Prano
P^ana v gotovini	nn ..
Abb. postale i gruppo Lena 90 lir
nevnik
Leto XXVIII. Št. 250 (8343)
TRST, nedelja, 22. oktobra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
preiskava o krvavem pokold v milanski kmečki banki
Policijski funkcionarji prikrivali sodnikom dokaze o krivdi fašistov
Osumljeni so namestnik šefa italijanske policije Catenacci ter načelnika političnih oddelkov kvestur v Rimu in Milanu
*ta	21. — Javna tožilca dr. Alessandrini in dr. Fiasconaro
siu Ufa^no Potrdila, da sta predlagala sodniku dr. Gerardu D'Ambro-v ' nai sporoči trem visokim policijskim funkcionarjem, ki so bili j °*Pret^iu «zadeve Valpreda«, da so osumljeni hudih prekrškov, m!i 1 katerih je bilo treba čaka ti tri leta na resnico o pokolu v n,ljanski kmečki banki.
sumljeni funkcionarji so sam "a">estnik načelnika italijanske f. Ici,e dr. Cattenacci, ki je v dl|U 2reiskave Prot' Valpredi vo-d °”C*e'ek za »rezervirane za-„ .e* no,ranjega ministrstva ter •»"» političnih oddelkov kve-Al|f V ^'*anu in Rimu Antonio ,®9ra 'n Bonaventura Provenza.
‘afconar° in Alessandrini, ki ^'Ambrosiu pomagata pri iskavah o fašistični celici Fre-Se ln Venture, sta zahtevala, naj prot’ Catenacciju prične prekat- zara<^ »zadrževanja do-
namestnik vrhovnega načelnika
italijanske policije osumljen, da
se je polastil koščka ene izmed
torbe, ki so služile za atentate
v Rimu in ga poslal za analizo nemškemu podjetju «Mosbach — Gruber*, ne da bi o tem obvestil sodne oblasti. Kasneje se je izkazalo, da bi rezultat tiste analize skorajda avtomatično preusmeril preiskavo od anarhistov na fašistično celico v Padovi, ki sta jo sestavljala Freda in Ven-tura.
Hujši je položaj šefa političnega oddelka kvesture v Rimu Bonaventure Provenze. Le-ta. ki je tri dni po milanskem pokolu ves nasmejan sporočal časnikarjem, da je policija aretirala «zverino» in da je ta «zverina» anarhist Pie-
kp ne?a materiala» za Provenzo, i„r Poročal o stvareh, ki jih osn??rnal' medtem ko je Allegra rekvizit0' ^ *zgul:>il dokazni
v <ril ■t>ravne formule spremenimo e,an.ia, pomeni, da je sedanji
n"t*min„|l...............................
ZAKLJUČENA KONFERENCA 0 JUGU
Danes v Reggio Calabrii Pohod 50 tisoč delavcev iz vseh krajev Italije
Tržačani so se v Reggio Calabrio odpravili s posebnim ,etalom - Govori Benvenuta, Lame, Trentma in Ravenne
vREugI0 CALABRIA, 21. - Z go-*** Cinika kovinarjev UIL Ben-j^ta se je tu zaključila «konfe-a o Jugu*, za katero sta dali
8imi^° in CGIL, skupaj z dru-kau, .smdikalnimi organizacijami in PS! _,sta se pridružili še KPI in ^ ®koj po zaključku konference tfesnr PI<^ Palačo zbralo nesaj sto rieljj °ai|jev. katerim je spregovoril Heof aaji . * * * * v°ditelj «upora» v Reggiu,
Ziv,. Slstični senator Ciccio Franco. clden°.Var|je se je zaključilo brez in-jju ov' vendar je policija razpredi 50 mladincev, ki bi bili uprizorili sprevod, ban
Reg„ es’ v nedeljo, pa bo po ulicah . jg® balabrie šla človeška reka Manir tiso® delavcev iz vse Italije.
Ubirali bodo solidarnost ita-ostajj ega delavskega razreda z za veti m Jugom- kjer je treba v prvi to s Sprerneniti proizvodno strukturi j2 Pom°čjo sistematičnih investi-Ude|e.^sktadov družb z državno so-
v glavnem zidarji, ko-dosnpi- ln kemiki, bodo v Reggio busi * z vlaki, ladjami, 500 avto-°dlet !n tudi letali. Iz Ronk je Oelavp- *etal° s 100 tržaškimi RegKiu’ ^ b°d° manifestirali v ki bQU' Na skupnem zborovanju.
Pridaj ~~ tadeg solidarnosti — iz-ga r srd italijanskega delavske-iastr„!frecia zaradi reakcionarne labrij^^aiizacije zaostalosti Ka-toen,r v sv°ie prevratniške na-dikaij' t?°d0 spregovorili trije sin-
%
j
¥
V
A
[(F
venutZ,fkUu^ku konference je Ben-¥ ^oviua .jUlLM) poudaril, da so J	Vej rJi pripravljeni organizirati
[#' liji, .dušnih stavk po vsej Ita-Polngg se vlada prisili k politiki / ^knja • zaP°slovanja in spremi-Tn j... lužnega gospodarstva.
$	'k CGIL Lama je ponovil.
l>l,|l,i|,,,„|||||||a||||||||||||t|||M||.min
^silni pristanek ,etela na morju W Atenah
8ršite 21. — Potniško letalo dades družbe «Olympic Airways» je s*lno °°	po našem času za-
Pri J'nstalo 800 metrov od obale letaiu enatl na precej nizki vodi. V ^Iftrii Je bilo 49 potnikov in štirje ta te?°sadke. Letalo, ki je letelo spe|Q ni Progi Krf - Atene, ni u-šču Pristati na atenskem letali-
^ak ,3f*' ve*'kega dežja.
*hor loj0^- 130 zasilnem pristanku na "a d Je Pden od potnikov splaval 1* "godn 'n °E>vestil oblasti, kaj se 1Š0c q Kmalu so organizirali po hjij, “"'Osrečenim potnikom. Po zad ki smo jih prejeli pred Potnic °m redakcije, so rešili 18 valjuj, 'j nied katerimi je tudi poti *ftala. Letalo se na srečo Stalin B’l°- ker je bila na kraju Pristanka nizka voda.
da v Reggiu se ne zbirajo »rdeči*, temveč demokrati in da je treba na Jugu premagati reakcijo. Za KPI je Ingrao poudaril, da se na Jugu kuje usoda italijanske demokracije in delavstvo mora vedeti, kako važno je. če iztrga iz rok reakcije vsako kam-panilistično ali drugo orožje. Trentin (FIOM) je dejal, da bodo kovinarji načeli z vlado vprašanje plana investicij IRI, medtem ko je bil Landolfi (PSI) mnenja, da morajo vse vladne stranke globoko revidirat; svojo politiko do Juga.
tro Valpreda, je osumljen, da je sodnim oblastem prikril pomembne izide analiz v nemškem podjetju, ki so dokazovale, na osnovi razlike v barvah torb, da taksist Rolandi ni prepoznal pravega atentatorja. Prav tako je Provenza prikril sodnim oblastem zapisnik s pričevanjem nameščenke padovanske trgovine, kjer ie Freda (ali kdo izmed njegovih pajdašev) kupil torbe, v katerih so bile bombe tistega krvavega 12. decembra 1969.
Tudi šef političnega urada milanske kvesture je sodnim oblastem prikril nekaj važnega. Krivijo ga, namreč, da je odgovoren za izginotje vrvice, ki je bila privezana na torbo neeksplodiranega peklenskega stroja v drugi banki. Lastnik padovanske trgovine, kjer so fašisti nakupih torbe, pa trdi, da bi vrvico lahko prepoznal in s tem dokončno določil, če so res tiste torbe služile za atentat.
Dejansko je policija imela v rokah, že nekaj dni po krvavih dogodidh, elemente, ki so vodili naravnost k Fredi v Padovo, a jih je nekdo zakril sodnikom. Ne gre tudi pozabiti, da sta Allegra in Provenza odigrala pomembno vlogo pri obtožbah proti Valpredi in tovarišem, Allegra pa je težko vpleten še v afero zagonetne smrti anarhista Pina Pinellija.
Komentatorji odvetnikov zaprtih anarhistov so v tem oziru jasni: kdo naj še verjame tem poli-cistom?. Ali je sploh .še kak sodnik. ki bi poslušal njihova pričevanja? Drugi pa še dodajajo, da je dokazano, kako daleč se je del državnega aparata kompromitiral v črni zaroti jeseni 1969. Vsekakor se bodo odvetniki sestali in odločili, kaj jim je storiti.
Ministrstvo za sodstvo, ki ga vodi demokristjan Gonella, je medtem izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da bi proces proti Valpredi lahko bil v Catanzaru in se obvezuje, da v treh mesecih pripravi prostore, kamor bi tačas zaprli obtoženega anarhista in nje gove tovariše. Indirektno je Gonella verjetno hotel povedati, da sploh ne jemlje v poštev splošne zahteve po osvoboditvi nedolžnih anarhistov, kateri se je sedaj uradno pridružila tudi republikanska stranka preko svojega glasila.
POTEKALO JE V «ZADOSTNO PRISRČNEM» VZDUŠJU
V Rimu zaključeno zasedanje mešane komisije za manjšine
Na dnevnem redu ludi vprašanje ljudskega štetja, pravičnega zastopstva in pravice do uporabe jezika manjšine
RIM, 21. - Od 13. do 21. oktobra je v Rimu potekalo redno zasedanje italijansko - jugoslovanske mešane komisije ki jo predvideva 8. člen posebnega statuta priloženega londonski spomenici o soglasju.
Italijansko delegacijo je vodil poslanik Milesi Ferretti, jugoslovansko pa posebni svetnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ Zvonko Perišič. Kot običajno je odbor sprejel na znanje ukrepe, ki so bili v tem času uresničeni v prid etničnih skupin.
Med vprašanji, ki so bila predmet razprave, je tuaš vprašanje uporabe jezika pravičnega zastopstva, svobodnega gospodarske ga in kulturnega razvoja etničnih skupin ter postopek v zvezi z ljudskim štetjem.
Prihodnje srečanje med predsednikoma obeh delegacij bo v Italiji prihodnjega aprila.
Tako se glasi uradno sporočilo o zasedanju mešanega odbora. Izvedelo se je, da je sestanek potekal v «zadostno prisrčnem*
Konferenca o vojaških služnostih
ozračju. Italijanska stran je predložila dnevni red, ki je bil tudi sprejet brez daljše razprave.
Med sestankom je prišlo do izmenjave mnenj v zvezi s postopkom ljudskega štetja. Predsednik jugoslovanske delegacije je orne nil niz dejanj, ki «niso v skladu ne z določili italijanske ustave, še manj pa londonske spomenice o soglasju*. Z italijanske strani j pa je bilo poudarjeno, da manjkajo podatki o Italijanih v Jugoslaviji.
Jugoslovanska stran je postavila tudi vprašanje o dejavnosti patronata ACLI v zvezi z bivšo »cono B», a je italijanski predstavnik razpravo o tem vprašanju zavrnil, ker da »italijanska vlada nima nič pri tem* in da gre zgolj »za zasebne pobude, ki pa jih je sama ACLI demantirala*.
Razgovarjali so se še o položaju slovenskega gledališča in Tržaške kreditne banke, ki bi želela razširiti svoje pristojnosti. Z italijanske strani so odgovorili, da vprašanje proučujejo.
	Hgpp £ ‘i
t v	
	
	
i* V*. t v
Pogled na udeležence deželne konference o vojaških služnostih v Gorici
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiHiiiiMiimniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Z enotnim nastopom vsega prebivalstva doseči spremembo vojaških služnosti
Konferenci v Gorici je predsedoval dr. Berzanti - Poročilo deželnega odbornika Stopperja - Navzoči številni parlamentarci ter deželni in krajevni upravitelji
GORICA, 21. — Današnji potek deželne konference o vojaških složnostih je dokazal, da je rešitev tega žgočega vprašanja najtesneje povezana s Koristmi vsega prebivalstva naše dežele. Videli smo senatorje in poslance, deželne svetovalce, župane, zastopnike političnih strank, sindikatov in strokovnih združenj iz Trsta, Gorice. Vidma in Pordenona. Med množico udeležencev so bili zastopani tudi Slovenci. Med temi poslanec “Šlterk, deželni svetovalci Godnič, Lovriha in Štoka, podpredsednik goriške pokrajine Waltritsch, župana Jarc in češčut, cbčinsk; odbornik Paulin.
predsednik deželne vlade dr. Al-fredo Berzanti, ki je tudi predsedoval zasedanju, nato deželni odbornik Nereo Stopper. goriški župan Pasquale De Simone, podtajnik v obrambnem ministrstvu senator Montini, načelnik deželnega urada za programacijo dr. Cian.
Navzoči so bili senatorji Burtu-lo, Lepre, Pelizzo, Šema in To-ros ter poslanci Ceccherini, Fio-ret, Lizzero, Marocco. Menichi-no, Santuz in drugi Konference se udeležujejo tudi zastopniki dežel Sardinije, Veneta, Lombardije, Emilije Romagne in bocenske pokrajine
Konferenco je začel dr. Berzanti. Vojaške služnosti ne spa-
Za predsedniško mizo so bili
lililiflliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiitinitiiiiiiiliiililiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiii,i,ii,l,,i,i,ii,iilli,,lnrllllimii,t,„„,lnllrllllllltllilll|||||l|)||||IIIII,(||l||||||1I|||||||||)(||||||||||||)J|)|||||||||||||||||1||||||||
PO ZAKLJUČKU KONFERENCE EGS V PARIZU
Gospodarska in denarna združitev male Evrope dosežena do leta 1980
Pompidou obrazložil časnikarjem sklepe konference - Za sedaj ni govora o politični združitvi
PARIZ, 21. — Konferenca evropske deveterice v Parizu se je zaključila v današnjih zgodnjih jutranjih urah s tiskovno konferenco francoskega predsednika Pompidouja, ki je obrazložil sklepe konference vsebovane v zaključnem sporočilu. Pompidou je poudaril, da je bila razprava iskrena in da so sprejeli načelne sklepe o evropskem parlamentu, o boljši povezavi parlamenta z ministrskim svetom in s komisijo gospodarske skupnosti, o izboljšanju splošne organizacije dela ministrskega sveta in komisije, ki jih bo treba seveda še u:e*nič!ti.
Francoski oredsednik je dejal, da je pot za združitev Evrope neizbežna in da se je konferenca zaključila z uspehom. Pompidou je bil lahko upravičeno zadovoljen, saj so skoraj vsi sprejeti sklepi v skladu s francosko evropsko politiko. V bistvu so vse delegacije odpotovale iz Pariza bolj ali manj zadovoljne. Ekle-nili so ustanoviti do prihodnjega aprila poseben denarni sklad, kot prvi korak za ustanovitev enotne valute gospodarske skupnosti.
Sklenili so, da bodo do 31. decembra teta 1980 dosegli popolno gospodarsko in denarno skupnost.
Kot pravi zaključno poročilo, se bodo odslej naprej zunanji ministri devetih držav sestajali štirikrat letno in ne dvakrat kot doslej, da sestavijo osnovno in skupno politično linijo za srednje in daljše obdobje.
Zelo velik poudarek je dala konferenca vprašanju inflacije in so sklenili, da je treba o tem sprejeti odločne ukrepe. Ministri za finance so bili pooblaščeni, da čimprej izdelajo ustrezni načrt za boj proti inflaciji. Glede- svetovnih gospodarskih vprašanj so v Parizu sklenili, da se bodo prihodnje leto začeli pogovori z Japonsko in ZDA 6 svetovni trgo vinski izmenjavi, ki naj bi se
zaključili leta 1975. Delegacije evropske deveterice so posvetile veliko pozornost večjemu medsebojnemu sodelovanju in so zato sklenile, da se bodo sestanki zunanjih ministrov vršili izven okvira EGS, da se prepreči katerokoli nadzorstvo organov skupnosti nad zunanjo politiko posameznih držav. S tem stališčem se seveda ni strinjala Nizozemska, ki je grozila celo, da ne bo odobrila sklepa o ustanovitvi gospodarske in denarne skupnosti, če se bodo Francozi še nadalje upirali večjim političnim pooblastilom EGS in evropskemu parlamentu. Kljub temu pa je Francija uveljavila svoje stališče in dokončni sklepi, ki jih nakazuje zaključno sporočilo. so bili soglasno sprejeti.
Pompidou je izjavil časnikarjem, da so vse države skupnosti odločene doseči dokončno gospodarsko in denarno združitev male Evrope. Zato so že sklenili, da bodo morali zunanji ministri in komisija EGS sestaviti do le ta 1975 zadevne predloge, o katerih bodo nato sklepali poglavarji in predsedniki vlad evropske deveterice na novi konferenci, na kateri bodo imeli nalogo da dotočijo politiko skupnosti do konca tega stoletja.
Politični opazovalci v Parizu ugotavljajo, da so lahko vsi udeleženci zadovoljni z izidom konference. Francija in Belgija sta zadovoljni zaradi sprejetih sklepov o gospodarski in denarni združitvi, Velika Britanija,
Italija in Irska pa za sklepe glede regionalne politike, se pravi obveznosti skupnosti, da prispeva s skupnimi sredstvi k napredku zaostalih področij v teh treh državah.
V zaključnem sporočilu je omenjena tudi potreba po finančni pomoči bolj siromašnim državam in večjemu sodelovanju z vsemi državami v razvoju, članice EGS bodo še naprej razvijale konstruktivni dvogovor z ZDA, Japonsko in Kanado ter drugimi industrializiranimi državami, še posebno važnost pa dajejo večstranskim gospodarskim po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimii
gajanjem v okviru GATT. Gospodarska skupnost bo glede teh odnosov čimprej sestavila ustrezno stališče.
Zaključno sporočilo posveča posebno poglavje vprašanju popuščanja napetosti in miru v Evropi. Gospodarska skupnost poudarja, da bo vodila od 1. januarja 1973 skupno trgovinsko politiko do vzhodnoevropskih držav. Posamezne članice skupnosti pa se obvezujejo, da bodo dale pobudo za politično sodelovanje na enakopravni osnovi z o-menjenimi državami. Ta politika sodelovanja je v sedanjem stanju tesno povezana s pripravo in potekom konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. V okviru te konference bodo dale države gospodarske skupnosti svoj stvarni in konstruktivni prispevek.
dajo v kompetenco deželne uprave, je dejal, vendarle te imajo velik vpliv na življenje v naši deželi. Zaradi tega deželna uprava ne more stati ob strani mora se zavzeti za prebivalstvo, ki tu živi, mora upoštevati zahteve, ki prihajajo od vsepovsod, mora osrednji vladi prediočiti ta problem. Nismo za enostavno odpravo vojaških služnosti, ker so te sestavni del obrambe naše države, vendarle pa smo mnenja, da je treba te služnosti preurediti in dati prebivalstvu naše dežele določeno lamstvo mirnega življenja.
Pozdrav Gorice udeležencem konference je prinest.1 župan De Simone. Gorica je bila središče vojnih dogodkov, danes hoče biti središče mednarodnih srečanj. Gorica je že. pred 15 leti pričela akcijo za revizijo zakona o vojaških slišnostih danes je ta revizija postala domena vse deželne skupnosti. Hočemo odpravo nekaterih nerealnih ooveznosti. o katerih prebivalstvo danes ni več prepričano, da so še veljavne. Naš, je poudaril De Simone, je govor demokratičnih ljudi
Glavno poročilo je imel deželni odbornik Nereo Stopper. V Evropi se govori veliko o politiki pomiritve in odpravi dveh nasprotnih si vojaških blokov. Za evropsko konferenco o varnosti se zavzema čedalje več ljudi, za to konferenco smo tudi mi. Tako bomo lahko odpravili sedanjo razdelitev interesnih sfer, lahko bomo vsak dan posvetili večje energije mirnemu razvoju naših ljudi. Deželni program, je nadaljeval Stopper, predvideva vedno širše sodelovanje s sosednimi deželami in drugimi državami. Preteklost je za nami, želimo si sodelovanja s sosedi.
Nato je Stopper prikazal dejansko breme vojaških služnosti. V nekaterih primerih ni moč graditi novih cest ali železnic, niti ni moč graditi večjih tovarniških ali drugih objektov in regulacijski načrti se morajo pokoravati služnostim. Te prepovedi veljajo zlasti za ozemlje ob meji. V številnih drugih krajih pa imamo
Milanska javna tožilca Alessandrini in Fiasconaro sta zahtevala, naj preiskovalni sodnik D'Ambrosio uradno začne preiskavo proti namestniku iefa italijanske policije Catenacciju ter načelnikoma političnih oddelkov kvestur v Rimu in Milanu, ker so osumljeni, da so že decembra 1969 prikrili sodnim oblastem tri važne elemente, iz katerih bi se dalo že tedaj sklepati, da vodi sled od krvavega prizorišča v banki na Trgu Fontana do fašistične celice v Padovi in stran od Valprede.
V Rimu se je zaključilo zasedanje italijansko • jugoslovanske mešane komisije za manjšine. Na seji so obravnavali tudi vprašanja, ki so povezana z nedavnim ljudskim štetjem, vprašanja pra-
vičnega zastopstva in uporabe jezika manjšine.
V Reggio Calabrii je danes 50 tisoč delavcev iz vse Italije demonstriralo solidarnost z zaostalim Jugom, za novo politiko investicij, proti reakcionarnim načrtom. Medtem se je v Reggiu zaključila konferenca o južnem gospodarstvu.
Konferenca na vrhu Evropske gospodarske skupnosti v parizu se je končala z objavo skupnega sporočila in tiskovno konferenco
predsednika francoske republike Pompidouja. Iz sporočila in Pom-pidoujevih izjav je razvidno, da so bolj ali manj vse članice skupnosti zadovoljne z izidom konference, predvsem zato, ker so premostile z raznimi kompromisi nemalo težav. Najbolj zadovoljni so seveda Francozi, ki so preprečili, da bi na konferenci karkoli sklenili o politični združitvi male Evrope. Edino razočaranje so dosegli Nizozemci, ki so zahtevali neposredno izvolitev evropskega parlamenta, medtem ko se je Zahodna Nemčija zadovoljila predvsem z obveznostjo za boj proti inflaciji, Italija, Velika Britanija in Irska pa so zadovoljne s sklepom, da bo skupnost pomagala njihovim nerazvitim področjem.
dejansko razlaščenje zemlje, saj ne smejo lastniki spreminjati sestave njihove posesti. To je zelo hudo, ker je lastnik zemlje v tem primeru lastnik samo na papirju z vsemi obveznostmi in brez nikakršnih pravic. Stopper je še povedal, da služnosti bremenijo velik del deželnega ozemlja.
Poročevalec je nato podčrtal negativne plati teh služnosti. Kmetijstvo je oškodovano, ker zemljišča izgubljajo na ceni. Ni moč spreminjati zasajenih kultur, gradbena dejavnost in industrija sta prikrajšani, ker ni moč prosto graditi škoda zadene tudi turizem, ker se ni moč v določenih krajih ustavljati in fotografirati.
V letu 1964 je deželna uprava sprejela sklep, v katerem je bila ugotovljena škoda, ki jo povzročajo vojaške služnosti. Marca 1965 so vse politične skupine v deželnem svetu odobrile resolucijo, s katero so zahtevale spremembo obstoječega zakona o vojaških služnostih. Prišlo je do .stikov • z vlado, pričeli so o teh stvareh razpravljati. V letu 1969 so bili navezani stiki z vojaško oblastjo in ustanovljena je bila študijska skupina.
S svoje strani je dežela s posebnim zakonom pričela dajati prizadetim občinam in pokrajinam določeno finančno pomoč. To pa ni dovolj, kajti služnosti se lahko zmanjšajo samo v luči mednarodnega političnega pomirjen ja, s politiko medsebojnega dogovarjanja med vzhodom in zahodom, z odpravo vojaških blokov, v medsebojnem gospodarskem sodelovanju.
Ker ni na vidiku popolna odprava služnosti, je Stopper dejal, da je treba vojaška vežbali-šča osredotočiti tako, da bo oškodovanega čim manj ozemlja, da je treba dovoliti prost prelet civilnim letalom, da je treba na novo urediti plačevanje odškodnin. Vendar je treba posvetiti največjo pozornost reformi obstoječe zakonodaje. S tem v zvezi je Stopper omenil zakonske osnutke, ki so bili predloženi v razpravo sedanjemu parlamentu in ki so jih predložili senatorji Lepre (PSI), Albarello (PSIUP), Pelizzo in Bur-tulo (KD), Bacicchi in Šema (KPI) ter poslanci Ceccherini (PSDI), Lizzero, Škerk iti Meni-chino (KPI), Bressani, Bologna iti Marocco (KD).
Svoje poročilo je Stopper zaključil z izjavo, da je to vprašanje pereče, da o njem razprav-
(Nadaljevanje s 4. strani)
ZAGREB, 21. — Okrožno javno tožilstvo v Zagrebu je danes sprejelo odlok o začasni prepovedi razpečevanja štev. 21 od 22. t. m. verskega časopisa »Glas koncila*, katerega glavni odgovorni urednik je Vladimir Pavlinič. V tej številki so bile objavljene lažnive, netočne in alarmantne vesti pravice in članek, v katerem se pozivajo verniki na neposlušnost in nespoštovanje zako nov iz sestave SFRJ in Hrvaške.
Slovesnost v Sovodnjah
Danes predajajo njegovemu namenu novi kulturni dom v Sovodnjah na Goriškem. Sovo-denjd, predvsem pa sovodenj-skd prosvetni delavci, so nestrpno pričakovali ta dan ne samo v zadnjih letih, ko je bil dom že v gradnji, temveč tudi vsa povojna leta. Prosvetno življenje se je vse predolgo moralo odvijati v neprimernih prostorih in sedežih in se kljub najboljši volji in prizadevnosti domačinov prav zato ni moglo razviti do take mere, kot so si vsi želeli. Društveno prosvetno delovanje pa je za nas v zamejstvu, in na Goriškem nič manj kot na Tržaškem ali kjerkoli drugje, eden bistvenih pogojev našega narodnega obstoja in razvoja, saj predstavlja dejansko tisto dejavnost, iz katere črpamo kisik za združevanje in udejstvovanje v našem materinskem jeziku. V okviru tega delovanja se kuje enotnost in se razvija samozavest, tako se krepi odpor proti asimilaciji in s tem proti narodnostnemu nazadovanju, saj vemo, kako so prav naši kraji pod vplivom urbanizacije in industrializacije najbolj izpostavljeni raznarodovalnim vplivom. Naši kulturni domovi so nam potrebni kot hrami naše narodne zavesti in kulture, odprti vsem in vsakomur, ki čuti v sebi potrebo, da živi polno narodno življenje.
Današnje slavje v Sovodnjah je rezultat v prvi vrsti prizadevanj in hotenj Sovodenj cev samih. Veliko so žrtvovali in prispevali od vsega začetka, od takrat, ko se je komaj porodila zamisel o gradnji do danes, ko je prišel dan slovesnosti, dan odprtja novega hrama kulture in prosvete V nabiralni akciji je sodelovala domala vsa vas ne le z denarjem, temveč tudi s prostovoljnim delom in na druge načine, predvsem pa se je angažirala mladina v zavesti, da bo dom namenjen v prvi vrsti njej, saj je na mladih naša bodočnost. V svojem domu se bo lahko poslej shajala, se prosvetno in družabno izživljala in si krepila zavest skupnosti, Ta zavest pa nam je vsem še kako potrebna, ta potrebo po njej čutimo vsak dan bolj.
Ko Sovodenjcem čestitamo k današnjemu prazniku, kajti za praznik v pravem pomenu besede gre, in ko upravičeno pričakujemo, da bo njihovo kultumo-prosvetno življenje poslej še plodnejše kot doslej, pa izražamo tudi željo, da bi bilo na Goriškerj dmveč takih pobud, predvsem pa skupno željo vseh goriških Slovencev, da bi čimprej dobili tudi osrednji kulturni dom v Gorici.
EDMUND KOŠUTA

PrmoršlkrSnevnik:
TRŽAŠKI DNEVNIK
22. oktobra 1$
Z GOVORI ČLANA VSEDR1. VODSTVA MINUCCIJA, ROSSETTIJA IN VJILHELMA sinoči v polno zasedenem kulturnem domu
Tržaški komunisti bodo pričeli danes
Lep otvoritveni koncert druge
volilno kampanjo v kinu OtraitmelD abonmajske sezone Glasbene matice
Tiskovna konferenca tajnika tržaške federacije PRI Maura - Denes zasedanje kandidatov in aktivistov KD - Misovci so vložili kandidatno listo
Tržaška federacija KPI bo danes dopoldne ob 10.30 v kinu Grattacie lo uradno pričela volilno kampanjo z zborovanjem, na katerem Do govoril član direkcije KPI Adalber-to Minucci, katerega bo predstavil tajnik federacije Giorgio Rossetti.
V	slovenščini Ido govoril dosedanji občinski svetovalec KPI in ponovni kandidat za izvolitev v občin ski svet Dolfi Wilhelm.
V ponedeljek bo v prosvetnem domu v Bazovici ob 20. uri sestanek, na katerem bo slovenski poslanec Albin Škerk govoril o regulacijskem načrtu, nato pa se bo razvnela razprava o delu rajonske konzulte, o komunističnih občinskih svetovalcih in o drugih vprašanjih.
V	sredo bo časnikar Stojan Spetič govoril v okviru krožka za politične in socialne vede «Pinko Tomažič* v dvorani KPI pn Stari Mitnici (bivši sedež PSIUP) na temo »Mreža črnih niti od Milana do Trsta*. Stojan Spetič se poglobljeno ukvarja s teroristično dejavnostjo fašistov v zadnjih letih in je o tem objavil v reviji »Dan* več argumentiranih razprav, zaradi česar so mu fašisti tudi jav no grozili in so se pojavili po tržaških ulicah zloglasni črni napisi »Spetič trema*.
Tajnik tržaške federacije PRI Fabio Mauro je včeraj obrazložil program republikanske stranke in kandidatno listo, na kateri so šte-vnn' neodvisni kandidati ter vidni predstavniki tržaškega gospodar skega in kulturnega življenja.
Tržaška federacija PRI bo pri redila tridnevno zasedanje, na katerem bodo skušali na strokovni ravni razpravljati o ^erečih vprašanjih tržaškega gospodarskega in socialnega razvoja. Zaseaonje bo v konferenčni dvorani rzaškega ' elrsejma v četrtek, 26 oktobra, ko bo govor o preteklosti in o odgovornostih za razne pomanjkljivosti. V petek bodo razpravljali o predlogih za razvoj tržaškega gospodarstva v okviru mednarodnega pomirjenja ter nato o specifičnih vprašanjih pristanišča, deželnega načrtovanja, pomorskih zvez, pristaniških tarif, kreditiranja, ladje-
delnic in turizma. Zasedanje, kateremu bo predsedoval poslanec Biasini, se bo zaključilo v soboto, 26. oktobra.
Krščanska demokracija bo danes priredila zasedanje, na katerem bo do prisotni kandidati in aktivisti in kateremu bo predsedoval načelnik vsedržavnega urada za propagando stranke senator Nicola Sig-norello. Uvodno poročilo bo imel tajnik stranke Sergio Coloni, nato bo tržaški župan Marcello Spaccini obrazložil upravni program, ki ga je izdelala Krščanska demokracija za tržaško občino za prihodnje petletno razdobje. Pokrajinski načelnik propagandnega urada SPES Abate in načelnik za organizacijska vprašanja Coslovich bosta na
zasedanju poročala o raznih vprašanjih, ki so povezana z volilno kampanjo. Zasedanje bo zaključil Dario Rinaldi.
