ib revija

št. 1. let. LIV, 2020


IB revija
Revija za strokovna in metodološka vprašanja trajnostnega razvoja
št. 1 / letnik LIV / 2020
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27
Glavna in odgovorna urednica: dr. Alenka Kajzer
Urednica: Urška Sodja
Uredniški odbor: prof. dr. Drago Kos, mag. Stanka Kukar, 
prof. dr. Marjan Ravbar, prof. dr. Matija Rojec, prof. dr. Tine Stanovnik, 
prof. dr. Pavle Sicherl, prof. dr. Janez Šušteršic, dr. Boris Pleskovic 
Tehnicno urejanje in prelom: Mojca Bizjak
Tisk: Eurograf d.o.o.
Naklada: 145 izvodov
Prvi natis
Ljubljana, december 2020
Revija je vpisana v mednarodno podatkovno bazo Internet Securities in uvršcena 
v Journal of Economic Literature.

ISSN 1318-2803 (tisk)
ISSN 1581-1034 (pdf)
Publikacija je brezplacna.
©2020, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. 
Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Kazalo

zasl. red. prof dr. Marjan Svetlicic
Kdo placuje zapitek Trumpove politike..................................................3
mag. Tanja Celebic, dr. Alenka Kajzer, Urška Sodja, 
Mitja Perko, mag.
Migracije kot potencialna ponudba delovne sile v Sloveniji 
in vkljucevanje tujcev v družbo...............................................................17
dr. Alenka Kajzer 
Kakovost dela in zaposlitve – izzivi merjenja in rezultati ............29
Vid Vodopivec 
Willingness to pay for craft beer in Slovenia......................................37

JEL: F140

KDO PLACUJE ZAPITEK 
TRUMPOVE POLITIKE*
zasl. red. prof dr. Marjan Svetlicic
Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani

*	 Za zelo koristne pripombe in predloge na prvi osnutek clanka se zahvaljujem A. Burgerju, M. Nahtigalu, G. Zavodniku, G. Zoretu in dvema anonimnima recenzentoma.

Povzetek
Clanek analizira, v kolikšni meri so se uresnicile napovedi, da bodo ceno Trumpove izvolitve placali predvsem njegovi volivci. Osredotoca se na analizo ameriške gospodarske rasti v casu Trumpove administracije, implikacije strategije »najprej Amerika«, trgovinske vojne, vpliva na zaposlenost (posebej v predelovalni industriji), blaginjo (place) in ne nazadnje na analizo ugleda ZDA v svetu. Še najboljši so bili rezultati na podrocju stopenj rasti (vsaj do pandemije), vendar je kljub temu prišlo do okrnjenja ugleda ZDA v svetu. Trgovinska vojna je škodila ameriškim interesom (trgovinska bilanca se je poslabšala) in prizadela partnerice, ne le Kitajsko. Zaposlenost se je sicer povecala (manj v obljubljeni predelovalni industriji), toda manj od napovedane in predvidenega vracanja delovnih mest iz tujine, saj so se ameriške investicije v tujini celo povecale. Davcna politika je razbremenila bogate in podjetja ter poslabšala položaj delavcev v primerjavi z lastniki kapitala, tudi zaradi upadanja zdravstvene zašcite ter omejevanja sindikalnega združevanja.
Kljucne besede: Trump, trgovinska vojna, trgovinska bilanca, zaposlenost, blaginja, predelovana industrija, investicije
Abstract
The article analyses the extent to which predictions that the price of Trump’s election will be paid primarily by his voters are true. It focuses on an analysis of U.S. economic growth during the Trump administration, the implications of the America First strategy, the trade wars, their impact on employment (especially in manufacturing), welfare (wages), and last but not least, the reputation of the U.S. in the world. The results in terms of growth rates (at least until the pandemic) have been relatively good. Nevertheless, the global reputation of the US in the world has been tarnished. The trade wars have harmed American interests (the trade balance deteriorated) more than they have affected its partners, particularly China. Employment increased (less in manufacturing), but less than promised during the election campaign and so the promised return of jobs from abroad never materialised (US investment abroad even increased). Tax policy, on the other hand, has benefited the rich and businesses, but worsened the position of workers compared to capital owners, also due to the erosion of health care and the restriction to trade unions’ association.
Keywords: Trump, trade war, trade balance, employment, welfare, manufacturing industry, investments

Uvod
Clanek iz leta 2017: So volivci D. Trumpa res »poraženci globalizacije« in ekonomski zmagovalci ameriških volitev? (Svetlicic, 2017) je skušal analizirati ucinke in opozarjati na možne posledice Trumpove politike za ZDA, svet in še posebej za njegove volivce. Zdaj, ko se približuje konec predsednikovega kontroverznega mandata, polnega cudnih civkov in laži,11	To se nanaša tako na njegove predvolilne obljube kot dnevne aktivnosti. Washington Post poroca, da se je predsednik Trump do julija 2020 vec kot 20.000 zlagal (ali 23-krat dnevno v zadnjih 14 mesecih) oziroma dajal napacna sporocila (Kessler in drugi, 2020: 1). 
 ter v luci prihajajocih volitev je cas za oceno, v kolikšni meri so se razmišljanja o posledicah Trumpove politike uresnicila in v kolikšni meri so bila napacna. To je za znanstvenike seveda zelo tvegano pocetje, saj kot pravi na primer J. K. Galbraith, pa ni edini: »Napovedovanje s strani ekonomistov dela astrologijo spoštovano disciplino« (The Economist, 9. 1. 2016). Res je, znanstveniki oziroma strokovnjaki na splošno nismo bili ravno uspešni in nismo opazili dogodkov, teženj, ki bi napovedovale, da se bliža na primer velika recesija ali pandemija covida-19. Tudi številne druge krize, na primer okoljska, se napovedujejo že zelo dolgo. Težava je, da se ne vidijo oziroma se ne odzovemo pravocasno. A. Sweidan22	 Predsednik Synchronicity Earth Foundation.
 bi rekel, da se obnašamo kot crni sloni; vidimo prihajajoco katastrofo, toda nic ne ukrenemo.
Seveda je treba upoštevati, »da naloga znanosti ni napovedovanje prihodnosti, ampak razlagati pojave v družbi in naravi« (osebni razgovor z A. Burgerjem). Strokovnjaki, znanstveniki moramo biti skromni in se zavedati, kako omejen je domet naših teorij. Še vedno je vec tega, cesar ne vemo, kot tega, kar vemo, posebno ko gre za predvidevanje ucinkov kakšne politike. Vsaka politika namrec pravzaprav temelji na predvidevanju njenih posledic. Redkeje pa se lotevamo analiz za nazaj. Morda tudi zato, da se ne bi razkrile omejenost našega vedenja in pomanjkljivosti teorij. V tem clanku se lotevamo prav tega; ugotoviti, ali so bile ugotovitve clanka iz leta 2017 tocne. To je pomembno tudi z vidika ogromnega vpliva, ki ga ima politika ZDA na ves svet. 
Preverjali bomo temeljno ugotovitev, tj. da bodo Trumpovi volivci dejansko poraženci volitev, da:
a.	
»bodo placevali višje davke in zdravstvene storitve,

b.	
se jim bodo še naprej nižale place in socialne pravice,

c.	
bodo živeli v bolj onesnaženem okolju,

d.	
bodo placevali višje cene doma proizvedenega blaga in storitev, ce se bo prepreceval (cenejši) uvoz,

e.	
bodo dolgorocno še naprej izgubljali, ne pa ohranjali delovna mesta v predelovalni industriji,

f.	
bodo super bogati dejanski zmagovalci volitev.« (Svetlicic, 2017: 36)


Clanek je analiziral tudi negativne dolgorocne posledice ameriškega protekcionizma, utelešenega v politiki »najprej Amerika«, in podmeno Trumpove politike, da je za razslojevanje v ZDA kriva globalizacija, z drugimi besedami, Kitajska. Prvo podmeno bomo podrobno analizirali, z drugo pa se v tem clanku ne bomo ukvarjali neposredno, ker je že prvotni clanek dal odgovor na to vprašanje. In sicer da je treba poslabšanje položaja srednjega razreda in delavcev v vecji meri kot globalizaciji pripisati tehnicnemu napredku kot pa mednarodni trgovini, torej Kitajski. Poleg tega je teoreticno jasno, da je treba »izgubarjem« iz naslova mednarodne menjave priskociti na pomoc s politiko redistribucije.
Obravnavani mandat leta 2020 zaznamuje izredni dogodek, kot je pandemija covida-19. Ocene bomo zato gradili neupoštevaje ucinke pandemije covida-19 kot izrednega zunanjega dogodka. Deloma tudi zato, ker je niti sami nismo predvideli. Ni pa je mogoce popolnoma zaobiti, saj ima Trumpov odziv na pandemijo katastrofalne posledice ne le za ZDA, ampak tudi za svet, in ker odziv ne spada vec med »zunanje« nepredvidljive in nepricakovane dogodke. 
Clanek bo sledil logiki prvotnega clanka in se bolj osredotocil na glavne ugotovitve oziroma implikacije Trumpove politike »najprej Amerika« (drugo poglavje), koga je politika najbolj prizadela (tretje poglavje s podpoglavji o trgovinski bilanci in zaposlenosti). 
V cetrtem poglavju sledi celovitejša analiza vplivov na blaginjo. V zakljucnem, petem poglavju povzemamo temeljne sklepe. 
1	Najprej Amerika 
»Najprej Amerika« dejansko predstavlja celoviti okvir Trumpove strategije in politike tako na notranjepoliticnem, gospodarskem kot mednarodnem podrocju. Proti emigrantska politika, omejevanje uvoza, »kupuj ameriško« in »zaposluj Americane« so le njeni sestavni deli. Dejansko niso povsem nov izum, saj so jih delno uporabljali že nekateri konservativni Trumpovi predhodniki, zlasti Bush mlajši in v zacetku devetdesetih let prejšnjega stoletja33	Glej Irwin, 2020.
 tudi demokrati. Vendar je v Trumpovi izvedbi dobila popolnoma nove razsežnosti. 
Osnovna teza clanka je bila, da bo rezultat politike, ki spada pod ta slogan, za ZDA negativen, da bodo ZDA izgubljale tako gospodarsko kot politicno44	“Politika »najprej Amerika« in »napravimo Ameriko spet veliko« bi lahko pomenila dokoncno krhanje svetovnega položaja ZDA, ki bi postale le ena od držav sveta, ne pa prva med enakimi, status, ki ga ZDA dejansko uživajo tudi v mednarodnih organizacijah (ne nazadnje ima vecina njih sedež v ZDA) (Svetlicic, 2017: 34). Z drugimi besedami, njegov mandat pomeni zanikanje dosežka prosvetljenstva, da v svetu štejejo dejstva.
 in da ima to lahko zelo mocne negativne posledice ne le za ZDA, ampak tudi za celotni ustroj mednarodne skupnosti, saj spodkopava na pravu utemeljeni sistem mednarodnih ekonomskih odnosov, vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Posledica bi bila »še vec nestabilnosti, negotovosti in ranljivosti. Praviloma take samopoškodovalne trgovinske vojne stopnjujejo narašcanje politicnih napetosti in rastoci politicni fundamentalizem (populizem, terorizem) v svetu nasploh.« (Svetlicic, 2017: 33, 36) Do vsega tega je tudi dejansko prišlo.55	Ne more pa se trditi, v kolikšni meri so takšni izidi rezultat Trumpove politike in v kolikšni meri drugih, tudi zunanjih okolišcin, gibanj 
v drugih državah.
 Ne le to, poleg poglabljanja konfliktov in neenakosti 
(v ZDA in na svetu) so se zaceli mocneje trgati tudi odnosi z zavezniki, krepilo se je njihovo nezaupanje.66	Krugman (2020b) meni, da bodo potrebna desetletja, ce ne cela generacija, da si ZDA povrnejo v svetu izgubljeno zaupanje. Umešanih jajc ni mogoce vrniti v prvotno stanje, pravi. Korozivni ucinki Trumpove politike so namrec tako globoki in svet zdaj ve, da se v ZDA kaj takega lahko celo ponovi. »Svet bo po Trumpu zacel drugace gledati ne le na ZDA, pac na vse Americane,« ugotavlja 
T. Friedman (2020). Glej tudi odlicno analizo senatorja Menendeza (2020). 
 Zacele so se trgati notranje vezi in krhati socialni kapital v ZDA. Giuliano in Wacziarg (2020: 9) sta na podlagi podatkov o predsedniških volitvah v ZDA leta 2016 razkrila, da »populisticna gibanja, ki odgovornost za nedelovanje družbe pripisujejo zunanjim dejavnikom – imigrantom in tujcem nasploh77	Zdaj bi lahko dodali še pripisovanje odgovornosti za širitev pandemije covid-19 drugim in globalizaciji na splošno.
 –, uspevajo tam, kjer je prišlo do družbene dezintegracije, trganja socialnih vezi«. Ugotovila sta, da je socialni kapital mocno negativno povezan z deležem tistih, ki so volilni glas namenili Trumpu oziroma imeli o njem pozitivno mnenje.
Vse to ima tudi negativen vpliv na splošni ugled in gospodarski položaj ZDA v svetovnem gospodarstvu. Izstopanje iz mednarodnih organizacij in regionalnih skupin je že povzrocilo preusmerjanje gospodarskega sodelovanja stran od ZDA. EU si je na primer zadala nalogo postati strateško avtonomna in neodvisna tako od ZDA kot od Kitajske. R. Cohen celo meni, da je Trumpova politika privedla do tega, da je Putin proglasil liberalizem za zastarel, da je A. Merkel ugotovila, da mora Evropa svojo usodo vzeti v svoje roke, in »oborožila« Ši Džinpinga, da lahko ponuja svoj enopartijski sistem kot alternativni sistem za dežele v razvoju (2020). Skladno z našimi predvidevanji88	»Napovedani ukrepi vodijo v politiko diverzifikacije trgovinskih vezi: Mehika se obraca k EU in L. Ameriki, Kanada Evropi itd., EU Japonski, ASEANU, Jugovzhodni Aziji in Avstraliji. Vecje možnosti ima Regional Comprehensive Economic Partnership (RCEP), ki odpira prostor vodilnejši vlogi Kitajske. Te bi lahko po zgledu ZDA prav tako zacele kršiti sprejeta mednarodna pravila, kar bi ogrozilo težko dosežene kompromise, ki so vodili v na pravilih temeljec sistem mednarodne menjave in gospodarskega sodelovanja. To bi povzrocilo kaos v mednarodnem ekonomskem sodelovanju in razkroj celotnega sistema.« (Svetlicic, 2017: 33)
 so azijske in južno ameriške države zacele nadomešcati trgovino z ZDA s krepitvijo trgovine z drugimi državami. Carter in Steinbach (2020: 1) sta ugotovila, da so države, ki se niso odzvale s povracilnimi carinami, preusmerile svojo trgovino. Južnoameriške in evropske države so tako imele najvec koristi od teh prilagoditev, saj so prodajo v tujini povecale za kar 13,5 milijarde ameriških dolarjev. V vecini primerov so tudi kitajski uvozniki iz ZDA bili sposobni najti alternativne vire preskrbovanja. V zadnjih letih se je, na primer, skokovito povecal uvoz soje iz Brazilije in drugih južno ameriških držav. Uresnicujejo se tudi predvidevanja, da bo omejevanje uvoza v veliki meri prizadelo tudi ameriške proizvajalce (podražitev vhodnih surovin – delov). Na podrocju predelovalne industrije je bil, kot ugotavlja Polaski s sodelavci, pozitivni ucinek uvedenih ameriških carin vec kot kompenziran z vecjimi negativnimi ucinki in rastocimi cenami vhodnih delov (2020: 17, 35 ). Carine, ki jih je Trump uvedel za uvoz jekla in aluminija, so škodile podjetjem iz Ohia, ki uporabljajo kovine kot surovine za svoje izdelke, saj v panogah, ki uporabljajo jeklo, pride kar 36 delovnih mest na vsako delovno mesto v jeklarski industriji in proizvodnji aluminija. Raziskava med podjetji v Ohiu leta 2019 je pokazala, da je bilo tistih, ki so dejali, da so carine nanje vplivale negativno, devetkrat vec kot tistih, ki so dejali, da so nanje vplivale pozitivno (Polaski in drugi, 2020: 21).
Na splošni politicnoekonomski ravni je »politika obtoževanja Kitajske za covid-19 in obratno še zaostrila napetosti med ZDA in Kitajsko in s tem pospeševala ekonomske nestabilnosti in okrepila nacionalizem v obeh državah. To bo otežilo ekonomsko okrevanje tako v ZDA kot v svetu. Celo vec, antagonizmi se lahko nenadzorovano razrastejo v destruktivno novo hladno vojno, globalno recesijo in celo vojaški spopad.« (Polaski in drugi, 2020: 23) Politika »najprej Amerika« je tako povzrocila rojevanje podobnih ekonomsko nacionalisticnih teženj po svetu. Virusi ekonomskega nacionalizma in protekcionizma so se nevarno razširili tudi v drugih državah.99	Po podatkih WTO (2020) so države skupine G20 od sredine oktobra 2019 do sredine maja 2020 uvedle 154 novih trgovinskih ukrepov, od tega 95 trgovinskih olajšav in 59 trgovinskih omejitev. Šestdeset odstotkov teh ukrepov je bilo povezanih s pandemijo COVID-19 
(65 je olajšalo trgovino, 28 pa omejevalo trgovino). 
 To zavira mednarodno menjavo in s tem posledicno stopnje rasti, saj je znana pozitivna zveza med trgovino in rastjo. Ta politika z vsemi pritiklinami in retoriko slabi samozavest ZDA ter njihov ugled in zaupanje sveta v ZDA.1010	Ta je od leta 2016 padel za kar 50 % (Menendez, 2020) kar je po zadnjih raziskavah Pew najnižje, in to celo v njenih tradicionalnih tesnih zaveznicah. Delež tistih, ki gledajo na ZDA pozitivno, se je v VB znižal s 83 % leta 2000 na samo 41 % leta 2020, na Japonskem pa v enakem obdobju s 77 % ravno tako na 41 %. Podobno v Franciji, v Nemciji pa še znatno bolj (z 78 % leta 2000 na 26 % leta 2020). Kanadcani so na vprašanje, kako bi z eno besedo opisali ZDA, najveckrat navedli besede: kaos, zmeda, nasilnost, razocaranje (Menendez, 2020). 
 Še bolj je padel ugled predsednika Trumpa.1111	Še najbolj v Belgiji, saj le 9 % Belgijcev verjame, da bo postoril prave stvari v mednarodni politiki (v VB 19 %, v Nemciji 10 %). Posebno še, ce to primerjamo z visoko podporo, ki jo uživata kanclerka Merkel 
(76 %) in predsednik Macron (64 %).
 V veliki meri je ta padec ugleda treba pripisati katastrofalnim rezultatom ameriške politike glede pandemije covida-191212	Kar 97 tujih strokovnjakov za mednarodne odnose je ocenilo, da ZDA niso bile ucinkovite ali dovolj ucinkovite v usklajevanju mednarodnega odgovora na pandemijo. Zato jih kar 52,6 % meni, da bo ugled ZDA v mednarodnem sistemu po pandemiji padel (Jackson in drugi, 2020).
 (Wike in drugi, 2020). 
Padec ugleda ZDA in njenega vodstva lahko še dodatno oslabi njene gospodarske povezave s svetom. Raziskave namrec potrjujejo pozitivno zvezo med ugledom voditeljev držav in trgovino oziroma izvozom te države ter obratno. Ce so voditelji videni negativno, bo to zaviralo izvoz obravnavane dežele. Ugled države, njena mehka moc, spodbuja njen izvoz. Ucinek mehke moci je statisticno in ekonomsko pomemben, saj enoodstotno povecanje pozitivnega mnenja dvigne izvoz za približno dve tretjini odstotka. Izhajajoc iz takšne hipoteze je Rose (2019: 1) na podlagi standardnega gravitacijskega modela dvostranskega izvoza od leta 2006 do leta 2017 in letne raziskave Gallupa, ki ljudi v 157 državah sprašuje, ali odobravajo uspešnost voditeljev Kitajske, Nemcije in Rusije, VB in ZDA, ugotovil, konservativno gledano, da je vec kot 20% padec ugleda ameriškega voditelja med letoma 2016 (zadnje Obamovo leto) in 2017 (prvo Trumpovo leto) zmanjšal ameriški izvoz za najmanj tri milijarde ameriških dolarjev. Na bolj splošni ravni je ugotovil, da ena odstotna tocka porasta ugleda voditeljev dežele poveca njen izvoz za eno stotinko odstotka. To ni nepomembno, saj se obicajna nihanja pri ocenjevanju vodij vrtijo okoli 20 % (Wike in drugi, 2020: 18). Ta ucinek je razmeroma robusten, saj druge analize vpliva mehke moci dajejo podobne rezultate.
Vse zgoraj navedeno potrjuje tezo clanka, da bo politika »najprej Amerika« pravzaprav pomenila padec ameriškega ugleda v svetu in slabitev njenega gospodarskega položaja. Predvidevali smo namrec, da bo posledica odvracanje gospodarskih stikov z ZDA in preusmerjanje k drugim partnerjem. Odpravljanje trgovinskih sporazumov bi škodovalo gospodarstvu, in ne bi ohranjalo delovnih mest v ZDA. Obenem se posledicno krepi vloga Kitajske v tem delu sveta (Svetlicic, 2017: 35). T. Friedman (2020) celo meni, da se bomo Trumpovega mandata spominjali ne po oblikovanju spet velike Amerike, ampak po tem, kako jo je Kitajska s svojim velikim skokom prehitela. 
 
2	Koga sta prizadela ameriški protekcionizem in trgovinska vojna s Kitajsko?
Clanek je ugotavljal, da so razlogi za strah pred posledicami trgovinske vojne vecplastni. Ob splošnem vnašanju nestabilnosti v svetovno gospodarstvo in dejanskim krnjenjem položaja ZDA v njem takšna politika: 
a.	
ne bo zmanjšala ameriškega trgovinskega deficita,

b.	
ne bo bistveno zavrla vlaganj ameriških podjetij na Kitajskem in s tem preprecila izseljevanje delovnih mest, 

c.	
delovnih mest v predelovalni industriji ne bo ohranjala oziroma vracala v ZDA v meri, kot je napovedoval Trump, in 

d.	
bo dvignila cene blaga in s tem zmanjšala blaginjo.


