Leto XXV. TRGOVSKI LIST Številka 15. Naročnina za Ljubljansko — rnw r-m uta msm 'rmmm k mrm »-•«« km kuhi *m leta® Bto za ■/ S V ^Bk V VB V 25-52. Uprava: Gregor. £rTSa6ielniir25T^ • — Plača In toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denmrnlštvo nici v Ljubljani št. 11.953. C 0 N C E S SI 0 N A R I 0 E S C L U S I V 0 per la pubblicitži di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G^Lazzaroni 10. || in inozemstvo ima ISTITUTO EC0N0M1C0 IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. vsak torek finala jn petek Ljubljana, petek 20. februarja 1942-XX »■lili« III—IMIBUIIII—IIMU l«IIBIH| I II CenaSZZt 0 60 Svet Zveze delodajalcev sklican V smislu odst. 4 čl. 7 pravil Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine je sklical predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev dr. Slokar Svet Zveze delodajalcev na redno in izredno sejo na dan 23. felbruarja. 1942-XX ob 11. uri v sejni dvorani Mestnega poglavarstva, Mestni trg. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Imenovanje članov izvršilnega odbora, ki niso že po svojem položaju člani tega odbora. 3. Imenovanje članov nadzornega odbora. 4. Razprava o proračunu Zveze in včlanjenih združenj ter o računskem zaključku združenj za leto 1941. 5. Razprava o obveznih prispevkih delodajalcev. 6 Urejanje sindikalne vključitve. 7 Odobritev pravil včlanjenih združenj. Prodaja oblačilnih predmetov častnikom Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvešča vse trgovce, ki prodajajo tekstilne, oblačilne predmete ter obutev, da morajo prodajati te predmete tudi vsem častnikom in vojaškim uradnikom proti predložitvi osebne legitimacije in osebne nakaznice za nabavo blaga. S tem se popravlja navodilo v okrožnici štev. 300 z dne 3. februarja t. 1., 5. odstavek. Lesno gospodarstvo in evropski veleprostor Zaposlenost v raznih strokah Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljanski pokrajini je izdal izkaz zavarovancev v mesecu januarju. Zavod je imel 23.215, bolniška blagajna TBPD 4.530, Merkur pa 89 zavarovancev, skupaj 27.870 zavarovancev. Od decembra se je število zavarovancev zvišalo za 2.035. Po strokah so zavarovanci razdeljeni takole (v oklepajih je navedeno znižanje ali zvišanje števila od decembra): Gradbena stroka 3064 (— 1326), gradnja železnic in cest 1754 (manj 457), gradnje nad zemljo 395 (manj 786), industrija gradbenega materiala 915 (— 83), gozdno-žagarska industrija 1490 (—204), predelovanje lesa 949 (— 7), tekstilna industrija 1137 (— 141), čevljarska stroka 707 (— 24), usnjarska stroka 301 (+6), papirna industrija 705 (+ 9), kovinska industrija 1702 (+3), živilska stroka 1027 (—9), oblačilna stroka 1398 (manj 96), grafična stroka 633 (—5), trgovina 3090 (—28), hišni posli 3602 t— 16). Rok za potne dovolilnice podaljšan Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se rok, od katerega ne sme priti na ozemlje ljubljanske občine niti oditi z njega nobena oseba, starejša nad 14 let, brez posebne dovolilnice podaljša od dne 20. februarja na dan 1. marca. Potne dovolilnice so torej potrebne šele od 1. marca dalje. Prizadevanja, da b.i bila Evropa ne samo politično, temveč tudi gospodarsko ena celota, postajajo vedno bolj živa, a tudi vedno bolj konkretna. Zlasti nemški gospodarski tisk posveča tem prizadevanjem veliko pažnjo in v zadnjem času so izšli v nemških strokovnih revijah veliki