Socialisti nadaljujejo s predkongresnimi zborovanji. Včeraj je bi lo za področje miljske občine. Skupni izidi predkongresnih zborovanj, brez miljske, vključno pa s petkovim zborovanjem sekcije Trst-center, so naslednji: «riscos-sa» 41,5 odst., »presenza* 33,7 odst., »autonomia* 14,5 odst. in devica* 10,8 odst.
Včeraj dopoldne so vložili misovci svojo kandidatno listo, v kateri ni vidnejših pretepačev in je torej očitno zmagala Almirantejeva linija, da je treba na zunaj prikazati drugačen obraz MSI.
Orkester solist
pa
Glasbene matice je vodil dirigent Oskar Kjuder, kot je nastopil odlični ljubljanski trobentač Tone Grčar
S sinočnjim koncertom je Glasbena matica v Trstu začela kon certno sezono 1972-73, ki naj po željah in pričakovanjih prirediteljev nadaljuje in razvija opogumljajočo lanskoletno začetno izkušnjo. Če smemo dan oceniti po jutru, se jim zanesljivo obeta izpolnitev želja. Predvsem velja zabeležiti večje število abonentov. Prav bi bila, ko bi tudi mladina v še večji meri izkoristila nad vse ugodno abonmajsko ceno. Ob teh ugotovitvah pa ne moremo prezreti, dejstva, da se pobuda Glasbene matice vse bolj uveljavlja tudi v glasbenih krogih italijanskih someščanov. Ti uspehi nagrajujejo naše glasbenike in smejo v njih vzbujati utemeljen ponos, hkrati pa jim nalagajo novo odgo-
vornost in jih obvezujejo za čedalje vztrajnejšo umetniško rast. Take rasti ni mogoče zasledovati brez pogostejših vaj, kar po svoji strani zahteva zelo stvarno podporo. Koncertna dejavnost Glasbene matice nikakor ne more mimo take stvarne pozornosti in jo zanesljivo zasluži.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiauiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
IZJAVA PREDSEDNIKA POKRAJINE DR. M. ZANETTIJA
Že letos središča za psihiatrično zdravstvo v prvih dveh področjih tržaške pokrajine
Zanetti je naglasil potrebo po novi zdravstveni politiki - Ravnatelj umobolnice prof. Basaglia zanika, da bi bil položaj v tržaški umobolnici podoben goriškemu
V zvezi z »množično* ostavko zdravstvenega osebja in ravnatelja goriške umobolnice, smo včeraj zabeležili izjavo predsednika tržaške pokrajine dr. Michelejr Zanettija. Tržaška umobolnica pri Sv. Ivanu, v kateri je ravnatelj prof. Basa glia, je namreč odvisna od pokra jinske uprave in zato je bil dr. Zanetti poklican, da izrazi mne nje o dogodku, ki bi lahko imel posledice tudi v naši umobolnici.
Dr. Zanetti je dejal: »Dogodek v Gorici kaže, da se je zaključilo obdobje tradicionalne umobolnice «Kriza» goriške umobolnice dokazuje. da je treba uvesti novo zdravstveno politiko, ki nujno zahteva drugačno razčlembo psihiatričnega
zdravljenja.*
1929 civilnega zakonika last najditeljev.
Dr. Zanetti je nato dejal, da je j Občina vabi najditelje, da se naj-
taka politika že v načrtih tržaške kasneje do 30. novembra letos javijo
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiii
NA ZADNJI SEJI VODILNEGA ODBORA
SPREJET PRORAČUN EZIT ZA POSLOVNO LETO 1973
Proračun predvideva 1,626.340.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov - Program novih javnih del
Na zadnji seji vodilnega odbora Ustanove za industrijsko cono v Žavljah (EZIT), Id jo je vodil predsednik dr. Sacerdoti, so odborniki med drugim odobrili proračun za poslovno leto 1973. Proračun predvideva 1,626.340.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Med posameznimi postavkami prednjačijo razna javna dela v industrijski coni. Predvidena dela se ujemajo z

VČERAJ V LIPICI
Srečanje s tovarišem Brankom Babičem-Vladom ob njegovi 60-letnici
Ker nekdanjemu glavnemu uredniku Primorskega dnevnika tov. Branku Babiču — Vladu iz nerazumljivih razlogov ni dovoljeno, da bi prišel v Trst, smo njegovo 60-letnico počastili včeraj na tovariškem srečanju v hotelu Maestoso v Lipici. Poleg sedanjih in nekaterih bivših članov uredništva so se srečanja s tov. Vladom in njegovo ženo Vido udeležili še nekateri nekdanji najbližji Vladovt soborci, so-de'arci in prijatelji
V prijetnem, prijateljskem in tovariškem vzdušju je bila v priložnostnih govorih orisana njegova življenjska pot revolucionarja iz predvojni let, njegova borbena partizan: ka pot od legendarne Kozare do Trsta in njegova zgodovinska vloga v Trstu na vodilnih položajih v letih neposredno po osvoboditvi. Govorniki so prav tako prikazali njegov lik človeka in tovariša, lik skromnega in do kraja predanega sinu svojega naroda in lik doslednega komunista in borca za resnico in pravico. Predstavniki našega uredništva so tov. Babiču v zahvalo za njegovo delo v svojstvu bivšega glavnega urednika in za njegove zasluge izročili umetniško izdelano spominsko plaketo in album s foto-grafsko dokumentacijo njegovih tržaških let, pa seveda 60 rdečih nageljnov z željo, da bi učakal še mnogo, mnogo let v zdravju in zadovoljstvu v krogu svoje družine.
Tov. Branko Babič — Vlado se je vidno ganjen zahvalil za izrečene besede in priznanja in za spominsko darilo in dejal med drugim, da mu je zelo težko, ker mu ni omogočeno da bi prihajal med nas, v svoje rodne kraje in med svoje stare prijatelje, da pa je osebno zadovoljen, če lahko naša slovenska narodna skupnost v Italiji danes uživa vsaj nekaj od našega skupnega boja in prizadevanj v preteklosti. Še zlasti pa je dejal, da ga veseli, da tudi naša mladina črpa vire in moči za svoje delo iz oporoke antifašističnega in narodnoosvobodilnega boja našega naboda.
osnovnimi smernicami petletnega razvojnega načrta 1971 - 75, ki ga je pred kratkim sprejelo vodstvo ustanove.
Predvsem naperavajo nadaljevati delo pri izravnavanju Karmačnika, in sicer z namenom, da bi pridobili novega prostora, da bi dvignili raven Osopske doline in doline pri Orehu in da bi hkrati pridobili novega prostora ob obali, kjer že dalj časa zasipajo morje.
Nadaljnje delo, ki ga nameravajo opraviti na tem področju, je prva transa gradnje infrastruktur za bodoči «leasing - park* družbe Friulia - Lis. Na programu je nadalje speljava nekaterih cest in dokončna ureditev cest za Dolino in Boljunec. Prvo tranšo del bodo v kratkem zaupali podjetju, Id je zmagalo na ustreznem natečaju.
pokrajinske uprave in da bodo po teh načrtih razdelili tržaško ozemlje na pet področij. Dve od teh področij bodo organizirali že letos in vsako bo imelo lasten psihia trični center.
Včeraj je podal novo izjavo tudi prof. Franco Basaglia, ravnatelj umobolnice v Trstu, ki je zanikal, da bi bilo stanje v Trstu podobno tistemu, ki je privedlo goriške zdravnike do ostavke. V zanikanju govoric, ki krožijo na račun mo rebitne ostavke tržaških zdravnikov, je prof. Basaglia nadalje dejal. da ima morebitna podobnost v tržaški umobolnici, svoje razloge v vsedržavnem položaju, ki sprav lja v zelo težak položaj tako bolnike kot zdravnike v umobolnicah.
v uradu in dvignejo predmete. Po tem datumu bo občina postavila vse predmete na dražbo.
Stavka Italcementi
Pokrajinske ^sindikalne organizacije so proglasile tridnevno stavko podjetja Italcementi in v tej zvezi protestirajo proti nesramnemu ravnanju ravnateljstva, ki se ni hotelo z notranjo komisijo dogovoriti o načinu varstva naprav. Ravnateljstvo je namesto tega poslalo delavcem grozilno pismo, ki je v nasprotju s pravico do stavke, ki jo zagotavlja ustava.
Dvojezični ceniki za javne lokale
Deželni in pokrajinski predstavniki na zasedanju o onesnaženju Jadrana
Danes bo začel v Rimu tridnevni italijansko - jugoslovanski medparlamentarni sestanete o onesnaženju Jadranskega morja. Sestanka, ki ga je priredila italijanska parlamentarna komisije za vprašanja voda, se bodo udeležili tudi predstavniki obmorskih dežel in republik, ob Jadranu.
Delegacijo Furlanije - Julijske krajine bo vodil odbornik za zdravstvo in higieno Devetag, sestavljali pa jo bodo predsednik komisije za varstvo narave Dal Mas, deželna svetovalca Mizzau in Pasco-lat ter več krajevnih političnih in zdravstvenih predstavnikov.
Jugoslovansko parlamentarno delegacijo bo vodil poslanec Gustav Sadič.
Tržaško pokrajino pa bo na zasedanju predstavljal odbornik za zdravstvo Bruno Lovero, zaključka pa se bo udeležil tudi predsednik dr. Zanetti.
Izvolitev konzulte v Žavljah
V petek zvečer je bilo v osnovni šoli v Žavljah javno zborovanje za izvolitev rajonske konzulte, ki bo štela 16 članov. Na zborovanju so izvolili osem članov, osem članov pa bodo imenovale razne stranke.
Izvoljeni so bili Eligio Tuli, Mario Delise. Ruggero Sfreddo, Ne-reo Tarlao, Giovanni Moretto, Ful-vio Zuppin, Narciso Gaburro, Giuseppe Ciacchi. Zboravanja se je u-deležilo 400 ljudi, kar priča o velikem zanimanju za vprašanja, ki se najbolj tičejo tega predela miljske občine in ki so sprožila Živah no diskusijo.
Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da je pripravilo in natiskalo dvojezične napise za javne lokale.
Glede na to, da je izobešanje cenika na vidnem mestu obvezno, SGZ priporoča vsem gostilničarjem, da si ga takoj nabavijo in se tako izognejo morebitnim globam.
Ceniki so na razpolago na sedežu združenja vsak dan, od jutri popoldne (po 16. uri) dalje.
Acegat sporoča, da od 23. tm. na progi št. «20» ne bo sprevodnikov in bodo potniki morali vreči kovanec za 50 oziroma 100 lir v avtomatično blagajno. Proga bo razdeljena na dva dela: prvi del Trst — Žavlje in drui del Ul. Flavia —
Milje. -----------------
• Tržaška občina javlja, da so na ekonomatu, oddelek X., Trg UnitA 4, soba št. 110 v III. nadstropju številni bolj ali manj vredni predmeti, najdeni v obdobju od 1938. do 1969.
Carinska tehnika na zbornici v Vidmu
Trgovinska zbornica iz Vidma sporoča, da se bo tečaj o carinski tehniki začel jutri popoldne ob 16. uri v prostorih ustanove. Predaval bo strokovnjak za carinska vprašanja prof. Luigi Buratti. Predavanja bodo trajala do petka, in sicer dnevno od 16. do 18. ure.
Na sinočnjem koncertu je nastopil orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjiidra ter ob odličnem sodelovanju trobentača Toneta Grčarja. Njegovemu gostovanju sta bili posvečeni dve skladbi: Torellijev koncert v D-duru za trobento in godalni orkester, ki se členi v pet kratkih in tekočih stavkov brez znatnejšega dramatičnega zapletanja in koncert v E-duru za trobento in orkester avstrijskega skladatelja češkega porekla Johanna Nepomuka Hummela, ki se brez pretirane izvirnosti vključuje v glasbeno razsežnost dunajskega klasicizma. Tone Grčar suvereno obvladuje inštrument:	po loku odtenkov zna
prehajati od toplega žametastega zvoka do zveneče, celo rezke odločnosti ob stalni intonančni in barvni zanesljivosti. Mnenja smo, da značaj izbranih skladb ni nudil solistu priložnosti, da bi izrazil v vsej popolnosti svojo pestro in bogato interpretacijsko sposobnost, ki jo sinočnji koncert vendar daje nedvoumno slutiti. Temboli si zato želimo novega obiska mojstra Grčarja.
Za uvod je orkester odigral Haendlov «concerto grosso op. 3 št. 4 v F-duru-», kjer poleg godalnega orkestra nastopa še skupina dveh oboj in fagota. Žal moramo pri sinočnjem prednašanju beležiti že stare hibe. Predvsem smo pogrešali prozornejšo preglednost polifonskega zapletanja in razpletanja. Zvočna gmota ni dovolj natančno harmon sko razčlenjena, tudi dinamika je premalo členovita in pestra, kar oboje vzbuja v poslušalcu pogost občutek prenasičenosti in obremenjenosti.
Osterčev Religioso iz suite za orkester je bila tako po prednašanju kot po sodobnosti glasbene govorice in vsebine zanesljivo najbolj spod-
budna skladba sinočnjega sporeda.
Ob koncu skladb in sporeda je številno in radodarno občinstvo s prisrčnim ploskanjem nagradilo imenitnega gosta in skrbnega dirigenta.
RAVEL KODRIČ
Robert Faganel v galeriji Russo
iiKiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiuiumimuMmiiiiiimmiimmmimHmitiirmi
SINOČI V KROŽKU «CHE» GUEVARA
ifw ■	^_____________________________
Poslanec in odvetnik A. Malagugini o zadevi Vaipreda in demokraciji
Proces proti Valpredi je jasen primer splošnega okreta na
Od	sinoči je	v	umetnostni	galeriji	«Russu»	v	Rossomijevi	pa-
saži osebna razstava tržaškega slikarja Roberta Faganela, ki je tokrat	razobesil	na	stene galerije
kakih	trideset	svojih večjih	in
manjših olj, med katerimi je tudi nekaj slik, ki nosijo leako starejše letnico. Sicer pa se Faganel ne kaže tokrat v kaki posebni, novi luči, pač pa je dal na ogled slike z zelo pestro motiviko, od uhožilij, do pogleda na naše meslo, od kraške pokrajine do šopkov cvetja, itd. Faganel, ki letos slavi 10 let-nico svojega javnega nastopanja in ima za seboj celo vrsto razstav, v našem mestu, v bližnji Gorici in v mnogih drugih krajih, bo razstavljal pri Russu do zadnjega dne tega meseca in to po običajnem umiku galerij.
Da bi se izognil tračnicam je z vespo trčil v avto
Nekaj minut pred 15. uro so sprejeli na kirurški oddelek 57-letnega zidarja Maria Regenta s Proseka 287. Pridržali so ga zaradi zloma reber, udarcev po hrbtu in stegnih ter po rokah in komolcih, zaradi česar bi se moral zdraviti 15 dni.
Regent se je vozil z vespo po Drevoredu Čampi EUsi ko je privozil pred tovarno motorjev pri Sv. Andreju je zavozil na sredino cestišča, da bi se izognil železniškim tričnicam. Pri tem pa je trčil vanj fiat 124, ki ga je vozil Nicola Jšnnuzzi.
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Otvoritvena predstava sezone 72-73
LUIGI PIRANDELLO
LE PREMISLI, GIACOMINO!
prevod
kostumi
scena
režija
SMILJAN SAMEC MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠIČ
v ponedeljek, 23. oktobra ob 14. uri (IZVEN ABONMAJA) v sredo, 25. oktobra ob 18. uri (IZVEN ABONMAJA) v četrtek, 26. oktobra ob 14. uri (IZVEN ABONMAJA) v petek, 27. oktobra ob 17. uri (IZVEN ABONMAJA)
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE
MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
T. BRAUN in H. FICHNA
INDIJANCI V MALI VASI
prevod	JOŽE HUDEČEK
scenograf VLADIMIR RIJAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf	JAKA	HAFNER
režija	FRANC URŠIČ
V torek, 24. oktobra ob 15.30
PRODAJA VSTOPNIC OB DELAVNIKIH OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265.
Kino
Danes se poročita KARLO ROLIČ in
SONJA ŠKABAR Svojima odbornikoma želi obilo sreče na novi življenjski poti-KASTA
Gledališča
desno
leta. Predmeti, katerih lastniki se niso javili, so postali na podlagi čl.
Proces proti Valpredi in ostalim anarhistom, pokol v milanski banki leta 1969, prevratniški načrti fašistov, splošni politični preokret na desno in potreba enotnega ljudskega boja proti takim kršitvam duha ustave in za dosego napredne družbene ureditve je bila lema, o kateri je sinoči predaval v krožku «Che Guevara* poslanec odv. Alberto Malagugini. V nabito polni dvorani v Ul. Madonnina je posl. Malagugini govoril 0 tej aktualni in »vroči* temi poldrugo uro. Ob koncu predavanja je žel večmirautni navdušeni aplavz, saj je orisal vso zadevo »državnega procesa* in njegovo ozadje ne samo z izredno preciznostjo, ampak tudi privlačno in celo ironično.
Ni mogoče skrčiti v nekaj vrsticah vse podatke, ki jih je navedel Malagugini: o vsej zadevi je namreč zelo dobro obveščen, ker že več let brani anarhiste, ki so obtoženi krvavega pokola v Kmečki banki decembra 1969. Prav ob vprašanju dolgih let, ki jih anarhisti že odsedevajo v zaporu, medtem ko si razni sodni, policijski in vladni forumi podajajo odgovornost za trenutek in kraj, ko naj končno pride do procesa, je bila osrednja misel Malaguginijevega predavanja, oziroma bolje Malaguginijevega ogorčenega protesta.
stvarnih dokazov, razen seveda tistih, ki so jih ponaredili in skovali za lastno uporabo, medtem ko vsa javnost že več mesecev sledi nabiranju tehtnih dokazov na račun skupine fašistov iz Trevisa.
Zaključek Malaguginijevega predavanja pa je bil povsem političen: ne zadostujejo pobude za takojšnjo osvoboditev Valprede in drugih nedolžnih anarhistov, ne zadostuje zahteva po preiskavi proti visokim policijskim in ministrskim funkcionarjem, ne zadostuje niti zaželena reforma fašističnih zakonikov, ki še danes urejujejo delovanje sodne o blasti. Vse to je sicer potrebno, ni pa zadostno. Pravični sodni sistem in uveljavljanje duha republiške ustave je mogoče doseči samo s korenito reformo celotnega družbenega ustroja, je zaključil poslanec Malagugini, in za to so poklicane široke množice delavcev, študentov in naprednih ljudi, ki se morajo združiti v enotnem protifašističnem boju za dosego demokracije in socializma v Italiji.
Po predavanju je bila diskusija, v katero je med drugim posegel tudi grški študent, ki je ostro protestiral proti obisku grških vojaških ladij v tržaškem pristanišču in povabil vse antifašiste, naj obsodijo prisotnost teh ladij fašistične
VERDI
Ker je zapadel rok potrditve lanskoletnih abonmajev, bodo odslej sprejemali pri gledališki blagajni (tel. 31948) naročila za nove abonmaje.
Kot je bilo javljeno, se bo operna sezona začela z gala predstavo Verdijevega «Plesa v maskah*, ki bo 10. novembra.
Poleg štirih stalnih abonmajskih redov bo letos tudi peti, popoldanski (ob sobotah ob 18. uri) za delavce in študente, ki si bodo lahko izbrali 6 od 12 predstav na sporedu.
POLITEAMA ROSSETTI
V torek ob 21. uri bodo z delom Carpinterija in Faragune »Noi delle vecchie provincie* otvorii letošnjo dramsko sezono v Politeama Rossetti.
Vodstvo Tržaškega stalnega gledališča opozarja stalne abonente, da si pravočasno rezervirajo sedeže.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
gostuje
V soboto, 28. L m. ob 20. uri na KOZINI
V nedeljo, 29. t m. ob 19. uri v DIVAČI
C. Moore
N. Barrash
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
Prevedel: DUŠAN TOMŠE Scena: IVAN VERČ Režija: SERGEJ VERČ
Ni namreč dopustno, da sedijo ga polkovniškega režima v našem v zaporu ljudje, proti katerim ni I demokratičnem in naprednem mestu.
"H"""".....................m.,..................................................................................................
Danes, NEDELJA, 22. oktobra
Nazionale 14.30 «11 paese del sesso sel-vaggio*. Barvni film. I. Rassimov in Me Me Lay. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Torino nera*. Barvni film. Bud Spencer, Nicola di Bari, Andrea Balestri.
Eden 15.00 «Metti lo diavolo tuo ne lo mio infemo*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.30 «Non si sevizia un Paperino*. Barvni film. Florinda Bolkan, Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsi6r 15.00 «Rivelazioni di un ma-niaco sessuale al capo della squq-dra mobile*. Barvni film. S. Tran-quilli, A. Incontrera. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «...e si salvo solo 1'Aretino Pietro con una mano davanti e una dietro*. Barvni film.
Aurora 14.45 «Fratello Sole, sorella Luna*. Barvni film F. Zeffirellija.
Impero 15.00 «11 sergente «Klems». Barvni film. P. Strauss, T. Aumont.
Cristallo 14.30 «11 terrore con gli oc-chi storti*. Barvni film. Detektivka. A. Noschese in E. Montesano.
Capitol 14.30 «Gli ordini sono ordini*. Monica Vitti, C. Auger, C. Pani. Barvni film.
Filodrammatico 15.00 »Valeria dentro e fuori*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 »Paura d amare*. Barvni film. Dennis Waterman in Aleš sandra Bastedo. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Roma». Barvni film znanega režiserja Federica Fellinija. Prepovedano mladini pod 14.
klub
Slovenski vabi
vse svoje člane na
OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 24. oktobra 1971 j ob 20.30.
Odbor j
m
V četrtek, 26. oktobra ob 20.30 v mali dvorani v Kulturnem domu
Nacizem na Koroškem včeraj in danes
Predava časnikar SAŠA RUDCflJ ;
Vabimo vse predsednike presvet1 nih društev in člane predsedstva da se udeležijo
SEJE GLAVNEGA ODBORA SP1 ki bo jutri, 23. t. m. v dvora« Prosvetnega doma na Proseku 20. uri.
Toplo priporočamo polnoštevilno udeležbo.
Slovenska prosvetna zve®
"I
Zveza partizanov - Kontovel
priredi v nedeljo, 29. oktobra ob 14.30 na Kontovelu
PROSLAVO OB 25. OBLETNICI ODKRITJA SPOMENIKA PADLO1 BORCEM
Na sporedu so govori, nastop pevskega zbora Vasilij Mirk, pr» seske godbe in recitatorjev. Zbirališče v društveni gostilni na Kontovelu.

V NEDELJO, 29. OKTOBRA 1972:
Rasta0ja€fa

Vabljeni k Sv. Primožu (Sv. Križ)' kjer bomo pekli kostanje od P1 ure dalje.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstava nažjj jenih del na slikarskem ex tefflPp v Trnovci, ki ga je organizirala
V	Kulturnem domu je razstava “8 »Grupe U».
V galeriji Cartesius je razstava

slikarja Enrica Riccija. Razstava odprta do 3. novembra.
V koprski galeriji Loža na Tit trgu 4 razstava umetniške fotograf slov. fotografa Jožeta Kološe, stava, ki bo odprta do 20. novem0,1,
bo dostopna občinstvu slehern
od 9. do 13. ire ter ao 17. do 19- ^ Ob nedeljah popoldne zaprto.
Na Trgu papeža Janeza XXIIL
St
6 na sedežu sindikata CCdL je
ra!
stava del slikarja Uga stava bo odprta do 1.
Vičiča. ^
novembr8'
letom.
Abbazia 14.30 »Agente 007 — Una ca-scata di diamanti*. Barvni film. Ja mes Bond - Sean Connery in J. St. John.
Ideale 14.30 «Su le mani cadavere... sei in arresto!* Barvni vvestem film. Peter Lee Lavvrence in Espartaco San toni.
Astra 14.30 »Er piu — storia d’amore e di coltello*. Barvni film. Adriano Celentano in Claudia Mori.
ZORISLAVA Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 10.37 — Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 6.22 Jutri, PONEDELJEK, 23. oktobra SEVERIN
Včeraj-danes
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,3 stopinje, najnižja 9,1, ob 19. uri 9.1 stopinje, zračni tlak 1010,9, narašča, veter 17 km na uro, severovzhodnik, sunki vetra 45 km na uro, vlaga 52-odstotna, dežja je padlo 1 mm, nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
DNE 21. oktobra 1972 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 9 mesecev star Sandro Benkovič, 69-letni Antonio Pa-rovel, 73-letna Chiara Malusa por. Mačehi. 60-letni Tullio Giurco, 74-
SKBOFUKX
VSt Lh KINO IN
FOTOGRAFSKI
MATERIAL
trtt. Ul. Mazzini 53. tel 733-3(1
P r i) a t • i) e naprošam« da
t o a n c t i obiščejo
letni Giacomo Vattovaz, 81-letni Et-tore Antonini, 59-letni Ettore Rossi, 53-letna Maria Vivoda vd. Mayer, 84-letna Domenica Dezorzi vd. Pe-tronio, 80-letna Maria Crevatin vd. Corossez, 80-letna Anna Trovanti, 46-letni Alessandro Mecchia.
OKLICI: podčastnik finančne straže Salvatore Martino in uradnica Anna Teresa Fasano, uradnik Roberto Rumer in uradnica Claudia De Cesoo, pristaniški delavec Gianni Doz in gospodinja Laura
Sossi, Delavec Franco Babic in go-
spodinja Irena Drlik, zidar Ric-cardo Didonč in gospodinja Aurora Tonetti, uradnik Dario Visintin in uradnica Giuliana Ancona, uradnik Marcello Peccarisi in trg. pomočnica Liviana Martinuzzi, mehanik Angelo Frontino in baristka Gio-vanna Tucci, upokojenec Giovanni Maria Pitzolu in gled. igralka Licia Centi, inženir Paolo Vidali in univ. študentka Fulvia Berquier, šofer Franco Poli in gospodinja Anna Ra-detic, častnik Fulvio Toscan in gospodinja Maria Grazia Valdata, ro-kavičar Janos Bognar in uradnica Magdoln Fehervary, uradnik Vittorio Bacchi Andreoli in uradnica Beppina Sinicco, električar Claudio 1 Clari in gospodinja Branunira Ha-
ladea, doktor kemije Andrea dr. An. tonelli in univ. študentka Daniela Mavec, upokojenec Vitantonio Caprio in gospodinja Jolanda Tromben, prevajalec Claudio Lo Monaco in učiteljici Maria Grazia Francalan-ti, podčastnik Ferdinando M os ca in gospodinja Chechina Spoletini, uradnik Sergio Cofano in delavka Rosa De Cillis, delavec Sergio Berto^ in gospodinja Maria Vittoria Midolo, univ. študent Johan Simeonov in inženir Ljudmila Vesileva, natakar Dario Kravos in natakarica Adriana Gerratana, uradnik Carlo Petelin in gospodinja Alba Dose, slikar Sergio Babudri in trg. pomočnica Alessandra Uva, elektrotehnik Venano Sergan in gospodinja Agata Jakac, zdravnik kirurg Gian-
pi Slavich in tajnica Loredana larini, univ. študent Bruno CescI n študentka Itala Ginanneschf elefonist Stefano Giurco in kuhi :a Anna Banco, delavec Gius ^Ussich in delavka Felicita P{ itnasan.
BIRME 1972
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/75096« — Velika izbira ur SEIKO -Posebni popusti.
Uranu In zlatarna
LAURENTI
Trat • Trieate, Largn Santorto
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, šentjakobski trg 1; Grigl Ion, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; due Mori, Trg UnitA 4; Al S. Loren: Ul. Sonetni 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26? Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Sa» maritano. Trg Ospedale 8; Tamaro A Neri, UL Dante 7.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 83 69
48
66
22
31
89
39
4
41
17
ENALOTTO 2X2	1X2 XIX 11
Kvote: 12 točk — 9.157.000 Ur; 11 295.400 Ur; 10 točk — 24.600 Ur.
KINO NA 0FJINAH
predvaja danes ob 15. uri «1 QUATTRO DELL AVE MARIA« Igrata Eli Wallach in Terence Hill
Izleti
Slovensko planinsko društvo Trst organizira od 3. do 5. novembra L 1. izlet na Pohorje, kjer nam bo lepote tega kraja razkazoval Mirko Šoštarič iz Maribora. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi Maribor. Ker je še nekaj mest na razpolago, se bo vpisovanje zaključilo nepreklicno 25. t. m Vpisovanje, kot običajno, v Ul. Geppa
V galeriji «Russo» v Pasaži soni razstavlja tržaški slikar Ro0£jj; Faganel. Njegova razstava bo traJ® do 31. oktobra.
Prosveta
ti
Ob 8. obletnici Slomškovega do° priredi danes ob 17.30 v kinodvor# v Bazovici ansambel Kondor glas0e| večer. Nastopajo pevski zbor Slo'* iz Padrič in Gropade, otroški	i
in harmonikaški zbor Slomšek. L j Kraški cvet, ansambel Kondor in “f liski zbor Planika iz Gročane	I
Mali oglasi
uCIlKUEN* - uit llailiiu« ilil«v Sanianttani m Miceo in prodaja mestnih delov v Ul. Rittmeve' Kuharico išče slovenski Dijaški v Trstu Informacije pri upravi d0"' Ul Ginnastlca 72 - tol 793167.
«*
PRI POROČNI AGENCIJI «La stra Stella« najboljše priložnosti- j; lefoniratl: Trst št. 763714 ob po®*® skih, torkih, sredah.
SLOVENSKO HIŠNO POMOčN1^ mlado, stalna zaposlitev s Pr<3^i ščem, tudi dve prijateljici nujno družina iz Verone. Ponudbe dr®' Visintin, Ul. Besenghi 4, tel. 75F5 Trst.
M
9 (pri Norči Zavadlal).
PD »Slavko Škamperle* priredi eno dnevni izlet 4. novembra v Logarsko
dolino Za vpis od 9.30 do
telefonirati na št. 70834 13. in od 17, do 20. ure.
ZAHVALA
Ganjeni zaradi izrazov smrti naše drage
sočutj*
Lidije Sossi
se zahvaljujemo vsem, ki so počastiti njen spomin.	d
Družina SOS*'
Trst, 22. oktobra 1972
zahvala
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali tef spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, brata &
nonota
FERDINANDA B0GATCA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zbo-ni »Vesna*, kriški godbi, prosvetnemu in športnemu društvu »Ve*" na* ter vsem tistim, ki so na katerikoU način počastili njegov žalujoči; žena z družino ter brat in sestra Sv. Križ, Trst, 22. oktobra 1972
ZA CELOTNO PODROČJE, KJER ŽIVIMO SLOVENC! V ITALIJI
Deželni odbor je odobril zakonski predlog o delnem finansiranju dvojezičnega poslovanja
Zakonski predlog je v bistvu skrčena oblika že pred letom dni vloženega osnutka slovenskega svetovalca Dušana Lovrihe
Deželni odbor je na svoji zadnji *eji odobril zakonski osnutek z nazivom «povračilo posebnih stroškov v breme krajevnih ustanova, ki se nanaša na delno povrnitev stroškov faradi posebnih izdatkov za dvojezičnost, v katerih živi tudi slovenska manjšina. Zakonski osnutek predvideva, da bo deželna uprava ^nda te izdatke do višine 60 %.
