889. štev.
V Uublianl, pondellek dne 8. lunila 1914.
Leto III.
Posamezna številka „Dn©va“ stane 6 vin., ravno toliko številka „Bodeče Neže".
„DAN“ izhuja vsaki dan zjutraj} tudi ob nedeljah in prazniki]). Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BO* DEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ p prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesežno 1*70 K; brez priloge oeloletno 18 K, mesečno 1‘50 K, Za zunanje naročnike stane *Dan“ s prilogo celoletno 22 K četrtletno B‘50 K, mesečno 1*90 K. ■*“ Naroč* nina se pošilja upravnIStvu.
Telefon ItavHka Iti.
Neodvisen političen dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodete Neže*
Posamezna Številka „Dneva“ siana S vin., ravno toliko Številka „Meie Nele1*.
SredDlIlvo In upravoiifvo: Ljubljana, Fraočilkauska ulica Iki S.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petft vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta SO v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znauiko.
Odgovora! mMi Sativo) Koreni.	z Last in tisk Jžitoijske tiskan*"..
Telefon Številka 118.
21
»Dan« je že večkrat obširno seznanjal vseslovensko občinstvo s političnimi prilikami na Goriškem. Ostale so pa nekakšna čudna sfinga, v kolikor gre za goriški deželni zbor. Tam so po lanskih volitvah nastopile vlado nove stranke. Glavar in s tem poveljnik deželnih uradnikov je postal prošt Faidutti, odborniki pa laški klerikalec dr. Flego, laški liberalec dr. PinaVčič in slovenska samostojna narodnjaka dr. Franko in Dominco.
Deželni zbor do danes ni storil mnogo. Tega je krivo čisto posebno strankarsko razmerje, ki silno otežuje vsako tudi le začasno koaliranie.
Laška klerikalna stranka sedaj s svojimi 9 poslanci vsaj formalno načeluje vsej deželi. Njen duševni vodja je danes Faidutti, jako inteligenten mož in okrajni glavar in državni poslanec Bugatto, ki je vrhu-tega zelo priden ter spreten v ob-zirih na strankarsko organizacijo.
Faidutti ni prijatelj goriškega nadškofa, obenem je sovražnik Antona Gregorčiča, ki ravno tako ni prijatelj nadškofov. Priljubljen pa Faidutti tudi v Furlaniji ni. V stranki {e brezobziren absolutist, ki sam postavlja kandidate in jih odstavlja preko glav zaupnikov. Zadnji čas je naravnost v razkolu z volilstvom, ki je furlansko in si kot tako želi furlansko vodstvo. Tako pa Jim je Faidutti znosil skupaj z vseh vetrov sveta — iz Švice, Italije in Tirola zadružne voditelje in uradnike. V uredništvu glavnega glasila goriških klerikalcev sedi ultramontanec, ki ni Furlan In pač tudi slabo pozna svoje čitateljstvo: Stranka le tore} nezadovoljna s takim vodstvom, apatična ter se Jezi nad Faiduttijem.
Glavar Faidutti pa je tudi pri
81wvonclh izKutrtf sleherno mrvico
zaupanja. Sicer o njegovi priljubljenosti sploh ni bilo nikdar mogoče govoriti. Vendar smo upali, da bo sistem pod njim bistveno drugačen. Tudi nismo pričakovali, da se bo morda Faidutti spomnil kedaj, da je rojen Slovenec, a gojili smo upanje, da se ne bo ustrašil odkrito rešitve vsak dan bolj perečega narodnostnega vprašanja na Goriškem. Zal, da smo se tudi v tem upanju temeljito varali. Kajti sedaj se izogiblje vsaki odkriti besedi, vse pri njem je dvoumno, ničesar stalnega! Faidutti je proti nam gladki jezuit, ki vse obljubi, Taka taktika mora zasejati le hudo kri in nesporazum, ne pa vzbuditi onega zaupanja, ki Je potrebno, če naj gredo skupaj tako različni elementi. NI se mogoče ubraniti utiša, da obvladuje Faiduttlja strah pred laškim nacionalizmom. Ta strah
mu brani ukreniti, kar bi dalo kal navideznega orožja v roke kamorl-stom.
In pri vsem tem ne more zadovoljiti niti svoje lastne stranke, marveč vzbuja nezadovoljstvo vse Furlanije!
Le boga mora hvaliti Faidutti, da so njegovi kamoristični tekmovalci tako silno piškavi in jalovi, da je njhova stranka docela sterilna. Vzprlčo dejstva, da le večina Furlanije s Falduttljevo neodločnostjo nezadovoljna, In da so Slovenci temeljito razočarani nad njim, smo uver-ienl,, da bi laška ljudska stranka, če bi Imeli sedaj volitve, silno padla.
Kakor čestokrat, tako je tudi prešlo nedeljo zjutraj korakala skozi Skedenj znatna vrsta nedoraslih »rikreatorijancev« ob strani dveh tukajšnjih italijanskih mestnih učiteljev. Na čelu ji je bila druščina mladih godcev, ki so svirali na svoje trombe z navdušenostjo pristnih ga-ribaldincev. Semintja so prihiteli iz kmečkih škedenjskih hiš radovedneži obojega spola in ne . . . ne . . . ploskati si ni upal še nikdo izmed vaščanov. Toda daleč menda ni več oni čas, ko pride v Skednju celo do tega! Žalibog ni več daleko ona doba, ko si škedenjski Italijani osvoje popolnoma tudi slov. srca, kakor si osvajajo nemoteno in brez napora slovenska tla.
Ta ali oni me utegne zavrniti vsled tolike nezaupljivosti in vendar bi Jaz bila resnično hvaležna vsakomur, ki bi me zamogel uveriti z nasprotnim dokazom.
Saj moj pesimizem ne izhaja od včeraj; že par let opazujem škedenj-sko narodno življenje. Vedno bolj opolzla so narodna pota, vedno go-
ateUH str sfuCaJf, ko eden alf drugi iz-
poddrsne in sc kar lahkoma, dasitudi nevedoina in neliotoma prekticava do rešilne postaje, ki se nazivlje nasprotnikov tabor. — Tak pesimizem se me oprijemlje vedno bolj ter me ni ostavil niti na zadnjem javnem shodu, ki ga je sklicalo v Skednju politično društvo »Edinost«.
Do zadnje stene je bila takrat napolnjena prostorna dvorana in navdušeno občinstvo ni ploskalo govornikovim proizvajanjem le mehanično, ampak v svesti si, da docela ume velevažni pomen, ki so ga vsebovali temperamentni nauki ljudskih voditeljev. Koliko navduševalnih, iz srca kipečih nasvetov in želja je odmevalo takrat po shajališču, koliko bridkih dokazov narodne mlačnosti je prešinjalo morda katero že tuin-tam dremajočo narodno zavest k novemu probujenju, k novemu vstaje-
nju. Koliko zlatega zrna je pronik-nilo v človeška srca! A koliko plodo-nosnega sadu se izlušči iz njega; koliko bo ostalo zakrknjenega brez življenja v zopetnem mrtvilu na dan najtesnejšega srčnega predora?
Tako sem premišljala, tehtajoč sleherno izrečeno besedo z uteži lastnih rojakov, s tehtnico škedenjskih razmer.
V zavesti, da kogar se ne tika, ne bo bolelo, in v želji, da kogar se dotakne, izreče pač svoj mea culpa. se osmelim izjaviti, da ako ni danes v Skednju vse tako, kakor bi moralo biti, smo zakrivili to mi sami! — Zakrivil Je v prvi vrsti napačni način naših odnošajev do narodnih nasprotnikov, škedenjski domačin živi n. pr. z Italijanom v najsoglas-nejšem prijateljstvu. Sicer je to prav in jaz gotovo ne mislim naščuvati nikogar, naj čaka zavratno nemškega ali italijanskega prebivalca z nabru-šenim bodalom ali oškrbljenim kamnom. Vendar si upam izreči očitek, da ta naklonjenost ne sloni le na brezpomembnih čuvstvih, ki jih porajata olika in družabnost, marveč posega čimdalje v ono familijarnost, ki zahteva sto in sto ob?irov.
Škedenjski Italijan se te prijaznosti od strani škedenjskih domačinov, kajpada, temeljito zaveda in mu kaže svojo hvaležnost s podvojeno ljubeznivostjo. Laskav mu je glas v razgovoru z.domačinom in vsak pozdrav mu spremlja dobrohoten nasmešek! Ob raznih prilikah, birmanskih in krstnih, pa ne odreka svojega boterstva, saj ve, da s svojim priliznjenim postopanjem krha trdno voljo in narodno odločnost. In tako postaja čim češče Slovenčev zet in svak!! — Le pomislimo, koliko škedenjskih deklet je prodalo že svojo narodnost Lahu, z narodnostjo pa ni žrtvovalo soprogu le svojih mehkih objemov, temveč mu je poklonilo tudi vso svojo dušo! In danes Požvižgavajo te odpadnice na narodni prapor; danes jim slovenščina ni le manj vredna od podedovane italijanščine, ne! — danes jim je nekdanja materinščina celo nedopadljiva in smešna.