2.1	Trgovinska bilanca
Temeljna, toda napacna podmena Trumpovega protekcionizma, temeljeca na njegovem pomanjkanju ekonomskega znanja oziroma ideološki zaslepljenosti, je bila, da bodo protekcionisticni ukrepi zmanjšali trgovinski deficit, da se bo zmanjšal uvoz iz Kitajske. Tako je Trump s prevelikim naslanjanjem na trgovinsko politiko želel z zadrževanjem delovnih mest doma izboljšati položaj Americanov. Pokazali smo, da je trgovinski deficit makroekonomski fenomen, na katerega vplivata stopnja varcevanja in investicij ter menjalni tecaj, in da ne obstaja jasna korelacija med višino carinske zašcite ter trgovinsko bilanco. Kot navajata Hanke in Li (2019), profesorja mednarodne ekonomike na univerzi Johna Hopkinsa, »je ameriški deficit pridelan doma, rezultat razmerja med domacim varcevanjem in domacimi naložbami. Tujci pridejo 
v sliko le skozi stranska vrata.« Ce ni dovolj prihrankov, se povecuje zadolževanje. To potiska menjalni tecaj navzgor, kar vodi v zmanjševanje izvoza in povecevanje trgovinskega deficita. Ce trgovinske vojne ne vodijo v dvig varcevanja ali nižje investicije, potem se bodo trgovinski tokovi le preusmerili na nezašcitene izdelke in v druge države. S tem trgovinska bilanca ostane nespremenjena. 
Zato ni nikakršno presenecenje, da se predvideno zmanjšanje trgovinskega deficita ni uresnicilo;1313	To poznavalcev seveda ne preseneca, saj je »Amiti je s sodelavci ugotovila, da 10-% povecanje tujih carinskih stopenj korelira z 32 % padcem trgovine (2019a).
 trgovinski deficit je bil vsako leto triletnega mandata vecji. Celotni ameriški blagovni trgovinski deficit se je še povecal; s 750 milijard ameriških dolarjev leta 2016 na 864 milijard leta 2019. V casu pandemije se je deficit celo dramaticno povecal; v avgustu je dosegel rekordno višino v zadnjih 14 letih. To je posledica zmanjšanja ameriškega izvoza blaga in storitev ob povecanju uvoza za 23 % (zlasti medicinske opreme). Odvisnost ZDA od tega uvoza je izjemno visoka, saj kar 80 % antibiotikov, porabljenih v ZDA, izvira iz Kitajske.1414	95 % ibuprofena, 91 % hidrocortisona, 70 % acetaminophena, 40-45 % penicilina in 40 % heparina je uvoženo iz Kitajske (Taylor, 2020). 
 Se pa je zmanjšal uvoz izdelkov, za katere so bile uvedene nove carinske stopnje, in sicer za 2,5 %. Izvoz takega blaga pa je bil nižji za kar 9,9 %, odvisno od višine novih carinskih stopenj (Fajgelbaum, 2019). Le upoštevaje blagovno menjavo se je uvoz povecal za 16 %. Padati je zacel šele leta 2019. Trgovinski deficit s Kitajsko se je sicer zmanjšal (zmanjšati ga je bil eden Trumpovih glavnih ciljev), toda le za skromnih 0,5 % (Lemieux, 2020: 44). 
Tudi deficit trgovinske bilance s Kanado in Mehiko, glavnima trgovinskima partnericama, se je znatno povecal (Primack in drugi, 2020). Tudi sklenjeni novi trgovinski sporazum s partnerji v NAFTA, ki naj bi bila po Trumpu škodljiva za ZDA1515	Nekatere analize to potrjujejo, saj naj ne bi prišlo do konvergence med gospodarstvi, ampak do novih asimetrij, do izgube delovnih mest in padca delavskih plac v ZDA (vec v Nahtigal, 2019: 445).
 (zdaj se imenuje US-Mexico-Canada Agreement ali USMCA), ni dal pricakovanih rezultatov. Nov trgovinski sporazum je bil sklenjen tudi z Južno Korejo. Ti dve njegovi obljubi sta bili torej uresniceni, ucinki pa, kot kaže statistika menjave, pod pricakovanji. Novi sporazumi so dajali prednost financnemu in farmacevtskemu sektorju, visokotehnološkim in velikim kmetijskim podjetjem, manj pa so imeli od njih koristi ameriški kmetje ter delavci v obliki povecanja plac in odpiranja novih delovnih mest, kar je Trump obljubljal. 
Trgovinska vojna oziroma uvedba uvoznih carin na kitajski izvoz v ZDA je dvignila cene za potrošnike in povzrocila farmarjem izgube, saj so izgubili svoj kljucni trg (Polaski in drugi, 2020: 18 in 3). Njihov izvoz soje na Kitajsko se je v zadnjih dveh letih zmanjšal za 20 milijard ameriških dolarjev. Analiza Carterja in Steinbacha je pokazala, da so te carine povzrocile znatno zmanjšanje proizvodnje ameriškega kmetijstva in izvoza hrane ter povzrocile preusmeritev mednarodnih trgovinskih vzorcev. Ugotovila sta, da izgube v zunanji trgovini z državami, ki so uvedle povracilne ukrepe, presegajo dobicke iz trgovine z državami, ki niso odgovorile s povracilnimi carinami, za vec kot 14,4 milijarde ameriških dolarjev. Se pa ucinki povracilnih zvišanj carin razlikujejo glede na izdelke, pri cemer se najvecji ucinki prerazporeditve kažejo pri soji in mesnih izdelkih (Carter in Steinbach, 2020: 1). Kitajske povracilne carine na kmetijske izdelke so stale proizvajalce soje iz Srednjega zahoda upad izvoza za leti 2018 in 2019 primerjavi z letom 2017 v višini 6,7 milijarde ameriških dolarjev (Bown, 2020). Sporazum s Kitajsko v prvi fazi sicer predvideva povecanje nakupov soje, vendar se ne zdi, da bo ta cilj dosežen (Jones, 2020). Dosedanji rezultati so pod pricakovanji administracije, možnosti za naslednji sporazum pa so glede na medsebojno obtoževanje glede pandemije covida-19 zelo slabi. Trump je celo izjavil, da novi sporazum ni verjeten (Primack in drugi, 2020). 
Potrdila so se tudi predvidevanja, da bo »omejevanje uvoza zvišalo cene potrošnega blaga, omejilo ameriški izvoz in zmanjšalo produktivnost zaradi dražjih uvoznih nadomestil« (Svetlicic, 2017: 33). Uvedene carine na kitajski uvoz tudi niso prav veliko pomagale oživiti ameriške predelovalne industrije, prizadele pa so farmarje, saj so se njihovi dohodki bistveno zmanjšali kot posledica kitajskih omejitev na kmetijski uvoz iz ZDA. Omejevanje kitajskega uvoza v ZDA je negativno vplivalo tudi na ameriški izvoz na Kitajsko. Ta se je zmanjšal s 130 milijard ameriških dolarjev leta 2017 za 
23 milijard (18 % manj) na 107 milijard ameriških dolarjev leta 2019 (Jones, 2020). Preprosto zato, ker je 84 % vseh izvoznikov bilo prizadetih s povecanjem uvoznih cen surovin za izvožene koncne izdelke. Tudi obljuba o vracanju delovnih mest v ZDA, ena kljucnih Trumpovih predvolilnih obljub leta 2016, se ni uresnicila. Proizvodni sektor se je leta 2019 skrcil za 1,3 %, ustvarjanje delovnih mest pa je dejansko v skladu z rastjo delovne sile na splošno, in ne višje (Fabry, 2020: 2).
Protekcionizem je res bumerang, nazaj udari tistega, ki ga sproži, in je zaradi narašcajocega števila trgovinskih sporov zlata jama za pravnike, ki se ukvarjajo s trgovino. 
2.2	Ucinki na zaposlenost 
Ena od Trumpovih kljucnih obljub je bila revitalizirati trg dela, znižati nezaposlenost, odpirati nova delovna mesta oziroma jih vracati iz tujine. Obljubljal je, »da bi lahko v desetih letih po nastopu mandata dodali 
25 milijonov delovnih mest«. Delavcem v Michiganu je obljubil: »Vrnil vam bom delovna mesta nazaj v ZDA. /.../ Ce bom izvoljen, ne boste izgubili niti ene tovarne. /.../ Ustvarjali bomo dobra delovna mesta in povišali place.« (Polaski in drugi, 2020: 14) Trenutna gibanja na tem podrocju kažejo, da so bile te optimisticne obljube povsem nerealne, ce ne že naivne (ali pa le predvolilna laž), saj se delovna mesta ne vracajo domov v ZDA, kot obljubljeno, niti se ne odpirajo nova v tujini, kot zamišljeno. V treh letih mandata se je zaposlenost sicer na splošno povecala1616	Podobno kot v drugih razvitih državah.
 za 1,2 % letno (Polaski in drugi 2020: 14), kar je v ciklu okrevanja po recesiji pricakovano. Toda rast je bila nižja od predvidevanj in vse do letos pocasnejša kot pod Obamo.1717	Pod Trumpom je do pandemije število delovnih mest v treh letih naraslo za 6,4 milijona, pod Obamo pa za sedem milijonov.
 Izboljšanje razmer na trgu dela v ZDA se je v primerjavi z drugimi državami pod Trumpom ustavilo, ugotavlja The Economist (17. 10. 2020a: 32). 
Barattieri in Cacciatore (2020: 31) sta ugotovila, da je imel protekcionizem majhne, kratkotrajne in vecinoma nepomembne blagodejne ucinke v zašcitenih industrijah. Nasprotno pa ima dolgotrajne in pomembne negativne ucinke na industrije, ki uporabljajo zašcitene uvodne izdelke. Pri njih je prišlo do zmanjšanja zaposlenosti zaradi zvišanja cen njihovih surovin in koncnih izdelkov. Koncni rezultat je oslabljena konkurencnost.
Pri preverjanju ugotovitev clanka z rezultati seveda ni ustrezno upoštevati dogajanja v casu pandemije. Toda clanek ne bi bil popoln, ce ga ne prikažemo vsaj kot ilustracijo, kaj se dogaja in kaj se kaže v prihodnje. Tako se je letos nezaposlenost pod vplivom programa pomoci, ki ga je kongres potrdil v marcu in aprilu 2020, po podatkih BBC (2020) znatno zmanjšala (februarja je bila na zgodovinsko nizki meji 3,5 %). Po koncu delovanja programa pa je po podatkih ameriškega urada za statistiko dela izrazito poskocila (na 14,7 % ali najvišjo raven po veliki depresiji leta 1930) in se nato po aprilu skoraj razpolovila (6. november 2020)1818	Ce pa upoštevamo, da uradna statistika podcenjuje število nezaposlenih, se je nezaposlenost še bolj povecala. Furman (2020) navaja dva razloga za takšno podcenjevanje. Prvic, ker ne upošteva povecanja zaposlenosti iz naslova novo zaposlenih, ki so bili iz “razlicnih razlogov” pred tem nezaposleni in drugic, ker je veliko ljudi zapustilo delovno silo (upokojevanje…). Furman (2020) je, upoštevaje ta dva dejavnika ugotovil, da bi bila dejanska stopnja nezaposlenosti junija 2020 17.1%, ne pa kot prikazuje uradna statistika, 13 %. 
. Delež aktivnih Americanov, starih od 25 do 54 let, je do aprila 2020 padel za 70 % (The Economist, 10. 10. 2020c: 5). 
A zaposlenost je bila tudi v avgustu še pod ravnjo v casu prevzema mandata januarja 2017. Ameriško ministrstvo za delo trdi, da je delo izgubilo vec kot 
20 milijonov ljudi, kar je v samo enem mesecu iznicilo ves prirastek zaposlenosti v vsem desetletju. Lysy (2020) zato ugotavlja, da Trumpovi dosežki na tem podrocju zaostajajo za predhodnimi predsedniki. Z izjemo leta 2018, ko se zdi, da je znižanje davkov pomagalo trgu dela, je bila pod Trumpom rast delovnih mest nekaj vec kot dva milijona letno. Kot kaže, so trgovinske vojne negativno vplivale na zaposlenost in pocasnejšo rast ameriškega gospodarstva, ugotavlja tudi revija Forbes (Jones, 2020).
Tudi novi trgovinski sporazumi niso spodbudili zaposlovanja. Polaski je s sodelavci (2020: 11–13) celo pokazala, da bo ucinek USMCA v kombinaciji s Trumpovimi carinami na jeklo in aluminij, trgovinsko vojno s Kitajsko in zagroženimi avtomobilskimi carinami za evropske proizvajalce v ZDA povzrocil izgubo skupno 366.900 delovnih mest. Celo uradna ocena ameriške vlade o vplivu USMCA na ameriško gospodarstvo in zaposlenost je negativna. Ameriška komisija za mednarodno trgovino (USITC), organ, ki je zadolžen za analizo ucinkov trgovine na ameriško gospodarstvo, ocenjuje,1919	Glej USITC, 2019.
 da bodo projekti ob popolnem izvajanju sporazuma privedli celo do majhnega krcenja ameriškega gospodarstva in zmanjšanja celotne zaposlenosti v ZDA.
Posebno pozornost v prizadevanjih, da si zagotovi glasove razocaranih delavcev v predelovalni industriji, zlasti avtomobilski in industriji jekla, je Trump namenil revitalizaciji te panoge, zaviranju deindustrializacije ZDA, vracanju industrije oziroma predelovalnih delovnih mest v ZDA. To so bile med najpomembnejšimi in za volivce najprivlacnejše obljube. Res je, število novih delovnih mest v predelovalni industriji se je povecalo z 12,36 milijona decembra 2016 na 12,87 milijona decembra 2019. Ne ve pa se, koliko od tega bi lahko pripisali vracanju delovnih mest iz tujine. Economic Policy Institute celo ocenjuje, da je bilo vec delovnih mest v ameriški predelovalni industriji ukinjenih, kot pa se jih je odprlo2020	Podjetja, kot je na primer Apple, bodo »zacela proizvajati svoje izdelke v ZDA, ne pa na Kitajskem«, je Trump izjavil v govoru v predvolilni kampanji avgusta 2016.
 (glej Polaski in drugi, 2020, in The Economist, 17. 10. 2020b: 12). Ta panoga se je leta 2019 dejansko skrcila za 1,3 % (Fabry, 2020: 2).
Nove carine so povzrocile tudi znatno zmanjšanje ameriške kmetijske proizvodnje in izvoza hrane ter povzrocile preusmeritev mednarodnih trgovinskih vzorcev. Carter in Steinbach (2020: 1) sta ugotovila, da izgube v zunanji trgovini s povracilnimi državami presegajo dobicke iz trgovine z državami, ki se niso »mašcevale« s povracilnimi carinami, za vec kot 14,4 milijarde ameriških dolarjev (vec na str. 7 in 10). 
Konkretno: posledica Trumpovih davcnih reform je bila krepitev poslovanja ameriških podjetij v tujini2121	Davcna reforma je namrec znižala njihov davek na dobicek iz 28 na 10 %. To je spodbudilo, ne pa zavrlo investicije v tujini.
 med letoma 2016 in 2018, zapiranje približno 1800 tovarn in ukinitev 740.000 delovnih mest v predelovalni industriji do februarja 20202222	Fiat Chrysler je leta 2017 zaprl tovarno Conner Avenue v Detroitu; General Motors leta 2019 tovarno avtomobilskih prestav Warren severno od Detroita, in Ford je napovedal zaprtje tovarne motorjev v Romeu v Michiganu.
 (McNicholas in drugi, 2020). Poleg izgube avtomobilskih obratov leta 2016 so se naložbe avtomobilskih podjetij v Michiganu v treh polnih letih Trumpovega predsedovanja, v primerjavi s prejšnjim tremi leti pod Obamo, zmanjšale za 29 %. Te naložbe so od leta 2014 do konca leta 2016 znašale 15,8 milijarde ameriških dolarjev, od januarja 2017 do januarja 2020 
pa 11,2 milijarde ameriških dolarjev (Polaski in drugi, 2020: 14). Skratka, poslovni svet se ocitno ne ozira dosti na Trumpove obljube o odpiranju novih tovarn in delovnih mest, niti na najbolj prizadetih podrocjih. 
Še pred pandemijo so nekdanja proizvodna središca Srednjega zahoda pod Trumpom doživljala pocasnejšo rast delovnih mest kot pod Obamovo administracijo. Za predelovalne sektorje so pozitivne ucinke Trumpovih carin vec kot izravnali narašcajoci stroški vložkov in negativni ucinki povracilnih carin, ki so jih uvedle države trgovinske partnerice (Polaski in drugi, 2020: 3). Edini zmagovalci Trumpove trgovinske politike so bili velika farmacija, visoke finance in visokotehnološka podjetja (Polaski in drugi, 2020: 3).
Ce sklenemo: gibanja potrjujejo osnovne teze clanka, da gre pri protekcionizmu v resnici za politiko osiromašenja sosedov, ki lahko sproži spiralo trgovinskih vojn, »ki škodujejo tistim, za katere naj bi Trump želel poskrbeti« (Stiglitz, 2016). Poleg tega bodo »ekonomski nacionalizem/protekcionizem, politika vracanja industrije domov, oviranje izvajanja del in investiranja v tujini povzrocili še intenzivnejšo avtomatizacijo in robotizacijo ameriške industrije«, smo ugotavljali. Roboti namrec lahko zamenjajo nizko placano delovno silo v tujini. Torej, cetudi bi se del predelovalne industrije vrnil v ZDA, bi bila »vecina obratov avtomatizirana, kar pomeni manj zaposlitev, kot nekateri pricakujejo«, je svaril Krugman (po Bryan, 2016). To potrjuje znatno povecanje števila robotov v ZDA (za 15 % od leta 2018, ne pa v avtomobilski industriji, kjer je celo padlo za 30 %).2323	Verjetno je to posledica poskusov proklamirane politike zadrževanja delovnih mest v tej panogi.
 Ideja o vracanju predelovalnih panog v ZDA je precej zavajajoca in utopicna, smo ugotavljali, »ker dolgorocne tendence kažejo na relativno usihanje te industrije,2424	Ne gre za usihanje v absolutnem smislu, saj je proizvodnja vsako leto vecja, je pa res, da za to vecjo proizvodnjo potrebujemo vedno manj zaposlenih, ker se proizvodnja avtomatizira. Po drugi strani ta industrija zaostaja za hitrim razvojem storitvenega sektorja.
 na njeno zgodovinsko vse bolj marginalno vlogo nasploh in še posebej v ameriškem gospodarstvu. Padanje deleža predelovalne industrije je namrec dolgorocna in nepovratna zgodovinska tendenca, povezana s stopnjo razvoja.« (Svetlicic, 2017: 34 in 38) Takšna strategija, v nasprotju s Trumpovimi trditvami, ne bi odpirala novih delovnih mest, ampak bi zavrla preobrazbo gospodarstva v smeri vkljucujocega razvoja (Svetlicic, 2017: 35). 
Odstop od pariškega sporazuma bo dolgorocno povzrocil zaostajanje ameriške industrije za zahtevami trajnostnega, bolj zelenega krožnega gospodarstva in s tem usihanje konkurencnosti ameriških podjetij na tem propulzivnem podrocju. Razen ce ne bo glas javnosti, ki sicer manj kot v drugih državah podpira usmeritev k bolj zelenemu gospodarstvu, v programih gospodarskega okrevanja po koronski krizi2525	Sedeminpetdeset odstotkov vprašanih Americanov podpira takšno usmeritev (v svetu nasploh 65 %, v Franciji 63 %, Nemciji 57 % itd. (European Parliament, 2020: 41). 
 preglasil »Trumpovo negiranje podnebnih sprememb, ki zaostruje izzive, ki jih pred ZDA postavljajo doslej še nevideni požari ali poplavljanje obal« (Menendez, 2020).
Sestavni del politike »najprej Amerika« je bilo tudi pricakovanje, da se bodo zmanjšale ameriške investicije v tujini, zlasti na Kitajskem. Tudi to se ni uresnicilo. Kumulativno so se investicije v tujini na splošno in na Kitajskem celo povecale. Leta 2019 so ameriška podjetja na Kitajskem vložile 14,13 milijarde ameriških dolarjev, torej vec kot leta 2016, ko je bil Trump izvoljen (Polaski in drugi, 2020: 3). To seveda razvojno ni slabo, ni pa skladno s Trumpovimi željami po zmanjšanju teh naložb. Selitveni ucinki takih investicij so odvisni tudi od tega, ali gre za horizontalne ali vertikalne naložbe. Apple, na primer, še vedno sestavlja številne proizvode na Kitajskem (Primack in drugi, 2020), kar seveda ne preseneca, saj v tako kratkem casu podjetja, cetudi bi tako želela, ne morejo prestrukturirati svojih preskrbovalnih verig. Raziskava ameriško-kitajskega poslovnega sodelovanja je razkrila, da se je le malo ameriških podjetij umaknilo iz Kitajske ali to nameravajo storiti (The Economist, 10. 10. 2020c: 8).
Gibanja torej potrjujejo vecino ocen in glavno tezo, »da bodo »plavi ovratniki«, ki so glasovali za Trumpa, v bistvu placali najvišjo ceno njegove napovedane politike omejevanja uvoza, ukinjanja trgovskih sporazumov in zniževanja davkov korporacijam in najpremožnejšim«. Poleg tega se ugotavlja, da dolgorocno »protekcionizem tudi zavira pretok znanja in krha inovativnost ter s tem produktivnost, kar lahko prispeva k narašcanju neenakosti, nestabilnosti in k socialno/politicnim konfliktom ter ksenofobiji. Zato bo omejitev tega uvoza najbolj škodila prav najranljivejšim. Bogati namrec tega uvoznega blaga iz Kitajske ne kupujejo, ker kupujejo v butikih. Ceno izvolitve D. Trumpa bodo tako najbolj placali prav njegovi »beli« neinformirani volivci, ki se jim mora Trump zahvaliti za zmago« (Brennan, 2016: 1, Svetlicic, 2017: 36). Ocena je bila glede na zgoraj navedeno pretirana, vsaj do pandemije, saj se je revšcina2626	Ameriška definicija revšcine vkljucuje posameznike, ki zaslužijo manj kot 35 ameriških dolarjev, oziroma družine z manj kot 70 ameriškimi dolarji na dan. 
 po uradnih podatkih (2017/2018) zmanjšala2727	Se je pa avgusta že vrnila na stanje pred pandemijo (The Economist, 3.10.2020d,36). 
 (pod Obamo še bolj), nekoliko celo neenakost. 
Ce pa bi upoštevali zmanjševanje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja2828	Trump je nasledil Obamov Zakon o dostopni oskrbi (Affordable Care Act). Vendar ga je poskusil na razlicne nacine sabotirati. Glej opis petih sabotaž, ki so oslabile ta sistem, v Thompson, 2020. S svojim odlokom je suspendiral financiranje po Zakonu o socialni varnosti (Social Security) in povzrocil, da so se razpoložljivi dohodki tistih 
z visokimi dohodki povecali.
 in drugih ugodnosti2929	McNicholas (2020) navaja kar 50 razlogov, zakaj se je položaj delavcev za casa Trumpa poslabšal. 
 ter na koncu še pandemijo, bi se položaj delavcev še poslabšal. Še najbolj prav najrevnejših, tistih, ki delajo na »nezamenljivih«, slabše placanih in virusom najbolj izpostavljenih delovnih mestih. Pogosto so to mlajši, temnopolti in ženske, medtem ko bolje izobraženi in placani lahko delajo na domu. The Economist (10. 10. 2020c: 11) poroca, da je bilo v ZDA v juliju 2020 kar 16 % 
manj tistih delovnih mest, ki so placana pod 27.000 ameriških dolarjev , v primerjavi z le 2 % manj tistih delovnih mest z dohodki, višjimi od 60.000 ameriških dolarjev na leto. 
3	Celoviti vpliv na rast in blaginjo
Predvidevalo se je, da se bo »zaradi omejevanja mednarodne menjave (protekcionizma) znižala stopnja rasti, zmanjšal nabor izdelkov in storitev, da bodo njihove cene višje, da se bo posledicno življenjska raven, zlasti revnejših potrošnikov, znižala.« (Svetlicic, 2017: 36)
Praksa je nekatera zgoraj navedena predvidevanja potrdila, druga pa ne, ali pa so bila vsaj pretirana. Ocena, da se bodo stopnje gospodarske rasti znižale, se ni izkazala za tocno, saj je povprecna letna stopnja rasti ameriškega gospodarstva od zacetka leta 2017 do konca leta 2019 znašala 2,5 %. To pa je bilo komaj kaj vec kot v preteklih treh letih pod Obamo, vendar je bila malo višja kot v drugih državah (The Economist, 17. 10. 2020b: 12). Leta 2020 je realna stopnja rasti zacela padati, ceprav nekoliko manj kot v evrskem obmocju, na primer. Nekdanji glavni ekonomist in direktor Economics and Policy Group, Multilateral Investment Guarantee Agency (MIGA), Lysy (2020) ugotavlja, »da v najboljšem primeru lahko recemo, da Trump v prvih treh letih mandata ni iznicil gospodarske ekspanzije, ki se je zacela s preobratom, ki ga je Obama ustvaril v pol leta po svojem nastopu leta 2009 (po veliki recesiji). Sprva jo je spodbudilo znižanje davkov in velik proracunski primanjkljaj, pozneje pa so jo negativni ucinki protekcionisticnih ukrepov potiskali navzdol. Ni pa mogoce z gotovostjo trditi, v kolikšni meri so ti rezultati posledica ukrepov Trumpove administracije in v kolikšni meri ukrepov Zveznih rezerv, demografskih gibanj ali gibanj v drugih državah oziroma v svetu na splošno.« 
Rezultati torej zaostajajo za Trumpovimi napovedmi, da »v casu njegovega mandata gospodarstvo lahko zraste za 4,5, morda celo 6 % letno«. »Trumponomics ni dosegla rezultatov, ki so jih njeni zagovorniki napovedovali,« zakljucuje The Economist (17. 10. 2020a). Krugman (2020a) celo ugotavlja, da »razprostranjeno mnenje, da so republikanci boljši za gospodarstvo kot demokrati, nima realne podlage. Podatki o gospodarski rasti v casu zadnjih šestih predsednikov kažejo, da je res nasprotno, in to neupoštevaje vpliva pandemije covida-19 na rast BDP na prebivalca v zadnjem letu mandata, ko je ta stopnja rasti izrazito padla«. Vendar so ZDA še vedno dosegle boljše rezultate kot druge razvite države, tako glede rasti BDP kot tudi glede zmanjšanja brezposelnosti, vecje industrijske proizvodnje in višjih dobickov podjetij. Blinder in Watson (2016) sta ugotovila, da je BDP pod demokraticnimi predsedniki rasel precej hitreje (v povprecju 4,33 % na leto) kot pod republikanski predsedniki3030	Glej primerjavo tudi v Hyde 2016.
 (v povprecju 2,54 % na leto). 
Zunanja trgovina je med pomembnimi dejavniki gospodarske rasti. Mocan vpliv na stopnje gospodarske rasti so imele uvedene povracilne carine, saj so na podlagi podatkov za leto 2019 vplivale na vec kot 460 milijard ameriških dolarjev uvoza in izvoza, zvišujoc stroške potrošnikov za približno 57 milijard ameriških dolarjev letno (Lee in drugi, 2019). To je seveda nižalo blaginjo. Dodatni izvoz v države, ki niso uvedle povracilnih carin (ucinki preusmerjanja trgovine), je le delno kompenziral te izgube. 
Povracilne carine, ki jih je uvedla Trumpova administracija, so dolgorocni ameriški BDP znižale za 0,23 %,3131	Po oceni M. Amiti s sodelavci (2020) so trgovinske vojne znižale ameriški BDP za 0,4 % letno.
 place za 0,15 % in zaposlenost za 179.800 ekvivalentov polnih delovnih ur (York, 2020). To znižanje blaginje je tudi posledica dviga cen za potrošnike in proizvajalce. Amiti je s sodelavci (2019b) ugotovila, da je imela uvedba povracilnih carin znaten vpliv na dvig cen koncnih in vmesnih proizvodov v ZDA. Tudi Cavallo je s sodelavci ugotovil, da so se ameriške carine, uvedene leta 2008, do avgusta 2019 skoraj v celoti prevalile na cene ameriškega uvoza, kar pa se ni v celoti odrazilo na maloprodajnih cenah, ker so si trgovci znižali marže. Opozorili pa so, da njihove ugotovitve kažejo le kratkorocne ucinke novih carinskih stopenj, ko so stroški teh povišanj v celoti padli na domace potrošnike, povišanja cen pa so bila skoraj v celoti prenesena na skupne cene, ki so jih placali uvozniki (Cavallo in drugi, 2019: 33). Lažje je ucinkovanje carin ugotavljati, ko gre za posamezne izdelke. Tako je Amiti s sodelavci ugotovila (2019b), da so se po uvedbi dodatnih carin cene pralnih strojev znatno dvignile in da so se na splošno cene proizvajalcev in potrošniške cene leta 2018 v povprecju zvišale za približno tretjino odstotka. Povišanje carinske stopnje na uvoz jekla je vplivalo na zvišanje cene uvoženega jekla in domacim proizvajalcem jekla omogocilo tudi zvišanje njihovih cen.3232	Za podrobnejše ucinke novih carinskih stopenj na jeklo in aluminij glej preglednico 1 v Lee in drugi, 2020.
 Je pa to zmanjšalo konkurencnost preostale industrije in ogrozilo dva milijona delovnih mest Americanov, ki so odvisni od proizvodnje jekla. Ekonomista L. Cox in K. Russ sta izracunala, da v panogah, ki uporabljajo jeklo kot svojo surovino, dela 80 Americanov na enega Americana, ki dela v proizvodnji jekla (Bown, 2020). Ucinek na cene proizvajalcev je bil mocnejši; 10 % dvig carinske stopnje je imel pozitiven in znacilen ucinek na indeks cen proizvajalcev v višini 1,5 %, medtem ko je porast carinske stopnje na vhodne materiale dvignil indeks cen proizvajalcev za 2,3 %. Trgovinski šoki so bolj prizadeli temnopolte in Latinskoamericane (glej vec 
v Polaski in drugi, 2020: 9).
Fajgelbaum je s sodelavci ugotovil (2019: 1), da so izgube potrošnikov in podjetij, ki kupujejo dodatno carinsko obremenjene uvozne izdelke, znašale kar 51 milijard ameriških dolarjev letno ali 0,27 % BDP. Po upoštevanju carinskih dohodkov in koristi za domace proizvajalce je agregatna izguba realnih dohodkov znašala 7,2 milijarde ameriških dolarjev ali 0,04 % BDP. V skladu s tem Waugh (2019) ugotavlja pomembne ucinke povracilnih carin na domaco potrošnjo. Ti ucinki na porabo se kažejo v znatnem zmanjšanju rasti zaposlenosti v predelovalni industriji (Li, Wang in Whalley, 2019; glej Carter in drugi, 2020: 2). Zmanjšala se je tudi raznovrstnost izdelkov na policah. Stroške uvedbe carin so tako v veliki meri nosili potrošniki in uvozniki. Govorimo bolj o ocenah, ker je zanesljivo ugotavljanje agregatnega vpliva zvišanih carinskih stopenj na cene potrošnega blaga precej zapleteno tudi zato, »ker vemo vec o motivih uvajanja carin kot pa o tem, kako te vplivajo na gospodarstva, kako se ta odzivajo na nove carinske stopnje, posebno ko gre za velike države, ki imajo možnost vplivati na cene. Ne nazadnje tudi zato, ker je treba upoštevati tudi spremembe tecajev, posebno v primeru Kitajske« (glej Cavallo in drugi, 2019: 32). Kakšni bodo dolgorocni ucinki, tako še ni jasno. Ocitno pa je, da smo doslej videli le del teh kratkorocnih ucinkov. Vprašanje je, ali bo maloprodaja sposobna dolgorocno vzdržati zmanjšane marže ali pa jih bo, na primer, prevalila na maloprodajne cene v celoti. Seveda pa so skladno s pricakovanji ucinka bumeranga v protekcionizmu države, proti uvozu katerih so bile uperjene te nove carinske stopnje, sprejemale povracilne ukrepe. Ti so prizadeli ameriški izvoz. »Odziv ameriških izvoznikov na povracilne carine, ki so jih uvedli v tujini, ni bil skladen z odzivom tujih izvoznikov na nove carine, uvedene na njihov uvoz v ZDA. Njihove povracilne carine so bile naravnane na nediferencirane ameriške izvozne izdelke, katerih cene so ameriški izvozniki znatno znižali brez carinskih obremenitev, zlasti v odnosih s Kitajsko« (Cavallo in drugi, 2019: 33). 
Odlocilni dejavnik vpliva na blaginjo je gibanje realnih plac. Te so se prva tri leta Trumpovega mandata do pandemije sicer dvignile (letno 2,1 %), s cimer se je nadaljeval trend, ki se je zacel že pod Obamovim prvim mandatom in nekoliko umiril v Obamovem drugem mandatu (2,4 %). Po The Economistu se je mediana dohodkov ameriških gospodinjstev tako od leta 2017 povecala vzporedno s povecanjem plac najslabše placanih Americanov (17. 10. 2020a: 32). To pa ne velja za urne postavke.
Ceprav so se urne postavke od decembra 2016 do septembra 2019 nominalno povišale za 6,8 % (z 22,83 na 24,38 ameriškega dolarja), je bilo to zvišanje po upoštevanju inflacije dejansko le 0,42-%. Ce upoštevamo še zmanjšanje dodatnih ugodnosti (zdravstveno zavarovanje, pokojnina in razlicne druge ugodnosti), so se place v treh letih znižale za 1,7 %. Padec je bil še obcutnejši pri predelovalni industriji, zlasti leta 2019 (Salkever, 2020). 
Slabšanje položaja delavcev je bilo zato morda celo bolj posledica ukinjanja Obamovih reform na trgu dela in krhanja pravic delavcev do sindikalnega združevanja3333	Glej McNicholas (2020).
 (Polaski in drugi, 2020: 4). Po podatkih ameriškega urada za statistiko dela (BLS, 2015, 2019) je delež delavcev v zasebnem sektorju, ki so clani sindikata, padel 
s približno 17 % v leta 1983 na 6,2 % leta 2019. Primerljiv delež delavcev javnega sektorja je v tem obdobju ostal približno ena tretjina. Obenem se je clanstvo v sindikatih starostne skupine 16–40 let v državah, kjer so se povecale minimalne place, povecalo s povprecno 6,5 % v obdobju 2011–2014 na 6,9 % v obdobju 2015–2019. V državah, ki niso zvišale minimalne place, je ta delež manjši: 
s povprecno 3,9 % pade na 3,7 % (Clemens & Strain, 2020: 12 in 15). Politika, kot kaže, vpliva na sindikalno clanstvo.
Predsednik Trump je v svojih predvolilnih obljubah obljubljal posebne ugodnosti za delavce v predelovalni industriji in zato namenjal posebno pozornost državam z mocno predelovalno industrijo (na primer Ohiu).3434	Place v predelovalni industriji so se v tej državi, na primer, v casu Trumpovega mandata znižale z 934 na 904 ameriških dolarjev na teden (pa tudi v casu predsednika Busha mlajšega), medtem ko so v casu Obame rahlo porasle (Polaski in drugi 2020: 20).
 