Ta zakonski osnutek je v bistvu nekoliko predelan ter glede nekaterih bistvenih vprašanj skrčen za-konski predlog dolinskega župana, deželnega svetovalca KPI Lovrihe, in ®.a .te vl°žd v deželnem svetu , • Jdbja 1971. in katerega so poteg Lovrihe podpisali tudi deželni J^tednistični svetovalci Bacicchi, Rodnic, Cuffaro, Baracetti in Ber-gomas.
Zakonski predlog, ki ga je sedaj deželni odbor in s tem tudi nradno vse stranke leve sredine ter torej med njimi ne samo trža-ra in goriška temveč tudi videm-da krščanska demokracija, ima nsnovno značilnost, da se nanaša na r?e Slovence, odnosno na vse ob-ne, v katerih živi slovensko pre-*vatetvo naše dežele in torej velja « občine v videmski pokrajini.
,;° ie istočasno tudi prvi zakon-5 osndtek, ki ga je odobril deželni »J** in ki ima zaradi svoje ne-porne podpore večine v deželnem
nenn zaS°b>vljeno odobritev, zakon ^posredno zagotavlja uporabo slo-
J'jlsk®6a jezika in, kar je v tem nuUcu še zlasti zanimivo, o pod--^‘težele pri postavljanju dvoje-stemh krajevnih napisov.
_ , “i110 je, da do predložitve tega atconskega predloga v teh dneh pnslo po naključju in da gre tat Ura<?.no stališče, ki ga je na . način sprejela obstoječa vla-_•I0ca koalicija glede slovenske na-nalne skupnosti, odnosno, da gre g Uradni odgovor odgovornih kroti , naae ^žele na nacistično pro-evensko divjanje na Koroškem, prit verJetno pa je posredi tudi šča t- °dg0VOr na nekatera stali-L.a’ ki so bila izrečena med o-Kom predsednika republike Leo-
Trstu- ko se ^ skušaI „ .JlCl pristojnost in avtonomijo ^ ?. dežele Furlanije - Julijske u J!ne s Posebnim statutom in ko dno ni bilo govora o Slovencih, oj cePrav je bila dežela s poseb-rad' La‘;utorn ustanovljena prav za-šii^ c®s*;oja močne slovenske manj-
^eželni zakonski predlog ni po-i ,n,ln predvideva bistveno manj, tek Jt-10 Pr€dvidel zakonski osnu-tovai ' Ra ie sestavil deželni sve-atec Dušan Lovriha. V tej zvezi te treba dodati, da bo o tem Dn?i em predlogu sedaj govora v je komisiji deželnega sveta, kjer kjgteozna obširnejša razprava in k^T Pr'čakujemo in zahtevamo ^Drav”- zakonskt osnutek temeljito
Zakonski osnutek deželnega odbo-
a glasi;
JONSKI OSNUTEK
šknZa<^eVa *P°VTačilo posebnih strogi v breme krajevnim ustanovam* vgic^te predsednik, gospodje sveto-
staun'n-e' katerih prebivalstvo se-ra: Jal° tudi etnične manjšine, mo-Pam- V primerjavi z drugimi obči tj- 1 Prenašati dodatna bremena, drža°.*te’ skladno z obstoječimi sluiKnimi. Predpisi, prevajalske sna ” ., bsk in lepljenje plakatov, °skrhCl ’n 0P°zorii' postavitev in ziku ° tabek ki so napisane v ie-
j manjšine.
ni n° se zato postavlja vpraša-čuin-Zena^enia. ki ga zasleduje pri-skem zakonsk> osnutek, ob vsebin la m sP°štovanju ustavnega nače-
enakopravnosti.
D •	čl’ 1
(ja ezeina uprava je pooblaščena,
s«gaV^ne’ v višini, ki ne sme pre-kfai* 60 odstotkov, stroške ki jih jo fvn? uprave zakonito prenaša-Pričo zahtev etničnih manjšin,
za prevode ter tisk in lepljenje plakatov, sporočil in opozoril, za postavitev in oskrbo tabel, ki so napisane v jeziku manjšine.
Za povračilo skrbi deželni odbornik za krajevne ustanove z lastnimi dekreti, ki so lahko tudi kumulativni, po predložitvi obračunov izplačanih stroškov.
Čl. 2
Za namene, ki jih predvideva prejšnji čl. 1. je dovoljen izdatek lir 30 milijonov za vsako finančno obdobje od 1973 do 1976.
V stroškovniku deželnega proračuna za finančno obdobje 1973. je ustanovljeno — v poglavju I — sekciji IV — rubriki 4 — kategoriji IV — postavka 1271 z naslovom: «Povračilo krajevnim ustanovam za stroške, ki so imele v zvezi s potrebami etničnih manjšin, za prevajanje, tisk, lepljenje plakatov, opozoril in sporočil, kakor tudi za postavitev in oskrbo tabel v jeziku etnične manjšine* in z dodelitvijo 30 milijonov lir, za kar je poskrbljeno s stornom enakega zneska iz poglavja 1902 sedanjega proračuna.
Breme 30 milijonov lir. ki se nanaša • na finančno obdobje 1973 nosi poglavje 1271 medtem ko enaki zneski, ki so dovoljeni za finančna leta 1974 do 1976 bremenijo ustrezna poglavja deželnega proračuna za zadevna finančna leta, spričo enakega zneska v isti višini, ki je na razpolago zaradi prenehanja stroška, ki je dovoljen do 31. de cembra 1973, z deželnim zakonom z dne 3. avgusta 1971 št. 30.
Zakonski predlog komunističnih svetovalcev je naslednji:
Čl. 1
Po čl. 4 zakona z dne 3.6.1970 št. 19 sledijo sledeči členi:
Čl. 4 bis
Občinam, v katerih živi večina italijanskih državljanov slovenskega jezika, za potrebe, ki izhajajo iz prevajanja dokumentov, aktov, sklepov in vseh ostalih instrumentov, za tisk in lepljenje na javnem prostoru lepakov, opozoril in sporočil, za nakup, postavitev in oskrbo tabel ter toponomastičnih napisov v obeh jezikih: slovenščini in italijanščini, kakor tudi za stroške, ki zadevajo vrtec in obvezno šolo v obeh jezikih, je dodeljen dodatni letni znesek v višini «pro capi te* lir 1500.
Čl. 4 ter
Za ostale občine in pokrajine, kjer prebiva slovenska manjšina, se v celoti povrnejo stroški, ki So jih imele v primerih, ki jih predvideva prejšnji člen.
Čl. 4 quater
Za izdajo predvidenih zneskov čl. 4 bis in 4. ter je črpati iz sklada, ki ga določa zakona z dne 3.6.1970 št. 19, čl. 14, ki ga je ueba ustrezno zvišati.
pesniku in narodnemu junaku Karlu Destovniku - Kajuhu. Tu so predstavniki šoštanjskega prosvetnega društva podarili šolski knjižnici vrsto lepih knjig, po položitvi spominskega venca pred Kajuhov spomenik pa je oktet p. d. «Svoboda» iz Šoštanja zapel žalostinko.
PO DVAJSETIH LETIH OBSTOJA
Primorski akademski zbor «A. Vodopivec»
Najaktivnejša skupim primorskih študentov v Ljubljani, PAZ «Vin-ko Vodopivec* začenja novo, jubilejno koncertno sezono. Zbor bo namreč spomladi slavil dvajsetletnico svojega vztrajnega in uspešnega delovanja.
V preteklem letu so mladi pevci pod vodstvom dirigenta Braneta Demšarja, kljub materialnim težavam in variranju v številu članov (fluktuacija pevcev v tem študentskem zboru je md 40% letno) veliko nastopali. Poleg vsakoletnega nastopa na reviji «Primorska poje* se zbor lahko pohvali še z deveti-
mi celovečernimi koncerti in nekaj priložnostnimi nastopi po različnih krajih Primorske. Ob obletnici smrti skladatelja Vinka Vodopivca pa so izdali brošuro o njegovem življenju in delu. Zbor je večkrat zapel tudi poslušalcem v Ljubljani.
študentje pripravljajo za prihajajočo sezono nov program renesančnih in umetnih slovenskih pesmi. Del umetniškega programa naj bi sestavljale še neizvajane skladbe primorskih skladateljev.
L. M.
Vabilo na izlet na Pohorje s SPDT
V planinah se pogosto dogaja, da niso v pozno jesenskem času vremenske razmere take, kot si jih planinec želi. Zato si vsakdo, ki je kolikor toliko previden, naprti v nahrbtnik ne samo rezervna oblačila, ampak tudi rezervni izletniški program.
vodil izletnike po Pohorju. Kot dober poznavatelj štajerskih vremenskih muh, si je za to priliko zamislil kar šitiri programe: za vsako vremensko sliko enega! Geslo bo: nič razočaranja!
Šoštarič je izvrsten poznavalec Pohorja, njegov prispevek k spoznavanju tega kotička Slovenije je zelo velik. Med drugim je po večletnem romanju po hostah in travnikih tega področja odkril vrsto skritih jezerc, značilne in nepoznane rastlinice in prastare ostanke.
Naše izletnike bo vodil skozi pohorski pragozd, povedel pod največjo jelko na svetu, pod največje lipo Pohorja in prikazal obilo zanimivosti, kot turški zid, rimski nagrobnik in kamnolom ter bogastvo fresk in ličnih gotskih in romanskih cerkvic.
Za udeležence izleta bo prav gotovo spoznanje, da se za morda skromnim obličjem Pohorskega po gorja skriva toliko lepot, preše netljivo. Vodič je obljubil, da bo za vsak primer lahko iz žepa potegnil «jolly*!
Vpisovanje se nadaljuje do vključno 25. t. m. v Ul. Geppa 9-
Šola v repentabrski občini in otroški vrtec v Zgoniku
Pojasnila repentabrske in zgoniške občinske uprave
Prejeli smo:
Spoštovani urednik «Primorskega dnevnikal*
Prebrala sem članek z dne 17.10.72: iNevzdržno stanje v se-sljanskem vrtcu* in se lotila dopisa z naslovom «Nevzdržno stanje v zgoniškem vrtcu*.
Opazila sem, da bi bil moj se stavek enak Vašemu in sem se bala. da bi me kdo tožil na osnovi avtorskega prava.
Zato vam omenjam samo to:
«V slovenski in edini vrtec v zgo niški občini se je vpisalo 16 italijansko govorečih otrok, ki se slovenščine ne bodo naučili in tudi slovenske šole ne bodo obiskovali.
Mi smo za dvojezičnost, na slovenskih šolah pa samo od takrat, ko bo ta tudi na italijanskih
Prosim, da bi se pozanimali o stanju tudi tega vrtec in obvestili javnost.
Najlepša Vam hvala*.
Zvesta bralka Sledi podpis
Op. ur. Za pojasnila smo se obrnili na zgoniško občinsko upravo in jsmo prejeli naslednji odgovor.
Tržaški publiki že znani predavatelj Mirko Šoštarič iz Maribora bo
..............i.m.im..i.m.i....................n.im.............••>••>•••••..
SIRJENJE VOJAŠKIH SLUŽNOSTI NA NAŠEM PODROČJU
Za «smodnišnico-velikanko* pri Briščikih je oblast zasegla 340 hektarjev zemlje
Ukrep je izdalo obrambno ministrstvo kljub nasprotovanju zgoniškib občinskih upraviteljev ■ Kaj vse je prepovedano: celo nasadi zelenjave ■ Igoniska občina se pretvarja v «vojasko cono»
Šoštanjskim gostom bo obisk Gropade in Padrič ostal dolgo v spominu
Kot smo že obširno pisali prejšnji torek, so v nedeljo člani p. d. »Svoboda* iz Šoštanja obiskali Gro-pado in Padriče, popoldne pa priredili koncert v Prosvetnem domu na Opčinah. K nam so šoštanjski gostje dopotovali v jutranjih urah, pred popoldanskim koncertom pa so se ustavili še v Gropadi in na Padričah, kjer so jih vaščani z navdušenjem sprejeli. Na Padričah jim je zaželela dobrodošlico domačinka Nataša Kalc, v Gropadi pa je šoštanjce pozdravil in spregovoril nekaj besed Stane Kalc, mladinka pa jim je podarila lep šopek cvetja. Še posebno prisrčno je bilo občutje v gropajsko-padriški šoli, ki so jo pred nedavnim poime no vali po velikem sinu Šoštanja,
.......................»..»...n..................................
Darovi in prispevki
"£ywdr*,a sl0,e“k' *
r-ujT^133 Cijaic iz Magdalene dana J5'®®* lir za spomenik padlim Srrirt- ntove'u °b devetnajstletnici
V	1 sina Angela.
ruj |P°min Angela Tenceja da-biiasv rancka Sedmak 5.000 lir za
V	k° "tetico.
Stepa*teeastitev spomina pok. dr.
Sne'1
Pa6lim
.en«;;-,a
a. daruje Anton Marc z
5.000 lir za spomenik v NOB v Bazovici.
/ SPOMENIK NOB V KRIŽU (LjUk]a ^na in Damaš Sedmak 0b ljana) 15.000 lir. teoia ■Sedmi obletnici smrti pok. fuje'Vn očeta Martina Šemca da-Uviin-11a Mira 10.000 lir in otroci
V	ln Sonja 10.000 lir. darm„Sp,omin Pok. moža Viktorja
V	Marija Bizin 2.000 lir. PaniT^n Emilije Košuta daruje
Namedmak 3-000 lir.
6ina|Jesto ovetja na grob pok. Fer-Kpi ,A. Bogatca darujeta sekcija Namriz >n Ljudski dom 20.000 lir.
SrT1? Cvet-ia na grob P°k- Fer
”°žen 9, °8atca darujeta Dušan in
V	K°šuta 5.000 lir.
Olalt tl, "amen daruje Srečko Sed-žeria, „rosek) 2.000 lir, Marčela lir p 3-900 uri Rudolf Pahor 5.000 Hn,?nčiška Pahor 5.000 lir, Fani *&la i	lir, sestre Marija, Gi-
lir, jn Petrina (Kocjanovi) 3.000 2-000 .?n *n Marija Košuta (Trst) Mati; ‘r- Nives Delorenzi 3.000 lir, Oiuij 'n Vergilio Setimo 5.000 lir,
V	*erial 1.000 lir.
»temin daruje brat Viktor in
J'ZAnaSPOMENlk V SKEDNJU, PRI SV. ANI IN NA KOLONKOVCU Justina Pangerc 2.000 lir, družina Stopar 2.000 lir, Marija Taučer 3.000 lir, Sergio Petaros 1-000 lir, Mario Kalin 2.000 lir in Guglielmo Stau-man 2.000 lir.
Umberto in Jožica Cerkvenik darujeta 5.000 lir, Marija Pegan -Miklaučič 500 lir.
Včeraj se je v Gorici pričelo zasedanje o vojaških služnostih. Že peticija, ki so jo demokratične krajevne uprave in organizacije naslovile vojaškim in deželnim oblastem iz Doberdoba je dokazala, da se za pekoče vprašanje teh služnosti, ki tako drastično omejujejo gospodarski in družbeni razvoj v naši deželi, zanimajo predvsem prebivalstva določenih področij, širšega, ta-korekoč deželnega značaja, boj proti vojaškim služnostim še ni zado-bil. V nas prevladuje občutek, da kc govorimo o vojaških služnostih, mislimo predvsem table po Benečiji, kjer je »prepovedano vse*, razrite ceste v severni Furlaniji in pod. Pozabljamo pa. da imamo ta anahronistična vojaška bremena tudi pri nas doma, na Tržaškem, na Krasu, v Miljah...
Če gori pri sosedu je prav, da vsa okolica pomaga pri gašenju. To pravilo bi moralo veljati tudi v našem primeru. Prebivalstvo, še posebej pa Slovenci, ki smo zaradi vojaških bremen dvakrat prizadeti,
PRIPRAVLJALNI ODBOR TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA vabi vse pevce in ljubitelje partizanske in narodne pesmi, da se polnoštevilno udeležijo prve pevske vaje, ki bo v petek, 27. oktobra, ob 21. uri v Bazoviškem domu v Bazovici.
Pripravljalni odbor sporoča, da bodo pevske vaje enkrat tedensko in bomo na prvem srečanju soglasno sprejeli umik in dan za naslednje vaje.
Pripravljalni odbor
bi morali ostro in odločno nastopiti, da se prepreči uničevanje temeljev našega razvoja na gospodarskem in turističnem področju. V tem članku navajamo primer Zgonika, ne smemo pa pozabiti, da bremenijo vojaške služnosti tudi strelska področja v Repentabru. za Opčinami, pri Trebčah, v miljskem Lazaretu.
V Zgoniku so lastniki zemljišč, v glavnem doma iz Briščikov, prejeli te dni dekrete o ustanovitvi vojaških služnosti na njihovi posesti. Obiskali smo nekatere in si dekrete prebrali.
Kot v srednjem veku se berejo prepovedi:
»Prepovedane so gradnje kakršnegakoli obsega...*
»Prepovedani so nasadi dreves ali visokega grmovja*.
»Prepovedano je sejati žitarice ali zelenjavo...*
Kot v srednjem veku, smo zapi-
sali, kajti anahronizem je na dlani. V tem krvavem loku dvajsetega stoletja, ko vojne potekajo z raketami, tanki, nadzvočnimi letali, mehaniziranimi enotami, lazerji in Computer ji, se naši polkovniki (konkretno vojaška inženirska služba v Vidmu) vojskujejo s solato, ki bi jo slučajno zasejal kraški vrtnar na svoji zemlji!
V	zgoniški občini nameravajo vojaške oblasti postaviti veliko smod-nišnico in skladišče orožja. Štiri petine smodnišnice bo pri Briščikih, na ozemlju zgoniške občine, ena petina pa bo segala v tržaško. Smodnišnica, ki bo delno vkopana, bo zajemala 10 ha zemlje. Prej je bila pod Katinaro, nad državno cesto št. 202. Ker pa je tržaška občina sklenila sezidati tam v bližini medicinsko fakulteto in vrsto stanovanj ustanove za ljudske hiše, so vojaške oblasti izkoristile priložnost in, vsem zakonom o zaščiti Krasa in «kraških naravnih rezervatih* v brk zasegli zemljo pri Briščikih. Poslužili so se najbolj nesramnega postopka, se pravi začasne zasedbe zemlje, kateri je sledil moralni in psihološki pritisk pri odkupovanju zemlje. V začetku so lastnikom, ki jih je približno 50, ponujali smešno nizke cene (80 do 90 lir za kv. meter pašnika), pozneje pa popustili, a ne za veliko.
Tako je vojaška oblast dobila področje za gradnjo smodnišnice. A ni vse. Zgodba o vojaških služnostih se pričenja šele sedaj. Zakoni (vsi, seveda, iz fašistične dobe) predvidevajo vojaško služnost za zemljišča, ki obkrožajo smodnišnico v polmeru 1000 metrov. Ta polmer je razdeljen na tri področja. Prvo, ki se razteza 50 metrov od zaščitnih žic smodnišnice (ograje), nosi najtežja bremena: prepoved gradenj, nasadov dreves, žitaric ali zelenjave: prepoved miniranja. Kmet ne sme pustiti {»košenega sena, naj se suši na pašniku. V primeru, da lastnik v pravem času ni pokosil trave, bo to storila vojska, ki bo seno odstranila brez odškodnine. Lastnik ne sme izkopati jarkov ali lukenj na svojem zemljišču, če so globlje od 50 cm. Javne oblasti pa ne smejo namestiti na tem področju plinskih ali vodovodnih naprav, kanalizacije itd.
Nadaljnjih sto metrov veljajo iste prepovedi, razen prepovedi nasadov žitaric ali zelenjave. To je dovoljeno, a lastnik ne sme žitaric pospravljati na kupih.
Še nadaljnjih 500 metrov pa je prepovedana vsakršna gradnja, kakor tudi urejanje novih cest.
V	Zgoniku smo se pozanimali za
Slovenski šolniki s Tržaškega in z Goriškega, ki so se udeležili letošnjega seminarja v Škofji Loki, so obiskali tudi Visoko, Vidimo jih pred spomenikom Ivana Tavčarja
stališče občinske uprave. Marsikdo, nasprotuje vojaškim služnostim ka-
izmed prizadetih lastnikov je namreč obstal, kg je videl, da je dekret o zasedbi zemljišča oziroma ustanavljanju vojaške služnosti podpisal župan Josip Guštin. Ta pa nam je povedal, da se je krčevito branil še kar dolgo časa, a je bilo vse zaman. Njegova vloga je bila zgolj posredovalna:	vojaške
služnosti ustanavlja z dekretom vojaško ministrstvo, ki dokumentacije pošlje vojaški inženirski službi v Videm. Ta dekrete pošlje županu, da jih razdeli. »Jaz sem bil le nekakšen poštar. Naj pa ljudje vedo, da smo se proti zaseganju naše zemlje borili. S podžupanom Godničem in v spremstvu naših poslancev, še tedaj, ko je bila v Rimu Bemetičeva, smo šli na ministrstvo in se uprli izdelovanju tistih načrtov. Ni pomagalo.*
Župan je tudi na predzadnji seji občinskega sveta pojasnil proceduro in poudaril, da občinska uprava
iiiiiiiimniiiiiimiiiiiHiiiiimimiiimmumuiiiiiiin
V Križu so pokopali Ferdinanda Rogatca
Prejšnjo nedeljo so na kriškem pokopališču položili v zemljo krsto 69-letnega Ferdinanda Bogatca, Nandeta Bružetovega kot so mu rekli Križani.
Ferdinand Bogateč se je rodil v Križu 29. 5. 1903 v zavedni slovenski družini. Ker so bile tedanje razmere trde za naš tu živeči narod, je moral še mlad prijeti za delo in tako se je izučil poklic zidarja. S trdim delom si je pripravil toliko, da si je lahko postavil lastni dom in družino. Svoje otroke je vzgojil v naprednem du hu proletarcev kot je bil on sam. Njegov prvorojenec je komaj 16-letni, skoraj bi rekli se otrok, zapustil dom in odšel v partizane ter se boril po gozdovih za napredne misli in dobrobit slovenskega naroda.
Kakor mu je dan tekel v delu, tako so mu večeri minevali pri vajah in prireditvah, na katerih je kot dolgoletni član kriške godbe požrtvovalno sodeloval. Lahko bi rekli, da skoro ni bilo prireditve, na kateri Nandi ne bi sodeloval. Spoštovanje, ki si ga je pridobil v letih svojega življenja je bilo razvidno na njegovi zadnji poti, ko mu je mlada kriška godba igrala žalostinke, pevski zbor »Vesna« se je poslovil z zbrano pesmijo, številni znanci in prijatelji so pa nemo sledili krsti, dokler ni kriška zemlja sprejela vase njegove po smrtne ostanke.
Kot zvestemu čitatelju Primorskega dnevnika, naj mu bodo te vrstice v slovo, družini in svoj cem pa naše iskreno soža'je.
kršnekoli narave. Zgoniška občina bi se rada razvijala tako turistično, kakor kmetijsko. Žal pa bodo služnosti marsikoga odvrnile od živinoreje, občina na splošno pa bo utrpela veliko škodo glede turizma. Pa naj kar preštevajo veverice na Krasu!
Zgonik je itak že od prej vojaško področje. Ljudem so vzeli zemljo za letališče, vzdolž meje teče področje 300 ha, kamor lastniki ne smejo tudi skupno 3 ali 4 mesece na leto, ker potekajo strelske vaje. Zgodi se, da kmet ne more po seno, ali po listje v gozdi - ker gh ustavi vojak in ga zavrne.
Proti Opčinam. je vojašnica in tankovsko vežbališče. To ve že vsak tržaški avtomobilist, ki je vozil po razriti cesti od Opčin k Briščikom. Tanki pa marsikdaj za vozijo tudi na lastnino zasebnikov, večinoma brezbrižno, saj škode nihče ne plača.
Tako je spet bilo otrganih aktiv nemu gospodarstvu 300 do 340 ha zemlje, ki je sedaj skorajda brez vrednosti, pa čeprav gre za dobre pašnike in del gozda. Ljudje se sprašujejo, če je taka politika sploh smotrna. Ne gre tu samo za ana hronizem srednjeveških bremen in služnosti, temveč za širše vprašanje. Postavljanje smodnišnic (nekateri trdijo celo, da bodo v njej postavili tudi raketne rampe), tankovskih parkov, letališč... tja do grožnje z atomskimi minami na Krasu, se očitno bije z zamislijo odprtih meja med prijateljskimi narodi, aktivnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, saj je nemogoče, da bi si omislili mir in var nost v Evropi brez vojn in napetosti, ko preko naših gmajn, dvesto metrov od meje rožljajo tanki in se razlega prasketanje pušk in mitraljezov. Da o kraških naravnih rezervatih in idiličnih izletih sploh ne govorimo ...
Spoštovano uredništvo Primorske ga dnevnika.
V	odgovor zvesti bralki Vašega dnevnika v zvezi z njenim dopisom o »nevzdržnem stanju v zgoniškem vrtcu »in tudi z namenom, da bo tudi širša javnost objektivno obveščena o tem, kar se v zgoniški občini dogaja. Vas prosim, da objavite sledeče:
V	zgoniški občini delujeta dva občinska otroška vrtca s slovenskim učnim jezikom, od katerih se eden nahaja v vasi Zgonik Delovanje tega vrtca je bilo doslej tako organizirano, da ni v preteklosti ni ko li naletelo na kritike ali nezadovoljstvo niti zainteresiranih otrok niti njihovih staršev. Pred nekaj leti je bilo vpisanih v ta slovenski vrtec tudi nekaj otrok občanov italijanskega jezika, v glavnem tu sluz bujočih pripadnikov javne varnosti. Ta okoliščina ni niti v najmanjši meri motila rednega pouka niti ne odnosov med otroki samimi. Edini rezultat tega nujnega sožitja je bil ta, da so se omenjeni otroci naučili slovenskega jezika, kar je v Zgoniku vsem znano dejstvo. Z letošnjim šolskim letom pa je prišlo do znatne spremembe položaja v omenjenem vrtcu. Novost je namreč v tem, da v naš vrtec ni bilo vpisanih običajnih 4 ali 5 italijanskih otrok, temveč je njihovo število naraslo na 16, kar je skupno število otrok vrtca povečalo za približno polovico. S tem se je občinska uprava nepričakovano znašla v znatnih težavah. Najprej je postalo jasno, da ena sama učiteljica ne bo zmogla tako povečanega dela tudi v primeru, da bi ne bilo italijanskih otrok. Prisotnost le teh pa je postavila drugi pekoč problem predvsem metodološkega in vzgojnega značaja. Stanje je postalo resno in aktualno. Občinska uprava, kot je njena navada in ustaljena praksa, se ga je lotila nemudoma reševati in po temeljiti razpravi, ki je upoštevala najrazličnejše možnosti rešitve, je prišla do naslednjih zaključkov:
1.	Občinski vrtec v Zgoniku je in ostane vrtec s slovenskim učnim jezikom.
2.	Zaradi povečanega števila otrok je treba zaposliti še eno učno moč slovenskega jezika v pomoč in sodelovanje že več let službujoči učiteljici.
3.	Za otroke italijanskega učnega jezika ne bo ustanovljena posebna sekcija ali vzporednica. Vrtec ostane-tutti zk nje in ‘ njihove roditelje šoia s slovenskim učnim jezi kom. Njih pouk in vzgoja je poverjen službujoči učiteljici, ki ima večje pedagoške izkušnje, in so s tem dani boljši pogoji za postopno vključevanje otrok italijanskega jezika v pouk v slovenskem jeziku.
Formalni sklep v duhu zgornjih zaključkov je bil sprejet na izredni seji občinskega odbora dne 16.10.72 in se bo začel izvajati v ponedeljek, 23.10.1972.
Občinska uprava se zaveda, da taka rešitev morda ne bo zadovoljila vseh in bo s te ali one strani verjetno še prišlo do ugovorov in nezadovoljstva. Vendar jo je pn omenjeni rešitvi vodilo načelo strp nosti in demokratične širine odprtosti manjšine nasproti večini ob izključitvi principa recipročnosti za vsako ceno ter ob popolnem po manjkanju podobnih pozitivnih pre-cedensov. trdna vera. da je uprava tudi v tem primeru ravnala pravilno in dosledno z namenom, da po svoji moči in v mejah pristojnosti zagotovi popolno enakost svojih občanov.
S spoštovanjem
pooblaščeni odbornik dr. Jan Godnič»
»V zvezi s člankom v Primorskem dnevniku dne 6.10.1972 in neosno-vanim kritiziranjem nove šole na Repentabru čutim dolžnost, da kot župan seznanim javnost o temu vprašanju:
1.	Občinska uprava je že leta 1963 dala pobudo in naslovila prošnjo na Ustanovo za razvoj šolskega gradbeništva (ISES) za gradnjo nove šole na Repentabru. Naslednje leto je občinska uprava zaprosila š« prosvetno ministrstvo za finančni prispevek za gradnjo šole s petimi učilnicami in drugimi za šolo potrebnimi prostori.
2.	Prosvetno ministrstvo je leta 1966 odobrilo manj kot polovični znesek stroškov za novo gradnjo. Zato je ISES predlagal, naj bi popravili le staro šolo, kar pa je župan odločno zavrnil in zahteval gradnjo nove šole. Ko je šolsko ministrstvo delno zvišalo naknadni prispevek, so bili predloženi načrti in sklicema dražba za dodelitev del. Dražbe se zaradi prenizke ponudbe sredstev ni udeležilo nobeno gradbeno podjetje.
3.	Tedaj je občinski odbor predlagal, naj se vsa finančna sredstva, ki so bila namenjena za gradnjo in opremo nove šole, porabijo za zidavo, a je bilo tudi to premalo. Zato je občinski svet dne 28.8.1970 sklenil, da krije primanjkljaj s posebnim posojilom, na kar vsled našega zanimanja je vladni komisar odločil, da nadomesti posojilo s prispevkom 17 milijonov lir v breme državne bilance
4.	Šele ob drugi dražbi, ko je bila prvotna vsota >.a isti načrt skoraj trikrat povečana, je bilo mogoče oddati dela in temeljni kamen je bil položen. 7. avgusta 1971.
5.	Danes je šola dograjena po načrtu iz leta 1964, ki ga ni bilo mogoče ne skrčiti, ne povečati, iz gori navedenega postopka. Šola razpolaga s 4 učilnicami. Tri so za slovenske učence in ena za italijanske. Res je da ie šola pretesna, ni pa nobena tragika, če se morajo zaenkrat 4 (štirje) učenci »stiskati v tesni* (3 x 4) sobi, ki je namenjena kuhinji.
Načrta ni bilo mogoče spreminjati. ker bi morali začeta dela ustaviti, predložiti nov načrt in iskati in čakati na nova finančna sredstva ter razpisati novo dražbo.
Če smo morali na to šolo čakati devet let, bi morali na uresničitev
spremenjenega načrta prav tako čakati še vrsto let
6.	Spričo vsega povedanega odločno odklanjamo in obsojamo vsako ribarjenje v kalnem s strani tistih, ki so se naenkrat dvignili kot zaščitniki, zagovorniki in kritiki repentabrske šole. Ko smo leta in leta iskali finančna sredstva za gradnjo šole, so bili vsi tiho in
Repentabrski župan Mihael Guštin nam je poslal naslednje pojasnilo, ki ga v celoti objavljamo
V OBČINSKEM ODBORU ONAIRC
Zastopani morajo biti tudi slovenski starši in osebje
Lansko leto je bil odobren zakon o preureditvi ustanove ONAIRC, ki ima tudi slovenske otroške vrtce v tržaški in goriški poKrajini. Omenjeni zakon (štev. 565 od 19. julija 1971) med drugim določa u-stanovitev občinskih odborov v občinah, kjer je ena ali več šol ONA IRC. Odbor sestavlja sedem članov in sicer trije člani, od katerih eden predstavnik manjšine, ki jih predlaga osebje ustanove. Občinski odbori, kot doh'j člen 9 omenjenega zakona, sodelujejo pri izdelavi ucruh načrtov in izvajanju delovnega programa za otroške vrtce na področju občine. Poleg tega pa lahko sorte vi jajo in pošiljajo predicge osr-finjemu svetu ustanove ONAIRC glede predpisov organizacije in njenega delovanja.