Ne omenjala bi tega tužnega pojava, ako bi te narodne izgubljenke bile samo hčere takozvanih nezavednih Škedenjskih družin; a izpozablja-jo sc celo take, ki so nekoč kot brhke rodoljubke deklamirale prepasane s trobojnico, ki so bile članice narodnih društev, ki so z vsem navdušenjem žvrgolele med svojim opravilom — Jaz nisem Taljanka! — ki so z vsem ognjem narodnega čuvstvo-vanja prepevale — Lepa naša domovina! — ki so z žarko vnemo naslajale srca poslušalcev, da je na slavnostnih prireditvah ovilo potem, ko na njihovo povelje:	Buči,	buči,
morje adrijansko!!
Ne čudila bi se tem dejanjem,
Nemški kuituronosci v Mariboru.
Pozori Nemški buršl gredo v MariborI
ako bi Škedenj ne imel dovolj čvrstih slovenskih mladeničev; ne čudila bi se, da posedajo na limanice Italijanom, to je onim narodnim nasprotnikom v Skednju, ki so se baje namenili poročati le Slovenke. Očetje in matere najzagrizenejših škedenjskih Italijanov so bili samosloven-skega pokol jen ja!
Prehajam k drugemu vzroku, ki omogočuje naraščanje narodnih nasprotnikov. Ta Izhaja odtod, da slovenski otroci izpopolnjujejo nemške in italijanske razrede, nemški in italijanski otroški vrtec ter ricreatorij (t. j. ital. zabavišče). Pa ne mislite, da so tamkaj vpisani sami Mojzeščki, Pivke, Medvedščki, Vršči in Kalini; o ne, ampak znatno krdelo škedenjskih slovenskih domačinov! Brez najmanjšega izpraševanja vesti se prepuščajo v tujo učilnico ne le taki, ki se preskrbujejo z obleko in obuta-iorn, ampak tudi oni. ki miloščine ne potrebujejo in ne-sprejemajo.
Kam vodi to postopanje, Je oči-vidno! Taki otročiči se, odraščeni, družijo le z onimi, s katerimi so prebili svojo mladost med šolskimi klopmi.
In tako imamo v Skednju celo vrsto renegatov, ki bi jih brezdvom-no ne bilo, ako bi jim stopali domačini le količkaj na prste. Ako bi zavedni škedenjski Slovenci kazali na-pram nepoboljšljivim odpadnikom vsaj trohico mržnje in preziranja, bi se njihova tolpa ne množila tako ter ne bi se kazali najbrezobzirnejših v raznarodovanju! Ako bi narodne odpadnike prezirali, bi dandanes ne bilo v Skednju toliko te sodrge, od katere je danes okužena malodane cela vas. Je li čudno potem, če tujcu, prišedšemu semkaj, prizveni na uho najprej italijanski pomenek, italijan-
ska kletev in italijanska popevka? Je li čudno, da se potem tak človek vrača v svoje domovje z zavestjo, da griček, po katerem je pohajal, nosi po vsej pravici ime »Servola«, ter da Je »Škedenj« le iznajdljivka slovenskih šovinistov? —
Skrajni čas je, da stopimo pred one, ki ne čislajo naših narodnih zahtev in ki pomagajo k razvoju narodnih nasprotnikov! Najpreje s podukom, poslej pa z osorno zavrnitvijo! Pokažimo jim hrbet! Morda se bodo vendarle sramovali pošiljati svoj naraščaj v raznarodovalnice, morda se bodo sramovali vsaj toliko, da ne bodo več govorili s svojimi otroci v neslovenskem jeziku! — Le zato, ker se nihče ne izpodtika - nad njihovim izdajalskim početjem, so odpadnik) drzovltl v svojem raznarodovanju) Le zato, ker je škedenjski domačin preobziren in prepiistljiv napram škedenjskim Italijanom, ga oni izpodrivajo ter ga nekoč morda tudi res Izpodrinejo!
Ako bi bil narodni Škedenjec nastopil že pred leti vestno in moško: Do tu in ne dalje! bi danes šul-feranjska šola ne štela petero, a italijanska ljudska šola dvanajstero učnih moči!
Zato sem mnenja, da se škedenjski domačin upri z vso silo v prvi vrsti napram odpadništvu in naj je v svojem prijateljstvu do Lahov prijazen le, kolikor zahtevata olika in družabnost ter naj ne^ dopušča, da stopa ž njim v sorodstvo in krvno zvezo. Po takem postopanju dospemo gotovo do onih ciljev, ki so nam o njih na nedavnem javnem shdu govorili narodni voditelji. S tem preprečimo gotovo, da v prihodnjo-stl ne bo med »rikreatorijanci« dve tretjini mladine slovenskega pokolje-
LISTEK.
M. ZEV AKO J
Srce In met.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Bil sem pri svoji materi,« le povzel Deodat, »in moja mati je spoznala v meni sina. ki ga je zavrgla.«
»Ali veste dobro?« je prašala živo.
»Vaše Veličanstvo naj sodi samo. Moja mati ni rekla niti ene ljubeče besede, napravila niti ene geste, ki bi bila dala sklepati, da me pozna; darovala mi ni niti enega sočutnega pogleda. A jaz, madam, sem povedal materi, da sem zapuščen otrok, razodel sem ji vse, kar sem pretrpel in kar še trpini!... Vodila me je menda brezumna nada, da ji izvabim vsaj vzklik materinstva; toda moja mati je slišala izbruh mo-Icga obupa v trpkih besedah, ne da bi vztrepetala le ena mišica na njenem obrazu ... Vse to je res, madam ... in vendar pravim, da je moja mati...«
Orof se je prekinil. Trepetal je.
»Pogum, sinko,« je dejala Ivana Albreška, »pogum in potrpljenje!«
»Končano Je, madam. Ne verja-fiien, da bi mi mogla biti Katarina de Medičis kaj drugega nego sovražna kraljic«k.!i>da baš to gjj velfe.
va, odkriti vam del razgovora, ki sva ga imela z njo. Naštel sem vašemu Veličanstvu samo ponudbe, s katerimi me pošilja k vam. Toda napravila je ponudbo tudi meni...«
»Vam, grof!« je vzkliknila Ivana in se zdrznila.«
»Evo je, madam; ponuditi hoče njegovemu Veličanstvu Henriku Be-arnskemu poljski prestol, tako da bi bila Navara brez kralja ...«
»In potem?« je prašala Ivana Albreška ter nagrbančila nehote obrvi.
»Potem, Veličanstvo, ako bi vaš sin hotel vladati Poljsko, bi posadila Medičijska drugega na navarski prestol... in ta kralj, madam ... ah, saj si ne upam ponoviti pred vami njenega čudnega načrta... ta kralj bi bil jaz!...«
Ivana Albreška se je zamislila in molčala dolgo Časa.
Da, prav je rekel grof! Ta Katarinina ponudba je bila absoluten dokaz, da je spoznala Katarina de Medičis Deodata za svojega sina... Ponosna, vsegamogočna sama nad seboj, kakor je bila nad drugimi, je Katarina gotovo izvedela, da ji živi sin, ki ga je imela za mrtvega; to jo je pretreslo, a prikrila je svoje občutke s tolikšno umetnostjo, da je prevalila celo svojega sina. In vendar je morala biti njena ganjenost globoka, drugače ne bi hotela povzdigniti najdenca Deodata na kra-Jjev&ki prestoli.
Sklenila pa je. da se niti ne bo ukvarjala z mislijo, da bi šel Henrik Bearnski vladat na Poljsko. Poljska je bilo gotovo lepo-kraljestvo, toda Ivana Albreška kot vneta Navar-čanka ne bi bila zamenjala svoje domače dežele niti za francoski prestol.
Pa tudi Henrika je imela kljub njegovi mladosti za še častihlepncj-šega, nego si je mislila Katarina, in slutila je, da bi mu bilo samo uresničenje skritih sanj, ako bi se mogel imenovati nekega dne kralja navarskega in francoskega...
Najbolj jo je presenetilo, da prihaja s takšno ponudbo ravno Katarina dc Medičis. Po tem je sklepala dvoje:
Prvič, da Katarina jako ljubi svojega sina, grofa de Marijaka, ker ga hoče storiti kralja. In drugič, da so njeni mirovni predlogi odkritosrčni — saj zavisi od tega miru sreča in bodočnost njenega otroka.
Takšne so bile danes misli kraljice navarske — usodna misli, ki so napotile Ivano Albreško v Bloa in odondot v Pariz, napotile jo v to, da je privolila v ženitev svojega sina Henrika z Margerito, sestro Karla IX. Ko je uredila v svoji glavi vse te nepričakovane novice, je prašala Ivana:
»In kaj mislite vi, grof, o kraljevskem prestolu, ki vam ga ponuja Katarina?«
»To mislim, niaUani,« je odgor.
voril grof brez obotavljanja, da sem obrnil svoje življenje drugače. O političnih težkočah. ki bi se protivile temu načrtu moje matere, niti ne govorim. Vem samo, da nisem rojen za vladanje — da moja natura ni natura kralja. Iščem si sreče v življenju; nisem je še našel in ne verjamem, da bi me čakala na prestolu. To so moji pomisleki, to so vzroki, da je njena ponudba odveč. In vi madam, veste najbolje, da bi me bilo groza in sram, izpodriniti svojega kralja in svojo kraljico.«
Silna razburjenost je drhtela v grofovih besedah.