članki, ki čisto konkretno govore, kakšen namen naj bi imel evropski veleprostor in kako bi se čim uspešneje v tem prostoru razvijalo gospodarstvo evropskih narodov. Tako pravi ministerialni direktor Parchmann v zadnji številki revije ,Internationaler Holzmarkt”, da zahteva evropski veleprostor novo gospodarsko obliko, ki naj bi zajamčila izmenjavo presežkov posameznih evropskih držav. To pa naj se doseže s prostovoljnim sodelovanjem držav, ne pa z nekimi gospodarskimi unijami, ki bi prizadete države prisilile k sodelovanju z okrnitvijo njih samostojnosti. Takšne gospodarske unije so se dosedaj še vedno slabo obnesle, za kar je v zgodovini obilo primerov. Posebno nordijske države so ponovno poskušale doseči takšne gospodarske unije, a uspeh je vedno izostal. Uspeh je zato mogoč le na podlagi prostovoljnega dogovora evropskih narodov. V drugem članku se tudi že navajajo konkretni predlogi glede vsebine teh dogovorov. Predvsem naj se ustvari v Evropi nov tržni red, ki naj ima zlasti ta dva namena: 1. Izmenjava blaga naj se poceni na ta način, da se na podlagi s popolno suverenostjo med posameznimi državami sklenjenih trgovinskih pogodb doseže po najkrajši poti in brez ovinkov čim večja proizvodnja in čim bolj zadovoljivo kritje potreb posameznih držav. 2. Proizvodnja naj se zato v vseh državah po načrtu pospešuje in izkoristi vsaka prilika za njeno povečanje. 3. Predvsem pa se mora doseči prilagoditev proizvodnje potrošnji ter naj se v ta namen tržni redi vodenih narodnih gospodarstev s pogodbami med državami evropskega vele-prostora vzkladijo med seboj. Da je to dosegljivo, je dokazala nemško - romunska gozdarska in lesno-gospodarska pogodba. Pa tudi v pogodbah z drugimi državami je skušala Nemčija to načelo uveljaviti in posebno glede lesne-g i gospodarstva so imela ta njena stremljenja tudi uspeli. To zlasti dokazuje dne 20. januarja sklenjeni dogovor med nemško, finsko, dansko in švedsko državo o ustanovitvi posebne komisije za skupno obravnavanje vseh lesno-, go;dno-gospodarskih in znanstvenih vprašanj v severni Evropi. S to pogodbo je lesno gospodarstvo kot prvo odprlo pot k evropskemu gospodarskemu veleprostoru in v tem je tudi pomen te pogodbe. Ker je verjetno, da se bodo tudi druge države priključile temu dogovoru, objavljamo v naslednjem glavna določila te pogodbe: Vsebina pogodbe Kr. danska, nemška, finska in kr. švedska vlada so sklenile v želji, da se skupno posvetujejo o gozdarskih, lesno-gospodarskih in lesno-znanstvenih vprašanjih in da ustvarijo pogoje za urejeno izmenjavo lesnih presežkov, pogodbo o imenovanju skupne gozdne in lesno komisije ter so v ta namen imenovale svoje opolnomočence1, (ki so v pogodbi tudi imenoma našteti). Opolnomočenci so nato sklenili naslednjo pogodbo: Čl. 1. Zaradi skupnega posvetovanja o gozdarskih, lesno-gospodarskih in lesno znanstvenih vprašanjih in radi ustvaritve pogojev za urejeno izmenjavo lesnih presežkov se ustanovi komisija, v katero pošlje vsaka pogodbena stranka svojega zastopnika kot člana. Ti zastopniki morejo v svojo pomoč pritegniti strokovnjake. Čl. 2. Komisija zaseda po potrebi, in sicer v eni pogodbenih dežel, ki se za vsak primer posebej določi. Poslovalnica komisije je v Berlinu. Stroške za zastopnike in strokovnjake nosi vsaka vlada sama. Komisija izda svoj poslovnik. Čl. 3. Če ima komisija katere predloge, predloži te od posameznih držav