ki jih registrira." Kabinetu sta bila dodeljena dva oborožena vojaka. Poleg tega kabineta je bil še topografični kabinet, kjer so hranili vojne načrte, in poleg tega je bila velika biblioteka. Delo v kabinetu se je menjavalo s tem v zboru. Seje so navadno trajale dolgo v noč. Tu je Napoleon s svojim ženijalnim duhom, velikokrat presenetil vse strokovnjake. Vedel je o vseh stvareh pogosto več nego njegovi ministri. Temu dnevnemu delu je sledil diner z Josefino ali s povabljenimi gosti, ki pa mnogokrat še niso razgrnili prtiča, ko je že Napoleon vstal in šel nazaj k sejam. Začetkoma so vstali in šli, pozneje pa so se vse-dli nazaj in prav imenitno jedli in pili. Nato je bila intimna soireja v prostorih Josefine. Če je dopuščal čas je šel Napoleon zvečer v gledališče v opero ali v komično opero, najraje pa je v Theatre Francais kjer je pospeševal dramo, posebno Dorneillove igre. Vsem tem gledališčem je dal letne subvencije 1,200.000 frankov. Svojo ložo v Theatre Francais je plačal s 21.000 stal precej odzadaj — napravil je globok kompliment škofu, Šušteršiču, Šukljeju in Boltatumu Pepetu in je — seveda v nemškem jeziku, kar je Boltatuga Pepeta Očividno zelo jezilo, ker nemško ne zna — začel nekako takole: Slavna gospoda! Po dolgih 25 letih spanja smo se spet zbrali tukaj v prostorih, ki so stali že dolgo zapuščeni in jih je že začel poraščati mah pozabljenja. Bližajo se z naglimi koraki volitve v ljubljanski občinski svet in stopili smo po 25 letih prvič spet na plan, da se jih udeležimo — in, gospoda moja, ne brez upa zmage. Že smo mislili, da v Ljubljani ne bomo nikdar več prišli do veljave, že smo čisto obupali, da bi se še kdaj v mestni dvorani ljubljanski glasila mila naša (t. j. nemška — op. poročevalca) beseda (oho-klici pri slov. klerikalcih, škof in Šušteršič kihneta). Temen je bil naš pogled v prihodnost. Pa glej zjasnilo se je, prijazna usoda nam je naklonila dobrih prijateljev (klici: heil Šuklje, heil Šušteršič !), ki so nam pripomogli do veljave, kakoršne nismo niti v sanjah pričakovali. Izpremenili so občinski volilni red za Ljubljano tako, da bodo po 25 letih spet naši zastopniki, naši nemški možje prestopili prag ljubljanske mestne zbornice. Njim v prvi vrsti naša iskrena zahvala (viharni heil-klici). Imenujem posebej samo Njega Prevzvišenost škofa Antona Bonaventuro Jegliča (ponovni heil-klici), ki nam je stal v težkih urah prav posebno zvesto na strani, potem veleblagorodnega gospoda deželnega glavarja plemenitega Šukljeja, (ponovni heil-klici) in gospoda dr. Šušteršiča (ponovni heil-klici), ki so nam prav posebno pomagali na noge. Slava jim! (Pet minut trajajoče ploskanje in heil-klici.) — Zbrali smo se danes, da postavimo kandidate za občinski svet ljubljanski. Ker pa smo prišli v ta prijetni položaj, da sploh moremo kandidate, svoje lastne nemške kandidate postavljati le vsled milosti in prijaznosti in velikodušne naklonjenosti gospodov iz »Slovenske Ljudske Stranke" (klici: heil Eseles), zato predlagam, naj sestavi nemško kandidatno listo predsedstvo »Slovenske Ljudske Stranke" in nam jo pravočasno, t. j. vsaj do 8. aprila sporoči. Kdo je za ta predlog?" — „Vsi, vsi, vsi", je grmelo kakor iz enega grla po kazinskem glas-salonu. »Konštatiram, da je predlog soglasno sprejet. K besedi se oglaša Njega Prevzvišenost gospod knezoškof." (Ponovni burni heil-klici.) Anton Bonaventura: „Moje velepastirsko srce, ki mu je malo jasnih trenutkov bilo prisojenih, se raduje in veseli, ko vidi v prijateljski in zgledni slogi Vas, ljubi sodeželani nemškega jezika in Vas. dobre moje slovenske ovčice. Edina grenka kaplja je v tem veselem trenutku v čaši moje radosti: ta namreč, da jih je nekaj med