»Madam,« je dodal, »drznil sem se govoriti o sreči, jaz, ki ste me poznali samo obupanega, vse do današnjega dne... Ali je torej zame mogoča sreča? Ali morem najti v življenju vendarle sen, ki bi se ga oklenil kakor rešilne veje?... Ah, madam, napočila Je ura, ko vam moram razodeti odkritosrčno vso svojo misel — vam, ki ste edini pokazali sočutje do mene.«
»Govorite, sin moj,« je velela Ivana Albreška.
»In pomnite, da vas poslušam kot mati, ne kot kraljica...«
»Vem, madam, in ravno to mi daje pogum. Z eno besedo, madam:
o	sreči se drznem sanjati, ker — ljubim!...«
Obličje Ivane Albreške se je zjasnilo, .	. i . l \ \
»Ah, dete moje,« je vzkliknila, »veremite moji besedi: ako ljubite globoko in pošteno, kakor mora ljubiti vaše plemenito srce, ste oteti!«
»Da, madam, otet sem!« je rekel Deodat z glasom, ki Je drhtel od razburjenja. »Otet sem, zakaj svoje dni, ko sem mislil na svojo nesrečo, se mi je zdela smrt edina mogoča rešitev...«
»In zdaj?« je prašala Ivana smehljaje se z dobrim, bodrečim usmevom.
»Zdaj ,madam, čutim, da je sreča v življenju ... zdaj živim in hočem živeti zanjo ...«
»Drago detel Če bi vedeli, kako sem srečna! Ako ljubite, morate biti tudi ljubljeni... saj vi zaslužite.* »Mislim, da res prepričan sem, da me ljubi ona enako vroče kakotf jaz njo!...«
»Velika sreča vas Je zadelar sinko moj, je dejala kraljica s toplim glasom. Biti ljubljenemu od ženske, ki Je sama vredna ljubezni in bo dobra tovarišica vašemu življenju, tolažnica vaša v temnih urah in soln-čni žarek vaših srečnh dni — tega sem vam želela z dna srca, kadar sem vas gledala tako žalostnega. A dajte, povejte, kako je ime vaši ljubljenki...«	'
Marijak se je zdrznil. Čudna tesnoba se ga Je polastila. Zopet ga je pograbil temni nemir, ki ga j« mučil že spotoma. ...
i—	•	A	at*
lija. Sicer rit več daleč Čas, ko bodo paši narodni nasprotniki prepevali po naši vasi svoje izzivalne pesmi I
M. G.
KOMEN.
Od pondeljka do sobote imeli smo pri nas nastanjeno eno četo (bataljon) vojakov 47. pešpolka iz Gorice. Da je enim ljubo, drugim pa koristno, da nas vojaki včasih obiščejo, ni potrebno posebno povdar-jati. Pride vsaj nekaj novega življenja v naš kraj, in obenem, kar je Klavno, zagotovljeno je trgovcem, gostilničarjem, pekom in mesarjem več zaslužka. Vendar nas je tokrat nemilo iznenadilo dejstvo, da se je »meso« za vojake privažalo iz 3„ ure oddaljene Gorice! Da ne bi mesarji mogli postreči ž dobrim mesom je izključeno, ker je gg. častnikom. — in ti gotovo dobro poznajo, kje je in kaj ni vžitno — postregel naš obče znani gostilničar J. Kovačič z mesom domačih mesarjev. Kje je vzrok takega postopanja? Pravilno to ni. Saj so tudi naši mesarji avstrijski državljani, zakonito priznani obrtniki, podvrženi vsem zahtevam države. V slučajih voja-ških vaj morajo tudi ti, kakor vsi drugi, dajati vojakom vodo, stanovanje, seno, listje za ležišče in potrpeti morebitne škode na svojih poljih in travnikih; a zaslužek naj ima mesar iz Gorice!! Da tako ravnanje od strani zapovedništva, če je to sploh njegova zapoved ni pravilno ter ne upliva na splošno razpoloženje v ljudstvu, ki si ta slučaj po svoje Tazlaga, jc umljivo. Zato se obračamo do uprave omenjenega pešpolka, da se drugič'ta nepravilnost odpravi, ter jemlje obzir na domače mesarje.
Naše domačine pa opozarjamo ob tej priliki, da imamo, po zaslugi odličnih delavcev na gospodarskem polju svojo lastno pivovarno »Adria fa« v Senožečah, ki vari dobro pivo. Poskusite!
Štajersko.
Za podržav/jenje mariborske po-
*. je gotovo več kot le ena okoli Bust. Ze v slučaju Ščurič se je pokazalo, kako nujna potreba bi to bilo. En policaj se je takrat našel, ki «i je upal aretirati nekega nemškega fanteta. A ostali? Niso se zganili, Iga bi bih preprečili združeni napad 30 proti 4 Hrvatom in Slovencem! /Tudi Krek, povzročitelj napadov, je bil peljan na mariborsko glavno policijsko stražnico. Tam so mu menda ,odvzeli načionale, niso ga pa kaz-. iiovali! Naši sede za to, ker so se v Bili branili — v preiskovalnem zapo-jru. A Krek?! Doslej še 111 bil kaznovan — in menda tudi ne bo! Ko ' smo takrat o tem slučaju pisali, smo dejali, da je stražrnoster Puff korektno ravnal. Ali je? Če bi bil to storil, ; bi bil Krek danes tudi že v preiskovalnem zaporu. Mariborska policija iti Kreka naznanila c. kr. državnemu »ravduištvu in ni naznanila niti ' jTscharga, o kojem govore, da je z masko na obrazu — pobijal naše
• fante (priči mesarja Rachle 111 Pirš.) -Puff je ravnal trenotno pravilno, to fe bilo večer pred klanjem. Drugi
• večer je prišlo do napada. Kje je bil ! on in kje podrejeni mu stražniki, kje
policijski inšpektor Nisner?! Kje je c torej nelogika, ki nam jo očita »Mar-burgerztg« ?! Da, je — v uredništvu »Marbztg.« same. Mi pa vstrajamo prej ko slej na tem, da se prične či-
Ito resno misliti' na podržavljenje' naše policije. Kot avstrijski davkoplačevalci imamo pravico to zahtevati — v našo varnost zahtevati
Goriško,
Kormln. (Sadni trg.) V sredo so prodali na sadnem trgu 25 kvintalov črešenj po 54 K na Dunaj in 50 kvintalov po 64 K na Rusko.
Gorica. Zborovanja »Goriškega učiteljskega društva« se je udeležilo veliko članov. Razpravljalo se je o vaznih učiteljskih zadevah in je bilo sprejetih par važnih sklepov.
Kamoraškemu lističu v Gorici manjka najbrž naročnikov in čitate-Ijev, zato tako sika in zbada na vse strani. Njegovo pisarenje pa je znak zadnje borbe s smrtjo. Seveda, kolikor manj Lahov, toliko manj naročnikov! Ce bi bil »Corrierov« urednik nekoliko pameten, bi kmalu spoznal, da je njegovo delo za reševanje go« riškega lahonstva prazno in ne bo imelo nobenih sadov. Slovensko ljudstvo se je zavedlo in hoče svoje pravice, o katerih dosego mu pomaga tudi njegov naravni naraščaj, kateremu se Lahi pač nc morejo zoperstavljati!
Kaj vse ve »Novi Čas«!? Zadnji »Novi Cas« priobčuje lažnjivo vest
o	grdem srbskem postopanju z bolgarskimi rekruti v novih pokrajinah. Vsi resnejši časopisi so to vest že popravili, le dunajska »Reichspost« m graški »Voiksblatt« jo še pogrevata. Od tam jo je vzel tudi bratec »Novi Cas«. Kaj se je res zaklelo klerikalno časopisje, da mora raznašati med naše nevedno ljudstvo take nesramne in izmišljene laži? Kdaj bo naše ljudstvo spoznalo klerikalno politiko?
Gradež. V maju se je pojedlo 31 volov, 9 krav, 80 telet, 43 prešičev,
4	jagnjeta. Poleg tega pa še 1916 kg uvoženega mesa. Mleka se je popilo 339 hi. masla so pozabili 4 kvintale, sadja in zelišč pa 4970 kg.
»La Liberta«. Ta obskurni, zakotni listič, je »posvečen« od prve pa do zadnje vrste hujskanju proti Slovencem v Gorici. Listič urejuje znani advokat Stekina! Uboge laške pare!
MatijrhTč^iftTž^eTlT/mDutiajr mislijo, da ima Srbija nekake skrite namene, ki jih prikriva z navidezno ravnodušnostjo. Stvar je torej taka, da Avstrija nikdar noče biti in ne bo zadovoljna s Srbijo in naj se ona drži tako ali tako, naj rožlja z orožjem, naj molči, ali naj se po tihem posmehuje. Kaj bi neki hoteli na Dunaju od Srbije? Morda bi se zadovoljili, ako bi Srbija popolnoma razpustila svoje polke in ostala brez armade? Na Dunaju gotovo niti potem še ne bi bili zadovoljni — sicer pa Srbija tega takointako nc stori, ker ji je armada potrebna. Je pač tako, da je Srbija pred Berch-toldom kriva že zato, ker je — živa.