Tudi tu je sicer prišlo do rahlega izboljšanja, vendar samo, ce upoštevamo le nominalne podatke. Upoštevaje inflacijo in dodatke pa so po letu 2017 place dejansko zacele stagnirati. 
Blaginja je tudi zdravje prebivalcev. Ce so ti srecni in uspešni, bodo bolj zdravi in bodo živeli dlje. »Brez zdrave delovne sile ni mogoce imeti zdravega gospodarstva in blaginje,« trdi nobelovec Stiglitz (2020b). ZDA v tem pogledu zaostajajo za številnimi državami. Pricakovana življenjska doba Americanov je krajša kot v najbolj razvitih državah3535	Znaša 79,11 leta (ali 46. mesto na svetu) v primerjavi s Slovenijo, 
ki zaseda 28. mesto z 81,85 leta pricakovane življenjske dobe (https://www.worldometers.info/demographics/life-expectancy/). Res pa je, da na povecanje umrljivosti v srednjih starostnih skupinah najbolj vplivajo droge, samomorilnost in bolezni. To je seveda povezano tudi s socialnim položajem.
 in je prvi dve leti Trumpovega mandata še padla. To ne preseneca, saj »je vec Americanov ostalo brez zdravstvenega zavarovanja s Trumpovimi neusmiljenimi napadi na Obamacare« 
(ib., 2020b). Stopnja nezavarovanih Americanov se je s tako spremembo Obamove zdravstvene reforme dvignila z 10,9 na 13,7 %.
Davki seveda pomembno vplivajo na blaginjo neposredno in posredno prek njihovega prerazporejanja. Osnovna znacilnost Trumpove davcne politike je bilo zniževanje davkov na splošno, zlasti za podjetja, da bi se tako spodbudila gospodarska rast. Revija Fortune navaja, da je 500 najvecjih podjetij, ki objavljajo zadosti podatkov za izracun skupnega efektivnega zveznega davka, leta 2018 v povprecju placalo le 11,3-% davek na svoje dohodke. Kar 91 korporacij, vkljucno z Amazon, Chevron, Delta Airlines, Eli Lilly, FedEx, Halliburton, IBM, Netflix, U.S. Steel in Whirlpool, pa ni placalo nobenega zveznega davka (Polaski in drugi, 2020: 43). Tako se je položaj 10 % najpremožnejših, oziroma še bolj 0,1 %, znatno izboljšal in neenakost se je še povecala. Zato ne preseneca Stiglitzeva ugotovitev, da je Trump lahko dober predsednik za vrhnji 1 % prebivalstva, zlasti vrhnjih 0,1 %, ne pa za vse preostale. Levji delež porasta BDP so tako užili najbogatejši (Stiglitz, 2020a). 
Odsotnost prave politike prerazporeditve ni izboljševala položaja, ampak se je ta s stalnim zniževanjem delavskih standardov še poslabševal.3636	Vec na: https://www.epi.org/publication/the-trump-administrations-attacks-on-workplace-union-voting-rights-forewarned-of-the-broader-threats-to-voting-rights-in-the-upcoming-election/.
 Tako se je potrdila tudi domneva, da so za slab položaj srednjega razreda v ZDA bolj krivi notranji dejavniki, avtomatizacija oziroma tehnološki razvoj, in v manjši meri trgovina s Kitajsko (ali globalizacija na splošno), ki ji je glavno krivdo pripisoval Trump. Odsotnost ucinkovite politike kompenziranja tistih, ki iz naslova mednarodne menjave izgubljajo, s strani tistih, ki dobivajo, torej pomeni, da je politika redistribucije z vidika evropskega pogleda na socialno pravicnost položaj še poslabšala.
4	Sklep
Najbolj splošna ocena sicer še ne popolnoma dokoncanega mandata predsednika Trumpa je, da je veliko obljubljal, pa manj uresnicil. Res pa je, da je ameriškemu gospodarstvu v letih 2018/19 šlo malo bolje kot gospodarstvu primerljivih razvitih držav (glej The Economist, 17. 10. 2020a: 32). 
Njegova politika »naprej Amerika« je, kot smo predvidevali, vecinoma poslabšala položaj ZDA, zlasti delavskega razreda, modrih ovratnikov (posebno 
v predelovalni industriji), torej tistih, ki jim je najvec obljubljal (poleg korporacijam, seveda). Tri leta so potrdila naše domneve, da bodo njegovi volivci 
v najvecji meri poraženci, pa ne globalizacije ali kitajske ekspanzije, kitajskega uvoza v ZDA, ampak bolj njegove ekonomske politike, protekcionizma, trgovinskih vojn z vsemi posledicami na notranjepoliticno-gospodarska gibanja, tehnološki razvoj (avtomatizacija, robotizacija itd.) ob odsotnosti ustrezne politike redistribucije. Kot piše The Economist: »Njegov tim ni razrešil nobenega problema globalnega trgovinskega sistema, niti strukturnih ucinkov kitajskih subvencij domacim podjetjem na mednarodne trge.«
Na podlagi obširne empiricne analize smo ugotovili, da:
–	
je politika »najprej Amerika« bistveno okrnila ugled, položaj in vpliv ZDA v svetu ter s tem vnesla nestabilnost in kaos v mednarodni sistem;

–	
trgovinska vojna s Kitajsko ni dosegla zastavljenih ciljev, ampak bolj škodila ameriškim interesom kot jim koristila;

–	
se trgovinska bilanca po uvedbi povracilnih carin ni izboljšala, ampak poslabšala;

–	
se je zaposlenost sicer povecala, ampak bistveno zaostala za optimisticnimi napovedmi; 

–	
se je število delovnih mest v predelovalni industriji rahlo povecalo, vendar jih je vec odteklo v tujino, kot se jih je vrnilo nazaj v ZDA. V doloceni meri je bil to rezultat povecanja ameriških investicij v tujini, kar je v nasprotju s Trumpovo politiko njihovega zmanjševanja v tujini in povecanja doma; 

–	
so place, ceprav so se na splošno rahlo povecale, pozneje zacele stagnirati, v predelovalni industriji pa tudi padati;

–	
je bil še najboljši rezultat dosežen v stopnjah rasti BDP, ki je bila višja kot v najbolj razvitih državah, vendar so dejansko še vedno zaostajale za stopnjami v casu administracije predhodnika, Obame, in tudi, ce merimo BDP po prebivalcu; 

–	
je celotna Trumpova politika na splošno zmanjševala blaginjo Americanov, zlasti modrih ovratnikov. Povracilne carine so vplivale na dvig cen potrošnega blaga in vhodnih surovin za industrijo, davcna politika pa je razbremenila bogate in podjetja ter poslabšala položaj delavcev v primerjavi z lastniki kapitala, tudi zaradi krcenja zdravstvene zašcite in omejevanja sindikalnega združevanja. 


Naj sklenemo: v prvih treh letih mandata Trump ni popolnoma iztiril rasti, ki se je zacela pod Obamo. Krugman (2020a) ugotavlja »da ce pogledamo trende gibanja zaposlenosti, bi sploh težko rekli, da se je s Trumpovo izvolitvijo kaj spremenilo na bolje«. Lahko ugotovimo, da gibanje ameriškega gospodarstva potrjuje vecino ugotovitev clanka, ki smo ga tukaj analizirali. Ce bi upoštevali tudi sicer nepredvideno pandemijo, pa še toliko bolj. Tudi poraz Trumpa na volitvah 2020 ponazarja, da volivci niso bili zadovoljni 
z njegovimi dosežki, ceprav ankete kažejo, da ne toliko z gospodarskimi kot z drugimi vidiki njegove »civkarske« politike. Kot kaže, imajo tudi psihologi prav, ko trdijo, da ne štejejo toliko resnica, dejstva kot njihova percepcija. Upati pa je, da se je kljub temu pokazalo, da znanost nekaj ve o posledicah ekonomskih politik in strategij. To je posebnega pomena v casu, ko poenostavljane populisticne ideje najdejo tako plodna tla ne le v ZDA in svetu, ampak tudi v Sloveniji. Upamo lahko samo, da bodo uspehi medicine v spopadu s covidom-19 to stanje preobrnili v korist znanosti. 
Literatura in viri
Amiti, Mary, Sebastian Heise, and Noah Kwicklis (2019a): The Impact of Import Tariffs on U.S. Domestic Prices. JANUARY 04, 2019. Pridobljeno na: https://libertystreeteconomics.newyorkfed.org/2019/01/
the-impact-of-import-tariffs-on-us-domestic-prices.html. (4. 10. 2020)
Amiti, Mary, Stephen J. Redding, and David E. Weinstein (2019b): The Impact of the 2018 Tariffs on Prices and Welfare. The Journal of Economic Perspectives, 
vol. 33, no. 4, 2019, pp. 187–210. JSTOR. Pridobljeno na: 
www.jstor.org/stable/26796842 (4. 10. 2020)
Barattieri, Alessandro, and Matteo Cacciatore (2020): Self-harming trade policy? Protectionism and production networks. Working Paper 27630. Pridobljeno na: https://www.nber.org/papers/w27630 
(21. 10. 2020) 
BBC (2020): US 2020 Election: The Economy Under Trump in Six Charts. Reality Check team. BBC News. 23 September. Pridobljeno na: https://www.bbc.com/news/world-45827430 (7. 10. 2020)
Blinder, Alan and Mark Watson (2016): Presidents and the U.S. Economy: An Econometric Exploration (PDF), American Economic Review, vol. 106, no. 4, April, 1015–45. (1. 10. 2020)
Bown, P. Chad (2020): There Is Little Dignity in Trump’s Trade Policy. Foreign Affirs, July 9. Pridobljeno na: https://www.foreignaffairs.com/articles/united-states/2020-07-09/there-little-dignity-trumps-trade-policy. (9. 10. 2020)
Brennan, Jason (2016): Trump Won Because Voters Are Ignorant, Literally. Pridobljeno na: http://foreignpolicy.com/2016/11/10/the-dance-of-the-dunces-trumpclinton-election-republican-democrat/ (26. 11. 2016)
U.S. Deepartment of Labor, Bureau of Labor Statistics, News Release, Nov. 6. 2020. Pridobljeno na: https://www.bls.gov/news.release/pdf/empsit.pdf
Bryan, Bob (2016): No matter what Trump does, manufacturing jobs are not coming back to the US. Pridobljeno na: https://www.businessinsider.in/krugman-no-matter-what-trump-does-manufacturing-jobs-are-not-coming-back-to-the-us/articleshow/55624465.cms. (16. 10. 2020)
Bureau of Labor Statistics, 6. november, 2020. Pridobljeno na: https://www.bls.gov/news.release/pdf/empsit.pdf
Carter, Colin A. & Sandro Steinbach (2020): The Impact of Retaliatory Tariffs on Agricultural and Food Trade. Working Paper 27147. Pridobljeno na: https://www.nber.org/system/files/working_papers/w27147/w27147.pdf (21. 10. 2020)
Cavallo, Alberto, Gita Gopinath, Brent Neiman 
& Jenny Tang (2019): Tariff Passthrough at the Border and at the Store: Evidence from US Trade Policy. NBER Working Paper 26396. Pridobljeno na: https://www.nber.org/papers/w26396
Clemens, Jeffrey & Michael R. Strain (2020): Public Policy and Participation in Political Interest Groups: An Analysis of Minimum Wages, Labor Unions, and Effective Advocacy. Pridobljeno na: https://www.nber.org/papers/w27902
Cohen, Roger (2020): How Trump Lowered America‘s Standing in the World. New York Times. 29. 10. 2020.
European Parliament (2020): The geopolitical implications of the COVID-19 pandemic. PE 603.511 - September.
Fabry, Elvire (2020): Trump’s Trade War: A Deliberate Choice. Pridobljeno na: https://institutdelors.eu/wp-content/uploads/2020/11/BP_201028_TrumpsTradePolicy_Fabry_EN-1.pdf
Fajgelbaum, Pablo D., Pinelopi K. Goldberg, Patrick J. Kennedy, and Amit K. Khandelwal (2019): The Return to Protectionism. NBER Working Paper 25638. Forthcoming. Quarterly Journal of Economics. Pridobljeno na: https://www.nber.org/papers/w25638
Friedman, Thomas (2020): Trump Has Made the Whole World Darker, New York Times, 29. 10. 2020.
Furman, Jason (2020): The US unemployment rate is higher than it looks—and is still high if all furloughed workers returned. June 5. 
The US unemployment rate is higher than it looks—and is still high if all furloughed workers returned | PIIE.
Giuliano, Paola, Romain, Wacziarg (2020): Who Voted for Trump? Populism and Social Capital. NBER Working Paper 27651. Pridobljeno na: http://www.nber.org/papers/w27651
Hanke, Steve and Edward Li (2019): Trade deficit is homegrown. Trump commits a ‘fallacy of composition’. Autumn 2019 Bulletin. Pridobljeno na: https://www.cato.org/sites/cato.org/files/2019-10/hanke-the-bulletin-fall-2019.pdf (20. 10. 2020)
Hyde, Tim (2016): Why does the economy do better when Democrats are in the White House? Interpreting the post-war economic growth gap, June 20. Pridobljeno na: https://www.aeaweb.org/research/why-does-the-economy-do-better-democrats-white-house (20. 10. 2020)
Jackson, Emily B., Eric Parajon, Susan Peterson, Ryan Powers, Michael J. Tierney (2020): Snap Poll: What Foreign-Policy Experts Make of Trump’s Coronavirus Response. Foreign Affairs. May 8. Pridobljeno na: https://foreignpolicy.com/2020/05/08/snap-poll-what-foreign-policy-experts-think-trump-coronavirus-response-election/ (25. 9. 2020)
Jones, Chuck (2020): Trump’s Economic Scorecard: 3 Years In Office. Forbes, Feb 10, 2020. Pridobljeno na: https://www.forbes.com/sites/chuckjones/2020/02/10/trumps-economic-scorecard-3-years-in-office/
#6b4e105a7847 (1. 10. 2020)
Kessler, Glenn, Salvador Rizzo and Meg Kelly (2020): President Trump has made more than 20,000 false or misleading claims, The Washington Post, July 13. 
Krugman, Paul (2020a): Will there be a Biden boom? Opinion, New York Times, Sept. 29. Pridobljeno na: https://messaging-custom-newsletters.nytimes.com/template/oakv2?campaign_id=116&emc=edit_pk_20200929&instance_id=22620&nl=paul-krugman&productCode=PK&regi_id=113540127&
segment_id=39316&te=1&uri=nyt%3A%2F%2Fnewsletter%2F9590fd53-1e6e-5199-aeca-3927b38c0038&user_id=756d69517c8f4f6fdb9a0a694b91642c (6. 10. 2020)
Krugman, Paul (2020b): Trump killed the Pax Americana, New York Times, 29. 10. 2020.
Lee, Tom, Jacqueline Varas (2020): The Total Cost of Trump’s Tariffs. Pridobljeno na: https://www.americanactionforum.org/research/the-total-cost-of-trumps-new-tariffs/#ixzz6aCx3on8W (7. 10. 2020)
Lemieux, Pierre (2020): The Trump Economy: Three Years of Volatile Continuity. Regulation, Summer. Pridobljeno na: https://www.cato.org/sites/cato.org/files/2020-06/regulation-v43n2-1-updated.pdf 
(12. 10. 2020)
Li, Chunding, Jing Wang, and John Whalley (2019): Trade Protectionism and US Manufacturing Employment. NBER Working Paper 25860.
Lysy, Frank J. (2020): Trump’s Economic Record in Charts. An Economic Sense. Its Economy Stupid. Pridobljeno na: https://aneconomicsense.org/2020/09/10/trumps-
economic-record-in-charts/ (2. 10. 2020) 
McNicholas, Celine, Lynn Rhinehart, and Margaret Poydock (2020): 50 reasons the Trump administration is bad for workers. Economic policy Institute. Pridobljeno na: https://www.epi.org/publication/50-reasons/ (5. 10. 2020)
Menendez, Bob (2020): The Cost of Trump‘s Foreign Policy. Comittee on Foreign Relations, Oct. 12, 2020. 
Nahtigal Matjaž (2019): Modern Free-Trade Agreements and the Rise of Populism: How to Address Popular Discontent? Teorija in praksa Vol. LVI, Special Issue, 2019.
Polaski, Sandra, Sarah Anderson, John Cavanagh, Kevin Gallagher, Manuel Pérez-Rocha, and Rebecca Ray (2020): How Trade Policy Failed U.S. Workers— and How to Fix It. Institute for Policy Studies, Boston University Global Development Policy Center, and Groundwork Collaborative.
Primack, Dan, Courtenay Brown, Axios (2020): Pridobljeno na: https://www.axios.com/trump-economic-promises-e414863a-dddd-4bd9-837a-08f95a5876f3.html (28. 9. 2020)
Rose, Andrew K. (2019): Agent Orange: Trump, Soft Power, and Exports NBER Working Paper No. 25439 Issued in January 2019, NBER Program(s): International Trade and Investment.
Salkever, David (2020): The Conversation. Pridobljeno na: https://theconversation.com/real-pay-data-show-trumps-blue-collar-boom-is-more-of-a-bust-for-us-workers-in-3-charts-131264 (5. 10. 2020)
Schake, Kori (2020): The Post-American Order; America First” Will Leave America Behind. October 21, Foreign SAffairs, November/ December. Pridobljeno na: https://www.foreignaffairs.com/
articles/united-states/2020-10-21/post-american-order?utm_medium=newsletters&utm_source=fatoday&utm_campaign=How%20China%20Threatens%20American%20Democracy&utm_content=20201021&utm_term=FA%20Today%20-%20112017 (21. 10. 2020)
Stiglitz, Joseph (2016): Why the economy has failed so many - and why Donald Trump has the wrong answers. Oktober 26. Pridobljeno na: http://www.cleveland.com/opinion/index.ssf/2016/10/why_the_economy_has_failed_ so.html#incart_2box_opinion (23. 12. 2016)
Stiglitz, Joseph (2020a): The Truth About the Trump Economy, Jan. 17, 2020. Pridobljeno na: http://www.project-syndicate.org/commentary/grim-truth-about-trump-economy-by-joseph-e-stiglitz-2020-01 (2. 10. 2020)
Stiglitz, Joseph (2020b): Lessons of the American election for Europe and the world. FEPS. Pridobljeno na: https://progressivepost.eu/debates/next-global/lessons-of-the-american-election-for-europe-and-the-world. (11. 11. 2020) 
Svetlicic, Marjan (2017): So volivci D. Trumpa res „poraženci globalizacije“ in ekonomski zmagovalci ameriških volitev. IB revija, UMAR, Ljubljana, 1/2017, 25–43.
Taylor, Cloe (2019): A record number of robots were put to work across North America in 2018. Pridobljeno na: https://www.cnbc.com/2019/02/28/record-number-of-robots-were-put-to-work-in-north-america-in-2018.html (5. 10. 2020)
Taylor, Guy (2020): ‚Wake-up call‘: Chinese control of U.S. pharmaceutical supplies sparks growing concern. The Washington Times, 17.3. Pridobljeno na: https://www.washingtontimes.com/news/2020/mar/17/china-threatens-restrict-critical-drug-exports-us/ 
(15. 10. 2020)
The Economist (2016): Free exchange: a mean feat. Pridobljeno na: https://www.economist.com/finance-and-economics/2016/01/09/a-mean-feat (9. 1. 2016) 
The Economist (2020a, 17. 10.): Watered with liberal tears. How the American economy did under Donald Trump, 31-33.
The Economist (2020b, 17. 10.): Grading Trumponomics; How to judge President Trump’s economic record, 12.
The Economist (2020c, 10. 10.): World Economy, Special Report, 5-14.
The Economist (2020d, 3. 10.): And the poor get poorer, 36-37.
Thompson J. Frank (2020): Six Ways Trump has sabotaged the Afordable care Act. Brookings. Pridobljeno na: https://www.brookings.edu/blog/fixgov/2020/10/09/six-ways-trump-has-sabotaged-the-affordable-care-act/ (2. 11. 2020)
USITC U.S. International Trade Commission (2019): United States-Mexico-Canada Agreement: Likely Impact on the U.S. Economy and Specific Industry Sectors. Investigation No. TPA-105-003, USITC Publication 4889. Table 2.6, p. 56. Pridobljeno na: https://www.usitc.gov/publications/332/pub4889.pdf (2. 10. 2020)
York, Erica (2020): Tracking the Economic Impact of U.S. Tariffs and Retaliatory Actions. Pridobljeno na: https://taxfoundation.org/tariffs-trump-trade-war/Dostp 
(4. 10. 2020)
Waugh, Michael E. (2019). The Consumption Response to Trade Shocks: Evidence from the US China Trade War. NBER Working Paper 26353.
Wike, Richard, Janell Fetterolf and Mara Mordecai (2020). U.S. Image Plummets Internationally as Most Say Country Has Handled Coronavirus Badly, September 15. Pridobljeno na: https://www.pewresearch.org/global/2020/09/15/us-image-plummets-internationally-as-most-say-country-has-handled-coronavirus-badly/ (2.9.2020)
WTO (2020): Report on G20 Trade Measures (mid-October 2019 to mid-May 2020), June 29, 2020. Pridobljeno na: https://www.wto.org/english/news_e/news20_e/
report_trdev_jun20_e.pdf (20. 8. 2020)

Slika 1: Ameriški trgovinski deficit 1993–2019 (v mrd. ameriških dolarjev)


Vir: U.S. Census Bureau. Po: Polaski in drugi, 2020: 18. 

Slika 2: Realna rast plac na uro v obdobju 2014–2019 


Vir: Salkever, 2020.

