Basilo delavcev industrijskih montažnih podjetij
GLASNIK
i e ki'j mIo*
AVGUST 1985, ŠTEVILKA 8, LETO XIX
“'h«.
Organiziranost naj služi večji učinkovitosti sistema
^ 1^1 tnei#| bjf
o of1P'ieve osnovne organizacije Zveze komunistov so se vključile v razpravo r- lefe'lut*tu Smernic srednjeročnega plana sozda za obdobje 1985—1990. Nekako,' jev .',rganizacije so osnutek že obravnavale, 25. julija pa je bil posvet sekretar-h ?,predsednikov akcijskih konferenc, ki so se dogovorili o enotnem pristo-ijlenili so v IMP-ju organizirati problemsko konferenco ZK o tej proble-li vi' 2$ "kl> bo v začetku septembra. Vse OO ZK pa naj osnutek obravnavajo do p- b|^°vgusta in zavzamejo stališča, ki jih bodo komunisti nato uskladili na pro-™*ski konferenci in takrat tudi sprejeli skupne dogovore.
kjNno besedo na posvetu je imel Ku[))sV generalni direktor Franc nada] e’.ki je dejal, da je v razpravi o ipjjnjem razvoju sozda potrebno il^n evati dejstvo, da je IMP s pri-an 0 80 odstotki poslovanja nave-tipadna investicijsko porabo, ki a' Analiza poslovanja v izteka-Se srednjeročnem obdobju neugodne trende: stagnacijo in °eenih elementih nazadovanje, slednje obdobje je torej treba tiste akcije, ki so potrebne, preokrenili ta negativna gi-V®'
ske	letih se delež industrij-
^'oizvodnje povečuje in se bo larn° še v prihodnje. Sicer pa 0 v IMP-ju proizvodnjo zao-n° na nekatera področja:
:v0j Energetika — kamor sodi proi-n]a opreme za klimatizacijo (od ^UQ	menjalcev do črpalk), elek-
'»fn fenia — kjer imamo poleg to-°Preme in naprav tudi montažo.
iptoj r^ehrambena industrija
n. Aktivo r,, ..i,,	r,, > 1 r
°Pr«
proizvodnjo potrebne
i#	montažo in serviserji. Sma-
iJ:V '
da je to področje treba še
cejšnje spremembe ne le v operativnem delu, tudi v pojmovanju in tu bi morale OO ZK odigrati še posebej pomembno vlogo.
•	Uveljaviti dolgoročno koncipiranje poslovne politike nad kratkoročnim (sanacije, kampanje). Tu pa je treba zaobseči vse elemente od kadrovanja, investicijske politike, razvoja.
•	Preseči miselnost, da mora prodaja prodati vse, kar proizvodnja naredi in uveljaviti načelo, da mora proizvodnja delati to, kar trg potrebuje. Za to pa je treba ustvariti drugačen stik s kupcem in drugače postaviti razvojno dejavnost.
•	Ne sme več biti glavno zaposliti zmogljivosti, pač pa da proizvodnja prinaša dobiček. Torej se ne bati ustaviti nerentabilno proizvodnjo, pri čemer je treba seveda poskrbeti za socialno varnost delavcev.
•	Osebni dohodki morajo spremljati inflacijo — vsaka proizvodnja mora zagotavljati tak dohodek, sicer jo je potrebno prestrukturirati.
0V'
i' 'Z nizaTr°'zvodnja kmetijske meha-M sPelct Je — Je dolgoročno tudi per-i°r j je, j 1Vna glede na plan SR Sloveni-::,r\	^ a doseže samooksrbo s hrano.
e $ ^°t D^)Vto.mat*zac'ja’ robotizacija — kjer obdr«li, ki sta še na začetku, a o " Starci staJajo obetavni razvojni pro-
'A v '
l'ižacSjI''ern'cah so tudi predlogi orga-ltJ WJ,el.s katero naj bi dosegli v p vai pr cmkovitejše delo, je nadalje-lega nc Kumše. Osnovni namen njo tien^*0®3 poenostaviti doseda-nižira c,nkovito »troetažno« organe”0? (tozd - DO - sozd) v
a)	no<'- Zato je predlagano: a,ogene ^ste organizacije, ki so ho-°oju0 ’ kjer se torej tozdi medse-aejo, aebinsko dopolnjujejo, ostavk,/ Se Preoblikujejo v enovite
b)	^organizacije.
'0Zdi n- klovne organizacije, kjer jj*iakciji or8ansko povezani in je .olj na delovne skupnosti omejena ■C Preri) ^ministrativna opravila, pa ej°Ven ®a.n°’ da se tozdi preobliku-
.	viiv aKUpilUsll UIIlv J vil«
■e Prediu ministrativna opravila, pa Kjo v en gan°, da se tozdi preobliku-$e nep0°v’te delovne organizacije in <ivsredno povezujejo v sozdu. ®aaizaoi ° u sozda so predvidene službe
skupnega
po-
DS
sozd v kate-
, -<ueni ~ strokovnih služb, j ana s}andard, (družbena pre-r rrtovi P^oitniški domovi, samski > terna V lz°braževalni center), DS n^enin anka> DO Marketing, DO kazv„in 8’Do Projektivni biro, DO nV^^er).
Precej D ie. dejal, da je na ta osutek ).e Pril0<dm,siekov in javna razprava hirati n ?St’ kjer se morajo izkrista-
bj / Poslovodni organ,
. zta n .!!' koordinatorji za posa-ke8a, pi ^očj® — npr. poleg prav-: ahje trp,,Skega’ še za področje zu-^ josamZ1*1®,’ montažne dejavnosti It othočn u01^ Proizvodnih branž. Lr°š K0 j8 generalnega direktorja .c, dopolni/ 4e “vodno obrazložitev £> sozd TMDel je z ugotovitvijo, » berez,,nIMP zadnja leta beležil fditi zao*,ate’ ker se ni uspel prila-- e v teh^mm razmeram. To se ‘ "tagnaciji, pre-‘aganji^ neu-
•	Povečati je treba operativno učinkovitost. Dosegati roke in kvaliteto brez priganjanja.
•	Okrepiti podobo IMP-ja na trgu z usmeritvami: varčevanje z enegijo, zaščita okolja, informatika, robotizacija, proizvodnja hrane.
Za dosego teh ciljev so po Korže-tovem mnenju pomembne spremembe predvsem pri
•	Trženju — uveljaviti prodajo sistemov, inženiring v pravem pomenu besede.
•	Razvoju (boljša organiziranost, več sredstev, združevati denar za podporo ključnim projektom).
•	Organizaciji in vodenju.
Pri vprašanjih organizacije se je še posebej ustavil, saj po njegovem, mnoge težave izvirajo iz slabe organizacije (podvajanje in po trajanje funkcij, nejasna razdelitev pristojnosti, zapleteno urejanje odnosov svobodne menjave dela, prepiranje, delitev na naši — njihovi, boj za prestiž in predvsem povečevanje režije ob nespremenjeni učinkovitosti).
Pojasnil je, da je vodilo predlaganih organizacijskih sprememb doseči opredelitve Ustave in Zakona o združenem delu, da naj bo delovna organizacija nosilec vseh operativnih poslovodnih funkcij, od katerih je v tozdu le organizacija proizvodnje.
ti^em
- 7°vj|
so po
em padcu ebne pre-
Počitniški domovi so letos prepolni
FIESA, julija. Neznosna pripeka, natlačena plaža, poln IMP-jev počitniški dom. IMP-jevci, ki dopustujejo v Fiesi, so z domom zelo zadovoljni, smo se prepričali, ko smo jih obiskali. O tem lahko preberete daljšo reportažo na zadnji strani, poleg nje pa tudi poročilo o problemih, s katerimi se letos srečuje Počitniška skupnost. Glavna težava je seveda zaradi velikih podražitev, zaradi katerih skušajo v Počitniški skupnosti izkoristiti vse možnosti varčevanja.
Tako je tozd mesto, kjer delavec odloča o dohodku, ne pa nosilec poslovnih funkcij. Sozd pa je nsilec nekaterih strateških funkcij (dolgoročno planiranje) in koordinator del organizacij (pri prodaji, izvozu itd.).
Mnogo IMP-jevih delovnih organizacij je danes labilnih in omejenih na administrativne funkcije, je nadaljeval Korže. Smo pred dilemo, ali bomo tozdom vzeli nekatere funkcije, ki jih danes imajo, ali pa bomo te tozde organizirali kot nosilce poslovnih funkcij, to je kot delovne organizacije. Menil je, da mora biti osnova za takšno ali drugačno organizacijsko obliko presoja tržne in tehnološke povezanosti. Seveda pa bo povečano število delovnih organizacij v sozdu terjalo okrepljeno koordinacijo.
V razpravi se je pokazalo, da so zlasti glede bodoče organiziranosti delovnih organizacij različni pogledi, na kar so opozori li predstavniki iz Emonda, Ika in PMI-ja. Na povetu ni bilo opredelitev za takšno ali drugačno varianto, pač pa usmeritev, da je potrebno v javni razpravi zagotoviti pogoje, da bodo vsi delavci o vseh predlogih popolno obveščeni in se bodo tako lahko odločili.
Kot smo že poročali, je sozdov delavski svet določil, da traja javna razprava o osnutku Smernic srednjeročnega plana do 14. septembra.
LOJZE JAVORNIK
V delovni organizaciji Klimat so začeli izdelovati direktne uparjalnike in kondenzatorje za hladilne sisteme. To je novo področje proizvodnje za to delovno organizacijo, ki s tem uresničuje svoje razvojne smernice, v katerih je tudi osvajanje elementov za hladilne sisteme. Pri tej usmeritvi bo za ves IMP pomembno tudi sodelovanje z Inštitutom Zoran Rand, za kar je bila julija podpisana pogodba. Na sliki: letanje kapilarnih cevi, ki so sestavni del direktnih uparjalnikov. Več lahko preberete na 3. strani.
S slabostmi se ne smemo sprijazniti
Vsak organizem mora imeti gonilno moč. Tako mora biti tudi v vsaki skupnosti, da lahko izpolnjuje svoje dnevne in letne naloge. Da gre delo uspešno, vemo, da si ga moramo rezdeliti in vsak mora na svojem področju zanj tudi moralno in še drugače odgovarjati. Zato je potrebna za vsako dolžnost tudi sposobnost, na osnovi te ocenjene sposobnosti, izbiramo tudi ljudi, ki naj stojijo na čelu naše aktivnosti.
Pri tem kajpak moramo tudi upoštevati, da je tudi človek od človeka različen. Tako pride do zaključkov: Oni prejšnji je imel trdo roko, imel je tudi svoj prav, ki ga je po svoje usmerjal, zdaj v strokovno plat, pa spet v družbenopolitično in samoupravno delo v kolektivih. Mnogi »veliki« so pred njim postali zelo majhni, in tako se je skozi tisočere oblike kolektiv razvijal, širil, delal in sicer različno uspešno, vendar je bil skupek uspehov tak, da se jih je spominjati kar prijetno, čeravno niso bili vsi enako zadovoljni z ravnanjem, vendar trdno jedro poznejšega sozda se je držalo in smo zato bili tudi ponosni na to.
In ker pravimo, da nič ne more trajati večno, tako tudi človekova moč mora svoje mesto prepustiti drugemu in takoj začnemo ugibati, kako in kaj bo zdaj? Vsak nov človek naj bi namreč prinesel kaj boljšega, vsem pravšnjega, čeprav obenem vemo, da je to nemogoče. Nekdo bo zadovoljen, kdo drug nergač, pa tudi ne malo takih, ki bi drugače delali, če bi imeli tak položaj, zdaj pa njih nihče ne upošteva, razume.
Najti se na vrhu med tisoči, ni poseben problem, težje pa je, kako krmariti v tej množici različno mislečih glav, pa kaj to, bolj zahtevnih buč, ki prej vidijo pravice kot dolžnosti. In v takem toku človek ni vedno sposoben biti pravilen v odnosu do skupnih koristi in do posameznika. Znajti se v tem je danes še posebno težko, kajti, konkretno eni imajo delo, drugi ne, eni si iščejo nove programe, kar spada v neko vrsto podjetništva, kar lahko spravi na stranski tir samoupravljanje in razvoj drugih nujnih elementov za uspešno sožitje kolektiva.
V tem primeru se oslanjamo na bistveno vprašanje, ki zadeva stanje od »vrha« navzdol. Zdi se namreč kar mnogim, da se ustvarja neko kom-promisarstvo med vodečimi kadri v sozdu, delovnih organizacijah in tozdih. Zdi se, da se naše moči dostikrat drobijo, da nastajajo vrzeli v enotnosti...
Res je, tisti, ki mu gre dobro, pozablja, da mu jutri ne bo lahko, kdor pa je zdaj v težavah razlaga: »Razumite nas!« Tako se ustvarja mlačen, a razumevajoč odnos do slabosti, ki pa se navadno še zaostrujejo, ker nekdo, ki bi moral, ni rekel odločne besede. In kdor od strani opazuje tako ravnanje, si misli svoje, predvsem pa, zakaj je odločnost tako šibka, ker je vendarle nuja, da marsikje brez strogega režima tudi ne gre, če se hoče živeti. Če ni dela, ni jela, in če bomo v odločitvah, kako naprej omahovali, potem bodo usta polna besed, obenem pa lačna.
Da pa ne bo tako, se moramo dogovarjati in tudi skleniti, kako naprej, izključevati pa bi morali razne izgovore, če so ti ohlapni, ker mora vsak imeti svoje konkretne dolžnosti, pa naj bo to katerikoli direktor, šef ali kaj. Saj smo lahko še dostikrat izdali, kadar se je delalo v rokavicah, so bili učinki slabi. Kompromisi, gledanje skozi prste, popuščanje v nekem redu in podobnem ne pomaga naprej skozi razne krize, in človek človeku pomaga le tako, da najdeta skupno ustvarjalno možnost, kar posebno velja na vodilnih mestih. Če popuščaš, ga pokopuješ, to pa ni naš namen.	FRAN VODNIK
Panonijina kmetijska mehanizacija v izgubi
Polletni obračun v Panoniji-nem tozdu Kmetijska mehanizacija je pokazal 144 milijonov dinarjev izgube.
Vzrokov je več. Med objektivnimi je predvsem hud zastoj prodaje, zaradi česar se kopičijo zaloge, s tem pa tudi stroški za obresti, ker mora Panonija zaradi stalne nelikvidnosti najemati posojila. So tudi v škripcih zaradi velikih podražitev stroškov, ki jih ne morejo prenašati v cene svojih izdelkov, saj jim prodaja že zdaj šepa.
So pa na zborih delavcev odkrito spregovorili tudi o subjektivnih napakah: od nekvalitetnega dela v proizvodnji, zaradi česar imajo reklamacije, do neizpolnjevanja drugih nalog.
V tozdu Kmetijska mehanizacija in sploh v delovni organizaciji so že sprejeli vrsto ukrepov za reševanje problemov.
Žal pa so razmere na tržišču trenutno takšne, da bo popolna sanacija trajala verjetno dalj časa. V Panoniji so zaenkrat sprejeli več odločnih kratkoročnih ukrepov, pri čemer imajo tudi podporo občinskih organov. Predlog temeljitega dolgoročnega programa sanacije pa bodo pripravili v strokovnih službah sozda in Interne banke.
O problemih Panonije pišemo podrobneje na 2. strani.
k L
Nekaj misli ob razpravah o osebnih dohodkih
Več ko bomo ustvarili, več bomo delili
Najbrž je bilo zgolj naključje, da je bila seja sozdovega delavskega sveta, na kateri naj bi delegati že tretjič obravnavali in ga po možnosti končno določili o predlogu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka in za delitev osebnih dohodkov sklicana ravno 10. julija, to je na obletnico datuma, ko je delavski svet lani dal ta akt prvič v predhodno obravnavo. V razburjenju, ko so na junijski seji manjkali le štirje glasovi, da bi bil predlog določen, ni najbrž nihče pomislil, da je bil za naslednjo obravnavo določen prav jubilejni datum. No, te obravnave potem sploh ni bilo, ker je bila seja odpovedana, saj je odšlo na dopust toliko delegatov, da ne bi mogli zagotoviti sklepčnosti.
Razprava o novem sistemu osebnih dohodkov se nadaljuje. Naslednja seja sozdovega delavskega sveta bo najbrž konec avgusta, torej je še nekaj časa za premislek.
Pri odločanju o Sporazumu bi opozoril tri stvari:
■ 1 • Proti predlogu so bili le trije delegati. Sedem se jih je vzdržalo. Torej je bila precejšnja večina navzočih delegatov za. A kaj to pomaga, ko je manjkalo toliko delegatov, da za Sporazum ni bilo potrebne polovice glasov delavskega sveta.
To pa kaže odnos do tega najvišjega sozdovskega samoupravnega organa. Pa ne le odnos tistih delegatov, ki ne hodijo na seje, kajti gotovo so tudi primeri, ko so tozdi in delovne skupnosti zaradi kadrovskih sprememb izgubili svoje delegate, a jih niso nadomestili.
Ali res nikogar ne zbode, da se sozdov delavski svet pogosto sestaja v dvotretjinski zasedbi, da v tej mandatni dobi še nikoli ni manjkalo manj kot petina delegatov? Po mojem niti ni najhuje to, da je ob takem odzivu delegatov včasih težko zbrati potrebno večino za sklepanje —še huje je, ker abstinenca izpričuje, da mnoga okolja prav nič ne zanima, kaj se dogaja na sozdovem delavskem svetu.
Potrebujemo več enotnosti. V besedah smo vsi za to. V praksi pa pustimo, da naš najvišji organ drsi v nesklepčnost.
2. Sedem delegatov se je, kot sem napisal, vzdržalo. »Glede na doslej opravljeni postopek usklajevanja po mojem ni sprejemljivo, da se delegatih tej fazi vzdržijo,« je rekel na seji delavskega sveta predsednik Komisije za planiranje Bojan Šefman. Njegovim besedam ni kaj dodati. Zares čudno, da se po tolikih mesecih razprav in usklajevanj nekateri delegati ne morejo opredeliti ne za na proti.
Se pa v tem dejstvu kaže, da je nekatere delegate verjetno strah odločitve. Dobro vedo, da so mnenja deljena in zato je odgovornost težka. Toda vzdrževanje ni dobra rešitev. Časi, kakršni so, pomenijo, da nas v IMP-ju čaka še mnogo težkih odločitev. Verjetno bo lahkih in soglasnih odločitev vse manj, vse več pa zapletenih in nepopularnih. Če bi se širil strah pred opredeljevanjem, nas lahko skrbi, kam bo krenila sozdova samoupravna barka.
Kolebanje delegatov pogledam tudi v povezavi z ugotovitvijo sindikalistov na zadnji seji Koordinacijskega odbora, ki so priznali, da je bila javna obravnava tega pomembnega dokumenta v mnogih okoljih kaj ozka. Torej ni čudno, da se delegat ne more z lahkim srcem opredeliti, če pa ve, da delavci, ki jih zastopa, doslej niso imeli prave možnosti, da bi se izrekli.
Da bo jasno: Za to niso krivi delegati v sozdovem delavskem svetu, pač pa zlasti strokovne službe, ki bi morale organizirati temeljite javne razprave, v katerih bi prav vsak delavec dobil vse potrebne podatke in imel možnosT povedati svoje mnenje. Sistem osebnih dohodkov je tema, ki pri obravnavi terja precej strokovnih pojasnil, če hočemo doseči, da bo vsakomur zares povsem jasno, o čem odloča. Namreč jasno do te
"““»m' t ’ i/uvtcm jusriu, u cern uuioca. ivamrec jasno ao te mere, da bo lahko vedel, kaj to pomeni za njegov jutrišnji osebni dohodek. Topa morajo pojasniti strokovni delavci, delegati ali pa sindikalisti tClkih razorov Sfimi nP mnrpin n ronni r/m ti
takih razprav sami ne morejo organizirati.
3. In v čem je zdaj odločitev? Spet bom citiral Bojana Šefmana: »Smo pred izbiro, ali ohranjati sedanje stanje, ali pa z osebnimi dohodki ustvariti pogoje, da izkoristimo ustvarjalne razvojne potenciale.«
Zadnji osnutek z višjim vrednotenjem višjih razredov (to je vodilnih in strokovnih del) odpira možnost za kreativno kadrovsko krepitev. Prejšnji osnutek pa pri vrednotenju del v bisjjvu ohranja sedanja razmerja.
Zdaj pa bom posegel še po enem citatu. Ernest Fujs iz PMI-ja je na eni od obravnav povedat primere, ki jih je analiziral: »TAM je bit po osebnih dohodkih pred desetimi leti za 12 odstotkov pod republiškim povprečjem, potem so pri sistemu nagrajevanja dali več poudarka strokovnosti in danes presegajo republiško povprečje za 7 do 8 odstotkov. Enako so naredili v železarni Ravne in zdaj imajo za 13 odstotkov višje osebne dohodke kot v drugih železarnah. Uvedli so računalniško vodenje tehnologije, zmanjšali so porabo energije, povečali učinkovitost proizvodnje in to vsem delavcem večje osebne dohodke.«
Torej: Nagradimo danes strokovnjake, da bomo jutri vsi skupaj imeli več! Sliši se kot parola, toda ne pozabimo, da so s takšnim ravnanjem marsikje dejansko povečali dohodek in osebne dohodke. In če kdo ne verjame, da so npr. naši razvojniki ali komercialisti preslabo plačani, naj se vpraša, zakaj potem odhajajo drugam — in najpogosteje ravno najboljši!?