Junaški strelci. V Srbiji je veliko strelskih društev, ki jih vlada zelo.podpira, ker se v njih vzgajajo izborni strelci za armado. Zaradi teli strelskih društev ni treba držati vojakov dolgo v vojašnicah, ker pridejo v vojašnice že kot dobri strelci, urijo pa se v streljanju tudi pozneje in zato ni treba toliko orožnih vaj. V vasi Donje Salatve v moravskem okrožju se nahaia tudi strelsko društvo, ki je imelo pred vojno trideset članov. Sedaj je društvo sporočilo »Zvezi strelskih društev« v Bclgradu, da se je od teh trideset članov društva vrnilo iz vojne samo pet, petindvajset jih je pa padlo v boju! Veliko jih je padlo, ampak koliko sovražnikov je pobilo teh trideset izbornih strelcev! Obe zadnji vojni sta dokazali velik pomen strelskih društev in sedaj vlada še bolj podpira strelska društva. Korist od teh izurjenih strelcev je tudi ta, da v boju ne trošijo municije po nepotrebnem, temveč varčujejo z njo, kolikor je le mogoče in streljajo mirno, preudarno, tako, da tudi zadenejo. Zato so Srbi tudi zmagovali povsod, ker niso nikdar streljali kar na slepo, temveč so vedno dobro merili. 'I ega pa so sc naučili po večini v strelskih društvih.
Žepna tatvina. Rudarju Antonu Kralju iz Iške loke je doslej neznan tat ukradel v gneči v cerkvi v Sentjuriju iz suknjinega žepa denarnico. v kateri ie bilo 58 K denarja.
Dnevno,
-  ......  '	... -.... -J«	■	"
Tudi — Skrobar.
jffz resničnih virov povzel D. K.)
š Bil je v službi na Dolenjskem vjnri nekem odvetniku, zelo dobrem plačniku: 30 K vsakih 30 dni to je dandanes v tej draginji lep denar. In tako svoto je nesel 161eteu odvetniški uradnik, pravzaprav sluga sle-, hernega, ki je prišel z njim v dotiko, vsakega prvega v mesecu domov . — starišem, ki so ga radi tega redili, _ oblačili in mu včasih za priboljšek yrgli par desetic z naročilom, naj , pazi, da jih po nepotrebnem ne zapravi. To je trajalo pet let.
Kakor se svet vrti krog svoje psi, tako so se sukale misli tega na-. debudnega mladeniča krog služb, ki so bile razpisane v raznih dnevnikih. Želel in koprnel je po drugi službi in boljši plači. Slednjič Jo je dobil. Da-1 leč, daleč izven Kranjske — notri v Štajersko deželo se je nameraval -podati. Pomislite, 110 K mesečne
• plače za mladeniča 21. let, to že ni
• kar si bodi.
Bližal se je čas odhoda. Poslavljanje se je pričelo in dosedaj zelo soliden fant je pričel piti — iti začel je laziti krog žensk. Ker je bil — lep, postaven in nosil dolge črne kodre, pravilno in čedno vrejene, se je dekletom kmalu priljubil. Kakor se rodi vsaka ljubezen iz poljubov, tako se ie tudi ta. V prvem večeru ie do-
Kunštni Italijani. V »Corriere d. Sera« priobčuje neki Carlo Barzano nekakšen popravek, v katerem se je iznebil sledeče idiotske trditve: Pripominjam še, da si slovenščina in hrvaščina (v lstrm «u*© bolj podobni, kakor italijanščina m francoščina. — Ta je pa res kunšten!
Nikdar Hm ni prav. Ako Srbija vodi aktivno zunanjo politiko, ni to prav Berchtoldu in drugim avstrijskim diplomatom. Ko se je Srbija vojskovala najprej s Turčijo, potem pa z Bolgarsko, so bili na Dunaju jezni, ko se je pa Srbija predrznila zmagovati in neusmiljeno križati vse Berchtoldove račune, so na Dunaju naravnost besneli. Sedaj je na dnevnem redu zopet Albanija in — čudno — Srbija se za vse to čisto nič ne briga, kakor bi se Albanija nahajala daleč od nje, tam kje v centralni Afriki in Pašič je celo izjavil, da Srbija nima časa uiti volje se brigati za razmere v Albaniji, ker ima dovolj gospodarskega in kulturnega dela v svojih novih krajih. Človek bi pričakoval, da bodo sedaj na Dunaju zadovoljni. Pa niso! Sedaj jim ni prav, da je Srbija mirna in ravnodušna, da se za albanske
stilni pri Moharju velik shod, na katerega je povabila strokovnega tajnika »Narodne Delavske Organizacije« gospoda Antona Brandner-a iz Trsta. Prostoren salon Mohorjeve gostilne se je ob devetih zvečer napolnil do zadnjega kotička z zavednim narodnim delavstvom.
Shod je otvoril predsednik »Narodne Socialne Zveze« g. Juvan. Pozdravil je navzoče, predvsem pa tovariša g. Brandnerja iz Trsta in zastopnika šišenske občine g. Cimermana. Povdarjal je dalje, da se je sklical shod v ta namen, da se izreče zavedno narodno delavstvo proti krivicam, ki se gode našemu delavcu in da se pomeni o bodoči podružnici »Narodne Socialne Zveze« v Šiški. Treba se je pomeniti, kako si izboljšamo svoje stanje.
Gospod Cimerman pozdravi shod v imenu kluba^naprednih odbornikov v Spodnji Šiški in g. § e_ g a v imenu naprednega društva Vodnik. Povdarja, da mora biti čla-
bii za slovo en poljub; bil je v nje*-govem življenju prvi. Kako je bil ■srečen 1 Celo noč ni mogel spati, ker je vedno mislil le na njo in njene poljube.
Da v ljubezni hitro napreduje vsak še tako neumen mladenič, je vsem znano. Tako je bilo tudi pri našem juuaku. Zvečer pred odhodom je bil pri njej in dobil ogromno množino poljubov. Obljubila sta si večno zvestobo in jo sveto potrdila. Zelo težka je bila ločitev.
V	nedeljo prvega marca tistega leta popoludne se je pripeljal z brzo-vlakom v novi kraj. Čudno mu je bilo pri srcu, kajti prvič je bil v svojem življenju sam brez vsake opore postavljen na svoje lastne noge.
Poiskal si je stanovanje, spravil vanj svojo boro prtljago in se truden in duševno zmučen vrgel na star divan ter mislil na dom in znance. Prijelo ga je tako močno domotožje, da se je šel nehote vedrit v gostilno k nežnemu spolu.
Kmalu je dobil znance in znanke, pobratil se sedaj s tem sedaj z onim — s to in z ono. Da je pri tem tratil denar, ni dvoma. V enem mesecu in 150 kron, ki jih je prinesel s seboj, je splavalo v nenasitna gostilniška, žrela.
A on? Začel se je kesati, kleti, sam nad seboj, godrnjati m se rotiti, da se bo popolnoma spreobrnil in postal ves drug. Sestavil si je podrobni dnevni red in ga v znak potrdila svojeročno podpisal. Napisal je svoji dragi v star kraj pismo, polno svete zvestobe in neomajne ljubezni. Tu p^ se je zabaval z drugimi, ki jim je ravnotako vse potrjeval in jim ni odklonil niti ene prošnje.
Minulo je zopet 6 dni, sobota se je bližala h koncu. Zvečer mu je postalo dolgočasno, vzel zadnje krajcarje, ki so mu še ostali in se napotil
—	v gostilno se zabavat. Rajal in plesal je pozno v noc; proti jutru se je še-Ie vrnil na stanovanje popolnoma vrtoglav in zmučen. Posledica tega bil je grozen glavobol — in kar je še najhuje — naš mladenič je segel drugi dan v žep in izvlekel iz nje denarnico —• popolnoma pra*. zno.
Telesno in duševno popolnoma uuičen, šel je krog 11. ure dopoldne na prostejši zrak — ven iz mesta. Celo pot je delal dobre sklepe iti si zatrjeval, da se hoče poboljšati.
Ko je došel h kosilu, ležalo je na mizi pismo. Spoznal je pisavo. Z velikim veseljem ga je odprl — začel brati, postal v trenotku bled, a mu je obraz hipno vročično rudeče zasijal, pismo mu je padlo iz rok in sam se zleknil brezzavesten, mrliču
-ftesi ttčlavšfiro rtarodno lil ne brezdomovinsko, kakor socialna demokracija, ki je v svojem oficijelnem glasilu od sobote pokazala, da je brezdomovinska. »Zarja« namreč piše povodom prireditve cvetličnih dni v Ljubljani, ki sta namenjena v korist Družbe sv. Cirila in Metoda«: »Ljubljanskim sodrugom in sodru-žicam. V soboto in v nedeljo bo v Ljubljani cvetlični dan za Cirihneto-darijo. Ljubljansko delavstvo nima prav nobenega povoda, da bi podpiralo to nacionalistično institucijo. Sodrugi in sodružice, ne kupujte torej cvetlic za Ciril Metodovo družbo!...« Tako so se pokazali socialni demokrat je v pravi luči. Izkazalo se je namreč, da so brezdomovinci kakor klerikalci. Njih glasilo »Zarja« se je Izrazilo torej proti Družbi sv. Cirila In Metoda«, od katere so imeli In imajo otroci delavskih slojev največ koristi v narodno ogroženih krajih.
Predsednik poda besedo glavnemu govorniku shoda g. Brand-nerju iz Trsta, katerega pozdravijo navzoči z burnim ploskanjem in živio-klici. Skušali bomo v kratkem podati jedro govora g. Brandnerja.