Nekateri občinski sveti so že izvolili svoje predstavnike, prav tako pa so bile ponekod, kot na primer v tržaški občini, volitve za predstavnike osebja v občinskem odboru ONAIRC. Kot smo izvedeli, sta bili izvoljeni dve predstavnici italijanskega osebja, tako da v odboru ONAIRC za tržaško občino ne bi i-melo osebje slovenskih otroških vrtcev ONAIRC nobenega zastopnika.
Pri tem naj omenimo, da ima ustanova ONAIRC na tržaškem 22 sekcij slovenskih otroških vrtcev (18 šol) in 34 italijanskih sekcij (24 šol). Ob koncu lanskega šolskega leta je bilo za letošnje leto
vpisanih na slovenskih sekcijah 463 otrok, na italijanskih pa 875. Pod ustanovo ONAIRC spadajo slovenski otroški vrtci v Barkovljah, v Bazovici, v Gropadi, v Lonjerju, na Opčinah, na Proseku, pri Sv. Ani, pri Sv. Jakobu, v Križu, Skednju in v Trebčah ter v Bo-ljuncu, Borštu, Dolini, pri Domju, Repentabru, v Ricmanjah in v Mačkovljah Kot je torej razvidno, je slovenskih otroških vrtcev ONAI RC največ v tržaški občini. Ne bi bilo torej pravilno in zelo pošteno, če v občinskem odboru ON AIRC za tržaško občino ne bilo nobenega predstavnika slovenskega osebja in slovenskih staršev. Izvedeli smo, da so skora, povsod izbrali delegate staršev za imenovanje dveh predstavnikov v občinskem odboru. Zato opozarjamo na to vprašanje, o katerem smo te dni govorili tudi s pokrajinsko ravnateljico in glavnim inšpektorjem ustanove ONAIRC, ki sta pokazala precejšnje razumevanje, vendar sta pripomnila, da vodstvo ustanove ON AIRC ne more vplivati na volitve, oz. izbiro zastopnikov. Ker je zadevni zakon glede tega pomanjkljiv, pričakujemo, da bodo zadevo primemo uredili na pristojnem mestu, slovenske starše, ki pošiljajo svoje o-troke v otroške vrtce ONAIRC, pa opozarjamo na važnost občinskih od borov in sodelovanja staršev, da bodo otroški vrtd dobro dedovali.
Prosvetno društvo SLOVAN - Pa driče in pripravljalni odbor za poimenovanje šole po Karlu Destovniku - Kajuhu, Gropada Padriče se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je srečanje s Šoštanjem na Opčinah tako lepo uspelo. Posebna zahvala vsem vaščanom iz Gropade in s Padrič, učiteljstvu ter prosvetnemu društvu Tabor z Opčin.
ni nihče ničesar svetoval.
Za nepoučeno javnost mislim, da je to dovolj. Vsi akti so na razpolago na občinski upravi, kjer lahko dobi vsakdo vse informacije. Vsako drugo natolcevanje, zbiranje staršev izven šole prot: občinski u-pravi pa občinski odbor odločno odklanja.
Na Repentabru, 16 (0 1972 jpan:
Mihael Guštin 1. r.»
Op. ur. K zadevi se bomo morali verjetno še povrniti, ne moremo pa kar tako mimo nekaterih trditev in stališč, ki prihajajo do izraza v gornjem županovem pismu
Predvsem ne moremo razumeli županovih besed' «... odločno odklanjamo in obsojamo vsako ribarjenje v kalnem ..» Kdo ribari in kaj se sobsoja?» Ali je *ribarjenje». če se javnosti prikažejo de jenske razmere in zaskrbljenost staršev? Morda župan to obsoja? Občinski odbor, piše župan, «odločno odklanja... vsako drugo natolcevanje, zbiranje staršev izven šole oti občinski upravi». Edino sveta resnica naj bi bila le to. kar pravi občinski odbor? Resničen prikaz ruzmer in napak naj bi bilo <natolcevanje?» Staršem in občanom tr torej morali zamašiti usta in jim sploh prepovedati, da se zberejo in pogovorijo o zadevah, ki se jih tičeio? Kje smo? Upamo, da lepentabrska občinska uprava ne mol: tako. sicer bi lahko rekli, da se vračamo 30 in več let nazaj. Lepše in bolj koristno bi bilo, če bi občinska uprava. ali župan sam skccal sestanek občanov. Starši se zbirajo izven šole, in imajo popolnoma prav, da se zbirajo. Pričakujemo pa. da se bodo lahko zbrali tudi v šoli. ko bodo tudi v repentabrski občim u-stanovili združenje st jr šev.
In še nekaj. Repentabrski občinski odbor in župan se zdaj razburjata zaradi kritik in očitata, da se ni prej nihče oglasil. Kritika res ni prijetna zadeva in so zanjo občutljivi zlasti javni upravitelji, toda radi bi vedeli, kdaj in kolikokrat je repentabrski občinski svet razpravljal o novi šoli in načrtu in kdaj je občinski odbor vprašal za mnenje in pripombe vsega občinskega sveta.
GORIŠKI DNEVNIK
OTVORITEV KULTURNE POSTOJANKE NA NAŠEM PODEŽELJU
Današnja otvoritev Kulturnega doma v Sovodnjah pomeni preokret v prosvetnem življenju naše vasi
Preveč časa so bili Sovodenjci brez svojega hrama kulture - V preteklosti je bilo tudi veliko ljudsko-prosvetnega izživljanja - Bogati obeti za prihodnost
Misel o sovodenjskem kulturnem domu je že stara. Ko smo pred dnevi brskali po starih časopisih smo ugotovili, da so o gradnji Kulturnega doma govorili v Sovodnjah že v prvih letih po drugi svetovni vojni, ko niso še imeli samostojne občine, ko ni bilo v vasi niti vrtca niti knjižnice, ko ni bilo tistega blagostanja ki ga lahko opazimo danes.
Sovodenjci kot drugi zamejci pa so že takrat želeli imeti svoj kulturni hram. v katerem bi tako kot doma in v šoli gojili lepo slovensko govorico.
Zamisel se je le delno uresničila v januarja 1953. leta, ko so uredili zasilno dvorano v bivšem skednju, ki je služila za manjše prireditve dolgo vrsto let. V njej so imeli koncerte, predavanja, razne sestanke, zabavne večere, športne nastope, občne zbore, akademije, miklavže-vanja in še in še. Pred nekaj leti pa so tudi ta prostor opustili ker ni bil več primeren za kakršnokoli prireditev.
Kljub pomanjkanju prostorov pa je ljudsko prosvetno delovanje v Sovodnjah uspevalo. Morda manj kot v nekaterih drugih krajih ker ni bilo tu dosedaj na razpolago u-streznih prostorov. Prav zaradi tega je sovodenjska mladina posvetila večjo pozornost športni dejavnosti. Nogometni ekipi so se pozneje pridružili lahkoatleti, nato odbojkarice in sedaj še odbojkarji.
Razni nastopi pa so se vseeno prirejali. V začetku leta 1948 so Sovodenjci nastopili v raznih krajih na Goriškem z Goldonijevo komedijo »Stric Ihta* in povsod doživeli veliki uspeh. Z igralci so sli na gostovanja tudi pevci. Moški zbor je vodil učitelj E. Lasič, ženskega pa g. Marija (takratni časopisi niso radi objavljali priimkov naših ljudi zaradi policijskega u-strahovanja). O tem zboru najdemo v «Soči» 31. jan. 1948 naslednje laskavo priznanje: «ženski zbor je zapel s tako uglajenostjo in glasovno čistino, da smo kot po navadi, pri poslušanju tega zbora, podzavestno utihnili in uživali.*
Sovodenjci so v tistih letih igrali tudi »Desetega brata* in »Krivo-prisežnika*.
Sovodnje so v začetku petdesetih let postale središče športnega in kulturnega izživljanja goriških Slovencev. Na lepem nogometnem igrišču, ki so ga v tistih letih uredili in ob katerem so že takrat nameravali zgraditi druge naprave^ za kulturno izživljanje (do uresničitve te zamisli prihaja danes), so gori-ški Slovenci zaključevali poletno sezono z raznimi nastopi prosvetnega in športnega značaja.
Prihajali so v to vas ne le rojaki z Brd, iz Gorice in s Krasa, marveč tudi Benečani, Korošci, Tržačani. V Sovodnjah je bilo ob teh praznikih na tisoče ljudi. Septembra 1948 so nastopili štirje pevski zbori z Goriškega, zjutraj so bile na sporedu športne tekme, naslednjega leta pa so na sovodenjskem taboru nastopili, poleg naših sku-
SPORED
prireditev v tednu otvoritve
kulturnega doma v Sovodnjah
ob Soči
Danes, NEDELJA, 22. oktobra:
ob 10.30 — Slovesna otvoritev dvorane
ob 18.30 — Zabava s plesom — igra ansambel narodnih pesni' «Do-bri znanci* iz Ljubljane, pojeta sestri Potočnik — Nastop domače folklorne skupine
TOREK, 24. oktobra:
ob 20.00 — Večer lokalnega so-vodenjskega filma — VOS — Nočni koncert
ČETRTEK, 26. oktobra:
ob 20.00 — Rabadan: »Kadar se ženski jezik ne suče* gostovanje Stalnega slovenskega gledališča.
SOBOTA, 28. oktobra:
ob 16.00 — Zaključno srečanje županov goriških občin z obeh strani meje.
NEDELJA, 29. oktobra:
ob 18.00 — Šahovska simultanka z gosti okoliških vasi in domačimi i-gralci — Igra Avgust Grgič.

Pred današnjo otvoritvijo Kulturnega doma v Sovodnjah — Domačini so se med «udamiškim» delom okrepčali..
Solidarnost s tržaškimi kolegi
V zvezi s stavko profesorjev na klasičnem liceju «F. Prešeren* v Trstu nam je sindikat slovenske šole v Gorici poslal sledeče pismo:
»Sindikat slovenske šole v Gorici izraža solidarnost s profesorskim zborom liceja ’F. Prešeren’ v Trstu cb ostavki zaradi Krivičnega ravnanja odgovornih solskih oblasti pri dodelitvi stolice za italijanski jezik in književnost*.
«Pridružuje se zahtevi tržaških kolegov in sindikata za zadostitev pravice prof. Marije Kacin do omenjene stobce v Trsi i. obenem pa zahteva tudi ustrezno dodelitev iste stolice v Gorici orof Antoniji Vončina-Bednarik, saj ji mesto pripada po zadevni lestvici*.
Seja ožjega pokrajinskega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega odbora so ugotovili, po poročilu od-nomika za finance Lodija, da je ustrezno ministrstvo v Rimu odobrilo posojilo za kritje letošnjega primanjkljaja. Pokrajina bo tako dobila posojilo 700 milijonov lir. Za dosego tega je posredoval tudi poslanec Marocco.
Na seji so tudi z zadovoljstvom ugotovili, da se je zaključila stavka asistentov v zavodu Duca d’Aosta v Gradišču, več časa pa so posvetili vp;ašar.jv vojaških služnosti in dali naiog predsedniku, da in tervstara na deželnem zborovanju o tem vprašanju.
Določili so tudi dnevni red seje pokrajinskega sveta, ki bo prihodnji poneoeljek, 30. oktobra.
Vojaške služnosti resno ovirajo gospodarski razvoj naše deželo
(Nadaljevanje s 1. strani)
lja vsa deželna javnost, da ga je treba rešiti v korist prebivalstva.
V razpravo je prvi posegel do-berdobski župan Andrej Jarc. Govoril je ne le kot župan, marveč tudi kot zastopnik odbora za spremembo vojaških služnosti, ki ima svoj sedež prav na dober-dobskem županstvu. Jarc je omenil možnost gradnje protosinhro-trona in kako je prišlo do tega, da so mednarodni znanstveniki gradnjo tako velike znanstvene naprave pri nas opustili. To je bilo logično, saj so tanki ropotali po našem Krasu prav v dneh, ko je bila tu komisija izvedencev. Vojaška oblast pa ni kazala nobene dobre volje, da bi ustregla želji tukajšnjega prebivalstva. Tudi pisma obrambnih ministrov niso zadovoljila našega prebivalstva, je dejal Jarc, ki je zahtevalo manj rožljanja z orožjem. Rožljanje se nadaljuje, grozijo nam četo s postavitvijo atomskih min. Govornik je nato govoril o uspehu akcij pobiranja podpisov v vsej deželi, ter dejal, da prebivalstvo, brez političnih razlik, želi odpravo teh služnosti.
Komunistični deželni svetovalec Zorzenon je v svojem govoru dejal, da je Stopper v svojem poročilu podčrtal to kar žuli' vse naše prebivalstvo. Naša dežela plačuje prevelik davek vojaškim poveljnikom. Komunisti predlagajo, da izglasuje deželni svet za-
konski osnutek, ki naj se pridruži onim, ki so jih v Rimu predlagali parlamentarci raznih strank.
Chientaroli, predsednik goriške pokrajine, je nato podčrtal škodo, ki jo povzročajo služnosti naši deželi. Goriški pokrajinski svet je o tem zavzel stališče že pred desetimi leti. Podobno izjavo je dal goriški župan De Simone.
Posega senatorja Pellizza in go-riškega pokrajinskega odbornika Perisinija so zborovalci sprejeli z nezadovoljstvom. Prvi se je sicer zavzel za omiljenje služnosti, na prvo mesto pa je postavil nujnost vojaške obrambe: drugi pa je v svojem govoru dejal, da so vojašnice, torej služnosti, vir dohodkov za krajevno trgovino in gospodarstvo. Oba sta bila na stališču, da mora država plačati krajem, kjer so služnosti, primemo odškodnino.
Socialistični senator Lepre je dal priznanje deželni upravi, da je sklicala to konferenco. Na ta način bo širša italijanska javnost izvedela o tem kočljivem vprašanju. Tudi on je podčrtal breme, ki ga imajc služnosti, zlasti v goratih obmejnih krajih, kar povzroča nadaljevanje izseljevanja, ker ni mogoče v teh krajih graditi ničesar proti volji vojaških oblasti. Dežela naj zgla-suje osnutek zakona, o katerem naj razpravlja parlament, je dejal predstavnik PSI.
Lizzero, poslanec KPI, je med drugim dejal, da se morajo vo-
pin med katerimi je bil tudi sovo-denjski pevski zbor, tudi pevci iz Pliberka na Koroškem (vodil jih je pevovodja Hartman, ki je po osvoboditvi dirigiral slovenski zbor v osvobojenem taborišču Dachau) ter tamburaši iz Škofič.
Višek teh taborov pa je bil septembra 1950, ko so nastopili folkloristi iz Rezije, koroški folkloristi s Koroške s štehvanjem, folklorna skupina iz Podgore, pevski zbori iz vse Goriške. Vmes so bili tudi drugi prazniki, 1. maja, mladinski in drugi, na katerih je prišlo do zanimivih srečanj med našimi rojaki.
V	vseh teh letih je v Sovodnjah deloval mešani pevski zbor, nato pa le moški. Vodil ga je Dori Klav-čič in kasneje so sovodenjski pevci nastopali skupaj s podgorskimi. Kasneje je deloval tudi mladinski pevski zbor. ki je nastopil tudi izven domače vasi.
V	letu 1957 se je sovodenjska mladina oprijela folklore. Takrat sta na Goriškem delovali dve takšni skupini: prva v Sovodnjah, druga pa med goriškimi dijaki, člani ASK »S. Gregorčič*. Večkrat so nastopili skupno in uspelo .jim je napolniti ves večer. Tudi s temi plesi so nastopali v raznih krajih, tudi na Tržaškem.
Kulturno življenje pa se ni odvijalo samo v okviru ljudskoprosvet-nega delovanja. Razne nastope je imela šolska mladina, sovodenjski dijaki so pridno nastopali v okviru raznih dijaških skupin v Gorici.
Potreba po Kulturnem domu pa se je povečala v zadnjem času. Samostojna sovodenjska občina je uredila celo vrsto stvari v domači vasi in v zaselkih. Urejene so bile ceste, vsa ostala javna dela, v leta 1954 je bil zgrajen otroški vrtec, Posojilnica si je zgradila lični sedež, dela za gradnjo nove šole v Sovodnjah bodo kmalu stekla, v vseh zaselkih občine so bile urejene šolske in druge stvari. Sovodenjci so se oddolžili svojim padlim z lepim spomenikom, uredili so občinsko hišo.
Na vrsti je bil Kulturni dom. S pomočjo vse vasi ter naših organizacij so lani končno pričeli graditi svoj hram kulture. Potreba po takem dostojnem in vabljivem sedežu je bila že pereča, kajti je prišlo v Sovodnjah, prav v zadnjem času do zanimivega kulturnega pre-okreta med mladino.
Nogometašem so se pridružile še odbojkarice in čeprav zavzema šport še vedno prvo mesto v Sovodnjah je treba vedeti, da se je
obnovil moški pevski zbor, ki nastopa pod imenom »Sovodenjski nonet*. Vodi ga Zdravko Klanjšček. Prav v zadnjem času se je ustanovil tudi ženski pevski zbor in danes bo nastopil pod taktirko mlade pevovodkinje Marinke Lasič. Dijaki so letos pripravili Prešernovo proslavo, bila je v šolskem poslopju in je zelo uspela Letos poleti je tudi prvič nastopila folklorna skupina, ki jo vodi Nada Križman-čičeva. Nekateri si želijp tudi ustanovitev dramske skupine, že lani pa so imeli v Sovodnjah nekaj kulturnih večerov.
V Sovodnjah deluje že nekaj let podružnica Glasbene šole, lani je prizadevni domačin otvoril v vasi umetnostno galerijo.
Kulturnega življenja je v Sovodnjah torej precej in dobiva tudi nove oblike, ki jih ni opaziti v drugih krajih.
Kulturni dom je torej nared. Prepričani smo, da ne bomo zasledili v časopisju samo prireditev tega tedna, marveč v vsej sezoni celo vrsto prireditev, tako gostovanj kot nastopov domačinov.
m. w.
......................................................................................................um....
Na Vrhu spomenik padlim v NOB
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika na Vrhu, PD »Danica* z Vrha in Zveza borcev sklicujeta sestanek vseh vaščanov, v sredo, 25. oktobra ob 20. uri v gostilni »Devetak*. Razpravljalo se bo o pričetku za gradnjo spome-niKa padlim za svobodo. Na tej seji bo pripravljalni odbor seznami prisotne vaščane o načinu gradnje spomenika in o finančnih problemih, ki jih bodo imeli pri gradnji.
V NEDELJO, 5. NOVEMBRA
Mladinske organizacije se bodo srečale v Mirnu
Na programu so okrogla miza, športni in kulturni nastopi
Predavanje v mladinskem klubu v petek zvečer
Mladinski krožek v Gorici prireja v petek zvečer, ob 20.30 predavanje o teroristični dejavnosti fašistov, od Milana do Padove in Trsta. Predaval bo časnikar Stojan Spetič.
Srečanje bo v klubskih prostorih v Corso Verdi 13. Predavanju bo sledila razprava, ko bodo udeleženci lahko zastavili vprašanja o podrobnostih tega, kar danes z ustaljenim izrazom imenujemo »črna mreža*.

Po odstopu zdravnikov OPP prizadeti proučujejo položaj
Nenadna odločitev za odstop ravnatelja pokrajinske umobolnice v Gorici dr. Domenica Casagranda in njegovih osmih sodelavcev - zdravnikov, ki so podali državnemu tožilcu in predsedniku pokrajinske u-prave ostavko na svoje položaje v OPP, o čemer smo podrobneje poročali v naši včerajšnji številki, je predstavljala veliko presenečenje za vso javnost na Goriškem in tudi izven nje. Ravnatelj in zdravniki
,
.
ffjf
Ji
bodo ostali na svojih službenih mestih še 30 dni, kolikor traja odpovedni rok.
Državni pravdnik dr. Pascoli, o katerem je že ravnatelj OPP priznal, da je vedno pokazal precejšnje razumevanje, ni do včeraj u-krenil še ničesar in je izjavil, da še proučuje predpise in zakone v zvezi s predlaganim odpustom 130 pacientov OPP, ki jih zdravniki imajo za zdrave.
Tudi predsednik pokrajinske u-prave dr. Chientaroli je izjavil, da je za pokrajinsko upravo prišel odstop zdravnikov popolnoma nepričakovano ter je bil zanjo veliko presenečenje. Na vsak način, je izjavil predsednik pokrajinske uprave, bomo vztrajali na naši dosedanji liniji, se pravi pri reorganizaciji umobolnice in njenega ustroja na osnovi rograma Basaglia.
K J:’ 'm
Prizor iz igre »Krivoprisežnik*. Sovodenjci »o jo igrali po letu 1948
V tovarni Hannibal še vedno stavkajo
Stavka v tovarni Hannibal se nadaljuje že več kot deset dni. j Prejšnji dan so se sestali pred-I stavniki delavcev in sindikatov ter I vodstvo tovarne, da bi preučili problem odpustov dveh delavcev Ker je vodstvo tovarne vztrajalo na svojih stališčih, se bo stavka na daljevala.
Mladinski aktiv Miren - Orehov-lje organizira v nedeljo, 5. novembra obmejno srečanje, ki bo v Mirnu. Na mitingu se bodo srečale mladinske organizacije iz zamejstva in Zveza mladine novogoriškega območja, da bi vzpostavile čim tesnejše vezi med mladino s tostran in onstran meja. Manifestacija se bo pričela ob 10. un z okroglo mizo, kjer bodo razpravljali v glavnih obrisih o mladinski problematiki in o težavah, ki jih današnja mladina neposredno občuti.
Po sestanku se bodo udeleženci pomerili v športu in sicer v šahu, malem nogometu in namiznem tenisu.
Popoldne, s pričetkom ob 16. uri, bo na sporedu kulturni program.
Najprej bodo pozdravni govori raznih mladinskih predstavnikov, zatem bo nastopil pevski zbor »Jezero* iz Doberdoba in recital članov PD «0. Župančič*, iz Štandre-ža. Folklorna skupina iz Sovodenj bo vsem prisotnim prikazala nekaj zanimivih primorskih plesov. Kulturni program bo zaključil pevski zbor iz Mirna. Približno ob 19.30, po zaključku vsega programa, bo sledila prosta zabava.
Jutri občinski seji v Sovodnjah in Števerjanu
V Sovodnjah in v Števerjanu bosta jutri zvečer seji domačih občinskih svetov. V Sovodnjah se bo seja pričela ob 19. uri, v Števerjanu pa ob 20.30. Na dnevnih redih imajo vrsto upravnih vprašanj, v Števerjanu bodo morda razpravljali o proračunu za prihodnje leto.
Jutri bodo odprli slovenski vrtec v Ulici Torriani
Slovenski otroški vrtec v Ulici Torriani se odpre jutri. Zidarska in pleskarska popravljalna dela v vrtcu so končana. Z ustreznega urada na županstvu so nam javili, da je v vrtec vpisanih 25 otrok. V prvem tednu bo vrtec samo v jutranjih urah, od 8.30 do 12.30, nato pa bo v vrtcu pričela redno delovati tudi kuhinja.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst VOJMIL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
Farsa v treh dejanjih (Ljudski oder)
MIRKO MAHNIČ MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MIROSLAV KOŠUTA A. VODOPIVEC ADRIJAN RUSTJA V četrtek, 26. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH
prevod:
kostumi:
scena:
songi:
glasba:
režija:
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
DRAMSKEGA GLEDALIŠČA »GAVELLA* IZ ZAGREBA
MIROSLAV KRLEŽA
KRALJEVO
kostumi:	DIANA BOUREK
scena:	ZLATKO BOUREK
režija:	DINO RADOJEVIČ
V soboto, 28. t. m. ob 21. uri to v nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri
ABONENTI STALNEGA GLEDALIŠČA IMAJO 50% POPUSTA. Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede, 25. t. m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. Prodaja vstopnic od četrtka, 26. t. m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave.
ZA 24. IN 30. OKTOBRA
Napovedali so dvodnevno stavko opekarjevin kamnosekov
V petek je bilo v Tržiču posvetovanje deželnih predstavnikov sindikata gradbincev, na katerem so proučili dosedanji razvoj sindikalne borbe te kategorije in izglede za nadaljevanje pogajanj. Pri tem so ugotovili učinkovitost borbe s stavkami v deželnem, pokrajinskem in v okviru posameznih podjetij. Ugotovili so tudi potrebo, da se sindikalna borba poveže tudi z zahtevo po reformah, znižanju cen in za zaposlitev.
Na posvetu so se tudi sporazumeli, da bodo v prihodnjih dneh proglasili dve stavki po 48 ur, in sicer:
v torek, 24. in sredo, 25. t.m. stavko delavcev po opekarnah in delavnicah cementnih izdelkov.
v ponedeljek, 30. in torek, 31. t.m. pa stavko kamnosekov in ap-nenčarjev. Med stavko bodo zborovanja stavbincev po vseh pokrajinah naše dežele.
zorni odbor pa so bili izvoljeni Cenam, Angelini in P. Polese.
Novi odbor AR
V petek, 20. t.m. je bil na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici redni letni občni zbor članov, na katerem so bile tudi volitve novega odbora.
Zbora se je udeležilo 236 članov, katerim je dosedanji predsednik cav. Tire! podal poročilo o delovanju AK v lanskem letu Po ooročilu je sledila debata, pri kateri se je oglasilo precej članov, zlasti o problemu motela. Odgovorila sta jim Tire! in direktor dr Sassano, na kar so člani poročilo soglasno odobrili. Proračun za leto 1973 pa so odobrili z večino glasov, s spremembo pri postavki za športno dejavnost.
Tudi poročilo preglednika računov za stroške uprave pri motelu do 30. junija letos, so odobrili soglasno.
Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni Mario Tirel, Delio Lupieri, Mario Del Ben, dr. Falzari, Luigi Dorigo, odv. G. - ....... ” - -----------V nad-
Na prefekturi debata o tovarni Safica
V četrtek zvečer so se na prefekturi zbrali predstavniki delavcev ribje tovarne Safica iz Gra-deža skupno s pokrajinskimi tajniki sindikalnih organizacij Fulpia-Cisl, Filziat-Ggil, in Uil, da bi s predstavnikom tovarne razpravljali o problemu odpustov delavcev. Goriški prefekt je kot posredovalec predlagal, da bi odslovili samo šest delavcev. Tovarna pa naj bi zaposlila do 30. novembra 1973 180 delavcev, šest delavcev, ki bodo odslovljeni pa ne smejo biti družinski glavarji. Po tem dogovoru so se delavci tovarne zbrali na sestanku in se v glavnem strinjali s prefektovim predlogom z izjemo, da izmed odpuščenih delavcev ne sme biti noben sindikalni predstavnik. Vodstvo tovarne pa se s temi predlogi ne strinja in vztraja pri svojem stališču. Zaradi tega ostane kljub posredovanju, problem vedno odprt.
Padel pri prečkanju tračnic
V Nabrežini se je ponesrečil Oliviero Peric, ki se je spotaknil in padel na tračnicah železniške postaje. Pene, je po končanem delu stekel na postajo, da bi pravočasno stopil na vlak za Ronke. Ko je prečkal tračnice je padel in se udaril v glavo. Takoj mu je prišlo ne potno osebje tekmice, ki je delavcu pomagalo na vlak in med tem tudi obvestilo rešilca, ki je prišel na tržiško postajo in odpeljal ponesrečenca v bolnišnico Zdravil se bo pet dni.
Seja občinskega odbora v Gorici
Občinski odbor v Gorici se je prejšnji večer sestal, da bi razpravljal o problemih upravnega značaja. Na predlog odbornika A-gatija so odobrili predlog o asfaltiranju cestišč za vrednost 6 milijonov lir. Na predlog istega odbornika bodo v Ul. Margotti zgradili novo telovadnico. Za starčke in mladoletnike bodo tudi poskrbeli na pobudo odbornika Tomas-sicha. Odbornik za javno vzgojo Moise je dal pobudo, da se da športnemu društvu iz Ločnika v najem občinsko igrišče »S. Giorgio*. Občina bo kupila dva šolska avtobusa, ki bosta stala več kot 12 milijonov. Pobuda je prišla od strani odbornika Ciuffarina. Nazadnje je odbornik Pavlin predlagal, da se izbere komisija za določitev dveh občinskih uradnikov in da se razpise natečaj za 8 prostih mest postrežnic za vrtce in 11 mest za pomočnice. Odbor je tudi odobril lestvico vrtnaric.
Jeklena žica ga oplazila po obrazu
V Italicantieri se je z jekleno žico udaril v obraz 53-letni Karel Ferletič iz Štarancana. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni Portelli in U, Zamparelli. V nad- na zdravljenju.
............im................mm.....................................
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Epilog smrtne nesreče v Podgori s pogojno obsodbo obtoženca
Alojz Velišček, ki je pri prehitevanju v Podgori zakrivil smrt visoko, žolca Petra Špacapana, je bil obsojen na 5 mesecev in 10 dni zapora
jaške edinice podvreči ustavno izvoljenim organom. KPI ni n odpravo služnosti, je dejal Lizze ro. ker so te potrebne, dok® bodo obstojale armade. Vendar* prebivalstvo naše dežele ne smo samo nositi bremena obrambe vs® države. Za to mora prispevati celotna državna skupnosti. Pov®" dal je še, da je veliko sorodn* prijemov v osnutkih komunistih nih, socialističnih in demokršcanskih parlamentarcev, in da J® bilo v Rimu ž eprecej napravlja nega za omiljenje služnosti. 0 ; tem naj razpravljajo tudi druS® dežele v Italiji.	,	,
V debato so posegli številni drugi, med njimi odbornik trza-ške pokrajine Passagnoli, ki 1® zahteval ustrezno reformo, P? slanec Germani, župan iz Ogle)® Andrian, pokrajinski svetovalec t® Gorice Poletto in deželni svetovalec Godnič. Ta je med drug® dejal, da služnosti hudo bremenijo male občine na Tržaškem, ki so postavljene ob državni mej*-Te ovirajo tudi miren gospodar ski razvoj teh krajev, ki je n®' seljeno s slovenskim prebivalstvom. Služnosti seveda ovira)® tudi mimo sožitje s sodeni® državami. Tudi odškoanina, ki S® daje s strani vojaške oblasti, P premajhna, je dejal Godnič. , j Konferenco je v poznih pop0}' danskih urah zaključil predse® nik deželne vlade dr. Berzat® Čuli smo danes enoten glas vse zastopnikov našega prebivalst®’ je dejal, ki zahteva spremen®0 vojaških služnosti. Treba je *®” daj z enotno akcijo doseči k0"’ kretne rezultate. Čuli smo dane® vrsto konstruktivnih predlog®: Zaradi tega bomo posredovali P®1 vladi in pri parlamentarcih, °a se v najkrajšem času doseže h speh. je dejal predsednik deželnega odbora. Berzanti je sv°J govor zaključil z ugotovitvijo, je treba s spremembo sedanj® zakonov o vojaški služnosti d®* najširšo garancijo državljanom naše dežele.