Ne pozabimo tudi, da naše vrednotenje sredinskih razredov odstopa od panožnih sporazumov. Tudi to kaže, da je IMP v razkoraku z glavnim tokom razvoja, kar ima lahko v prihodnosti hude kadrovske posledice. Danes pa je aktualno vprašanje, ali lahko zagovarjamo sistem vrednotenja, ki nekatera dela precej bolje vrednoti, kot so v katalogih sindikalnih panožnih sporazumov? Se bomo v IMP-ju kar požvižgali na merila, ki so jih opredelili sindikati v republiki? Kateri sindikalist bo to zagovarjal?
To je nekaj mnenj, ki se porajajo ob več kot enoletnih razpravah o novem sistemu osebnih dohodkov. Razprave o osebnih dohodkih so tako težke, ker prav vsak na tihem pričakuje več. Toda, poglejmo resnici v oči: Pri tem, komu dati, upoštevajmo tudi to, kakšna odločitev lahko prispeva k razvoju in boljšim poslovnim rezultatom. Kajti prav gotovo drži — bolje ko bomo poslovali, več bomo zaslužili.
LOJZE JAVORNIK
Panonijin tozd Kmetijska mehanizacija je imel ob polletju izgubo
Za pridelovanje hrane potrebujemo stroje, mar ne?
Panonijin tozd Kmetijska mehanizacija je imel ob polletju 144 milijonov di-naijev izgube. Že dolgo samo vedeli, da se otepa z nelikvidnostjo, tudi prodajne težave se vlečejo že nekaj mesecev in zdaj so se problemi tako zaostrili, daje poslovni rezultat zdrsnil v rdeče številke. Kaj storiti zdaj? Na zborih delavcev in delavskih svetih ob polletnem obračunu so sprejeli kratkoročne ukrepe: za zmanjšanje zalog, zagotovitev kvalitetnejših finančnih virov, zapolnitev kapacitet. Strinjali pa so se tudi, da je treba povečati kvaliteto dela.
Direktor tozda Kmetijska proizvodnja je v poročilu o poslovanju dejal, da je glavni problem padec realizacije in zlasti prodaje. Tako je tozd v pol leta ustvaril komaj 34 odstotkov načrtovanega letnega prihodka in posledica so izgube.
Nekaj podatkov: Brzoparilnikov so prodali za skoraj 70 odstotkov manj kot lani, obračalnikov za 55, kultivatorjev za 40 itd. Več kot lani so prodali le traktorskih prikolic, sadil-nikov becker in kosilnic — teh po zaslugi izvoza na Poljsko.
Izvoz, kot je poudaril Kovačič, je svetla točka v Panonijinem letošnjem poslovanju. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so ga povečali za več kot 4,6 krat. Povečali so vse že utečene oblike sodelovanja (Becker, Pegoraro, Zeter), še posebej pa klasičen izvoz. Če ne bi bilo izvoza, je rekel Kovačič, bi bile razmere še slabše.
Tudi za naprej kaže dobro. Poljaki so bili s 4.000 kosilnicami, ki jih je Panonija dobavila v prvem polletju, zadovoljni in so jih naročili še 500. Z Madžari so podpisali pogodbo o sodelovanju pri proizvodnji prikolic. V rebalansiranem planu za letošnje leto načrtuje Kmetijska mehanizacija za 477 milijonov dinarjev izvoza, kar bo okrog petina letnega prihodka.
Ima pa Kmetijska mehanizacija probleme s kvaliteto dela — tako pri izvoznih izdelkih kot pri izdelkih za domači trg. Direktor tozda je rekel, ker proizvodnja ni polno zasedena, bi lahko več pozornosti posvetili kvaliteti. Nekvalitetna izdelava nam povzroča dodatne stroške, ko servis popravlja napake, predvsem pa zgubljamo zaupanje kupcev.
tovarniškem dvorišču. Razen tega trgovcem tudi manjka denarja za vzdrževanje zalog. Skratka, ni pričakovati, da bo trgovina sprejela blago, čeprav se komercialisti trudijo, da bi ga čim hitreje spravili do prodajaln — predvsem tiste izdelke, po katerih se kupci še vedno povprašujejo. Tak izdelek je recimo stiskalnica, kjer pa so imeli v tovarni ravno te dni težave zaradi nekakovostnih reduktorjev.
Emil Zelko je tudi podrobneje razčlenil probleme, s katerimi se sooča tozd in ki so pripeljali do izgube:
tivne slabosti. Mnogi se še niso zavedli vse resnosti razmer, v katerih smo in ne uresničujejo dogovorjenih nalog, kot smo si jih zamislili, je opozoril Zelko. Pri tem je opozoril na reklamacije, ki pričajo o slabi kvaliteti dela, na zamude pri uvajanju novih izdelkov, na brezbrižnost (podpisovanje delovnih nalogov z ogromnimi prekoračitvami časa in stroškov). Tudi delovna skupnost še ni skupna strokovna služba, je opozoril Zelko, ker se vse preveč deli na »naše« in »njihove«. Na zboru delovne skupnosti je opozoril, da jo v tozdu kritizirajo, in da morajo delavci delovne skupnosti reševati vse probleme enako kvalitetno, predvsem pa zdaj ni čas, da bi eden drugemu dokazovali napake in se prepričevali, kdo je bolj pameten, pač pa je treba skugaj napeti vse sile, da bi rešili nakopičene probleme.
jih sami nujno potreb3^
cev, ki
pač pa tiste, za katere nimajo
pravi, da to breme ne bo padlo
enako. Mi komercialiste zdaj P°, bujemo, da iščejo delo, prav tak0,, zvijalce, da realizirajo sprejete n
ge, teh torej ne bomo pošiljal gam, ker bi bile motnje še huM pojasnil Zelko. Če pa za dolocenč žijske delavce ne bo dela, velja®
tudi za njih.	<
In še eno ob »posojanju« “ .i cev. Tisti, ki delajo v Ljubljani Idriji,so povedali, da sta oba tojj zanje dobro poskrbela — ni pr0”j mov ne s stanovanjem, ne s Mjj delo je v redu, zaslužek tudi ifl snreieti so hili rinhrn Te tnrei t0 r'
sprejeti so bili dobro. Je torej toi mer dobrega sodelovanja v s®* Seveda pa pridejo pri tem do 'd'
katerih nekateri ne morejo kar , na delo drugam. Nekateri so £ uprli, ko so dobili odločbe. Vodi”,
Nekaj podatkov iz polletne bilance tozdov Kmetijska mehanizacija in Blisk
delavcem obljubili, da bodo >€ tevali te človeške probleme. NasP, iščejo najprej prostovoljce, a teh
13VVJV liajpicj piUMUVUlJUC, O I*"
slej ni bilo. Je pa ta ukrep nuje0:,
Panonijin tozd Kmetijska mehanizacija je v prvih 6 mesecih ustvaril 1.210 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 340 odst. letnega plana in le 24 odst. več kot lani.
Podatki o fakturirani realizaciji kažejo, da je zatajila predvsem prodaja kmetijskih strojev za domači trg, ki je v primerjavi z istim lanskim obdobjem le 6 odstotkov večja kot lani — zaradi visoke inflacije pa to pomeni veliko nazadovanje.
V kooperaciji so z jugoslovanskimi partnerji povečali fakturirano realizacijo za 38 odst., medtem ko so za izvoz fakturirali kar za 464 odst. več kot v istem času lani. Precej dobro dela orodjarna, ki je zunanjim naročnikom fakturirala za 281 odst. več kot lani — seveda pa so vse to v primerjavi z glavnim progra-mom manjše vsote, ki ne morejo nadomestiti padca v prodaji kmetijskih stro-
Ob 34-odstotnem doseganju rasti prihodka, so dosegli pri stroških 38 odst. planiranega letnega obsega — to je 1.110 milijonov dinarjev, tako da jim je ostalo le 100 milijonov dinarjev dohodka, iz katerega so plačali 92,6 milijona dajatev. V prvem polletju so izplačali 152 milijonov dinarjev osebnih dohod-kov —27 odst. več kot v istem lanskem obdobju. Rezultat je nekaj nad 144 milijonov dinarjev izgube.
Število zaposlenih v tozdu Kmetijska mehanizacija pada, saj so imeli 1 januarja še 669 delavcev (od tega 210 v režiji), 30. junija pa le še 618 (od tega 204 v režiji).
vsaj malo omili probleme. Tore) ki nimajo opravičljivih razi®! začasne premestitve ne bodo d; odkloniti. Sodeč po reakciji deli'.
na zboru, ti razumejo problei®,
*»«	u, vi i ciz. mu v ju	j
tudi sprejemajo to, sicer težavni šitev.
• V okviru sozda je stekli1 akcija za pokritje izgube. Za to t>° IMP-jevi tozdi usmerili del reze1”'j sredstev, ki bi jih sicer združili', publiškem skladu skunnih r°z£l
skupnih - f Kmetijska mehanizacija pa b° ( veda aktivirala tudi vsa svoj3 zervna sredstva.
A
• Glavna naloga za avgust J1 ni ran je finančnih virov. Kot je P°J dal Emil Zelko, je kratkoročn3 j
govodsko vrednost vseh zalog, ^
/
—r—, _ —j.— Uva
jamo zahtevnejše programe, poveču- .. .	----=,—-—,--------
jemo izvoz, torej nujno moramo po- jtbje bilo lani v Blisku in Panoniji, večati kvaliteto dela, je opozoril Ko-
v 1 l/.l jl ).
V Blisku je bilo 30. 6. 281 zaposlenih v delovni skupnosti pa 131, tako da je imela vsa delovna organizacija 1.030 zaposlenih, to pa je 70 delavcev manj, kot jih je bilo lani v Blisku in Panoniji
zgornja meja zadolženosti. Pan0: je že dobila 20 milijonov din3*, V kredita občinskega sklada sk°f '
rezerv, tudi Interna banka ji leti
vačič.
Treba je reči, da so delavci Kmetijske mehanizacije o teh težkih problemih razpravljali zelo zrelo. Prvi vprašanji sta bili: kdo je kriv, da so delali zaloge, ki jih nihče ne kupi, da so si nakopičili množico »rdečih vojakov« — strojev, ki zdaj stojijo na dvorišču okrog tovarne in bremenijo poslovni rezultat, ker mora tozd najemati drage kratkoročne kredite za kritje zalog.
Odgovoril je glavni direktor Emil Zelko, ki je najprej poudaril, da je padec povpraševanja po kmetijskih strojih širši družbeni problem, ki ne tare le Panonije. Primerjava, ko so delo Kmetijske mehanizacije pretvorili v norma ure, pokaže, da so jih naredili 20 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. V to pa so všteta tudi razna kooperacijska dela, ki jih je tozd pridobil za zapolnitev kapacitet. Brez njih bi bile razmere še bolj kritične.
Glede kmetijskih strojev je Zelko poudaril, da so jih delali po naročilih, ki so jih dale trgovske hiše — podpisnice samoupravnega sporazuma. Panonija se je že konec lanskega leta soočila s padcem prodaje, zato so njeni komercialisti v začetku leta obiskali vse trgovske partnerje, da bi postavili realne prodajne in proizvodne plane. Trgovci so takrat ocenjevali, da je zastoj prodaje začasen in da se bo trg spomladi spet odprl, to pa se ni zgodilo.
Pred kratkim opravljeni ponovni obiski v trgovskih hišah so pokazali, da so v trgovinah še večje zaloge Pa-nonijinih kmetijskih strojev kot na
Tudi poslovni rezultati tozda Blisk v prvem polletju niso bili dobri. Celotnega prihodka so imeli 417 milijonov dinarjev — kar je 68 odst več kot lani. Porabili so 297 milijonov dinarjev — 85 odst. več kot lani. Dohodek je bil torej le za 38 odst. večji kot lani, čisti dohodek pa za 45 odst. Sredstva za osebne dohodke so povečali za 64 odst., tako da jim je ostalo manj kot 3 milijone dinarjev ostanka dohodka.
odobrila 30 milijonov dinarjev. , meljni banki Murska Sobota tudi pripravljeni pomagati s
membo kratkoročnih posojil v
i
•	Padec povpraševanja po kmetijskih strojih, kar smo že opisali.
•	Poleg tega jih tepejo podražitve vhodnih surovin, ki jih ni mogoče prenesti v ceno izdelkov, saj že pri sedanjih cenah ni povpraševanja. Ob tem so se surovine v juliju spet podražile za 20 do 28 odstotkov, podražila se je elektrika, pa transportni stroški.
•	Nekvalitetni finančni viri — kratkoročna posojila in menice povzročajo ogromne obresti. V prvem
Drži tudi, da so po stavki precej časa zgubili v brezplodnem ukvarjanju s samim seboj, medtem ko so se problemi kopičili. Slabo je tudi, da mnogi še vedno ne verjamejo uradnim informacijam, obenem pa širijo nepreverjene dezinformacije. Na nas samih je, ali bomo našli dovolj razuma in človeške moči, da bomo prebredli težave, je rekel Emil Zelko.
goročnejša. Seveda pa ne brez P®, jev, ki so v tem, da mora Panonij3 j tančno planirati finančne toko'j v« pri tem skrbeti, da bodo izdelk?V . čim hitreje prodajali, ne da bi F Cu pičili v skladišču.
• Obrnili se bodo tudi na tri ?St ske hiše — podpisnice samo11^ et
nega sporazuma s prošnjo za Ph pri sanaciji, čeprav so tudi sa® j Jjsl
govske hiše v takšnih škripa v dosti pomoči od njih ni mogo66 čakovati.
ih, j vj„
• V tretjem trimesečju j6 f
PROGRAM UKREPOV
Ko je glavni direktor Panonije ra-
rešiti kadrovske probleme, to iš,
n • -—............v r ■T -	ivu jc glavni uiieKiur ranomie ra-
PoUetJu je tozd Kmetijska mehani-	zlagal predvidene ukrepe, je najprej
zacija plačal 265 milijonov dinarjev opozoril, da problemov ne bo mo-
sesti nekatera vključna dela, odprta.
obresti, vseh osebnih dohodkov pa je bilo v istem času 152 milijonov dinarjev.
•	Na poslovni rezultat je vplivalo tudi povečanje osebnih dohodkov, ki zaradi prej opisanih problemov, ni bilo podprto z rastjo proizvodnje in dohodka. Toda, kot je dejal Zelko, povečanje osebnih dohodkov je bilo nujno zaradi velike inflacije. Razen tega je povprečni osebni dohodek v Kmetijski mehanizaciji še vedno skromnih 36.000 dinarjev.
•	Že pred izgubo je Panonija dve leti poslovala z izredno nizko akumu-lativnostjo, zaradi česar ni mogla zbrati denarja niti za nujno potrebne investicije.
•	So pa v tozdu in delovni organizaciji nasploh tudi številne subjek-
goče rešiti čez noč. Potrebno bo sprejeti dolgoročnejši sanacijski program, kar bodo naredili v 45 dneh, kot določa zakon. Predlog bodo pripravili v strokovnih službah sozda in Interne banke. Panonijine strokovne službe bodo seveda dale potrebne podatke, toda predlog sam se bo delal zunaj z namenom, kot je pojasnil Zelko, da bi dobili čim objektiv-nejšo sliko problemov in čim kvalitetnejše ukrepe. To pa seveda ne pomeni, da do oblikovanja temeljitega sanacijskega programa ne bodo naredili nič. Zelko je predložil, zbori delavcev in delavski svet pa so potrdili vrsto kratkoročnih ukrepov, s katerimi bodo omilili najhujše probleme. To so:
• Sproti bodo preverjali P
____1________Yl_ ______I. • . A . 11..-.ir ifl V
zvodne stroške vseh izdelkov i® ljavljali podražitve, ki jih bo nesel, ali opuščali tiste proizvod ' terih cena ne pokriva vseh pr°lZ nih stroškov.
s1q
• Izboljšali bodo delo serifi ga bolje založili z rezervni®1
OBČINA PODPIRA PANONIJIN PROGRA^
Emil Zelko je povedal,
muli z-ciko je poveuai, -šemi predlogi seznanili tudiv0 J ho ozda in občinske strukture "V j 1' stavnike Izvršnega sveta, druz° [, 5,(
političnih organizacij, SDK in ^
Vsi so se s predlaganimi ustne11 ■! j*! strinjali in priznali, da imajo <o
gubi tozda Kmetijska mehan® ^
Za Ten
energetiko je treba pripraviti sanacijski program
Realizacija raste, stroški pa še hitreje
V Tenu Energetiki so načrtovano fakturirano realizacijo v prvem letošnjem polletju sicer presegli, vendar so v tem obdobju tudi zelo porasli materialni stroški tako, da je polletna bilanca pokazala motnje v poslovanju tozda.
Zato so v tozdu na zboru delavcev, 29. juh ja sklenili, da mora tozd izdelati sanacijski načrt. Tega bodo predvidoma pripravili do konca septembra letos.
S sanacijskim načrtom želijo v Tenu doseči 2 stvari in sicer: da bi tozd zaključil poslovno leto 1985 brez motenj in da bi bile nakazane smernice za dolgoročno reševanje tozda. Za nosilca izdelave sanacijskega programa je bil določen direktor Emonda Borut Gržinič, ekipo pa sestavljajo še nekateri delavci iz Emondove delovne skupnosti, Interne banke in iz Tena Energetike.
Slabim poslovnim rezultatom v 1.
polletju pravi direktor Tena Energetika Rihard Pompe, botrujejo zaprtost jugoslovanskega trga in velika konkurenca na jugoslovanskem trgu. V tem polletju je imel tozd tudi veliko neproduktivnih ur zaradi pomanjkanja dela. Da bi se v 2. polletju izognili vsaj neproduktivnim uram, so se v tozdu dogovorili, da mora prodaja okrepiti svojo aktivnost.
Tenova prodaja poteka sicer finančno po planu, po strukturi dela pa še vedno povzroča nezadostno zasedenost delavnice.
Računamo, je dejal Pompe, da bi z zadostno zasedenostjo delavniških zmogljivosti vendarle uspeli do
konca leta izvleči tozd iz motenj, za katere so vzrok tudi likvidnostne težave, zaradi katerih je tozd stalno kratkoročno zadolžen in zgublja ogromno dohodka na račun obresti, saj je imel v letošnjem prvem polletju samo meničnih obresti za 22 milijonov dinarjev.
Na sestanku predstavnikov Tena energetika, delovne skupnosti Emonda in generalnega direktorja sozda Franca Kumšeta so se pred kratkim dogovorili, naj v Tenu v celoti pregledajo vse razvojne naloge in naj se tudi v razvoju lotijo dolgoročnih in kratkoročnih rešitev, da bi tudi na ta način v bodoče lahko tozd uspešno posloval. Delavci v tem tozdu so še vedno prepričani, da je denar, ki so ga vložili v razvoj (teh sredstev sicer ni veliko), dal premalo
vidnih rezultatov in zato želijo na tem področju več aktivnosti.
V Tenovi proizvodnji imajo občasno še vedno problem z oskrbo materiala, ki ga vgrajujejo v svoje naprave, vendar se Vseeno čuti, da se jugoslovansko tržišče umirja in zato tu ne tiči vzrok za slabo polletno poslovanje.
Izvoz?
Na izvoznem področju imajo Te-novci nekaj ponudb, ki so jih dobili prek Inženiringa, pa jih še niso realizirali.
Nameravajo jih izpolniti v glavnem v prihodnjem letu. Tako je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem Tenov izvoz upadel za skoraj 60 odstotkov.
• Zmanjšanje zalog. Narejen je spisek repromateriala, ki ni nujno potreben in ga bodo razprodali (za okrog 35 milijonov dinarjev). Uvedli bodo tudi 10 do 25 odstotni popust za nekatere stroje (medvrstni kultivator, obračalniki, prikolice, traktorski nakladalec, nahrbtna škropilnica) v vrednosti okrog 90 milijonov di-
precejšen delež tudi neugt , spodarske razmere. Zato b'J našteti tudi podpirali ukrep0 1 J broditev težav in dovolili. da
majo delavci neokrnjene ose® V
M. P.
narjev.
• V bodoče bodo delali le izdelke, za katere bo prodaja zagotovljena. Naredili so rebalans plana in ugotovili, koliko kapacitet je nezasedenih. Zdaj iščejo dodatno delo v sozdu in zunaj njega. Nekaj obetov imajo, a zaenkrat ne dovolj. Šli so tudi v drugo varianto, da »posojajo« delavce drugim. Že julija je bilo 25 njihovih delavcev v ljubljanskem Dvigalu in idrijskem Tiu.
Ob tem seveda prihaja do problemov. Na zboru je bilo postavljeno vprašanje, ali ta ukrep velja za vse, ali spet le za delavce za strojem, ne pa za režijca.
Zelko je odgovoril, da ukrep velja za vse enako — in sicer glede na potrebe tovarne. Na prisilne dopuste ali v druge tozde ne bodo pošiljali delav-
hodke (zaradi izgube bi jih sic® ti rali znižati na povprečje prve® mesečja).	.A
Za to podporo pa postavi]3^ memben pogoj: Da tudi kolek1^* napne vse moči in zastavljen6^ 4
ritve zares dosledno izvaja- J
sprotnem primeru preučuje y svet tudi možnost, da bi Pre r6jif j naj občinska skupščina SP I
ukrep družbenega varstva. Sodeč po zborih in delavski .
A
to ne bo potrebno. Razp®v ^jin!
bilo mnogo, a bile so stvarne^, jil očitna pripravljenost sprej6^
so neprijetna-
stva, čeprav _____r ,
datno težko je v tem primer® .j[j#0 potrebno računati, da tozd sv®j pf-spodarskih težav ne bo ®°* J magati v kratkem času. _ ,
Res pa je tudi, kar je rekel t A delavcev na zboru: » Kot cla Jtl
tiva sem prepričan, da se b° P čez čas spet j>dprla, saj ve
pomeni hrana.