»Rade volje sem se odzval vabilu »Nar. Soc. Zveze«, da poročam na shodu, o delavskem vprašanju. Govoriti o delavskem vprašanju je precej bridko. V zadnjih letih se jc razvil precej močen kapitalizem, ki izžeina delavske moči. Delavci so odvisni od dela svojih rok. To je povsod. Vsak podjetnik ima pred očmi, kako-priti do premoženja,, do bogastva. Stremljenje vsakega delodajalca je, da doseže bogastvo. Pri tem gleda na to, da izkorišča svoje delavstvo in da pride z njegovimi močmi do svojega cilja. Podjetniki se organizirajo v svojih podjetniških organizacijah, da branijo svoj stan proti delavskim interesom. Neki angleški podjetnik, ki je bil odkritega srca, in pošten, se je vprašal: »Kako pridem do tega, da imam polne žepe, ti moji delavci pa stanujejo v zaduh-lih stanovanjih. Sprevidel je, da se dela delavcem krivica. Zato je napravil reformo. Stopil je na čelo delavcev in jiin je rekel: »Združite sel
V	boj proti privatnim podietnikotn, ki vas izkoriščajo!«
(Konec jutri.)
Uubljana.
—	To je pa že preveč! Omenili smo nesramni plagijat, ki ga je zakrivil »Glazer Voiksblatt« na naš račun. Prejeli in priobčili smo zani-
liSrt-To poJSnfhotc-tttfi&c1!!
omenjeni graški list kot svoje izvirno poročilo. To je gotovo lumparija, ki jo more zagrešiti samo klerikalni list kot je »Grazer Voiksblatt«. ampak še lepše pa pride: C. kr. korespondenčni urad na Dunaju je poslal to poročilo vsem listpm. in ga je označil kot izvirno brzojavno poročilo »Grazer Volksblatta«. Iz tega vidimo, da ima »Dan« boljša poročila kto uradni korespondenčni urad, ki ima tako malo svojih poročil, da mora jemati poročila iz drugih listov in je torej samo nekaka posredovalnica med posameznimi listi. Pri tem se pa še to zgodi, da ta uradni korespondenčni urad ne navaja pravega vira, temveč dela reklamo klerikalnemu nemškemu listu, ki nam naravnost krade poročila in se ponaša s pavovim perjem. To pa tudi nam že oreseda. Nas stanejo poročila denar in ako se »Grazer Voiksblatt« že hoče posluževati naših poročil, naj bo vsaj toliko pošten in naj drugič navede vir in naj ne laže. da so po-
ročila, ki jih je povzel po »Dnevu« njegova izvirna poročila. C. k 0 respondenčni urad naj pa tudi n^ mi-
zasluženo2 rN,/13 SVettl’ da dcIa ,1<v
zasluzeno reklamo nemškim klerikalnim listom, ki so znani po ten da kradejo poročila in se ponašajo š pavovim Perjem, v konkretnem slučaju z »Dnevovnm« poročili Naše Pa .z tega slučaja lahko vidi, koliko je vredna ona toliko hva-lisana »temeljitost« nemških listov'
— Cvetlični dan v Ljubljani.
Včerajšnji dan je bil za gospodične m gospode, ki so stali v službi šol-ske družbe sv. C. in M. mnogo prijetnejši kot sobota. Celo dopoldne je bilo zelo živahno raznašanje in kupovanje cvetk po celem mestu. Gospo-clicne so se pokazale zelo agilne in pokazale, da znajo delati za narodno stvar.
Izid dirke Kluba slovenskih kolesarjev »Ilirija« je bil sledeči: Prvi je prišel Rebolj Ivan št. 1. v 40 nun. 9 dve petini sek. Drugi Fran ,gr*n št. 4: 42 min. 21 ena petina sekunde. Tretji Ivan Ciber št. 15: 42 minut 35 sek. Četrti Ferdo Sega št, 3.^ 42 min. 38 sek. V maksimalnem casu — 50 minut — je došlo še
5	dirkačev, ki so vsi dobili diplome Startali so vsi (16 po številu). Dirka se je vršila v najlepšem redu, start in cilj sta funkcionirala točno. Pri Sv. Miklavžu Je padel Kastelic Alfonz, ker je prehitro zavil. Dobil je lahke poškodbe, a ga je takoj obvezal g dr. Demšar, ki je vozil v avtomobilu za dirkači. Prvo darilo ie srebrna kupa vredna 50 K. drugo je kukalo (Feldstecher) 35 K, tretje je športna ura 20 K, četrto darilo je listnica, okovana s srebrom, vredna 15 K. Dirka je jako lepo iztekla. Občinstva je bilo do 1500, ki je z ve-ikim zanimanjem sledilo dirki. Avto je dal na razpolago in tudi sam vozil ing. Hille, za kar mu gre predvsem zahvala. Prvi štirje dirkači so vozili kolesa Adler domače tvrdke Goreč.
— Dnevni red redne seje občinskega sveta, ki bo v torek, dne 9. junija, ob šestih popoldne v mestni dvorani. A. Javna seja: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Volitev upravnega odbora mestne elektrarne in vodovoda. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestne hranilnice glede pritrdila besedilu dodatka k pravilom Mestne hranilnice.
V.	Finančnega odseka poročilo o ponudbi Elze Kosove za odkup mestne hiše št. 15 Pred prulami. VI. Stavbnega in olepševalnega odseka poro-
iilo Blede odd«}«, det za obrežne Zi-
dove ob obrežjih Ljubljanice. VII. Stavbnega odseka poročila: 1. o prošnji občine Spodnje Šiške glede priklopitve občinskega cestnega kanala na mestno kanalsko omrežje;
2.	o dopisu c. kr. priv. južne železnice glede reverza ter priznavalne najemščine za napravo jarkov iz Ceste v Rožno dolino v železnični ja* rek; d. priziv Svetozarja Koserja proti odloku mestnega magistrata, glede dovolitve neke stojnice v Kolodvorski ulici; 4. priziv Frana Scagnettija proti odloku mestnega magistrata glede dovolitve neke stojnice v Metelkovi ulici; 5. o samostalnik predlogih občinskega svetovalca Likozarja glede parcelacije mestnih senožeti pod Rakovnikom v njive ter določitev ene teh parcel za navaža-nje smeti; 6. o samostalnem predlogu obč. svetovalca Jegliča glede zveze Cojzove ceste z Nadvojvoda Evgena cesto. VIII. Plinarničnega odseka poročilo o razmerju med mestno ob-< Čino ter ljubljansko plinarno. IX. Di-
^podoben, na divan. Kmalu se je dvignil, pobral pismo in ga jel znova či-tati, da se prepriča o istinitosti. Razločno in jasno stoji pisano: »Posledice najine ljubezni se bližajo. Čutim in prepričana sem, da se ne varani. Moj Bog! Kaj bo sedaj z menoj? Službo sem že odpovedala. Čez dva meseca pridem k Tebi in Ti boš v kratkem redil sebe, mene in ljubezen naju obeli.« itd.
V tem hipu je bil tako obupan, da se je mislil končati. A se je premislil. Poiskal je star dnevnik ga znova podpisal in si zagotovil, da se bo točno po njem ravnal.
In res držal se je svojih predpisov in že si je bil svest poboljšanja. Ker je rabil denar, je vzel predujem, si ga razdelil in se veselil zmage samega sebe.
Pa denar je tu in sobota tudi. Zakaj bi se človek ne razveselil v veseli družbi? Na žalostno pismo je itak že popolnoma pozabil. Zbral je razdeljeni denar vkup, ga vtaknil v žep in odšel.
Vrnil se je proti jutru, ko se je začelo svitati.
V sobi se je vrgel oblečen na postelj in mislil sam na se. Kajti kaj tacega se mu do danes še ni primerilo. Zapravil je ves denar in ostal povrhu še sedem kron na dolgu. »Kam sem zabredel,« je govoril sam pri sebi. »Kaj. bo mislil svet o me-
ni; tako mlad in že tak. O jaz nesrečnež. Poboljšati se hočem in moram! Videl bo svet, da sem obvladal popolnoma svoje strasti in marsikdo bo dejal: »Da! Ta je mož!« Meni se pa bo scrcc smejalo veselja in zadovoljnosti.«
Poiskal je podrobni dnevni red in ga že v tretje podpisal. Spopohiitl ga je mislil v toliko, da bodo po njem živeli lahko tudi trije.
14 dni je poteklo, a on se jc držal trdno, ni se zmenil za vabljive znake pred gostilnami. Nobeno žensko krilo ga ni spravilo iz ravnotežja. Postal je takorekoč treznomisleč in pameten človek.
»N. N. podpisat nakaznico za 20 kron,« je z vidnim zadovoljstvom poklical pismonoša našega uradnika. Slednji osupel nad nenavadnim dejanjem je storil, kar mu je velel poštni sel. Ko je prečital dopis, je razvi-del, da mu je njegov prijatelj vrnili že pred par leti posojeni znesek, za| katerega je naš uradnik že pozabil j
In sedaj! Zopet bogat, je komaf pričakoval sobote. Prišla je. Zapra-! vil je v tisti noči vseli 20 kron.
Ko se je znašel doma v svoji sobi, se je začel znova kesati. Zopet je vzel dnevni načrt, v roke, ga* podpisal in s tem potrdil, da še velja.