Vami, ljubi sodeželani nemškega jezika, ki niste v naročju naše ljubljene Matere Svete Katoliške Cerkve. Molil bom prav iskreno, da se tudi Vi prav kmalu povrnete na pot naše edinozveličavne Svete Vere in zapustite grde Lutrovske zmote. Da bi pa Vaša vzajemna genljiva sloga, ki se je prav krasno pokazala predlansko jesen in potem pozneje še večkrat, rodila mnogo lepih sadov, Vam vsem skupaj po naročilu Svetega Očeta podeljujem svoj velepastirski blagoslov!" — Anton Bonaventura daje blagoslov, vsi, tudi nemški protestantje, pokleknejo. Slavnostna tišina, genljiv trenutek. Po blagoslovu zapojo zborovalci „Die Wacht am Rhein" in papeževo himno: »Kjer je Petra Cerkev prava." Velikansko navdušenje. Klerikalci in Nemci se objemajo in polju-bujejo. Boltatu Pepe si dela v notes opazke za sobotnega »Slovenca". Konec shoda v slavnostnem razpoloženju. Bav-bav. franki in primoral svojo rodbino in dostojanstvenike, da so si držali lože. Vedno je priznaval gledališču, posebno tragediji, moč, ki zelo vpliva na značaj človeka. V pogovoru z Goethejem je i-menoval tragedijo učenko knezov in narodov. Rekel je: »Tragedija je šola znamenitih mož. Biti bi morala skrb knezov, da bi jo pospeševali. Ona o-greva dušo, povzdiguje srce, more in mora ustvarjati junake. Ako bi Cor-neille še živel, jaz bi ga imenoval za kneza." To veselje do veledramatičnih i-ger in do Corneilljevih del, je bilo vzrok, da ni nikdar zamudil predstave, ako so igrali kako delo tega pisatelja. Ko se je preselil v St. Cloud, je tu uapravil oder. Igralci C. Francais so hodili tja in igrali njemu priljubljene igre, kakor v Cinna: Vedno ni šlo tako lepo. Dostikrat je šel spat že po dnevu proti večeri, ali šele ob vzhodu solnca. Njegove sobe so bile ločene od Josefininih. Pred vratmi je čepel z glavo na steber naslonjen zvesti mameluk Ronstand. Velikih varnostnih odredb ni bilo. V predsobah Napoleona in Josefine so bili 4 lakaji, 2 ko- DNEVNE VESTI. Socialno - demokratični shod. Včeraj dop. se je vršil v areni »Nar. nega doma" prav mnogoštevilno [obiskan shod socialno-demokratične stranke, ki se je pečal z volitvami v ljubljanski občinski svet. Shodu je predsedoval Anton Bartl. Glavni govornik Etbin Kristan je v dolgem govoru poudarjal pomen teh volitev. Napadal je predvsem protidelavsko delovanje klerikalcev. Glede taktike socialno-demo-kratičnih članov prihodnjega občinskega sveta je dejal, da si ti ne bodo vezali rok na nobeno stran, da pa bodo podpirali vsak predlog, ki bo v korist delavstvu, pa naj pride od te ali one strani. V kratkem se bodo vršili manjši lokalni volilni shodi socialnih demokratov po raznih ljubljanskih okrajih. Shod v Rudnika. Včeraj popoldne se je vršil v Rudniku pri »Rdečem križu" zelo dobro obiskan volilen shod, kateremu je predsedoval g. Pust. Govorila sta kot glavna govornika deželni poslanec g. dr. Triller in urednik g. Pustoslemšek, ki sta ob burnem odobravanju neusmiljeno razkrivala slabosti klerikalne politike. K besedi sta se še oglastla g. Bizjak in g. Ribnikar, ki sta na drastičnih primerih razkazovala škodljivost klerikalizma, nakar je predsednik zaključil krasno uspeli shod. Umestno bi bilo, da bi narodno-napredna stranka priredila v okolici še več shodov. V kratkem bi se pokazalo, da se da s smotrenim, sistematičnim in neumornim delom tudi v ljubljanski okolici doseči, da bi klerikalizmu odklenkalo preje, kot to misli bivši okoliški poslanec v in vodja klerikalne stranke g. dr. Šušteršič. Klerikalci sicer tudi nobenega drugega kraja niso tako gospodarsko in kulturno zanemarili kot ravno ljubljansko okolico! Kaj, baron Schvvarz, tako daleč ste že prišli ? Poroča se nam: Včeraj dopoldne bi imela godba na fanfare