Kino
Gorica
VERDI 15.15-22.00 »Jus primae tis*. L. Buzzanca in M. Tolo. Bari^ film. Mladini pod 14. letom preP® vedan.	^
CORSO 15.15-22.00 »Camora*. F- 1 sti in J. Seberg. Barvni film.
CENTRALE 15.15 - 22.00 »Per ®J manciata di soldi*. P. Newman , B. Henry. Barvni film. Mladini P0" iq. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 »SeiJ* lato amico... hai incontrato Sa<® mento*. T. Hardyn in C. Neli. B**’
ni film.
VITTORIA 15.15-22.00 »Tohhing°®( V. Carlin in B. Henry. Bari-' film. Mladini pod 18. letom P0®*^ vedan.
Tržič
AZZURRO 15.00 «All’ombra delle P® midi*. C. Heston in S. Neil. Bab film.
EXCELSIOR 14.00 «11 commissario ® guen e il caso Grassot*. J. Ga®’' Barvni film.
PRINCIPE 15.00-22.00 »Un solo &*: de amore*. Igrata Lucia Bosč ® u Muti. Barvni film.
SAN MICHELE 14.00 »Zorro il d0®*' natore*. Barvni film.	...
MARCELLIANA 14.00 »Arriva CWV’ Brown». Barvna risanka.
18.
Mova Gori.
SOČA (N. Gorica) »Zadnja dolin®' ameriški barvni film - ob 16-in 20.
SVOBODA (Šempeter) »Rio Lobo», . meriški barvni film — ob 16.. in 20.
RENČE »Sandokanovi maščevalci*. ™ lijansko španski barvni film ob 16. in 19.30.
ŠEMPAS »Prva ljubezen*, ]ugosK>v*° ski barvni film — ob 16. in 20. KANAL »Stanlio in Olio v deželi ha*, ameriški film — ob 16. in 2®. DESKLE »Vitezi rulete*, amer1™ barvni film — ob 17. in 19-2®' 'PRVACINA »Kralj mitraljez*, i riški barvni film — ob 16. in 2®
DEŽURNA LEKARNA V GOR|C* Danes ves dan in ponoči Je dež®*? lekarna Alesani, UBca Carducci ** tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V ITUR® Danes ves dan in ponoči ie žuma lekarna San Nicolč, Ulic® Maggio, tel. 73-328.
Pred okrožnim sodiščem v Gorici je bila v petek med drugimi tudi razprava o prometni nesreči dne 7. maja 1970 v Podgori, pri kateri je izgubil življenje goriški visoko-Jolec 20-letni Peter Špacapan iz Drevoreda XX. septembra 86.
Na zatožni klopi je bil 26-letni Alojz Velišček iz Gorice, Ul. Mon-tesanto 121. V obtožnici je navedeno, da je tistega dne nekaj po 23. uri Velišček, ki se je peljal z avtom giulia 1600 skozi Podgpro v smeri proti Pevmi, pri prehitevanju dveh avtov fiat 500 in volkswagna do smrti povozil visokošolca Petra Špacapana, ki je malo prej izstopil iz fiata 500 ter pristopil k okencu avta volkswagen, katerega je vozil njegov prijatelj prof. Silvan Kerševan iz Sovodenj. Oba sta vozila drug za drugim v smeri od Pevme proti Madonini. Pri hiši št. 23 v Ul. Cuneo v Podgori je, kot rečeno Volišček prehiteval s svojim avtom obe omenjeni vozili, ki sta bili pravilno parkirani na svoji desni strani ceste. Pri tem pa je podrl
Špacapana, ki se je pri okencu voiksvvagina razgovarjal s Kerševa-nom in mu povzročil hude poškodbe, zaradi katerih je umri v goriški splošni bolnišnici.
Obtoženec, ki ga je zagovarjal odv. Pascoli, je izjavil, da se ne čuti krivega, da je vozil s hitrostjo o-krog 50 km na uro, da je bila cesta slabo osvetljena in je deževalo ter da je videl samo fiat 500, ne pa volksvvagna in človeka ob njegovi strani. Zaslišali so še Kerše vana in druge priče, ki so le deloma potrdili obtoženčeve izjave. Oče pokojnega Špacapana je potrdil, da je prejel odškodnino po sinu.
Na osnovi zbranih podatkov je državni tožilec predlagal za obtoženca 2 meseca in 20 dni zapora, izplačilo odškodnine in odvzem voznega dovoljenja za dobo enega leta. Njegov zagovornik Pascoli pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je Veliščka spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 5 mesecev in 10 dni
zapora pogojno in na odvzem voznega dovoljenja za dobo 6 mesecev.
Drž. tožilec dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Bassi in Marinelli.
Prispevki
Bruno Petejan, lastnik gostilne »Ru-bijski grad* daruje za zakusko današnje otvoritve Kulturnega doma v Sovodnjah dve pletenki vina.
Izleti
SPD Gorica priredi tradicionalno martinovanje v nedeljo, 12. novembra v hotelu Soča na Mostu na Soči. Vpisovanje na sedežu SPD. Ul. Malta 2.
Razna obvestila
Smučarski odsek SPD obvešča vse zainteresirane, da se je že pričela predsmučarska telovadba, ki je ob ponedeljkih in petkih od 15. do 16. ure v prosvetni dvorani. Verdijev korzo št 13.
Rojstva, smrti in porok®
V tednu od 15. do 22. okto^J je bilo na goriški občini vpis*DjJ 6 oklicev in 4 poroke; dne 20. . 21. oktobra je bilo vpisanih U ,w štev in 4 mrtvi.	„
ROJSTVA: Raffaele Pappaia*^ Lara Tonini, Marko Juretic, caela Devescovi. Roberta Massimo Decorte, Alessio Marko®, Chiara Bertossi, Massimo Michela Rovere, Daniela Bagnt. , SMRTI; upokojenka 74-letna L‘lL ja Skavarc; upokojenka 85-letn8*j nesta Vergani; 4 dni star Giacomo Prandi de Ulmhort; tj ; kojenec 76-letni Giovanni UgJ®-,, POROKE: delavka Edda M®\£ Bresciach in mehanik Sergio lin; uradnica Bruna Chersids^i telefonski uslužbenec Giorgio la; delavka Rita Sinopoli in del®^ Armando Sari ca; arhitekt Mhj Suttora in arhitekt Ezio Sega*0'.
OKLICI: prodajalka Erika ^ mann in delavec Gasparino delavka Diana Cumar in stražnik Antonio Pibiri; učitelj ^ Giuliana Benci in učitelj Anto% Rizzo; Loredana Biagi in Giacomo Quaranta; delavka bruna Zaramella in uradnik ^ Gazzillo; delavka Marija Kra®®^ in delavec Zoran Merkelj.
J
PROGRAMI NAČRTI M MNOGO DOBIM VOLJE...
Zavzeto delovanje naših društev na pragu nove prosvetne sezone
Prešeren» iz Boljunca in «V. Vodnik» iz Doline pripravljata skupno s SPZ SO. t.m. v Kulturnem domu manifestacijo solidarnosti s koroškimi Slovenci
večina prosvetnih dru-ttelujejo v okviru Slovence prosvetne zveze na Tržaškem bonskem, začenja novo sezo-z omembe vredno zavzetostjo.
sesS5t1Jlh	Je	bilo mnogo
n.];ankov’ na katerih so razprav-predvsem o načrtih, ki naj nelflt .“re,rličili v tej sezoni. V nili j^i društvih so že pristo-irtov ^U 23 uresrl*bitev teh na-
dri^Vetn° društvo Slovan v Paza •’ ^ s sodelovanjem odbora dris?°mienovanje gropajsko pa-_]_.SKe usuovne šole po partizanka pašniku Kajuhu, preteklo jj*!0 priredilo v Prosvetnem ®^*u na Opčinah zelo uspel kon-sH • n* katerem so nastopili go-*2 Šoštanja, mladinski zbor in šrjft' Na koncertu je sodeloval mešani pevski zbor Slovan 12 Padrič.
-posvetno društvo Slovenec iz Tv!®ta je prav tako preteklo ne-* organiziralo množičen izlet h;,tkuj in v Svetvinčenat, kier je , tradicionalna prireditev z na-ovom »Dan istarske svirke, kan-a’ Pksa i mladega vina«.
Moški pevski zbor »Vasilij JV1™ s Proseka - Kontovela je Prejšnjo soboto nastopil na tekmovanju pevskih zborov Sloveni-je v Mariboru, kjer se je lepo , je, .yil' Isti zbor se je že prej udeležil tudi tekmovanja na mednarodni prireditvi «Seghizzi» v eorici.
Prosvetno društvo France Pre-eren iz Boljunca je pred kratil1.1111 priredilo izlet v Kamniško “istrico in k Sv. Urhu pri Ljubka01. sedaj pripravlja izlet v stro, v Pazin in Beran, rojstni .°aJ istrskega narodnega junaka v‘adimira Gortana.
"evski zbor prosvetnega društva rn tnorec iz Trebč je pred krat-P.m sodeloval na krajevnem praz-™ku v Pridvoru pri Kopru. Kot jj; 2nar>o je trebensko društvo po-rateno s prosvetnim društvom Pjpda iz Pridvora.
..prejšnjo nedeljo so bili zastopaj. Prosvetnih društev Vesna iz v"23. Primorec iz Trebč in Slo finske prosvetne zveze na obis-rjv Trbovljah, kjer so se pogo-arjali 2 vrtelji delavsko - pro-f^mega čustva Svoboda H. o /fdaljnjem sodelovanju. Prosvet-* društvo Vesna se bo udeležilo r®* * * * vja ob 20-letnici pevskega zbori1 Svoboda H. v Trbovljah, pev-r® godbeniki iz Trbovelj bodo “doetovali na proslavi 50-letnice posvetnega društva Vesna v Kri-T*\ Prihodnjo spomlad pa bodo ^stovali v Trebčah.
; Križu se v teh tednih vneto {jp^avljajo na razne prireditve,
, oodo v okviru proslave 50-let-Vesne. Omenjene prireditve S* 8-, 9. in 10. decembra. Ju-Vesne bo združen s spo-i*ko proslavo dveh uglednih ^skih rojakov — slikarja Al-ea t Sirka in gledališkega igralih Justa Košute. V teku so pri-za razstavo Sirkovih del l . postavitev spominskega o-šut ^ na r°istni hiši Justa Ko-ut€- Prosvetno društvo bo izda-
lo tudi brošuro, v kateri bodo opisani razni dogodki zadnjih petdesetih let.
Amaterski oder, ki deluje v okviru PD Prosek - Kontovel se bo decembra predstavil z novim delom. Tokrat so izbrali Nušičevo komedijo v treh dejanjih UJEŽ (Ujedinjenje jugoslovanskih eman-cipiranih žena). Mladi igralci — 18 jih je — hočejo nadaljevati dolgoletno tradicijo amaterskega odra.
Tudi mladinski pevski zbor Rdeče zvezda v Saležu - Zgoniku se marljivo uči, prav tako tudi zbor Srečko Kumar iz Repna in zbor Igor Gruden iz Nabrežine.
Vsi našteti primeri potrjujejo, kot je uvodoma omenjeno, da naša društva stopajo v novo sezono z omembe vredno zavzetostjo. So pa še drugi primeri, ki so vredni omembe. Npr. PD Škamperle, ki bo prihodnji mesec imelo svoj redni občni zbor, razvija svojo dejavnost v mejah svojih možnosti. Odbor stremi za tem, da bi pridobil za delovanje v društvu več mladine ter svojo dejavnost kolikor mogoče uskladil z željami članstva in obstoječimi potrebami.
Preteklo sredo je bil na sedežu SPZ v Trstu posvet zborovodij, ki delujejo v okviru Slovenske prosvetne zveze. Na njem so se zborovodje pogovorili o dose danjem delu in o načrtih za prihodnost. Zlasti važna je bila razprava o reviji Primorska poje, ki bo marca prihodnjega leta. Udeleženci tega posveta so podčrtali, da je zborovska revija, ki zajema vso Primorsko, izredno pomembna kulturna manifestacija, katero je potrebno vsestransko izboljšati in izpopolniti.
Tudi dejavnost SPD Tabor na Opčinah je razgibana. Moški pevski zbor ima redne vaje in bo izpopolnil svoj repertoar, najmlajši člani društva so sami naštudirali in tudi režirali igro Gozdni možje, s katero so nastopili pretekli torek v Kulturnem domu v Trstu, te dni je začel baletni te čaj, za katerega se je prijavilo 55 otrok (tečaj vodi Anica Cah. za organizacijo pa skrbi prizadevna prosvetna delavka Lucija Hrovatin). Dramska skupina (o-draslih) bo naštudirala zahtevnejšo ljudsko igro. Odbor društva Tabor vneto skrbi za obnavljanje Prosvetnega doma. Te dni bodo začeli graditi nov oder in garderobo. Gre za pomembno delo, ki bo terjalo velike izdatke Tudi na goriškem področju se kulturno - prosvetna dejavnost u-spešno razvija. Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu je pred kratkim organiziral izlet v Leningrad, sedaj pa se zavzema za okrepitev svojega pevskega zbora. Seveda vzporedno ob tem vneto razvija tudi drugo dejavnost.
Pevski zbor Srečko Kosovel v Ronkah se pripravlja na koncert, ki ga bo priredil skupaj s krajevno «Pro Loco«.
Člani prosvetnega društva v
Sovodnjah so zlasti v zadnjih mesecih bili močno zavzeti pri gradnji in urejevanju novega Kulturnega doma. Prav danes se bo uresničila njihova dolgoletna želja.
Prosvetni društvi France Prešeren iz Boljunca in Valentin Vodnik iz Doline bosta skupaj s Slovensko prosvetno zvezo priredili manifestacijo solidarnosti s koroškimi Slovenci. V četrtek je bil skupen sestanek, na katerem je bil izdelan okvirni načrt te izredne pobude. Omenjeni prosvetni društvi in naša osrednja prosvetna organizacija, ki tesno sodelujejo s slovenskimi prosvetnimi organizacijami na Koroškem, se čutijo še posebno dolžne, da izrečejo koroškim Slovencem svojo bratsko solidarnost in da naj-odločnejše obsodijo dejanja šovinistov, ki teptajo osnovne pravice Slovencev. Manifestacija solidarnosti s koroškimi Slovenci bo v Kulturnem domu v Trstu, v po nedeljek, 30. oktobra.
In za zaključek še tole: V ponedeljek. 23. oktobra bo v pro-
svetni dvorani na Proseku seja glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze. Na tej seji bo glavni odbor proučil dosedanje delovanje prosvetnih društev in o-srednje organizacije ter hkrati sprejel program bodočega dela na Tržaškem kot na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini.
Ta bežni in nepopoln pregled, ki niti ne zajema vseh društev, ki so včlanjena v SPZ, potrjuje, da naša društva vneto delujejo, četudi morajo često premagovati težke ovire. Prav gotovo pa je, da bi bilo delovanje še bolj razgibano, če bi društva imela več sredstev na razpolago, če bi vsa društva imela primerne sedeže ne le za ožje sestanke marveč tudi za kulturne in druge prireditve.
Ljudje, ki delujejo v naših društvih — in v zvezi — so prežeti z najboljšo voljo in hočejo nadaljevati tradicije, na katere je slovenska narodnostna skupnost v naši deželi upravičeno Donosna.
Mirko Kapelj
V koprski galeriji «Loža» je v petek odprl svojo razstavo umetniški fotograf, v Kopru živeči prekmurski rojak, Jože Kološa (na sliki). O njem je znani umetnostni kritik Aleksander Bassin zapisal, da »stremi za prenovitvijo žanrske in dokumentarne fotografije» in da sodi med tiste, katerih »profesionalni profil se je izoblikoval dokočno jasno in točno opredeljivo«.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii
NA TEKMOVANJU PEVSKIH ZBOROV V MARIBORU
Kvaliteta na visoki ravni
Oba naša zamejska zbora, «Mirko Filej» iz Gorice in «VasiIij Mirk» s Proseka-Kontovela, sta se uvrstila v tretjo kvalitetno skupino in prejela bronasti kolajni - Mojstrska oblikovanja obvezne skladbe «Oče naš hlapca Jerneja»
revije
DAN, št. 6
Tekmovanja pevskih zborov v dneh 14. in 15. tega meseca v Mariboru se je udeležilo 21 zborov, med temi štirje s Primorskega in dva iz zamejstva: iz Izole, ki se je uvrstil v prvo kvalitetno skupino poleg akademskega zbora »Tone Tomšič«, komornega moškega zbora iz Celja in moškega zbora »Slava Klavora« iz Maribora: v drugo kvalitetno skupino sta prišla v krog devetih zborov — učiteljskega «Emil A-datnič« iz. Ljubljane, »Angel. Besednjak« iz Maribora, ženskega zbora z Jesenic, zbora »Lira« iz Kamnika, akademskega zbora iz Kranja, zbora «France Prešeren« iz Celja in zbora «Svoboda II« iz Trbovelj — moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine in mešani zbor iz Postojne: v tretjo skupino pa moški zbor «Mirko Filej« iz Gorice in moški zbor «Franc Zgonik« iz Branika ter »Vasilij Mirk« s Proseka Ko-itovela. Prvi je prejel zlato plaketo, druga dva srebrno in zadnji bronasto.
Mešani zbor iz Izole je dirigent Mirko Slosar temeljito pripravil. Bil je glasovno uravnovešen in in-tonančno čist razen na dveh mestih. ko je sopranska skupina hotela zdrkniti, a so alti trenutni šibkosti rešili s svojo intonančno
'"‘»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiii
UVODI V NOVO GLEDALIŠKO SEZONO
S folklornim poudarkom
«Deseti brat» na odru Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorki
2aJ]morsk° dramsko gledališče je jo i? nov° sezono z uprizoritvi-*Oesetega brata*. Tekst, ki so novogoriški igralci postavili rj °der, so oblikovali kar šti-jo . avtorji. Podlogo mu je dal rornP Jur&č s prvim slovenskim C«nom, vmesne vložke Ivan hiti/ ie Jurčlčev tekst opleme-v . « satirično humorističnimi »r;**’ °drsko pa sta zatem tekst Stofa^a Andrej Inkret in Andrej
'‘bJec^en se soočimo z realizacijo yjseie0a brala* na novogori-fe*} °dru, moramo ponoviti znano mL,- da je Jurčičev roman kovi ie številne literarne oblito aife od Frana Govekarja pa lT Ferda Delaka. Vsak je us-tor. dobi in svojim pogledom Prv ,aturo dodajal in odvzemal rišl°tnemu teks,u- Zadnja novogo-Hg uprizoritev je bila postavlje-L * nočnim folklornim poudar-Zdi se, da je bilo to glede funkcijo Primorskega dram-Zto?? Gledališča, njegove upri-stVotVene možnosti ter občin-(jg,0- na katero je navezano, opravljeno.
tgie sama Jurčičeva p odloga je tofc s celotno zgodbo kot tudi Za ,!w0?n pripovedanja primerna » odrsfco predstavitev. Mikavnost vit;’*', zanimivo dogajanje, bar-s‘ °Pisi. ljudski originali ter v j Priljubljenost romana ,ki je itgrPjrih sto letih doživel brez-riehne. izdaje in je nepogrešljiv v knjižnici - to je jam-eg ? za uspeh odrske uprizoritve, ye °hrtniško ustrezno realizirana. sr„, n°oogoriški uprizoritvi so se ian ° uiel' re*'ser Andrej Sto-gln',Scen°graf Vladimir Rijavec, stalben'k Ivan Mignozzi ter ko-jj.^erfca Milena Krmarjeva. Vsi UnJe 30 pripomogli k enoviti Cl*ki so jo morda tu in "* deloma motili le posamezni
na
sfc*ea
izsiljeni prehodi med dejanji. Dogajalo se je namreč, da je dejanje komaj dodobra steklo, pa ga je prekinil vložek z neustrezno poanto.
Igralsko je predstava ležala predvsem na izraznih možnostih Staneta Lebana kot nosilca naslovne vloge. Ta priljubljeni igralec, ki mu zlasti ležijo humoristično - satirični teksti je vnesel v svoje dosedanje kreacije nekatere nove elemente. Poudarek je oil na hrupnosti, na teatralnosti njegove vloge. V nekem smislu se mu je v tem približal Tone Šolar kot Krjavelj. Znani prizor iz romana o Krjavljevem srečanju s hudičem je bil mojstrsko
izveden. Izvirno postavljena in izvedena sta bila tudi Lovre Kvas in Marijan, ki sta ju igrala Ivo Ba-rišič in Matjaž Turk, kot tekmeca Manici. S potrebno gracioznostjo je Manico odigrala Tea Gla-žarjeva. V celotno dogajanje je bila srečno vkomponirana skupina igralcev ki so jo sestavljali Ernest Z ega, Sergej Ferrari, Breda Urbičeva, Janez Lavrih, Jure Kavšek, Ludvik Hvala in Zvone Meničan ter je mestoma sta-tirala mestoma posegla v dejanje. Z verzi Ivana Roba so povezovali predstavo deloma s petjem deloma z recitiranjem Dragica Kokot - Šolar, Laci Cigoj in Feri Camplin.	L. K.
trdnostjo. Predvsem moramo poudariti muzikalno stran zbora. Zdravo zajeta interpretacija, ko je dirigent uspel zajeti pevsko telo v skupen navdih in ga v tem naravnati v svojo oblikovalno zasnovo; ta je ob upoštevanju značilnosti dela rasla v prepričujoč izraz, pretehtan v nazornem oblikovanju od najrahlejših odtenkov preko kontrastnostnih nihanj do svoje zaokrožene zaključenosti; notranje logično, doživeto. Pri tem je pazil, da dinamika ni prestopila praga zvočne zborove zmogljivosti, da se ne bi porušila skladnost in lepota petja samega, ki ga je za iztanjšano tonsko podobo zahtevala obvezna pesem, Lajovčev »Lan«, v svojem mehko bolečem, a hkrati človeško toplem občutju. Tudi Ravnikova «že-njica« je v svoji reliefni izoblikovanosti učinkovala toplo. Tom-čeve »Svatske pesmi« pa terjajo nekoliko izrazitejše strnitve značilnosti posameznih pesmi, ki naj jih interpretator skuša v smislu kontrastnosti stvameje pretehtati in jih vrasti v celotno gradbo. Najbolj zlita je skupina altov, pri sopranih je treba težiti za popolnejšo homogenost, tenorji so bili tokrat boljši, basom gre priznanje za boljšo izgovarjavo in pridobljen večji glasovni volumen. Skupna pomanjkljivost zbora je neenotna vokalizacija in pri posameznikih tud; artikulacija šepa.
«Srečko Kosovel« iz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Koloinija razpolaga z lepimi glasovi, ki se zlivajo v bleščečo zvočno maso večjih volumenskih dimenzij. Ta prednost pa nas lahko zapelje v premalo pretehtano izkoriščanje te usposobljenosti, ko nas lahko zavede do določene glasovne kul-minadje, ki po vsebinsko muzikalni plati v skladbi še ni nastopila in nam dalje ne preostane drugega, kakor, da se gibljemo na isti izrazni ravnini in delo izgubi na svoji nazornosti. V tem pogledu je bil šibak trenutek zbora, ki je drugače v enotnosti delovanja eksakten in tudi intonadja čista, če izvzamemo nekaj primerov, ko so posamezniki zaradi pomanjkljive izgovarjave malo skalili jasnost nekaterih akordov. Sicer pa je nastop bil na dostojni ravni. Vendar je zbor sposoben nuditi veliko več, hočem reči, da je svoječasno tako Pahorjev »Oče naš« — obvezna sklacfoa za moške zbore — kakor tudi Ravni-kovo »Kam si šla mladost ti mo-
ja« izrazil mnogo bolj plastično in z večjo notranjo svežino. Odsoten je bil njegov svojski notranji vzgon, ki nas je tolikokrat navdušil. Podobna trenutna stanja nastopijo večkrat tudi pri drugih dobrih zborih, zlasti če nastopajo prepogosto z istim sporedom: sploh rad nastopi trenutek pre-zasičenosti in utrujenosti, pa zopet tudi preide — v vztrajni prizadevnosti.
Mešani zbor iz Postojne obstaja tako rekoč nekaj mesecev in smo lahko z njegovo dosedanjo stopnjo dosežene izdelanosti kar zadovoljni. Pri nadaljnjem delu bo treba posvetiti več skrbi pevsko tehničnemu izpopolnjevanju predvsem v ženskem delu zbora, zlasti sopranski skupini. Celota zbora zveni ubrano, vendar za dosego tiste prožnosti, na kateri naj bi dirigent sproščeneje poustvarjal svoje zamisli in se popolnoma prepustil oblikovanju, se bodo pevci morali še bolj potruditi in se podrediti živi pevski disciplini. V Lajovčevem »Lanu«, ki je bil sicer skrbno pripravljen, bi si želeli bolj občutene iztanj-šanosti v dinamičnem razlikovanju in nekoliko bolj nazornega fra-ziranja v moškem delu. Za Tom-čeve »Svatske pesmi« bi lahko v bistvu ponovili isto, kar smo navedli za interpretacijo izolskega zbora. Zbor je bil zlit in tudi intonacija, razen na nekaj mestih pri sopranih, je bila čista, vertikala jasna; v «Svatskih pesmih« je zvenel temno, skoro zastrto.
Zdravko Klanjšček, dirigent zbora «Mirko Filej«, se je pri oblikovanju Pahorjevega «06e naša« preveč opiral na menzuralni princip namesto da bi poustvarjanje oprl na pomen besedila, katerega napetost in gibalna moč leži tako v govorilni kakor v muzikalni frazi. Zaradi tega kljub solidni pripravi skladba ni prišla do svoje prave izraznosti. Vrabčevi »Bratci veseli vsi« bodo učinkovitejši v nekoliko hitrejšem tempu. V ostalem velja o zboru isto, kar smo že povedali ob njegovem nastopu na reviji. Sicer pa glede na zahtevnost obvezne pesmi vsekakor napredek in uspeh.
»Franc Zgonik« pod vodstvom Gvida Filipčiča je pokazal zaznaven premik že z dejstvom, da se je lotil in pripravil zahtevno Pahorjevo pesem «Oče naš« in če pustimo ob strani motnje neenotnosti posameznikov, ki niso sledili eksaktnosti celote, intonacij-
sko tendenco navzdol v drugih tenorjih in pouuarke nepoudarje-nih zlogov, kar je posledica dirigiranja na posamezne dobe, je mestoma le bila dosežena intenziteta muzikalne poustvaritve, čeprav je celota zapustila vtis nekoliko zrahljane gradnje. Zvok zbora je bil bolj zlit kakor na reviji. Očitno je bilo to predvsem v Foersterjevem «Spaku», ki je bil tudi najbolj plastično zajeta skladba, toda v kateri bo le treba prečistiti nekaj nejasnih akordov.
O zboru »Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela smo pisali še pred kratkim, ob priliki tekmovanja v Gorici, in velja v bistvu isto. V Pahorjevem »Oče našu«, ki že sam po sebi sloni na lepoti jezika, je toliko bolj motila slaba izgovarjava. Sicer je interpretacija imela določeno zasnovo, le izpeljana ni bila do kraja. Srebot-njakova «Iz rosnega jutra« in Maroltova «Ljubi konja jaše* sta bili boljše izvedeni kakor na tekmovanju v Gorici.
Navdušila sta akademski zbor «Tone Tomšič« pod vodstvom Marka Muniha in komami moški zbor iz Celja pod vodstvom Egona Ku-Ivan Silič
(Nadaljevanje na	straniJ
Verjetno je res, da na človeka delujejo prej podrobnosti, nevažni odtenki kot pa bistveni obrisi ali vsebina vsega novega. Potrošniški duh nas je razvadil, nalašč neguje v nas to pozornost do malenkosti, da je postala pri marsikomu že prava potreba. Ta pomislek iz-1 baja iz bežnega prelistavanja revije tako, kot jo verjetno prelista marsikdo, ob kiosku, ko se sprašuje, če naj jo kupi ali ne Zavestno ali podzavestno bo primerjal Dan podobnim italijanskim revijam, kjer ne najdemo strani, ki bi ne bila razstavljena na manjše dele ali poživljena s slikami in sličicami, s temnejšimi ploskvami, z risbami ali vsaj s črtami, asteriski in drugimi propomočki tako, da skoro ni celega stolpca samih suhih vrstic cele strani, brez okrasa pa zlepa ne.
S te plati vabljivosti potrebuje revija večjo popestritev. Grafična predstavitev je le ena plat zasebnosti*, ki pa ni nič manj važna od ostalih dveh bistvenih posameznih plati: vsebine člankov in sloga v katerem so napisani. Slog je sicer stvar posameznih piscev, pri vsebini pa bi bilo vredno vprašati se, če je prav da skuša taka revija kriti vsa področja hkrati; od poljudnoznanstvenega do skoro ekonomskega, od mode do politične aktualnosti Pravzaprav bi se vprašanje niti ne nastavljalo, če bi bila revija obsežnejša in bi se tako raznolika snov v njej porazdelila brez prevelikih kontrastov; tedaj bi pestrost celo pripomogla k temu. da bi se vsebina zlila v bogato celoto.
Kljub tej rahli nasičenosti in gostoti člankov je Dan brez dvoma pozitivnejša revija za naše razmere kot večina italijanskega najbolj razširjenega periodičnega tiska. Potrebam okolja pa se ne sme prilagajati le tako. da piše o vsem, ampak zlasti, da čim bolj neposredno zraste iz tega svojega okolja. Razmerje med delom vsebine, Id izhaja iz skupnosti, kateri je namenjena, in vsebino zuvoženo* od drugod, bi se moralo zboljšati predvsem v tej neposrednosti. To je lahko reči, teže uresničiti, ker gre za obliko pisanja, ki jo je treba šele ustvariti.
V tej številki so znajtoplejši* deli: Zidarjeva novela, klepet Nadje Kriščak in pa glas z filmskega nekritika», ki jc primer tistega spontanega, kritičnega odnosa do okolja, ki bi ga bilo treba načrtno gojiti.
Glosa, ki bi morala biti nosilec te vloge skoro intimnega stika z bralcem, jo je tokrat odigrala neprepričljivo. Naivnež je bil nekoliko površen do vprašanja, ki je tako zapleteno in razbolelo, da bi zaslužilo bolj doživeto poseganje vanj namesto etičnih sodb s pre-' če j brezosebnega stališča: Kontrast med odnosom do doživetega in nedoživetega je tem večji, ko o-brnemo stran in se nam temne politične sile pokažejo v vsej svoji zavratnosti, le da smo tokrat enoten tudi mi. Vsebma Spetičevega članka bo za marsikoga presenetljivo odkritje iz katerega se da izluščiti marsikak opomin precej splošni brezbrižnosti do političnega dogajanja v držav1
Poleg teh člankov je še vrsta drugih, živahen Bubničev opis kraš-ke ohceti, zanimiva mini — anketa, v kateri I. Kralj preprosto in učinkovito pokaže kako je poskrbljeno za slovenskega turista v turističnih uradih tržaške pokrajine, prikaz razvoja cestnetga omrežja za mejo, pogled v eno izmed
najbolj značilnih tržaških ulic, nazoren opis Kanalske doline in o-stale rubrike, kjer pa še vedno manjkajo pisma bralcev in odgovori na njihove probleme s strani uredniških sodelavcev, kar bi bila brez dvoma tudi koristna vez med revijo in njeno publiko.