-
LbJZElAV<
— ShaLASNIK, STRAN 3
da1!
to1’1'
zet'
iliv
A
bof
oja
* j«;
ep°
-lak”!
anaf
lina'1
J^gjvečji Klimin izvozni posel doslej
V SZ prodali opremo za mesno industrijo
. Klima Celje je pred kratkim podpisala pogodbo, da bo doba-v,'a v Sovjetsko zvezo opremo za 15 preskrbovalnih centrov, ^edno čez 3 milijone klirinških dolarjev. Gre za naprave za [■“tuljenje in zorenje mesnih izdelkov, s kakršnimi imajo Čelani že precej izkušenj na domačem trgu* saj so z njimi v pretekih letih opremljali tudi tako znane tovarne, kot sta npr. Car-Qex ali Belje iz Kneževa.
. Prav to znanje je bilo ključno tudi za pridobitev dela v Sov-Jetski zvezi. Tam so namreč v okviru planske politike sprejeli Pr°gram, da bodo zgradili vrsto zbiralnih centrov za prehrambne izdelke, kjer nameravajo izbirati tržne presežke družbene 'n predvsem zasebne proizvodnje. V teh centrih je poleg dru-|ega predvidena predelava mesa v mesne izdelke, za kar je Klima izdelala idejni projekt tehnologije in ponudila tudi posebno opremo — to je komore za zorenje in hladno dimljenje trajnih mesnih izdelkov. In ta ponudba je bila sprejeta.
Nosilci poslov na preskrbovalnih centrih, za katere bo Klima dobavljala navedeno tehnološko opremo, sta jugoslovanski organizaciji — in sicer za 8 centrov beograjski Progres in za 7 Za-varivač iz Vranja. Ves posel je vreden nad 32,5 miliona klirinških dolarjev, Klimin pa 3,137.370, kar je skoraj 900 milijonov dinarjev. To je posel, kakršnega Klima doslej še ni imela.
^ okviru tega posla mora Klima dobaviti 90 zorilnih komor, Za Prvi objekt, ki bo nedaleč od Moskve pa tudi izvršni nadzor montažo. Rok za tako veliko delo pa je kratek, saj morajo Nti vse dobave izvršene do konca leta.
. Gre za tako veliko nalogo, je povedal Klimin glavni direktor K°jze Zupanc, da bodo morali jeseni za gladek potek proi-Zvodnje sprejeti določene ukrepe v obeh tozdih. Informacijo o tem so dali na zborih delovnih ljudi ob polletnem obračunu, ko s° delavci povedali, da so pripravljeni delati tudi v dveh izme-[Jaji in uresničiti vse druge potrebne ukrepe za učinkovitejše
Medtem pa so v Klimi izdelali še pilotno komoro za vroče dimljenje in kuhanje mesnih izdelkov, ker bi radi prodrli na Sovjetsko tržišče tudi s tem izdelkom.
Ko je komentiral to pridobljeno delo, je Lojze Zupanc pou-daril, da je bilo zanj potrebnega ogromno strokovnega dela — °d projektiranja in razvoja izdelkov, do pogovorov s sovjet-s*imi partnerji. To je bilo dobro opravljeno, o čemer priča Cenjena pogodba. Zdaj je pomembno kvalitetno izdelati in Pravočasno dobaviti vso naročeno opremo, saj lahko v tem Primeru pričakujemo še nova naročila, ker v SZ načrtujejo še Precej takšnih živilskih centrov.
L. J.
Sodelovanje z Inštitutom Zoran Rant
To je naložba v znanje
Julija so predstavniki IMP-ja in Inštituta Zoran Rant iz Škofje Loke (IZR) podpisali pogodbo o sodelovanju v srednjeročnem obdobju 1985 —1990 pri raziskovalnem in razvojnem delu. Gre za sodelovanje pri razvoju klimatskih naprav, sušilnih naprav, toplotnih menjalnikov za hladilno tehniko in toplotnih črpalk v klimatskih napravah.
Direktor IZR-a magister Anton Obersnu in IMP-jev generalni direktor inž. Franc Kumše pri podpisu pogodbe o medsebojnem sodelovanju (Foto: T.Š.)
Novost iz Klimata
Inštitut Zoran Rant je registriran kot raziskovalna delovna organizacija, ki se je osamosvojila iz bivšega razvoja inštituta Loških tovarn hladilnikov. V njem je okrog 50 zaposlenih, od katerih so v večini raziskovalci, ki so registrirani pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in se ukvar-
Elementi opreme za hladilno tehniko
V poročilu z Interklime smo bolj mimogrede omenili, daje naša delovna organizacije IMP — Klimat začela izdelovati elemente opreme za hladilne sisteme. Gre za dve vrsti naprav, to je za direktne uparjalnike in kondenzatorje, obema pa je skupno — in to je tudi pojasnilo, zakaj se je Klimat lotil proizvodnje, — daje njuna osnova toplotni lamelni menjalnik, ki ga proizvaja Klimat na sodobnih strojih. Tak menjalnik je treba za uporabo v hladilnem sistemu še dodatno obdelati, kar bomo opisali v tem članku, ker je hladilna tehnika smer, kamor namerava Klimat v bodoče intenzivno prodirati.
Poglejmo zdaj, kakšne so te nove naprave, ki jih izdeluje Klimat! Hladilni krog sestavljajo kompresor, kondenzator, ekspanzijski ventil in uparjalnik. Klimat proizvaja, kot smo že napisali, dva od bistvenih sestavnih delov hladilnega kroga: to je kondenzator in uparjalnik. V prvem —hladilni medij, ki je kompromiran, ohlajamo pri konstantnem tlaku kompresije in ga preko ekspanzijskega ventila ekspandiramo na nižji tlak (pri čemer temperatura pade) in ga vodimo v uparjalnik, kjer se hla-
dilni medij spet segreje. Tako se ciklus ponavlja. Kondenzator je tisti del, ki hladilni medij hladi, uparjalnik pa tisti del, kjer medij sprejema toploto iz obtočnega zraka in tako hladi zrak.
Ker je v hladilnem sistemu hladilni medij — v praksi se uporabljajo freoni — mora biti toplotni menjalnik drugače obdelan kot npr. v klimatskem sistemu. Predvsem je važno, da je notranjost bakrenih cevi suha in čista in da zvari niso oksidira-
li^ >
;■*^j^Dvigalo je ob polletju dosegel dober poslovni rezultat — toda...
Premagati bo treba precej težav
V' z A
&	je v letošnjem prvem polletju doseglo kar lepe poslovne rezultate,.
ket# - ®*?n' začasnega kolegijskega poslovodnega organa pravijo, da kljub jibfj čuaa Se liso rešili vseh problemov in da najbrž poslovanja do zaključnega ra-z* leto 1985 ne bo mogoče v celoti sanirati.
| ^den
... letjuni dohodki, ki so v prvem pol-pi# Znašali za zaposlenega pov-
, tr£‘" o$«,l en od problemov so nizki .J L.Cbni dnh^u: v; ____________1

s«;
37.664
dinarje
ev. Le ti že
cihi vjj, J let precej zaostajajo za sozdo-
M <°rvPrečiem-
fticijjj TJcnost na področju dokupi Banje4?'?.onemogoča hitrejše dose-’ e ■ trej,n ^je realizacije. Zato bo po-fci: Kvajj.0 dalj časa sistematično urejati k ki*to 'n tudi potek dokumentacija bon VsemutemuPaPričakujejo,
id sl0v akšni so Dvigalovi polletni po-Ce rezultati?
višjn: b*ni prihodek je bil dosežen v [Senj gg-946.000 dinarjev, kar po-
lst.
?>ča:
odstotkov več kot lani
vis»j rQ
i d< (ittdelabili so 209.518.000 dinarjev
tCas,U-
ll8.47S0t86). Tako jim je ostalo del(S ^°00 dinarjev dohodka (in-^•3qr n Čisti dohodek je bil Oj te'°00 dinarjev (indeks 240). **°dke a So nameniii za osebne do-I74	u8.620.000 dinarjev (indeks
3.92q (S. sklad skupne porabe ^'^3 Onn dinarJev-za rezervni sklad • .. ^lad o1 dinarjev ter za poslovni ,Pjy ko je . 121.000 dinarjev, medtem
ižoi.v melo Dvioalrt luni rth nnll^tin
16 f io)
d
0rel'
A
y,
\lK
A
4
,il»
jZ)
P
y
k
j
A
A
tSubo "ie*° Dvigalo lani ob polletju v. Ktošnjega leta je imelo Dvi-
galo poleg osnovnega programa dvi-galogradnje še dva dopolnilna programa in sicer nakladalnike in kooperacijo za izvoz. Zaradi tržne situacije že letos opuščajo program nakladalnikov, za izvoz pa bodo poiskali nove možnosti (na primer v Zvez. republiki Nemčiji, Italiji itd.)
Z ozirom na visok odstotek uvoza ima Dvigalo perspektivno prvenstveno nalogo, da poizkuša večino uvoza nadomestiti z domačo proizvodnjo. Glede na zahtevnost programa je to zelo težka naloga. Ugotavljajo, da je v razvoju dvigal precejšen zaostanek, saj razvoja dvigal pravzaprav že ni 3 do '4 leta z izjemo na področju računalniškega upravljanja dvigal.
Z ozirom na ugotovitve glede razvoja in da bi nadomestili čim večje število uvoženih elementov z domačimi, je Dvigalov začasni kolegijski poslovodni organ navezal stike s konkurenčno firmo Rade Končar Zagreb in se začel z njo pogovarjati o delitvi programa ter o poslovno tehničnem sodelovanju:
Kot pravijo člani začasnega kolegijskega poslovodnega organa v Dvigalu, ti stiki potekajo zelo uspešno. Bojijo pa se težav, ki jih bodo pri tem imeli zaradi Dvigalove kadrovske problematike, zaradi prostorskih
omejenosti in zaradi nerazumevanja enega dela tozda.
Dodatne težave pri sanaciji Dvigalovi h razmer so reorganizacija sozda IMP predvsem pa razpad Emonda.
Glede na sedanje stanje bo Dvigalo zelo težko našlo ustrezno delovno organizacijo v okviru IMP-ja, s katero bi se lahko povezalo. To vznemirja kolektiv, saj le ta ne vidi svoje perspektive, zato je tudi fluk-tuaci ja še vedno zelo visoka. Iz tozda je lani odšlo 100 delavcev v letošnjem 1. polletju pa 52. Ker pa je Dvigalo zaposlilo tudi precej novih delavcev, tolikšen odliv delavcev ni tako zelo vplival na zmanjšano število zaposlenih lani in pol letošnjega leta, saj je bilo 1.1. 1984 v tozdu zaposlenih 252 delavcev, 1. 1. 1985 pa 226 delavcev in 30. 6. 1985,219.
Fluktuacijo pospešujejo med drugim tudi nizki osebni dohodki, ki so kot vemo, v naši družbi še kako povezani z doseganjem dohodka.
Začasni kolegijski poslovodni organ za letošnje drugo polletje pripravlja stimulativen način nagrajevanja — to je predvsem stimulacijo za doseganje realiziranih in v okviru predvidenih rokov opravljenih nalog.
Pri prodaji dvigal je situacija ugodna, saj je tozd za letos že polno zaseden z deli ter že podpisuje pogodbe za prihodnje leto.
Največja pogodba za letos (dela za poslovno stavbo Uniš Sarajevo) bo Dvigalu prinesla 375 milijonov di-
-SLge ne razvija, ga čas pohodi
Brez dela ne bo razvoja
^odnev r.Se ne razvija, ga čas pohodi«, bi moral biti vsa-to*du T*moto slehernega kolektiva. Tega se nekateri v vedn0 vt°matika tudi zavedajo in zato stremijo za Necejše°Vlm’ Proizvodi, zaradi česar smo pridobili že s8itio nek Strokovni kader, ki nam je prej manjkal. Toda treba : Kaj želeti in razvijati ni dovolj, za proizvodnjo je Pred naj Ctl tud' prostore. In tako kolektiv sedaj stoji ]e tn0„ ustvariti si potrebni denar za gradnjo. To pa Ko na -6 2 delom.
[reb0 j ™ Je direktor inž. Gazvoda okvirno nakazal po-%arjey . n-ie n°ve tovarne v vrednosti dveh milijard ?reme ’ ni mogel mimo ugotovitve, da je to veliko hočemo maihen kolektiv, ki pa ga bo treba sprejeti, če Prostori c^P.ffdovati. j^dajšnji, že nad dvajset let stari jSPešno v* delimo se z drugim tozdom, onemogočajo ■ v$akoKarn°ln zdravnodelo. Te neprimernosti lahko 1° rešit; CUtl *n zato lahko to temo nadaljujemo, kako Rešit
!,edaj, če'i Predvsem v delu in to v uspešnejšem kot do le karm Tamo Pred očmi stanje, da sedanje proizvodnje še ve]*ikte Okoriščamo pod 60 odstotki, kar doka-ko notranje rezerve. Če izkoriščanost strojev
povečamo za 20—30 odstotkov, bi imeli že kar idealno stanje in nas ne bi prav nič skrbela tako draga investicija, pri kateri bi, kot se že leta dogaja drugje, zmogli tudi podražitve. Samo!
Ja ta SAMO, je pa v nas samih. Vprašati se moramo, koliko in kako sploh delamo. Priznajmo si, da mnogi precej slabo! Poglejmo samo, kako si dela številni po svoje krojijo gibljivi delovni čas: Prihajajo pozno z dela, odhajajo prej, ob koncu meseca pa imajo viške minut. Zato je prišlo do odločitve, da vratarji žigosajo naše kartice in tako so se goljufije zmanjšale. Nekateri se seveda pritožujejo nad »gužvo« ob prihodu in odhodu, toda zanjo se lahko zahvalijo desetini ali kaj več tistim, ki so delovno disciplino kršili, zdaj pa imamo vsi zakon večje kontrole.
No pa v tem še ni rešitev. Več in bolje bo treba delati, to je naš imperativ, ker drugače bodo vsi načrti le gola želja,, to bo pa senca za nas vse, za pridne in tiste povprečne pri delu. Torej ne smemo si privoščiti nedela, če pa vidimo potrebe za naš višji standard in sploh za obstoj. Ob tem ne sme biti nikomur vseeno.
FRAN VODNIK
narjev. Dela na Unisovem objektu potekajo po planu in zaenkrat brez večjih problemov. Pričakujejo, da bo ta objekt uspešno zaključen v predvidenem roku. V delih na tem največjem objektu, ki jih je doslej delalo Dvigalo, je zajeto: dvoje električnih osebnih dvigal s 24 postajami (dva kvadropleksa — 8 dvigal — višina objektov je približno 95 metrov), eno električno osebno tovorno dvigalo (5 postaj), eno hidravlično osebno tovorno dvigalo (3 postaje), eno hidravlično osebno tovorno dvigalo (4 postaje).
Zaradi visokega avansa iz te pogodbe je bila likvidnost tozda doslej pozitivna. V drugem letošnjem poll-letju pa, kot pravijo člani začasnega kolegijskega poslovodnega organa, lahko pričakujejo poslabšanje likvidnostne situacije zaradi delno nenamensko izkoriščenih sredstev avansa. Večletna nizka akumulativ-nost poslovanja je namreč privedla do tega, da se je tekoča likvidnost zagotavljala s kratkoročnimi viri, to je s projektnimi avansi.
Za organizacijo tozda Dvigalo je značilna zelo slaba koordinacija in povezanost posameznih služb. Zato je bila ena od prvih nalog začasnega kolegijskega poslovodnega organa odpraviti najbolj pereče nepravilnosti v organizacijskem sistemu (skladišče — priprava materiala za proizvodnjo), kar je že delno realizirano.
Posebno pozornost v Dvigalu namenjajo planiranju na vseh organizacijskih nivojih, kar je ena od najbolj zahtevnih nalog za zelo zahtevno dejavnost dvigal. Rezultati tega planiranja pa se bodo pokazali šele v prihodnje. Planiranje pomeni v Dvigalu bistveni preobrat v miselnosti tozda in bo dalo pozitivne rezultate.
Pri urejevanju organiziranosti dela se v delu tozda že čuti pripravljenost in angažiranje za sodelovanje pri sanaciji razmer.
Glede na veliko pridobljenih del zmogljivosti tozda ne bodo zadoščale, da bi realizirali pogodbene obveznosti v predvidenih rokih. Zato se je začasni kolegijski poslovodni organ odločil za sodelovanje z zasebniki pri opravljanju montažnih del in servisiranju.
Za uspešno sanacijo razmer v Dvigalu je potrebno pridobiti še tisti del tozda, ki doslej ni hotel razumeti prizadevanj kolegijskega poslovodnega organa in pri izboljšanju razmer ni sodeloval. Omenjeni poslovodni organ si bo prizadeval, da sanacija razmer ne bo šla na račun osebnih dohodkov, saj bodo le te skušali čim bolj približati sozdovem povprečju, kot je v tem prispevku že omenjeno.
MARIJA PRIMC
ni. To pa je narekovalo spremembe v tehnološkem procesu.
Prve faze postopka so iste kot pri menjalniku — na preši naredijo aluminijaste lamele, pripravijo bakrene cevi (ravnanje, razrez), jih potem vstavijo v lamele in tako pripravijo lamelne pakete. Nato namastijo notranjost cevi, da jih lahko mehansko razpnejo. To opravijo s trnom, ki ima nekoliko večji premer od cevi: ko ga potegnejo skoznjo, se poveča premer cevi in ustvari se potreben stik med cevjo in lamelo, kar je bistveno za dobro toplotno prevodnost.
Če je lamelni paket namenjen za hladilno tehniko, ga zdaj razmestijo, prav tako pa tudi cevne priključke in druge sestavne dele naprave, to je razdelilne uparjalniške glave in kapilarne cevi. Vse te sestavne dele čistijo tako, da jih potopijo v banjo s kloro-tenovimi parami, ki dobro odstranijo maščobo.
Sledi varjenje cevnih priključkov, kapiral in drugih sestavnih delov, kar delajo v atmosferi dušikovega plina, da na zvarih v notranjosti cevi ne more priti do oksidiranja.
Po tlačnem preizkusu, ki je spet popolnoma enak kot pri običajnem postopku, sledi čiščenje notranjosti cevi — zdaj je treba odstraniti vlago in kovinske dele, ki bi v ceveh lahko ostale po rezanju. Predpisi za hladilne sisteme dopuščajo največ 50 miligramov vode na kv. meter in do 100 miligramov trdnih delcev na kv. meter notranje površine. Vlago odstranjujejo z absorbcijsko sušilno napravo, ki deluje na komprimiran zrak, s temperaturo rosišča pri 70 °C. Tako osušen zrak potem vpihujejo skozi uparjalnik ali kondenzator. Pri vpihovanju zraka se notranjost naprave osuši in očisti.
Suhost in čistost je seveda treba ohraniti tudi med transportom, dokler ni naprava vgrajena v sistem in napolnjena s hladilnim medijem. Zato po čiščenju naprave napolnijo s suhim zrakom in jih zapro ter jih tako pripravijo za transport.
Kot vidimo, je Klimat za to proizvodnjo potreboval nekaj dodatne tehnološke opreme.
Razmeščevalno napravo so kupili pri SOP Krško, absorbcijski sušilnik zraka so uvozili iz ZRN, vsa ostala potrebna orodja (za zapiranje, letanje v dušikovi atmosferi, krivljenje cevi itd.) pa so zasnovali sami in jih tudi sami izdelali' v lastni delavnici. Dodatne naprave so povezali v linijo za proizvodnjo menjalnikov, ki jo bodo popolnoma preuredili, da bo delo na njej čim bolj racionalno. Potrebne investicije za adaptacijo (brez opreme) so okrog 5 milijonov dinarjev.
Te preureditve še niso končali, čeprav uparjalnike in kondenzatorje že delajo s polno paro. Z bitolskim Rade Končarjem so namreč podpisali pogodbo za dobavo 1.400 tovrstnih naprav, kar je precejšen posel — angažiranje menjalniške linije za cca 2 meseca. Prve naprave so poslali kupcu 24. julija, do konca septembra pa je rok, ki morajo dobaviti vso količino. Kot je povedal Klimatov tehnični direktor Jože Javornik, jih je ta maja podpisani posel spodbudil, da so hitreje šli v potrebno adaptacijo proizvodnje, ki so jo že nekaj časa načrtovali, saj se je s tem potrdilo pričakovanje, da so potrebe po tovrstnih napravah za hladilno tehniko precejšnje.
Med tem ko zdaj Klimatovi komercialisti navezujejo stike še z drugimi potencialnimi kupci kondenzatorjev in uparjalnikov za hladilne sisteme, pa imajo v razvoju načrte, da bi osvojili še druge elemente hladilnih krogov, pri čemer računajo tudi na sodelovanje drugih IMP-jevih tozdov v okviru njihovih programov (npr. avtomatika).
L. J.
jajo z raziskovalno in razvojno dejavnostjo na področju hladilne in klimatizacijske tehnike. Zelo pomembno je, da imajo za svoje raziskovalno delo odlično opremljen laboratorij s potrebnimi instrumenti in merilnimi programi.
IZR ni izključno naš partner, saj ima že pogodbe o sodelovanju tudi z drugimi ozdi — npr. z novogoriškimi Vozili (mobilne hladilne naprave za tovornjake) in z beograjskim Minelom za razvoj .hermetičnih kompresorjev večjih zmogljivosti, ki jih je morala Jugoslavija doslej uvažati. Pri teh napravah je škoda, da tega programa ni bil sposoben prevzeti IMP, saj jih bomo v perspektivi potrebovali tako za klimatske omare kot za klima naprave, oziroma klimate.