tukajšnjega domobranskega polka v Zvezdi igrati promenadni koncert v slovo dne 5. t. m. odpotujočih bataljonov. Ker je pa godba s polkom vred tako priljubljena pri slovenskem občinstvu so ljubljanski hajlovci toliko časa pritiskali na barona Schwarza, da je po ovinkih pri višji vojaški oblasti izposloval prepoved za ta koncert. Godbi je bilo le dovoljeno, da se je v soboto popoldne pred vojašnico poslovila od svojega polkovnika. G. baron, veste kaj, Vi kot predsednik cele pretežno slovenske dežele, pa igrati hlapca na ljubo par hajlovcem, to je že malo preveč. Barjani in klerikalci. Dvakrat zaporedoma je obiskala velika povodenj ljubljansko barja. Obakrat so dobili posestniki z barje vsled posredovanja drž. poslanca Ivana Hribarja in naprednega občinskega sveta ljubljanskega po 6000 K podpore. Zdaj pred novimi volitvami pa se sladkajo naši klerikalni ljudje tudi barjanom, ki jih sicer ne poznajo in zabavljajo čez napredno stranko. Volilci, volite napredne kandidate, ker klerikalci znajo le molzti. Zato jih vrzite čez prag! Klerikalci in morala. Kmetom iz ljubljanske okolice ki imajo v ljubljanskim pomeriju kako parcelico, se klerikalci z duhovni v ospredju prilizujejo, Obljubljajo jim dobrote v obč. svetu, ter delajo obljube ki jih sploh izpolniti ne bodo mogli! Ko je eden teh duhovnov te dni nekega Posavca s takimi obljuaami farbal, mu je ta —-vrata pokazal, rekoč: Vam, gospodje, diši le — mestna blagajna, da bi še boljša »nebesa" imeli kot jih že imate,! — Duh. agitator jo je z dolgim nosom odkuril! Komod gospodje so ti novomeški izvoščki. Poroča se nam: Iz-voščki v Novem mestu, zlasti pa lastnik omnibusa, so jako komodni. Ob lepem vremenu, ko bi človek, ki je vsled morna služabnika, 2 kurirja in za vsak slučaj en jezdec. Včasih se je tudi prigodilo, da si je Napoleon privoščil dan miru, ali — kakor je on rekel, — ta je zaprl svoj kabinet. . Potem se je peljal iz Tuilerij; navadno je vodil konje sam kar pa ni bilo vedno brez nezgod. Ali pa je bil v gozdovih St. Germainskih na lovu, kjer pa tudi ni imel vedno sreče. Kako dober lovec je bil, nam priča sledeča dogod-bica. Bil je velik lov. Po končanem lovu so zapisali imena lovcev in število ubitih živali. Jerotne, kralj vestfalski je ustrelil 250, Murat 150 in Napoleon komaj 10 živali. Kljub temu je vladalo splošno veselje. Naenkrat reče Napoleon : »Danes sem gotovo ustrelil najmanj 100 živali." Splošno presenečenje. Nastala je smrtna tišina. Murat in Jerome pa sta hitela h knjigovodju in mu rekla: »Cesar mora imeti 100 živali." In hitro so pre-naredili številke. Iz Jeromovih 200 so naredili 20, 100 Muratovih postalo 15 in tako je dobil Napoleon naenkrat 215 živali. Bil je na ta uspeh zelo ponosen. Takoj drugi dan je hotel pokazati svojo spretnost v streljanju. (Dalje.) polževe vožnje dolenjskega vlaka že itak postal mučenik, ko izstopi na novomeškem kolodvoru, rad na vozu pregazil grozovito blatno cesto do mesta, navadno ni ne izvoščka, ne omnibusa. Gospod novi župan novomeški, kaj mislite, ali bi se ne dalo tudi to vendar že enkrat urediti? Akademija v proslavo 251etnice Pisateljskega podpornega društva. Včeraj ob 11. dopoldne se je vršila akademija v proslavo 251etnice „ Pisateljskega podpornega društva". Cas za akademijo morda ni bil srečno izbran, ker je krasen dan privabil nase naše meščanstvo in udeležba ni bila taka, kakor bi bilo želeti. Akademije so se udeležila sledeča društva. „Pevsko društvo „Slavec“, »Sokol" (z zastavo), Splošno žensko društvo, Ruski kružok, Branibor, Ciril-Metodova družba, zastopstvo Triglava, Save, O. s. n. n. d. itd. Predsednik prof. Perušek je pozdravil navzoče v pozdravnem govoru, na kar je govoril dr. Murnik v