A se je premisli, raztrgal list na drobne kosce, jih jezno vrgel od se
rek torija mestne klavnice poročilo o Iprošnji vodstva za dovolitev kredita jza četrtega klavničnega hlapca. 'X. Samostalni predlog obč. svetovalca Štefeta glede okraševanja oken s cvetlicami in okrasitve ter razsvetljave ljubljaničnih obrežij. B. seja:	I. Naznanila predsedstva. Ir.
Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega odseka poročila; 1 o prošnji nekega magistratnega 'uradnika za podelitev naslova: 2. o disciplinarni zadevi nekega šolskega sluge: 3. o disciplinarni zadevi nekega bivšega magistratnega uradnika. IV. Odseka za službene pragmatike poročila: 1. o določitvi sistemiziranih služb uradnikov mestnega magistrata: 2. o raznih personalnih zadevah. V. Finančnega odseka poročila: 1. o prošnji nekega magistratnega uradnika za bolniško podporo, odnosno odpis neke mestne davščine;
2. o prošnji nekega mestnega stražnika za bolniški dopust in podporo;
3. o prošnji akad. slikarja R. Jakopiča za subvencijo za njegov umetniški razstavni paviljon; 4. o neki prošnji za izplačilo posmrtne četrti.
VI.	Direktorija mestnega užitnin-škega zakupa poročilo o računskem sklepu mestnega .užitnenskega zakupa za upravno leto 1913. VII. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Veliko ljudsko veselico priredi napredno politično društvo za poljanski okraj dne 11. junija na sejmišču na poljanski cesti. Za zabavo bo tu vsestransko preskrbljeno. Petje, godba, ples, srečoiov, komični nastopi, vse to in še marsikaj drugega ža razvedrilo občinstva. Postavljeni bodo lični paviljoni za šantr panjec, pivo, vino, jestvine, slaščice, kjer bodo stregle požrtvovalne poljanske gospe in gospodične. Dolžnost vsakega zavednega narodnjaka je, da pride na to veselico in s tem podpira vrlo napredujoče narodno društvo. V okolici vlada za to veselico veliko zanimanje. Naši okoličani se pripeljejo na lepo okrašenih vozovih. Na razpolago je pred hotel »Slonom« tudi avtomobil gospoda 6teleta. ki pripelje vsakega rade=-vOlJe v našo sredo. V četrtek veljaj torej geslo: Vsi na sejmišče med zavedne Poljančane.
—	Oskrbovanje nabiralnikov družbe sv. Cirila in Metoda v okolišu ljubljanskih šentpeterskih podruž-nic je prevzela ga. Ana Podkrajše-kova, hišna posestnica in soproga višjega oficijala j. žel. v p. Iskrena lej hvala za toliko požrtvovalnost! Družbino vodstvo ima sploh željo, da vsepovsod po svojih okoliših družbi«« področni«* oskrbujejo »»zbiralnike.
— Občni zbor Zveze slovenskih odvetnikov se je vršil včeraj v posvetovalnici na magistratu. Predsedniško poročilo je podal predsednik g. dr. Triller, ki je očrtal delovanje Zveze v zadnjih dveh letih in akcije, ki jih je Zveza napravila v obrambo slovenskega jezika pred sodišči. Spominjal se je umrlih članov; dr. Ivencajza, dr. Kušarja in dr. Dermote. Iz blagajniškega poročila povzamemo. da znaša prebitek zadnjih dveh let 2598 K 30 v, vsa imovina pa znaša 9199 K 72 v. V Zvezo bodo kot redni člani sprejeti tudi notarji m notarski kandidatje, ko bodo pravua spremenjena, kar se stori na izrednem občnem zboru. Potem so se obravnavale še nekatere zadeve,
be in pričel misliti in premišlevati svoje življnje. Prepričal se je, da je zabredel že tako daleč, da se mu ni mogoče več povrniti na boljšo pot, in začeti udobno živeti. Dognal Je, •da Človek, ki živi le za svoje telo in mesne strasti, ne potrebuje čakati starih let in mučiti s svojimi neprestanimi potrebami sebe in svoje bližnje.
Napisal je par pisem, s katerimi
se je poslavljal od vseh dragih, predlagal v pismu na svoji ljubi, naj
pride v slučaju obupa za njim in vsa
ta pisma izročil gospodinji z naročilom, naj jih po preteku dveh dni .vrže v poštni nabiralnik. On gre namreč za več časa v oddaljen kraj
radi neke službene zadeve.
*
Iu res je šel. S seboj je vzel samo nekaj denarja in — samokres. iVrml pa se ni več. Dva dni je hodil naprej nevede kam; tretji dan se Je ustavil v mestni gostilni, si najel stanovanje za eno noč in je ob drugi uri zjutraj naredil vsemu konec s tem, da si je pognal svinčenko v srce.
Strel, ki je zbudil zmučene goste iz najsladkejšega spanja, je zvabil v trenotku polno radovednežev na kraj nesreče. V kratkem času je prihitel zdravnik, ki je mogel naznaniti ie smrt nesrečnika.
Ikfek7 bnliŽn-3i mizi leŽaI ma3hen
IisteK z napisom: »Ker se nisem mogel poboljšati na drug način, sem se s smrtjo.«
.	zd.ravnik	listek	prebral,
je le dejali »A. on se je poboljšal.«
in .odšel.
0 katerih se bo poročalo pozneje. Pereče vprašanje zastopanja pred vojaškimi sodišči bo pretresala stanovska organizacija, odvetniška zbornica.
— Sinoči so se peljali hrvatskl izletniki iz društva »Kolo« s posebnim vlakom iz Postojne skozi Ljubljano. Na kolodvoru, kjer se ie zbrala precejšnja množica ljudi. Je zapel »Slavčev« zbor pesem »Slovenec in Hrvat«. Nagovor na Hrvate je imel predsednik »Slavca«, odzdravljal je predsednik »Kola«.
— Diva v stiskah, velefina veseloigra v 3 dejanjih povzročala je tudi včeraj v kinematografu »Ideal« mnogo smeha. Ponavlja se le še danes in jutri. V torek »častniški piloti«, velika senzacijska drama v
3	dejanjih. Vseskozi krasno kolorira-na »Vojna bodočnosti v zrakoplovih«.
— Shod »Narodne Socijalne Zveze« v Šiški se je vršil ob veliki udeležbi v gostilni pri Moharju. O shodu poročamo na drugem mestu.
— Včerajšnja nedelja se je dopoldne kislo držala. Popoldne pa so se oblaki porazgubili in izletniki so šli veselega obraza ven v prosto naravo, nekateri z vlakom, drugi peš. Vreme je bilo do noči solidno, zakaj Jupiter Pluvius je hvala bogu trdno spal.
— Na policiji najdeni predmeti:
1 črno svilnata pompadura. 1 črna usnjata denarnica z vsebino 20 v, I rujav klobuk, 1 majhna denarnica s 4 v, 1 zlat prstan z belim kamnom, I kovinasta broša s fotografijo kot priveskom. 1 petdesetkronski bankovec, 1 črn »ridikit« iz baržuna z vsebino 50 K 53 v, 1 srebrna žepna ura in 1 knjiga »Sophokles Aias«.
Trst.
Shod v Rojanu. Včeraj se Je vršil shod postiljonov v Rojanu, ki je prav lepo uspel. Na njem je poleg drugih govornikov nastopil tudi drž. in dež. poslanec dr. Rybaf. — Ker ne moremo danes obširneje poročati, obljubljamo svojim čitateljem nekoliko daljše poročilo prihodnje dni.
Zagoneten slučaj samomora. V
včerajšnji številki smo poročali o poskusu samomora poštnega uslužbenca Antona Likarja, starega 28 let, stanujočega v Carboli zg. 12. Revež si Je pognal ob 3. zjutraj krogljo v glavo^ a bil je še toliko pri moči, da je odšel z ulice v svoje stanovanje kjer se je vlegel in čakal smrti. Popoldne so ga odpeljali v bolnišnico, kjer^sebon s smrtjo. Operacije niso
biti njegov položaj dokazuje dejstvo, da niso pustili k njemu njegove sestre, ki je prišla včeraj v Trst, poklicana brzojavno.
Mainikovi hrošči —
pod cerkvenim prokletstvom!