Toda pri programih, ki bodo natančno 'določeni s posebnimi pogodbami, bo IZR delal izključno za IMP in v kolikor bo rezultat tega dela izum, model ali tehnična izboljšava, bo IMP imel izključno uporabno pravico.
Pogodba o srednjeročnem sodelovanju določa okvirna načela, medtem ko bodo za posamezne naloge sklenjene posebne pogodbe. V osnovni pogodbi je določeno, kako se pripravlja razvojne načrte. IMP se je obvezal, da bo za razsikave in razvoj na tem področju trajno koristil zmogljivost IZR-a ta pa, da bo za IMP-jeve potrebe zagotovil najmanj tretjino svojih zmogljivosti. Sodelovanje bo usklajeval koordinacijski odbor, v katerega bo vsaka stran imenovala dva člana. IMP-jeva pogodbena ob-, veznost je tudi, da posebej ugotavlja poslovno in dohodkovno uspešnost vseh izdelkov, ki bodo plod skupnega razvoja z IZR-om.
Podpisana je že tudi prva konkretna pogodba, s katero bomo od IZR-a dobili dokumentacijo in znanje za proizvodnjo klimatskih omar za računske centre. V to je vključena vsa tehnična in konstrukcijska dokumentacija z vsemi meritvami, IZR pa bo tudi izšolal strokovnjake — od projektantov do monterjev.
Pomočnik sozdovega generalnega direktorja za razvoj in tehnična vprašanja inž. Stane Završnik je o podpisu pogodbe z IZR-om rekel: »Srednjeročno sodelovanje s to raziskovalno — razvojno organizacijo mora biti vsekakor interesantno za celoten sistem IMP-ja, posebej pa bi se morali videti v tej pogodbi Itak (toplotni menjalniki), Klimat (hladilna tehnika v klimatizaciji) in Klima montaža (klimatske omare za poslovne objekte in računske centre, kasneje pa tudi laboratorijske omare.«
Prvo konkretno sodelovanje je, kot že rečeno, pri proizvodnji klimatskih omar za računske centre, toda kot je povedal inž. Završnik, so tudi že opredeljene smernice nadaljnjih nalog. To je razvoj najsodobnejših sistemov klimatskih omar za poslovne objekte in računske centre ter razvoj laboratorijskih klimatskih naprav za simulacijo testnih razmer, sodelovali bomo tudi pri reševanju problematike hladilne tehnike v klimatskih napravah, kot so strešne centrale, split sistemi stropnih klimatskih naprav in vključevanje toplotnih črpalk v klimate, zelo zanimivo razvojno področje pa je tudi program večjih toplotnih črpalk, kakor tudi odgovarjajočih to-. plotnih menjalnikov za hladilno tehniko in toplotne črpalke.
Ob tem pa je inž. Završnik še opozoril, da moramo biti za sprejemanje tega novega znanja tudi doma programsko dobro pripravljeni, tako kadrovsko kot finančno, da to sodelovanje ne bi potekalo na podlagi »bianko menic,« kot je nekdo dejal ob podpisu pogodbe.	l J.
MNENJA O SMERNICAH ZA SREDNJEROČNI PLAN 1986—1990
Za to številko Glasnika smo pointervjujali nekaj direktoijev tozdov in delovnih organizacij o njihovem mišljenju, stališčih, ki jih imajo na vsebino osnutka IMP-jevih srednjeročnih planskih smernic, ki so v javni razpravi do sredine septembra.
Osnutek smernic prinaša usmeritve, ki na mnogih pomembnih področjih zahtevajo drugačen način dela, kot smo ga bili vajeni doslej — npr. pri trženju, razvojnih nalogah in politiki investiranja pri medsebojnem sodelovanju, združevanju sredstev itd. V pogovorih smo glavno pozornost usmerili prav na ta načelna vprašanja, kjer bo treba še marsikaj doreči in konkretizirati, da bi dosegli cilj, Id si ga vsi želimo — to je večjo učinkovitost, večji dohodek in s tem večjo socialno varnost vseh delavcev.
MARIJA PRIMC
Proizvajalec mora skrbeti tudi
za prodajo
V Marketingu smatrajo, da je osnutek smernic za plan sozda IMP za obdobje 1986—1990, ki je bil objavljen junija v posebni številki Glasnika, vsebinsko zelo dobro pripravljen. Kot je povedal Janez Hartman, se je Marketing že doslej zavzemal za tak način dela, kakršnega predvidevajo smernice. Vsebina smernic za sozdov plan je tudi v skladu z nalogami iz sporazuma o ustanovitvi Marketinga, hkrati pa so te smernice tudi potrditev za Marketingovo pravilno zastavljeno delo.
Marketing je že v preteklosti izpolnjeval tiste naloge, ki jih opredelujejo omenjene smernice, glede na realne možnosti, ki jih dopuščajo organiziranost in odnosi v sozdu IMP.
Trženje: V smernicah piše, da je osnovni element tržne strategije proizvodni program, za kar nosi glavno odgovornost enovita delovna organizacija ali tozd, ki je nosilec tega programa — konkretna izpeljava trženja pa je v sodelovanju med DO in tozdoma Marketing in Inženiring.
Prav to, pravi Hartman, je Marketing že v preteklosti poudarjal, vendar je prišlo večkrat do vsebinskih razhajanj z ozdi, ker se nekateri od njih niso zavedali svoje vloge v poslovnem sistemu IMP, kajti zavzemali so stališča, da sta izvoz in prodaja interes Marketinga, medtem ko je dolžnost proizvodnih tozdov proizvodnja po kriterijih, ki so si jih sami postavili, ne pa tržišče.
Smernice jasno opredeljujejo obratno funkcijo — to je, da sta izvoz in prodaja interes tozdov, medtem ko je dolžnost Marketinga doseganje tržnih ciljev v celotnem sistemu IMP-ja.
Naloge Marketinga, je poudaril Hartman, so tisti del marketinške dejavnosti, ki je neposredno povezan z gibanjem trga (konkurenca, trenutna absorb-cija tržne moči itd.).
Smernice za plan dovolj jsano opredeljujejo naloge med ozdi in Marketingom. »Osnovne Marketinogve naloge,« pravi Hartman, »so organizacija akvi-zicijske mreže (le-to večkrat zamenjujemo s tako imenovano prodajno mrežo), pomoč prodaji, koordinacija delovanja posameznih ozdov in organiziranje servisne mreže.
Združevanje sredstev tudi za prodajo se povsod v svetu smatra za najpomembnejšo investicijo, pa tudi za investicijo, ki potrebuje največ časa da da rezultate. Zal so brez te investicije nesmiselne tudi investicije v neposredno proizvodnjo. Tega se v svetu zelo dobro zavedajo. Stroški trženja so v svetu glede na posamezno opremo petkrat večji kot v IMP-ju.«
Se strinjate z ugotovitvijo, ki jo navajajo smernice, da imamo mnogo premalo kadrov v trženju in da nasploh premalo vlagamo v trženje? Kakšne akcije, menite, bi dale največ efekta?
»V komerciali ni čudežev, ampak je potrebno dosledno in trdo 'elo. Pri naši opremi je samo osebni kontakt s kupcem, izvajalcem del in projektantom dolgoročna garancija za prodajo. Trenutni dobri posli še niso merilo za dolgoročno poslovno uspešnost.«
Se strinjate, da pri vlaganjih v razvoj močno zaostajamo? Kako doseči koncentracijo kadrov in sredstev?
»Enako kot za prodajo velja tudi za razvoj. Menim, da pri nas še niso razčiščeni pojmi med režijskim delom in administracijo —režijo. Za ustvarjanje dohodka so potrebni razvojna služba, neposredna proizvodnja in komerciala, kajti šele s prodanim izdelkom se ustvari dohodek. Zato bi bilo pravilneje, da vse tri imenujemo neposredni proizvajalci in jih nagrajujemo od rezultatov dohodka. Nobenega od omenjenih, tako definiranih neposrednih proizvajalcev ne more manjkati v »proizvodni verigi«. Neposredno za razvoj pa je potrebna druga vrsta tržnih raziskav, ki jo Marketing ne more opravljati. Potrebno pa je, kot tudi smernice nakazujejo, organizirati v sozdu ustrezno službo podobno kot je to usmerjevalni razvoj, Plansko analitska služba, Služba za planiranje investicij itd. Montažni tozdi bi morali vlagati kar v lasten razvoj s ciljem, da prerastejo v specializirano montažo zahtevnih tehnoloških sistemov.«
Se strinjate z opredelitvijo, zapisano v smernicah, da je potrebno združevanje sredstev močno razširiti? Kako je treba to izvesti v praksi?
»Iskra ima že danes 25 odsttkov združenih sredstev.« Kar zadeva okrepitve sozda in odpravljanja glvnih slabosti v sedanjem delovanju sozda pa Hartman meni, da se bo sozd IMP kot poslovni sistem okrepil sam od sebe, če bodo izpeljane smernice. Moti pa ga, da v smernicah ni konkretno opredeljeno naslednje:
—	medsebojna soodvisnost pravnega stališča sozd — DO;
—	kako pravočasno posegati v vodenje in opravljanje posameznih DO oziroma tozdov, da se ne bo ponovilo kaj takega, kot je primer TIO Idrija itd.;
—	poslovni sistem bo uspešen samo tedaj, ko bomo zagotovili enakomeren razvoj posameznih dejavnosti. Tudi v ta namen bi morali koristiti združena sredstva.
Za potrditev smernic, objavljenih v Glasnikovi posebni številki, pa Hartman meni, da bo precej težav, ki so se nakopičile v preteklosti ter smatra, da bi morali za tolmačenje teh smernic delavcem v neposredni proizvodnji pripraviti izvleček oziroma ustrezen povzetek, če hočemo, da jih bodo le ti razumeli. Smatra tudi, da so ugotovitve v smernicah o tem, kje smo in kaj smo, premalo konkretne, posebno bi bilo potrebno natančneje opisati slabosti in nanizati probleme.
Načelo trženja sistemov bo treba še jasneje
opredeliti
V smernicah za sozdov srednjeročni plan, pravijo v Inženiringu, sta glede trženja postavljena dva osnovna principa tržnega nastopa, ki naj bi po eni strani vodila k enotnejšemu IMP-jevemu nastopu na tržišču, po drugi strani pa k določeni specializaciji. Ta dva principa ta trženje sistemov in inženiring v smislu pridobivanja in izvedbe koifipletnih poslov.
Naše mnenje, pravi Dušan Hočevar iz Inženiringa, pa je. da princip trženja sistemov v odnosu do principa Inženiringa v smernicah ni dovolj natančno definiran in preciziran. Tak princip trženja sistemov kot je nakazan v smernicah, pomeni v praksi uzakonitev branžnih inženiringov, ker vsi atributi, ki se pripisujejo trženju, pri tičejo hkrati tudi inženirinškemu tržnemu nastopu. V zvezi s trženjem sistemov je treba vsekakor odgovoriti na vprašanja, je poudaril Dušan Hočevar, kateri programi v IMP-ju so taki, da bi bilo pri njihovi prodaji možno uveljaviti ta princip. Dejstvo je, da so v praksi marketinška jedra za trženje sistemov že presežena ter se posamezne delovne organizacije in tozdi predvsem v montaži pri prevzemanju in izvedbi poslov povezujejo prek Inženiringa ali pa mimo njega tako, da istočasno obvladajo več branž oziroma po terminologiji smernic več marketinških jeder.
Vprašanje v zvezi s trženjem sistemov pa je tudi, kakšna naj bi bila bodoča organizacijska shema IMP-ja, ali omogoča realizacijo tega principa trženja sistemov. Menimo, da v sedanjem trenutku ne, pravi Hočevar.
Koncept trženja ne upošteva dejstva, da ima IMP zelo močno montažno dejavnost — njena funkcija v sistemu IMP je bila med drugim tudi ta, da je povezovala IMP-jevo proizvodnjo v zaokrožene funkcionalne sisteme na objektih.
Trženje sistemov je torej nov princip tržnega nastopa IMP-ja in menimo, da •ga ije potrebno podrobneje razdeliti in postopoma poskrbeti za njegovo praktično uveljavitev. Kar zadeva inženirinški princip tržnega nastopa, pravi Hoče-
var, so njegove zakonitosti znane in imamo na tem področju tudi obilo izkušenj. S tega vidika ocenju jemo, da je ta pristop v smernicah preskromno obdelan in da smernice v sedanji osnutkovni obliki ne rešujejo nekaterih problemov, s katerimi se vsak dan srečujemo in ki nam jemljejo ogromno energije in časa za usklajevanje interesov pri posameznih poslih (koordinacijo v fazi pridobivanja poslov — to je pri izdelavi ponudbe in tudi potem pri izvedbi del). V zadnjih nekaj letih se dogaja, da se IMP pojavlja pri istih investitorjih za iste objekte z več ponudbami. V prihodnje bo te zadeve enako težko ali pa celo še težje usklajevati kot sedaj, če bodo vsi subjekti v projektirani sozodvi makro organizaciji iz smernic dobili tudi absolutno samostojnost, pri tržnem nastopu. Menim, je dejal Hočevar, da je potrebno zmanjšati število tistih subjektov, katerih interese bo treba usklajevati, koordinirati. Pričakujemo, da bo to vprašanje eno od najbolj vročih tem javne razprave. Po našem mnenju bi lažje reševali vsa vprašanja v zvezi s tržnim nastopom ob jasni programski usmerjenosti sozda kot celote in posameznih njegovih delov. Ta programska usmerjenost pa bi bila lahko obdelana v smernicah v posebnem poglavju.
Strinjamo se z ugotovitvami smernic, da imamo v trženju morda premalo kadrov in da v trženje premalo vlagamo, vendar trženje ni samo raziskava tržišča, propaganda in tehnična dokumentacija, temveč vključuje tudi predvsem razvoj in še mnoge druge aktivnosti.
Vsekakor je v IMP-ju na tem področju premalo sistematičnosti in vnaprej dogovorjenih akcij.
Predvidena ustanovitev IMP-jevega razvojnega centra je vsekakor pozitivna zamisel. Od tega razvojnega centra, pravi Hočevar, pričakujemo večjo koncentracijo strokovnega kadra, ki bo omogočil hitrejše osvajanje novih programov in tudi večjo operativnost pri usklajevanju in delitvi proizvodnih programov znotraj sistema IMP, pa še hitrejši prenos tehničnega znanja v prakso.
Inženiring podpira koncept obveznega združevanja dolgoročnih sredstev, ker smatrajo, da je to eden od osnovnih pogojev za učinkovitost investicijske politike in za realizacijo programskih usmeritev sozda. Res je, doda še k temu Hočevar, da kot prodajna organizacija pri tem nismo direktno tangirani, vendar pa posebno na tujem tržišču vsakodnevno občutimo naše tehnično in tehnološko zaostajanje, kar v osnovi zmanjšuje našo konkurenčno sposobnost.
V smernicah je poudarjen cilj ustvariti močne delovne organizacije. To je vsekakor nujnost sedanjega gospodarskega trenutka in tudi pogoj za to, da bi sozd IMP postal ekonomsko in po tehničnem znanju, ki ga obvladuje, kadrovsko močna organizacija.
Menimo, da je treba v okviru poslovne organiziranosti IMP-ja zagotoviti taka pravila igre in take vzvode, da bo sistem v celoti funkcioniral kot podjetje.
Delitev dela v sozdu naj bi bila jasna programska usmeritev. Dobršen del problemov, s katerimi se vsak dan srečujemo, meni Hočevar, izvira iz nerešenih vprašanj v programski usmerjenosti in iz nje izvirajoče delitve dela.
kako opredeliti te naložbe. Pravilnik o združevanju sredstev ne bo razrešil £( problemov. Smatram, da bi strokovna služba — to je služba za planiranje in »p sticij morala dobiti večjo veljavo — njeni strokovni predlogi morajo biti ten
»u vi j mulam uuui u vccju vcijavu — njem siiURUvm picuiugi inui ajv n*- .	.
podlaga pri odločanju o prednosti investicije. V smernicah je res poudarj6" iievai da moramo močno razširiti združevanje sredstev, vendar je potrebno se P^^dru;
izvesti vsa strokovna opravila, kot je bilo že rečeno. Vsekakor pa ne sme pjjjtiov do tega, da bodo morale TOZD za enostavno reprodukcijo uveljavljati pra Jih p
do sredstev preko zamotanega sistema.«	„ '»aja
O cilju okrepitve sozda, o glavnih slabostih v sedanjem delovanju sozda P lnjj | tem kaj narediti, da bo bolje, pa Jože Weiss takole misli:	t, Gj,
»Sozd bo okrepljen, če bo okrepljena tudi primarna funkcija — to je k <iaj2 tetna proizvodnja na vseh nivojih. Dejstvo je, da je sedanja organizira" nmnanrilfl raphnhntpnie rpjžiip knt ipm nreHlaoatpli smernic U20W Ji*,
omogočila razbohotenje režije, kot že sam predlagatelj smernic ugota J ^ Krepitev poslovne funkcije sozda vidim med drugim v jačanju konkuren ^
sposobnosti.
Elementov za izboljšanje je prav gotovo veliko, vendar bi tu izpostavil JJostj zmerje režije nasproti proizvodnji in produktivnosti dela na vseh nivojih-a__:_________________________ __________________________i----o®8 trfc.
zmerje režije nasproti proizvodnji in prouuKUvnosn ueia na vsen iuvvj— , -nit] danja poslovna organiziranost ozdov dovoljuje, da se enaka opravila °PrL,r8šč Ijajo v celoti ali delno na več nivojih. Pretok informacij je zelo počasen sih ga tudi ni. Želeli bi dobivati zapisnike sozdovega kolegija in sozdovega “‘itvE(j lavskega sveta, da bi bil prek teh virov informiran o glavnih dogajanjih 8iit Zaradi subjektivnih dejavnikov se je sozd v preteklem obdobju preveč uk Nr
jal z reševanjem tekočih gospodarskih problemov operativne narave. Raz® piouj vanje teh vprašanj mora biti bolj prisotno v delovnih organizacijah.«
Vodilnim delavcem sozda mora biti omogočeno vplivnejše delovanje h J(r, subjektih zunaj SOZD, t. j. v gospodarskih zbornicah, združenjih, P0S*°!,|A;!
--i-,.;;—:---------------------------u :*a a---tih...
NUUJCFv.HU Z. Ul Id J O W Z_. I_v , t* J« V ^UopUuul olklll ZUU1 Ulkull, ZUl UZCllJliri	v ^JA
združenjih pri večjih investitorjih, zveznih upravah itd. da ne naštevam,1 'Up
sem reči, da je čas zlato, pa tudi delitev dela je dogovorjena.
Dosedanja poslovna organiziranost TOZD, DO in SOZD se v miuj-j ir-kaže neustrezna. Vmes pa so se pokazale in s prakso potrdile tudi zel0.. kombinacije. Trdim, da sistem lahko dobro deluje le, če so med subjekti 'tArOkc stavljene poslovne soodvisnosti. Sodelovanja je lahko toliko, kolikor je re.?r*kt možnosti in potreb. Namišljene in prisiljene veze kaj kmalu prekinejo, pn” ften do kratkih stikov in nepotrebnih konfliktov.	-I$tpr
r kratkih stikov m nepotrebnih koniliktov.	. V
Glede bodoče poslovne organiziranosti SOZD IMP menim, da je nujnoF Je
ister
vjiv-uv uuuuvv pvMivz » iiv vjiguiuz-uuiioou V-/ e iL/ imi iiiviuiii, uu jv - — j _ m v j
trebna. Nekateri vzvodi capljajo na mestu, preveč je valjenja problemov i^J Srr
rame nadrugo. Dobri postajajo povprečni, težnja po uravnilovki je Prevei20|,1a že celo škodljiva. Delavci moramo čutiti odgovornost in rezultate svojega "‘a sp bolj kot doslej, zaradi tega je potrebno brez predsodkov zavreči vse zav Piavj preurediti vrste in smelo naprej.	^gi
Dosedanja praksa v IMP je pokazala in potrdila subjekte, ki so spos° ,
V IMP-ju so potrebne globoke organizacijske spremembe
i^uouuaiija piatvoa v 11*11 jv puhazaia 111 puuuna juujcnic, rvi jv ~r	j
opravljati vse naloge, zadovoljevati svoje in družbene potrebe ter ustva J ostanek dohodka za razširjeno reprodukcijo.	. J
V smernice SOZD je potrebno vnesti več pomena na primarno stran t. J i dobivanje dohodka — delitev so bolj izpeljave.	et
Prepričan sem, da se bo ob času razprave o smernicah izoblikovala i. malna oblika poslovne organiziranosti za nadaljnja obdobja,« je končal Weiss.
Na vprašanje o trženju bi odgovoril bolj splošno, in sicer nekaj o sedanjem delovanju tržne funkcije v sozdu IMP, ostalo pa, kako naj bi bilo vnaprej, je dejal direktor tozda Elektromontaža Jože VVeiss.
Dosedanjo razdrobljenost tržne funkcije v IMP, ko so organizirane prodaje na vseh nivojih od TOŽD, DO, Inženiring in Marketing, omogoča izjemno slikovitost naše ponudbe, da ne rečem prava folklora komercialnih elementov iz iste hiše.