JEL: J210, J610

MIGRACIJE KOT POTENCIALNA PONUDBA DELOVNE SILE V SLOVENIJI IN VKLJUCEVANJE TUJCEV V DRUŽBO
mag. Tanja Celebic
dr. Alenka Kajzer
Urška Sodja
Mitja Perko, mag.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Povzetek
Demografske spremembe v Sloveniji med drugim prinašajo zmanjševanje potencialne ponudbe delovne sile in prispevajo k problemu pomanjkanja delovne sile, ki ga blaži priseljevanje tujih državljanov. V obdobju 2000–2019 je bilo priseljevanje mocno povezano z gospodarskim ciklom. Simulacije razlicnih ravni neto priseljevanja kažejo, da lahko mocno ublaži problem zmanjševanja in pomanjkanja delovne sile le visoka raven neto priseljevanja. Za doseganje visoke ravni neto priseljevanja je potrebna ucinkovita migracijska in integracijska politika, ki bi med drugim vzpostavila dobre pogoje za življenje tujih državljanov. S tem so povezani številni izzivi za oblikovanje ukrepov, ki bodo zagotavljali ustrezno znanje slovenskega jezika in njihovo vkljucevanje v izobraževanje in na trg dela. 
Kljucne besede: migracijska gibanja, delovna sila, integracijska politika
Abstract
Demographic changes in Slovenia have resulted in a decrease in the supply of labour. Therefore, they have contributed to labour shortages, which are frequently addressed by the immigration of foreign labour force. In the 2000–2019 period, migration flows were strongly connected with the economic cycles. A simulation of different net migration levels indicate that a very high level of net migration would be required to offset the problem of the decline in labour supply and labour shortages. Attracting such a degree of foreign labour force requires an appropriate and integrative policy. This presents several challenges for policy makers, who have to prepare measures to ensure a proper level of knowledge of Slovenian language and the participation of foreign workers in education and the labour market.
Keywords: migration trends, labour force, integration policy
Uvod
Slovenija se v zadnjih letih sooca z intenzivnimi demografskimi spremembami. Te se kažejo v zmanjševanju števila prebivalstva v najbolj aktivni dobi (20–64 let) in zmanjšujejo potencialno ponudbo delovne sile. Zaradi demografskih sprememb je v obdobju 2014–2019 narašcal delež podjetij, ki se soocajo s težavami pri iskanju ustrezno usposobljenih delavcev. Ceprav se je ob umirjanju gospodarske rasti v zadnjem cetrtletju leta 2019 že nekoliko zmanjšal delež podjetij, ki porocajo o težavah pri iskanju delavcev, bo zaradi intenzivnih demografskih sprememb tudi v prihodnje pomemben vir ponudbe delovne sile pozitiven neto selitveni prirast, katerega zagotavljanje zahteva ustrezno migracijsko in integracijsko politiko. Ceprav se je zaradi spremenjenih razmer v casu izbruha pandemije povpraševanje po delovni sili zmanjšalo, bo ustrezna migracijska in integracijska politika potrebna v obdobju ponovnega zagona gospodarstva.
Ceprav je pomembno delovanje za vkljucitev domacih neizkorišcenih cloveških potencialov11	Analiza neizkorišcenih potencialov delovne sile v Sloveniji v obdobju 2008-2018 kaže, da je najvec neizkorišcenega potenciala med šolajocimi mladimi, ki bodo v prihodnje vstopili na trg dela, in med starejšimi, kjer je delež delovno aktivnih nizek v primerjavi z drugimi državami (vec glej UMAR, 2019).
, pa lahko k ohranjanju zadostne ponudbe delovne sile (števila prebivalstva v starosti 20–64 let) v naslednjih letih pomembno prispeva le pozitivno neto priseljevanje oziroma spodbujanje vracanja slovenskih državljanov in priseljevanja tujih državljanov. V prispevku smo zato analizirali migracijska gibanja v zadnjih desetih letih v Sloveniji in pripravili simulacije vpliva razlicnih ravni neto priselitev na ponudbo delovne sile v Sloveniji, kar predstavljamo v prvem poglavju. Ker uspešno vkljucevanje priseljencev ni le ekonomski proces, ampak vkljucuje tudi številne socialne, izobraževalne, prostorske in druge vidike, v drugem poglavju obravnavamo tudi pomen politik za vkljucevanje priseljencev v družbo. V sklepnih mislih pa poudarjamo nekatere izzive migracijske in integracijske politike v Sloveniji.
1	Migracijska gibanja 
v preteklem desetletju 
Celotni selitveni prirast v Sloveniji, ki je bil v obdobju 2010–2017 razmeroma nizek, se je v letih 2018 in 2019 mocno povecal. Po visokem selitvenem prirastu v letih 2008 in 2009 se je v obdobju 2010–2017 ta znižal na v povprecju okoli 600 ljudi letno. Na to je med drugim vplivala spremenjena struktura gospodarske rasti in kriza, ki je zmanjšala povpraševanje po delovni sili in s casovnim odlogom vec kot prepolovila priseljevanje tujih državljanov, od leta 2012 pa k temu prispeva tudi povecano odseljevanje slovenskih državljanov.22	V obdobju 2012–2017 se je v povprecju letno iz Slovenije v tujino izselilo okoli 8.500 državljanov Slovenije, priselilo pa se jih je okoli 2.800.
 Po letu 2014 se ob krepitvi gospodarske rasti in povpraševanja po delovni sili povecuje tudi neto selitven prirast, predvsem zaradi vecjega priseljevanja tujih državljanov. Zaradi izbruha pandemije COVID-19, ki je prinesla številne omejitve gibanja in ekonomske aktivnosti, ocenjujemo, da bo v letu 2020 prišlo do bistvene umiritve migracijskih tokov.
Priseljevanje tujih državljanov je bilo v zadnjih petnajstih letih v Sloveniji mocno povezano z gospodarskim ciklom. Število priseljenih tujih državljanov se je prvic 
v samostojni Sloveniji mocno povecalo v obdobju 
2005–2008, ko je Slovenija beležila visoko gospodarsko rast ob hitri rasti gradbeništva in velikem povpraševanju po delovni sili. Precej hitro pa je narašcalo tudi v obdobju 2014–2019, ko se je Slovenija ob sorazmerno visoki gospodarski rasti soocala z intenzivnimi demografskimi spremembami (zmanjševanje prebivalstva v starosti 20–64 let, ki so glavni vir ponudbe delovne sile).
Kljub narašcanju skupnega števila tujih državljanov 
v Sloveniji pa po njihovem deležu v celotnem prebivalstvu33	Delež tujih državljanov v skupnem prebivalstvu je v Sloveniji leta 2018 znašal 5,9 %.
 ne odstopamo bistveno od drugih držav EU. Bistveno ne odstopamo od drugih držav niti po deležu odseljenih slovenskih državljanov v celotnem prebivalstvu v letu 2017, ko je bilo število odseljenih državljanov najvecje doslej in je omenjeni delež znašal 0,5 %. Podobno pa velja tudi za delež priseljenih tujih državljanov v letu 2018 v primerjavi s skupnim prebivalstvom, ki je znašal 0,8 %.
Med priseljenimi in odseljenimi je bilo v opazovanem obdobju najvec prebivalcev s srednješolsko izobrazbo. Delež priseljenih s srednješolsko izobrazbo se je po letu 2014 hitro poveceval in je leta 2018 znašal 61,9 %. V letih 2013–2017 se je nekoliko povecal tudi delež priseljenih s terciarno izobrazbo, a se iz Slovenije še vedno odseli vec terciarno izobraženih prebivalcev, kot se jih vanjo priseli. Na to po naši oceni vpliva struktura povpraševanja po delovni sili pri nas in pogoji dela v primerjavi z drugimi državami (raven plac, možnosti kariernega razvoja in podobno). Spodbudno je, da se od leta 2012 naprej povecuje delež priseljenih slovenskih državljanov 
s terciarno izobrazbo. V letu 2018 (zadnji podatki) pa je število priseljenih s terciarno izobrazbo ponovno preseglo število odseljenih s terciarno izobrazbo.
Od leta 2014 je najvec priseljenih in odseljenih starih od 25 do 29 let. Leta 2018 je njihov delež med vsemi priseljenimi znašal 15 %44	Leta 2018 je bilo 15,4 % priseljenih tudi v starostni skupini 20–24 let.
, med vsemi odseljenimi pa 14,3 %. Zaradi velikega priliva tujih državljanov število priseljenih presega število odseljenih v vseh starostnih skupinah. Leta 2018 je bilo tudi med odseljenimi slovenskimi državljani najvec starih 25 do 29 let, med priseljenimi pa je bilo najvec državljanov v starosti 30 do 34 let.55	Glede na temo analize je v prispevku poudarek na osebah, starejših od 15 let. Leta 2018 je bilo sicer najvec priseljenih slovenskih državljanov v starostni skupini 0–14 let.
 Pri selitvah slovenskih državljanov je bilo vec priseljenih kot odseljenih le pri starejših od 60 let (gl. sliko 3), kar kaže na to, da se odseljujejo predvsem mlajši in vecinoma priseljujejo starejši.
Kot je razvidno iz tabele 1, je bilo leta 2018 med priseljenimi tujci najvec starih 20–24 let, ki predstavljajo tudi starostno skupino, kjer so bile neto priselitve najvecje. Najvec odseljenih tujcev je bilo starih 30–34 let. V mlajših starostnih skupinah je priseljevanja vec kot odseljevanja. Pri starejših je zaznati vecje odseljevanje kot priseljevanje, kar bi lahko kazalo na vracanje tujcev v izvorne države.
Približno tri cetrtine tujih državljanov, ki so se v obdobju 2014–2018 priselili v Slovenijo, je prišlo iz držav nekdanje Jugoslavije, najvec iz Bosne in Hercegovine (38,3 % vseh priseljenih tujcev), sledijo ji Srbija (12,2 %), Kosovo (10,9 %), Severna Makedonija (6,9 %) in Hrvaška (6,5 %). Iz držav EU jih je v tem obdobju prišlo 13,8 %, od tega jih je približno tretjina vseh iz EU brez Hrvaške prišla iz Bolgarije. 
1.2	Vpliv razlicnih ravni migracij 
na ponudbo delovne sile
Zmanjševanje števila prebivalstva v starostni skupini 20–64 let po letu 2012 zmanjšuje ponudbo delovne sile, vendar se to zaradi skromnega povpraševanja po delovni sili sprva še ni izražalo kot omejitveni dejavnik pri rasti zaposlenosti. Po letu 2014 pa so demografska gibanja povecevala problem pomanjkanja delovne sile, kar se je odražalo v povecevanju deleža podjetij, ki porocajo o pomanjkanju delovne sile. Tako se je delež podjetij, ki v predelovalnih dejavnostih, kjer je zaposlenih najvecji del delovno aktivnih v Sloveniji, v obdobju 2013–2019 potrojil oziroma povecal z 11 % v drugem cetrtletju 2013 na 35 % v drugem cetrtletju 2019.
V letih 2018 in 2019 se je število priseljenih mocno povecalo, kar je prispevalo k oblikovanju visokega neto selitvenega prirasta, ki je v razmerah intenzivnih demografskih sprememb pomembno vplival na obseg potencialne ponudbe delovne sile. Ob predpostavki nadaljevanja gospodarske rasti in povpraševanja po delovni sili smo pripravili simulacije vpliva razlicnih ravni neto priselitev na ponudbo delovne sile.
V simulaciji smo predpostavili gibanje najbolj aktivnega dela prebivalstva v starosti 20–64 let po dveh scenarijih gibanja neto selitvenega prirasta: (i) izravnani neto tokovi, (ii) postopno povišanje neto selitvenega prirasta na 10 tisoc oseb letno do leta 2022. Poleg predpostavk o migracijah scenariji predvidevajo nadaljevanje ugodnih trendov aktivnosti dolocenih skupin prebivalstva. Predpostavljamo poviševanje stopnje aktivnosti, ki temeljijo na nadaljnjem povecanju aktivnosti mladih zaradi narašcanja deleža visoke izobrazbe, starejših in žensk, ki so do zdaj imele relativno nižje stopnje aktivnosti glede na skupno povprecje. 
Simulacije66	Za simulacijo aktivnosti na trgu dela je predpostavljen naslednji scenarij rasti aktivnega prebivalstva zaradi: i) nadaljevanja trenda narašcanja deleža visoko izobraženih, ii) izenacitve (nižje) stopnje aktivnosti žensk z (višjo) stopnjo aktivnosti moških do leta 2030 in iii) povecanja stopnje aktivnosti starejših za 15 o. t. do leta 2030. Za podrobnejši opis metodologije glej Peschner in Fotakis (2013, 2015). Stopnja rodnosti in pricakovano trajanje življenja sta skladna z ESSPOP2015.
 kažejo, da bi se v primeru izravnanega neto selitvenega prirasta (število priselitev enako odselitvam) in ob pricakovanih demografskih pritiskih zmerna rast delovno aktivnih (1 % na leto), ki smo jo dosegali v preteklosti, v nekaj letih popolnoma ustavila, ker obstojeca ponudba ne bi omogocila nadaljnje rasti. Vidnejšo blažitev upadanja prebivalstva v starosti 20–64 let bi kratkorocno omogocil le pritok tuje delovne sile, kakršen je bil prisoten v krajšem obdobju pred krizo (neto priliv okoli 10 tisoc oseb na leto). Tudi takšen obseg neto priseljevanja bi po naši oceni problem zaostritve pomanjkanja delovne sile le odložil za nekaj let. 
Z izbruhom krize COVID-19 so se gospodarske razmere in razmere na trgu dela v letu 2020 sicer bistveno spremenile. Številne institucije napovedujejo padec gospodarske aktivnosti in povecanje brezposelnosti v letu 2020. Zaradi omejitev pri cezmejnem gibanju prebivalstva so se migracijski tokovi mocno umirili, kar pa je v Sloveniji prispevalo k ohranitvi problema pomanjkanja delovne sile, predvsem v kmetijstvu, kjer tujci opravijo veliko sezonskega dela v pomladanskem casu.77	Na pomen migracij kaže tudi del ukrepov nekaterih držav v casu krize COVID-19. Tako je v zacetku aprila Nemcija dosegla dogovor o prihodu sezonskih delavcev iz Vzhodne Evrope. Dovoljeno je, da v aprilu in maju vsak mesec v Nemcijo prispe 40.000 sezonskih delavcev iz Vzhodne Evrope (skupno 80.000 delavcev).
 
Obseg neto migracij, ki bi ublažil probleme pomanjkanja delovne sile, v obdobju ponovnega okrevanja gospodarske rasti zahteva oblikovanje in izvajanje ustrezne migracijske politike oziroma usklajenih pristopov za privabljanje tujih delavcev in spodbujanje vracanja odseljenih državljanov. V nadaljevanju zato podajamo kratek pregled izkušenj s politiko za vkljucevanje priseljencev v družbo, ki pogosto zajemajo tudi predintegracijske ukrepe.
2	Politike za vkljucevanje priseljencev v družbo
Vkljucevanje priseljencev v družbo je bilo vedno pomemben del migracijskih gibanj in politik. V vse bolj globaliziranem svetu in narašcanju obsega migracij ter vse vecji raznolikosti izvora priseljencev, njihovega socio-ekonomskega ozadja in razlogov za migracije, pa je postalo to vprašanje še pomembnejše in posebej kompleksno.88	IOM (2019: 185).

Za uspešno vkljucevanje tujih državljanov v družbo 
so potrebne ustrezne integracijske politike, ki vkljucujejo tako ukrepe za cim hitrejšo integracijo tujih državljanov po prihodu v državo na trg dela in v družbo kot tudi zagotavljanje ustreznih pogojev za bivanje (stanovanja, zaposlitev) ter storitve splošnega pomena (zdravstvo, izobraževanje, socialna zašcita ipd.). Uspešno vkljucevanje priseljencev ni le ekonomski proces, ampak vkljucuje tudi številne socialne, izobraževalne, prostorske in druge vidike. Zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev vpliva na izbiro države priselitve in verjetnost, da bodo priseljenci ostali v državi dlje casa. Vkljucevanje priseljencev in njihovih otrok v družbo je pomembno za družbeno kohezijo in vkljucujoco rast.99	OECD (2018a).
 Na integracijo vplivajo razlicni dejavniki: socio-ekonomski (država izvora, starost, spol, verska pripadnost ipd.), znanja in spretnosti ter trg dela, življenjski pogoji, državljanstvo in socialne okolišcine. Za cim hitrejše vkljucevanje tujih državljanov v družbo države sprejemajo integracijske programe, ki so namenjeni tujcem po prihodu v tujo državo, za cim lažje in cim hitrejše vkljucevanje v družbo.
Za uspešno vkljucevanje tujih državljanov v družbo je bistvenega pomena znanje jezika države priselitve1010	OECD (2019c).
, poleg tega pa k hitrejšemu in ucinkovitejšemu vkljucevanju v družbo omogoca tudi poznavanje družbe, delovanje institucij, poznavanje pravic na podrocjih zdravstva, izobraževanja, trga dela. Za lažje vkljucevanje tujih državljanov v družbo ob prihodu v državo države sprejemajo zgodnje integracijske programe ali prenavljajo obstojece programe, da bi povecale njihovo ucinkovitost. Nizozemska je sprejela t. i. »Integral Migration Agenda«, ki poudarja potrebo po vkljucevanju, zlasti v zacetnem obdobju priselitve, in sodelovanju med razlicnimi deležniki. V Belgiji (nemško govoreca skupnost) je za vecino tujih državljanov, ki imajo dovoljenje za bivanje za dlje kot tri mesece, od leta 2018 obvezen obisk integracijskega programa. Francija je leta 2017 uvedla t. i. pogodbo o vkljucevanju, ki posamezniku omogoca vkljucitev v integracijski proces, ki vkljucuje državljansko izobraževanje, ucenje francoskega jezika in pomoc pri iskanju razlicnih storitev. V Nemciji so leta 2018 integracijske ukrepe bolj prilagodili ciljnim skupinam ter njihovemu znanju in spretnostim.1111	OECD (2019c).
 Poleg osnovnega integracijskega programa izvajajo tudi dodatne programe, ki so prilagojeni potrebam ciljnih skupin: integracijski programi vkljucno z bralno pismenostjo, integracijski programi za ženske, integracijski programi za mlajše odrasle, dohitevalni programi, intenzivni tecaji.1212	Integration courses: learning German and much more (2018).
 
Znanje jezika države priselitve je najpomembnejši dejavnik uspešne integracije tujih državljanov v družbo.1313	OECD (2019a).
 Zato ne preseneca, da je vec držav EU (npr. Nemcija, Francija, Belgija, Poljska, Grcija in Estonija) v zadnjih letih prenovilo jezikovne programe. Francija je jezikovno izobraževanje podaljšala z 200 na najvec 400 ur oziroma 600 ur za priseljence, ki ne znajo brati ali pisati, v Nemciji so priseljenci, ki nameravajo ostati v državi dlje casa, upraviceni v kratkem casu do ucenja nemškega jezika. Nemcija se je odlocila izboljšati jezikovno znanje v povezavi s programi poklicnega izobraževanja, ki vkljucujejo tudi ucenje jezika, še zlasti izobraževalni programi na podrocju dolgotrajne oskrbe.1414	OECD (2019c).
 Na Švedskem ima posameznik, ki ima dovoljenje za bivanje in je registriran v registru prebivalstva, pravico do sodelovanja v programu Švedšcina za priseljence. Tujim državljanom, ki cakajo na dovoljenje za bivanje, so na voljo razlicne možnosti ucenja švedskega jezika: v študijskih krožkih, prostovoljnih organizacijah, online programih.1515	For asylum seekers who want to learn Swedish.

Ukrepi za vkljucevanje tujih državljanov v družbo se izvajajo tudi v Sloveniji. Tujci, ki niso državljani EU, so upraviceni do brezplacne udeležbe na tecaju slovenskega jezika1616	Tecaj se izvaja kot program Zacetna integracija priseljencev (ZIP), ki poteka v obliki 180-, 120- in 60-urnega tecaja (Uredba o nacinih in obsegu zagotavljanja programov pomoci pri vkljucevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije, 2012).
, v katerega so vkljucene tudi vsebine poznavanja slovenske družbe, in do brezplacnega prvega opravljanja izpita. Vendar pa je trajanje programa razmeroma kratko, uspešnost kandidatov na izpitu slovenskega jezika razmeroma nizka, za tujce iz držav clanic EU predstavlja financno oviro tudi placljivost tecaja. Premajhna prilagojenost programov ucenja slovenskega jezika potrebam tujih državljanov se odraža v mednarodni primerjavi v nizkem deležu priseljencev, ki dosegajo višje ravni znanja jezika (gl. sliko 5). Zato bi bila po zgledu nekaterih drugih držav potrebna prenova jezikovnih programov. Dodatne možnosti za ucenje jezika za posameznike, ki imajo ustrezna digitalna znanja in spretnosti, ponujajo IT in nove tehnologije, ki dopolnjujejo klasicne metode ucenja jezika in omogocajo ucenje jezika že pred prihodom v tujo državo.1717	OECD (2019a).
 
Tujci potrebujejo ob prihodu v državo razlicne informacije o pravicah, storitvah, pomembne za njihovo bivanje. Slovenija krepi informiranje tujih državljanov, od leta 2018 deluje prenovljena spletna stran z informacijami, pomembnimi za življenje in delo, leta 2018 so se zacela ustanavljati središca medkulturnega dialoga v Kopru, Mariboru in Velenju (MNZ, 2019). Pomembno vlogo pri informiranju in vkljucevanju tujcev v družbo imajo tudi nevladne organizacije, na primer Slovenska filantropija. V tujini so razvili tudi drugacne pristope, tako na primer v Nemciji v zvezni državi Baden-Wurtenberg in Berlin t. i. družinski obiskovalci obišcejo priseljene družine na njihovem domu in jih seznanijo s storitvami, ki so dosegljive v bližini njihovega doma.1818	OECD (2017).
 
Poleg integracijskih programov za priseljence OECD priporoca tudi izvajanje predintegracijskih programov, v katere se tujci vkljucijo v domaci državi in ki lajšajo integracijo ob prihodu v tujo državo.1919	OECD (2017).
 Ti programi obsegajo poznavanje življenja v tuji državi, znanje jezika, vešcin iskanja zaposlitve, zacetni proces priznavanja kvalifikacij ipd. in jih nekatere države že izvajajo (Avstrija, Francija, Nizozemska). Avstrija ima od leta 2013/2014 v Beogradu in Ankari posebne predstavnike za vkljucevanje v družbo, izvajajo posebne module, v okviru katerih bodoce priseljence, ki se bodo priselili v Avstrijo zaradi združitve z družino, informirajo o nemškem jeziku, pravicah in dolžnostih, avstrijskem trgu dela in vrednotah. Priseljenci dobijo tudi kontaktne podatke storitvenih centrov v Avstriji v bližini njihovega bodocega doma.2020	OECD (2017).

Zaposlitev je eden kljucnih dejavnikov uspešnega vkljucevanja priseljencev v družbo. Vkljucevanje priseljencev na trg dela poteka postopoma in je odvisno od splošnih politik, okolišcin, znanj in spretnosti priseljencev ter razlogov za priselitev. Zaposlitve 
v zasebnem sektorju in javne storitve zaposlovanja so priseljencem vecinoma hitro dostopne, v povprecju pa imajo boljši dostop do trga dela, razlicnih oblik pomoci in izobraževanja priseljenci v državah, ki imajo dolgo tradicijo priseljevanja, to je v zahodnoevropskih državah, in slabšo v srednjeevropskih državah. Pomemben dejavnik vkljucevanja na trg dela so znanja in spretnosti ter možnosti za vkljucevanje v vseživljenjsko ucenje, do katerega imajo v povprecju tujci v severnoevropskih državah boljši dostop kot v srednjeevropskih državah.2121	MIPEX (2015).
 Primer države, ki je razvila individualiziran pristop za vkljucevanje v izobraževanje, je Finska, kjer se za vsakega tujca, ki ni zaposlen in biva na Finskem manj kot tri leta, pripravi individualni integracijski nacrt, ki je izdelan na podlagi zacetne ocene priseljenca, njegovih besedilnih in matematicnih spretnosti, znanja finskega jezika, informacij o dosedanjih izobraževanjih in delovnih izkušnjah.2222	OECD (2016a).

V primerjavi z domacimi prebivalci imajo tuji državljani manjše besedilne, matematicne in digitalne spretnosti,2323	Po izsledkih raziskave PIAAC 2012 oziroma 2015.
 ki zmanjšujejo možnosti za vkljucevanje v družbo in delo. Vkljucenost tujih državljanov v vseživljenjsko ucenje, ki bi lahko prispevala k izboljšanju njihovih znanj in spretnost, je veliko nižja kot vkljucenost slovenskih državljanov, zato so na tem podrocju potrebni ukrepi: (i) omogocanje in spodbujanje vkljucenosti v izobraževanje, (ii) razvijanje postopkov za preskuse znanj in spretnosti in spodbujanje uporabe že obstojecih postopkov,2424	Spletni vprašalnik SVOS za ocenjevanje lastnih spretnosti, ki ga je razvil Andragoški center Slovenije.
 (iii) omogocanje vkljucevanja tujih državljanov z nizkimi spretnostmi v programe za izboljšanje temeljnih spretnosti, (iii) spodbujanje vrednotenja znanj in spretnosti tujih državljanov. 
Poleg vkljucevanja ekonomskih priseljencev v družbo so potrebni ukrepi za vkljucevanje njihovih otrok v družbo, zlasti v izobraževanje.2525	Siarova in Essomstba (2014).
 Uspešnost pri šolanju vpliva tudi na položaj mladih na trgu dela po koncanem šolanju, ce ostanejo v državi dlje casa. Mladi tako predstavljajo potencialni vir delovne sile, ki lahko ublaži negativne posledice pomanjkanja kadrov zaradi demografskih sprememb, in prispevajo k zmanjšanju neskladij na trgu dela. V vecini držav EU je izobraževanje eno najšibkejših podrocij politik vkljucevanja priseljencev v družbo, izobraževalne politike pa so praviloma bolj ciljane na potrebe priseljencev v državah, ki imajo veliko priseljencev. Nordijske države so razvile individualiziran pristop, ki temelji na potrebah ucenca. Nasprotno so izobraževalni sistemi Nemcije, Francije in Luksemburga slabše odzivni na potrebe priseljencev.2626	MIPEX (2015).
 
V Sloveniji je uspešnost otrok tujih državljanov pri šolanju slabša kot slovenskih državljanov. Dosežki tujih državljanov pri PISA 2018 so nižji kot pri domacih prebivalcih, delež zgodnjih osipnikov2727	Kazalnik meri delež mladih (18–24 let), ki imajo najvec osnovnošolsko izobrazbo in niso vkljuceni v izobraževanje ali usposabljanje.
 in delež mladih (20–24 let) z nizko izobrazbo sta višja kot pri slovenskih državljanih. Prav tako je delež mladih (15–24 let), ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževanje, višji kot pri slovenskih državljanih. Slabši dosežki mladih vplivajo na njihov položaj na trgu dela, zato bi bila potrebna nadaljnja krepitev ukrepov za uspešnejše izobraževanje2828	Število ur ucenja slovenskega jezika za dijake v srednjih šolah se je povecalo na najmanj 120 ur (Pravilnik o tecaju slovenšcine za dijake v srednjih šolah, 2018) oziroma 90 ur, ce so v skupini najvec trije dijaki (Pravilnik o spremembah Pravilnika o tecaju slovenšcine za dijake v srednjih šolah, 2020).
 in prehod na trg dela, vkljucno s krepitvijo vseživljenjske karierne orientacije. 
Združitev družine je bistvenega pomena za omogocanje družinskega življenja, združitev družine ima pomembno mesto v politikah držav, zlasti v zahodnih državah (IOM, 2019: 195). V vecini držav EU imajo locene družine pravico do združitve.2929	MIPEX (2015).
 V Sloveniji imajo državljani tretjih držav, ki v Sloveniji prebivajo dovolj casa in imajo izdano dovoljenje za zacasno prebivanje za eno leto ali veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, pravico, da se lahko združijo svojo družino.3030	Informacije za tujce (2020).
 Priseljenci zaradi združitve družine se praviloma spopadajo z vec izzivi kot ekonomski priseljenci. Vkljucevanje je še zlasti težavno za ženske iz držav, kjer ženske, ki imajo družino, tradicionalno niso zaposlene, zato potrebujejo podporne storitve, ki jim zagotovijo, da postanejo del družbe in vstopijo na trg dela.3131	OECD (2017).
 Na ta nacin tudi povecajo ponudbo delovne sile. V Sloveniji stopnja delovne aktivnosti tujih državljank mocno zaostaja za delovno aktivnostjo slovenskih državljank, zaostanek je med vecjimi v EU. Zato bi bilo smiselno oblikovanje ukrepov, ki vplivajo na vkljucevanje priseljencev na trg dela: (i) izboljšanje orodij za pregled pridobljene izobrazbe, spretnosti in delovnih izkušenj, (ii) ugotavljanje potreb po znanju in spretnostih, (iii) vkljucevanje v vseživljenjsko karierno orientacijo, (iv) spodbujanje in (iii) krepitev aktivne politike zaposlovanja, (iv) vecja vkljucenost tujih državljank v izobraževanje, zlasti v izobraževalne programe za tiste poklice, po katerih je veliko povpraševanje na trgu dela. Te možnosti so predvsem velike na podrocju zdravstva in socialnega varstva, kjer je pomanjkanje delovne sile veliko. Primer države, ki je sprejela ukrepe za povecanje zaposlenosti tujih žensk, je Danska (usposabljanje, svetovanje ipd.).3232	OECD (2019c).