Med najrazličnejše kuriozitete srednjeveškega preganjanja .po sveti zveličavni cerkvi, spada tudi ono, preklinjanja majnikovih hroščev. To se je v XV. stoletju opetovano zgodilo in so razni visoki dostojanstveniki sv. cerkve tirali tnajnikove hrošče naravnost pred cerkveno sodišče, postavili obtožitelje in zagovornike hroščem. Seveda, mainikovi hrošči so, mesto da bi prišli pred visoko cerkveno sodišče, vselej raje pokazali fige in se veselo pasli po drevju, pod katerim in blizu katerega se je opravljalo svečano preklinjanje. Evo naslednje zgodovinske dogodbice:
Leta 1449. je škof lauzanski izdal j)o svojem kancelarju proti tem »kebrom« sledečo svečano prepoved, oziroma poziv: »Ti nespametna, ti nepopolna kreatura, ti črv! Tvojega zaroda ni bilo najti v Noetovi barkil V imenu mojega milostljivega gospoda, škofa v Lauzani, s pomočjo sv. Trojice, zbog zaslug našega odrešenika Jezusa Kristusa in pokorščine naprain sv. cerkvi vam ukazujem — vsakemu posamezniku
—	da se umaknete v prihodnjih dnevih iz vseh krajev, po katerih rase živež zn ljudi, in živino.« Za slučaj, da bi se hrošči ne podvrgli temu ukazu, so bili povabljeni, da pridejo šestega dne po razglasitvi, pred škofovo kurijo, in sicer ob 1. uri popoldne. Ampak »kebri« niso prišli... To je. škofa razsrdilo in pozval jih je v drugič in slednjič. Ker tudi temu pozivu niso izkazali pokorščine, je sledilo svečano cerkveno izobčenje. Zgodovinopisec nam je ohranil sledečo objavo izobčenja: »Mi, Benedikt iz Montferanda, škof Lauzane, smo slišali prošnjo mogočnih gospodov iz Berna za pomoč proti črvom, se okrepili s sv. križem in imeli samo Boga pred očmi, od katerega prihaja jo vse pravične sodbe. Tako začaramo nesramne črve in jih preklinjamo v imenu Očeta, Sina in Sv. Duha, da sc izženejo. v_osebi Ivana Perro-
datija,, njih zagovorniku' fnod h j IH ne ostane ničesar, razun — kar bi bilo od njih koristnega za človeštvo...« Tudi v škofiji Chur so zaklinjali hrošče. Korar Feliks Hdm-merlin poroča, da so »kebre« trikrat pozvali pred sodišče, to vsled njihove mladosti in, ker so toli majhni. Ampak tudi tile so odpovedali pokorščino. Niso prišli in zato so bili po sv. cerkvi svečano izobčeni iz nje občestva... Škoda, škoda, da to nič ne pomaga! Letos se majnikovih hroščev kar tere. Kakšne lepe dohodke, kako masten »postranski zaslužek«, bi imeli ravno letos ubogi, stradajoči fajmoštri in kaplani... Morda pa si še to domislijo. Ne bilo bi ravno čisto nemogoče...
Rast in prepad narodov.
V	boju med narodi je velikega pomena — plodovitost. Dokler se narod hitro množi, mu ne preti pogin tudi če ga zatirajo njegovi sovražniki, ako pa začne število rojstev padati — je nevarnost, da narod propade, ker mu manjka mlade sile. Tako so propadli n. pr. veliki stari narodi Grki in Rimljani.
Zadnje čase se učenjaki mnogo bavijo s tem vprašanjem. Zdi se namreč, da je sedanja kultura že dosegla oni vrhunec, kjer se začne — razpad. Življenje naroda je podobno življenju človeka: razvija se in raste — ko pa doseže svojo starost — oslabi. Nadomestijo ga njegovi nasledniki, ali pa nastopjo za njim drugi gospodrji z mladimi silami.
Moderna kultura upliva posebno na mesta. Socialne razmere upli-vajo na najširše vrste. Prebivalstvo Evrope se je v zadnjem stoletju hitro množilo. Iz malih mest so nastala mesta s stotisoči prebivalcev. S tem pa je rastel tudi boj za kruh — in ljudje so se čim dalje bolj bali — otrok. Zadnja leta so se slišale v tem oziru bridke pritožbe, posebno pri nas v Avstriji in zadnji čas v Nemčiji. Nemci so se do zadnjega časa hitro množili in so s tem pretili posebno Francozom, kjer je bilo število porodov mnogo manjše. Zdaj pa se ie tudi v Nemčiji stroj ustavil in Nemce je začelo skrbeti, kaj bo, če nemške žene ne bedo rodile dovolj otrok. Njih strah je postal tem večji, ker je med tem Rusija dobila vsako leto okoli 3 milijone novih državljanov. Izseljevanje in preseljevanje ljudstva V : današnji dobi nabolj kaže izpremembo časa. Ako je 200.000 Slovencev v Ameriki, je to dokaz, da je domovina postala premajhna in da nas ne more vseh rediti. Toda ljudje se izseljujejo tudi drugod — zato pa rastejo mesta v severni in južni Ameriki, v Sibiriji in v raznih kolonijah.
Kam gre torej pot v bodočnosti?
Eni pravijo, da ima Evropa preveč prebivalstva, zato se morajo ljudje izseljevati — drugi pa pravijo. da ie v korist države, da se rodi čim več novih državljanov, kajti vsak človek zase pomeni kapital.
Toda to je težko vprašanje: Francija n. pr. je med evropskimi državami najmanj plodovita (kar se tiče ljudij), ima pa mnogo milijonov, drugod pa se z ljudmi množi tudi — beda.
Monakovska statistična komisija je izdala nekak pregled od I. 1841 do 1910. v katerem dokazuje, da število porodov v Evropi pada. Ako pogledamo evropske države, vidimo da pada število od vzhoda proti zahodu.
Leta 1910. je prišlo na 1000 novorojenčkov sledeče število ua posamezne države: Rusija 43,9, — Bolgarija 42,0, — Rumunija 39,2. — Srbija 3W. — Ogrska (s Hrvatsko) 35J, — Avstrija (z Galicijo, češko itd.) 32,6, — Italija 33,3, — Španija
33.1, — Portugalska 32,3, — Nemčija 29,8, — Nizozemsko 28,6, — Skandinavija (Danska 27,5, Norveška
26.1, Švedska 24,7), — Anglija 25, —-Švica 25, — Belgija 23,8 — in Francija 19,6.
Te številke nam pravijo, da manj kulturni in bolj naravni narodi rode več otrok nego visoko kulturni (to opazujemo lahko tudi v razliki med mestom in med deželo, ali pa v razmerju med višjo in t. zv. nižjo družbo: Kmetič ima več otrok, nego uradnik, delavec navadno več, nego gospod.)
število porodov samo pa ne odločuje v rasti narodov. Kajti zdravstvene in druge razmere so pri narodih različne in je navadno tako, da kjer Je večja plodovitost, je tudi veča umrljivost. V tem oziru se vrste evropske države tako:
Leta 1910 je imela od 1000 smrtnih slučajev: Rusija 28,9, — Rumunija 28,8, — Bolgarija 23,5, — Srbija
22.1, — Ogrska 23,6, — Avstrija
23.1, — Spaiiija 23,3, — Portugal-.
'slcT 19,6, — Francija 17,8, — Nemčija 16,2, — Belgija 15, 2, — Švica
15,1,	— Anglija 14,0. — Švedi 14,0,
— Nizozemsko 13,6, —• Norveško 13,5, — Dansko 12.9.
Prebivalstvo kake države se množi torej tem bolj, čim večja je razlika med plodovitostjo in umrljivostjo. Na ta način dobimo sledečo vrsto: Bolgarija 18,5, — Srbija 16,4,
— Rusija 15,0, — Nizozemska 15, — Danska 14,6, — Rumunska 14,4. — Nemčija 13,6, — Italija 13,4, — Portugalska 12,7, — Norveška 12,6, — Ogrska 12,1, — Avstrija 11,3, — Anglija 11, — Švedska 10,7. — Švica 9.9, — Španija 9,8, — Belgija 8,6, — Francija 1,8.
Iz tega se vidi, da le n. pr. Rusija glede otrok najbolj plodovita — za njo pa pridejo balkanski slovanski narodi. Ker pa je tudi umrljivost precej velika, se ti rodovi ne množe tako htro, kakor bi se sicer.
Slovanski narodi kažejo veliko plodovitost — v tem ]e njih bodočnost.
Dunajsko nemško časopisje Je za velikonoč pisalo	»Wir brauchen
Kinder« (Nam je treba otrok), v Nemčiji pa so se ustanovila posebna društva, ki bodo skrbela, da se povzdigne število porodov. Pri nas tega še ni potreba — nas uničuje le izseljevanje. Zato je prirastek Slovencev v domovini tako majhen, da ne zadostuje, ako pomislimo, da nas uničuje tudi potujčenje, potem mora za nas veljati geslo: ne le množiti svoj rod, treba ga je tudi vzgojiti in ohraniti, da vzdrži v boju med narodi
DOT
ALBANIJA PROTI ITALIJANOM.
Drač, 7. junija. Dati časa se ie Že opazovalo svetlobne signale, ki so bili dajani iz neke hiše, kjer so stanovali Italijani in odgovore, ki so prihajali iz neke koče, ki je v vsta-škem področju. Nizozemski oficirji so preiskali kočo, iz katere so bili
411 ste že' bili v čeVljarnicJ
ntona Javernika, Trst,
»titi lii ulica Farnetto 33 ? ? =n=
Mpre|emn|o M tudi popravilu.
dajani signali in aretirali italijanskega polkovnika Muricchio in prof. Chivigo. Kakor Albanci poročajo, ie bilo najdenih več kompromitujočih pisem. Na zahtevo italijanskega poslanika je polkovnik Thomson izpustil oba aretiranca. Kaj vse so našli pri osumljenih Italijanih, o tem se varuje tajnost.
ALBANIJA SE ŽE OPRAVIČUJE
IN PROSI ODPUŠČANJA.
Rim, 7. junija. »Agenzia Stefani« poroča iz Drača: Danes dopoldne je prišel na italijansko poslaništvo albanski ministrski predsednik Turk-han paša, ki je Iskreno obžaloval, da sta bila omenjena dva Italijana aretirana in je obravnaval z italijanskim poslništvom, kako bi se ta neprijeten dogodek izbrisal in spravil s sveta. Vsled sklepa ministrskega sveta je albanska vlada pismeno obžalovala nepošteno postopanje in se je dala na razpolago za kakršnokoli zadoščenje Italijanski vladi.