Dejstvo je, da tako velika razdrobljenost ponudbe omogoča veliko oz. preveč negativnih elementov v poslovnem sistemu že kar pri samem pričetku operativne realizacije nekega posla. Konkretno lahko govorimo o različnostih pri:
—	vsebini tehničnega opisa,
—	spremljajoči tehnični dokumentaciji,
—	cenah,
—	komercialnih pogojih (opcija, rok, garancija, kredit itd.), da ne naštevam naprej. Tako lahko ugotovimo in pridemo do izpeljanke — NELOJALNE KONKURENCE. Vemo, kaj to pomeni. Krog se zavrti, slaba volja pri uprav-Ijalcih —rdeče zaokrožene številke na delovnih nalogih, včasih tudi v zaključnih računih. Odgovorni delavci v prodajah se trudijo, da bi hkrati tekla koordinacija, za montažerje v TOZD Inženiring, za proizvodnjo v TOZD Marketing.
Toda tu so velike razdalje in odgovorni ljudje težko pridejo skupaj. Kapetan komercialne ladje jih še vedno poziva na skupno plovbo, toda morje je zelo razburkano ___
Priznati moramo, da je kljub nenehnemu upadanju investicijskega potenciala ter hkrati slabšanju tržnih pogojev, Impejevim prodajam še uspelo pridobiti dovolj pogonskega goriva oz. pogodb. To seveda ni razlog za lagodnost.
V osnutku smernic SOZD IMP 1986-90 so nakazane spremembe v sistemu trženja, predvidena je tudi statusna sprememba. Vendar, da bi preprečili vse dosedanje negativne pojave, bi morali bolj korenito spremeniti organizacijo. Ne zadošča samo sprememba samoupravne organiziranosti TOZD Inženiring in TOZD Marketing v enovite delovne organizacije, temveč je potrebna celovita reorganizacija komericalne dejavnosti v SOŽD IMP.
Po mnenju direktorja TOZD EM, naj bi bila organizirana delovna organizacija za trženje doma in v tujini s polno odgovornostjo. Edino tako bi dosegli enakomerno zasedenost kapacitet, delitev dela in programov, specializacijo, racionalizacijo administrativno strokovnih del, več reda v poslovanju in končno bi ponovno utrdili poslovni ugled IMP.
Ugotovitve, da so dosedanja vlaganja v razvoj montažne dejavnosti zelo majhna, posebno kar zadeva Elektromontažo, pravi Jože Weiss, je točna in hkrati pripominja, da se je treba vprašati, zakaj je to v IMP prisotno.
Kako doseči koncentracijo razvojnih kadrov in sredstev?
»Koncentracijo razvojnih kadrov in sredstev lahko dosežemo le na ta način, da se združujejo vsi razvojni potenciali usmerjevalnega razvoja IMP.
Glede na dejstvo, da sta trženje in usmerjevalni razvoj tesno povezani in soodvisni funkciji, bi bilo mogoče prav, da se usmerjevalni razvoj organizira v okviru DO za trženje, ne pa direktno na SOZD. Usmerjevalni razvoj smatram za vizionarja prihodnosti, načrtovalca poslovne politike ter v največji meri soodgovornega za sprejete dolgoročne poslovne odločitve. Nimam namena opredeljevati stvari, ki so že zdavnaj znane, želim pa posebej poudariti, da je IMP gospodarska organizacija, ki nudi storitve in proizvode, zato se moramo konkretno pogovarjati o teh stvareh brez abstraktnih fraz in leporečja.
Tudi usmerjevalni razvoj mora delovati v okviru in za sprejete usmeritve naših planskih obdobij. To pomeni, da so smernice in plani zanj obvezujoči.
Na osnovi dogovorjenih usmerjevalnih nalog bi tudi dosegli koncentracijo finančnih sredstev, ki so nujno potrebna.
Na nivoju delovnih organizacij in tozdov pa naj bi organizirali razvoj za konkretizacijo usmerjevalnih razvojnih nalog. Vsekakor pa moramo ločiti dela konstrukcijske narave, ki so tudi nujno potrebna predvsem za individualno proizvodnjo. Smatram, da je delo konstrukcije sestavni del proizvodnega procesa, zato je logično, da morajo biti ti strokovnjaki v neposrednem stiku s proizvodnjo. To pomeni, morajo združevati delo v tozdu ali delovni organizaciji, kjer ta proizvodnja teče.«
Montažni tozdi so doslej vlagali v razvoj znatno manj od proizvodnih. Ali ne bi bilo logično, da bi podprli razvoj — pa čeprav bi ga realizirali proizvodni tozdi? Od tega bi imela korist tudi montaža. Kakšne razvojne programe bi podprli?
»Vse je odvisno od nadaljnje usmeritve IMP v razmerju proizvodnja — montaža. Nekateri so prepričani, da bo potrebno montažo celo ukiniti. Trdim, da so takšna mnenja zelo zmotna, pa čeprav je trenutno montažna instalacijska dejavnost v krizi. Montažo moramo posodobiti, vlagati precejšnja finančna sredstva v mehanizacijo — predvsem pa v strokovno usposabljanje kadrov, kajti za zahtevnejša dela na področju tehnologije, energetike, telekomunikacij in sploh industrijske dejavnosti moramo imeti v monterski dejavnosti usposobljene kadre vseh profilov.
Gledano s stališča montaže bi Elektromontaža podprla tiste razvojne programe, ki bi imeli trajno povezavo s proizvodnjo. To pomeni, da bi imela montaža trajno zagotovljene poslovne funkcije v smislu zaposlovanja montažnih kapacitet. Enkratni individualni programi niso zanimivi za montažo. Vprašanje pa je, kako opredeliti relacije v IMP, kadar govorimo o posamezni branži. Tudi tem stvarem bi v razvojnem smislu in sploh v smislu koncepcije delovanja morali nameniti več pozornosti.«
Smernice opredeljujejo, da je potrebno združevanje sredstev močno podpreti. Se s tem strinjate? Kako, menite, bi se to izvedlo v praksi?
»Elemente oziroma podlago za združevanje sredstev smo v IMP že ustvarili. Sprejeli smo Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za naložbe skupnega in prioritetnega pomena, vendar ugotavljamo, da so problemi bolj v tem,
Biti nosilec programa je obveznost, da nekaj narediš
Promontov direktor Samo Poljanšek je v pogovoru o smernicah za s*ste srednjeročni plan navrgel takale razmišljanja:	_„,#?a<5e
»Pri vsakem trženju je kjučni element strategije proizvodni program.

šanje je le opredelitev tega proizvodnega programa. Trženje v montaži se ša te v smernicah odvija na	tri načine:	Ni
—	obstoječa klasična prodaja (elementov)	sPte
—	trženje sistemov	, »I
—	inženiring	-Mn
Če prav razumem opredelitve v smernicah, mislim, da pri trženju
samo za delitev oziroma sodelovanje med delovnimi organizacijami, to* Inženiringom, ampak za dopolnjevanje prodaje — to je za dokaj lo4e.°.J teQl prodajnih aktivnosti. Iz te trditve izhaja, da je potrebno natančneje „■ — definicijo Inženiringa. Smatram, da bi morali analizo aktivnosti Inžemč^zt posebej obdelati in iz zaključkov analize izpeljati konkretno novo us®6 Inženiringa.	.^Pc
Če upoštevamo, da je bila realizacija IMP-jeve montaže lani 6,2 mi "L; p>V( dinarjev, bi Inženiring pri usmeritvi, da montaža opravi 20% svoje ®\,j( ,ejš cije na objektih, ki jih obdeluje Inženiring kot kompleksen posel (financi® t) investicijski elaborat, gradnja, tehnologija itd.) in pri 5 odstotni udeležbi"^ epe lacij v investicijskem projektu, sklenil za 24,8 milijard dinarjev takšnih P%i >
VrpHnn^ti in Hplpri sn v rw»ni V7#»ti 7#»1r> nVvirnrt iV hi nrw->ct#»x/a1i <SP, Vf^ oz
Vrednosti in deleži so v oceni vzeti zelo okvirno. Če bi upoštevali še vre-p. na proizvodno uro pri posameznih delih, bi se ocene zelo razlikoval6’^- Poiti
membnejša kot same vrednosti je ocena, da Inženiring takšnega obsega ® f ■< nega dela ni sposoben realizirati. Iz tega pa izhaja, da bi moral rnženif®,^.
'	...	.................. 1 In
I:
p
smatrajo, da je problem IMP napačna razporeditev nekaterih vodilmjjj:-'
nega ucm in spusuucn icmiz.il ali. iz icga pa iziiaja, ua ui muiai liizvi*-- . c
stveno spremeniti strukturo zaposlenih, seveda če želimo imeti res In^6lLpi V nasprotnem primeru je verjetno zaman poudarjati strokovno znanje*^ U01
slenih oziroma kadrovski potencial IMP in le tega primerjati z inženiri® P-organizacijami kot so Smelt, Rudis in druge. Sigurno so ljudje, ki jih i®^
IMP strokovnjaki na področju instalacij, energetike itd., vendar je t0 a. nostno samo 5 odstotkov vseh zahtev, ki se pojavljajo v investicijski gra '"Zc Strinjam se s tistimi ljudmi v IMP, ki pri vsem dolžnem spoštovanju s V smatrajo, da je problem IMP napačna razporeditev nekaterih vodil®!* n" ™ kovnjakov, pri čemer je skorajda nepremostljiv problem obstoječa veliki; »1 gost organiziranja. Če Inženiringa ne bomo preoblikovali v celoti, bo ost" ^ Ji,
na današnjem nivoju, ki pomeni podvajanje klasične prodaje.
Drug način prodaje je prodaja sistemov. Mislim, da trditev, da ima®0!^1
malo kadrov, ne drži povsem. Po mojem mnenju jih, razen redkih izjei® ^ nimamo, oziroma so strokovnjaki, ki so sposobni tržiti, razvijati, pred J e itd. posamezne sisteme, ujeti v obstoječo organizacijsko strukturo in Ijajo v tem sistemu že utečene posle. Verjetno bi lahko govorili o trženju V mov v Tehnomontu, Klimi Celje, pa morda še kje, vendar nedve®0^,!^ ocena, da se načrtnega, sistematičnega in koordiniranega trženja siste® bi vključeval vse IMP prednosti kot celote, ne znamo lotiti.	1
Verjetno drži ocena, da v IMP nismo pravilno organizirani. Dejstvo obstoječi organiziranosti (zakonodaji), ko vsak tozd dela in je odgov®^1 „^1
svoj dohodek, to povzroča v določeni meri trganje reproverige. Tako S®A paij na vaj o sistemi kot celota samo v prodaji in delno v projektivi, skrb tozd
le del instalacij, se pravi lastna dejavnost.	-j (Jp|.
Posebno pomembna pri tem je vloga tozda zaradi posredovanja ®°ojp ^ narja), pri čemer odloča o lastnem razvoju, kar pomeni predvsem ®z (]Q, noge (centralna kurjava), ne pa razvoj sistema.«	leta
Kakšne akcije so potrebne, da bi bilo največ efekta?	VJF
ivaivouv. er iv vij v au p v/ n viziiv, ua ui uuu li a j v vv vi v tv ta .	y A>
»Težko je govoriti o akcijah, ki naj bi dale efekt, če pa po tem, kar se ^ P( dogaja (problemi sanacij, predlog organiziranosti v smernicah itd.) nimamo jasne vizije — dovolj konkretno obdelane — o tem, kakšen,® -
UliliaillU JdNII v V1/21J v   VIV V Ulj KU1IMVU1U UUUCldUC —- U ICI11,	^ <-i
limo imeti in predvsem ne o tem, kako priti do posameznih ciljev.	JNv
morali zelo natančno opredeliti funkcijo Inženiringa (predvsem p°e, ^0 r' ia
morau zeio natančno opreaenu rumccijo inženiringa (predvsem , ^u- t IMP razmišljanja o tem) nato pa preko povezav, kot je na primer ®e ^Jo
montažo in Klimatom, jačati vertikalne povezave Vlaganja v razvoj? Ali v IMP pri tem res zaostajamo?	taja' ^ 8h'
»Težko je za vsak posamezn tozd trditi, da pri vlaganjih v razvoj za®SlJed, y ?
smo že ugotovili, da v IMP premalo vlagamo, predvsem p^iieenal®'j., .-. verjetno ne smemo govoriti o koncentraciji obstoječih kadrov, sred® ci(
fPtoi,
ampak o novih razvojnih zmogljivostih, programih itd.
Ugotovitev, da so montažni tozdi doslej manj vlagali, je logična. U ta ugotovitev togost v razmišljanju.	/p$0o<,\t 1
Verjetno ni slučajno IMP takšen, kot je. Če odštejemo integracij6 1 . ja, Dvigalo itd.), je IMP z vlaganjem v osnovna sredstva, investicij6 t j (jv "
ja, j-v vigaiv nu.j, jc livju. 4 viagaujciii v usiluvimsicUMVd, llivc3uv*j- ,	' *v
zgradila tudi montaža. Jasno je, da ozko gledanje na današnje tozde. c.yV^v vlaga v razvoj — torej ga ne podpira, v določeni meri zavira tako razV0L tudi proizvodnih tozdov. Naj omenim razvoj Livarja v preteklosti. P aVjif Porr Klimata, Inženiringa. Vse to je razvoj. Res pa je, da so vse to ob neP^sti P8) jSrtl
skupnih uspehov v smislu »vse kar je dobro, je naša zasluga, za slab "f kriv IMP« z vidika montaže napačne investicije. Za skupen razvoj. Pr.'s $0 'J bo imela korist tudi montaža, so potrebni tudi obratni učinki. Skupaj 3 it i tom, ki sedaj kaže za sodelovanje z montažo največ razumevanjaifztpod°p
posreden interes, smo že začeli realizirati skupne razvojne progra®6, prj£
pričakujem v kratkem času z Ikom in posredno prek Ika z Livarjei® 0j-reP S; jem, da se bodo povezave montaže s proizvodnjo v naslednjih l6tl ^ v le prav zaradi trženja sistemov, kar seveda pomeni tudi skupno vlag ‘	a
zvoj.«
MNENJA O SMERNICAH ZA SREDNJEROČNI PLAN 1986—1990
iltet ,
in',£' lDruževanje sredstev,
UJ	v 1 <HlJV SJCUMCV.
združevanju sredstev težko rečemo, da gre za veliko razširjanje tega jeDtl,,Ževa ®nia> g°tovo Pa gre za pomembno dopolnitev obstoječega sistema zdru-
Pre-Zdrui^a ,sre<istev — gre za kandidiranje posameznih programov za pridobitev • P«\0V^nih srpdstev — torej ne za vnaprejšnje določanje investicijskih progra-8«% u sprejemanje idej, ki se ne realizirajo, ampak stalna konkurenca različ-'*Pia °®ramoV me(* se*10jza združena sredstva. Mislim, da bo ta način združe-ipa" jj” s,redstev pospešil tako delo pri razvoju programov (nove investicije), kot
i. Gl°Hrepitev vertikalne povezave posameznih tozdov.
S^rT""’
aw $ °Perativnost sozda (manj subjektov in ne več kot doslej).
va". poslovne organiziranosti mislim, da je v tekstu smernic poslovno or-
• ” ..............................................
anCi ^’ran°st mogoče razumeti kot sredstvo za krepitev sozda, morali pa bi po-
atram, da je ocena o premajhni vlogi delovnih organizacij sicer pravilna, C Pa. menim, da ta ocena sloni na napačnih predpostavkah. Na primer: 'il r3'tostj )V*^ smo delovno organizacijo, pri tem pa prenesli del poslovnih aktiv-i-	sozd (Interna banka, Inženiring, Marketing, Usmerjevalni razvoj).
Prf,r3šč St°’ ta*c0 Inženiring kot Marketing postala nosilca odpiranja novih -v^iigota’ P? smo v vcdki večini primerov samo podvojili prodajo. Podobno lahko ;a *izve(j|* Jam° za Projektivni biro. Mislim, da rešitev problema ni v koncentraciji 0Z%i ^ne moči na nivoju sozda, ampak je potrebno z drugačnimi razporedili fj^vj adr°v v smislu trženja sistemov krepiti vsebino delovnih organizacij ter tres5kttouDlru 'e te^ (v kolikor zaradi obstoječih zakonskih okvirov ali raznih »sa-fc^mh interesov« ni mogoče realizirati novih fleksibilnih organizacijskih je Pl j(r' ^Peljati projektno vodenje.
oV#X-P>tev delovnih organizacij v montaži pomeni po mojem mnenju tudi . i£? trr, n Vanie montažnih tozdov v skupno montažno delovno organizacijo. V »1^06 m^rU ®re P° en* stram resnično za združevanje enakovrstnih dejavnosti s’ rt	ter istočasno za vertikalne povezave v IMP.
dot,( jtstav?^e sistemov pomeni v svojem bistvu prav to. DO ponudi sistem, ta pa je
ni izvedljivo. S pravilno dejavnostjo in usmeritvijo Inženiringa in s liSJem sistemov v veliki meri tudi opravimo konkurenco. Ce pomeni trženje L0p°)e ver-ov v svoji vsebini tudi obveznost razvoja posameznih programov, potem iz£j, Sitii!1110 Jasno, da je nosilec posameznega programa tisti, ki ga je realiziral.
elift°itla‘dram, da je v preteklem obdobju, ko smo sicer zapisali v smernice ozi-a OTa sp0Pr ane nosilce posameznih programov, bil prav to eden od večjih razlogov
iv<%3vicae' tNos'lce programov smo razumeli tako, da je nosilstvo pridobljena j>r0f,r ’v katero se ostali ne smejo mešati, ne pa kot obveznost, da kot nosilci isot>; rria le tega razvijamo in kot celoto pravočasno plasiramo na trgu.«
'ari1'
j. Pl
i oH
H
a
i
Sozd IMP naj bo povezava močnih in trdnih delovnih organizacij
siste rezultatih poslovanja se ta delovna organizacija Iko uvršča v sam vrh tačei o* . P• Z boljšo organiziranostjo pričakujemo tudi boljše rezultate,« je VP j lov^ v°ie razmišljanje o nadaljnjem razvoju sozda IMP glavni direktor de-6 F ta te; °r8anizacije Iko Rudi Bukovac. Osnova za ta pogovor, kot tudi za druge Nai .ni’ je bila razprava o osnutku Smernic sozdovega plana 1986—1990. spfen:prej je Rudi Bukovac odgovarjal na vprašanja, ali so v IMP-ju potrebne »porabe in zakaj. Rekel je:
^eliu, h	.a** bolje rečeno na Trati, sem zaposlen že 26 let in moram reči, da si
vi J* Dl SP cictpm TMP CP hnll ir» Kifrpip rmtft i o 1 7 1 n o norvtoul in r-»-i rl o cm/v
'eljjjj ,	au ooije rečeno na i ran, sem zaposlen ze zo let m moram reci, aa si
1/T?°ločen ^se a‘stem IMP še bolj in hitreje razvijal. Žal pa ugotavljam, da smo izločen ne stvari v prejšnjih obdobjih imeli bolj urejene kot danes. Danes so do-ifl.ljteit, s Zadeve nerazrešene oziroma nismo uresničili ciljev, ki smo si jih zadali v eQnjeročnem obdohiu. kot na nrimpr-
!ti ''SMdnieročnem obdobju, kot na primer:
" ’ Zažtv r|UŽCnje srec*stev kljub sporazumu, ki je že bil sprejet na referendumu,
liiflui
tk p0prePočasno osvajanje novih programov — ker ni zaživelo združevanje, love J8eP°» da proizvodne temeljne organizacije z lastnimi sredstvi osvajajo : i! i,eiše n<)IZVoc*e’ katerih finančna sredstva so premajhna in ne zagotavljajo hi-/ Poti nanrei:
fa,, ^ Poti naprej;
^ VajanJe programov ter s tem v zvezi prisotnost medsebojne konku-ae obvladamo sistema trženja kot celote
n h	sistema trženja Kot ceiote
;	■®raien sistem meril svobodne menjave dela med tozdi skupnega
3vfj Ta a la Proizvodnimi tozdi, itd.
nS.j d°govarašania niso v celoti razrešena tudi zaradi tega, ker smo neučinkoviti v i**1 dolrvv r.i.anju. Menim, da bi bilo potrebno, oredno se lotevamo razreševanja
w,. ugova Ja ™so v celoti razrešena iuui zaraai tega, Ker smo neučinkoviti v 'i*1* določenrj,anJu- Menim, da bi bilo potrebno, predno se lotevamo razreševanja "kciii’!1 vPrašanj, doseči enotnost pri dogovarjanju najprej po poslovodni * H PoglVer nato P° politični in samoupravni funkciji.
^°vnem,Ln?samo te smernice plana! O njih že na široko razpravljamo na stro-vj.ista, kot tf soz(la> Pa še do danes ni bilo poenotenih stališč niti glede tek-l£j, kizj di same vsebine ne. Komisija, ki io ie formiral širši strokovni kolesij
‘‘■v osnutu estala m- Ne moremo se strinjati z načinom m metodo dela.« T j,- aJih? tku Smernic so postavljeni cilji poslovanja in razvoja. Kaj menite o
ji i »kysj.
l* ^'jituC' da so cilji dobro zastavljeni in bi bilo potrebno poskrbeti, da se ti L^dstvj , resn'čijo. Vendar moramo reči, da bi bilo potrebno oceniti ali bomo s 5 V bi|n 21(180 predvidena v smernicah, uresničili zastavljene cilje. To področje
Vt«VdsnPutlrebnoše.dodelati-«
v . Smernic je tudi ugotovitev in usmeritev, da je potrebno posvetiti 'K|t 'čin Pozornosti in tudi uveljaviti nove pristope, skratka, spremeniti
il/ Ph , a" Kako vi	nQ nmSIpmotitA trlpnipl
’<l( 'Cla del pozornosti m tudi uveljaviti nove pristopi S/r tem ^a*co v* gledate na problematiko trženja?