Na kakovost življenja tujih državljanov pomembno vpliva dostopnost zdravstvenih storitev. Politike vkljucevanja tujcev v družbo namenjajo vprašanju zdravstva pozornost šele v zadnji letih. V povprecju so tujcem bolj prijazni zdravstveni sistemi v državah, v katerih obstaja mocna zaveza enakosti možnosti, to pa je v severnoevropskih državah in manj v južnoevropskih in srednjeevropskih državah.3333	MIPEX (2015).
 V Sloveniji je dostop do zdravstvenih storitev za tuje državljane urejen in podoben kot za slovenske državljane3434	Državljani tretjih držav so v Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali modre karte EU. Njihovi družinski clani so obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi dovoljenja za zacasno prebivanje zaradi združitve z družino. Posebej si morajo urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri eni od zasebnih zdravstvenih zavarovalnic. Tuji državljani z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji in stalnim prebivališcem, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, so upraviceni tudi do placila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ce so prejemniki denarne socialne pomoci.
, vendar je lahko njihov slabši dostop do zdravstvene oskrbe posledica slabše informiranosti in strahu pred izostajanjem iz službe. Številne študije zdravstvenih težav migrantskih delavcev kažejo na vecjo razširjenost duševnih motenj, ki verjetno izvirajo iz diskriminacije, neurejenih delovnih razmerij, obcutka osamljenosti in izoliranosti.3535	Zeckanovic in Bilban (2017).
 Poleg tega tuji delavci pogosteje tožijo zaradi bolezni, ki jih povzrocajo obremenitve na delu, med njimi je tudi vec poškodb in smrti na delu v primerjavi z domacimi delavci.3636	Razlike v incidenci poškodb in smrtnih primerov med tujimi in domacimi delavci lahko pripišemo številnim preprekam pri zagotavljanju varnosti pri delu, ki jih pri domacih delavcih ne najdemo. Žeckanovic in Bilban (2017) navajata, da so tuji delavci pogosteje zaposleni v dejavnostih, kjer so poškodbe pogostejše (npr. gradbeništvo). Pri tem kot dodatno težavo izpostavljata tudi jezikovno prepreko, ki otežuje informiranje delavcev o njihovih pravicah in dolžnostih glede varnosti pri delu.
 
Na kakovost življenja vpliva tudi dostopnost stanovanj. 
V Sloveniji se vecji delež tujih državljanov kot v povprecju EU spopada s preobremenjenostjo s stanovanjskimi stroški. Precej višji kot v povprecju EU je tudi delež tujih državljanov, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih. Hkrati beležimo tudi najvecjo razliko med deležem tujih in domacih državljanov v prenaseljenih stanovanjih, kar kaže na omejen dostop tujih državljanov do stanovanj.
Vkljucevanje priseljencev v družbo se primarno odvija na lokalni ravni, zato imajo lokalni subjekti pomembno vlogo pri spodbujanju vkljucevanja priseljencev 
v družbo3737	IOM (2019: 200).
. Pri vkljucevanju tujih državljanov v družbo delujejo razlicne institucije (šole, zavodi za zaposlovanje, zdravstvene ustanove, nevladne organizacije), sodelovanje med njimi povecuje uspešnost integracije.3838	OECD (2018b).
 Krepitev in prilagajanje ukrepov za vkljucevanje 
v družbo razlicnim skupinam tujih državljanov (na primer ekonomski migranti, združeni družinski clani, ranljive skupine ipd.), ki imajo razlicne potrebe, povecuje možnosti za njihovo uspešno vkljucevanje v družbo. Tujci, ki so uspešno vkljuceni, pa lahko prispevajo k družbi ne le v ekonomskem pomenu, ampak tudi drugace.
3	Sklepne misli
Priseljevanje tujih državljanov je v Sloveniji zelo odvisno od gospodarskega cikla. Število priseljenih tujih državljanov se je mocno povecalo v obdobju 2014–2019, ko se je Slovenija ob sorazmerno visoki gospodarski rasti spopadala z intenzivnimi demografskimi spremembami (zmanjševanje prebivalstva v starosti 20–64 let, ki so glavni vir ponudbe delovne sile). 
Slovenija se spopada z intenzivnimi demografskimi spremembami, ki so se v zadnji letih kazale tudi kot problem pomanjkanja delovne sile. Ob zmanjševanju potencialne ponudbe delovne sile (prebivalstva v starosti 20–64 let) je imelo neto priseljevanje (neto migracije) vedno vecji pomen pri blažitvi problema pomanjkanja delovne sile. Ob predpostavki nadaljevanja gospodarske rasti in rasti zaposlenosti simulacije potrebnega neto priseljevanja kažejo, da bi za blažitev problema pomanjkanja delovne sile Slovenija potrebovala neto selitveni prirast v višini okoli 10 tisoc letno, ki bi zmanjšal problem pomanjkanje delovne sile v prihodnjih letih. Na velik pomen migracij za slovensko gospodarstvo kaže tudi dejstvo, da je tudi ob izbruhu krize COVID -19, ki je v letu 2020 povzrocila upad gospodarske aktivnosti, problem pomanjkanja delovne sile, posebno tuje, še vedno aktualen. To se kaže predvsem v velikem pomanjkanju tujih delavcev za sezonska dela v kmetijstvu.
Za privabljanje tuje delovne sile so poleg ekonomskih vidikov pomembni tudi drugi, ki vplivajo na vkljucevanje v družbo in kakovost življenja tujcev. Zaradi nižje ravni plac v primerjavi z razvitimi državami EU je Slovenija lahko manj konkurencna pri pridobivanju tuje delovne sile, vendar bi lahko ponudila visoko raven kakovosti življenja. K temu zagotovo ne prispeva skromna dostopnost do stanovanj, saj podatki kažejo, da velik del tujih državljanov v Sloveniji živi v prenaseljenih stanovanjih. 
Za vkljucevanje tujih državljanov v družbo je pomembno znanje slovenskega jezika. Tecaj tujega jezika za tuje državljane je v Sloveniji relativno kratek, kar zagotovo prispeva k njihovemu slabemu znanju višje ravni jezika. Upoštevati je treba tudi razlike med tujci, nekateri se slovenskega jezika hitro naucijo, pri doloceni skupini priseljenih (na primer nizko izobraženih nezaposlenih družinskih clanih) pa lahko prihaja do težav. Zato bi bila po zgledu nekaterih drugih držav potrebna prenova jezikovnih programov, kar je skupaj z razvojem možnosti za ucenje jezika za posameznike, ki imajo ustrezna digitalna znanja in spretnosti, z uporabo informacijske tehnologije velik izziv. Pomanjkljivo znanje jezika lahko vpliva tudi na slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ceprav so pravice tujih državljanov na tem podrocju izenacene s pravicami slovenskih državljanov.
Ker v Sloveniji stopnja delovne aktivnosti tujih državljank mocno zaostaja za delovno aktivnostjo slovenskih državljank, bi bilo smiselno oblikovanje ukrepov, ki vplivajo na vkljucevanje priseljencev na trg dela. Ob velikem pomanjkanju delovne sile v zdravstvu in socialnem varstvu bi bilo smiselno razmisliti o programih, ki bi povecali vkljucenost tujih državljank na trg dela in njihovo usposobljenost za delo na teh podrocjih. Zaradi morebitnih kulturnih in jezikovnih ovir je oblikovanje takšnih ukrepov vsekakor izziv, ki pa ga je nujno treba obravnavati zaradi narašcanja potreb po dolgotrajni oskrbi zaradi staranja prebivalstva. 
Potencialni vir delovne sile so tudi otroci priseljencev, ce ostanejo v Sloveniji dlje casa, zato je smiselna krepitev ukrepov, ki omogocajo lažji prehod mladih iz šolanja v zaposlitev. Ker je ustrezna izobrazba pomemben pogoj za uspešno participacijo posameznika na trgu dela, je smiselna krepitev ukrepov za lažje vkljucevanje priseljencev v izobraževanje, krepitev vseživljenjske karierne orientacije in spodbujanje kadrovskega štipendiranja. 
Literatura in viri
Eurostat (2020). Podatkovna baza. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database
For asylum seekers who want to learn Swedish (b.d.). Solna: Swedish Migration Agency. Pridobljeno na: https://www.migrationsverket.se/English/Private-individuals/Protection-and-asylum-in-Sweden/While-you-are-waiting-for-a-decision/Learn-Swedish.html
Fotakis, C. in J. Peschner (2015). Demographic change, human resources constraints and economic growth: the EU Challenge Compared to Other Global Players. European Commission Working Paper 1/2013.
Informacije za tujce (2020). Pridobljeno na: https://infotujci.si/drzavljani-tretjih-drzav/nameni-prebivanja-za-izdajo-dovoljenja-za-zacasno-prebivanje/zdruzitev-druzine/
Integration courses: learning German and much more. Germay visa (2018). Pridobljeno na: https://www.germany-visa.org/integration-courses-learning-german-and-much-more/
IOM (2019). World Migration Report 2020. Ženeva: International Organization for Migration. Pridobljeno na: https://publications.iom.int/system/files/pdf/wmr
_2020.pdf
MIPEX (2015). How countries are promoting integration of immigrants. Pridobljeno na: http://www.mipex.eu/
MIZŠ (b.d.). Postopek vkljucevanja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno na: http://www.mizs.gov.si/si/vkljucevanje_priseljencev_
v_sistem_vzgoje_in_izobrazevanja/postopek_vkljucevanja/
MNZ (2019). Porocilo o delu Urada za migracije za leto 2018. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://emm.si/wp-content/uploads/Porocilo_2018_SLO.pdf 
OECD (2016a). Finding the Way: A Discussion of theFinnish Migrant Integration System. Pariz: OECD.
OECD (2016b). Skills Matter: Further Results from the Survey of Adult Skills. Pariz: OECD.
OECD (2017). Making Integration Work. Family Migrants. Pariz: OECD.
OECD (2018a). Settling in 2018. Indicators og Immigrant Integration. Pariz: OECD.
OECD (2018b). Working Together for Local Integration of Migrants and Refugees. Pariz: OECD.
OECD (2019a). How to make Integration Policies Future-Ready? Their Successful Economic Integration and Social Inclusion is a Key Policy Objectiv. Pariz: OECD.
OECD (2019b). Integration Scoreboard. Pariz: OECD.
OECD (2019c). International Migration Outlook 2019. Pariz: OECD.
OECD (2020).Building an EU Talent Pool. A new approach to migration management for Europe. Pariz: OECD.
Peschner, J. in C. Fotakis (2013). Growth potential of EU human resources and policy implication for future economic growth. Luksemburg: Publications Office of the European Union
PISA Database (2019). Pariz: OECD. Dosegljivo na: http://www.oecd.org/pisa/data/
Pravilnik o spremembah Pravilnika o tecaju slovenšcine za dijake v srednjih šolah. Ur. l. RS 22/20.
Pravilnik o tecaju slovenšcine za dijake v srednjih šolah. Ur. l. RS 30/18.
Siarova, H. in M. A. Essomba (2014). Language support for youth with migrant background. Sirius. Sirius network policy bref series, št. 4. Pridobljeno na: http://www.sirius-migrationeducation.org/wp-content/uploads/2018/10/Polciy-Brief-4_Language-Support.pdf
Spletni vprašalnik SVOS (b.d.). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Pridobljeno na: https://pismenost.acs.si/svos/
SURS (2020). Podatkovna baza. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl
UMAR (2019). Ekonomski izzivi 2019. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj RS.
Zackanovic, A. in M. Bilban (2017). Zdravstvene težave migrantskih delavcev. Pridobljeno na: http://www.zvd.si/media/medialibrary/2018/05/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_1_2017_Zdravstvene_tezave_migrantskih_delavcev.pdf

Slika 1 : Gibanje selitvenega prirasta, 2008–2019


Vir: SURS (2020). 

Slika 2: Število priseljenih in odseljenih oseb s terciarno izobrazbo


Vir: SURS (2020).

Slika 3: Število priseljenih in odseljenih slovenskih državljanov v letu 2018


Vir: SURS (2020), lastni preracuni.

Tabela 1: Starostna struktura priseljenih in odseljenih tujih državljanov leta 2018Starostna skupina
 Odseljeni
 Priseljeni
 Razlika v številu
 
Število
 Delež v %
 Število
 Delež v %
 
0–14 let
 627
 9,0
 2451
 10,2
 1824
 
15–19 let
 191
 2,8
 1204
 5,0
 1013
 
20–24 let
 665
 9,6
 4119
 17,1
 3454
 
25–29 let
 843
 12,2
 3856
 16,0
 3013
 
30–34 let
 945
 13,6
 3347
 13,9
 2402
 
35–39 let
 870
 12,6
 2836
 11,8
 1966
 
40–44 let
 724
 10,4
 2367
 9,8
 1643
 
45–49 let
 642
 9,3
 1664
 6,9
 1022
 
50–54 let
 505
 7,3
 1108
 4,6
 603
 
55–59 let
 331
 4,8
 565
 2,3
 234
 
60–64 let
 265
 3,8
 274
 1,1
 9
 
65 let in vec
 324
 4,7
 310
 1,3
 –14
 
Skupaj
 6932
 100
 24101
 100
 17169
 


Vir: SURS (2020), lastni preracuni. 

Slika 4: Povprecno letno število priseljenih tujih državljanov v obdobju 2014–2018 po državi prejšnjega prebivališca


Vir: SURS (2020), lastni preracuni.
Opomba*: Švica, Ruska federacija, Ukrajina, druge evropske države zunaj EU brez držav nekdanje Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Srbija, Severna Makedonija, Kosovo in Crna gora).

Slika 5: Delež priseljencev (15–64 let), ki obvladajo višjo raven znanja jezika gostujoce države, OECD, 2017


Vir: OECD (2019b).

Slika 6: Stopnje delovne aktivnosti žensk (15–64 let) glede na državljanstvo, leto 2018


Vir: Eurostat (2020).

Slika 7: Delež prebivalcev, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih, EU glede na državljanstvo, 2018


Vir: Eurostat (2020).

JEL: J810, J880

KAKOVOST DELA IN ZAPOSLITVE – IZZIVI MERJENJA IN REZULTATI
dr. Alenka Kajzer 
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Povzetek
Kakovost dela / zaposlitve je pomembna za blaginjo posameznika in družbe. Clanek obravnava merjenje kakovosti dela v zadnjih dvajsetih letih, uvrstitev Slovenije po nekaterih merilih kakovosti dela ter pomen kakovosti dela za oblikovanje politik in zakonskega okvira. Opredeljevanja in merjenja kakovosti dela so se v zadnjih dvajseterih letih lotile številne institucije in raziskovalci, vendar so zaradi številnih razsežnosti tega podrocja številni poskusi merjenja ostali na ravni obsežnega seznama kazalnikov. 
Kljucne besede: merjenje kakovosti dela, Slovenija
Abstract
Job quality is important for individual and societal well-being. The article provides an overview of existing indicators of job quality and their development over the last twenty years. It also provides an overview of the ranking of Slovenia according to some job-quality indicators and underlines the importance of job quality for policymaking. There is a consensus that job quality is a multi-dimensional concept, but there is variance as regards 
a number of dimensions. Nevertheless, many job-quality concepts remain on the shopping list of indicators.
Keywords: job quality, Slovenia

Uvod
Delo je osrednji del posameznikovega življenja in zato njegova kakovost pomembno vpliva na blaginjo posameznika in družbe (Clark, 2015). Medtem ko delo posamezniku zagotavlja dohodek, njena kakovost vpliva tudi na njegovo zdravje in položaj v družbi. Clark (2015) poudarja tudi pomen zadovoljstva z delom za posameznikovo blaginjo. Kakovost zaposlitve pa ni pomembna le za blaginjo posameznika in gospodinjstva, v katerem živi, ampak tudi za udeležbo (participacijo) na trgu dela, za produktivnost, raven zaposlenosti in socialno vkljucenost (OECD, 2014). 
Warhurst in drugi (2017) prikazujejo, da se v literaturi uporablja vec izrazov s podobnim pomenom: na primer dostojno delo (decent work)11	ILO (1999) dostojno delo opredeli kot delo, ko naj bi vsi zaposleni delali v razmerah svobode, enakosti, varnosti in cloveškega dostojanstva.
, dobra zaposlitev (good work / job) ali t. i. pošteno delo (fair work). Kljub temu pa je kakovost dela (job quality) v zadnjih dvajsetih letih v središcu zanimanja razlicnih strok in poskusov opredeljevanja in merjenja. Vendar merjenje kakovosti dela kljub zanimanju razlicnih strok vecinoma izhaja iz ekonomske znanosti oziroma t. i. ekonomike dela.
Ker se je zavedanje o pomenu kakovosti zaposlitve v zadnjih dvajsetih letih mocno povecalo in razširilo, je nastalo vec pobud politicnih, raziskovalnih in statisticnih združenj za oblikovanje nacina merjenja kakovosti zaposlitve. V prispevku v prvem delu opisujemo razlicne okvire oziroma koncepte merjenja kakovosti zaposlitve, ki poudarjajo njeno vecdimenzionalnost. Canzes in drugi (2015) poudarjajo, da gre v bistvu za tri razlicne koncepte: (i) kakovost dela, ki odraža znacilnosti dela ne glede na to, kdo ga opravlja, (ii) kakovost zaposlitve, ki odraža znacilnosti delovnega razmerja oziroma pravno-formalne oblike dela, in (iii) kakovost dela, ki zajema nacin in pogoje dela, ki vplivajo na posameznikovo dobro pocutje. Pregled predvsem ekonomske literature glede opredeljevanja in merjenja kakovosti dela kaže, da vecina poskusov ostaja na ravni obsežnega seznama kazalnikov, le manjše število poskusov merjenja pa je pripeljalo do razvršcanja držav po kakovosti dela ali do sinteznega indeksa kakovosti dela. V drugem delu tako prikazujemo ocene kakovosti zaposlitve v Sloveniji oziroma njeno uvršcanje po razlicnih indeksih. Prispevek sklenemo s pomenom merjenja kakovosti zaposlitve za oblikovanje politik.
1	Opredeljevanje in merjenje kakovosti dela in zaposlitve
Na ravni EU se je kakovost dela in zaposlitve zacela uveljavljati leta 2000, ko je postala del t. i. Lizbonske strategije. Laekenski kazalniki so bili tako prvi poskus oblikovanja meril kakovosti zaposlitve. Tako je bilo sprva predlaganih deset razsežnosti kakovosti dela in zaposlitve, ki so bile združene v dve skupini: 
I.	
znacilnost zaposlitev oziroma dela, ki zajemata predvsem (1) osnovne vrojene znacilnosti dela, in (2) vkljucenost v vseživljenjsko ucenje in možnost kariernega razvoja.

II.	
Delo oziroma zaposlitev v povezavi s trgom dela, ki zajema še naslednje vidike: (3) razlike med spoloma, (4) zdravje in varstvo pri delu, 
(5) fleksibilnost in varnost, (6) vkljucenost in dostop do trga dela, (7) socialni dialog in vkljucenost zaposlenih v odlocanje, (8) organizacija dela in ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem, (9) raznolikost in odpravljanje diskriminacije, 
(10) gospodarska gibanja in produktivnost.


Glavna pomanjkljivost t. i. laekenskih kazalnikov kakovosti dela je dejstvo, da ne upošteva placila, ki je pomemben vidik kakovosti zaposlitve tudi v povezavi z zadovoljstvom z delom / zaposlitvijo. Prav tako pa je omenjeni koncept vseboval tudi razsežnost, ki se nanaša predvsem na gospodarske razmere, ki nimajo neposrednega vpliva na kakovost dela / zaposlitve. 
Po sprejetju Lizbonske strategije so se z oblikovanjem svojih meril kakovosti dela in zaposlitve odzvali tudi socialni partnerji. Tako so leta 2001 delodajalci iz združenja Business Europe sicer izrekli podporo predlogu Evropske komisije, vendar so ocitali tudi nejasnosti in preveliko število kazalnikov (UNICE, 2010). V svojem stališcu so poudarili, da je treba število kazalnikov omejiti na najvec 10 in izpostavili naslednja podrocja:
1.	
število nesrec pri delu s smrtnim izidom ali resnimi poškodbami,

2.	
razširjenost poklicnih bolezni,

3.	
število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti,

4.	
en kazalnik produktivnosti dela,

5.	
delež delovno aktivnih z nizko, srednjo in visoko izobrazbo,

6.	
delež prebivalstva z osnovno, srednjo in visoko ravnijo IKT-pismenosti,

7.	
povprecni cas iskanja prve zaposlitve, 

8.	
stopnja delovne aktivnosti in stopnja brezposelnosti po spolu, starosti in izobrazbi, 

9.	
delež prebivalstva, ki ustanavlja svoje podjetje.


Ceprav je združenje delodajalcev opozorilo na dolocene pomembne vidike kakovosti dela, ki se nanašajo predvsem na vpliv delovnega okolja na zdravje, pa se številni drugi predlogi ne nanašajo na kakovost zaposlitve, ampak bolj na kakovost oziroma usposobljenost delovne sile. Že samo za merjenje navedenih podrocij pa bi bilo treba uporabiti vec kakor deset kazalnikov, ki so jih postavili za zgornjo mejo.
Leta 2008 je Evropski sindikalni inštitut za raziskovanje, izobraževanje, zdravje in varnost22	European Trade Union Institute for Research, Education and Health and Safety.
 ob financni podpori Evropske komisije oblikoval t. i. evropski indeks kakovosti zaposlitve (v nadaljevanju EIKZ) (Euroepan job Quality index – EJQI)33	Leschke J., Watt, A(2008): Job quality in Europe. European Trade Union Institute for Research, Education and Health and Safety (ETUI-REHS): WP 2008.07 
. Gre za sintezni indeks, ki skuša ovrednotiti kakovost dela / zaposlitve in z vidika posameznika zdravja in varstva pri delu ter z vidika psiholoških in ekonomskih dobrobiti, ki jih zaposlitev prinaša posamezniku. Indeks zajema 6 razsežnosti, ki jih meri s 16 kazalniki:
(1)	
zaslužek, ki se meri z sredstvi z zaposlenega na zaposlenega v SKM in s stopnjo tveganja revšcine delovno aktivnih,

(2)	
atipicne zaposlitve, ki se meri z deležem zacasnih zaposlitev v skupnih zapolnitvah in deležem zaposlenih s skrajšanim delovnim casom in tistih, ki ne delajo prostovoljno s krajšim delovnim casom,

(3)	
delovni cas in ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem, ki se meri z deležem zaposlenih, ki dela vec kot 46 ur tedensko, deležem zaposlenih, ki delajo v izmenah ali ob neobicajnih urah (zvecer, ponoci, ob koncih tedna), delež zaposlenih, ki prostovoljno delajo s krajšim delovnim casom, delež zaposlenih, ki so zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in družinskim življenjem,

(4)	
delovni pogoji in varnost zaposlitve, pri tem se izpostavlja zaznava posameznike glede intenzivnost dela, avtonomnosti pri delu, fizicnih pogoji za delo in varnosti zaposlitve, omenjene zaznave pa se merijo z Evropsko raziskavo delovnih pogojev (vsakih pet let)

(5)	
spretnosti in karierni razvoj, kjer se uporabljata kot kazalnika delež vkljucenih v vseživljenjsko ucenje in ocena možnosti za karierni razvoj (Evropska raziskava delovnih pogojev)

(6)	
zastopanje kolektivnih interesov, ki se meri z ravnijo kolektivnih pogajanj, deležem vkljucenih v sindikate in oceno posameznika o sodelovanju pri odlocitvah o spremembah organizacije dela.


Leta 2010 je Evropska komisija (EMCO, 2010) oblikovala nov nabor kazalnikov, ki zajema štiri podrocja: 
1.	
Ekonomsko-socialna varnost, ki jo sestavljata ustrezno placilo in varna zaposlitev, ki omogoca karierni razvoj.

2.	
Izobraževanje in usposabljanje, ki jo sestavljata podrocji, ki omogocata razvoj spretnosti in zaposljivost.

3.	
Delovni pogoji, ki zajemajo zdravje in varnost pri delu, intenzivnost dela, avtonomnost pri delu in zastopanost kolektivnega interesa zaposlenih.

4.	
Ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem ter enakopravnost spolov, ki omenjeni podrocji merita z vec kot 10 kazalniki.


Ker posamezno razsežnost sestavlja vec podrocij, ki se merijo vec kot z enim kazalnikom, je bilo skupno število kazalnikov kar 55. Tako tudi s tem poskusom na ravni EU ni bilo oblikovano merilo kakovosti zaposlitve, ki bi bilo uporabno za oblikovalce politik in ustrezalo zahtevam združenj delodajalcev po najvec 10 kazalnikih.
Podobno kot na ravni EU so se poskusi oblikovanja koncepta in kazalnikov za merjenje kakovosti zaposlitve oblikovali tudi v drugih mednarodnih organizacijah. Tako je mednarodna organizacija dela (ILO) leta 2012 skušala oblikovati sistem kazalnikov za merjenje koncepta dostojnega dela, ki ga je sprejela leta 1999, ki je vseboval 10 podrocij. Pri tem so strokovnjaki ILO poleg že omenjanih razsežnosti izpostavili tudi podrocje sistemov socialne zašcite.
Z razvojem nacina merjenja kakovosti zaposlitve so se vse od leta 2000 ukvarjali tudi pri komisiji Združenih narodov za Evropo, kjer so oblikovali široko strokovno skupino, ki je leta 2015 izdala obsežen statisticni prirocnik44	Prirocnik obsega okoli 300 strani.
 za merjenje kakovosti zaposlitve. Strokovna skupina je opredelila 7 razsežnosti in znotraj njih skupaj 12 podrocij:
i)	
Varnost in etnicnost zaposlitve,

ii)	
dohodek in dobrobiti iz zaposlitve, 

iii)	
delovni cas in ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem,

iv)	
varnost zaposlitve in socialna varnost,

v)	
socialni dialog,

vi)	
razvoj spretnosti in usposabljanje,

vii)	
odnosi na delovnem mestu in motivacija za delo.