postavljenim vladnim odborom radi sklenitve dvostranskih dogovorov. Ti odbori odločijo o izvedbi teh predlogov. Čl. 4. Sporazumno naziranje je, da je v skupnem interesu, doseči urejeno izmenjavo lesnih presežkov na čim bolj široki podlagi. Zato je želeti, da pristopijo tudi druge evropske države k temu dogovoru. Pristop se po diplomatični poti sporoči nemški vladi ter velja takoj, ko se predlože pristopne listine nemški vladi. Ta sporoči pristop vsem drugim pogodbenim državam. Čl. 5. Pogodbena država, ki hoče to pogodbo odpovedati, mora to sporočiti nemški vladi, ki takoj sporoči vsem pogodbenim državam dan, ko je prejela odpoved pogodbe. Odpoved istopi v veljavo šele eno leto po dnevu, ko je prejela odpovedno listino nemška vlada. Čl. 6. Ta pogodba naj se čim piej mogoče ratificira in stopi v veljavo kakor hitro se polože vse ratifikacijske listine pri zunanjem ministrstvu v Berlinu. Pogodba se podpiše samo v enem izvirniku, ki se shrani \ arhivu zunanjega urada v Bellini. Nemška vlada pošlje vsak pogodbeni vladi overjen prepi: pogodbe po diplomatični poti. Slede podpisi. * Po načelih te pogodbe se bo po mnenju nemških listov oblikovalo lesno gospodarstvo v evropskem veleprostoru in s tem je lesno gospodarstvo odprlo pot k evropskemu veleprostornemu gospodarstvu. ma državama, naj se opuste ali vsaj za čas vojne razveljavijo.« To pomeni, da so kanadske surovine Združenim državam Sv. Amerike popolnoma na razpolago, torej tudi kanadski les. Velikanska naročila vojni industriji v Združenih državah so naravno zelo povečala potrošnjo lesa. Ker je zaradi tega tudi nastalo pomanjkanje lesa, so se lesne cene dvignile. Zaradi tega je več ko gotovo, da bodo Zdr. države Sev. Amerike v povečani meri skušale kriti svoje lesne potrebe v Kanadi. Ker se more les izvažati iz Kanade po suhem in ni nikakih transportnih težkoč, ker je tudi plačevanje v dolarjih bolj prikladno ko v funtih, je gotovo, da se bo kanadski lesni izr vo; v znatni meri usmeril v Združene države Sev. Amerike, kar more Anglijo zelo občutno prikrajšati na njenih lesnih dobavah iz Kanade. Amerikanizacija Kanade Kanadske dobave lesa Angliji bodo padle Zadnji »Internationaler Holz- je več ko ena tretjina vseh kanad- markt« poroča 0 posledicah ameriško - kanadskega dogovora o sodelovanju. obeh držav zaradi povečanja vojne proizvodnje. List pravi med drugim naslednje: Pred približno desetimi leti je Vel. Britanija opustila svobodno trgovino ter pod pritiskom gospodarske stiske uvedla na vse uvoženo blago carino v višini 10% vrednosti blaga. Ta uvozna carina je veljala tudi za les. Na veliki konferenci držav britanskega imperija v Ottawi, ki je tako močno poudarila britansko državno misel, pa je bilo sklenjeno, da je blagovni promet med posameznimi deželami britanskega imperija prost vsake carine. Ta sklep je pomenil, da je bilo blago iz britanskih dežel za 10% cenejše ko-blago iz drugih dežel. Kanada — lesni rezervoar Anglije Gozdno bogastvo britanskega imperija je izredno veliko, toda gospodarski pomen ima samo lesno bogastvo Kanade. V drugih deželah Vel. Britanije je predvsem listnato drevje, ki se le ~v nizkih odstotkih izkorišča in ki nima posebnega pomena za vojno proizvodnjo. Kanada pa ima skoraj izključno iglasto drevje, ki je za gospodarstvo in za vojno proizvodnjo velike važnosti. Vsa gozdna površina Kanade meri nad 316,8 milijona ha, od katerih prihajajo za