L'^ilj fUnaiora[no ugotoviti, kaj nam danes manjka. Po mojem mnenju nismo °	d raz*skave trga. Ob organizaciji tozda Marketing je bilo dogo-
‘ b enju jea S£ Po *e-ta ukvarjal predvsem z raziskavo trga. Tudi po mojem
nlu ie3 'h Do le"ta ukvarjal predvsem z raziskavo trga. Tudi po mojem efi • Zvtre^ kratk °*3*na ^un*cclia Marketinga raziskava trga, spoznavanje njegovih
&v^reJ Proces marketinga se prične s spoznavanjem potrošnika in ^r<?daj0) clvep (raziskava tržišča) in konča z zadovoljevanjem teh potreb • /Ji ni Kiti izH .,studijem potreb potrošnikov in tehničnim raziskovanjem ter ra-
>v . ajoV s -— vtM.iaiL<iva iizisca j m nunca z zauovoijevanjem len potre o /ji n}0 Kib iz j 8tudijem potreb potrošnikov in tehničnim raziskovanjem ter ra-‘i nr?'rania Pi 'n z ocenjevanjem razmer in možnosti plasmaja pridemo do 0 d Paies na an naJ bi predstavljal osnovo za poslovno politiko itd.
k, aj neug a8°tavljamo, da tozd Marketing te funkcije ni razvil, zato smo v , jN' a 199q p nem položaju: Izteka se to srednjeročno obdobje, načrtujemo do P0(j , ’ pa ne poznamo potreb tržišča in njegovih zahtev.
[p ? j1.'1*1 ZUnan 3 _situacija je tudi na zunanjem trgu. Imamo izvozne programe, pa ’cer	,lltrg premalo nožna ali na mi ne Doznamo nieeovih notreb. Smernice
ra ■ niso na h Jena usmeritev. Imam pa pomisleke, da sredstva za dosego teg } 1° enovit	prejemljiva. Smernice namreč predvidevajo, da se organizi-
, s 0ločeneme •. ® P° posameznih proizvodnih programih, ki pa funkcionirajo v h (kotS1S-CmU' ®°*i sprejemljivo bi bilo organiziranje po posameznih si-ef1'. E. tli itd \ pnmer energetika, procesna tehnologija, livarstvo, kmetijski pro-i f Jaibi, y ’ °.rei organiziranje delovnih organizacij z več temeljnimi organiza-j p^Pnalr.o 01ZVaiaj° proizvode za določen sistem. V ta namen bi bilo možno in w°*ZVo(j rganizirati raziskavo trga za sistem kot celoto, ne pa ločeno za vsak
razvoj in sozdu.
^kžisk°va^me/tev le’ ^a ie potrebno v IMP-ju mnogo več vložiti v akšne 0 uelo. Tu je še vprašanje enotnega usmerjanja razvoja Predlogi?'
* S Dn funkri' ' vPrašanja sem mnenja, da bi funkcija raziskave trga in usmerje-9 'i u?r,letribna iv rnorali biti medsebojno tesneje povezani. Za IMP kot celoto so K^erjevg, . uPna izhodišča raziskave trga, ki ugotavljajo njegove zahteve in tnv0.trebam ^^pj- ki pa mora dati odgovor, ali smo sposobni tem zahtevam F b1* e*t°nom^V' k1*0 j*h bo realiziral. Vzporedno s tem je potrebno ugo-hi la, ^iskovai skl y'cl’k od ugotovitve donosnosti do planiranja in realizcije. itd. fa xtn'h sredste° ■ ° tuc*' zav'rajo finančna sredstva. Združenih sredstev ni, # teaa rfV m,.najemanje kreditov ni sprejemljivo po tržni obrestni, meri. <1 tal afa* ste om r^ ^kovalnem delu ni vidnega napredka.
' p 0 'n pravite fni,*1 ’ da združevanje sredstev v IMP-ju ni zaživelo, kot bi mo-ksi7	Uol> da je to nujno potrebna naloga. Toda. kako ga uresničiti v
»Za IMP ni izhod, da samo nekateri združujejo sredstva, temveč vsi. Torej bo potrebno doseči, da se samoupravni sporazum o združevanju sredstev, ki je bil sprejet na referendumu, v celoti realizira. V delovni organizaciji IKO smo zavzeli naslednja stališča: Podpiramo in smo za druževanje sredstev pod pogoji:
—	da v sistefnu IMP vsi združujemo sredstva,
—	da se opredelijo programi —projekti skupnega in prioritetnega pomena in da se to opredelitev sprejme na samoupravnih organih,
—	da se izdela vrstni red investicij,
—	da se skupno dogovorimo za pogoje, pod katerimi bomo sofinancirali posamezno investicijo; mnenja smo, da tržna obrestna mera ni sprejemljiva.«
Kaj menite o poslovni organiziranosti?
Smernice imajo za izhodišče organizirati enovite delovne organizacije po posameznih proizvodnih programih. Moram reči, da Zakon o združenem delu pozna enovito delovno organizcijo kot izjemo. Zakon še ni spremenjen in ne vidim in mi niso znane obrazložitve in utemeljitve, da bi se v IMP-ju morali posluževati prav izjeme. Tudi če gre za enovit delovni proces, to po mojem še ni razlog, da se organizira enovita delovna organizacija. Osebno ne vidim, da bi se na ta način povečal učinkovitost sozda, da bi se povečala kumulativna sposobnost take enovite DO in da bi v taki enoviti delovni organizaciji bil socialni položaj delavcev trdnejši in varnejši, predvsem ne v tržnih nihanjih.
Sem mnenja, da bi bilo bolj umestno v sestavi sozda organizirati močne in trdne delovne organizacije, ki bi bile nosilke nadaljnjega razvoja, nosilke nadaljnjih integracijskih povezav. V tej smeri se bo tudi spremenila zakonodaja, ki si postavlja za cilj, da mora v našem poslovnem svetu imeti uspešnejše sozde kot danes. Pri tem pa je jasno, da dobrih in uspešnih sestavljenih organizacij ne more biti brez trdnih delovnih organizacij. Zato je nadaljnji razvoj sozda tem bolj odvisen od opredelitve vloge in položaja temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije. Torej v tej prvi fazi v DO IKO nimamo namena glede organiziranosti sedanje stanje spreminjati, temveč bomo naše moči usmerili v osvajanje novih programov in vlaganje sredstev za razširitev in izboljšanje materialne osnove, v vlaganje sredstev v tehnologijo in povečanje prostorskih kapacitet.
V delovni organizciji Iko smo na strokovnem kolegiju delovne organizacije in akcijski konferenci ZK zavzeli stališča, da v naslednjem srednjeročnem obdobju ostane delovna organizacija organizirana s temeljnimi organizacijami s tem, da dograjujemo obstoječo notranjo organizacijo.
Ne strinjamo se tudi s predlogom, da se sedanje tozde skupnega pomena organizira kot enovite delovne organizacije, ker ne vidimo racionalnih in kvalitetnejših premikov naprej od sedanjih. Mnenja smo, da naj se iz sedanjih tozdov skupnega pomena organizira ena delovna organizacija.
Osebno menim, da bi bilo dobro v tej fazi pričakovati na spremembe tako Ustave kot Zakona o združenem delu.«
Kaj menite o podvajanju programov in kako rešiti te probleme?
»V pretečenem obdobju je na ta račun bilo veliko pripomb, vendar vse do danes teh vprašanj nismo razrešili. Tudi v teh smernicah to ni odpravljeno, celo kažejo na to, da nekatere temeljne organizacije posegajo v programe iz naše dejavnosti. V ta namen bo potrebno natančno precizirati te programe s tehničnimi karakteristikami, da ne bi v prihodnje prihajalo do nepotrebnih težav in nesoglasij. V temeljih sozdovega plana za naslednje srednjeročno obdobje pa bo potrebno podvajanje programov odpraviti in zaostriti medsebojno disciplino do tistih, ki dogovorov oziroma programske opredelitve v temeljih plana ne bodo spoštovali.«
Kaj menite o shemi vodenja in upravljanja? V smernicah je opozorilo, da je treba spremeniti obnašanje in delo, pač pa, da delajo z dobičkom, pada mora v proizvodnji prodreti miselnost, da je treba delati to, kar trg potrebuje?
»Cilje, ki jih postavljajo smernice na področju vodenja, lahko rečem, da smo v naši delovni organizaciji tudi dosegli. Direktor tovarne ne vodi samo proizvodni proces, temveč slabi tudi za donosnost in rentabilnost programov, za posodobitev obstoječih programov, skrbi, da se načrtujejo in osvajajo programi, ki so tehnološko zahtevnejši, tržno zanimivejši ter perspektivnejši. To je tudi razvidno iz obsega novih programov in programske usmeritve, ki bo še posebej vgrajena v srednjeročni plan 1986—1990. Direktorji tovarn imajo torej popolno pooblastilo za vodenje po načelu dobrega gospodarja, torej so podjetniki. Smatram, da smo ravno zaradi takšnega gledanja in dela v tem srednjeročnem obdobju od začetnih težav, ko je bilo vprašanje obstoja, naredili prav vseh temeljnih organizacijah korenite spremembe in iz prejšnje nea-kumulativne proizvodnje prešli kljub zaostrenim gospodarskim razmeram v akumulativnejše in donosnejše poslovanje.
Ne vem, če sem zadovoljivo odgovoril na vaša vprašanja, ker ste prišli prav v času, ko vodimo razpravo o polletnem poslovanju — o polletni bilanci. Prav je, da se v razpravo vključijo vsi dejavniki sozda, delovnih in temeljnih organizacij, ter da se iz razprave izluščijo najbolj sprejemljiva stališča in sprejme načrt nadaljnjega razvoja, ki je v današnjem času za sozd IMP najbolj sprejemljiv. Pri oblikovanju končnega teksta smernic, kakor tuditemeljevplana za naslednje srednjeročno obdobje bi bilo potrebno zagotoviti interdisciplinarni pristop, ki pa ni bil v popolni meri prisoten pri oblikovanju smernic.«
Tržne miselnosti ne bo mogoče doseči čez noč
mo-
nosti na proizvodno in montažno ter delitev intelektualnih dejavnosti (inže ring, marketing itd...)
»Samo priseganje na razvoj, kadre, znanost, inovacije itd. ne bo prineslo: željenih sadov,« je poudaril direktor Cerkvenik, »če tem strukturam ne boi dali več oblasti in boljših materialnih pogojev. V tem času nizkega standai delavca, ki hkrati tudi odloča, bo težko odločil v prid veliko večjemu dohod ključnih kadrov.«
V koprski Montaži si zamišljajo izvedbo delitve dela v sozdu na ta način, je potrebno delitev dela precizirati po dejavnostih — programih in po loka jah. Z izenačevanjem materialnih osnov, s skupnim prihodkom, enakih osn osebnih dohodkov med tozdi montažne ali proizvodne dejavnosti se bo zmaj šala medsebojna konkurenca in povečala IMP-jeva konkurenčnost pi ozdom zunaj IMP-ja. Del konkurence^znotraj sozda mora ostati kot pospe; valni element razvoja.
Predvsem krepiti razve
Razmišljanja, mnenja in stališča ruškega Alchroma na smernice srednjeročni plan je nanizal direktor tozda Alchrom Zoran Kos. 1 njegovem mnenju je Alchromov proizvodni program investicijs! opreme precej široka paleta. Naloga tega tozda pa je, kot je poudar okrepiti lasten razvoj in dvigniti obstoječe programe na višji nivo t jih še dopolniti. Manjka jim možnost, da bi ponudili trgu tehnološl linije, saj večinoma prodajajo samo del opreme.
V	okviru Inženiringa poizkušajo formirati skupine za prodajo koti pleksnih objektov, procesne tehnike. Prvi rezultati so ugodni.
V	okviru tozda Marketing pa Alchrom uresničuje sodelovanje s t jimi partnerji, ki ga pa sedanja organiziranost Marketinga ne posp šuje najbolje zaradi premajhnega poudarka zastopanja tujih firm
Za Alchromov program v tem tozdu čutijo, da je v Inženiringu Marketingu premalo kadra, ki bi mogel strokovno obdelati kor, pletno ponudbo, v kateri bi lahko sodeloval večji del IMP progran na objektih procesne tehnologije na področju živilstva in kemije.
Kar zadeva raziskovalno razvojno dejavnost, v Alchromu smatraj" da centralni razvoj za tako heterogen program IMP dejavnosti ne b prinesel rezultatov. Večji poudarek bi dali razvojnim grupam za p samezne programe, ki bi bile organizirane na nivoju delovnih orgar zacij, seveda ob ustrezni organiziranosti IMP.
Alchrom podpira IMP združevanje sredstev, vendar kot pravi c rektor Zoran Kos, bi morali doseči, da bi bili programi, ki se skupno nancirajo, dohodkovno in razvojno zanimivi. Na ta način bi bili toz bolj zainteresirani za združevanje prostih sredstev, ker trenutno sai niso v investicijah, saj združevanje pomeni hitrejše realiziranje kva tetnih programov.
Glavne slabosti v delovanju sozda vidijo v Alchromu v organizir nju sozda, to je v tem, da je organiziran po teritorialnem principu in i po dejavnostih tozdov. Rešitev problema je v povezavi enakih deja nosti v delovne organizacije. Na ta način bi bilo omogočeno večje i klajevanje proizvodnih programov, pridobivanje del, skupnega i zvoja in podobno.
Na shemo upravljanja, ki je prikazana v smernicah srednjeročne plana Zoran Kos pripominja, da bi bilo število delovnih organizacij, bi nastale, preveliko in se posamezne dejavnosti ne zaokrožujejo delovne organizacije. Lahko se zgodi, da se bo strošek poslovar zaradi formiranja novih delovnih skupnosti še povečat.
Nasprotja med posameznimi delovnimi organizacijami iste bran (klima, montažne dejavnosti in podobno) se bodo reševala na nivo sozda, kar naj bi bila naloga delovne organizacije.
Predvideno je popolno razbitje delovne organizacije Izip na najv 4 delovne organizacije, »kar pa smatramo«, je pripomnil direkt Alchroma Zoran Kos, »da k poslovni uspešnosti sozda to ne bo nič s ar doprineslo.«
Prodajati moramo čim več znanja
V	Montaži Koper je povedal direktor tega tozda Zorko Cerkvenik v pogovoru o srednjeročnem planu, da imamo načelno dve možnosti razvoja gospodarstva — tržno ali plansko ter kombinacijo obeh. »V zadnjem času«, je dejal, »poudarjamo tržni sistem gospodarstva, kar pomeni, da moramo razvijati ustrezno tržno marketinško miselnost. To pomeni v sistemu IMP-ja veliko spremembo, ki zahteva samo za spremembo miselnosti kadrov čas petih let. V tem času je potrebno izpeljati pogram uvajanja marketinga in spremeniti sedanjo proizvodno miselnost v tržno oz. marketinško. Koncept marketinga je možno in potrebno uveljaviti ne le v proizvodnji pač pa tudi v montažni dejavnosti. To naj bi pomenilo dolgoročno usmeritev na kupca — uporabnika naših proizvodov in storitev s potrebno raziskavo tržišča, prodajno politiko, politiko cene, politiko izdelka, ekonomsko propagando in z ustreznimi odnosi z javnostjo. Nadalje jrravi, da bi morala biti tozda Marketing in Inženiring, ki sta skupnega pomena, marketinško organizirana, s tem da bi bil tozd Marketing vezan na proizvodne tozde, Inženiring pa na montažne.
V	IMP-ju imamo veliko uspešnih proizvodnih kadrov, ki jim manjka marketinške izobrazbe. Zato je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju te kadre dodatno izobraziti ter izobraževati še nove mlade delavce. Akcija na področju kadrov na kratek rok ne morejo prinesti dobrih rezultatov. Ni pa pametno uvesti marketinške organiziranosti z obstoječimi kadri s proizvodno miselnostjo.
So pa tudi elementi marketinga kot so ekonomska propaganda, odnosi z javnostjo, ki tudi v krajšem obdobju prinesejo pozitivne rezultate oz. večje efekte, kar v IMP-ju skoraj v celoti zanemarjamo. Za raziskovalno dejavnost bi bilo potrebno združiti ustrezne IMP-jeve kadre in pridobiti tudi zunanje ter formirati večji razvojni oddelek, ki bo deloval na širših razvojnih programih in koordiniral delo manjših razvojnih timov v tozdih.
Koncentracijo kadrov in sredstev je mogoče doseči v začetni fazi s sprejemom rizikov in z zaupanjem v bodoče sadove, ki jih morajo dati taki kadri. Uspešni kadri pa bi morali imeti tudi bistveno večje relativno razmerje v osebnem dohodku.
Glede vlaganja sredstev montažnih tozdov v skupen razvoj se v Montaži strinjajo, vendar poudarja Cerkvenik, moramo v IMP predhodno doseči bolj izenačene osnove pridobivanja in delilne dohodka in čistega dohodka.
■ Podpreti je treba razvoj proizvodnih programov, ki dopolnjujejo osnovno montažno dejavnost (klima, voda, centralna kurjava).
Kar zadeva združevanja sredstev, pa v koprski Montaži menijo, da je za uspešno združevanje sredstev potrebno najprej doseči enake osnove za pridobivanje in delitev dohodka (skupni prihodek) ter združevati na podlagi interesa. Zaupanje v združevanje bo mogoče ponovno pridobiti le z zanesljivimi garancijami, da bodo vložena sredstva vlagateljem vrnjena, kar v preteklosti ni bila praksa IMP-ja.
Glede jačanja ekonomske moči sozda kot glavnem cilju, ki ga predvidevajo smernice za srednjeročni plan, pravi direktor Cerkvenik, da bi bilo po njegovem mnenju potrebno združiti oz. tesneje povezati skupaj proizvodne tozde in skupaj montažne tozde ter oboje tesneje povezati v sozd IMP, ne pa cepiti sedanje organiziranosti na še bolj avtonomne enote. Združitev delovnih organizacij v sozd je prostovoljna in ne zakonska obveza, zato bi bilo potrebno sozd bolj približati delovnim organizacijam in tozdom ter jih bolj povezati.^
Srednjeročni plan za obdobje 1986-1990 bi moral biti najpomembnejši akt, od katerega je odvisen razvoj IMP-ja. Zajemati mora jasnejšo delitev dejav-
V celjski Klimi je njen direktor Lojze Zupanc o smernicah sozdovega sre njeročnega plana za prihodnje petletno obdobje spregovoril, da je Klimi strategija na področju trženja prodaja znanja, ki ga prodaja v čim bolj koi pleksno izgotovljenih sistemih: klimatizacija, industrijsko odpraševanje, tt nološke naprave v industriji.
»Pri tem trženju« je dejal Zupanc, »pa bo moral biti bistven poudarek j uveljavljanju vlog ljudi, ki so kreatorji in izdelovalci teh naprav. To pa so str kovnjaki v razvoju, konstrukciji, proizvodnji in inženiringu. Te ljudi morar vključiti v našo strategijo tržnega nastopa in jim omogočiti stik s kupcem, ko to potrebno.
Izdelki iz našega proizvodnega programa se tudi drugje v svetu prodajajo i ta način.«
Vlaganje v razvoj? »Strinjam se, da pri vlaganju v razvoj zaostajamo. Vzr: za zaostajanje pa vidim v premajhni učinkovitosti razvojnega dela, ki se ne p trjuje z izdelki razvoja na trgu in z dejansko ustvarjenim dohodkom s tenu delki. Nismo še tudi našli načina, kako motivirati razi ojne kadre za kreativ delo in njihov dejanski prispevek pri razvojnih programih. Iz tega razlo pa tudi ne vidim izboljšanja na področju razvoja v pri nem večje koncentrac: razvojnih kadrov in sredstev.
Klimin tozd Montažna proizvodnja je v svoje smernice za razvoj v sre njeročnem obdobju zapisal tudi nekatere razvojn naloge, ki pomenijo t stveno drugačen pristop pri razvoju montažne dejav ,osti in tudi izdelkov Ind sirijske proizvodnje.
Montaža bo podprla predvsem tiste razvojne pr jrame v proizvodnji, ki h do pospešili razvoj izdelkov, potrebnih za komuietiranje naprav, ki jih ii montaža v svojem razvojnem programu.
Združevanje sredstev je potrebno razširiti, vendar, pravi Klimin direkt Zupanc, je potrebno najti način, ki bo vsem združev licem že v fazi odločanji združevanju zagotovil njihov dohodkovni intert spn tem. To pomeni, da boi morali biti delavci tozdov pri združevanju sreds ev :a določen projekt prep čani, da jim bo to združevanje prineslo v prihodnjih 'stih večji ihodek, kot bi ta sredstva namenili za kaj drugega in tudi večji aohodek kot ce bi ta sredst vložili v razvoj svojega tozda.
O slabostih v delovanju sozda in o tem, kaj narediti za izboljšanje stanja, je Zupanc tako pripovedoval: »Ko smo se združevali v sozd IMP, smo si za c postavili zelo dobro poslovno organiziranost, ki je še zmeraj aktualna. Osno te organiziranosti je takšna, da predvideva specializacijo posameznih tozdov s tem prehod na resnično industrijski način proizvodnje. V takšni organizi nosti mora vsak tozd videti svoj dohodkovni interes. Naloga^trokovnih slu sozda, DO in tozda pa je, da takšno organiziranost izpelje in delavcem doka: da je bilo narejeno, kolikor je bilo mogoče, najbolje v njihovem interesu
O upravljanju in vodenju so v smernicah zapisani cilji. Tako, kot je v smer: cah zapisano kot cilj, pripominja Zupanc, direktor Klime, se več ali manj obr šamo že danes. Zaupati moramo vsaki osnovni celici organizacije v sozdu, da bo le-ta v bodoče obnašala zmeraj tako, kot je zanjo dohodkovno najustri nejše. Naloga Sistema pa je, da te posamične interese usmerja tako, da bo efe teh prizadevanj za vsako posamezno celico še večji.