Omenjena strokovna skupina je sicer zelo natancno opredelila vsebino in vire podatkov za posamezne kazalnike, vendar pa je bilo njihovo število bistveno preveliko (skupaj 67) za redno spremljanje in mednarodno primerjavo. Zato so predlagali, da se kazalniki uporabljajo predvsem na nacionalni ravni in pri tem upoštevajo nacionalne posebnosti.
Strokovnjaki OECD so koncept merjenja kakovosti zaposlitve izpeljali iz okvirja za merjenje blaginje (OECD well-being Framework) in Stiglitz, Sen and Fitoussi koncepta merjenja blaginje (Canzes in drugi (2015). Izpostavili in merili so naslednje tri dimenzije kakovosti zaposlitve:
a)	
Kakovost placila za delo, ki obravnava dva vidika: (i) višina placila, ki neposredno vpliva na materialno blaginjo, in (ii) porazdelitev placil, ki je prav tako pomembna za blaginjo (merjeno z Gini koeficientom).

b)	
Varnost na trgu dela, ki zajema vidik ekonomske varnosti, ta pa vkljucuje verjetnost izgube zaposlitve in stroške za zaposlenega. Razsežnosti sta merjeni: (i) z verjetnostjo izgube zaposlitve (prehoda v brezposelnost) in trajanja brezposelnosti ter (ii) s stopnjo javnega zavarovanja za primer brezposelnosti (pokritost z nadomestili za brezposelnost in njihova višina).

c)	
Kakovost delovnega okolja, ki zajema neekonomski vidik kakovosti zaposlitve in zajema naravo in vsebino dela, organizacijo delovnega casa in odnose na delovnem mestu. Kakovost delovnega okolja se meri s prisotnostjo obremenitev pri delu, zajema pa kombinacijo visokih zahtev na delovnem mestu in omejenih sredstev za delo.


Zaradi velikega števila razsežnosti kakovosti zaposlitve je njeno merjenje zapleteno. Tudi podatkovni viri so za to številni in so pogosto casovno neusklajeni, saj dinamika njihovega zbiranja pogosto ni letna. Tako so zelo pogosto vir podatkov: Evropska raziskava o delovnih pogojih, ki se izvaja vsakih pet let, ad-hoc moduli ankete o delovni sili, Evropska raziskava o kvaliteti življenja, Evropska socialna raziskava (ESS) in Eurobarometer flash modul o pogojih dela. Merjenje kakovosti dela vsekakor še naprej ostaja izziv za raziskovalce in statistike. Canzes in drugi (2015) menijo, da je bilo zanemarjanje vprašanja kakovosti dela pri oblikovanju politik v veliki meri posledica premalo razvitega in neenotnega nacina merjenja kakovosti zaposlitve.
2	Razvrstitev Slovenije po razlicnih merjenjih kakovosti zaposlitve
Ceprav številne institucije in strokovnjaki poudarjajo pomen kvalitete zaposlitve za blaginjo posameznika in družbe, pa so bili le redki koncepti njenega merjenja razviti do te mere, da so kakovost zaposlitve v posamezni državi dejansko izmerili. V nadaljevanju prikazujemo nekaj rezultatov merjenja, s poudarkom na uvrstitvi Slovenije.
Evropski indeks kakovosti zaposlitve (EIKZ) je eden redkih poskusov oblikovanja sinteznih indeksov, ki meri šest razsežnosti z razlicnimi kazalniki,55	Vrednosti posameznih kazalnikov so ponderirane in standardizirane v vrednosti od 0 do 1, pi cemer 1 pomeni boljšo kakovost.
 ki jih ponderira ter standardizira njihove vrednosti v pod-indekse z vrednostmi od 0 do 1 (Leschke, J. in drugi, 2008). 
V nadaljevanju najprej predstavljamo uvrstitev Slovenije po posameznih pod-indeksih leta 2005/2006, ko je bil indeks prvic izracunan.
Slovenija se je leta 2005 po EIKZ uvršcala nad povprecje EU-27 s podobno vrednostjo indeksa kot so ga imele stare clanice EU-15 (pred širitvijo leta 2004). Po pod-indeksu zaslužka, ki ga sestavljata sredstva za zaposlene na zaposlenega v SKM in stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih, se je uvršcala okoli povprecja držav EU-27. Po pod-indeksu razširjenosti nestandardnih zaposlitev, kjer se meri razširjenost zacasnih zaposlitev, zaposlitev s krajšim delovnim casom in deležem oseb, ki neprostovoljno delajo s krajšim delovnim casom, pa se uvršca med države z veliko razširjenostjo (na sedmo mesto med državami EU). Slabo pa se Slovenija odreže po pod-indeksu delovnega casa in ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem, ki se meri 
z deležem oseb, ki delajo vec kot 46 ur tedensko, deležem zaposlenih, ki delajo v izmenah ali ob neobicajnih urah. Po tem pod-indeksu so slabše samo 4 države. Prav tako se uvršca med najslabše po pod-indeksu, ki merijo delovne pogoje in varnost zaposlitve, ki izpostavlja posameznikove zaznave intenzivnosti dela, avtonomnosti pri delu, fizicnih pogojev za delo in zaznane verjetnosti izgube zaposlitve v naslednjih šestih mesecih.66	Slabši od Slovenije sta bili samo Grcija in Ceška.
 Nad povprecje EU-27 se Slovenija uvršca po pod-indeksu, ki meri spretnosti in karierni razvoj, saj se uvršca na deseto mesto s podobno vrednostjo pod-indeksa kot Avstrija. Med boljše (na šesto mesto med državami EU-27) se uvršca tudi po pod-indeksu zastopanje kolektivnih interesov.
Piasna (2017), ki je analizirala kakovost zaposlitev 
s pomocjo EIKZ v obdobju 2005–2015 , je ugotovila, da se je v kakovost zaposlitve v vecini držav po številnih pod-indeksih poslabšala. To velja tudi za Slovenijo, ki se je leta 2005 uvršcala okoli povprecja EU, leta 2015 pa je za njim zaostala.
Med bolj kompleksne analize in meritve kakovosti zaposlitve pa sodi študija Eurofounda (2017). 
V analizi na osnovi velikega števila kazalnikov za sedem dimenzij kakovosti s pomocjo metode razvršcanja oblikujejo naslednje skupine (profile) zaposlitev: 
(i) dobro placane in zahtevne zaposlitve (t. i. high flying), (ii) nemotene tekoce zaposlitve (t. i. smooth running), (iii) fizicno aktivne zaposlitve (t. i.active manual), 
(iv) zaposlitve pod pritiskom (t. i. under pressure) in 
(v) zaposlitve slabe kakovosti (t. i. poor quality). Slovenija se je leta 2015 po deležu posameznih skupin zaposlitev uvršcala blizu povprecja EU, pri cemer nekoliko odstopa zgolj po višjem deležu zaposlitev slabe kakovosti in nižjem deležu nemotenih tekocih zaposlitev glede na povprecje EU (Eurofound, 2017).77	Analiza je bila narejena na osnovi podatkov iz ankete o delovnih pogojih, ki je bila izvedena leta 2015.
 
OECD (2014) po svojem merilu kakovosti dela Slovenijo uvršca v skupino držav s srednjo kakovostjo zaposlitve, saj se pri vecini kazalnikov uvršca v sredino med analiziranimi državami, pri cemer je treba poudariti, da jo po kazalnikih kakovosti delovnega okolja uvršca 
v skupino najslabših (Canzes, 2015).
Kljub vsem težavam pri merjenju kakovosti zaposlitve je vprašanje ali se kakovost in kolicina dopolnjujeta ali izkljucujeta, pojavlja v številnih razpravah. Analize povezanosti kakovosti zaposlitev in njihovega obsega kažejo, da se kakovost in kolicina ne izkljucujeta oziroma, da ni t. i. trade-off-a med kakovostjo in kolicino zaposlitev. OECD (2016) ugotavlja pozitivno korelacijo med posameznimi komponentami kakovosti zaposlitve in stopnjo delovne aktivnosti, s katero merijo obseg zaposlitev. Tako OECD (2016) ugotavlja, da obstaja pozitivna korelacija med kakovostjo zaslužka in stopnjo delovne aktivnosti, med obsegom zaposlitev in varnostjo na trgu dela ter med kvaliteto delovnega okolja in obsegom zaposlitev. Da se kakovost in obseg zaposlitev ne izkljucujeta, dokazuje tudi Piasna (2017), ki pokaže na pozitivno korelacijo med Evropskim indeksom kakovosti zaposlitve in stopnjo delovne aktivnosti, ki je tudi prikazana v sliki 3.
3	Zakljucek
Merjenje kakovosti zaposlitve v zadnjih dvajsetih letih predstavlja izziv za številne institucije in raziskovalce. Vsi se strinjajo, da je pomemben element življenja, ki vpliva na blaginjo družbe in posameznika. Prav tako se raziskovalci strinjajo, da je kakovost zaposlitve sestavljena iz vec dimenzij. Vecja kakovost zaposlitve, ki prinaša tudi zadovoljstvo z delom, povecuje lojalnost in pripadnost posameznika podjetju, s cimer se zmanjšuje fluktuacija zaposlenih in s tem povezano stroški za delodajalce.
Ceprav obstaja obsežen nabor kazalnikov, ki merijo posamezne razsežnosti kakovosti zaposlitve, obstaja zgolj nekaj sinteznih kazalnikov, ki dejansko merijo in razvršcajo države po kakovosti zaposlitve. Slovenija se je po merjenju OECD (2016) uvršcala v skupino povprecnih držav. Po evropskem indeksu kakovosti zaposlitve se je leta 2005 uvršcala nekoliko nad povprecje EU, v obdobju 2005–2015 pa se je tako merjena kakovost zaposlitve zmanjšala in je zaostala za povprecjem EU.
Clark (2015) pa poudarja, da ima lahko kakovost zaposlitve pozitiven vpliv na produktivnost in donosnost poslovanja podjetij. Vecja kakovost dela, ki prinaša tudi zadovoljstvo z delom, povecuje lojalnost in pripadnost posameznika podjetju, s cimer se zmanjšuje fluktuacija in s tem povezano stroški. Za podjetje je torej smiselno, da zasleduje tudi cilj vecje kakovosti zaposlitve.
Zaposleni izberejo zaposlitev, ki ustreza njihovim preferencam tudi po merilih kakovosti dela. Podjetja lahko z vlaganji v kakovost dela med drugim izboljšajo poslovne rezultate, pri cemer seveda ne maksimirajo zgolj kakovosti zaposlitve. Ob tem pa seveda lahko nekatere slabše znacilnosti zaposlitev kompenzirajo 
z vecjim poudarkom na drugih znacilnostih. Tako lahko na primer slabše pogoje dela nagradijo z boljšim placilom. Pripravljenost posameznika na izbiro med posameznimi vidiki kakovosti dela je v veliki meri odvisna od njegovih preferenc, kar zahteva od podjetij dobro upravljanje s cloveškimi viri. 
Zaradi vecje pogajalske moci bi podjetje v pogajanjih 
z zaposlenim lahko zmanjšalo kakovost dela do ravni, ki ni vec družbeno in socialno sprejemljiva. Za to je tukaj pomembna vloga države, da zmanjša to neravnovesje in vzpostavi zakonski okvir, ki med drugim zagotavlja tudi kakovost dela. Med te ukrepe sodi npr. ureditev minimalnega placila (minimalne place) s pomocjo zakonske ureditve ali kolektivnih pogajanj, zakonska ureditev s podrocja varstva in zdravja pri delu. Na osnovi informacij o slabi kakovosti dela lahko država pripravi ustrezne programe, ki so usmerjeni na povecanje blaginje posameznikov s slabimi zaposlitvami. Država lahko tudi z znižanjem davkov poveca neto zaslužke nizko placanih posameznikov, prav tako lahko 
s subvencioniranjem otroškega varstva in / ali ustrezno ureditvijo prožnih oblik delovnega casa omogoci lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. 
K slednjemu pa lahko prispeva tudi z ustreznimi vlaganji v infrastrukturo, ki posamezniku omogoci lažji in hitrejši dostop do delovnega mesta.
Literatura in viri
Cazes, S., A. Hijzen in A. Saint-Martin (2015). „Measuring and Assessing Job Quality: The OECD Job Quality Framework“. OECD Social, Employment and Migration Working Papers, No. 174. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1787/5jrp02kjw1mr-en
Clark, A. E. (2015). What makes a good job? Job quality and job satisfaction. IZA World of Labor 2015: 215.
EMCO (2010). Quality in Work – Thematic Review 2010. Brussels: EU Employment Committee.
Eurofound (2017). Sixth European Working Conditions Survey – Overview report (2017 update). Luxembourg: Publications Office of the European Union.
European Commission (2009). Indicators of job quality in the European Union Study. Pridobljeno na: http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/studies.do?language=EN
Leschke, J. in A. Watt (2008). Job quality in Europe. WP2008.07. Brussels: ETUI-REHS. 
OECD (2014). OECD Employment Outlook 2014. OECD Publishing. Pridobljeno na: http://dx.doi.org/10.1787/empl_outlook-2014-en
OECD (2016). How good is your job? Measuring and assesing job quality. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/sdd/labour-stats/Job-quality-OECD.pdf
Piasna, A. (2017). European Job Quality Index 2005-2015 ETUI Working Paper 2017.06. Brussels ETUI.
UNECE (2015). Statistical Framework for Measuring Quality of Employment. Pridobljeno na: https://www.unece.org/fileadmin/DAM/stats/publications/2015/ECE_CES_40.pdf
UNICE (2001). UNICE position paper on the Commission Communication ‘Employment and Social Policies: 
A Framework for Investing in Quality’. Pridobljeno na: www.businesseurope.eu

Tabela 1: Prikaz Laekenske opredelitve kakovosti dela
 
Razsežnost
 Kazalnik
 
I.	
Znacilnost dela 


 1)	
vrojena kakovost dela


 Prehod med neaktivnostjo in zaposlitvijo ter med zaposlitvami 
glede na placo
 
Prehod med neaktivnostjo in zaposlitvijo ter med zaposlitvami 
glede na vrsto zaposlitve
 
Zadovoljstvo z zaposlitvijo
 
2)	
Vseživljenjsko ucenje 
in karierni razvoj 


 Delež delovno sposobnega prebivalstva v vseživljenjskem ucenju 
po starosti, spolu in izobrazbi
 
Delež delovno aktivnih, ki uporablja racunalnik ob posebnem usposabljanju ali brez njega
 
II.	
Zaposlitev z vidika trga dela 


 3)	
Enakost spolov


 Razmerje med placo zaposlenih žensk in zaposlenih moških 
 
Razlika med stopnjo delovne aktivnosti žensk in moških
 
Spolna segregacija v poklicih
 
Spolna segregacija v dejavnostih
 
4)	
Zdravje in varstvo pri delu


 Pojavnost nesrec pri delu
 
5)	
Fleksibilnost in varnost


 Delež zaposlenih, ki dela s skrajšanim delovnim casom, in delež 
zaposlenih s pogodbo za dolocen cas, v skupnem številu zaposlenih
 
6)	
Vkljucenost na trg dela 
in dostop do njega


 Prehod med zaposlenostjo, brezposelnostjo in neaktivnostjo
 
Prehod med neaktivnostjo in zaposlitvijo in usposabljanjem
 
Stopnja delovne aktivnosti po spolu, starosti in izobrazbi
 
Stopnja dolgotrajne brezposelnosti po spolu
 
Delež osipnikov (early school leavers)
 
Stopnja brezposelnosti mladih
 
7)	
Organizacija dela in ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem


 Razlika med stopnjo delovne aktivnosti posameznikov 20–50 let, 
ki imajo v gospodinjstvu otroke 0–6 let, in med stopnjo pri tistih, 
ki nimajo otrok
 
Delež otrok v organiziranem varstvu izven družine
 
Zaposleni, ki so prenehali z delom zaradi družinskih obveznosti 
v preteklosti in niso razpoložljivi za delo 
 
8)	
Socialni dialog in vkljucenost zaposlenih


 Socialni sporazum obstaja ali ne
 
9)	
Raznolikost in odpravljanje diskriminacije


 Razlika med stopnja delovne aktivnosti 55–64 let in splošno stopnjo delovne aktivnosti
 
Razlika med stopnjo delovne aktivnosti tujcev, etnicnih manjšin 
in domacih državljanov
 
10)	
Gospodarske razmere 
in produktivnost


 Rast produktivnosti merjena na opravljeno uro in 
Rast produktivnosti, merjena na zaposlenega 
 
BDP na opravljeno uro in BDP na zaposlenega
 
Delež prebivalstva z doseženo vsaj srednjo izobrazbo po spolu, 
starostnih skupinah in zaposlitvenem statusu
 
Vir: OECD (2014).
 



Slika 1: Evropski indeks kakovosti zaposlitve 2015


Vir: Piasna (2017).

Slika 2: Profili kakovosti zaposlitve kot delež od vseh zaposlitev, v %


Vir: Eurofound (2017: 131).

Slika 3: Evropski indeks kakovosti zaposlitve in stopnja delovne aktivnosti (20-64 let) v državah EU, leta 2015


Vir: Eurostat; Piasna (2017).

JEL: M310

WILLINGNESS TO PAY 
FOR CRAFT BEER IN SLOVENIA
Vid Vodopivec
samostojni podjetnik

Povzetek
Pivo je najbolj priljubljena alkoholna pijaca na svetu. Ceprav ta pijaca obstaja že tisocletja, je v zadnjih desetletjih po novi vrsti piva – mikrovarjenem pivu – cedalje vecje povpraševanje, saj ga kupujejo ne le poznavalci, temvec tudi cedalje širši krog prebivalstva. Povecanje povpraševanja po mikrovarjenem pivu je dokaj nov svetovni fenomen, ki ga nekateri pripisujejo spreminjanju okusa potrošnikov. Priljubljenost mikrovarjenega piva je k vstopu v panogo privabila številne nove proizvajalce. To velja tudi za Slovenijo, kjer se je število pivovarn povecalo z 22 v letu 2010 na 62 v letu 2016. Kako je mogoce pojasniti, da se proizvodnja mikrovarjenega piva tako povecuje, ko pa povpraševanje po tradicionalnih vrstah piva, zlasti v razvitih državah, stagnira?
Odgovor je v uspešnem prizadevanju ponudnikov mikrovarjenega piva, da prepricajo potrošnike s poudarjanjem kakovosti in ekskluzivnosti. Tako se vse vec potrošnikov zaveda, da »vsa piva niso narejena enako« in so za vrhunsko pivo – to seveda ni obicajno, »tradicionalno«, temvec mikrovarjeno pivo – pripravljeni placati vec. Ta »nova« vrsta piva, mikrovarjeno pivo, je prinesla mocan nov veter v sicer dokaj ustaljeno, zrelo panogo proizvodnje piva. Še nedavno smo v restavraciji lahko narocili samo pivo – in so nas z njim tudi res postregli. V Sloveniji je bilo tako edino vprašanje »Laško ali Union?«, saj sta ti dve blagovni znamki desetletja nesporno obvladovali trg piva.
Namen clanka je raziskati, kolikšno cenovno premijo so potrošniki pripravljeni placati za mikrovarjeno pivo v primerjavi z obicajnim pivom (svetlim ležakom), in kateri dejavniki vplivajo na to premijo. Da bi pridobil potrebne podatke, sem marca 2018 izvedel spletno anketo, v kateri je sodelovalo 181 slovenskih pivcev piva. V anketi sem se osredotocil na ugotavljanje cenovne premije mikrovarjenega piva v barih in restavracijah. Cenovno premijo sem ocenil z metodo pogojnega vrednotenja in izraženih preferenc.
Rezultati raziskave kažejo, da so anketiranci za mikrovarjeno pivo – v primerjavi s tradicionalnim ležakom po svoji izbiri, ki bi stal 2,40 evra – pripravljeni placati premijo v višini 1,35 evra. Ugotavljam, da se je povpraševanje po mikrovarjenem pivu izkazalo za cenovno prožno. Starost anketirancev je na cenovno premijo za mikrovarjeno pivo vplivala negativno, njihov dohodek pa pozitivno. Izkazalo se je tudi, da dve lastnosti, povezani s pivom, statisticno pomembno vplivata na cenovno premijo: pomembnost, ki jo potrošniki pripisujejo ceni, in stopnja vsebnosti alkohola v pivu – prva je s premijo povezana negativno, druga pozitivno.
Kljucne besede: koliko so potrošniki pripravljeni placati, mikrovarjeno pivo
Abstract
While beer has been around for millennia, in recent decades a new variety – craft beer – has seen a global explosion in popularity. To shed light on recent developments in the Slovenian beer industry, this paper investigates how much more people are willing to pay for craft beer compared to traditional (lager) beer, and what factors influence this price differential. Based on an online survey of Slovenian beer consumers, willingness to pay (WTP) for craft beer in restaurants and bars is assessed via the contingent valuation method. The results show that, on average, respondents are willing to pay a premium of €1.35 for a serving of craft beer compared to the lager of their choice, which is priced at €2.40. Perhaps unexpectedly, demand for craft beer proved to be elastic, with an own-price elasticity of -1.8. The craft beer premium was negatively affected by respondents’ age and positively by their income. Two beer-related attributes proved to statistically significantly affect WTP: the importance placed on price and level of alcohol content, the first lowering and the second increasing WTP.
Keywords: willingness to pay, craft beer

1	Introduction 
Beer is the most consumed alcoholic beverage in the world. While beer itself has been around for millennia, in recent decades a new variety – craft beer – has seen an explosion in popularity, moving from the fringe of niche consumption towards that of the general population. This explosion in craft beer is a fairly new global phenomenon, attributed to shifting consumer tastes (Canback, 2019). The popularity of craft beer has enticed numerous new producers to enter the market. This finding also applies to Slovenia, where the number active breweries increased from 22 in 2010 to 62 in 2016 (Brewers of Europe, 2017). With the general beer category experiencing limited to no growth – particularly in developed countries, why is the beer industry so enticing to enter?
The answer lies in the premiumisation of beer – 
a higher willingness to pay for superior beer, which primarily comes in the form of craft beer. In other words, consumers are realising that “not all beer is created equal”, and craft beer has successfully differentiated itself from what is perhaps known as regular “traditional” beer. In fact, this “new” product category, craft beer, has rattled a stale and mature industry.11	Such a development is even more impressive given the important cost disadvantages craft beer producers are subjected to. For example, due to their small scale of production, craft beer producers – unlike the market leaders – produce beer at only one location and therefore face considerably higher per-unit transportation costs. 
 It was not that long ago that one could go into a restaurant and just order 
“a beer” and, without any further questions or clarifications, be brought one. In Slovenia, the only follow up question to such an order might be “Laško or Union?”, the brands that held an undisputed duopoly for decades.
The definition of craft beer – while varying widely from country to country – is typically based on brewing capacity. A common theme in the definition is the restriction on brewing capacities, which is why craft beer is synonymous with microbrewed beer (see the discussion of the definition of craft beer by Garavaglia & Swinnen, 2017a). In Slovenia, the definition of a microbrewery is one that does not exceed the production of 20,000 hectolitres in a year (Štamcar, 2015). In the United States, where the modern craft beer movement is considered to have originated, the definition is extended to include (i) metrics related to ownership of the brewery and (ii) the permissible ingredients used in beer production.22	In reality, the distinctions between craft and other types of beer are blurred, inter alia because large companies such as Heineken and AB InBev are launching their own brands of craft-style beers or merging with small breweries. Euromonitor (2017) also points out the ambiguity of the definition of “craft beer”.
 
As is clear from the above description, this type of beer is costlier to produce both because brewers cannot take advantage of economies of scale and because they face higher input costs due to the superior quality of their ingredients (Garavaglia & Swinnen, 2017a).
To shed light on recent developments in the beer industry in Slovenia, the purpose of this paper is to investigate how much more people are willing to pay for craft beer compared to traditional (lager) beer, and what factors influence this price differential. In particular, the paper tests the following four hypotheses: 
–	
Hypothesis 1: Consumers are, on average, willing to pay a price premium for craft beer over traditional beer.

–	
Hypothesis 2: Demand for craft beer is inelastic. Given the large increase in the consumption of craft beer, one may assume that persons choosing such beer do not regard traditional beer as a close substitute for craft beer and may thus be relatively insensitive to price (for the U.S., for example, Toro-González et al., 2014, found that demand for craft beer is inelastic). 

–	
Hypothesis 3: A price premium for craft beer over traditional beer is negatively affected by a person’s age and positively by his or her income (in line with the findings, for example, of Gabrielyan et. al., 2014, for U.S. beer drinkers).

–	
Hypothesis 4: The price premium for craft beer over traditional beer is related to the importance placed on the perceived beer attributes such as taste, aroma, and origin (again in line with Gabrielyan et al., 2014, who find that the overall taste and hoppiness of 
a beer affects WTP).