gospodarsko izkoriščanje tri petine v poštev. Statistika iz leta 1937. navaja, da škili tovarn navezana na gozd kot na vir njim potrebnih surovin. V letih 1929. do 1938. je Kanada izvozila lesa in lesnih izdelkov v skupni vrednosti 200 milijonov dolarjev, kar pomeni, da krijejo kanadski gozdovi eno četrtino vsega kanadskega izvoza. Šele ottawska konferenca je od-pila kanadskemu lesu dostop na angleški trg. Oprostitev od uvozne carine je povzročila, da se je kanadski les v vedno večji meri mažal v Anglijo. Kako je rastel ta izvoz, kažejo naslednje številke: Kanada je izvozila v Anglijo Palača Bate se mora dograditi Ker niso uspela pogajanja za dovršitev stavbenih del pri palači Bata in ker je nedopustno, da bi v času hudega pomanjkanja najemnih prostorov ostala palača tako pomembnega obsega v središču mesta nedovršena, je odločil Vis. Komisar, da se proglase dovršitve-na dela palače Bata v Ljubljani za občekoristna in njih izvršitev za nujno in neodložljivo. Da se zagotovi takojšnje nadaljevanje del, se naroča družbi »Emona«, da začasno zasede celotno palačo in prevzame njeno upravo namesto lastnika in njegovih pravnih soudeležencev. Družba »Emona« mora po prevzemu uprave palače z lastnimi sredstvi takoj začeti do-vršitvena dela in se pooblašča, da da v zemljiški knjigi v breme nepremičnine predznamiti za to potrebne kredite. V dveh letih po dnevu izdaje te odločbe se mora premoženjsko stanje urediti s prijateljskim dogovorom med strankama. V nasprotnem primeru postane zasedba dokončna s tem, da se nepremičnina razlasti v prid družbi »Emona« proti plačilu odškodnine, ki se določi uradoma po podatkih imovinskega popisa, v poravnavo vsakršnih pravic sedanjih lastnikov in njih pravnih soudeležencev. lesa: 1.1934. 1.1935. 1.1936. 1.1937. standardov 385.546 316.951 433.363 474.487 V 1. 1938. pa je presegel kanadski lesni izvoz v Anglijo že pol-milijona standardov, 1.1939. pa je znova naraste!. Ko je bila v sedanji vojni Anglija popolnoma odrinjena od skandinavskih lesnih trgov, je bila navezana predvsem in skoraj edino na les iz Kanade, ker je bila njena lastna proizvodnja vedno zelo majhna. V zadnjem času pa so bile dogovorjene med kanadsko vlado in vlado v Washingtonu skupne smernice nove gospodarske politike, da se poveča vojna proizvodnja. Te smernice pa določajo med drugim: »Zakonodajne in upravne omejitve, kakor davki, pristojbine in uvozne carine kakor tudi sleherne določbe, ki bi mogle zavirati blagovno izmenjavo med obe- Hrvatski delež bivših jugoslovanskih železnic Hrvatska je prevzela od bivših jugoslovanskih železnic 38.5% normalnih prog, 37.5% vagonskega parka (11.102 vagona) in 44% vseh lokomotiv. Za gradbo novih železniških prog je bilo kmalu po ustanovitvi države določenih 300 milijonov kun in se je od tega po navedbi zagrebškega tednika »Neue Ordnung« izplačalo že za delavske mezde 10.3 milijona kun. Slovaška narodna banka je objavila svojo bilanco za leto 1941. Obtok bankovcev se je lani povečal na 2 milijardi Ks, zlata in devizna podloga pa je narasla na 100 milijonov Ks. Državni dolg za zamenjavo bankovcev znaša 469 milijonov, inozemski vrednostni papirji so izkazani v višini 281, klirinška dobroimetja pa v višini 345 milijonov Ks. Glavnica banke znaša 100 ipilijonov Ks, čisti dobiček pa 21,9 milijona Ks. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 20. februarja 1942-XX. Štev. 15. Iz italijanskega \Ukrepi za pocenitev živil gospodarstva 1 iiJ Kakao na s m var m %* ** trziscu Pod vodstvom Duceja je imel v 600.000 kg naravne svile bo Ita- jorek jn sreci0 svojo sejo medrni-lija po nedavno sklenjeni pogodbi I nistrski odbor za koordinacijo pre-poslala v Nemčijo. Od te količine hrane, razdeljevanja živil in dobo 237 tisoč kg surove svile, 200 i0>Frankfurter Zeitung« je te dni tudi najvecja italijanska e 1US a objavila daljši članek o svetovnem družba. _ pridelku in potrošnji kakaoa. Čla- 0 izdelovanju in uporabi tako Ij. naglaš da so plantaže ka. zvanega železnega cementa so raz- K kj ao skoraj vse v tropienih pravljali na svojem sestanku v . er-1 p0jiraj|nai1? vojne močno priza-gamu italijanski znanstveniki, e 1-1 vsega svetovnega pridel- niki in industrijci V industriji ita- L ide 09o/o n& Afdk 29o/o na lijanskega portlandskega cementa Ameriko in 0 7 0/# na južnovJ,hod-že od začetka tega stoletja rešujejo I ^ Azjj0 Evropsko tržišče je prej vprašanje, kako bi se dal pn pr°' I prevzemalo povprečno 40°/o sve-izvodnji cementa železni oksi za- Lovnega pridelka, zdaj pa je za menjati z aluminijem. Najvažnejše p|ankde popolnoma zaprto. Med raziskave je uvedel prof. Ferrari I p0[r0gniiki je bila Nemčija na tre-pTed prvo svetovno vojno, uspesno mestu> Severna Amerika na pa jih je nadaljeval po vojni. I prveni) Anglija pa na drugem. Jara pšenica — Italijani ji pra-1 Kontinentalna Evropa je pred se-vijo tudi marčna pšenica, čeprav banjo vojno dobivala na leto nad jo sejejo že februarja — je med 1250.000 ton kakaoa. Sama Anglija najvažnejšimi pomladnimi posevki. I je uvažala letno 80.000 do 90.000 Polja jare pšenice so leta 1936. ob-1 jon surovega kakaoa. segala okrog 100 tisoč ha, Pred| Pregled svetovnega pridelka daje sedanjo vojno pa že nad 150 tisoč od jeja jQ36. naslednjo sliko; leta ha ter so dala okrog 2 milijona sto- 1193(3. je znašal svetovni pridelek tov pridelka. 1710.000 ton. Od tega je prišlo na Tujski promet v Albaniji se I Zlato obalo 200.000 ton, na Nige-uspešno razvija, pri čemer imajo rijo 92.000 ton, na Slonovo obalo veliko zaslugo nedavno uveljavlje- 50.000 ton, na Kamerun 24.000 ton, m predpisi o turizmu in gostinstvu na Togo 10,000 ton, na Brazilijo ter stalni hotelirski tečaji, ki jih 127.000 ton, na San Domingo 18.000 je uvedlo ministrstvo za prosveto, ton, na Ekvador 20.000 ton, na Tri-Za modernizirane in razširjene gostinske obrate so bile razpisane tudi nagrade. Razstava motociklov in koles bo od 14. do 22. marca v Turinu, kjer prirejajo take, s sprotnimi prireditvami združene razstave že dokaj let v prospeh industrije in kolo sarskega športa. Letošnja razstava bo 17. po vrstnem redu. Italijansko - nemška industrijska konferenca bo meseca aprila v Rimu. Predvsem bodo na tem zasedanju razpravljali o izmenjavi izkušenj pri proizvodnji, patentov, nadomestnih surovin itd., industrijci obeh držav pa se bodo dogovorili tudi o virih novih potrebnih dobav. Popusti pri železniški tovornini do 25% so bili dovoljeni, da bi se pocenil prevoz živil. Popusti ve- slanino, sirom, krompirjem in sočivjem. Kmetijskemu ministru je odbor poveril nalogo, da izvede s 1 marcem tudi znižanje cen. Preračunano je, da se bo cena koruzne moke, testenin in riža lahko znižala za 10 centezimov pri kilogramu, olju za 70, slanini in masti za 35, fižola za 35, za razne vrste sira pa za 50 do 80 centezimov. Kmetijski