Ko je govoril o delitvi dela med delovno organizacijo in tozdi v sozdu IMP, dejal, da je bila delitev dela že v preteklih letih začrtana v sporazumih, ki si jih sprejeli. Od ljudi, ki odločajo v posameznih t izdih, pa je odvisno, koliko ta delitev dela tudi uresničuje. Tudi v bodoče bo to odvisno od ljudi — pos vodnih in strokovnih delavcev, ki bodo morali prevzeti odgovornost za takš organizacijo v sozdu, da bo dogovorjena delitev dela uresničena tudi v pral
MARUA PRIfv
|To;
'ogovor z letošnjim dobitnikom Zlatega znaka sindikata, Stanetom Vrhovcem iz Tena — energetike Ob dnevu samoupravljalcev v Murski Soboti
Besede brez dejanj razočarajo
Stane Vrhovec je letos dobil zlati znak sindikata, naj višje priznanje, ki ga po-eljuje Republiški svet zveze sindikatov sindikalnim aktivistom za zasluge pri nižbenopolitičnem delovanju. Ta zlati znak je gotovo prišel v prave roke, saj v itP-ju vemo, daje Stane Vrhovec vsa leta, kar j e med nami, nenehno aktiven ho v sindikatu, kot v samoupravnih organih in organih ZK v IMP-ju, nepro-sionalno pa je opravljal tudi celo vrsto funkcij v širši družbenopolitični skup-)sti.
Med nas je prišel leta 1956, ko se 1. aprila zaposlil v Elektrosigna->vi delavnici. Prej je bil elektromon-r v Hidromontaži in je sodeloval v adnji vrste znanih objektov od Li-stroja, silosa v Zalogu, hidroeelek-arni Žirovnica, Medvode, Glave ete, Reke Crnojevičev in Vinodola o šoštanjske termoelektrarne. Zakaj ste toliko energije vložili v ružbenopolitično delovanje? je bilo rvo, kar sem ga vprašal.
»Predvsem zato, ker to nekako vira že iz moje družine. Vsi člani aše družine so se med vojno in po lej borili za izgradnjo naše družbe tako so usmerili tudi mene. Tako tm že na terenu delal kot mladinski ikretar in kmalu po prihodu v Elek-•osignal so me izvolili za člana izvrš-ega odbora sindikalne organizacije,
0	dobrem letu pa tudi za njenega redsednika. Za predsednika snovne organizacije sindikata so me »delavci izvolili potem še osemkrat !i devetkrat. Medtem pa sem bil tudi lan plenuma Zveze sindikatov Jugo-avije, pa delegat v Republiškem dboru sindikata gradbenih delavcev lovenije. Štiri leta sem bil tudi pred-sdnik Bežigrajskega sindikalnega /eta. To je bilo v času, ko smo spre-;mali novo Ustavo in Zakon o zdru-enem delu, v času, ko smo v Ljub-ani ponovno ustanovili občinske ndikalne svete. Prej so bili ti za ekaj časa ukinjeni in je bil le mestni ndikalni svet, a pokazalo se je, da to
1	dobro in so v ljubljanskih občinah onovno ustanovili občinske svete, az pa sem bil za Bežigradom prvi redsednik ponovno ustanovljenega bčinskega sindikalnega sveta.«
Po vzrokih vaše družbene angažiranosti vas sprašujem, ker vemo, da ikoli niso bili vsi delavci vključeni e v delovanje družbenopolitičnih rganizacij ne v samoupravne orga-e. Na žalost so vedno nekateri stali b strani. Zdi pa se, da je pasivnih adnje čase vse več. Se strinjate s akšno oceno? In če se, zakaj, mislite, s tako?
»Ja, tako je in sicer zato, ker smo oslej v politiki veliko govorili, pa talo naredili. Tako smo ljudi razo-arali. V zaostrenih gospodarskih ra-tnerah pa prihajajo napake še bolj o izraza. Poglejte, sprejeli smo Jstavo, Zakon o združenem delu rdi, naprej pa se ni delalo. V našem istemu so določene stvari, ki so že »reživele, so tudi določene slabosti in o tudi stvari, ki so dobro zastavljene, ne dovolj razdelane. To bi bilo reba razvijati. Prej ste me vprašali, akaj sem delal. Zato, ker sem ven-1arle videl napredek! Če smo se tekaj dogovorili, so se stvari premi-
kale. In še nekaj! Danes je precej težje biti predsednik sindikata ali sekretar OO ZK. Ljudje ti rečejo mar-_ sikaj, očitajo ti za vse slabosti v družbi. Po drugi strani pa tudi opažam, da se ljudje spet vračajo v kolektiv, spet bolj držijo skupaj. To se vidi že pri sindikalnih izletih ali piknikih. Še pred nekaj leti se za takšne aktivnosti ni zanimal tako rekoč nihče, zdaj pa se teh prireditev člani kolektiva spet množično udeležujejo — seveda ne zaradi politike, pač pa zaradi splošnega upadanja življenjske ravni.«
Pravite, da se vloga in vpliv sindikata spreminja. Dvajset let ste neprekinjeno sindikalni aktivist. Kako ocenjujete veljavo sindikata nekoč in danes?
»Sindikat ima danes precej več veljave kot včasih. To se vidi po veljavi njegovih stališč. Včasih je bilo precej vseeno, kaj sklepa sindikat, danes pa morajo vodilni v tozdu sindikalna stališča upoštevati. Razvoj političnega sistema gre v to smer, da se moč sindikalnih organizacij krepi. Prav tako se krepi demokratičnost. Saj o demokraciji smo vedno govorili, toda nikoli ni bilo toliko demokracije kot danes, ko se toliko kritizira — nekateri upravičeno, nekateri pa tudi ne. Če si včasih preveč kritiziral, si bil vedno v nevarnosti, da te bo vodstvena struktura utišala. Danes pa ljudje povedo svoje mnenje in tako je prav, saj so se problemi nakopičili. Toda jasno in glasno je treba povedati, da preveč govorimo in premalo delamo. Za vsak sklep bi morala biti tudi akcija, ne pa da pišemo na koše sklepov, naredimo pa nič.«
Bili ste predsednik delavskega sveta delovne organizacije IMP, preden se je preoblikoval v sozd in potem tudi prvi predsednik najvišjega samoupravnega organa novoustanovljene sestavljene organizacije.
To je bila takrat še sozdova skupščina. Veste torej, kakšni so bili cilji sozdove organiziranosti, zato me zanima, kako ocenjujete današnjo učinkovitost IMP-jeve organiziranosti. Je naš sozd odigral vlogo, ki je bila mišljena?
»Ne, sozd ni odigra! svoje vloge. Če pogledamo, kaj smo takrat pričakovali in kako smo si zamišljali sestavljeno organizacijo, moramo ' priznati, da zastavljenih ciljev nismo dosegli.«
Zakaj ne?
»Po mojem zato, ker so se delovne organizacije in tozdi zaprli vase in zgubili stik s tozdom, pa tudi obratno, tudi sozd je izgubil stik z delovnimi organizacijami in tozdi. Tozdi čutijo sozd ali delovno organizacijo le, ko nekaj zaškriplje, na primer, ko
ni dela, ali ko se ljudje vsedejo dol, ali če so napake. Velika pomanjkljivost je, da so ljudje preslabo obveščeni o sklepih sozdovega delavskega sveta in drugih organov.«
Vi ste se tudi precej angažirali pri ustanovitvi Emondove akcijske konference ZK. Bili ste njen prvi predsednik, reševali ste tudi organizacijske probleme, kako postaviti ta koordinativni partijski organ v skladu s statutom ZK. S kakšnimi problemi ste se tu srečevali?
» Kot sem že rekel, sozda nismo čutili. Bilo je premalo enotnosti. Prej smo imeli v IMP-ju partijsko konferenco, pa sindikalno konferenco in tudi delavski svet je bil močan. Predsedniki teh organov smo zagovarjali sprejeta stališča na IMP-jevem kolegiju in tudi nekaj, dosegli. Potem je prišel čas, ko se je začel vsak zapirati vase in delati po svoje. Ne bi pogreval teh stvari, misliti je treba za naprej. Tu pa je nujno, da se IMP bolje organizira. Če bomo še naprej nadaljevali stihijsko, bo podjetje padalo, namesto da bi se razvijalo.«
Je bila torej želja doseči boljšo organiziranost in učinkovitost glavna pri ustanovitvi akcijske konference ZK?
»Da.«
In rezultati?
»Niso bili ustrezni. Danes se sliši in pogovarja, da se Emond v sedanji obliki organiziranosti ne more več razvijati. Tudi sam mislim, da je reorganizacija nujna.«
Prej ste govorili o zapiranju tozdov, da dela vsak po svoje. Toda s svojo zahtevo po višjih osebnih dohodkih spomladi ste tudi v Energetiki izskočili iz okvirov v sozdu. Take akcije potem povzročajo reakcije in probleme v drugih tozdih.
»Čeprav smo povišali osnove, smo po podatkih o osebnih dohodkih za april še vedno šesti od zadnjega konca. Mi smo od lanskega oktobra zaradi nizkih osebnih dohodkov izgubili 20 ljudi. In vsi, ki so šli, so šli iz proizvodnje, nobeden iz režije. Pravijo nam, da smo predragi. Toda mislim, da naš delavec ni predrag. Predraga je režija in vse drugo, kar obesimo na proizvodno uro.«
Drži, da se tozdi srečujejo s pro-
blemi na višjih organizacijskih ravneh in niso zadovoljni z delom skupnih služb. Toda ne verjamem pa, da so vsi problemi zunaj in da bi v samem tozdu ne mogli prav ničesar več izboljšati.
»Tudi to je res. Mi smo dobili novo stavbo, potem pa nismo ničesar naredili. Kolikokrat sem že opozoril, da smo v Energetiki neorganizirani, da tehnološko nismo dovolj na višini. Tu vidim ogromno rezervo. Toda poglejte, kako je! Mi za osebne dohodke, ki jih tozd ponuja, ne dobimo potrebnih strokovnih delavcev. Saj smo imeli inženirje, pa so nam ušli.«
Začela sva ta pogovor slovesno, kot se za pogovor ob podelitvi visokega priznanja tudi spodobi — na koncu pa sva zabredla v probleme, kar je značilno za čase, v kakršnih smo. Čisto na koncu je Stane Vrhovec še opozoril:
»Ne razumite tega, da hočem vse skritizirati. Vem tudi, da nimam v vsem prav, saj tudi ne vem vsega. Vem pa, da bi s sodelovanjem in skupno akcijo probleme lahko rešili. Toda z odkritim sodelovanjem, ne pa da se pogovarjaš eno, potem pa dobiš nož v hrbet.«
LOJZE JAVORNIK
Med dobitniki plaket tudi Ivan Zadravec
D
Ob dnevu samoupravljalcev in 35-letnici socialističnega samoupravlja11! Jjred Občinski svet zveze sindikatov in Klub samoupravljalcev Murska Sob0*8 Via, pravila slovesnost in pogovor za okroglo mizo na temo »Vloga delavskih s “epa ter vodstva družbeno političnih organizacij v ozdih.«	M1.
naSlO;1 tla
V kulturnem progrsmu so	j
Pogovora so se udeležili predstavniki murskosoboških ozdov.
Nato je bila slovesna seja skupščine Kluba samoupravljalcev. Franc Čagran je v svojem govoru poudaril, da mora v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah vsak delavec narediti v svojem okolju vse, da bi se čim prej izkopali iz težav.
pile članice pevskega zbora ^ merkura in recitatorke Mure* turnem programu je bila P°°e ijtud; plaket z listino Josip Broz Tito.Tpjžuje let samoupravljanja. Iz IMP DY. ito^
nonije — Kmetijska mehanizacij je prejel tudi Ivan Zadravec. Lck0 c
Anica Vodeb med sodelavci, ko se je poslavljala od Klimovcev-
Anica Vodeb je bila zvesta Klimi od prvega do zadnjega, dneva službe
Leta pa kar tečejo
»Te rdeče vrtnice ti dajemo, da bi ti z njimi pokazali, kako radi te imamo,« je rekto Heda Anici Vodeb, ko se je ta zadnjega julija poslavljala od svojih sode-
Juč K če
%h
jhe,;
epa
'tet
se
dela]]
potes
Priča
^ga
Jke*
•Mp
K,
Anica Vodeb je vseh petintrideset let svoje delovne dobe odslužila v Klimi. Prišla je po končani srednji šoli in začela delati kot blagajničarka, nato je prevzela osebne dohodke, potem je kontirala, postala vodja glavne knjige, nato vodja saldakon-tov, pa vodja finančnega knjigovodstva in zadnji dve leti je bila računovodkinja. Klimi je torej ostala zvesta ves čas.
Zakaj so jo imele sodelavke, pa sploh vsi v Klimi tako radi?
Mnogi verjetno zato, ker je bila vedno vsakomur pripravljena pomagati. Če je bilo treba komu pomagati, Anica ni razmišljala, kaj je njena delovna dolžnost, ravnala se je po tem, da je dolžnost pomagati sodelavcem.
Sodelavke iz računovodstva, ki so delale z njo, pa jo cenijo tudi kot strokovnjakinjo, kot organizatorko dela, mentorico in dobro prijateljico. Anica je vedno delala zelo strokovno. Problemov ni reševala površno, pač pa se je v zadeve poglabljala in našla utemeljitev za določeno rešitev. V dolgoletnem delu si je tako nabrala ogromne izkušnje in mlajše sodelavke, ki jih je uvajala, so bile navdušene, kako je znala vsak pro-
blem jasno in strokovno razložiti.
Predvsem pa so ji hvaležne zaradi medsebojnih odnosov. Anica ni nikoli spodbujala dela z ukazovanjem in priganjanjem, pač pa z zgledom. Sama je bila izredno vestna, delovna, bila je sposobna delati ure in ure, dokler delo ni bilo končano. Pri tem pa se ni nikoli pritoževala, nikoli ni postala živčna ali sitna — nasprotno, ohranila je dobro voljo, tudi po dolgotrajnem delu, se je znala pošaliti in sprostiti napetost, ki se je morda nabrala v kolegicah.
»Neverjetno, kako nas je, druge delavke, potegnila za seboj,« pravi Heda. »Če imaš poleg sebe človeka, ki dela, ki vleče, obenem pa ohranja dobro voljo, potem tudi sam mnogo lažje delaš.«
Ob vsem tem pa je bila Anica zelo skromna. Tudi besede, s katerimi se je zahvaljevala sodelavkam, so to potrdile. Poudarila je, da so delale uspešno, ker se je vsaka posebej potrudila in zato se jim je prisrčno zahvalila, obenem pa jih prosila, naj ji oprostijo, če je bila kdaj kateri krivična, ali če je kaj naredila narobe. Kako jasno je s tem pokazala svoj značaj: Posluh za druge, upoštevanje njihovega dela in obenem velika
strogost do sebe. Anica pač ni ^jdikat iskala napak pri drugih, arnPaJlHta] zelo skrbela, da sama ni delala n »P0? ali krivice drugim.	JJ-ah ,
Zato ni čudno, da so njenim ^ijazj ( jim sodelavkam prišle solze v Pc^Ucl^ so se poslavljale. Anica sama je da jt še najboljše volje. Morda zaradi .cij^ ljučja — zadnjega julija je °n3}/sProt
nehala z rednim delom, prvega a. i|ilal0 ljen sin- ^HOor,
sta je nastopil službo njen sin- , ^,ri pravi, le čuti utrujenost tolikih 'fjSitei tančnega dela in ji bo počitek d^.sreda del. Malo pa računa tudi na t?'d/!lliziri bo zdaj lahko privoščila kaj. jPojp prej zaradi pomanjkanja ča jw mogla.	»Tore
Klimovci dobro vedo, kak® jčoče hodi na izlete in tako ji je sindikj fj.
za spomin knjige o domovini- H ^dru; bo v hribe, vzgajala vnuka, pas j&tisi — sama je rekla, da dolgčas ji ®jFotre Sodelavke pa so trdno pteP^Min da bo še prihajala k njim. »5e z_ JJatji dopoldan, tik pred slovesom- J h de dirala strokovne probleme-J rekle. »Prav gotovo nas bo prišla pogledat, kako delanj
ravno tako gotovo bodo njeI^ čerajšnje sodelavke vesele v -
ucidjsnje suuciavKc vesciv ,.,i
njenega obiska, saj vedo, da 1J
vedno znala kaj koristnega sv« J obenem pa jih spodbuditi 5 J —•»- - neskočnim
dobro voljo m zrnom.

Razmišljanje ob knjigi Branka Horvata
Jugoslovansko
gospodarstvo
Kot večina navadnih državljanov naše države se že leta sprašujem, na kakšen ačin smo prišli v situacijo, v kateri smo sedaj. Tudi političnega in gospodarnega sistema naše države ne razumem. Smisel zapiranja v republiške, regijske n občinske meje mi tudi ni jasen.
Kot meni, tako verjetno tudi večini ni bilo znano, da je imela Jugoslavija v .bdobju od 1952 — 1960 10 %, od 1953—1964 8 %, od 1962—1965 — 7 %, »d 1966—1970 — 4,5 % rasti družbenega proizvoda.
V letih 1952—1960 smo bili drugi za Japonsko. Kaj je bil recept za tak raz-vet? Dr. Horvat pravi, da smo od 1. 60 imeli ekspanzijsko izkoriščanje zemlje i način proizvodnje, od takrat naprej pa intenzivno. To pomeni, da je bolje ustiti zemljo neobdelano, če.iz nje ni možen maksimalen izkoristek (ekonom-ko opravičen).
To je tisto, kar poslušamo iz leta v leto »to se ne izplača, ono se ne izplača td.« Sedaj izgleda naše kmetijstvo takole: ko nekdo ugotovi, da se vinograd-lištvo izplača, takrat vsi sadijo vinsko trto; ker pa kmalu nastane nasičenost ržišča z vinogradniškimi pridelki, cena pade, takrat nekdo drug ugotovi, ia se izplača sadjarstvo; zato se vinogradi opustijo in se vsi zaletijo
plantaže sadja; nato v drobno jagodičevje, itd. Po drugi strani doživ-iamo isto v živinoreji. Trenutno je stanje tako, da se ne izplača rediti živine, »red tem so isto ugotovili za perjad, trenutno je v modi kunčjerem..
Pred leti .,cm na predavanju postavila vprašanje Romanu Albrehtu, kako je tožno, da se pri nas nič ne izplača, pri naših sosedih v Avstriji in Italiji pa vse in a pri nestabilnem in nekonvertibilnem dinarju lahko pri njih — za naše di-arje dobiš poljske pridelke ceneje kot pri nas. Odgovarjal je približno pol ure: misel odgovora je bil ta, da pri nas v celi verigi obremenjujemo izdelek za sako fazo posebej; od nabave semen, umetnega gnojila, poljedelskih strojev n orodja, do cene delovne sile in na vse to obešamo družbene storitve. Naši so-edje pa obdavčijo oz. pobirajo prispevke za družbene storitve ob letni prijavi aslužkov. Odgovor bil jasen in razumljiv, toda ali je bil pravi?
Da se vrnem k enkratnemu obdobju od 1952—1960. Sama mislim, da je bil .o rezultat zagnanosti in navdušenja generacij, ki so obnavljale domovino ned drugim tudi udarniških akcij). Saj celo sodni sociologi kapitalističnih dežel gotavljajo, da je napredek neke dežele možno graditi samo na domoljubju. la vzdušje in zdravo sociološko ter delovno klimo njihovih dežel pa skrbi cel tab vrhunskih strokovnjakov, socilogov, psihologov, ekonomistov, pravnikov td.
Vemo, da ima povratni efekt določenega dela lahko različno dolga časovna jbdobja. Efekt je popustil v začetku 70 let. Kaj je potem bilo tisto, kar je pov-.ročilo padec našega gospodarstva? To so bile nestrokovno pripravljene go-podarske reforme leta 1960, 1965,1970 in reforma na začetku 1980, na ka-ero še vedno čakamo.(Da jih je bilo toliko, še vedela nisem).
Najbolj zanimivo in meni popolnoma neznano je bilo, da so bile naše reforme narejene brez dolgoročnih znanstvenih študij ekonomskih problemov naše države (kar je problem v razvitih deželah).
Vzrok za prvo reformo leta 1960 je bil prvi plačilno-bilančni deficit naše države. Višina deficita je bila zanemarljiva, posebno če sedaj gledamo na to nazaj in pri tem pomislimo, da Amerika pri svojem velikanskem deficitu sploh ne reagira.
Z reformo smo začeli decentralizirati vse gospodarske tokove v naši državi; celo davki in prispevki varirajo »od vasi do vasi«. Kot vemo, so bile glavne parole in nezadovoljstvo avstroogrskih ljudstev zahteve; da bi bile cene in davki povsod enaki.
Če smo že delali oz. so delali refaorme, bi pričakovali, da bodo dale želene rezultate. Vendar izgleda tako, da še dolgo ne bomo dosegli obale, ker nas nekontrolirani tokovi odnašajo čedalje bolj proč.