To obtain the necessary information, in March 2018 I carried out an online survey of 181 Slovenian beer consumers, using the convenience snowball sample. I focused on willingness to pay (WTP) for craft beer for on-trade consumption, i.e. consumption in bars and restaurants. I assessed WTP using the contingent valuation method, specifically, an iterative bidding game, thus using the stated preference approach as the basis of measurement.
The results of my survey show that, on average, respondents were willing to pay a premium of €1.35 for a serving of craft beer compared to the lager of their choice (for which the hypothesised price was set at €2.40). Perhaps unexpectedly, the demand for craft beer proved to be elastic, with an own-price elasticity of -1.8. The craft beer premium was negatively affected by respondents’ age and positively by their income. And two beer-related attributes proved to statistically significantly affect WTP: the importance placed on price and level of alcohol content, the first lowering and the second increasing WTP. 
The paper proceeds as follows. Section 2 describes trends and developments in the beer market. Both global trends as well as trends in the Slovenian beer market are presented, with special attention devoted to the entry of microbreweries. Section 3 defines the concept of WTP and explains the way it is measured in the case of craft beer, presents key dilemmas in formulating the questionnaire, and describes the survey implementation. The results of the survey – obtained by testing the stipulated four hypotheses – are presented in Section 4. The last section concludes by interpreting the findings and deriving implications for the marketing of craft beer.
2	Trends and developments 
in the beer market
Ordering a beer today is much more difficult than it was 10 years ago. Up to the recent past, in Slovenia the only dilemma was whether to select Laško or Union, that is, which one of the two major brands which held an undisputed duopoly for the past century or so. Nowadays, the choice is not so simple. The selection process is no longer centred around brands, but rather the styles of beer, a trend which has been labelled as “consumer promiscuity” when it comes to choosing beer (see, for example, ROTHCO, 2019). As a result of these new, modern styles of beer, brand loyalty has plummeted. New styles of beer are often grouped under the generic term of “craft” or “microbrewed” beer, and they stand against the prominent and overly abundant lager beer which has been the default style of beer since the Industrial Revolution. And perhaps not surprisingly, not only has the selection of beer increased, but so has its price. These craft beers command a considerable price premium – generally, they are about 50 percent more expensive than their more traditional lager counterpart.
This section aims to put historic developments in the beer market in perspective. It starts by explaining the global scene by probing historical developments and trends in beer production. It continues with a discussion of the forces behind the entry – and proliferation – of microbreweries. It concludes by presenting trends in the Slovenian beer market.
2.1	Global developments and trends
This section presents the historical developments in beer production, arguing that until the premiumisation stage of beer development factors driving the supply side of the market were mostly responsible for the vast changes that have occurred.
Historical developments: how lager became king
Historically, the beer industry was characterised by many small producers. According to Howard (2014), until the 18th century natural barriers discouraged the formation of only a few producers dominating the market. First, since beer consists mostly of water, it was costly to transport – due to the worse transport infrastructure and systems in general, historically more so than today. In addition, early commercial brews were ales and stouts, both of which spoiled rather quickly. These limitations prevented early brewers from selling their product on a larger scale, restricting the geographic reach of beer producers. Moreover, the simplicity of its main ingredients – water, malted grains, hops and yeast – provided little room for innovation and thus disabled a producer from differentiating itself and gaining a competitive advantage. Things have changed since then, as modern technology has changed the way we produce, and in turn, also the way we consume beer. 
Several technological innovations laid the groundwork for the beer industry we see today, as well as for the most dominant style of beer, lager. In the eighteenth century, a more science-based approach to brewing beer was established. Better knowledge regarding the function of yeast – the ingredient responsible for the fermentation process and hence for producing alcohol in beer – led to improved brewing methods and thus to greater control of the production process. Such improved control enabled brewers to produce a reliable and consistent final product, and the resulting brewing method would give rise to the most predominant style of beer in the world today: lager. Lager, which in German literally means “storage”, overcame the main problem with beer at the time, a short shelf life. And a prominent scientific discovery also helped lager establish its dominant position – in the 1860s Louis Pasteur developed the “pasteurisation” method, which further extended beer’s shelf life (see Poelmans 
& Swinnen, 2011). 
Along with several other scientific advances, the Industrial Revolution helped propel lager beer to its present-day dominance and commercial success. The invention and later improvements of the steam engine allowed beer to be transported faster as well as across greater distances, as they provided recourse to more advanced and efficient modes of transportation. Moreover, the invention of refrigeration allowed breweries to produce lager year-round, thus not only in the winter months (the brewing of lager requires cooling, see Meussdoerffer, 2009). 
Many other major innovations helped with the storage and manufacturing of beer. Before the 1860s, glass bottles had to be hand-blown and as a result were relatively expensive. The invention of the “chilled iron mould” allowed brewers to mass produce glass beer bottles at a fraction of the cost. Bottling beer in glass bottles enabled it to be transported greater distances and to be preserved in a better fashion, particularly on longer journeys, as opposed to the traditional method of storing it in casks. Just as important were the innovations when it came to sealing the beer. Initially, various types of corks were used, similar to the ones used in wine. By 1892, a metal-based seal was used, the same one that is used for glass bottles today, the “crown cork”, enabling brewers to develop automatic bottling machines (Swinnen, 2011). By the first half of the 20th century, metal cans were being used and popularised in the United States, eventually making their way to Europe and the rest of the world.
These discoveries and innovations helped bring down the price of beer, made it available to a larger audience, and delivered a product with consistency. At the same time, they also contributed to the homogenisation and blandness of beer over the past century (the aspect that eventually made room for the emergence of craft beer – see below), as well as to consolidation within the industry. The modern machinery and brewing methods led to the mass-production of beer, and as a consequence, companies needed to achieve economies of scale in order to stay competitive. 
Declining global beer sales have forced established brewers into mergers and acquisitions. Looking at data from 2012, the top four brewers accounted for roughly half of global beer sales by volume and 70 % by revenue (SABMiller, 2012). Compared with ten years prior to that, the top 10 firms accounted for less than half of global sales. Fast forward to 2016 and we have the fifth largest ever acquisition in history, where the world’s biggest brewery AB inBev acquired the second biggest, SABMiller, for $90 billion. The new brewing behemoth will be responsible for the production of nearly 3 in 10 beers consumed around the world (Business Insider, 2016). While some market share was gained internally through sales growth, most has occurred from consolidation through mergers, acquisitions and joint ventures, with the primary goal of expanding into new geographic areas (Howard, 2014).
To summarise the developments in the beer industry, 
a suitable tool is the concept of the J-curve.33	The J-curve evolution of an attribute means that the attribute’s graph is shaped like the letter ‘J’, that is, the quantity in question in the initial period diminishes and gradually reverses its trend towards growth (Canback, 2016).
 According to this framework, a product’s life cycle is divided into four stages (Canback, 2016). In the first, the artisanal stage, a large number of breweries coexisted, each operating in a limited geographic space, as beer was manufactured in small batch production and sold locally, limited by slow and costly transport and short shelf life. In the mass-production stage – coinciding with the Industrial Revolution – numerous technical improvements helped streamline the production of beer and utilised scale economies, driving down the price, thus reducing the number of beer producers. In the homogeneity stage, maximum efficiency is reached as beer becomes standardised, synonymous with clear lagers, and the industry becomes extremely concentrated. Consumers lose interest in the product due to the lack of diversity. That sets the stage for the advent of the premiumisation stage (which we are still witnessing): producers emphasise the superior quality and exclusivity of their products, while trying to attract wealthier consumers, who are willing to pay more for better, “premium” products. The quality of ingredients is improved, the location of production assumes a more prominent role, as does the overall appearance of the authenticity of the product, providing fertile ground for the emergence of craft beer. 
According to the J-curve concept, the beer market has completed a full circle: it started with many producers, it shrank to a few, and has gone back to many. In the long history before mass production, all beer was by definition craft and microbrewed beer. As described above, innovations in the production of beer and overall advancements in technology allowed the mass production of a homogeneous product, and in contrast, the latest trends in craft production represent a return to the roots. In contrast to the first three stages of the J-curve, the key factor affecting the premiumisation stage is consumer demand. In this stage, producers cater to the newly developed, diverse needs of consumers by offering them differentiated products. And as predicted by the theory of monopolistic competition, such differentiation allows them to increase the price of beer.
The entry of microbreweries 
With the strong cost-cutting effects of economies of scale, the beer market toward the end of the 20th century was a tough, competitive environment to enter. New breweries could not compete on price, and they had to differentiate themselves in a different aspect: taste. Fortunately for microbreweries, it was not that difficult to do so – the homogenisation of mass-produced beer had made different lagers practically indistinguishable from each other, contributing to the emergence of what is sometimes labelled “industrial beer”. One of the foremost scholars of craft beer, Glenn Carroll, stated that “The people behind the microbrewery movement, in an almost moralistic and evangelical way, thought that beer had become disgusting” (George, 2002).
Many drivers behind the shift in consumer preferences in recent decades can be seen as a pushback to capitalism and globalisation. These grievances are perhaps most apparent in the political arena, where a rise in nationalist, populist, and anti-immigrant rhetoric has taken hold in numerous countries around the globe, most notably with Trump and Brexit at the helm. While globalisation is generally recognised as a force which diminishes distances in the world, “levels the playing field”, and makes the world smaller through the internet-of-things and connectivity, it is also increasingly being blamed for enabling power and resources to become more concentrated and unevenly distributed. Hence the emergence of anti-neoliberalism, the vilification of multinational corporations, and the championing of local, community producers. The so-called “race to the bottom” – multinationals leveraging their power to maximise their benefits by locating facilities in places with the lowest environmental standards, lowest wages and taxes, or both – have contributed to the distrust consumers have for multinational corporations, which is present not only in developed countries but also in China and India (see Figure 1). 
Also related to anti-globalisation sentiment is the pursuit of the “authenticity” of products. Being socially constructed and context-specific, there is no objective definition thereof. Carroll (2015) points to two main kinds of authenticity. The first kind is “type” or genre authenticity, which refers to whether or not a product possesses traits that are characteristic of a certain product category. In the case of beer, this form of authenticity deals primarily with the quality and type of ingredients used (what type of hops was used), the production process (was it top or bottom fermenting?), and the taste of the final product (does it taste like an IPA should?). If the answers to these questions are ‘positive’, then the product is deemed to be of the authentic “type”. 
The second kind of authenticity is “moral” authenticity and relates not so much to the product but rather to the organisation or firm-producer itself, and to the way it operates. Questions pertaining to this form of authenticity revolve around the motivations and goals of said brands or companies, such as whether they are driven solely by profit or are genuinely concerned about their community, environment, human well-being, etc. Moral authenticity encompasses the virtues which marketers refer to as a “lifestyle brand” and is usually accompanied by phrases such as organic, cruelty free, ethically sourced, not-tested on animals, and locally made. This new emphasis placed on authenticity by consumers transcends the imperative of location and borders and puts ethics and moral values higher on the list of priorities (Carroll, 2015). 
Favouring local brands over international ones is by no means a new phenomenon. Shimp and Sharma (1987) developed the concept of “consumer ethnocentrism”, according to which consumers view a foreign product as inferior to their own. Contrasting consumer ethnocentrism is the “country of origin” effect, in which consumers view goods produced in countries with a well-known tradition and history of producing them as superior to goods produced elsewhere. In the case of the beer market, sticking to the “country of origin” principle would concentrate market share in the hands of brewers from countries with a strong tradition and history of brewing beer (such as Belgium and Germany). In fact, this is the case when looking at macrobrewed beer, as the three largest breweries controlling a whopping 42 percent of the global beer market – AB Inbev, Heineken and Carlsberg are headquartered in Belgium, the Netherlands and Denmark, respectively – all come from nations with a rich tradition of brewing. However, this new idea of authenticity transcends the country-of-origin effect in that it places a greater emphasis on locally produced, and in many cases sourced, ingredients and labour. 
The trends described above are perhaps most pronounced among the millennial generation.44	While there is no universally agreed upon definition, most label those born anywhere between the early 1980s and late 1990s as millennials (for example, Posard et al., 2018, refer to millennials as those born between 1982 and 2000).
 The millennial generation has been touted as one of the biggest consumer groups leading the movement toward more local, artisanal and craft products and less of the mass-produced, homogenous products of the past few decades (Daneshkhu, 2018). This can be at least partly attributed to the widespread use of the internet by millennials, providing them access to more information than ever before, educating them on evolving social, cultural and political landscapes (ATKearney, 2019). What is quite telling is the proliferation of craft beer apps, which are uniquely suited to serve the needs of localisation and authenticity, among others. They not only provide up-to-date information about local producers, including customer reviews, but also offer sales venues, lists of top-rated beers and breweries, and information about special events. Moreover, they enable the customisation of one’s own personal beer palate by providing a rating of beers the customer has already tried and suggesting new beers that he or she might want to taste. And they also offer advice about being “politically correct”: they provide information whether a particular product that may have a craft beer label is, in fact, produced by big breweries (such as “Blue Moon”, produced by Anheuser-Busch and Miller), as some customers may prefer not to consume such products.55	To appeal to millennials, some apps also use tricks such as enabling a mobile phone to resemble a glass of beer, a feature called “Virtual Beer/iBeer” (Braun, 2018).
 
In addressing anti-globalisation sentiments, businesses are inventing new ways to succeed in the changed environment. In the early 1990s, “glocalisation”, a buzz word and business strategy utilised by multinationals, was all the rage. The strategy was centred on developing and distributing products globally but still tailoring them to accommodate the needs of regional and local markets. However, nowadays it is not enough for McDonalds to offer a Chicken Maharajah Mac to ensure its success in India; the ingredients themselves must be sourced locally (Kannan, 2014) – the strategy labelled “multi-localism” (ATKerney, 2019). 
Big breweries have been attempting to emulate microbreweries in three main ways. One way is through acquisitions, in line with the slogan “if you can’t beat them, join them”, or in this case, have them join you (Euromonitor, 2017). Emulating microbreweries can be difficult, however, as these takeovers can be withheld from the public and consumers have no easy way of knowing that a particular microbrewery has “sold-out”. Another method is masking their products, hiding the fact that the producer is a brand extension of a megabrewer, as opposed to an organically formed independent local producer. Such products have been dubbed so called “quasi-craft” brands (Canback, 2019). For example, Molson Coors, a megabrewer in a joint venture with AB Inbev, which caught on to the craft trend early on, launched its own craft brand of beer, Blue Moon. It has successfully tricked consumers into thinking that it is in fact a “craft” brand and provides a “craft” experience. And third, megabreweries are mimicking the marketing strategies of microbreweries. For example, instead of employing a mass-marketing campaign, which is the norm for such companies, they are sponsoring local events, utilising social media influencers, and expanding their grassroots image. 
2.2	Trends in the Slovenian beer market
While Slovenia plays a minor role in the global beer market, domestic developments have mirrored those occurring globally. In addition, being on the periphery, the preferences of Slovenian beer consumers have also been shaped by the “exposure effect”. Market power has become increasingly more concentrated. And as on the global scene, Slovenia saw incredible growth in breweries, all of which were microbreweries.
Since 2010, the number of microbreweries in Slovenia has considerably increased. According to Euromonitor (2018), in 2010 there were 20 microbreweries in Slovenia, with the number steadily increasing to reach 60 in 2016 (Figure 2). The growth in the number of microbreweries in Slovenia exceeded such growth in most European countries. The most remarkable growth in microbreweries in this period was experienced by the UK, where their number increased from below 600 to over 2000.
In Slovenia, microbreweries are by far the most dynamic firm-size category of beer production (Figure 3). While from 2000–2011 the number of microbreweries stagnated in a range from 6-9, starting in 2012 this number greatly increased, reaching 30 by 2016.66	The number of microbreweries according to Statistical Office of Slovenia is only half of the number reported by Euromonitor, suggesting that the latter also includes producers whose predominant activity is outside beer brewing.
 
Of course, during the whole 2000–2016 period there were only two producers occupying the largest size category – the two big Slovenian producers, Laško and Union. Interestingly, the size category of 2 – 9 workers showed very little dynamism, and quite notable is the “case of the missing middle”: there were virtually no firms in the size categories of 10 – 49 or 50 – 249 workers. 
The two major players mentioned above, Laško and Union, have held an undisputed duopoly in the Slovenian beer market for the past several decades (Cerar, 2015). Union is in fact a product of a union – hence the name – of a number of small brewers that banded together. Laško acquired Union in 2005 under the guise of national interest, in order to fend of the other main bidder – Interbrew (now the biggest brewer AB Inbev), a foreign multinational corporation. The newly formed company was acquired by the global brewing giant Heineken a decade later in 2015 (Morozov, 2017).
The above trends in Slovenia have been shaped by several forces. On one hand, they echo the antiglobalisation sentiment, with Slovenian consumers strongly favouring local food and beverage products, ranging from fruit and vegetables, to type of flour and milk and dairy products. Being on the periphery, the preferences of Slovenian beer consumers have also been shaped by the “exposure effect”. Šušteršic and Šušteršic (2013) demonstrate that an increase in imports following EU entry had two opposing effects on Slovenian beer producers. First and unsurprisingly, the increase in beer imports resulted in a decline in the production of domestic producers. Secondly, the increased diversity of types of imported beer had a positive impact on the volume of sales of small producers.77	Šušteršic and Šušteršic (2013) also find that the increase in the diversity of small producers positively affected the volume of the sales of small producers.
 The authors interpret the latter result by suggesting that imports of beer, by bringing more variety onto the market, induce domestic consumers to develop their tastes and appreciate different types of beer, which in turn induces demand for the products of domestic microbrewers (according to this interpretation, Slovenia has been a laggard in craft beer consumption). This result is completely in line with Swimanathan (1998, cited in Garavaglia & Swinnen, 2017b), who – in the case of the USA – also finds that the growth in beer imports stimulated the entry of new craft breweries, also attributing the effect to the development of the appreciation of new beer tastes via imported beers. 
The growing number of Slovenian microbreweries (and imports) has strongly enriched the scope of beer supply. Some of the most popular Slovenian microbreweries include Carniola, Humanfish, LOO-BLAH-NAH, Maister, Mali Grad, Pelicon, Reservoir Dogs, Tektonic, and Vizir. Nonetheless, in 2018 Slovenian microbreweries had 
a market share of only around 2 percent and a production capacity for supplying up to 6 percent of domestic consumption (Morozov, 2018), thus still lagging substantially behind countries with more developed microbreweries (for example, the market share of microbreweries in the USA is 10 percent). 
3	Measurement of WTP for craft beer, questionnaire formulation and survey implementation 
Smith and Nagle (2002, p. 2) define WTP as “the maximum price a buyer is willing to pay for a given quantity of a good or service.” In the study of microeconomics, WTP corresponds to a consumer’s reservation price (cf. also Le Gall-Ely, 2009). Initially, the concept of WTP was used to help calculate the monetary value of pure public goods, and conversely the cost associated with their negative externalities (air pollution, etc.). 
One can distinguish two ways of measuring WTP: the stated preference and the revealed preference approaches (Breidert et al., 2006). The revealed preference approach measures WTP based on the actual purchasing decisions of a consumer as reflected in market data or in data generated by experiments (performed in either the field or laboratories). The stated preference approach, in contrast, infers WTP from answers to survey questions and is thus not based on the actual purchases of consumers. 
There are pros and cons to both approaches. The revealed preference approach, while reflecting actual market behaviour and purchasing decisions, often falls short of capturing additional insights that would make the analysis more interesting and helpful. In other words, while the revealed preference approach most accurately answers the question “Do you buy product X at price Y?”, it is not equipped to handle other relevant questions, for example, “Why do you buy product X at price Y?” (Wertenbroch & Skiera, 2002). The stated preference approach, on the other hand, while capturing more comprehensive, richer data, lacks the accuracy and truthfulness of the revealed preference approach (Arrow et al, 1993). The stated preference approach is carried out in the form of interviews, questionnaires or focus groups, and because it takes place in an unnatural environment and because respondents are removed from the consequences of their decisions, the preferences expressed in such settings may not be truthful. Indeed, Le Gall-Ely (2009) reports that in comparison to the revealed preference method, stated preference methods lead to significantly higher estimates of WTP. 
For the purpose at hand, I decided to use the stated preference approach. I thus avoided acquiring actual, market data on beer purchases – information that is proprietary and therefore difficult to acquire. Equally importantly, utilising the stated preferences approach allowed me to manipulate the price of craft beer itself and observe the response to the stipulated change in the price directly.
Once the stated preference approach has been selected, a further important choice relates to the setting in which WTP for beer is estimated, above all, to choosing between on-trade vs. off-trade beer consumption (the former refers to drinking beer in restaurants and bars, and the latter to buying beer in retail outlets). Since craft beer is primarily consumed on-trade, I decided to focus only on on-trade consumption (see Euromonitor 2018 for the prevalence of craft beer consumption). 
There are other reasons to focus on on-trade consumption related to the fact that off-trade selling points typically employ practices that complicate customer’s buying decision process. Off-trade selling points such as grocery stores often have a plethora of offerings for the same product – in the case of beer, four-packs, six-packs, 24-packs, and beer bottles and cans also come in different sizes – and each offering is priced differently per unit. Moreover, the prices of products are often set so as to end in odd numbers, often with a 9 (see the discussion about such pricing of, for example, Gueguen & Legoherel, 2004). Such practices make decisions more difficult, particularly as in grocery stores there are many stimuli demanding our attention, putting a strain on our capacity to process various information. In addition, off-trade customers have to deal with “strategic” purchasing decisions about the timing of consumption (they may want to buy in order to stock up), about purchases for special occasions, etc, all of which affect their WTP. In contrast, purchases made on-trade are vastly less complicated, as the consumer only needs to focus on immediate consumption and there are many fewer considerations to be made, such as who will consume what, how many and when. With a customer’s buying decision process simplified, it is easier to pin down such a complex concept such as WTP. 
To ensure both the reliability and validity of the survey, creating ceteris paribus conditions when measuring WTP for craft beer was of utmost importance (cf. Litwin, 1995). This was achieved by making sure that the questions asked contained all the necessary information – “controls” – about the postulated circumstances of beer drinking, so that the conditions under which price comparisons were made were identical for all interviewees.88	In a similar vein, some other studies of WTP directly determine the external circumstances affecting WTP – for example, in their study of WTP for the sensory attributes in beer, Gabrielyan et al. (2014) selected four beers specifically brewed to have different levels of hops and bitterness, and then asked respondents to evaluate the sensory attributes of those beers using the contingent valuation method. 
 An important control was ensuring a similar location of the hypothesised beer consumption. Thaler (1985) provides an example of a study where the estimated WTP for a cold beer greatly differs depending on the location of the purchase (resort vs. grocery store). Accordingly, WTP related to off-trade purchases is subject to various extraneous factors that, unless their impact is accounted for, cloud the measurement of WTP. In contrast, the focus on on-trade consumption automatically introduces important controls, including controlling for location. In my questionnaire I therefore defined the precise location for which WTP is measured, explicitly mentioning Ljubljana-centre as the location where price comparisons were to be made. 
Another important feature to control for is single serving quantity, that is, the unit of measurement for the quantity of beer the question relates to. This is not an easy task. Producers of craft beer are aware of their higher price, and they often package their product so as to make comparisons with the cheaper, macrobrewed variety of beers more difficult. For instance, Bevog, perhaps the most well-known and established Slovenian craft beer producer, does not sell its product in standard 500 millilitre units, but rather in 330 millilitre bottles and cans. The only way to purchase a 500-milliliter product from Bevog is to buy a draught beer on-trade (in that case, setting the price is up to the final establishment). It is not strange to see other irregular sizes amongst product offerings, such as 355, 450 and 650 millilitre offerings. In addition, producers try to confuse customers by selling beer in glass bottles as well as in cans, with prices differing between the two. 
And of course, the survey also had to remove any confusion of the respondents as regards what precisely is understood under the term “craft” beer. As mentioned above, although the definition of craft beer varies from country to country, it is typically defined based on the capacity limit of the brewery. Moreover, another trait – artisanal production – is also often associated with craft beer and so different terms, oftentimes used interchangeably, are used for craft beer: “microbrewed” and “artisanal” beer, although they do not necessarily mean the same thing. To make things worse, oftentimes “craft” is conflated (lumped together) with styles of beer, primarily IPAs, pale ales, ales, porters and the like. Such labelling is confusing to the consumer – and it can be frustrating for a researcher, because consumers have different ideas of what “craft” beer means, and the measured WTP may be affected by those differences. Therefore, to provide a clear definition of what craft beer is – output-based definitions are not very helpful because consumers have few ways of knowing the outputs of various breweries – I used terminology most commonly associated with both type of beers: when referring to craft beer I added the word “microbrewed”, and when referring to traditional beer I added the word “lager”.99	There is also a drawback to such labelling, though, because the categories of beer formed in this way are not mutually exclusive. For instance, lager, the style which I label as macrobrewed and traditional, can in fact be “craft” beer if it is produced in a brewery that fits the guidelines for producing “craft” beer. In practice, however, there are virtually no craft lagers on the market.
 
Given this largely uncharted territory of beer labelling, 
I found an effective way of informing my respondents in order to differentiate craft vs. traditional beer through the questionnaire itself. In a separate question, I asked the respondents which beer brand they consume most frequently – for both traditional and craft beer – and then, when providing the answer, I indicated the beer type of their brands in the questionnaire itself. In that way respondents familiarised themselves with the beer type they most frequently consume. That clarified the questions that followed, as the respondents learned the difference between the two beer types and were thus better equipped to answer the subsequent questions regarding WTP. Moreover, by personalising the questions, I attempted to elicit a more truthful response. So, instead of posing more generic questions as in the pre-test, the question with a piped in response would read (assuming the previous answers regarding the most commonly preferred traditional and craft beers were Union and Bevog, respectively): “Would you choose Union beer over Bevog, if Union costs €2.40 and Bevog costs €4.00? (Prices are fixed to the location Ljubljana-centre.)” 1010	The pre-test of the questionnaire – conducted via a personal interview of 25 respondents in Ljubljana’s city centre – revealed several shortcomings of the pre-test-version of the questionnaire that were subsequently corrected. Above all, the questions eliciting WTP were modified as indicated above (the pre-test version of such question was: “Would you choose traditional lager (e.g. Union or Laško) beer over craft, if the lager costs €2.40 and the craft (microbrewed) costs €4.00?)”.
 
In questions soliciting information about WTP for craft beer, I thus used a closed-ended contingent valuation with a double-bounded dichotomous choice (Le Gall-Ely, 2009).1111	Arrow et al. (1993) stress that open-ended questions (such as “What is the maximum amount you would be willing to pay for this offer?”) are prone to overstatement.
 Respondents were presented with a scenario in which they were asked to choose between a traditional lager beer, which costs €2.40, and a craft beer, which costs €4.00 (see above). The question that followed represented the same scenario, with the only change being the price of the craft beer which, depending on their previous answer, either increased or decreased. This scenario repeated itself at least two or three times in the subsequent questions. 
The questionnaire also contained several other questions. First, I included a question about the importance respondents placed on various beer characteristics, to examine whether these characteristics affected WTP for beer. Second, price was included among the beer characteristics, and respondents were asked about the importance of price in their beer consumption, so as to be able to check the internal consistency of the answers to WTP questions. And third, I included questions regarding demographic data (age, completed education, and labour market status).
The survey was implemented via an online questionnaire, using a convenience snowball sample. The biggest shortcoming of such sample is its unclear representativeness of the entire population, as respondents are selected in a non-random fashion (see Evans & Mathur, 2005). In total, the survey was taken by 181 respondents with valid responses. The personal characteristics of the respondents are as follows:
–	
The share of females was 26.7 percent.

–	
The average age of respondents was 40.1 years 
(see the age distribution in Figure 4, Panel A).

–	
Over 50 percent of the respondents had a university degree or equivalent, and 21 percent had postgraduate education (see the age education distribution in Figure 4, Panel B).

–	
A large majority (72.9 percent) of respondents were employed, 6 percent were unemployed, and 
21 percent were out of the labour force (see the labour force status distribution in Figure 4, Panel C).


4	The results of the survey on WTP for craft beer in Slovenia
The summary statistics of key beer-related questions are presented in Table 1. Above all, the mean value of WTP – the key variable of interest – is €3.75, meaning that, on average, the respondents were willing to pay €1.35 more for craft beer than for the lager of their choice (for which the hypothesised price was set at €2.40, see Section 3). When choosing beer, the following attributes proved to be most important: taste, drinkability, aroma and price, each having a mean value above 3. Similarly, when choosing among unknown beers, the following attributes proved to be the most important: beer style, price, manufacturer’s reputation, and also the design of the label. Accordingly, price considerations play an important role in decisions about buying both beer that consumers are familiar with as well as those that they have not yet tasted.
At this point, we can also verify the internal consistency of the responses about WTP. As explained in Section 3, in addition to posing questions soliciting information about WTP, each respondent was also asked to evaluate the importance he or she places on various beer attributes, one of them being price. As shown in 
Figure 5, there is a clear correlation between the importance the respondents place on price and WTP, with those attributing higher importance exhibiting lower WTP, suggesting that the responses about WTP are indeed internally consistent. 
Testing Hypothesis 1: “Consumers are, on average, willing to pay a price premium for craft beer over traditional beer.” Checking this hypothesis consists of a one-tailed t-test whether the sample mean of the measured WTP 
(x_ = €3.75) is statistically significantly greater than €2.40 (the price of the traditional lager beer with which the craft beer was compared to):

                                              (1)
Where µ0 = 2.40 (the null hypothesis), s = 1.32 is the standard deviation of the sample WTP, and n =181 is the number of observations in the sample. Calculations show the value of the t-test is 13.82, with the p-value being smaller than 0.0001. The probability that the null hypothesis is true – that is, that a price premium for craft beer over traditional beer is zero – is thus below 0.01 percent, hence the null hypothesis of a zero price premium is rejected. This confirms Hypothesis 1.1212	For comparison, using a similar approach – applying the contingent valuation method to evaluate consumers’ WTP for the sensory attributes of different kinds of craft beer – Gabrielyan et al. (2014) found that US consumers are willing to pay 41 cents (5.9 percent) more for a six-pack of a specific beer whose taste was rated one unit higher on a nine-point Likert scale.
 