minister je podal obširno poročilo o zakonskem načrtu za reorganizacijo kmetijskih gospodarskih ustanov in zadrug v smislu Ducejevih ukrepov, da se poenostavi oddajanje kmetijskih pridelkov v javna skladišča. Naloge gospodarskih ustanov bodo določene z zakonom. nidad 12,000 ton, na Venezuelo 13.000 ton, na ostale dežele pa 54.000 ton. Naslednje leto je znašal ves svetovni pridelek 719.000 ton, leta 1938. se je znižal na 670.000 ton, leta 1939. pa sa je spet dvignil na 755.000 ton. Podatki iz leta 1940. in od lani niso zaključeni, ker iz nekaterih dežel ni bilo poročil. Ko je odpadlo kontinentalno evropsko tržišče, je postala za pridelovalce kakaoa zelo važna Severna Amerika. V prvih devetih mesecih lanskega leta je ameriški uvoz kakaoa narasel na 4.23 milijona vreč, dočim je znašal v enakem razdobju leta 1940. samo 3.58 milijona vreč. Severna Amerika bo letno uvažala nad 300.000 ton kakaoa, kar pa je samo za kakih 25.000 ton več, kakor je znašal uvoz v mirni dobi. S tem ne bo nadomeščena izguba evropskega tržišča. Ce bi se ameriški uvoz tudi'povečal, je vendar neizogibno zmanjšanje pridelka Potrošnji Severne Amerike ustreza samo kakih 47°/o pridelka južnoameriških plantaž, Gospodarske vesti Nj. Vel. Kralj in Cesar je z velikim zadovoljstvom sprejel željo ljubljanskega obč. sveta, da se se dan j a Bleiweisova cesta imenuje po Italijansko zavarovalništvo Glavnice italijanskih zavarovalnih družb so narasle od leta 1922. do leta 1938. od 197 na 688 milijonov lir, rezerve pa so so zvišale v tej dobi od 68.4 na 924.7 milijona lir. Število zavarovalnih po-1 njem. Ljubljanski obč. svet jemalo godb je naraslo od 542.622 na dva odredil, da se imenuje odslej Blei-milij. 769.220, vsota zavarovalnih vveisova cesta Corso Viktorja Ema- 0lHvmV rvi /vd 4.708« no 94 ano a nuela IIL- Aleksandrova cesta se glavnic pa od 4708,6 na 24.800,3 I imenuje ulica 3 maja in Kralja milijona lir. I Petra trg Rimski trg. Močno se je razvilo zavarovanje I Nagrade civilnim osebam za spo proti škodam. Premije tega zava- ročilo o vojnem plenu je razpisalo rovanja so narasle od 609,5 na vo3no ministrstvo. Nagrade znaša-J .... , jo za plen v vrednosti do 10.000lir 1121,5 milijona lir, kavcije pa od 8%, za vrednost od 10 do 100 tisoč 172,6 na 358,1 milijona lir. Konec 4% (najmanj 800 lir), v vrednosti leta 1940. je delovalo poleg Nacio- nad 100.000 lir 2% (najmanj pa nalnega zavoda za zavarovanje 87 4000 lir). , . . , . . ., H Ker so davčni predpisi Nemčije zavarovalnih družb, od tega 66 delniških družb, 5 zadružnih in 16 vzajemnih. razširjeni na Sp. štajersko, je šef civilne uprave izdal poziv, da morajo davčni zavezanci do 31. marca vložiti svoje napovedi za odmero dohodnine, družbenega, obrtnega davka in davka na poslovni promet. Zaradi pomanjkanja terpentina Razdelitev nemškega narodnega dohodka Ko priporoča neko knjigo o pre-1 so bile postavljene bolgarske ter-računavanju narodnih dohodkov, pentinske tvoraice pod kontrolo dl ki jo je izdala Nemška gospodarska | 1 znanstvena družba, razlaga berlin ski »Das Reich«, kako je bil v mirnih časih razdeljen narodni doho- j dek v Nemčiji. Za prehrano je šla približno ena Bolgarske pristaniške pristojbine so bile zvišane od 10 na 20 levov za 100 kg. Za oglje, ki je prišlo iz Bolgarke, je določila turška vlada maksimalne cene. V nadrobni prodaji sme veljati kilogram oglja največ tretjina narodnega dohodka. Kakih 8 piastrov. 