IZ DRAČA.
Drač, 7. Junija. Tu je Se vedno obsedno stanje in preki sod, toda vlada popoln mir in red.
RUSKO ČRNOMORSKO BRO-DOVJE.
Petrograd, 7. junija. Komisiia državne dume za vojne in mornariške zadeve je v današnji seji odobrL la kredit za oboroževanje črnomorskega brodovja.
MED GRKI IN TURKI.
Carigrad, 7. junija. Turki postopajo v Anatolijl proti Grkom skrajno protlpostavno in krvoločno. Raz« lastujejo in izganjajo Grke kar vsevprek. Proti temu postopanju se je grški poslanik pritožil včeraj dopoldne pri velikem vezirju.
VOLITVE V ISTRI.
Voioska-Opatija, 7. junija. V Voloski-Opatiji je dobil Spinčič 484, Italijan Sandri 135. socialist Evar-Ijen 13 glasov.
Marija Pauer in Franja Ferfcavc naznanja ti vsein sorodnikom, znancem in prijateljem z neutolažnim srcem, da je po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi, preminila ljubljena mati, ozir. stara mati, sestra, teta,
gospa
Marija Čič
v soboto 6. junija ob 8. uri zvečer v 76. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek ob 5. uri iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 48. na pokopališče k Sv. Križu v rodbinsko grobnico.
Sv. maša se bode služila v župni cerkvi sv. Petra. Priporočamo jo v blag spomin.
Ljubljana, dne 8. junija 1914.
Žalujoči ostali.
Posebne parte se ne ledajsjo.
t
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je naša dobra mati, oziroma soproga, stara mati in tašča
Katarina Janša
vdov. Avšenik in Vida
danes ponoči 7. junija po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 70 letu svoje starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage umrle se vrši v ponedeljek, dne 8. junija t. I. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi.
Prosi se tihega sožalja.
Begunje pri Lescah.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Toplice na Kranjskem
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralglja (fshias), nevrastenija, histerla, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Hali oglasi
pgpHpnnpppotiappppppDPDoppEtpn
K"rl fhV 2eli SV°J° s«d«nJo negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo,
IčHoT* dobrega in lahkega postran-skega zaslužka,
u2*va ugled in zaupanje pri svojih prijateljih in znancih,
IrrjAn *e ue plaši pred akvizacijsklm po-IVUU1 slom, če se mu dobro izplača, to naj nemudoma sporoči svoj naslov pod la »jPoItnl predal 47«, Ljubljana.
p; OPPPPdpppDDPabgpppDPBDEggB
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vlnar|ev. — Pri malih oglasih si nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
111	Modistinja	"r
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda.	470—x
Lepo stavbišče na prodaj za pri merno ceno. Poizve se Spodnja Ši Ška, Kamniška ulica 234.
V skladiščil blagra
Malvina Weisz
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti »Kazine".
1	komad rjuha, 2 m dolga, >ez šiva . .  ................K	1-96	m
Z	1	komad namizni prt s 6 servijeti.  ...................,	1 96	M
•m	1	komad namizni prt iz damasta (bel).................  „	1 96	^
g	3	komadi brisače, izvrstne...........................    ,	196
g.	6 komadov platnenih prtov za steklenino .  ............1 96	GC
1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom ...	„	196	ZT
6	parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . .	1 96	EL
12 komadov ženskih in	mo.-kih	žepnih	robcev..............»	196	S3
,Zj	1	komad moška srajca (bela ali barvasta)..............„	1 96	CD
O	1	komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona ...	„	196
g	2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja ....	»	196
1	komad ženska sraica s trakom obrobljena ali vezena . .	„	1 96	O
Oj	1 komad Ženska srajca iz šifona . . ..........	,196	O
13	1	komad ženske hlače iz šifona z volanom .  .........  1	96
^	1	komad ženski reformni predpasnik iz kretona..............,196
50	2	komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih........  1	96
1	komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah	,	1 96	^
©	1	komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ...	„	1 96
JEr	1	komad svilena šerpa ali ruta t.....................  ,	1 96	^
g	2 komada platnene blazine s franžami za divan .....	1 96	©
.3	1	komad svilen robec (ruta) prima...................  1	96
g	1	komad moška nočna srajca, prav velika ,  ................,196	2
1	komad predpasnik iz listra, prav velik..............  2	90
£	1 komad šal ...  ........................................  -	2-50	Ej
S	1 komad bluza za izhod............................... 196	r
•gg	12 komadov brisal k za	prah..............................  „	1-96	.
2	Na deželo se	izpod	10	kron ne pošilja,	til
Gorčeva kolesa dospela na cilj.
A. Goreč, Ljubljana
opozarjamo, da se prodaja v Oorici dnevnik »Dan« v sledečih toba-karnah.
SCHMELZER. južni kolodvor. SARDAGNA. Via Glos. Carduccl 9. LIKAR, državni kolodvor. HOWANSKY, Via Silvio Pelllco. PREŠEL. Piaza del Duomo 2. PLEŠKO, Via Camposanto. KODR1N. vla Maccello.
ZAMPARO, Via Seminario. BREGANT, Via Ponte nuovo 9. VECCHIET, Via Corno.
Hupajte MDan».
nQn<( je edini slovenski »UiUl neodvisni polifilki dnevnik.
Fl«ritt Je najbolje fnforml-ran slov. dnevnik.
Ttontt je edini slovenski »"«11 dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah m praznikih.
je najodločnejši ne-jpUctll odvisni jutranji list
je najcenejši napr. »1SCU1 dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev,
•	pošto mesečno le
v k m
rinil** Ie razSirjen v naj-farših ljudskih alo-■ Jh, ker ga vsakdo jrad čita in je zato jako uspešno ogla-sevanje v njem.
Fl o n W prinaša interesantne ftiJiUi in znamenite zgodovinske romane.
TvonW prinaša znamenite ^l/oll sodobne jpolitiške karikature.
‘'4-. Cflj-
je odločen zagovor-^JL/tlli nik vseh zatiranih.
Sirite »Dan0 med ljudstvom.
Specijalna trgovina s kolesi pneumatiki in deli.
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja).
Dober zaslužek
dob« Inteligentni In marljivi ljudje brez posebnega truda.
Kje in kako izvedo, ako „Anončni ekspndiciji“ v Ljubljani naznanijo avoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi ,,Dober zaslužek«.
Pošilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugaja, se denar vrne.
BOLEm
LJUBLJANA
ULICA*
Dotične osebe
koje se še spominjajo na poroko pokojnega nadvojvoda Ernesta z gospo Baronico Wallburg v Ljubljani, se prosijo, da javijo svoj naslov gosp. Dr. Hermanu Kraszna, odvetniku na Dunaju I., ========== Giselastrafie št. 6. ============
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
Pozor gostilničarji In konsmHeml!
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke	za gospode	od	K	8’—, 12’—, 15’— naprej
Cele obleke	za aečke	.	„	„	4’—,	6*—,	8’—	„
Cele obleke	za otroke	.	„	„	2*—,	3’—,	4’—	„
Pelerine za	gospode .	.	„	„	T ,	8’ ,	9’—	„
Športne raglane   »	12’—,	14"	, 16.—	„
Klobuke......... .	*	„	1 —,	150,	2 —	„
Kostume za dame. . ; .	„	„	9*—,	12’—, 15*—	„
Damske sako in paletot	„	„	6’—,	8*—, 10’—	„
Krila spodnja in gornja	„	„	2’—,	3’—,	4 —	„
Hišne halje za dame . .	„	„	3 90,	4 90,	5;90	„
Slamnike..............  „	—-'50,	1’	, l’»0	„
Pristni panama .....	„	„	6’—,	*	,	*—	„
yjtadnwopoprgw.no tndovtto ntikt nnl.
5 w Oglejte sl velike Izložbe, vi
S Angleško skladišče oblek.
S L m Ljubljana. Mi tu ji. 54 Teleti». E ■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■e
Zajamčeno pristni Štajerski
jabolčnik in hruškovec
poraben za rezanje vina Is najbolj znane staincerske okolice, krepilen in močan, raspoillja proti povzetju od 100 l naprej
fi. 1TTEH. Mi predal II. i VeHorf vil Gnila, M Maja findiL
Cen«: prime Jabolčnik 100 lit. od K 20 do K 22, prima hruškovec močan „ „ od •• >7 do „ 20.
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 88 — Telelon št, 100.
(Centrala: rJ7JRIST)	j
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, sUndiMa, PatL Prosta skladišča za redni uiitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno ptfcgetfe zg selitve in prevažanje p«l»i»tv» v mestu in na vse strani \.Py£n^am.m*.y°h^Mve-nimi vozmi. Shranjevale pohištva in blaga v suhih posebnih sMadiSeln. Umotaelje Md, Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ’, * ?*****' parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Im-Ancana paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cnnard-Ltne za I. tn Ir. ratred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke”.
Zizziezrt« oeza.«.	--	<	•	flpo&n.«. povtrbibpjb.
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solndnikov.
Popravila se Izvrinjejo točno ln solidno^
K—1| § 80 Zaton na letainlt SRSSS Kinematograf Idnal
Pondell. 15 odstavek II. 10 vin. zvišane cene. da Treumann in Vlgo Larsen. BmBB