Pavel Stranj
SODOBNOST 10
Uvodna misel zadnje številke «Sodobnosti« je posvečena nedavno umrlemu pesniku Cenetu Vipotniku. Prav tako je Vipotnikovemu spominu posvečen odlomek «Sizif meče out« Pavla Zidarja. Tone Kuntner objavlja ciklus pesmi »Mrtva zemlja«, Andrej Hieng zaključuje svojo romantično komedijo »Lažna Ivana«, Edelman Jurinčič pa objavlja več pesmi. Janko Kos nadaljuje svojo študijo «Znano6t in literatura«, Andrej Inkret objavlja spis »Med Artau-dom in Brechtom — vprašanje literature v gledališču«. V prevodu Aleša Bergerja so objavljene pesmi črnskega pesnika Leopolda Se-darja Senghorja, ki jih prevajalec dopolnjuje s svojo razpravo o Senghorju. Sledijo še tehtni zapisi v rubriki kronik, poročil in glos ter na koncu Pavleta Merkuja Pismo uredništvu, v katerem graja zapoznelo pisanje ljubljanskega «Dela» o koncertih.
DIALOGI 10
Mariborska revija «Dialogi» objavlja na uvodnem mestu osrednja referata Mire Medvedove in Branka Rudolfa na letošnjem »Šta-tenberškem srečanju pisateljev«. Prva obravnava temo «Kmečld punti iz XVI. stoletja v slovenskem leposlovju«, drugi pa «0 pojmu in izvorih kritike«. Objavljeno je tudi zaključno sporočilo o srečanju. Pesmi objavljajo Marko Gorjanc, Andrej Kokot, Nace Polajnar, Milan Kleč in Jean Tar-dieu (v prevodu Aleša Bergerja). Pavle Zidar objavlja spis «Afrika v nas nekje«, Dimitrij Rupel nadaljuje spis «Snažni planeti«, koroški pesnik Valentin Polanšek objavlja izvirno radijsko igro »Lastovičje gnezdo«, Taras Kermavner spis «VeIičina in tragedija zavedanja«. O vtisih z beneškega Bianala piše Meta Grbršek - Prosenc. o puljskem filmskem festivalu Vili Vuk, Sergej Vrišer in Branko Rudolf pišeta o pok dr. Francetu Steletu. Sledijo še zapisi o gledališču, glosa, knjižne ocene in med njimi tudi Iztoka Micha prispevek »Zanimivi in pomembni brošurid iz Trsta« — Tersko narečje in Naš božic, ki sta izšli v založbi Primorskega dnevnika.
KNJIGA 72
Publikacija »KNJIGA«, ki jo izdajajo slovenske založbe in ki jo brezplačno prejemajo vse knjižnice, šole, društva, klubi itd in vsi ljubitelji lepe in dobre knjige, prinaša v svoji zadnji številki, ki zajema čas od 20. 7. do 1. 9. 1972, na prvem mestu razgovor z direktorico centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Velentino Tomlje in z urednico založbe Ido Marinčič z naslovom «Za prodajo naših knjig sodimo, da je cena bistvena«. Sledi pregled knjižnih novosti po posameznih založbah, ki vključuje tudi poročila o »Pesniškem listu št. 8», o brošuri «Za globalno zaščito Slovencev v Italiji« o brošuri Andreja Pagona Ogare-va »Pri Kobaridu leta 1917», ter o brošuri Stanislava Renka »Koliko nas je Slovencev v Italiji«, ki so vse izšle v založbi Založništva tržaškega tiska.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiijimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii,,in,m,m,,,,!,umun,gi
V POČASTITEV NOBELOVCA IVA ANDRICA
Bibliofilska izdaja «Goye»
Avtor sam bo knjigo v prihodnjih dneh podpisoval slovenskim prijateljem v Ljubljani
Jugoslovanski Nobelov nagrajenec, pisatelj Ivo Andric je tudi nam Slovencem, močno blizu. Razen slavospeva slovenski zemlji, napisanega pod naslovom O počitnicah v Sloveniji, pisatelj sicer ni napisal ničesar, kar bi bilo kakorkoli povezano s Slovenijo, vendar kakor pisatelj sam vedno in ob vsaki priliki rad in zadovoljen prihaja med nas,
tako tudi slovenski bralci berejo njegova dela. To dokazujejo štiri
izdaje romana Most na Drini, pet izdaj Travniške kronike, tri izdaje Gospodične, predvsem pa izdaja Andričevega izbranega dela
v desetih knjigah, dela, ki je
doživelo že drugo izdajo. In tako kot vedno, se je tudi za sedanjo pisateljevo osemdesetletnico slovenska javnost oddolžila I-vu Andricu z izdajo lepe Knjige. Gre za knjigo z naslovom GOYA, ki jo je v bibliofilski o-premi skupaj z založbami Prosveta v Beogradu, Mladost v Zagrebu in Svjetlos v Sarajevu izdala Državna založba Slovenije, ter tako počastila Andričev jubilej.
Nova izdaja Andrica v slovenščini prinaša pisateljev esej o španskem slikarju Franciscu Go-yi. Esej je nastal v času med obema vojnama, ko je Andric kot diplomat služboval v Madridu. E-
Uspeh ansambla«Mi ram ar»in solista Alekseja Kalca v Riminiju
Harmonikartkl ansambel »Miramar« z dirigentko prof. Elijano Zajec
Na kratko smo že poročali, da je na letošnjem XXI. vsedržavnem tekmovanju harmonikarjev v Riminiju v dneh 29. in 30. septembra, dosegel lep uspeh tržaški harmonikarski ansambel »Mi-ramar« in da se je na istem tekmovanju med solisti odlično izkazal tudi gojenec glasbene šole Glasbene matice Aleksej Kalc, učenec prof. Eliane Zajčeve.
Ansambel »Miramar« je — tokrat pod vodstvom prof. Zajčeve namesto zadržanega prof. Kjudra — nastopil v kategoriji G (Veliki ansambli). Izredno stroga ocenjevalna komisija prvega mesta ni podelila, naš ansambel pa je osvojil drugo mesto (kolajno, nagrado in pokal z diplomo). Izvajal je Čajkovskega Simfonijo št. 6 »Patetično« — I. stavek, in Rimski -Korsakovega «Seherezado» — IV. gtavek. Za njim sta se uvr
stila ansambla iz Novare in Pescare.
Solisti so tekmovali v štirih skupinah: nižji, srednji, višji in koncertanti, V skupini B — sred-nji — je med petimi bil tudi Aleksej Kalc, ki je osvojil prvo mesto in prejel zlato kolajno in diplomo. Zaigral je Fugazze »Ples prikazni« in «Preludij in fugo« ter Heetfelda «Simfonično študi jo št. 2».
Tako Kalc kot ansambel sta potem nastopila tudi na zaključnem koncertu zmagovalcev, na katerem je kot gost nastopil tudi Hermi Kaleta z Dunaja, svetovni prvak na harmoniko.
Našemu ansamblu, njegovi dirigentki prof. Eliani Zajčevi in A-leksiju Kalcu vse priznanje za lepo uveljavljenje njihovih glasbenih naporov in iskrene čestitke.
Mladi harmonikar Aleksej Kalc
sej ima dva dela. Prvi del, ki nosi naslov Zapiski o Goyi, je svojstveno napisana biografija velikega slikarja in prikaz njegovega dela. Drugi del eseja Pogovor z Goyo pa prinaša v obLiki dialoga Andričeva razmišljanja o in ob velikem slikarju, razmišljanja o kulturi in civilizaciji, o u-metnosti in slikarstvu. Medtem ko v pivem delu spoznavamo slikarja Goyo, tega velikega Španskega umetnika 19. stoletja, govori v drugem delu predvsem Andric o sebi in svojih mislih ter spoznanjih. Zato je esej o Goji, ki je sicer edinstven v svetovni literaturi in preveden v vse svetovne jezike, esej o slikarju in tudi esej o samem Andricu.
Seveda je izdaja, ki jo imamo sedaj pred seboj, jubilejna izdaja, ki ni opremljena in obremenjena z uvodom, temveč olepšana kar se da. Opremo je zasnovala Nadja Furlan, ki je med tekst uvrstila dvanajst celostranskih barvnih reprodukcij Govevih slik. To pa daje tej knjigi še posebno žlahtnost, zlasti še, ker je založba poskrbela za nove reprodukcije iz madridskega muzeja Prada, ki hrani večino umetnikovih slik. Andričev esej o Goyi
—	prevedel ga je Jože Stabej — smo že imeli tudi v slovenskem prevodu. Toda v taki obliki, o-premljen z reprodukcijami slikarjevih del, seveda še ne. Zato se s tako izdajo Andrica le malokdo lahko pohvali.
Andričeva knjiga o Goyi izide za posebne bibliofile še v usnje vezani in — s številkami do 200
—	oštevilčeni izdaji. Pisatelj sam
pa je obljubil svoj prihod v Ljubljano v bližnjih dneh in bo slovenskim prijateljem knjige in njegovih del podpisoval sv"!-' najnovejšo izdajo.	Sl. Ru.
PO ZADNJEM ZASEDANJU V MOSKVI
Sodelovanje med sovjetsko in ameriško astronavtiko
Velikopotezni načrti ne le za en sam skupen polet pač pa za celo vrsta dejavnosti v vesolju, med drugim tudi na področju vesoljske medicine
V zadnjih dneh se je ponovno obširno govorilo in pisalo o sovjetskem in ameriškem načrtu za skupen vesoljski poskus, za skupen polet treh ali štirih ameriških in treh sovjetskih kozmonavtov. Če pomislimo na vzdušje, ki je prevladovalo med ameriškimi in sovjetskimi krogi še pred nekaj leti, danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bile premagane številne ovire, da so se ameriški in sovjetski strokovnjaki o-tresli medsebojnega nezaupanja. Seveda ne smemo računati s tem, da bodo ameriški ali sovjetski strokovnjaki pokazali svojim »tekmecem* prav vse. Tudi v astronavtiki ima svoje prste vojska in v takem primeru tudi kak velik znanstveni dosežek ostane strogo omejen in ne more koristiti človeštvu, kot bi sicer. Sicer pa bi mogli o tem še dolgo razmišljati, zato je bolje, da preidemo na konkretne programe.
Kakor so povedali pred tremi dnevi, bodo prihodnjo pomlad tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA izbrali astronavte, ki bodo sodelovali v skupnem načrtu med ZDA in SZ pri izstrelitvi dveh umetnih satelitov, pri njuni spojitvi, pri prehodu Sovjetov v ameriško in Američanov v sovjetsko vesoljsko ladjo in v vsem tem obsežnem programu ki ga bodo izpeljali v juniju 1975 z ameriško vesoljsko ladjo Apollo ter s sovjetsko vesoljsko ladjo vrste Sojuz.
O tem je bil govor na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali po d~ugem zasedanju strokovnjakov, ki so se sedaj sestali v Moskvi, kjer so deset dni razpravljali o raznih možnostih in načrtih. Pred tem so se ameriški in sovjetski izvedenci prvič srečali v juniju letos v Houstonu v Teksasu, sedaj v Moskvi pa so že določili datum tretjega srečanja, da se bodo namreč v marcu prihodnjega leta ponovno sestali v Houstonu, kjer da bodo, kot je bilo rečeno na
funiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiminiiiiiil
FILMI NA LJUBLJANSKI TV
Kulle, Lumet, Mitrovič
Danes, v nedeljo, 22. t. m. ob
18.30	bo ljubljanska TV predvajala jug. film Žike Mitroviča «Operacija Beograd». Gre za akcijski film o zadnji vojni, v katerem igrajo Bata Živojinovič, Faruk Begoli, Dušica Žegarac.
V	torek, 24. t.m., ob 20.45 bo na sporedu švedski barvni film «Knjigarnar, ki se ni več kopah (Bakhandl&ren Som Slutade Ba-da, 1968). Režiral ga je igralec Jari Kulle, ki je tudi protagonist z Margaretho Krook Film je kritika dobro sprejela, ker da nadaljuje najboljšo švedsko tradicijo v povezavi melanholičnosti in komičnosti.
V	petek, 27. t.m., ob 20 40 bodo predvajali ameriški film Sidneya Lumeta »Kačja kožar, (The Fugi-tive Kind, 1960), v katerem igrajo Marlon Brando, Anna Magnani, Joanne Woodward. Gre za zgodbo, postavljeno v malo mestece na jugu ZDA, posneto po drami Tennesseeja Williamsa.
tiskovni konferenci v Moskvi, sprejeli »zelo pomembne sklepe*. Medtem pa bo pet delovnih skupin proučevalo razne aspekte načrta.
Načrt predvideva, da bo sovjetska vesoljska kabina Sojuz odšla na pot prva. Za njo pride ameriška ladja Apollo. Čeprav je res, da so imeli sovjetski strokovnjaki razmeroma malo vesoljskih posku sov, ki bi se jim bili ponesrečili, bo ob izstrelitvi ladje Sojuz na izstrelišču v Bajkonuru druga raketa s kabino Sojuz na vrhu, da bi zamenjala prvo, če bi pri njej kaj odpovedalo.
Kot smo rekli bo ameriška kabina Apollo v vesolju dohitela sovjetsko Sojuz in se z njo »združila*. Zaradi razlike v notranjem pritisku med eno kabino in drugo, bosta Sojuz in Apollo »spojeni* s pomočjo nekega vmesnega »modula*, o katerem sedaj ni znano še nič. Razumljivo, da bodo tako ameriški, kot sovjetski strokovnjaki morali odslej upoštevati sprejete obveznosti, da bodo namreč obe ladji in razne medsebojne dimenzije usklajali, kajti v vesolju ni možno popravljanje. V tem je važnost sedanjih sklepov, katerih posledice bodo prišle v poštev šele čez tri leta,
Kako delikatne bodo operacije v vesolju, nam pove naslednji podatek, ki so ga »izdali* na konferenci v Moskvi: kot smo že omenili, bodo prihodnjo spomlad že izbrali kozmonavte za ta poskus in ti bodo začeli takoj vaditi. Dve leti se bodo pripravljali, vse do spomladi 1975.
Ko smo sledili zasedanju ameriških in sovjetskih strokovnjakov v Moskvi, smo mogli ugotoviti izredno delovno vzdušje, hkrati pa tudi tovariško razpoloženje med ameriškimi in sovjetskimi junaki vesolja. V tem je posebno zgovoren obisk ameriškega kozmonavta Thomasa Stafforda v sovjetskem »mestecu zvezd*, torej v moskovskem naselju, v katerem živijo sovjetski astronavti. Tu je Staf-ford opravil »simulirani* polet, kot jih opravljajo sovjetski kozmonavti.
Kakor je v zvezi s tem sodelovanjem rekel sovjetski znanstvenik Boris Petrov, »je težko preceniti pomembnost sporazuma, ki je bil sklenjen med SZ in ZDA*. Ta sporazum sicer predvideva sodelovanje pri enem poletu, toda med SZ in ZDA je bil sklenjen sporazum »za tesnejše sodelovanje pri preučevanju kozmičnih prostorov okoli Zemlje, okoli Lune ter okoli planetov sončnega sistema*. Nadalje pride v okvir tega sporazuma «skupno proučevanje meteorologije, biologije ter vesoljske medicine*. Predvidena je nadalje gradnja «sredstev za priključevanje vesoljskih objektov s posadko* in tudi »ameriških in sovjetskih vesoljskih postaj*. Pri tem je zanimivo, kako je vse to ocenil Boris Petrov z besedami, ko je rekel, da »sporazum ima humanitarne namene in cilje, da bi kar se da povečal varnost človeka v vesolju*.
Iz intervjuja, ki ga je sovjetski znanstvenik Boris Petrov dal sovjetski agenciji »Novosti*, zvemo, da sporazum, ki je bil dosežen v januarju lani glede sovjetsko - a-
meriškega sodelovanja v vesolju v miroljubne namene, ni prvo in edino tovrstno sodelovanje, ker so bili že prej med sovjetskimi strokovnjaki in strokovnjaki NA SA ustrezni podobni stiki, doslej, pa so prav na osnovi tega sporazuma že prišli do sodelovanja in sicer v raziskovanju vesolja na področju meteorologije, biologije in vesoljske medicine. Tako je že prišlo do temeljitejših izmenjav podatkov in izkušenj glede določenih znanstvenih raziskav s pomočjo sovjetskih medplanetarnih postaj »Mars 2» in »Mars 3» ter ameriške medplanetarne postaje »Mariner 9». Prav tako so si sovjetski in ameriški strokovnjaki izmenjali podatke o Luni in tudi kamenje, ki so ga Američani in Sovjeti prinesli z Lui.e.
Mogočni motorji največje sovjetske nosilne rakete
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
PREDSTAVLJAMO VAM LETOŠNJO «KRALJIČNO» CANZONISSIME
Loretta Goggi ob sobotah zvečer
Simpatična Loretta ni prav nič polaskana, ko časnikarji pišejo, da je pridna nadarjena in preprosta - Pred nedavnim je slavila svoj 22. rojstni dan
(Ekskluziven intervju za »P. d.*)
RIM, okt. — Čeprav, že dvanajst let nastopa v gledališču, na radiu in televiziji, je zaslovela šele pred dvemi, tremd tedni, in to v eni uri in štirideset minut — kolikor je trajala prva oddaja »Canzonissime*, ki jo letos vodita Pippo Baudo in loretta Goggi, nova zvezda tega priljubljenega TV programa. Morda pa se Loretti bolj prilega vzdevek »zvezdica*, ker njena pojava in nastop zares ne vzbudita pregrešnih misli, a sta jd omogočila, da si je v trenutku pridobila naklonjenost in simpatije občinstva. Če se je njena predhodnica Raffaella Carrš postavljala z določenim erotičnim čarom (strogo prirejenem okusu poprečnega Tv - gledalca), je Loretta stavila svoj uspeh na drugačno karto: očarati gledalce s preprostostjo, svežino in morda tudi nedolžnostjo, ki je pri nas še vedno neprekosljiva vrlina. Spomnimo se, da je pred leti Gi-gliola Cinquetti zmagala na festivalu v Sanremu največ zato, ker je bila vsa čista »kot voda in milo*.
Če sedaj Loretta izjavlja: »Bolj bi mi laskalo, če bi novinarji pisali, da sem lepa in vzburljiva kot Mata Hari», se ne oddalji od predstave, ki nam jo je o njej ustvarila televizija: gornje besede izražajo misel vsakega dekleta, ki nestrpno želi postati »odrasla* in »ženska*. Tudi njeno odkritosrčno priznanje, da ni zaljubljena in da še nima fanta, jo še bolj približa velikemu TV parterju, ki se želi vsako soboto zvečer istovetiti s svojimi idoli. K temu pristavimo še fotografije, ki Loretto vedno kažejo v
Veljaven od 22. do 28. oktobra 1972
OVEN (od 21. 3. do 2«.
4.	) Nakazujejo vam se lepe priložnosti na področju vaše ustvarjalnosti. Prednost imate v tem, da vidite jasno tisto, kar je drugim za sedaj še dokaj prikrito. Ne odklanjajte vabila, ki vam prihaja s strani simpatične osebe. Nervoza.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.	) Morebitne ovire naj vas ne spravijo iz ravnotežja. Vztrajajte tudi pri svojih zamislih in odklonite sleherni nasvet. ki bi prišel s strani zainteresiranih ljudi. Ljubljena oseba je zadnje čase hudo nervozna. Upo-
©!
števajte
dobro.
to. Zdravje vsestransko
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Bogati boste na idejah in to bodo upoštevali vaši predstojniki. In vendar ne računajte s posebnimi uspehi, niti ne z kdo ve kakšno osebno uveljavitvijo. Spremeniti boste morali mnenje o osebi, ki vam postaja simpatična. Glavobol in prehlad.
RAK (od 22. 6. do 22.
7.) Zvezde so vam malo naklonjene, vendar vam ne grozi nič hudega. Nasprotno, ob koncu tedna boste zabeležili celo zelo dobre rezultate. Ljubljeni osebi bo treba posvetiti več pozornosti, ker se čuti zapostavljeno. Zdravje odlično.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko razumevanja | boste morali pokazati do delovnih tovarišev ali celo do predpostavljenih, kajti ne bo vam tokrat lahko .slediti. Vsestranski pozitivni rezultati. Tudi v ljubezni boste doživeli prijetno presenečenje. Zdravje kar dobro.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prebredli boste I trenutno krizo. Pri tem niti ne bo tako težavno. Znašli se boste v finančnih motnjah pa ne bo hudega. Morebitno nerazpolo-ženje bo pripeljalo do presenečenja, ki vam ga pripravlja neka oseba. Prehlad in motnje v prebavi.
TEHTNICA (od 23. 9 do
22.10) Sprejmite nasvete tistih, ki vam želijo dobro. Tudi materialna pomoč bi vam tokrat ne bila odveč. Navdušeni boste nad nekim novim poznanstvom, kljub temu bodite nekoliko previdni, da bi vas nekritičnost ne spravila v zagato. Nervozni boste.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11) Ne prevze-! majte odgovornosti, dokler niste preverili njihovega obsega in svojih sposobnosti. Spoznali boste zelo zanimivo osebo, ki vas bo navdušila. Bodite iskreni nasproti njej, vendar pa tudi nasproti sebi in svojcem. Prehlad in prebavne motnje.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Nadzirati boste morali svoje posle in tudi dejavnost svojih sodelavcev. Nekdo vas bo prosil za pomoč, česar bi ne bili niti od daleč pričakovali. Kar zaneslo vas bo, ko boste zvedeli, kdo vse se zanima za vas. Naj vas to ne moti. Pazite na zdravje.
]
<D
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Obložili vas bodo z delom in nalogami, tako da se boste s težavo izvlekli skozi teden. Ob koncu pa boste vendarle doživeli prijetno presenečenje, ko se bo nekdo spomnil vaših žrtev. Več prepričljivosti v izkazovanju ljubezni. Zdravje dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Originalne zamisli glede reševanja nekih problemov vam bodo olajšale sicer težavne naloge. Ne računajte izključno s svojimi močmi, ko pa se vam ponuja nezainteresirana pomoč. Svojo utrujenost boste najbolje premagali v krogu svoje družine. Prehlad.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremeniti boste mora-, li svoje načrte in vse bo kazalo na popuščanje, skoraj polom in vendar ne bo tako, ker boste na koncu pravi zmagovalec. Vrhu tega se bo vse razvilo le tako, kot vi želite. Tudi v družini boste vi središče dogajanja. Prehlad.
spremstvu skrbne mamice, sestrice ali očeta in njena zagotovila, da je zelo navezana na družino (danes, ko je konflikt med starši in otroci tudi v Italiji postal nevaren, kot še nikoli), in reklamni učinek je zagotovljen. Kateremu od 25 milijonov gledalcev bi sedaj padlo na misel kritično ocenjevati subretko, ki je «tako simpatična in preprosta*, da bi sa jo vsaka mati in oče želela za lastno hčerko?
«ČUDEŽNI OTROK»
Loretta Goggi je pričela svojo igralsko kariero pred dvanajstimi leti, ko je bila stara komaj deset let. Njen debut predstavlja nastop v TV igri «Proces», s katerim si je pridobila naziv «en-fant - proddge* (»čudežni otrok*). Sledile so vloge v skoraj vseh večjih TV nadaljevankah zadnjih deset let: »Mestece*, »Dantejevo življenje*, »Mark Twain*, «Zločin in kazen*. »Črna sulica*, »Zvezde gledajo...*. Medtem je nastopala tudi v gledališču, posnela nekaj komercialnih filmov (katerih se danes nekoliko sramuje), uspešno dovršila študij tujih jezikov (francoščino, angleščino, nemščino). Izhaja iz tipične meščanske družine, kateri je ostala zvesta tudi po doseženem uspehu in finančni neodvisnosti (oče, zelo mladostne in prijetne postave, je zaposlen kot inšpektor v poslanski zbornici, mama je gospodinja, starejša sestra je že nekaj let omožena, mlajša pa se ukvarja s petjem). Loretta rada pripoveduje, da ji je bila igralska kariera že ob rojstvu usojena: oče jo je po vsej sili hotel imenovati »Loretta*, ker je bil v tistih časih »blazno zaljubljen* v ameriško igralko Loretto Young. Njeno življenje (kljub poklicu, ki si ga je izbrala) je torej potekalo zelo normalno, tako gladko in enakomerno, da se danes vaš dopisnik ne more razpisati in dati duška svojemu »hudobnemu* jeziku...
— Ne morem verjeti, gospodična Loretta! Je vaše življenje zares tako kristalno čisto, kot zagotavljajo ilustrirane revije? Nobenega »flirta*, nobene ljubezenske zgodbe s kakim slavnim nogometašem ali kirurgom? Nobenega posebnega znamenja, na kakem skritem koščku vašega telesa?
Loo^etta se je najprej od srca zasmejala, potem pa odgovorila:
»Žal mi je. Ne morem vam u-streči. Moje ljubezenske avanture? Priznati vam moram, zadeli ste v živo: mizen ja, moj bog, kakšna mizerija, moje čustveno življenje! Na tem področju sem ga doslej vedno samo polomila. Mea culpa, jasno*.
— Ta sentimentalna osamljenost vas ne teži? Ne čutite potrebe, da bi uspeh, ki ga doživljate na »Canzonissimi*, delili z ljubljeno o6ebo?
«Pa še kako.'*, je vzdihnila Loretta in pristavila: «Zelo občutim pomanjkanje moškega ob sebi. Kaj hočete, mlademu dekletu ne more zadostovati zgolj toplina, ki jo najde v družim. Toda, ker doslej še nisem srečala ’pravegasem postala pesimistična...*
— Kar pomeni, da ste tudi prestali določene izkušnje?
tLogično, kako bi se sicer lahko pritoževala?!*, je vzkliknila Loretta in urno stekla pred snemalno kamero, ker jo je režiser prav tisti trenutek poklical po zvočniku.
KOT MLADA SRNA
Opazoval sem jo, kako je skakljala, kot neugnana srna, po TV študiju, kjer se vsak teden pripravlja »Canzonissima*. Loretta je živahno tekala od enega do
Loretta Goggi pošilja pozdrave bralcem Primorskega dnevnika
drugega, se smehljala v snemalno kamero, poslušala nasvete režiserja. sledila koreografu, ki jo je opozarjal na nove plesne korake, ponujala lička šminkerju, si z roko popravljala plave kodre, ki so ji neprestano padali na oči... Človeka naravnost gane njena vljudnost, njena dobra volja, njeno veselje do dela. Ni pretirano lepa, nima lepih nog, njena usta spominjajo na zajčka, kadar hrusta korenček: ne zna plesati (vsaj ne tako dobro, kot od vsake su-bretke lahko zahtevamo in pričakujemo), nima ne izrednega posluha ne izrednega glasu... in vendar!
»Uspeh, ki sem ga doživela na 'Canzonissimi’, je prvo in najbolj presenetil mene*, je priznala Loretta, ki je zadihana sedla poleg mene in si z velikim volnenim šalom ovila potna ramena. Potem mi je zaupala, da ostane gledališče niena največja ambicija:
«Vpam, da mi bo popularnost ‘Canzonissime’ odprla glavna vrata v teater, kjer se hočem najprej preizkusiti v glasbeni komediji.*
— Kaj misli Loretta o... Loretti?, sem jo vprašal.
rKadar se vidim v ogledalu, si želim biti... lepša. To je. mislim, želja vsake ženske, ko je pred ogledalom. Toda jaz bi hotela biti tudi notranje drugačna. Bolj odločna, bolj agresivna, bolj nepopustljiva. Ljudje namreč prevečkrat zamenjajo našo vljudnost in omikanost, za slabost. V mojem poklicu pa je brezobzirnost do bližnjega na dnevnem redu. Kljub temu neizmerno ljubim svoje delo, kot ljubim ljubezen — toda Ljubezen, pisano z veliko začetnico, v najlepšem in najplemenitejšem pomenu besede. Skratka, mislim, da sem dovolj komplicirana...*
— Vrniva se k ljubezni, gospodična... Kako si predstavljate idealnega fanta?
«Ampak vaša, dragi prijatelj, je prava Jiksna ideja! Zanima vas
samo ta plat... Naj mm bo ustreženo: pri moškem vzbudi mojo pozornost najprej njegovo zapestje, kadar je suho in močno... Moj idealni fant bi moral biti inteligenten in občutljiv. Takih fantov pa je, na žalost, zelo malo.*
BRANKO VATOVEC
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.35 Debussyjev godalni kvartet; 11.15 A. Mužina: »Encele bencele*. rad. igra za otroke, 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije;
13.00	Kdo, kdaj in zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.40 Cankar -Lukeš: «Sosed Luka*; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Popoldanski koncert; 18.15 Glasbeni koktajl;
19.00	19.30 Ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu,
TRST
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Orkester Safred; 11.00 Tržaški motivi.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 16.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Melodije; 10.30 Orkester Lefevre; 11.00 Prisluhnimo jim;
11.30	Dogodki in odmevi; 11.45
Poje Tom Jones; 12.05 Glasba po željah: 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Jug. folklora; 14.30 Pisana glasba; 15.00 Plošče; 17.00 Sosedni kraji in ljudje:	17.35
Glasba po željah; 18.45 Poje Duško Lokim; 19.00 Humor, oddaja: «Boter in botra*; 19.15 Na športnih igriščih; 19.30 Prenos R L; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester; 21.00 Športna nedelja;
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 9.10 Nabožna oddaja;
11.15	Opravljivci; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.00 Pisana glasba s plošč; 15.30 Nogometna tekma Italija - Švica;
16.30	Popoldne z Mino; 17.28 Glasbeni variete; 18.15 Koncert;
19.30	Kratke kavbojske zgodbe;
20.05	Poslušajmo spet; 21.15 Knjiž-
na oddaja; 21.45 Koncert; 22.15 Otčenašek:	»Romeo, Julija in
mrak*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta S. Bruni in Cher; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike v nedeljo;
12.30	Naše pesmi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.45 Vam ugaja klasika?; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Plošče: 18.40 O sinočnji »Canzonissimi*; 20.10 Operni svet; 21.00 Spomin na Irmo Grammatico; 21.00 Je vdova vedna vesela?
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Straussova »Arabella*; 13.50 Bachova fantazija; 14.00 Brahmsovi trii;
15.30	Troisi; »H vizio delTinnocen-za»; 18. 19.15 Koncert;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00. 19.30, Poročila; 8.05 Igra za otroke M. Jehn: »Je gospod Smirek deževnik?*; 8.40 Skladbe za mladino;
9.05	Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.06 Operne melodije;
14.30	Vidocquove pustolovščine. Humoreska; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.15 Radijska igra Parenti: »Kosmatin*; 17.50 Godala v ritmu; 18.00 Novo, novejše, najnovejše; 19.00 Lahko noč, o-troti! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12 30 Slikanice; 12.55 Sinočnja »Canzonissima*;
13.30	Dnevnik; 14.00 Kmetijstvo
15.00	Šport; 16.45 Program za mladino; 17.45 Nogomet; 18.00 Dnevnik; 18.10 T7 film: «Pogreb na morju*; 19.20 Registriran polčas nogometne tekme; 20.30 Dnevnik; 21.00 Anketa o Petrosinu;
22.20	športna nedelja; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
18.40	Registrirana nogometna tekma; 19.20 Latinsko - ameriški plesi; 21.00 Dnevnik; 21.15 Dobri in hudobni; 22.25: Petra: «L’ulti-mo det Nabatei*.