imenu rSokola" in g. Dražil za „Slavca“. »Slavec" je zapel slavnostno kantato. Potem je Anton Trstenjak govoril o pomenu »Pis. podp. društva", o razmerah v Ljubljani pred četrt stoletjem itd. S petjem „Slavca“ se je akademija zaključila. Naše mnenje je, da bi se bila proslava 251etnice tega važnega društva lahko drugače in boljše priredila. Zrakopiovec Alirpaaz se je sku- jal in ni prišel v Ljubljano. Spotoma je namreč zvedel, da je neki porednež čital njegovo malo čudno ime od zadaj naprej in ker smo imeli v Ljubljani na dan njegovega naznanjenega prihoda ravno prvega, se je zbal, da bi ga Ljubljančani ne imeli za prvega, kot se njegovo ime — le po čudnem naključju seveda — bere narobe. Vsaj aprila meseca ga ne bo še v Ljubljano. Toliko v pojasnilo na razna nam do-šla vprašanja. Prenapolnjen dolenjski vlak. Odkar so se Ljubljančanom priljubili nedeljski izleti tudi na Dolenjsko, zlasti ob progi do Grosuplja, je vlak na tej progi vsako količkaj lepo nedeljo oz. praznik natlačeno poln. Izletniki, ki čakajo v Škofljici in Laverci na večerni vlak, niti zunaj na hodnikih vozov nimajo prostora. Stoji sicer zapisano, daje pod kaznijo prepovedano med vožnjo te hodnike uporabljati, toda če so vozovi že od Grosuplja dalje prenapolnjeni,^ kam pa naj gre človek, ki je n. pr. v Škofljici plačal polno vožnjo, Li mu daje pravico do sedeža v železniškem vozu? Dasi te škandalozne razmere trajajo že celo vrsto let, vendar železnična uprava ne vidi in ne sliši nič, je kot bi bila mrtva stvar. Kot navadnim dnevom, daje ta vzor uprava le po tri vozove tudi takim nedeljam in praznikom, o katerih bi že naprej morala vedeti, da osebni promet ob taki- priliki najmanj za 60 odstotkov presega promet navadnih dni. Gospoda pri upravi Dolenjske železnice, ali bo to zadostovalo, da v bodoče nvažujete, da ljudje, ki vam plačujejo yožnjo, niso živina — ali pa bo treba še resneje govoriti z vami? Argentinsko meso v Ljubljani. v soboto je došla zadnja pošiljatev argentinskega mesa v Ljubljano, tako, da ga imamo sedaj 15.000 kg na prodaj. Število mesarjev, ki ga bodo od danes naprej prodajali, je naraslo in argentinsko meso bo dobiti malone v vsaki mesnici. Razume se, da veljajo tudi to pot posebna določila za prodajo argentinskega mesa. Mesnice morajo imeti zunaj table z napisom, da se notri prodaja argentinsko meso. Mesarji ne smejo prodajati argentinskega mesa mešanega z drugim mesom. Niti kosti, jeter ali drugih koščkov domače živine se ne sme pri-dejati argentinskemu mesu. Tudi se imajo mesarji držati predpisane cene. Prestopki se kaznujejo event. tudi od sodišča. Te stroge odredbe je izdalo ministrstvo. — Tudi ta druga oz. tretja pošiljatev je še vedno več ali manj poskušnja. Najti se hoče tekom časa praktičen način za stalen uvoz in stalno prodajo argentinskega mesa. Morda bodo razmere v Ljubljani že do prihodnjega meseca tako dozorele, da se bo pričenši z majem dovažalo v Ljubljani vsak teden po 10—15.000 kg argentinskega mesa. Potem bo ljudstvo zadovoljno in draginja vsaj nekoliko °dpravljena. Živalstvo v krških vodnih jamah. Od več strani se je izražal dvom, da bi razen človeške ribice bila zastopana thdi kaka druga takozvana podzemska Pasma in sicer v tistih jamah, skozi katere teče Krka v svojem začetnem Podzemskem toku. Nasproti tem dvomom je eden naših sotrudnikov v netijo v eni največji teh vodnih jam 2asledil za ta čas zanimivo zbirko raz-nih živalskih jamarjev. Morda bo ta Vest gg. naravoslovce zanimala. Uravnava virja Krke v Radenski a°Hni se prične takoj, ko se voda v 2atočnih jamah odteče. Včeraj je stala l°da (Račna) pred zatočno jamo še . m visoko. Za hitrejši odtok bo st r V vseb *reb iamah km) raz-reliti več sifonov. Stroški so prora-ura baje na 8000 K. Še pred to avnavo bode moralo začeti z urav- navo v nasprotni smeri ležečega vodotoka v Luški dolini. Za to potrebno uravnavo gre največ zasluge bivšemu deželnemu poslancu g. Mandlju. Več poročamo ob priliki Društvo slovenskih učiteljic ima svoj redni letni občni zbor dne 13. aprila 1911. ob 10. uri dopoldne v St, Jakobski šoli v Ljubljani. Na dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Poročilo o gospodinjskem tečaju. 