Testing Hypothesis 2: “Demand for craft beer is inelastic.”  Testing this hypothesis requires an empirical estimation of the own-price elasticity of demand for craft beer. The data needed for this estimation have been generated by the survey. Below I present a graphical depiction of the relationship studied, describe the empirical model to be estimated, and present the empirical results.
A useful first exploratory step of the elasticity analysis is the graph presenting willingness to pay for craft beer on the vertical axis and the number of respondents that expressed willingness to purchase craft beer at the indicated level or above it on the horizontal axis (Figure 6). The information was obtained from the key survey questions eliciting WTP for craft beer. The presented line is an approximation of the demand curve for craft beer. As seen from the graph and in line with the theoretical predictions, the slope of the line is negative – 
for a craft beer all respondents are willing to pay €2.00 or more, three quarters €2.50 or more, one half €3.50 or more, one quarter €5.00 or more, and 5 percent of respondents €6.00. 
Empirical estimation of the own-price elasticity for craft beer was performed as follows. The own-price elasticity of demand for a certain product is defined as the ratio of the proportional change in the quantity of the product demanded to the proportional change of the price of the product. In our case, we can take the number of respondents willing to buy craft beer at a certain price or above that price as “the quantity of the product demanded” (Q) and WTP as the corresponding price (see Le Gall-Ely, 2009, p. 93). To obtain an empirical estimate of WTP for craft beer based on our survey data, the following equation was estimated via a regression analysis (the ordinary least squares method):
Ln(Q) = c + . * ln(WTP)                                    (2)
with c and . being the parameters to be estimated. Equation (2) is in a convenient log-log form, so the own-price elasticity for craft beer is obtained directly as the parameter .. This can easily be verified – taking derivatives of both sides of Equation (2) and rearranging, one obtains:

                                    (3)
where the numerator of the ratio at the right-hand-side of Equation (3) is the proportional change in the number of respondents willing to buy craft beer, and the denominator is the proportional change in WTP. Thus, by definition, the ratio equals the own-price elasticity for craft beer.
The empirical results are as follows. Based on our survey data, the estimated own-price elasticity for craft beer – calculated over the whole sample of respondents – 
is -1.8 (Table 2, model 1; the table also presents estimates of elasticity for craft beer by age group, which are used to check the validity of Hypothesis 3 below). The estimate is statistically significant at 1 percent. Elasticity being greater than 1 in absolute terms means that the demand for craft beer is elastic. Therefore, based on our empirical analysis, we reject Hypothesis 2, i.e. that demand for craft beer is inelastic. 
For comparison, according to Euromonitor (2014), the price elasticity for beer (lager, stout, and dark beer) 
is -0.4 (that is, it is inelastic). In contrast, the price elasticity for dark beer is -1.5, that is, it is elastic and similar in magnitude to the one obtained in this study.1313	Euromonitor International (2014) presents long-run price elasticities (responses in quantities demanded to price changes measured over a five-year period), averaged across 880 countries. 
 As for the estimates of the elasticity of demand for beer in the US, Tremblay and Tremblay (2005) summarise the findings of seven studies, all of which find demand for beer to be inelastic, with the average estimate amounting to -0.498 (the estimates of individual studies range from -0.142 to -0.889).
To shed further light on the analysis of the own-price elasticity of demand for craft beer, we contrast constant elasticity estimates with arc elasticity estimates. The latter measure elasticity between two points on the demand curve, with percentage changes in the two variables of interest being calculated at the midpoint. The arc estimates of elasticity are calculated by the following formula:

  (4)
The interval estimates are obtained for 50-cent intervals, spanning the range from €2.00 to €6.00. 
Our arc estimates of elasticity range from -0.9 to -13.8, while nearly monotonically decreasing from higher to lower values of WTP (Figure 7). We can thus conclude that except for the very high and very low levels of WTP, the interval estimates match the constant elasticity estimate of -1.8 pretty well. From the figure we can also observe that the estimated -1.8 price elasticity corresponds to a price of craft beer of about €5.00.
Moreover, from the calculated arc elasticities it can also be concluded that the price of craft beer at which demand for such equals -1 is about €4.00. This is also the optimum price in terms of revenue maximisation, because increasing the price beyond €4.00 – into the range where estimated arc elasticities are larger than 
1 in absolute value – would disproportionally reduce the quantity demanded and thus lower total revenue. 
Testing Hypothesis 3: “A price premium for craft beer over traditional beer is negatively affected by a person’s age and positively by his or her income.” Testing was performed both via direct comparisons of the price premium and WTP for various age and income groups, as well as via estimating regressions with the logarithm of WTP as a dependent variable and age and the logarithm of the individual’s hourly wage as explanatory variables.
A comparison of WTP by age group shows that for the three youngest groups – 25 and under, 26–30 and 31–35 – WTP increases with age, reaching a maximum of €4.00 for the 31–35 category (Figure 8). For the oldest three groups, WTP is smaller, particularly for the 46–55 and 55 and above categories; for the latter two categories, WTP is smaller than for any other age category. From the graph we can thus conclude that the relationship between age and WTP has an inverted U-shape, that is, WTP increases with age initially, reaches a peak at 31-35, and deceases at higher ages.
In contrast, the comparison of WTP by income group suggests a rising WTP pattern by income, or perhaps a U-shaped pattern.1414	Income is approximated by the predicted hourly wage. The latter is imputed using the estimates of the earnings function for the entire Slovenian population in 2015 as reported in Laporšek et al. (2019), which includes education, gender, age and age squared among the explanatory variables. 
 The average WTP of the third and even more of the fourth quartile exceeds the average WTP of the bottom quartile (Figure 9). The exception breaking the steadily increasing pattern of WTP by age categories is the second quartile, for which WTP is the lowest. 
A regression analysis sheds further, more definite light on the examined relationships. Table 3 presents the results of the estimated regression, with ln(WTP) as a dependent variable and age, ln(predicted hourly wage), and various perceived beer attributes as explanatory variables. First, regarding age, the estimated coefficient – ranging from -0.004 to -0.006, i.e. one year of additional age being associated with a 0.4–0.6 percent reduction in WTP – is negative and statistically significant in all estimated models. Moreover, we find that the estimates of own-price elasticity for craft beer by age group are also the lowest for the oldest two age categories 
(46-55 and 55 and over, see Table 3, models (2) – (7)). This is perhaps a surprising finding, given that WTP is the lowest for these two age categories. Second, regarding personal income, the coefficient of ln(predicted hourly wage) – which the equals income elasticity of WTP – is positive and significant in all three estimated models, ranging from 0.24 to 0.25. Therefore, based on a regression analysis, we can confirm Hypothesis 3 that a price premium (WTP) for craft over traditional beer is negatively affected by a person’s age and positively by his or her income.1515	To test for nonlinearity, the squared terms of both age and ln(predicted hourly wage) were added to the estimated models. In all specifications, the coefficients of both terms proved to be insignificant and thus nonlinearity could not be proved. 
 
Testing Hypothesis 4: “The price premium for craft beer over traditional beer is related to the importance placed on the perceived beer attributes.” This hypothesis is tested via a regression analysis, using the same model as for Hypothesis 3. The estimated model thus has ln(WTP) as a dependent variable and the following explanatory variables: age, ln(predicted hourly wage), and two sets of perceived beer attributes: those related to the consumption of beer that respondents are familiar with, and those related to choosing among unknown beers. Note that the valuation of beer attributes was obtained based on the survey questions about the importance (on a scale of 1 to 5) placed on various beer attributes.
The results show that only two perceived beer attributes affect WTP, or equivalently, the price premium for craft over traditional beer. Two attributes among those related to known beers are statistically significant: price and level of alcohol content, with the first lowering and the second increasing WTP (Table 3, model 2). Interestingly, other attributes – taste, geographic origin, aroma, drinkability and brand – are shown to have statistically insignificant effects. Among beer attributes related to unknown beers, no attributes proved statistically significant (Table 3, model 3). Note that the estimated models control for the respondent’s age and predicted hourly wage. We can therefore partially confirm Hypothesis 4, as two of the studied perceived beer attributes – price and level of alcohol content – are shown to statistically significantly affect the price premium for craft beer over traditional beer. 
5	Conclusion
The paper analysed factors that determine WTP for craft beer consumed in bars and restaurants among Slovenian consumers. The information about WTP was obtained via an online survey, with the key questions eliciting information about WTP being based on contingent valuation and double-bounded dichotomous choice. Information was also collected regarding the desired beer attributes, as well as about selected respondents’ personal characteristics.
The key findings are as follows:
(a)	
On average, respondents were willing to pay €1.35 more for a serving of craft beer as compared to a serving of the lager of their choice (for which the hypothesised price was set at €2.40). The price premium that consumers were willing to pay for a craft beer was statistically significant (thus Hypothesis 1, i.e. that consumers are, on average, willing to pay a price premium for craft beer over traditional beer, is confirmed).

(b)	
My analysis shows that demand for craft beer is elastic. Based on the survey data I collected, the own-price elasticity for craft beer was estimated to be -1.8 (therefore, Hypothesis 2, i.e. that demand for craft beer is inelastic, is rejected). 

(c)	
Analysis of the survey data also shows that a price premium for craft beer over traditional beer is negatively affected by a person’s age and positively by his or her income (Hypothesis 3 is thus validated). 

(d)	
The results show that two perceived beer attributes affect WTP in a statistically significant manner: price and level of alcohol content, with the first attribute lowering and the second increasing WTP. These findings partially validate Hypothesis 4, i.e. that the price premium for craft beer over traditional beer is related to the importance placed on the perceived beer attributes. 


In light of the discussion of drivers of the shift in preference to craft beer in Section 2, the finding that consumers are willing to pay a price premium for craft beer over lager should really not come as a surprise. Indeed, all of the discussed drivers – the pushback to capitalism and globalisation, pursuit of the “authenticity” of products, preference to locally sourced ingredients – 
are very much also present in Slovenia. The finding that in Slovenia the price premium for craft beer over traditional beer is negatively affected by a person’s age and positively by his or her income also conforms to expectations. It is also in line with the result obtained by Gabrielyan et. al (2014) that in the United States consumers with relatively high incomes are willing to pay more for a beer, and that age has a negative impact on WTP. On the other hand, the finding that the demand for craft beer in Slovenia is elastic is somewhat unexpected, but it may be related to the fact that the emergence of craft beer in Slovenia is relatively recent and that it takes time for consumers to change preferences – to “develop a taste” for craft beer.1616	That demand for craft beer is more elastic than demand for mass-produced beer is confirmed by Toro-González et al. (2014). They find that demand for beer in United States is inelastic, but that the demand for craft beer is notably more price responsive compared to mass-produced beer, with respective own-price elasticities of -0.126 and -0.212. Note that this study uses retail sales data of various types of beer, and thus the revealed preferences approach to measuring WTP.
 And also the finding that a high level of alcohol content is highly valued by Slovenian drinkers falls into the category of surprises. 
What implications for the marketing strategies of microbreweries can be derived from the above findings? 

Figure 1: The rise of distrust toward large brands and companies worldwide (the percent of consumers with little or no confidence in large corporations and brands)


Source: ATKearney (2017).

Figure 2: The number of microbreweries in Slovenia and selected European comparators, 2010–2016


Source: Euromonitor (2018). Note: The number of microbreweries in Slovenia is shown on the left axis, and for other countries on the right axis.

Figure 3: The number of companies in beer production in Slovenia, by employment size (2000–2016)


Source: Statistical Office of Slovenia, personal communication.
Note: presented in the table is the number of active producers in a certain year (employing at least one person and/or posting positive revenues) of the subsector DA.15.960 for years 2000–2007 and 11.050 for 2008–2016, according to the standard classification of activities.

Figure 4: The distribution of respondents by age, education and labour force status
Panel A: Distribution by age


Panel B: Distribution by education


Figure 5: WTP for craft beer by perceived importance placed on price


Panel C: Distribution by labour force status


Source: Own survey of WTP for craft beer in Slovenia.

Source: Own survey of WTP for craft beer in Slovenia.

Table 1: Mean and variance of selected beer-related questions
Mean
 Variance
 
WTP
 €3.75
 €1.74
 
Beer attributes I 
(based on survey question 41: When choosing beer, how important are the following attributes, with 1 – very unimportant and 
5 – very important)?
 
Taste
 4.70
 0.45
 
Price
 3.48
 0.82
 
Geographic origin
 2.55
 1.54
 
Aroma
 4.20
 0.69
 
Drinkability
 4.43
 0.48
 
Level of alcohol content
 2.65
 1.12
 
Brand
 2.52
 1.22
 
Beer attributes II 
(based on survey question 44: When choosing among unknown beers, how important are the following attributes of beer 
or the circumstances of sale, with 1 – very unimportant and 5 – very important)?
 
Design of the label
 3.01
 1.22
 
Beer style (IPA, ale, stout)
 3.79
 1.06
 
Origin of the brewery
 2.91
 1.24
 
Price
 3.55
 0.79
 
Beer promotion/happy hour
 2.90
 1.25
 
Manufacturer‘s reputation
 3.06
 1.17
 


Source: Own survey of WTP for craft beer in Slovenia.

Table 2: Estimates of own-price elasticity for craft beer, aggregate and by age group 
(1)
 (2)
 (3)
 (4)
 (5)
 (6)
 (7)
 
Aggregate
 Age: 25 and under
 Age: 26-30
 Age: 31-35
 Age: 36-45
 Age: 46-55
 Age: 55+
 
Ln(WTP)
 -1.768***
 -1.649***
 -1.802***
 -1.945***
 -2.257***
 -1.520***
 -1.390***
 
[0.066]
 [0.083]
 [0.129]
 [0.183]
 [0.191]
 [0.098]
 [0.149]
 
Constant
 6.648***
 1.357***
 1.598***
 1.839***
 2.217***
 1.082***
 0.976***
 
[0.087]
 [0.107]
 [0.171]
 [0.252]
 [0.259]
 [0.122]
 [0.187]
 

Observations
 181
 25
 32
 30
 33
 24
 33
 
R-squared
 0.798
 0.945
 0.867
 0.802
 0.819
 0.916
 0.737
 


Source: Calculations based on own survey of WTP for craft beer in Slovenia.
Notes: Standard errors in brackets; *** p<0.01, ** p<0.05, * p<0.1.

Figure 6: WTP for craft beer by survey respondents


Source: Own survey of WTP for craft beer in Slovenia.

Figure 8: WTP for craft beer by age


Figure 7: Arc estimates of the elasticity of demand for craft beer


Source: Own survey of WTP for craft beer in Slovenia.

Figure 9: WTP for craft beer by income quartile


Source: Own survey of WTP for craft beer in Slovenia.
Note: The figure presents two curves: one that depicts the predicted (fitted) values of willingness to pay obtained based on the estimated equation (X) and thus representing constant elasticity in every point on the curve; the other presents actual WTP with associated arc estimates of the elasticity of demand for selected intervals.

Source: Own survey of WTP for craft beer in Slovenia.

Table 3: Estimating income elasticity for craft beer and the impact of a person’s age and perceived beer attributes on WTP
(1)
 (2)
 (3)
 
Age
 -0.005**
 -0.006**
 -0.004*
 
[0.002]
 [0.002]
 [0.003]
 
Ln(predicted hourly wage)
 0.252*
 0.238*
 0.250*
 
[0.128]
 [0.133]
 [0.135]
 
Beer attributes related to known beers
 
Taste
 -0.007
 
[0.045]
 
Price
 -0.064**
 
[0.032]
 
Geographic origin
 -0.008
 
[0.026]
 
Aroma
 0.019
 
[0.037]
 
Drinkability
 -0.023
 
[0.041]
 
Level of alcohol content
 0.056*
 
[0.029]
 
Brand
 -0.020
 
[0.029]
 
Beer attributes related to unknown beers
 
Design of the label
 0.014
 
[0.027]
 
Beer style (IPA, ale, stout)
 0.014
 
[0.030]
 
Origin of the brewery
 -0.016
 
[0.029]
 
Price
 0.009
 
[0.035]
 
Beer promotion/happy hour
 -0.012
 
[0.027]
 
Manufacturer‘s reputation
 -0.019
 
[0.029]
 
Constant
 0.905***
 1.171***
 0.890***
 
[0.254]
 [0.379]
 [0.321]
 
Observations
 177
 177
 177
 
R-squared
 0.033
 0.075
 0.028
 


Source: Calculations based on own survey of WTP for craft beer in Slovenia.
Notes: Standard errors in brackets; *** p<0.01, ** p<0.05, * p<0.1.


The finding that demand for craft beer is elastic suggests that by lowering prices, the overall revenues from on-trade beer consumption would likely increase and, depending on the microbreweries cost function, also profits might increase. This outcome may occur because, as our survey data suggest, the loss of revenue due to lowering the price would be more than compensated by increased sales as additional consumers enticed to drink craft beer at the lower price would enter the market. Indeed, our calculations show that the optimal price in terms of revenue maximisation is approximately €4.00 (at that price, the elasticity of demand for craft beer equals -1), and so either lowering or increasing the price would result in a loss of revenue (whether that price is also profit-maximising depends on the producers’ cost functions, and thus determining the profit-maximising price is beyond the scope of this paper). 
Given the low market share of craft beer in Slovenia, producers may also consider the temporary use of penetration pricing to increase the craft beer market share. Another, quite intriguing, implication relates to the finding that a higher level of alcohol increase WTP for craft beer. This implies that, again depending on producers’ cost implications, increasing the alcohol level would positively affect the producers’ profits. Given the non-representativeness of the sample from which the above findings are obtained, however, these implications should be taken with great caution.1717	In their study of WTP for sensory attributes in beer, Gabrielyan et al. (2014) also express concern about sample representativeness as 51 percent of their respondents held an advanced academic degree, and they acknowledge limitations regarding the extent to which their findings can be generalised to broader populations. 

Because the above results may not be representative of the overall population – given the convenience snowball method of the survey that I relied upon – it would be instructive, as part of follow-up research, to draw a more representative sample and compare the new results with those obtained above. Moreover, with Slovenia being a laggard in the craft beer market, it would be interesting to repeat the study of WTP for craft beer after, say, 
5 years, to see if WTP for craft beer changes.
References
Arrow, K., Solow, R., Portney, P. R., Leamer E. E., Radner, R. & Schuman, H. (1993). Report of the NOAA Panel on Contingent Valuation. Available at https://www.researchgate.net/publication/235737401_Report_of_the_NOAA_panel_on_Contingent_Valuation, accessed July 11, 2019.
ATKearney (2017). Global Future Consumer Study. Available at https://www.prnewswire.com/news-releases/new-at-kearney-global-future-consumer-study-reveals-shift-from-affluence-to-influence-economy-300480994.html, accessed December 3, 2019.
ATKearney (2019). Competing in an Age of Multi-Localism. Available at https://www.slideshare.net/atkearney/at-kearney-competing-in-an-age-of-multilocalism-113090816, accessed July 11, 2019.
Kannan, S. (2014). How McDonald’s conquered India. BBC News, Delhi, 19 November 2014. Available at https://www.bbc.com/news/business-30115555, accessed December 4, 2019.
Brewers of Europe. (2017). Beer statistics, 2017 edition. Available at https://brewersofeurope.org/uploads/mycms-files/documents/publications/2017/Statistics-201712-001.pdf, accessed December 3, 2019.
Braun, A. (2018). Craft Beer Apps that Are Worth Checking Out. Available at https://www.maketecheasier.com/craft-beer-apps-worth-checking-out/, accessed May 26, 2019.
Breidert, C., Hahsler, M., & Reutterer, T. (2006). 
A Review of Methods for Measuring Willingness-To-Pay. Innovative Marketing, 2(4), 8-31.
Business Insider (2016). Biggest beer companies in the world. Available at https://www.businessinsider.com/biggest-beer-companies-in-the-world-2016-1, accessed May 25, 2019.
Canback (2016). Introducing the J-Curve. Available at https://www.canback.com/app/uploads/2018/11/canback_j-curve.pdf, accessed December 3, 2019.
Canback (2019). Revolutions are Built on Hops. https://www.canback.com/app/uploads/2019/09/canback_wp_craft_beer.pdf, accessed December 3, 2019.
Carroll, G. R. (2015). Authenticity: Attribution, Value, and Meaning, Emerging Trends in the Social and Behavioral Sciences. Available at https://doi.org/10.1002/9781118900772.etrds0020.
Cerar, G. (2015). Globalizacija v pivovarstvu pomeni vse najslabše. RTV SLO. Available at https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/globalizacija-v-pivovarstvu-pomeni-vse-najslabse/361121.
Daneshkhu, S. (2018). How millennials’ taste for ‘authenticity’ is disrupting powerful food brands. Available at https://www.ft.com/content/09271178-6f29-11e8-92d3-6c13e5c92914, accessed Dec. 3, 2019.
Evans, J. R., & Mathur, A. (2005). The Value of Online Surveys. Internet Research, 15(2), 195-219.
Euromonitor (2014). Price Elasticities in Alcoholic Drinks. Euromonitor Research, Euromonitor International.
Euromonitor (2017), Beer global overview, Euromonitor International.
Euromonitor (2018). Beer in Slovenia, Euromonitor International.
Gabrielyan, G., McCluskey, J. J., Marsh, T. L., & Ross, C. F. (2014). Willingness to Pay for Sensory Attributes in Beer. Agricultural and Resource Economics Review, 43(1), 125–139.
Garavaglia, C., & Swinnen, J. (2017a). The Craft Beer Revolution: An International Perspective. Choices 32(3), 1-8.
Garavaglia, C., & Swinnen, J., (Eds.) (2017b). Economic Perspectives on Craft Beer: A Revolution in the Global Beer Industry. London: Palgrave Macmillan.
George, C. (2002). The Rise of the Mighty Microbrew. Insights by Stanford Business. Available at https://www.gsb.stanford.edu/insights/rise-mighty-microbrew, accessed July 10, 2019.
Gueguen, N., & Legoherel, P. (2004). Numerical encoding and odd-ending prices. European Journal of Marketing, 38(1/2), 194–208.
Howard, P. H. (2014). Too Big to Ale? Globalization and Consolidation in the Beer Industry. In M. Patterson & N. Hoalst-Pullen (Eds.), The Geography of Beer: Regions, Environment, and Societies (pp. 155–165). Dordrecht: Springer Netherlands. Available at https://doi.org/10.1007/978-94-007-7787-3_14.
Laporšek, S., Orazem, P. F.,Vodopivec, Mi., & Vodopivec, Ma. (2019). Winners and Losers after 25 Years of Transition: Decreasing Inequality in Slovenia. Faculty of Management, University of Primorska, processed.
Le Gall-Ely, M. (2009). Definition, Measurement and Determinants of Consumer’s Willingness to Pay: A Critical Synthesis and Avenues for Further Research. Recherche et Applications En Marketing (English Edition), 24(2), 91–112. Available at https://doi.org/10.1177/205157070902400205.
Litwin, M. S. (1995). How to measure survey reliability and validity. Thousand Oaks, CA: SAGE Publications, Inc. Available at doi: 10.4135/9781483348957.
Meussdoerffer, F. G. (2009). A Comprehensive History of Beer Brewing. In Handbook of Brewing (pp. 1–42). Wiley-VCH Verlag GmbH & Co. KGaA. Available at https://doi.org/10.1002/9783527623488.ch1.
Morozov, S. (2017 July 15). Po pivovarski vojni in tajkunizaciji revolucija na slovenskem trgu piva. Available at https://www.dnevnik.si/1042778240, accessed September 7, 2017. 
Morozov, S. (2018 June 26). Craft pivovarji v Sloveniji imajo zmogljivosti za šestodstotni tržni delež. Available at https://www.dnevnik.si/1042826960, accessed December 4, 2019.
Poelmans, E., & Swinnen, J. (2011). From Monasteries to Multinationals (and Back): A Historical Review of the Beer Economy. LICOS Discussion Paper Series, Discussion Paper 294/2011.
Posard, M. N., Kavanagh, J., Edwards, K., & Efron, S. (2018). Millennial Perceptions of Security: Results from a National Survey of Americans. Santa Monica, CA: RAND Corporation, 2018. Available at https://www.rand.org/pubs/research_reports/RR2571.html.
ROTHCO (2019). How Heineken got promiscuous drinkers to settle down. Available at https://www.iapi.ie/files/awards/1354706402_Adfx_Heineken.pdf, accessed May 25, 2019.
SABMiller (2012). Global Beer Market Trends. London, UK. Available at https://www.ab-inbev.com/content/dam/universaltemplate/ab-inbev/investors/sabmiller/reports/annual-reports/annual-report-2012.pdf, accessed June 5, 2018.
Shimp, T. A., & Sharma, S. (1987). Consumer Ethnocentrism: Construction and Validation of the CETSCALE, Journal of Marketing Research, 24(3), 
280-289.
Smith, G. E., & Nagle, T. T. (2002). How much are your customers willing to pay? Marketing Research, 14(4), 20 – 25.
Swinnen, J. (Ed.) (2011). The Economics of Beer. Oxford: Oxford Press.
Štamcar, M. (2015). Najboljše pivo je buticno. Available at https://www.dnevnik.si/1042712848, accessed May 15, 2015.
Šušteršic, J., & Šušteršic, S. (2013). Do Consumer Tastes Evolve with Competition? The Case of the Slovenian Beer Market. Kyklos, 66(2), 306–316. Available at https://doi.org/10.1111/kykl.12023.
Thaler, R. (1985). Mental Accounting and Consumer Choice. Marketing Science, 4(3), 199-214. Available at http://www.jstor.org/stable/183904.
Toro-González, D., McCluskey, J. J., & Mittelhammer, R. C. (2014). Beer snobs do exist: Estimation of beer demand by type. Journal of Agricultural and Resource Economics, 39(2), 174–187.
Tremblay, V. J., & Tremblay, C. H. (2005). The U.S. Brewing Industry: Data and Economic Analysis. MIT Press.
Wertenbroch, K., & Skiera, B. (2002). Measuring Consumers’ Willingness to Pay at the Point of Purchase. Journal of Marketing Research, 39(2), 228–241. Available at https://doi.org/10.1509/jmkr.39.2.228.19086.




ib revija

št. 1. let. LIV, 2020