TRST A
„, 8.15,	13.15.	14.15,
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino 18.15 Umetnost in prireditve; 18.40 Klavirski koncert;
19.00	Poje Massimo Ranieri; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran
15.10	Folklora in kultura; 16-20 Koncert.
KOPER
6.30,	7.30	12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Dopoldanska glasba; 8.40 Otroški kotiček
9.00	Baletna glasba; 10.00 Na sporedu je Theodorakis; 10.35 Pri' sluhnimo jim; 11.00 Alpinski zbor
11.30	Ansambel Novello; 11.45 Poje Fred Bongusto; 12.00 Glasba po željah; 13.45 G Di Dio igra na trobento; 14.00 Plošče; 14.35 Športni ponedeljek; 15.15 Poje Don Adams; 15.30 Juke box; 17.00 Narodnozabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 19 00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL’
20.00	Glasba v večeru; 20.40 0-perna glasba; 22.00 Popevke;
22.35	Flavtist Gazzelloni.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reporta; ža; 11.30 četrti program; 13.15 Hit Parade; 14.00 Ital. popevke;
16.00	Srečanje dveh generacij:
16.20	Program za mladino; 18.35 Nove ital. pesmi; 19.10 Gospodarsko sindikalna panorama; 20.20 Prisluhnimo spet; 21.15 Slovstvo in umetnost; 21.45 Simf. koncert-
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkester; 9.50 Tarzan; 10.05 Popevke; 12.40 Alto gradimento;
14.00	Plošče; 15.00 Neapeljske;
15.40	Glasbeno govorni spored;
17.35	Popoldanska glasba: 18.30 Posebna reportaža; 19 00 Pojo Claudio Villa; 20.30 Plošče; 22.40 Cesare Pavese: «Prima che 2 gallo canti*; 23.05 Jazz.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11-00 Nielsenova simf. štev. 1; 11-40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Plošče resne glasbe; 15.30 Ghedini-jev Duhovni koncert; 15.40 Ca sella. Rapsodija opus U; 17.20 E" notni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba'
18.45	Kulturni pregled; 19.15 Na sporedu sta Bach in Bloch; 21.30 Pirandello: »Vsak po svoje*.
.....SLOVENIJA
7.00,	8.00,	10.00, 13.00, 15.00,
19.39	(Poročila; 8.10 Glasbena ma-
tineja; 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.20 Zabavni orkestri; 9-40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Weber:	Koncertna
skladba; 12.30 Kmetijski nasveti
12.40	Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor »France Pre šeren; 15.40 Lahka glasba; 16.0” »Vrtiljak*; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Jug. pev"
ci zabavnih melodij; 19.00 Lahko noč, otroci!;	19.15 Bratje Ko-
vačič; 20.00 Ti in opera*: Metka Burjak; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno A. Debeljak: Pesmi- 23.15 Popev ke.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Vohuni v odporniškem banju; 13.00 Življenje doma; 13-30 Dnevnik; 15.00 TV šola; 17.0« Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik: 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenski knjižni pre; gled; 19.15 Prve knjige; 19*’ Šport in ital. kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 Film »French Can Can»; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanje 1972: Eno uro z M McLuhanom
22.15 Balet; teppista*.
»La maestrina e
JUG. TELEVIZIJA OD 22. DO 28. OKTOBRA 1972
NEDELJA, 22. oktobra
9.45	Po domače z Jožetom Kam-pičem; 10.12 Kmetijska oddaja;
11.00	Otroška matineja; 11.50, 18.25
20.00	in 22.50 Poročila; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 TV kažipot; Nedeljsko popoldne; 18.30 Operacija Beograd — film; 20.35 Košarka za pokal Jugoslavije; 22.05 Stih in pesem; 22.20 Športni pregled.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45	Predniki — Nerazdružlji-
ve prijateljice; 20.15 Na poti k zvezdam — film; 20.35 šest žena Henrika VIII:	Katerina
Parr; 22.10 Košarka, finale za jug. pokal.
PONEDELJEK, 23. oktobra
9.05	Odprta univerza; 9.35 in
14.45	TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina: 10.45 in 15.55 Nemščina;
11.00	Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.50 Gori, doli na okoli; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčkovi — film;
19.00	Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.20 TV dnevnik;
20.35	B. Andrič: Daleč je pač Avstralija; 21.35 Kulturne diagonale.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Rupert in nesrečni Simon:
20.15	Poročila; 20.30 V živalskem vrtu: Živali, umetnost in tropski dom; 21.00 Burleska: 21.30 Beat Klub.
TOREK, 24. oktobra
9.35	in 14.45 TV v šoli; 10.40 in
15.35	Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: 15.55 TV vrtec; 16.10 An-
gleščina; 17.50 I. Cankar: V gozdu: 18.00 Risanka: 18.15 Obzornik;
18.30	Zbor »France Prešeren*;
19.00	Miozaik; 19.05 Arhitektura; 19.25 Sosedska pomoč; 20.00 in
22.35	TV dnevnik; 20.30 Reportaža; 20.45 Knjigarnar, ki se ni več kopal — film; 22.29 W. A. Mozart: Dve sonati.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Rupert in pomladno doživetje; 20.15 Poročila; 20.30 Odiseja miru; 21.00 UFO — Štirioglati trikotnik — film.
SREDA, 25, oktobra
8.20	TV v šoli; 11.00 Splošna i-zobrazba; 17.50 Vitez vihar — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz na ekranu; 19.00 Mozaik; 19.25 S kamero po svetu: Jezeri Kivu;
20.00	in 22.15 TV dnevnik; 20.40 E. Zola: Nana; 21.25 Po sledeh napredka.
koprska barvna tv
20.00	Rupert in izobčenec — film; 20.15 Poročila; 20.30 Alžir — po desetih letih -dokumentarni film; 21.20 Poje Zdenka Lovrenco-va.
ČETRTEK, 26. oktobra
9.35	in 14.45 TV v šoli; 10.30 in
15.40	Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina:	11.00 Francoščina;
16.10	Splošna izobrazba: Likovni pouk: 17.50 Polka je ukazana;
18.15	Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta — film; 19.00 Mestece Pey-ton; 20.00 in 23.00 TV dnevnik;
20.35	Četrtkovi razgledi; 21.25 A. P. Čehov: Snubač; 22.00 Koncert.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Rupert in trobenta — filr*1-
20.15	Poročila; 20.30 Adamovo rebro - film; 22.00 Krmar - do kumentami film.
PETEK, 27. oktobra
9.30	in 14.40 TV v šoli; ll-00 Angleščina; 16.10 Splošna izobraz ba: Negotin; 17.40 L. Suhodolčan’ Slikar; 18.30 Zakaj rekreacijo’
18.40	Ekonomsko izrazoslovje: Spk* šna poraba: 18.45 O. Respighi " Beneški mojstri; 19.05 Sodobniki’ Ela Peroci: 20.00 in 23.05 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.40 K® čja koža - film; 22.35 Ameriko na smučeh — barvni film.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Rupert in sloni — filrii;
20.15	Poročila; 20.30 Larami®! Dr. Samuel Mudd — film; 21-2° Slov. slikar Zmago Jeraj.
SOBOTA, 28. oktobra
9.35	TV v šoli; 15.15 Rokomet-Zagreb - Crvenka — prenos; 16-3® Košarka: Olimpija - Lokomotivo — prenos; 18.00 Obzornik; 18.15 V deželi klobukov — film; 18-4® Gospod Piper - film; 19.15 Hn-mor. oddaja; 19.45 Risanka; 20-6” in 22.25 TV dnevnik; 20.30 Zabav; no glasbeni spored; 21.20 Na po11 k zvezdam; 21.45 Medicinski ceh' ter; 22.35 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
16.30	Košarka: Olimpija - 7^ ko motiva; 19.45 Narodna glasbo-
20.15	Poročila; 20.30 Pery Mason-»Pisma neke prijateljice*; 2l-2° Labodje jezero.
PnimorslcHiiievnlk
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
22. oktobra 1971
ODBOJKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Kmalu na igriščih tudi naše ekipe
V ženski B ligi bosta igrala Bor in Breg, v moški C ligi pa Kras
Odbojkarska igrišča postopoma ponovno oživljajo in dobivajo svo-lo prvenstveno podobo. V soboto,
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 22. OKTOBRA 1972
NOGOMET
,	2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Miljah
Muggesana — Primorje * * *
14.30 v Križu
Vesna — Libertas * * *
14.30 v Dolini
Breg — s. Canzian * * *
14.30 v Bazovici
Zarja — Isonzo * * *■
14.30	v Čedadu
Cividalese — Juventina * * *
3. AMATERSKA LIGA
12.30	na Opčinah
«peria Sv. Alojzij — Union * * *
10.30	na Proseku
°limpija — Libertas Barkovlje * * *
10.30 v Dolini
“reg B — Bar Veneto
10.30 v Miljah
Zaule — Primorec MLADINCI
900 v Trstu, Sv Sergij
Cremcaffž — Vesna * * *
1°30 v Padričah
Gaja — Edera
* * *
9 00 na Proseku
Primorje _ S. Giovanni * * *
8.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Don Bosco * * *
,, NARAŠČAJNIKI
;3'00 v Dolini Bre0 — Stoelc
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR
, Jp-00 V Cremi
N»«»opa tudi Sokol in KriV’^ •>«....... ......................
14. t.m. so se pričeli prvenstveni spopadi v prvi in drugi ligi za člane, sinoči pa v najvišji ligi za članice. Prihodnji mesec ali točneje 11. in 12. pa se bodo spoprijele še odbojkarice v drugi in člani v tretji ligi. Danes objavljamo skupini pri članicah in članih druge, oziroma tretje lige v katere so vključene naše šesterke in sicer Breg, Bor in Kras. V bližnji prihodnosti pa bomo objavili tudi celotni prvenstveni koledar.
Naši dve ekipi, Bor in Breg, sta bili vključeni v A skupino, skupaj z naslednjimi šestericami: Pallavo-lo Lovable Bergamo, Libertas Brescia, Vignoni Brescia, Primavera Marzotto, AGI Gorica ter SC Al-zano iz bližine Brescie.
Vse ekipe, razen Pallavolo Lovable Bergamo ter SC Alzano, so našim odkojkaricam dobro znane. Povsem neznane pa so zastopnice iz Bergama. Ta ekipa je tudi v preteklem prvenstvu igrala v dru gi ligi, toda v skupini A. medtem ko sta bili naši šesterki vključeni v skupini B.
Druga neznanka pa je SC Alzano, ki je letos napredoval v drugo ligo.
Usoda goriškega AGI je dobro znana. Po enoletnem postanku v prvi ligi je nazadoval v drugo in AGI je tako Bregu kot tudi Boru več kot dobro znan, z vsemi svojimi vrlinami in slabostmi
Naš edini zastopnik v tretji mo ški ligi, Kras, bo imel naslednje nasprotnike: Libertas Padova, Sca-iola Mantova, Dopolavoro Montec chio Maggiore, gasilci Dell'Acqua Treviso, Caldini Gorica ter še tekmeca iz našega mesta ACEGAT in Libertas. Novinč’ v skupini (in s tem Kraševcem neznani nasprotniki) so Scaiola iz Mantove (ki je lansko leto igrala skupaj z Borom v d-ugi ligi in je izpadla) Dopolavoro Montecchio Maggiore in tržaški ACEGAT (ki sta napredovala v C ligo),
G. F.
ROKOBORBA
M Skopju se je v neki prometni nezgodi smrtno ponesrečil Amerika-nec Sanders, ki je v MUnchnu osvojil v rokoborbi srebrno olimpijsko kolajno. Sanders je bil pred dvema letoma svetovni prvak: v
NOGOMET
JLs JL1LK
kol«
BRINDISI - REGGIANA p Corrado Martinelli '-ATANIA - NOV ARA p/^AAldo Prati ^ATANZARO - VARESE *idvi° Pieroni '-ESENA - LECCO p^fano Marino UOMO - TARANTO Luciano Scolari fOGGIA - ASCOLI P^sare Trinchieri GEN°a _ BRESCIA
MAMmiinando Reggiani KANTOVA - BARI ,^'anfranco Menegali M2N2A - AREZZO Natale Turiano *^«UGIA - REGGINA Gaetano Mascoli
A SKUPINA
T &
™ .-v s b =	= =
6- kolo
^UlNO - SAVONA »laurizio Mattel mM°NESE LEGNANO
DvT>a„Ssimo Ciulli ^RTllONA - SEREGNO
pAr\J?n'° Falasca ADOVA - UDINESE ™>r°o Grassi
PARMA — ALESSANDRIA Fiorenzo Lenardon PRO VERCELLI - VERBANIA Giovanni Busalacchi ROVERETO -r TRENTO Luigi Celli
SOLBIATESE - PIACENZA Domenico Tempto TRIESTINA — VENEZIA Vittorio Lattanzi VIGEVANO - COSSATESE Giancarlo Lapi
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST SKRBI ZA SVOJ NARAŠČAJ
Predsmučarskih treningov SPDT se mladina zelo rada udeležuje
V preteklem tednu so imeli predsmučarski trening mladinci iz Križa, s Proseka in Kontovela
Mladina iz Križa, Kontovela in Proseka se je prejšnjo nedeljo na vabilo Slovenskega planinskega društva iz Trsta polnoštevilno u-daležila četrtega ps-edsmučarske-ga treninga na Proseku.
Ob 13.30 je bilo na proseški Kr-žadi vse živo; 40 otrok je nestrpno čakalo na odhod in nepotrpežljivo poslušalo zadnje napotke skrbnih mamic. Končno je napočila ura in v dolgi, urejeni vrsti so odkorakali proti «Sončnim poljanam*, ogradam, ki’ se razprostirajo ped Sv. Primožem. Po kratkem sprehodu se je vesela družba razletela po ogradi in torbe ter nahrbtniki so se nagrmadili v velik kup. Otroci so pričeli z ogrevanjem, medtem pa je skupina prostovoljcev pripravila približno 80 metrov dolgo progo in že nekaj trenutkov kasneje je štoparica pričela meriti dragocene sekunde. Po vsakem teku, se je gruča malih in velikih zbrala okoli zapisnikarja, da bi čim-prej zvedela za rezultate.
Najprisrčnejše je bilo tekmovanje najmlajših, ki so res napeli vse sile, saj so se prvič spoprijeli s tako «nevamim» nasprotnikom kot je čas.
S tekmovanjem pa mladina ni izrabila vseh sil: na vrsto so prišle
še spretnostne igrice, odbojka in rokomet. Šele mrak in mraz sta prisilila mladež, da se je zadovoljno odpravil proti domu.
IZIDI TEKA:
Letnik 1959 in starejši:
1.	Slavko Bezin	14”
2.	Marija Kostnapfel	14”
3.	Marino Albi	15”
4.	Marjan Rupel	15"1
5.	Ivo Nabergoj	15"5
6.	Marta Verginella	16”
7.	Marina Goruppi	16’’3	]
8.	Robert Goruppi	17”
Letnik 1962:
1.	Andrej Milič	16”2
2.	Sergij Majovski,	Robert Zupin,
Andrej Prašelj, Ketty Malalan in Tatjana Cibic	17”
7.	Nadja Franchi	17”1
8.	Bruna Ciani	17”2
9	Dolores Husu	18”
10. Valter Ban in Katja Štoka 1B”1
12.	Viviana Danieli
13.	Betty Prašelj
14.	Vanja Čemjava
15.	Petra Lukša
16.	Laura Štoka in Micheli
Letnik 1964:
1.	Livio Emili
2.	Damjana Sedmak
19”1 19"2 19’‘4 21”4
23”
3.	Valter Rupel	19”2
4.	Nives Guštin	19”9
5.	Valnea Cibic	' 20”
Letnik 1965/66:
1.	Diego Košuta	19”
2.	Peter Micheli in Tomaž
Caharija	20”
4.	Kristina Pahor	20”3
5.	Nives Štoka in Katja
Verginella	23”1
-HV-
KOLESARSTVO
Danes bo v Gabrovcu kolesarska dirka za vse kategorije, ki jo prireja tržaški kolesarski klub Gen-tleznen. Kolesarji se bodo pomerili na kronometer na 12 km dolgi progi, ki bo potekala od Gabrovca do Šempolaja in nazaj. Start prvega tekmovalca bo ob 9.30, o-stali pa bodo startali vsaki dve minuti. Dirke se bodo udeležili tudi predstavniki lonjerske Adrie.
Z ODLOČNIM VPRAŠANJEM: «KD0 BO PA VSE TO PLACAL?»
Montrealčani se zelo otepajo organizacije olimpijskih iger
sr
Ce jih bodo kljub vsemu organizirali, bodo skromnejše od miinchenskih
V Fratta di Caneva bo danes med-Vasilij	narodna amaterska kolesarska dir-
ka, katere se bodo udeležili najboljši italijanski in jugosiovnaski a-materji. Nastopili bodo skoraj vsi 16”4! kolesarji, ki so vozili pred tednom 17’3' dni v Trstu.
Seveda so že v Munchnu bežno bredstavili naslednje olimpijske igre, katere bodo priredili v kanadskem Montrealu leta 1976. V bavarski prestalnici se je kot gost in izvidnik mudil župan Montreala Jean Dra-peau, ki je s seboj prinesel skromen propagandni material in prvič pokazal grb 21. olimpijskih iger.
Na videz je vse lepo, v Kanadi pa se proti organizaciji javno mnenje izraža zelo ostro in previdno: »Kdo bo vse to plačal?*
Neki kanadski novinar je v Munchnu znal celo vrsto sal na račun župana Drapeauja.
«če nas bo Drapeau zaradi iger tako olupil, kot ob priliki svetovne razstave, je to dokaz, da so kanadski davkoplačevalci edina človeška bitja, katerim se da dvakrat o-dreti kožo*.
Kanadčan je bolj konkretno povedal, da morajo z davki iztisniti še dobrih 90 milijard lir zaradi svetovne razstave in nasprotovanje prebivalcev izgleda zato več kot upravičeno.
Baje je Drapeau spreten politik, vendar pa slab gospodar. Kot lastnik razkošne restavracije je kmalu propadal in bil obsojen na plačilo 30 milijonov Idr. Dve leti zaporedoma je nato »pozabil* plača-
#|

Uti


im®
Uradni znan za 21. olimpijske igre v Montrealu (če jih ne bodo Kanadčani odpovedali, ker se boje velikih organizacijskih stroškov)
ti davke in se je rešil le z denarno kaznijo. Domači tisk ni laskavo pisal o teh podvigih župana, k') se je maščeval z odlokom za odstranitev z ulic škatel za samo-pnodajo časopisov, ker naj bi kvarile estetiko mesta.
V Miinchnu je montrealski žu-
iHiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii 1111,11,111! 1 m um 1111 iiiiiiiinm iimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii miniti iiHiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinminiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiimmiimiii
NAMIZNI TENIS
ZENSKA LIGA
Igoniški Kras nosilec četrtega polfinala
Miličeva in Vesnaverjeva bosta kvalifikacije odigrali z Julio B in Krasom B
Italijanska namiznoteniška zve- možnosti za boljšo uvrstitev zelo za FlTeT je objavila razpored ekip ; majhne.
ženske lige. Tekmovanje bo tokrat potekalo precej drugače kot lani saj bo 48 ekip razdeljenih v 16 izločilnih skupin. V štirih polfinalih se bodo srečali zmagovalci posameznih skupin končno pa bo na . sporedu še finalno kolo. Frva faza tekriWanja bo 12. novembra, -povratno kolo- pa 18. novembra. 10. in 17. decembra bo polfinalno
Zgonišld Kraš, ki bo letos že tretjič nastopil na tem tekmovanju, je nosilec četrte polfinalne skupine. V izločilnem tekmovanju se bosta Miličeva in Vesnaverjeva srečali s tržaško Julijo B in z drugo Krasovo postavo ter imata torej odprto pot v polfinale. Tam bo verjetno edini trši oreh ekipa Sala , Attrazioni Chiavari, vendar pa menijo, da tudi ta ne bi smela povzročati preglavic mladima zgoniški-ma predstavnicama.
Kras bo tako s precejšnjo lahkoto vstopil v finale kjer pa so
Glavni favorit za osvojitev naslova je seveda turinski CUS, ki edini razpolaga z dvema povsem enakovrednima igralkama, sestrama Marcone. Drugo mesto bo verjetno pripadlo rimskemu Marbertu. v Postavi De Mitri, Piccini, za tretje mesto pa se bosta borila CFI iz Milana in Kras: -Ižfcp-te tekme je odvisen predvsem od forme posameznih igralk in—.vsaka napoved je zato zelo tvegana.
V letošnjem prvenstvu je še neka novost. Bocensko društvo Recoa-ro ne bo nastopilo. Pri tem društvu igra znana igralka Santifal-lerjeva, ki še vedno pobira lovorike na vseh turnirjih. Dejstvo da Recoara ni v spisku letošnjih e-kip ženske lige, pa le potrjuje da smo pravilno napovedali zaton te »namiznoteniške zvezde*. Santifal-lerjeva bo sicer še nastopala med posameznicami vendar menimo, da se bo kmalu umaknila iz aktivnega športnega udejstvovanja.
S. J.



jmUMLI)« iii)
*P°MINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA
Dr
hanej ^gane
18.
le moremo, pokvarimo kako drago aparaturo na vJ?n°toski fakulteti in trošimo čimveč dragih kemikalij, kamenček, ki ga odkrušimo s stavbe današnjega reži-’ doprinese k temu, da se Do čimprej zrušila«.
^ Medtem ko je na eni strani rušil moje predsodke, je strani zidal v meni nov način mišljenja in ml *kiPOvedav°l z navdušenjem o novem življenju v Sovjet-** Zvezi,
kouPovecial sem mu, da sem tisti hip, ko so podržavili <.So-jk Prenehal hoditi k telovadbi. Rekel mi je, da sem to ^ho storil.
ZaJ/kušal me je uvesti v slovenska akademska društva v ]e t u «Povsod, kjer se shajajo mladi, nepokvarjeni ljudje, V re^šče našega dela. Koliko mladih energij se razsipava pomembnih prireditvah in pijančevanju. Te energije bd ? usmerili v koristnejše namene«. dvehHad se je spominjal svojih novih sošolcev v zadnjih 8a»i 1 sz redih gimnazije, posebno Miška Kranjca in moje ® Hedice.
Prepričan sem ,da bomo zmagali in to kmalu. Zato agronomijo. Nova družba, ki Jo bomo gradili, bo
predprvenstveaih tekmah se Primorju ni obetalo letos nič posebno dobrega. V ligaškem tekmovanju pa je enajsterica doslej zaigrala uspešno in je celo presegla pričakovanja svojih navijačev
potrebovala ogromno agronomov, da bodo potegnili kmete, ki tvorijo še večino našega prebivalstva, iz zaostalosti in podeželske omejenosti«.
Kadar sva pri sveči brala ilegalno literaturo, jo je pri najmanjšem šumu skril v slamarico in se začel pogovarjati o vsakdanjih rečeh.
Občudoval sem ga. Uvidel sem, da ima prav, a postajalo me je čedalje bolj strah. Čeprav je živel v stalni nevarnosti pred policijo in čeprav je politično zelo aktivno deloval, je redno študiral. Jaz obojega ne bi zmogel. A Janezova brezkompromisna borba me je bolj in bolj pritegovala.
Se nekaj časa in z lastnim privoljenjem se bom zapletel v ilegalno delo. Nisem bil človek Janezovega kova.
Stel sem za svojo dolžnost, da čimprej končam študije in pridem do kruha, saj so morali starši preskrbeti še šest mlajših bratov in sestra. In zdaj naj pridem v zapor to izgubim nekaj let! Ne, tega ne!
To je bil eden izmed glavnih razlogov, da sem sklenil oditi ob koncu zimskega semestra v Prago. Tam je svoboda, tam bom lahko čital ruske časopise in marksistično literaturo, ne da bi se mi bilo treba bati policije, mučenja, smrti. V miru bom lahko študiral. Beg iz resničnosti.
Ko sem se poslovil od Marentiča, mi je rekel, da ga moram v počitnicah obiskati v Beli krajini, samo pišem naj mu prej. Obljubil sem mu
IV.
Praga je imela leta 1932 redne stike s Sovjetsko zvezo, legalno komunistično partijo, legalen komunistični časopis «Rude pravo«. Bil sem simpatizer KP, brez konkretnih nalog to obveznosti m brez nevarnosti.
Ko sem se vrnil iz Prage na poletne počitnice, sem takoj pisal Marentiču Mislim, da je bilo avgusta 1932, ko sem prišel k njemu v Boršt pri Podzemlju. Ko sva hodila med
OBVESTILA
SPDT organizira predsmučarsko telovadbo za mladino Iz Križa, dvakrat tedensko, s pričetkom v torek, 24. t.m. od 18. do 19. ure v dvorani prosvetnega doma Albert Sirk.
• • •
SPDT obvešča, da danes dne 22. t. m. odpade predsmučarski trening.
• • •
ŠZ Bor obvešča mlade odbojkarje, ki so že igrali, ali se nameravajo posvetiti odbojki, da so treningi vsako sredo in petek od 19. do 21. ure.
* # *
ŠZ Bor vabi mlada dekleta, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo in 1. razred višjih šol, da se prijavijo za tečaj odbojke.
Treningi so ob sredah in petkih ob 13. uri na stadionu 1. maj v Trstu.
* # #
__, ................ SŽ Bor obvešča, da v pone-
..	.	---------deljek, 23. 10., ne bo treninga za
.Ncgome.ba enajsterica bazoviške Zarje laijsko prvenstvo ..začela. mavgO; MSPčInfije. .kttk. letos~. Lani. ..je., naraščajnike, kajti ti bodo zaposle-v začetnem delu prvenstva nizala zmago za zmago, letos pa se mora zadovoljiti s skromnejšimi dosežki. ni z delom za Borov festival mi-
Bazpvci se tolažijo: »Slab začetek, dober konec*.	nibasketa.
.... -	•• . - - L, — -1 - ’■ f*.«-,»	* /	- f
FILEJEV MEMORIAL V GORICI	I
pan proučil vse načine nabiranja denarja z raznimi spominki, novci, znamkami in loterijo.
Čeprav izgleda denarno kritje prihodnjih iger tako negativno, predvidevajo polom samo največji pesimisti. Kanada je še vedno ena najbogatejših dežel na svetu in že to daje določeno jamstvo. Na to računa tudi župan Drapeau.
Zlobni jeziki v Montrealu pravijo, da bodo na 21. igrah uvedli novo športno panogo in gotovi so že da bodo v njej dobili zlato kolajno Zupan Drapaeu naj bi namreč iz državne blagajne dvignil eno tono denarja!
Sicer so Kanadčani že jasno povedali, da nikakor ne mislijo nadaljevati »escalation* iz MUnchna pri graditvi športnih objektov in pri organizaciji potrebnih ter nepotrebnih služb. 21. igre naj bd bile preprostejše in ne bodo predstavljale novega rekorda v denarnih izdatkih.
K. B.
ATLETIKA
Danes bo finale jugoslovanskega mladinskega atletskega pokala. Za mladince bo to tekmovanje v Novem Sadu, za mladinke pa v Senti.
Slovenijo bo v finalu zastopal celjski Kladivar.
PLANINSTVO
LEP PODVIG PD GORJE
Dom v namiznem tenisu v dveh mesecih povečali osvojil dve prvi mesti Tržaško kočo na Doliču
Med mladinci je zmagal M. Klanjšček, med člani pa njegov brat Damjan
Letošnji Filejev memorial se je kar dobro pričel za domovce, ki so v četrtek v mali dvorani Katoliškega doma nastopili v namiznem tenisu. Poleg igralcev Doma so tekmovali tudi drugi iz Štandreža, Gorice in Števerjana. Najbolj uspešni pa so bili vsekakor igralci Doma, ki so odnesli prvo mesto v mladinski in članski konkurenci. Tema prvima mestoma sta se pridružila še drugo in tretje v članski konkurenci.
Prvi med mladinci je bil Klanjšček Marko (Dom), ki je zmagal v konkurenci 10 igralcev. Mladi i-gralec je pokazal lepo igro, kljub temu, da je začel z rednimi treningi šele pred mesecem.
V članski konkurenci pa je presenetljivo zmagal Markov brat Damjan (Dom), ki je v finalni tekmi premagal Pavšiča (Dom). Povedati je treba, da je mladi igralec pokazal lepo in zanimivo igro, posebno
v finalu in v kvalifikacijah proti močnemu Komelu. Klanjščkova igra je bila zelo zanimiva, posebno ko je igralec iz obrambe takoj prešel v napad in na tak način večkrat presenetil nasprotnika
Tretje mesto med člani sta si priborila dva domovca, Ferucij Mužič in Boris Morel, ki sta klonila le Klanjščku , oziroma Pavšiču.
Kvantitativna zmaga na tem memorialu je vsekakor dobra spodbuda za domovce. ki se vestno pripravljajo za letošnje prvenstvo v promocijski, namiznoteniški ligi. Posebno pozitivno je, da so se izkazali mladi igralci, ki bodo nosili breme nadaljnje aktivnosti v tem športu
P. R.
BREGE VESTI NA OSMI STKANI
Prihodnje leto bo lahko prenočilo v njej 150 oseb
Med planinskimi zavetišči v vz-, še novo (v velikosti 11x8 m) in hodnih Julijcih, ki so zamejskim J sicer tako, ki bo imela kar pet e-ptamincem najbolj znana in pridjub-, taž, s skupno površino 350 kvadrat-ljena, Je gotovo Tržaška koča na Doliču na prvem mestu. Le kateremu našemu garohodcu še ni nudila zavetja ko se je po napornem vzponu po Komarjevi smeri ali po mulatjeri namenil na očaka slovenskih gora, na Triglav?
rnh metrov. Medtem ko je bilo v stari koči le 36 ležišč, jih bo novi del stavbe imel kar 150, v sili pa bo lahko prespalo pod streho še več ljudi.
Gradnja tako velike stavbe v taki višini seveda ni majhna stvar.
Tržaška koča, ki leči nad 2000 j	Z V0T£
m visoko, pa ni privabljala le na- 1	:0ge'le™£™est' ™
XJ.U	____1.	... hc kar 76 ton gradbenega materia-
la Vrsta članov PD Gorje je porabila svoj dopust, da so pomagali ...	, . ..	s prostovoljnim delom pri grad-
je bila v poletnih mesecih1 * * * V. VI. njj te postojanke. Med graditelji ves dan tako polna gostov, da je .	. ..
ših ljubiteljev planin, ampak je to eno najbolj obiskanih visokogorskih zavetišč v Julijcih sploh. Zato
moral pogostama marsikdo nadalje vati svojo pot do sosednje postojanke, če je hotel prebiti noč pod streho. PD Gorje pri Bledu, ki upravlja to kočo, je zato sklenilo letos Tržaško kočo povečati. K stari koči (velika je 9x7 m) so prizidali
pa je bilo tudi več študentov, ki so tako Dreživeli svoje počitnice.
Če pomislimo, da so zaceii material voziti na Dolič 29 julija in so 29. septembra že pili «iikof» j pred pokrito stavbo, potem je treba res priznati, da je bilo opravlje- : no veliko delo.
žitnimi polji, je pristopal močan možak, bos to s slamnikom na glavi Silno energične poteze na obrazu so kazale, da je verjetno preživel dolgo časa v Ameriki.
Z Marentičem sta izmenjala nekaj besed. Ujel sem nekaj o žandarjih, ki vohljajo za komunisti, ta spet me je obšel občutek preganjanja ta terorja.
Večerjala sva pri njem doma. Skodelo s saharinom oslajene ječmenove kave to kos kruha, ki Je bil kot iz ilovice. Potem ml je Janez rekel:
«V obleki, ki jo imaš, bc med našimi fanti to dekleti naredil presneto klavrn vtis. Imeli bi te za mestnega fičfiriča to se ne bi počutili domače. Preobleči se moraš!«
Dal ml je preprosto kmečko obleko to ko se je znočilo, sva šla na sestanek. Hodila sva med belimi belokranjskimi brezami, ki so se v mesečina še bolj belile. Hiša je stala na samem zunaj vasi.