5. Raznoterosti. K mnogobrojni udeležbi vabi — odbor. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvreka I. Perdanova za prvo četrtletje t. 1. od prodanih družbenih vžigalic prispevek v znesku 1500 K. Rodoljube prosimo vljudno, da zahtevajo povsod družbine vžigalice, na ta način bi se dal prispevek znatno povišati. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu marcu 1911. je 189 strank vložilo 45.450 K 95 vin., 181 strank dvignilo 61.534 K 17 v., 8 strankam seje izplačalo hipotečnih posojil 12.900 K. Stanje hranilnih vlog 2,001.886 K 16 vin., stanje hipotečnih posojil 1,579.578 K 03 vin. Denarni promet v mesecu prosincu 1911 309.212 K 49 vin. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu marcu 1911. je 236 strank vložilo 127.728 K 83 vin., 221 strank vzdignilo 148.134 K 33 vin., 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 24.500 K, 169 menic se je eskomptovalo za 91.976 K, stanje vlog 3,579.317 K 94 vin., denarni promet 620.550 K 70 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1911. je 264 strank vložilo 129.838 K 47 vin., 216 strank vložilo 109.991 K 39 vin., 15 strankam se je izplačalo posojil 30.450 K, denarni promet 532.708 K 85 vin. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu 1911. je 388 strank vložilo 133.014 K 92 vin., 294 strank dvignilo 119.097 K 93 vin., 12 strankam se je izplačalo posojil 49.650 K. stanje hranilnih vlog 4,751.978 K 59 vin., stanje hipotečnih posojil 3,039.089 K 54 vin., stanje občinskih posojil 468 779 K 15 vin., denarni promet 569 816 K 94 vin. Vesaiica „Domovine.“ V soboto je bilo v ljubljanskem „Nar. domu" prav živahoo vrvenje, kakor ga tam že dolgo ni bilo — ni čuda: naše, kadar gre za dobro in plemenito stvar, neutrudne narodne dame so priredile veliko veselico v korist »Domovini", društvu, ki ima na skrbi podpiranje našega srednješolskega dijaštva, za zdaj predvsem vzdrževanje dijaške kuhinje za srednješolce. In ljubljansko občinstvo se je vabilu prirediteljic veselice, vabilu narodnih dam odzvalo v prav velikem številu in je napolnilo vse gornje prostore „Nar. doma" — okoli 2000 je bilo udeležnikov. In nikakomur ni bilo treba biti žal, kdor je prišel, kajti zabave je bilo dovolj. Predvsem je seveda »Variete" v veliki dvorani vzbujal splošno pozornost. Njegov spored je bil prav raznovrsten in mikaven. Prav zelo je ugajal krasni balet: »malčki rajajo" — moral se je ponoviti. Veliko odobravanje so želi za svoje produkcije seveda tudi grof Luksemburški, Val-perl starejši in mlajši, črn zamorec, Nande s Kulezje itd. Enodejanska »žalost z veselim koncem" se je izvajala prav imenitno, ne vemo, koga naj pohvalimo bolj, ali moža, ali ženo, ali hišno, ali hišno prijateljico, ali prijatelja hišne prijateljice? Kajti vsi so igrali izborno. — V vseh prostorih so se nastanile s svojimi šotori narodne dame in so imele posla čez glavo. Kavarno in čajarno, slaščičarno in cvetličninarne, buffet, srečolov itd. so ves čas oblegale goste množice. — V veliki dvorani se je med tem ob zvokih .Slovenske Filharmonije" razvil ples, ki je trajal do zgodnje jutranje ure. — Na vseh koncih in krajih veselo rajanje, zadovoljni obrazi, izborno razpoloženje. Z eno besedo: narodne dame so lahko zadovoljne z uspehom svojega nemalega truda, kajti veselica je uspela izvrstno v vsakem oziru — v moralnem in, upamo vsaj, tudi v gmotnem. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Po razpustu parlamenta Dunaj, 2. aprila. Vse stranke so se že začele prav intenzivno pripravljati za nove državnozborske volitve. Socialni denjokratje so izdali oklic volilcem, v katerem poživljajo volilce, naj skrbe, da bo novi parlament boljši, nego je bil stari. — Stranke so že jele postavljati kandidate. Češki radikalci bodo postavili lastne kandidate v vseh čeških okrajih. V okrajih z nemško večino na Češkem bodo kandidirali skupni števni kandidati. Brno, 2.aprila. Mor. češ. poslanci so imeli v soboto zvečer sejo na kateri so sklenili pozvati predsedstva vseh čeških strank na Moravskem, naj izkušajo doseči za prihodnje volitve v državni zbor kompromis, da ne bo nepotrebnega volilnega boja med češkimi strankami. Brno, 2. aprila. Češki socialni demokratje na Moravskem so sklenili z ozirom na volitve v državni v zbor organizirati se kot samostojna »Češka sekcija internacionalne socialne demokracije". Ustanovni zbor stranke bo 13. in 14. maja v tukajšnjem »Delavskem domu".- Maribor, 2. aprila. Tu bo kandidiral proti dosedanjemu socialno-de-mokratičnemu poslancu Reslu in proti Schonererijancu dr. Baumu predsednik »Državne zveze nemških železničarjev" Fran Ertl. Lvov, 2. aprila. Dosedanji rusinski poslanci Romanzcuk, Staruch, Folis, Lahodynski in Stefanyk ne bodo, kakor vse kaže, več izvoljeni. Dunaj, 2. aprila. Volitve v vzhodni Galiciji bodo dne 19. junija, v zahodni pa dne 13. junija. Vstaja v Albaniji. Belgrad, 2. aprila. Vstaja v Albaniji se čimdalje bolj razširja. Pričakovati je prav resnih dogodkov. Turška vlada je ukrenila obsežne in energične odredbe, da bi preprečila, da se ne razširi vstaja tudi v Macedonijo. Rim, 2. aprila. Z ozirom na to, da se nameravajo podati prostovoljne čete iz Italije na pomoč Albancem, je laška vlada ukazala, da se morajo vsi taki prostovoljci postaviti pred sodišče. Po § 113 laškega kazenskega zakona je namreč kaznjiv, kdor izkuša kaliti dobro razmerje med Italijo in kako drugo državo — v tem slučaju Turčijo. Demisija španskega ministrstva. Madrid, 2. aprila. Ministrski svet je sklenil podati kralju demisijo celokupnega ministrstva. Vzrok demisije je zadnja Ferrerovska debata v zbornici. Vojaški krogi so namreč nevoljni, da ni Canalejas bolj energično zavrnil napade republikancev na vojaško ju-stico. Razburjenje zaradi demisije je zelo veliko. Kralj se je takoj podal iz Seville v Madrid. Kakor se sliši, bo poveril generalu Weylerju sestavo novega kabineta, da s tem da vojaškim krogom zadoščenje. Potovanja predsednika francoske republike. Pariz, 2. aprila. Predsednik Fal-lieres se bo odzval povabilu kraljice Vilhelmine in bo odpotoval v juliju na Holandsko. ________________________ Lastnik m glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek &0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Prazne škatljc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte. U 30/15—1 P.imKki in dekliški slamniki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P. Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1 si* Mize in stole izdeluje in popravlja Franc Wagner Zg. Šiška 18. 191/3—1 lepajte j Izvod samo 4 vinarje. Zahvala. Vsem, ki so nam izrazili sožalje ob smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, gospoda Jakoba Tomca ki so okrasili njegov mrtvaški oder z venci in ki so mu ob pogrebnem iz-prevodu s tako obilno in odlično udeležbo izpričali poslednjo čast, izrekamo iskreno, odkritosrčno zahvalo. Posebe zahvaljamo pokojnikove stanovske tovariše z magistrata, ki so mu z ljubeznivo pozornostjo izkazali svoje spoštovanje. V Ljubljani, dne 2. aprila 1910. Rodovina Tomec-Gangl. Velika, zračna, meblovana soba v elegantni hiši, v sredini mesta, se odda v najem. Istotam tudi mala soba za gospodično. — Naslov pove »Prva anončna pisarna" Frančiškanska ul. 8. Kupujte „JUTR0!