8 do 10 °/o je šlo za tobak in alko- Turška vlada je izdala lani za hol, za obleko je treba računati I S£0Vanje 5’6 millJ0na turskih 12 do 15% in ravno toliko tudi zal Visoka konjunktura vlada v ma-stanovanje s kurjavo, razsvetljavo I džarski papirni industriji. Več to-in vodo vred. Na pohištvo pride varn je zato svoje obrate znatno ™ 3, dOJ°/0 “ iG, tak° .!1nT° I ^MalSmalne cene za stare knjige 70 do 7o% narodnega dohodka. -0 uvecjene v Nemčiji. Rabljene Ostanek se razdeli na kulturne po- knjige, ki so v prometu, se smejo trebe, razvedrila, potovanja, šport I prodajati največ po 75% nabavne ter na zhiranie Prihrankov »Das cene- Za antikvaricne, luksuzne in ter na zunanje prihrankov. »nas dobne knjigej maksimalne cene Reich« meni, da se je v Nemčiji | ne veljajo. vsako leto prihranilo okrog 10% od narodnega dohodka, od katere- Za poljski generalni guvernma so bile določene cene za rezani in na so šle skozi roke ffosnodini Dri-lsurovi les za 1 1942' Cene se v ga so si e skozi roae gospodinj pri glavnem nasianjajo na cene v bližno tri petine, razen stanovanjskih najemnin. | Nemčiji. Poklicna statistika prebivalstva REGISTRIRNE BLAGAJNE A. G0REC poleg nebotičnika Zahteva j te obisk in ponudbo Svetovna proizvodnja kositra Od 1.1940. že ni več uradne sta-ljajo predvsem za žito, moko, me-1 tis tike o svetovni proizvodnji in so, konserve, sadje, sočivje, mle- potrošnji kositra. »Pester Lloyd« ko, mlečne'proizvode in sladkor, navaja, da so 1. 1941. strokovnjaki Tečaji za rudniške tehnike so cenili svetovno proizvodnjo kositra bili uvedeni po iniciativi italijan- Ina 250.000 ton, kar precej presega skega vojaškega poveljništva na povprečje prejšnjih let. Pregled tehniki v Atenah, da bi se pove-1 proizvodnje leta 1946. je bil na-čala produkcija grških rudnikov lignita. V teh rudnikih je nastal I slednji: zastoj zaradi pomanjkanja stro- Belgijski Kongo . kovnih moči. Bolivija Proizvodnja sladkorja v zadnji Francoska Indokina sezoni krije vso potrošnjo Italije prit. Malajska ter bodo ostale nedotaknjene za- Nizozemska Indija loge iz kampanje 1940./41. Naj- Nigerija...................... 10.257 on boljši je bil pridelek sladkorne Tajska .................. 17.447 ton repe v severni Italiji, v srednji in I Ostale dežele 12.392 ton 37.940 ton 1.560 ton 85.384 ton 44.563 ton 28.300 ton južni pa nekoliko slabši zaradi |Vsa svet. proizvodnja 237.813 ton suše. Pod »ostale dežele« spadajo Kitaj- Plomenske svinje iz Nemčije jel sira, Burma, Avstralija, Mehika, naročil odsek za živinorejo, ki de- Južna Afrika, Argentina, Portu-luje pod okriljem poljedelskega galska itd. Nasproti lanski proiz- ministrstva, da bi se v nekaterih italijanskih pokrajinah zboljšala reja svinj. Od tega naročila so živinorejcem že razdelili 150 plemenskih merjascev in svinj. vodnji okrog 250.000 ton je ugotovljena potrošnja kakih 160.000 ton in je bila diferenca 90.000 ton najbrž pridržana v Angliji in USA za rezervo, To velja, kakor že rečeno, za Slovaške je naslednja: Kmetijstvu mirno dobo med voino na ie dni- Popada 56% vseSa prebivalstva, mirno aooo, nea vojno pa jeaiu I industriji in rudarstvu 19%, trgo- gace, ker zahteva država od na-1 drd in denarstvu 5.4%, prometu rodnega dohodka večji delež za 4.7%, javnim poklicem 6.3% in oborožitev in se morajo zaradi tega | drugim poklicem 7.8% prebival- s potrošnjo vred skrčiti vsi ostali | s*:Ya- Sl