Pričakoval sem zarotniško vzdušje, plamteče govore, tajne dokumente za akcije, študij Manca to Lenina iz ilegalne literature. Nič takega rd bilo. Zbralo se je okrog trideset fantov ta deklet, ki so ličkal’ koruzo, se pogovarjali najbolj vsakdanje reči in zapeli nekaj plelepah belokranjskih pesmi. Midva z Marentičem sva bila enaka med enakimi. Janez Je večinoma molčal, samo sem pa tja je rekel kakšno preprosto besedo. Videl pa sem, kak ugled uživa med ljudmi, kako radi ga imajo to kako mu zaupajo.
Ko je zmanjkalo dela, smo se razšli. Marentič me je peljal spat na seno, zaspal je poleg mene.
Ko sva zgodaj zjutraj začela pogovor, je iz sena izkopal Leninova dela v ruščini in mi prebral nekaj odstavkov.
še bolj jasno sem spoznal, da ni zanesen študent, da je človek, ki se he šali, da dobro ve, kaj hoče, da pripada organizaciji ljudi, ki hočejo to tudi bodo spremenili krivični družbeni red.
Želel sean si, da mi poreče, naj vstopim v organizacijo
Hkrati pa mi je bilo tesno, to se ga sam nisem upal vpra-
šati; ničesar mi ni rekel.
Ko sva se poslovila, si nisem mislil, da se ne bova
videla dolgo vrsto let.
V.
Jeseni 1940 sem prišel iz Pariza v domovino politično popolnoma dezorientiran. Silno me je prizadel pakt med ZSSR to Nemčijo, razdelitev Poljske 1939 in sovjetsko ■ finska vojna. Želel sem si pojasnila od človeka, ki bi mu lahko verjel.
Za Gruberjevim kanalom ob Karlovškem mostu sem takrat nepričakovano srečal Marentiča. Kar planil sem k njemu. Ne samo, ker se toliko let nisva videla, ampak da me reši dvomov, ki so me navdajali spričo sovjetske zunanje politike v tistem času Očital sem mu to politiko, kot da bi bi) on odgovoren zanjo
Spet me je zavrnil popolnoma razumsko: «Poldtika ni sentimentalna zadeva. Do vojne med Sovjetsko zvezo in Nem čijo bo neizogibno prišlo to Sovjetska zveza si mora že sedaj pridobiti čim ugodnejše možnosti za obrambo. Nevarnost napada na svoja življenjsko važna središča mora potisniti čim dlje, pridobiti mora na času, da se oboroži. Zato ni nobena žrtev prevelika, nobeno sredstvo nedovoljeno ali neuporabno. Kako velikodušno je ravnala s poraženo Finsko! Morala pa je preprečiti, da bi sovražni topovi z onkraj meje streljali na Leningrad«
Kakor že tolikokrat poprej, me je tudi sedaj razumsko popolnoma prepričal, da ima prav, v srcu pa ml je bilo le grenko.
VI.
V začetku leta 1942 sem našel Marentiča v leseni napol odprti to do kraja mizemi ležalnici m pljučne bolnike za internim oddelkom ljubljanske bolnišnice. Ležalnica je bila prepolna težkih bolnikov.	(Nadaljevanje sledi)
Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon
795 823
Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredništvo	TRST Ul.
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
22. oktobra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
»ADIT* - DZS. liubliana. Grad.šče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400. osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska Z1T • Trst
PO OBISKU BRITANSKE KRAUKE ELIZABETE V JUGOSLAVIJI
Obisk Elizabete II. ponoven dokaz o dobrih odnosih med Anglijo in SFRJ

MONTEVIDEO, 21. — V zadnjih dveh dneh se je politični položaj v Urugvaju zelo zaostril. Kriza je izbruhnila že pred nekaj meseci, ko so pripadniki gverilske organizacije »Tupamaros* zadali nekaj hudih udarcev ugledu vlade predsednika Bardaberryja.
Že takrat je med vladno koalicijo izbruhnil spor med tistimi, ki so zagovarjali zmernejšo politično linijo. Po več mesecih pogajanj med dvema strujama grozi sedaj državi politična kriza. Povod za spor je bila aretacija 5 zdravnikov, ki so jih vojaški poveljniki obtožili, da so sodelovali z odporniškim gibanjem. Vojaško sodišče je zdravnike oprostilo, a generali so se uprli tej odločitvi in niso še osvobodili obtožencev, čeprav jim je obrambni minister to izrecno ukazal. Nezaslišan ukrep vojakov je sprožil reakcijo levičarskih sil in sindikat zdravnikov je proglasil splošno
Jugoslovanski predsednik Tito in njegova soproga sta se včeraj na puljskem letališču poslovila od britanske stavko zdravstvenega osebja.
kraljice Elizabete II. po njenem petdnevnem obisku v SFRJ	1 Uragvajski predsednik se je v
POLOŽAJ V ČILU JE ŠE VEDNO NAPET
POLITIČNA KRIZA V URUGVAJU
Vojaški poveljniki zahtevajo stroge ukrepe proti leviei
Doslej brezuspešna pogajanja med predsednikom Bordaberryjem in vojaškimi poveljniki
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Britanska kraljica Elizabeta n., njen soprog princ Filip in hčerka, princesa Ana, so danes popoldne po petdnevnem u-radnem obisku v Jugoslaviji odpotovali s svojim spremstvom iz Pulja v London. Na puljskem letališču so se od britanskih gostov poslovili predsednik Tito in soproga ter predsednik sabora Hrvaške Jakob Blaževič, predsednik zvezne skupščine Slavko Komar, zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac in drugi jugoslovanski voditelji.
Predsednik Tito je sinoči v čast gostov priredil na Brionih poslovilno večerjo, med katero sta Tito in Elizabeta izmenjala priložnostni zdravici. Danes dopoldne so gostje v spremstvu Tita in Jovanke Broz odšli na sprehod na otok Vanga. Na poti na letališče so si kraljica
Čilski škofje ponudili posredovanje za rešitev spora med vlado in desnico
Voditelji vladne koalicije so obtožili opozicijske stranke prevratniškega rovarjenja Presekan telefonski kabel, ki povezuje Santiago z največjim bakrovim rudnikom v državi
zadnjih dneh večkrat sestal z najvplivnejšimi častniki, da bi z njimi preučil položaj. Uradni urugvajski krogi niso o teh sestankih sporočili ničesar, kaže pa da vojaški poveljniki nočejo spoštovati ukrepov civilne oblasti.
Zaradi stališča generalov je obrambni minister dr. Legnani podal ostavko. Predsednik jo je sprejel in je imenoval za začasnega o-brambnega ministra Benita Mede-rosa, ki je Bordaberryjev osebni prijatelj in minister za kmetijstvo.
Po neuradnih vesteh iz Montevidea, naj bi bila ena izmed glavnih spornih točk zahteva generalov, da 5 vodilnih politikov poda ostavko, ker so bili vpleteni v razne škandale. Kar zadeva to plat problema politični opazovalci menijo, da bi Bordaberryjeva vlada morala odstopiti, če bi predsednik sprejel zahteve vojaških poveljnikov. Vse kaže, da bo urugvajski predsednik skušal rešiti svoj stolček tako, da bo barantal glavo nekaterih levičarskih poslancev z usodo svoje vlade. Tako nekateri opazovalci tolmačijo govorice, da bo vlada zahtevala od parlamenta dovoljenje za sodno akcijo proti senatorju En-riaueju Erroju, ki naj bi bil po trditvah vojaških poveljnikov povezan z gverilci. Če bo parlament dal tako dovoljenje,. se bo moral levičarski senator zagovarjati pred vojaški sodiščem.
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Italija v tekmi s Švico ni zaslužila delitve točk
Boljši del italijanske ekipe je bila obramba, napadalci pa so razočarali
I
DRAGA LJUBEZEN
Praški ljubitelji psov bodo odslej naprej drago plačali svojo ljubezen do živali. Občinski svet češkoslovaške prestolnice je namreč odločil, da bo moral vsakdo, ki ima doma psa, plačati tisoč kron (50 tisoč lir) letnega davka. Če ima <mesrečnež» doma več psov bo moral plačati za vsakega tisoč in petsto kron letnega davka. Svet je utemeljil svojo odločitev s trditvijo, da je «prekomerno naraščan ie števila psov eden izmed glavnih vzrokov onesnaženja okolja (na Češkoslovaškem namreč še niso uvedli pasjih stranišč kot v Novi Zelandvi), poleg tega pa kali miroljubno soži: je Pražanov.
NIX0N
«AVTOMOBILSKA MIŠ»
Washingtonslca policija je sinoči aretirala Richarda Niro-na in ga prijavila sodišču, ker je ukradel osebni avtomobil župana ameriške vre-, stolnice. Agenti so ujeli Nixo-na v nekem hotelu nedaleč od županstva, v katerem si ;e tal najel majhno sobo. Don piej sc je na zelo preprost, in iznajdljiv način polastil županovega avtomobila:	šel je
namreč k čuvaju občinskega parkirišča, ga zaprosil za ključe, sedel v avto in se odpeljal.
Naši bralci naj nikar ne mislijo, da gre za neslano šalo. saj je tat res 27-letni Richard Alonzo Nixon. ni pa v sorodu z ameriškim predsednikom Richardom Mi lhousom N:xo-nom, ki je še vedno na svobodi...
in spremstvo ogledali puljsko Are no. Prebivalstvo Pulja je podobno kot včeraj toplo pozdravilo visoke britanske gpste.
Obisk britanskega kraljevskega para je po zagotovilih tako jugoslovanskih kot britanskih uradnih krogov bil ne le dokaz dobrih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, temveč je prispeval k nadaljnjemu razvoju odnosov, kar je v obojestranskem interesu. Med obiskom kraljice sta, kot smo že poročali, zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavnc in britanski zunanji minister Gfd ber proučila aktualna mednarodna in dvostranska vprašanja. Uradno je rečeno, da je bil pogovor odkrit in obojestransko koristen ter je pokazal precejšnjo podobnost v stališčih obeh držav do aktualnih med narodnih vprašanj.
BOŽO BOŽIČ
SANTIAGO DE GHILE, 21. — Sinoči se je čilski predsednik Al-lende sestal z 8 čilskimi katoliškimi škofi, ki so ponudili svoje posredovanje za rešitev spora med vledo in desničarsko opozicijo.
Predstavniki čilske cerkve so se razgovarjali s predsednikom približno dve uri. Po sestanku so izjavili časnikarjem, da je položaj v državi kritičen in so se zato odločili, da ponudijo AUendeju svoje posredovanje. Tiskovni urad predsednika republike je po srečanju objavil uradni komunike, v katerem poudarja, da vlada ni prosila cerkvenih prelatov za posredovanje in da so slednji zaprosili predsednika za srečanje na lastno pobudo.
Vse kaže, da se skrajno desničarska stranka »Partido nazionab o-pustila svoj namen zahtevati od parlamenta, naj obsodi predsednika Alledeja zaradi protiustavnega delovanja. Vest je izzvala odločen nastop predstavnikov vladne koalicije, ki so obsodili tako početje in so obtožili desnico prevratniškega rovarjenja. Voditelj čilske komunistične sranke senator Velodia Tei-telbon je izjavil, «da je desnica končno odvrgla krinko*. Dodal je, da stavka lastnikov prevozniških podjetij ne bo preslepila nikogar, saj je očiten poskus strmoglavljenja zakonite vlade. Ob koncu svojega govora je komunistični senator poudaril, da predsednik Allen-de ni nikoli kršil ustavnih določil. Podobna stališča so zavzeli tudi o-stali voditelji vladne koalicije, ki so poudarili, da je opozicija povzročila krizo v trenutku, ko so imperialistične države še povečale svoj pritisk na Čile.
Kriza, ki se je začela pred skoraj dvema tednoma je najhujša odkar je. bil Allende izvoljen za predsednika. Po vesteh iz Santiaga kaze, da je najhujše ze mimo, čeprav je položaj še vedno zelo napet. Dejstvo, da se desnica ne počuti več tako močno kot v začetku dokazuje tudi dejstvo, da so začeli skrajneži sabotažno in teroristično akcijo. V prejšnjih dneh so eksplozije " peklenskih strojev poškodovale železnice in ceste, danes ponoči pa so neznanci presekali telefonske kable,, ki povezu-ipjc največji čilski rudnik bakra v Chuquicamati s prestolnico. Kaže, da sabotažna akcija ni povzročila škode rudniškim strojem. Teh niki čilske telefonske družbe so
že na delu, da bi ponovno vzpostavili telefonsko zvezo.
Predsednik Allende je sinoči proglasil izredno stanje še v drugih dveh pokrajinah, kjer se je položaj zaostril. Danes ni prišlo do spopadov med desničarskimi skrajneži in pripadniki izvenparlamen-tarne levičarske organizacije MIR, kljuL temu pa so vojaki in policijski agenti pred vsemi trgovinami in bančnimi uradi v Santiagu.
Lastniki mestnih prevoznih podjetij so prekinili stavko, Id so jo
proglasili kljub sporazumu z vlado. Allende, ki je v prejšnjih dneh odredil zaplembo vseh avtobusov, je ponovno vrnil javna prevozna sredstva vsem podjetjem, ki so prekinila stavko.
LONDON, 21. — Znani španski kitarist Andres Segovia je bil danes lažje ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila v Londonu. Taksi, s katerim se je peljal glasbenik, je trčil v druga dva avtomobila.
Gubčeva knjižnica
►
Ob 400. obletnici kmečkih uporov pripravljajo založbe «Partizanska knjiga* iz Ljubljane, «Založni-štvo tržaškega tiska* in «Spektar» iz Zagreba zbirko 30 knjig iz slovenske in hrvaške književnosti
Obsežni izbor romanov, novel in pesmi bo zajemal preko 9000 strani in bo bralce seznanil z najrazličnejšimi zgodovinskimi in družbenimi dogodki iz naše starejše in novejše zgodovine
Knjige bodo v celoti vezane v platno, tiskane na brezlesnem papirju in z barvnim ščitnim ovitkom
V prednaročilu bo cena te izredno zanimive zbirke znatno nižja
Prednaročila sprejema:
tiiaika, ItniioaiML
TRST
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792
RIM, 21. — Neznani italijanski državljan je obtožil obrekovanja bivšega predsednika italijanske zveze sodnikov in svetovalca kasacij-skega sodišča dr. Maria Barona.
ŠVICA — ITALIJA 0:0
ŠVICA: Prosperi, Ramseier, Mund-schin, Rasler, Boffi, Kuhn (v 65. min. Delarsmels), Balmer, Odermatt, Mtil-ler, Chapuisat, Jeandupeux.
ITALIJA: Zoff, Spinosi, Bellugi, A-groppi, Rosato, Burgnich, Mazzola, Capello, Chinaglia, Rivera, Riva.
SODNIK: Tschenscher (ZRN), stranska sodnika Eschweiler in Wengen-mayer.
Švica je več kot zasluženo izenačila v prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo proti Italiji. Italijanski predstavniki so v tem srečanju razočarali, saj so zaigrali odločno pod svojo običajno ravnijo in niso prikazali nič novega. Lahko rečemo, da je remi preslabo plačilo za prizadevnejše domačine, ki so povsem onemogočili taktiko italijanske reprezentance in jo prisilili, da se je morala skoraj v vsem srečanju braniti. Redki streli Rivere, Rive in ostalih ne zadostujejo, da bi lahko govorili o dobrem nastopu moštva, ki sodi v sam vrh evropskega nogometa.
Res je sicer, da so Italijani prikrito upali na remi, toda njihov glavni cilj je bila zmaga nad šibkejšimi domačini, ki so imeli v svojih vrstah le enega resničnega profesionalca — Chapuisata — medtem ko je bilo vseh ostalih deset igralcev polprofesional-cev. čeprav so Švicarji nastopali brez
Po tej tekmi ima na lestvici 2. kvalifikacijske skupine za SP Italija 3 točke (2 odigrani tekmi), Švica 1 (1), Turčija (0) in Luksemburg (1) pa sta brez točk.
nekaterih svojih ključnih igralcev, ki so morali ostati doma zaradi bolezni, so povsem uspeli v svoji nameri, da v tem pomembnem srečanju ne zgubijo. Pravzaprav so oni prevladovali in diktirali tempo igre, saj je imela Italija slabo sredino igrišča, ki ni zaprla poti nasprotnikovim napadom in zalagala svoje napadalne vrste s koristnimi in uporabnimi žogami. V
iiiiMjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiMmmmmmniimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHmmiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
Z UDELEŽBO ŠTIRIH EKIP
KVALITETA NA VISOKI RAVNI
(Nadaljevanje s 5. strani)
neja. Prvi je v primeri z nastopom pred dvema letoma napredoval po svoji glasovni postavi oziroma izbranosti, po zaznavni tehnično pevski izpopolnitvi, ki se odraža v homogenosti skupin in v celotni zlitosti ter uravnovešenosti, kakršno smo od zbora že dolgo pričakovali. Dana je osnova za sproščeno muziciranje in to smo živo občutili v vseh skladbah: v Lajovčevem «Lanu», ki je bil zniansiran v vsej svoji trpko topli lepoti, v pristno občuteni gradnji; v plastično zajeti Pur-cellovi «Nunc Dimittis» in v najnovejši «Ribi faroniki» Marijana Gabrijelčiča, v kateri se je še izraziteje pokazala pomembna stopnja zborove usposobljenosti. Brez dvoma je trenutno najboljši naš zbor.
Tesno za njim je zbor iz Celja: poleg pevske dovršenosti, ki jo je ta zbor letos tako rekoč ponovil. če primerjamo njegove u-spehe pred leti, ga dviga nad ostale muzikalna kultura. Interpretacije so bile prežete z duhom doživljajske prisotnosti: po notranji logiki, izhajajoči iz vsebinske nujnosti, rastoči Pahorjev «Oče naš* je učinkoval s prav prvinsko neposrednostjo; veličastje privrele muzike iz Tajčevičeve »Vojs pojte* (prir. Vojislava Iliča); reliefno oblikovana Gabrijelčiče-va «Pri ljubem*.
Najlepšii glasovni material ima morda moški zbor »Slava Klavora* iz Maribora, ki je pod vodstvom Jožeta Gregorca mimo blestečega zvoka dobro pevsko tehnično izdelanih glasov pokazal prav tako zaznavno glasbeno kultiviranost in interpretativno prodornost.
Učiteljski zbor «Emil Adamič* je pod vodstvom Branka Rajšter-ja znatno izboljšal svoj zvok; dosežena je večja homogenost, barvna izenačenost, zvočna uravnovešenost in zlitost celote, čista intonacija in enotnost v delovanju. Za nazorno interpretacijo obvezen, za z dovolj sugestivne moči izoblikovan Pahorjev «Oče naš* in končno tudi za z določeno učinkovitostjo podano Gabrijelčičevo »Pri ljubem*, bi ta zbor zaslužil nekoliko boljšo oceno.
Mednarodni turnir naraščajnikov v Trstu
Nastopa tudi Kontovel, kot gost pa mariborski Marles

											
ZARADI ZETA FINCHA COXA
Odkrit virus gripe ^Hongkong 188»
NEW YORK, 21. — Svetovna zdravstvena organizacija je danes sporočila, da je odkrila nov virus gripe «Hongkong 188», ki bo letos pozimi verjetno povzročil epidemi je gripe po vsem svetu. Organizacija je tudi sporočila, da ima virus drugačne značilnosti od prejš njih in bo zato potreba pripraviti novo cepivo proti tej bolezni.
Nixon v sobeh škandalističnega tiska
Časniki trdijo, da je Finch Cox lastnik dveh poslopij, kjer prirejajo opolzke predstave in predvajajo pornografske filme
NEW YORK, 21. — Po sitnostih, ki jih je imela družina Kennedy s škandalističnimi časopisi, ko je senator Edvvard zavozil z avtom v vodo in povzročil smrt svoje tajnice, je tudi predsednik Nixon prišel v zobe časnikarjem, ki se zabavajo s škandalistično kroniko. Newyor ški dnevnik «New York Post* piše namreč danes na prvi istrani, da je Nixonov zet Finch Cox lastnik dveh poslopij, v katerih stanovalci predvajajo pornografske filme in prire jajo striptize.
Po trditvah newyorškega lista je soprog Tricie Finch Cox lastnik
dveh poslopij v 42. Ulici, kjer ima svoj sedež «Paradise Playhouse», kjer človek za 150 lir lahko gleda pornografski film, za 3 dolarje (pri-bližno 1.500 lir) pa mu klub nudi »kvaliteten* striptiz in še pornografski film kot nameček.
Člani Nixonove in Finchove dru žine skušajo prikriti škandal. Fin-chev stric je danes izjavil, da pred sednikov zet sploh ni vedel, kaj se dogaja v teh dveh poslopjih in skušal dokazati, da Finch Cox ni lastnik teh dveh poslopij, vsekakor pa ni prepričal čamikarjev s svojimi argumenti. Trdil je, da je e-
no izmed poslopij dobrodelna ustanova družine Finch, »kjer najdejo stanovanje in kosilo pošteni ljudje, ki so trenutno v težavah*, medtem ko «New York Post* pravi, da v tem razkošnem poslopju prirejajo zelo sexy predstave.
V razviti družbi, kot je na primer skandinavska, bi se za tak škandal ne zmenil nihče, v puritanski družbi kot je ameriška, pa imajo te vesti lahko velik vpliv na javno mnenje.
Kljub šdandalcm pa kandidata za predsednika nadaljujeta nemoteno svojo kampanjo. George McGovem
je danes na zborovanju v New Jer-seyu zelo ostro napadel Nixonovo gospodarsko politiko in dejal, da bo povzročila državi velike nevšečnosti. Sedanji predsednik pa je v od govor javno podpisal odlok za novo razdelitev dohodkov med vse dr žave konfederacije. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki pacifističnega gibanja, ki so nosili transparente z napisi proti ameriški po litiki v Vietnamu. Policija je aretirala 30 oseb, med katerimi je tudi mati svetovnega šahovskega prva ka Bobbyja Fischerja dr. Regina Puztan.
Včeraj je bil v telovadnici v Ulici della Valle mednarodni košarkarski turnir naraščajnikov, na katerem je bila zaposlena tudi ekipa Kontovela. Obe tekmi sporeda sta bili na splošno zanimivi, čeprav sta bila zmagovalca odločno boljša od nasprotnikov.
Marles — Servolana 57:32
MARLES MARIBOR: Drevenšek, Kranjc 4, Leben, Rukavina, Pogorelčnik 21, Mursar, Pokrivač, Komočar, Predin 7, Brunec 25, Kramer, Roka.
SERVOLANA: Salvador 9, Buffi 7, Capello 8, Zini, Norbedo 8, Pel-lan, Apollonio, Benvenuti, Lazza-rich 2, Voltolina 3, Macuc, Verzil.
Sodnika: Kafol in Frizzati.
Mariborčani so s hitro igro in učinkovitimi napadi že v začetku spravili v težave košarkarje Servo-lane in so s tem tempom igrali vso tekmo. Zmaga je bila tako neizbežna.
SABA — Kontovel	72:24
SABA: Potocco 4, Crescia, Chec-chi 13, Spalletti 1, Tosolini 15, Švara 5, Parisi 2, Gemona 10, Barisi 4, Amasosli, German 18, Nechi.
KONTOVEL: Lukša 3, Bukavec 6, Starc K. 4, Ban 5, Čuk, Starc I., Nabergoj, Castellani 6, Regent, Košuta, Perini.
Sodnik: Friedrich.
Ekipa SABA je premagala neizkušene predstavnike Kontovela, ki pa zaslužijo pohvalo zaradi borbenosti ie požrtvovalnosti, ki so ju pokazali skozi vso tekmo in tudi takrat, ko je bil izid že odločno v korist ekipe SABA. Kontovelci so pokazali dinamično igro in so skušali izvesti več protinapadov. Pri tem so seveda napravili nekaj na pak, z igranjem in s treniranjem pa bodo tudi te pomanjkljivosti odpravili.
DANAŠNJI SPORED ob 9. uri: finale za 3. in 4. mesto Kontovel — Servolana ob 10. uri: finale za 1. in 2. mesto SABA — Marles
Tekmi bosta v telovadnici v Ulici della Valle.
b. 1.
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Dva poraza Bora
SABA — BOR 77:42 (20:6)
SABA: Potocco 12, Tosolini 10, German 18, Mechi 1, Cecchi 4, Pa-rigi 14, Gimona 4, Martinuzzi 14, Gigio.
Bor: Mazzucca 14, Žerjal 8, Pa-rovel 4, Perko, Siega 2, Pegam, Volk 6, Košuta 8.
Sodnik: Frizzati.
Prosti meti: SABA 13:28, Bor
8:20.
Pred bližanjim prvenstvom naraščajnikov, ki se bo pričelo 5. nov. so borovci odigrali svojo tretjo pred prvenstveno tekmo. Tokrat so se pomerili z ekipo SABA, ki je bila zaradi tehnike posameznikov in organizirane igre znatno boljša od »plavih*.
Tekma je bila na splošno živhna, obe ekipi sat igrali v obrambi mož moža. Borovci- pa so pokazali, čeprav so igrali z okrnjeno postavo napredek.
MINIBASKET FERROVIARIO — BOR 51:32
Borova postava: Gombač 4, Pegan 9, Škamperle, Husu, Ražen 2, Mesesnel, Dougan 4, Slepčevič, Masuka (k) 11, Kocjančič 2.
Borovi »mini - košarkarji* letnikov 1961 in 1962 so v petek o-dikrali svojo prvo prijateljsko tekmo v tej sezoni. Spoprijeli so se z močno postavo Ferroviaria, ki sodi med boljše ekipe v našem mestu.
Naši košarkarji so nekoliko slabše začeli, nato pa so si opomogli in so na splošno tudi zadovoljivo opravili svojo nalogo.
b. 1.
NOGOMET
V 3. amaterski ligi
Poggio nasprotnik moštva Sovodenj
Danes bo ekipa Sovodenj igrala na domačih tleh, čeprav ne v Sovodnjah, ampak v Štandrežu. V tem primeru, seveda, ne moremo govoriti o prednosti, kajti obe ekipi, ki se bosta srečali, bosta igrali na tujem igrišču. Tega mnenja je tudi trener Marson, ki je izjavil, da se bodo morali igralci boriti z isto vnemo, kot da bi gostovali na tujem igrišču. Problem igrišča pa ne bi smel povzročiti preglavic tej mladi ekipi, ki je prejšnjo nedeljo pokazala, da zna dobro igrati tudi na tujih igriščih, če le igralci že v začetku ne popustijo. Nedeljska zmaga je seveda visoko dvignila razpoloženje ekipe, ki upa, da bo tudi danes osvojila obe točki.
Današnjo tekmo bodo Sovodnje odigrale proti Poggiu iz Zdravšči-ne, ki je prejšnjo tekmo izgubil na domačih tleh proti Azzurri s 3:1. Tekma se bo pričela ob 14.30 na štandreškem igrišču, kjer naj se zberejo ob 13.45 sledeči igralci: K. Devetak, Trivellato, B. Malič, B. Ferfolja, J. Batistič, E Pete-jan, B. Marson, D. Pozzo, P Flo-renin, B. Zavadlav, A. Corva, E. Tomšič. E. Sambo, L. Tomšič, M. Gergolet.
V 1. kolu jugoslovanskega hokejskega prvenstva je Olimpija pre magala Kranjsko goro z 12:0, Jesenice pa Celje s 17:2
namizni tenis
Na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Crerni je Sonja Miličeva ponovno dosegla izreden uspeh. V mešanih dvojicah je skupno z Ma-lescijem premagala odlični italijanski par Francesca Marconc — Bosi in je tako osvojila 1. mesto.
ODBOJKA
V L moški odbojkarski ligi je ekipa gasilcev Casadic v Ravenni premagala Are Lineo s 3:2 (15:9, 12:15. 14:16, 15:13, 15:10).
napadu je izstopalo pri Italijanih le malo igralcev in še ti se niso preveč izkazali. Odpovedal je predvsem Riva, za katerega bi morali najti nadomestitev (n. pr. Bettega, ki je tekmo gledal z roba igrišča). Najdražji italijanski nogometaš ni pokazal nič zanimivega iz svojega repertoarja. 0-rnejil se je na statično igro, kjer je le čakal na podaje Rivere in tovarišev, ni pa bil sposoben teh podaj izrabiti, saj je največkrat žogo zgubil. Njegov neposredni «stražar» Ramseier ni imel prenapornega dela, saj si j® lahko privoščil celo izpade v ospredje, pri tem pa je puščal najnevarnejšega italijanskega strelca popolnoma prostega. Prav tako je bil neučinkovit Chinaglia katerega je nevtraliziral res dobri Boffi. Rivera je napravil precej, manjkala pa mu je opora v ospredju, kjer ni bilo nikogar, ki bi znal izkoristiti njegove podaje.
Res ie tudi, da ni niti Švica pokazala česa izrednega, toda poskušala je vsaj igrati borbeno in usklajevati svojo igro, kar ji je uspelo s hitrimi prodori in lepimi podajami-Spredaj je imela sicer starega, a še vedno dobrega Odermatta in Mtiller-ja, ki je stalno ogrožal italijansko O-brambo (ki je bila, morda, najboljši sektor »azzurrov*).
Švica je imela pobudo skoraj stalno v svojih rokah in je nekoliko popustila sredi prvega polčasa, ko je Italija zaigrala najbolje in je bila tudi najnevarnejša, saj je nekajkrat res nevarno ogrozila nasprotnika s streli Rivere in Rive, ki sta le za las zgrešila vrata.
Najprej je Prosperi odbil s konico čevlja prizemni strel Rive, takoj nato pa je z odlično parado ubranil R>-verovo žogo, ki je letela proti vratnici.
Najnevarnejše akcije pa je pripravilo domače moštvo v drugem delu igre, ko je neprenehoma jemalo žoge Italijanom in po srditih dvobojih streljalo proti Zoffu. Tri minute pred koncem bi domačini lahko prišli v' vodstvo, ko je Mtiller že preigral it®' lijanskega vratarja, a je zadel vratnico na levi strani.
Vsekakor ni bila tekma na visoki tehnični ravni, dobremu nogometu P* tudi ni bilo mogoče prisostvovati ves čas. Na vsak način bi lahko Italija® zaigrali precej bolje, medtem ko 50 Švicarji še kar zadovoljivo oprav® svojo nalogo in bi z nekoliko večjo preudarnostjo lahko tudi zmagali.
VATERPOLO
ATENE, 21. — V izločilni skupi® evropskega prvenstva v vaterpo® so v Atenah dosegli te rezultate-Partizan (Beograd) — Pelikan 14:« Ethnikos — Helsinki 10:3, Stoc* holm — Budapest 7:5, Helsinki F" Istambul 6:5.
* * *
LONDON, 21. - V londonski & trtfinalni skupini pa so dosegli t* rezultate:	Dinamo Bukarešta **
Duisburg 4:4, CVSK Moskva *" Polytechnik 4:1.
GOSTIŠČE « POD GRADOM» (v Mirnu pri Gorici)
vam nudi prvovrstne domače specialitete. Vsako soboto glasba-Ob torkih zaprto — Tel. 72-03®
Se priporočamo!
+ ***
K
A
T.
I O
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO
Tel. 24 601/607 - 24 616/61® Telex:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBLJANA
afftBssnaB
PORTOROŽ
ROULETTE CII EMIN DE FER
baccarA
BLACK JACK
v novih prostorih
GRAND HOTELA METROPOL