“ lodni salon Ivane Schiller Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31 priporoča vseh vrst slamnikov. Sprejema sva popravila. Dragocen dar Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete 100 naslovov (edino 35 dežele, ne iz glavnih mest) zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane. Prodaja patentovanlh novosti L. Weiss, Dunaj II. Hofenedergasse 1. Pozor! Jako ugodna prilika! Zaradi družinskih razmer se proda iz proste roke lepo posestvo, obsegajoče hišo z gospodarskim poslopjem, z velikim in lepo zasajenim vrtom, travnikom, njive in več gozdnih parcel, združeno s srenjskimi pravicami. — Na vrtu je novozidana tovarna za sukno opremljena z najnovejšimi stroji. Ker je vodne sile dovolj, bi se lahko upe-ljala v tovarni še kaka druga obrt. — Reflektantje se vabijo, da si ogledajo vso napravo. — Proda se tudi samo tovarna, ali posestvo, vsako zase. Ponudbe na: Ivan Kollmann v Begunjah (Gorenjsko). Cognac Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sred-_ stvo za slabotne in rekonvalesente. Dobi se edino pri trvrdki: BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana. Mlad čevljarski obrtnik podjetnega duha in treznega značaja v prijdtnem kraju na deželi, z malo trgovino, star 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro od 18 do 25 let s premošenjem ter zmožno nemškega jezika. — Dopisi naj se pošiljajo do 15. aprila s sliko na upravništvo »Jutra" pod Bodočnost2. TEODOR KOM poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 1‘odružniea: Stari trg 9. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z Bsltest - cementnim škriljem (Etorntt) patent Hatschek, z Izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Zboljšana Kneipova metoda in ventilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo K 6‘— 1 » , trojno , , 8-— Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica . K 2.— 1 . . . 4-— 1 , . . 6-— Naročila iz province po pošti 1 le proti povzetju. Zavoj in spremnlca 30 vin. Pr) naro£i'n čepice naj se navede obseg glave. P. Frotscher, Dunaj III., Barichgasse 17. iiiff - Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Dr. Evgen Gallatia odpotuje od dne 3. do dne 10. aprila. „JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje tt- ziLSuslecLzijllbL toToaJseiMa.aJa.: Južni kolodvor. . Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Picliler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuclis, Marije Terezije cesta. Sajč Danajska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica, stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Pšeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teneilte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta, Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Tovarniška znamka „IK0“. « & o cu s > C/3 S ...2 siSf CA > S* o > 'C-tt O W og g ta os a 4/1 S «.52, *Q*“i — * *2 w 25 s |r js S S. o? OS Lastna tovarna ur v Švici. SODE dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja IVAM BUGGE3TIG sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št 1. Dva dobra pomočnika sprejme takoj R. GEYR, ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10. Več spretnih ključavničarskih emočnikov sprejme v trajno delo ključavničar Franc Smole v Sp. Šiški. anc-ore obleke so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene. Ljubljana, Dvorni trg 3. Telefon št. 201. Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - - A. Križnič & Co. == ■ o To IsoločLvorru. ZEPod.rn.elec : ...................~ Sprejema v izvršitev: ™ * stavbeno mersko stroko ■ mi ni ul!ii lunin m iii-rin-i-TairirTnn-r spadajoče izdelke za hise, vile, sole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale ; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. - - —-—- Proračuni in načrti brezplačno. 11 1 --- Pnrkptni tvornica °Prem,jena z najnovejšimi stroji nudi par- |I1M^........ ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino! Zahtevajte vzorce in eene. Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! = JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena! ... Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen. — L I Telefon interurban štev. 129 Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 8. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. Z:zcLel©‘^eurx5 e igrač Ernest Hoffarth jun., Dunaj VIII., mmmmi Pfeilgasse 34. mmmmm—Mmi umi« im umi Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura \ K 4*— Huzarska „ j obstoječa iz čake, prsnega „ 5-— Planin, lovcev „ f oklepa, sablje, patronske „ 5‘— Dragonska „ l taške, puške v najfinejSi „ 5*— Ulanska ,, | izdeljavi ,, 5* Telesne straže ,, I » 6'— Prekupovalcl specijalnl cenik. Razpošlljatev po povzetju. JULIJA ŠTOR Ljubljana Prešernova ulica štev. 5. SgL Ul HV fMfk-;,!# največja zaloga mošikh, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska e. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koes. : - ■ Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER‘ Čudež a,rn.erils:a,rLSlse ixidAxstrije izumljeno je novo Adirno pero („Maxim„) s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik. Ta posebno duhovito sestavijen aparat služi za hitro in gotovo šešle-i vanje in so njegove glavne prednosti obnajpii; prostejši uporabi in brezhibnem funkcijo-niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občut« „ nobeno živčno utrujenje ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10’60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj H./8., Ennsgasse št. 12. Iq. ■ttt m a f M* m tu § a • o • t , J ut ro‘ se prodsua v Trs tu po 4 vinarje aa-eusledajrajili. tolosilra Becher, ulica Stadion, Trevisailf nlica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Cardncci, ulica Molinpicoolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Postni trg, Može, ulica Miramar, Mft^olo, ulica Bel večere, (»eišfna, Rojan, Baunacher, Can po Marzio, Blillia, SS. Martin, Ercigoj, ulica Massimiliana, Bonče!), ulica S. Marco, Cechimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane. Gramaticopulo, ul. Barriera, Spoder. "Ilca Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg, BeilUSi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, LuzattO, ulica Aeqnedotto, 8eg‘Ulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, Lllg, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Bel ved ero. mm Priznano možna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA koiesa. Najobširnejše Jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno K. Camernlk LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli. Isr.poHOjcvaMje koles. Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Šiška priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo s^ vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. Sprejema si tudi les v žaganje na parni žagi. fMCSftdlč Za točno in solidno delo se jaffltf- Že rabljeni vozovi se —Ijejo v račun. =---------------------- i>ai. glavnici; K 5,000.0« LluMlanslui kratfItna banfea &az.iom nad & f* 610,01)0, uali