Do leta 1960 skoraj nismo poznali problema nezaposlenosti (zaradi ekstenzivne proizvodnje in poljedeljstva). Res je tudi, da smo imeli tehnično in tehnološko zastarano proizvodnjo. Nato pa smo do leta 1968 uspeli ustvariti višek delovne sile dali milijon ljudi, to je toliko, kolikor jih je bilo zaposlenih v industriji in rudarstvu (300 tisoč registriranih in okoli 820 tisoč, ki išče jo delo v tujini, sedaj je približno obratno razmerje). Kakšna je bila inflacija? V obdobju 1952—1960 — 1 %, od 1961—1965 — 2,5% 1966—1970 — 6,5% itd. Kakšno imamo pa danes? Dve uradno in neuradno, brez komentarja! Kaj je inflacija? Kje je vzrok zanjo? Dr. Horvat pravi, da je inflacija pokazatelj za špekulacijo. Špekulacij je lahko več vrst od podkupovanja, kraje družbenega premoženja, izigravanja zakonov in odredb itd.Eden od neotiplivih vzrokov pa je nedvomno tudi ta, da se je delež mednarodnih kreditov prelil v privatne vode,
Trije modeli oz. načini gospodarskega razvoja in njihov rezultat
Letni odstotki rasti
Planirani in realizirani odstotki rasti
Leta Kriteriji	1957- P	-1961 R	1961- P	-1965	1966—1970 P	R		1971— P	-1975 R
Družbeni proizvod	9,5	10,3	11,4	7,0	7,5	6,3	7,5	6,3
Industrijska proizvodnja	11,0	12,6	13,0	10,7	do 8,5 9—10	6,1	8,0	8,0
Poljedelska proizvodnja	7,0	6,5	8,3	2,8	4,6	2,6	3,5	39,9
Bruto invest. v osn. sredstva	9,1	15,9	12,0	. 5,4	' 7,0	7,1	7,0	2,4
Osebna potrošnja	6,7	9,3	8,8	7,3	8,5	5,9	7,0	6,0
Izvoz	11,9	11,9	13,6	13,9	13—15	12,2	12,0	11,4
Uvoz	8,0	14,0	9,6	9,9	10—12	18,0	10,0	7,4
Zaposlovanje	4,4	6,1	6,0	4,3	2,5—3	1,1	3,0	3,9
Proizvodnja	7,5	4,6	6,8	4,7	6—7	5,8	5,0	2,7
Obdobja Kriteriji	A 1952— 1964	B-l 1964— 1971	B-2 1971— 1978
1. Proizvodnja in kapacitete. Družbeni proizvod celega gospodarstva	8,6	5,6	5,7
Družbeni proizvod družbenega sektorja	9,8	6,2	6,4
Industrijska proizvodnja (fizični obseg)	13,4	6,9	7,3
Poljedelska proizvodnja (fizični obseg)	4,5	1,6	1,8
Osnovna sredstva družbeni sektor	8,4	8,3	7,9
2. Mednarodna menjava Izvoz	10,9	6,6	.	4,5
Uvoz	10,4	10,1	3,7
3. Monetarna nestabilnost — cene ind. proizvajalcev	1,2	7,9	14,0
Cene poljedelskih proizvajalcev	9,8	13,7	16,2
Stroški življenja	6,4	14,4	17,4
4. Življenjski nivo realni dohodki	5,4	6,4	1,9
osebna potrošnja	7,2	6,9	3,8
izgrajena stanovanja	16,0	0,4	1,2
skupna zaposlenost	6,3	1,6	4,2
5. Efikasnost gospodarjenja. Produktivnost dela v ind.	4,9	4,4	3,5
Efikasnost invest. v industriji	0,9	—1,3	—
198 19$
Če bi bile stvari v obratnem vrstnem redu, bi danes bili mala Švica a ali Indija Koromandija, tako pa... Vir: omenjena knjiga, II. ,-aobj6] Sedanje obdobje bo verjetno v zgodovini Jugoslavije znano kot oO j moupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.	-.
Tudi Hitler je s Stalinom podpiral pogodbo o nenapadanju, pa je .^p; delan načrt za napad, samo čas je potreboval. Isto je s temi raznim1
trenutku podpisov se iščejo luknje in luknjice, s katerimi se obidejo a ^,>1
J	j	t7	J-------O --------O—  —	v ^ jjji^ -i
pod masko raznovrstnih dogovorov, sporazumov, predvsem pa, če0pv'^( sno obvezujoče za državo, to pa so državne administrativne direkti^ ib
joče za vse in na enak način. Glavni vzrok neupoštevanja dogovoro'^ i; naki pogoji gospodarjenja med panogami, znotraj panog, republik- v fi-;
r 6 J g|W»j/uv»uijviiju IUVU puuvzgunu, Z.11VZll pailUg, 1—	10’	*
Razlike so ogromne. Če samo primerjamo delavca z visoko izobraz^ ^tb,
P — plan R — realizacija
industriji v šolstvu, zdravstvu, poljedeljstvu. Razlik je celo l.;4-..V JavS j ravno tako razlike, vendar ne tako ogromne. Naloga države bi t>1|j^s6gla,J
panogam omogoči iste pogoje za gospodarjenje, kako bi lahko to vem. Prav pntovn na obstala in noti Samo nnisk-ati lih le treba. N
V: omenjena knjiga II. del str. 53
Nenadno pravijo, da je rast proizvodnje sedaj negativna okoli —1,3 do —3.

I^-be kolesarjev
Denarja za ttajice ni
nekaj tedni, bilo je ravno
^red „vl
'turjiA lesarskim maratonom Fra-ifp’e. Poklical v uredništvo Anton |‘,jps lz Klimata in rekel: »Zakaj se v ...tj n Vu ne moremo organizirati, da avili kolesarjem — rekreativci Kn?a^ce s sozdovim znakom?« 'CV^rski maratoni rekreativcev ie' .IK^No iz leta v leto bolj popularni.
pAjj Precej IMP-jevcev se jih udele-
rijafzdoV nf‘e iz *\>™ata-tudi dr“8*h %rffekei , ni bl1 RePas P™1- ki je bC'ko ,k° mučne občutke dobiva,
l^pSleda kolesarje 'mi’ R^inkinimi,
Smeltovimi, , uuiuMiniiii, Integralo-jui ^teninimi in še vsemi mogo-- rugimi majicami. Videti je, kot 'ajde h*10 srednie vebko podjetje i »teiid "enar za takšno vrsto propa-
NielMPnoe'ikih Spl°h "e gOV°"
kNbi,
Obvestilo o planinskih izletih
1. SEPTEMBRA NA TROMEJO
V	nedeljo, 1. septembra 1985 bo Planinsko društvo IMP Ljubljana organiziralo izlet na srečanje treh dežel na tromeji. Na srečanje se bomo odpeljali s posebnim avtobusom, ki bo krenil na pot ob 7. uri izpred stavbe sozda IMP, Titova 37.
Prijave sprejema do zasedbe avtobusa oz. do 20. avgusta 1985 tov. Sonja Vrzel, Titova 48, tel. 319-644.
Pri prijavi se vplača 1.000 din akontacije za prevozne stroške. Hoje bo 2,5 do 3 ure. Vodja tov. Robert Kastelic.
14. SEPTEMBRA NA BEGUNJŠČICO
V	soboto, 14. septembra 1985 bo PD IMP Ljubljana organiziralo pohod na Roblek in na Begunjščico, točki ki sta na Slovenski planinski in Gorenjski partizanski poti.
Udeleženci se bomo zbrali pod uro pred Železniško postajo ob 6. uri 15 min. .Odpeljali' se bomo z rednim avtobusom do Radovljice ob 6. uri 30 min.
PREDLAGAJTE SMER IZLETA V NEZNANO!
Na zadnji seji Upravnega odbora PD IMP Ljubljana, je bila določena komisija za organizacijo izleta v neznano, ki bo 20. oktobra 1985. Da bi komisija, v kateri so Bernard Klobučar — Oča, Robert Kastelic in Jure Novak, imela lažje delo pri izbiri kraja, prosi Upravni odbor vse člane PD IMP, kot ostale člane sozda, pomagajte pri izbiri kraja s pisnimi predlogi, ki jih pošljete na naslov: Planinsko društvo IMP, Likozarjeva 6, 61000 LJUBLJANA.	Z. N.
Napori, poplačani z nepozabnim doživetjem
, ikljiii. nastopanja posamič ali za i l*i| f Je se drugačen, čim greš kolesa-* 'WhZ mej°’ V Italiji na maratonih tve ne beležijo posamične uvrsti-eDa arn° klubske in tako je rekel tem r^Ii ™ žalostno, da moramo ‘se . P-jevci iskati poznanstva,
PHključimo kakšni drugi skupi-delai: tTlest° da bi imeli svoj klub in
<■ TaVeklamo za IMP?« kole$ 0 J6 sklenil: »Saj vem, da je Pfefska oprema draga in niti ne Ha *u!em, da bi nam tu lahko po-jice z Slndikat. Ampak enotne ma-tiabavZ,nak°nt sozda bi nam pa lahko Ifvjp ; ’ saJ je končno to reklama za ttinj« n str°š'd tudi ne tako ogro-
niK?tu La^ki^i^nrisozdovemfim	K*i,lb zgodnji jutranji uri ni bilo čutiti nobene zaspanosti. Datum je kazal 21.
hi	P—i----------julij, ura pa se je bližala že drugi ponoči, planinci IMP-jevega planinskega druš-
tva pa smo se odpravljali na vrh enega najlepših in najvišjih vrhov sosednje Avstrije, Grossglocknerja.
Posnetek z vrha Grossglocknerja, ene najvišjih in najlepših gora v avstrijskih Alpah
IMP-jevi planinci so se povzpeli
na Grossglockner
Vi	“1 Jv pil MJZUUVCII1 MII-
ta^oPr®dsednik športne komisije
»P0, °1 videl, da ni tako preprosto.
/Laj1^ai^itaka razmišljanja,« je rekel lS?1 *mamo tudi v Elektromon-2^'jbude °iesarje, ki imajo podobne po-jf ,4a £ °da motijo se tisti, ki mislijo, jijjcijsia 3 Sozdov sindikalni koordina-ia^sprot odbor mnogo denarja. Na-| a.'Ual0 °’ združenega denarja je pre-•Aoom’ 0 za nujne akcije. Tako je I6 *napijski odbor že pred leti
sklep.
da bo z združenimi
jrredstv;'
>• Jlizjra,! na športnem področju orga-e' <:Pocin;r itne ’n zimske igre, ne bo pa d* Hie2njal nobenega kluba ali posa-iTore;ka ne v sozdu in ne zunaj njega. 0 ,18očp ,a združena sredstva ni mo-kC Q racunati.«
- Fružp0 drži’ kaže že dejstvo, da je (Jdrnsk nei!a denarja celo za letne in i-’re premalo, saj je vsako leto (Jelina n° )e dodatno združevanje. zaArj; Lk10?11081 Je torej, da si kole-jc jiti (j , borijo pomoč v lastnih tozdih
A
ovnih organizacijah.
L. J.
Ko smo zapustili razgreto Ljubljano in na Korenskem sedlu prestopili mejo, se je avtobus pogreznil v utrujen spanec. Pot nas je skozi noč vodila proti Spitalu, Leinzu, Hubku in Kelsu. Le voznik je skozi temo, ki so jo kmalu začeli parati bliski strel in težke deževne kaplje oznajati, da se nam bliža poletna nevihta, varno ubiral ovinke proti našemu cilju. Skozi nevihtno noč smo proti jutru prispeli v Kels. Tam smo se za pol ure ustavili. Jutro je bilo sveže, umito od dežja in jasno. Pogledi proti vrhovom, ki so se kopali v belini novozapadlega snega, pa so nas navdajali s strahom.
Po postanku smo nadaljevali z vožnjo po alpski cesti do planinskega doma, 1984 m visoko. Ceste je tu konec. Izstopili smo in si oprtali nahrbtnike. Sledil je še kratek posvet vodičev, ki so sestavili vsak svojo navezo in krenili navkreber proti na-
Vsi bi
morali razmišljati, kako bi bolje delali
Predlagaš mu izboljšavo, on je pa užaljen
kj'A'a kupe je priložnosti za inovacije«, je moto izjave nekoga, bopAred leti pogruntal kar precej in bil soudeležen pri iskanju ciJSeSa v proizvodnji, za kar je dobival tudi nagrade, zdaj pa je
utihnil.
tj k °da> čeprav vemo, da se to dogaja, se nihče ne poglobi v koarnje vzr°kov padca inventivne dejavnosti v IMP-ju. V koli-diirfaie bilo nekaj dobrih zrnc, so samo opisana, kaj se je nare-n j ’ n‘ Pa razčlenjeno, kako so prišli do njih preko razumevanj, P°jnoči, pa tudi preko ovir. Toda samo registriranje do-qCI Se ne spodbuja nujnega iskanja boljšega. ua rSanizacija in vodenje dela sta pri nas zaupana ljudem, ki so kakQ0^erP Področju dolžni opravljati te naloge. Tak način pa ne-l0g ° Zožuje dejavnost ljudi, ki delajo, to je izvajajo določene na-b?s *tem se seveda sožuje tudi inciativa, ki človekovem umu ne deiaj 6 a bdi omejena z naročilom: »Za to si zadolžen, le to tudi
niieiPraks'se namreč marsikaj zgodi, da človek naleti na odklonil °dnos, čim hoče poseči še kam drugam s kakšno pripombo SniQ Svetom. Najmanj kar slišiš je: »To se te pa ne tiče!« Pri nas niu v svoji miselnosti že tako ozki, da je nekdo kar užaljen če *To naj bi bilo takole_______«
Za *ca takšnega obnašanja pa je, da imamo inovacije samo Todae’	ne more kdo reči: »Cisto nič ne znate pogruntati.«
imaj0 nied tem drugje v svetu naredijo tisočkrat več od vas, pa na c e*fak° glave na vratu kot mi, samo razumevanja so različ-ali n-~.Zave, kjer postavijo bodočemu »vodilnemu« na višjem ima i„m ran8lt pogoj, da je sposoben kontaktirali z ljudmi in bistv vcntivne sposobnosti, torej da bo tnal razvijati tisto, kar je p^n° Za vsako delovno okolje.
PriSp nas Pa takšnih pogojev ne postavljamo in gotovo tudi to 8>jo	desetletje ifi v ec zaostajamo za svetovno tehnolo-
Vsj kf ^jtiček pogleda na stanje inventivnosti? Zelo prav bo, če trejše v..ijo kakršne koli možnosti za izboljšavo izdelka, za hi-raje Se 1 varnejše delo, gredo s »svojimi odkritji« naprej ne ozi-Zvoju ja dste, ki jih ovirajo, so le cokla v našem potrebnem ra-l°stno b a~ lU<llne moremopuščati v delovni sredini, kajti ža-Ce bQr) °’i e bomo še naprej tako malo uporabljali svojo pamet. lahko ,to lorei neusmiljeni z ovirami, potem nam bodo inovacije napreJ^ zacvetele. Življenje in delo pač nista igrača zaviračev
FRAN VODNIK
šemu prvemu cilju, planinski koči Luckner Htitte, 2227 m visoko. Po debeli uri hoje smo se pri koči za kratek čas ustavili in počakali tiste, ki so malce zaostali.
Po tem kratkem postanku smo krenili naprej. Pot se strmo vzpenja. Večkrat jo krčijo vse bolj deroči potočki, ki hrupno izginjajo v dolino. Čudovit razgled se nam odpira na točko, od koder smo krenili. Poševno proti levi prečkamo planino in se približujemo našemu drugemu cilju, koči Stiidel Htitte, 2802 m. Tu si postrežemo z izdatno malico in osvežilnimi pijačami. Ker smo kar velika skupina, koča pa majhna, je hitro zmanjkalo prostora! Po enournem počitku, ki nam je kar dobro del, smo krenili naprej!
Po kratki skalnati in strmi poti smo prispeli do prvega ledenika Kodnitz, ki smo ga morali prečiti. Na tej višini je zelo hladno, zato smo si nataknili toplejša oblačila in Zaščitna očala. Sonce in novozapadli sneg se spre-
Zahvale
Ob toliko prerani tragični izgubi ljubljenega sina Matjaža se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem, OO sindikata v tozdu OV za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Še posebno se zahval jujeip Janezu Ocepku, Jožetu Mavretiču in Petru Borcu za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Enako zahvala tudi vsem sodelavcem skupine Helios.
Rado Pižem
Ob izgubi najinega očeta Lada Selka se-iskreno zahvaljujeva vsem njegovim sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nama in darovali venec. Zahvaljujeva se tudi predstavniku TOZD za njegove poslovilne besede ter sindikalni organizaciji za podarjeni venec.
Hči Ines in sin Denis
Ob boleči izgubi očeta Remič Jožeta se iskreno zahvaljujem sindikatu in sodelavcem v IMP DO Klimat za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Draga Kosterov
Ob smrti svojega očeta se iskreno zahvaljujem OO IO delovne skupnosti Promonta ter vsem sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Dušan Okorn
menita v močno bleščečo svetlobo, da skoraj ni mogoče gledati brez zaščitnih očal. Počasi grizemo strmino po ozki gazi proti koči E. Johann Htitte, 3282, ki jo vidimo visoko nad nami v oblakih. Pot je vedno bolj strma. Zaradi višine nekaterim že zmanjkuje sape. Počitki postajajo vse bolj pogosti. Sonce sije skoraj navpik, a mrzel veter poskrbi, da ni prehude vročine.
Tudi sam začenjam čutiti višino. Kot parna lokomotiva sopiham v strmino, ki je noče in noče biti konec. Težak nahrbtnik me tlači k tlom. Srce divje razbija in vse pogosteje me pljuča prisilijo k počitku. Močan motiv mi je le dejstvo, da z vsakim korakom malo pridobivam in da je koča vse bliže. Veter je vse močnejši in sneg kar prši ob presunljivem žvižganju.
Končno smo pri koči. Prihajajo še ostali. Največ priznanja je požel naš Oča, ki je kljub svojim letom premaga! strmino na taki višini. Seveda pa on te vršace pozna že od prej, saj vemo, kako bogate izkušnje ima. Sledi enourni počitek.
Tisti, ki smo pri volji in močeh nadaljevati pot na vrh, začnemo pripravljati opremo. Dereze in cepin so obvezni.
Zopet se zagrizemo v strmino. Sedaj smo že visoko nad kočo. Navežemo se v navezo. Iz koraka v korak se panorama širi. Obkroža nas množica manjših vrhov. Nad nami pa lebdi nekje med nebom in zemljo mogočen vrh, ki nas vabi z vso svojo lepoto in nas hkrati navdaja s strahom in grozo. Nastaja prelesten večer. Skozi koprene oblakov prodi-
Predstavniki slovenskih sindikatov na Madžarskem
Na povabilo županijskega sindikata in sveta županije Zala je ta del Madžarske obiskala republiška sindikalna delegacija pod vodstvom predsednika RS ZSS Marjana Orožna. Med člani delegacije sta bila tudi član republiškega RS ZSS Vladimir Gošnik in predsednik OO ZSS DO Panonija Ladislav Abraham.
Pogovarjali so se o sodelovanju sindikatov z obeh strani meje, predvsem o sodelovanju kolektivov iz Slovenije in Madžarske. Analizirali so tudi področja, kjer so še neizkoriščene možnosti sodelovanja (npr. v turizmu in kmetijstvu).
Spregovorili so tudi o možnostih za sodelovanje z madžarsko kovinskopredelovalno industrijo, kar je za Panonijo še posebej zanimivo. Vendar so ugotovili, da v županiji Zala ni ustreznih podjetij, sicer pa je Panonija podpisala z madžarskim partnerjem pogodbo o sodelovanju pri proizvodnji avtomobilskih prikolic, torej je prvi korak narejen.
frku
rajo mavrični žarki in gore okoli nas žare v tisočerih barvah.
Preden dosežemo vrh, imamo še nekaj manjših težav. Stojimo na vrhu in molče opazujemo to lepoto. Samo razbolele mišice nas opominjajo, da smo še pred nekaj urami bili 1800 metrov niže. Vsi smo navdušeni.
Zvečer utrujeni ležemo k zasluženemu počitku. Drugi dan po zajtrku se pričnemo pripravljati za pot v dolino. Tisti, ki niso včeraj dosegli vrha, so se odpravili nanj danes navsezgodaj.
Vreme je zdaj nekoliko bolj oblačno. Vrhovi se skrivajo v oblakih. Veter je nekoliko popustil in sonce greje na vso moč.
Zopet se navežemo v naveze in čez ledenik Hofmann po vzhodni strani Grossglocknerja sestopimo v dolino. Pot, ki nas vodi čez ledenik Daster-zen, je polna razpok in podobnih pasti. Potrebna je dokajšnja mera pazljivosti pri prečenju, da ne pride do nesreče. Sledi še po! urni vzpon do koče Hofmanns Htitte 2442 m in nato še 1 uro daleč do hotela Franc Josefs Haus, kjer smo drugič prenočili.
Tam nas je že čakal avtobus, ki nas je naslednje jutro odpeljal po alpski cesti do Heiligenbluta in dolini Moll
mimo Lienza in Spitala. Nato sr zavili skozi Gmund po dolini Ma do visokogorskega akumulacijske jezera, ki je zaradi svoje slikovite in lepote enkratno doživetje, i krajšem ogledu tega lepega jeze smo nadaljevali pot mimo Beljai kjer smo malo nakupovali, proti ! Jakobu. Namenjeni smo bili še kratek obisk v IMP—Metali. Tu nas zelo gostoljubno sprejeli, zla: Janez Miklavc, ki nas je v imenu te kolektiva prijazno pozdravil, in na na kratko orisal njihov nastanek delo. Sledila je kratka in prisrčna z kuska v znanem gostišču, kjer so j bilanti društva prejeli darila in po vale.
Pohvala pa velja tudi organizatc je;m in vsem tistim, ki so jim bili pomoč in nenazadnje udeležence samim, ki smo s svojo voljo in por tvovalnostjo dosegli in doživ enega najlepših vrhov in vzponov svojem življenju.
Nekaj te neprestano žene, spoznavaš nevarnost, da jo premag z lastnimi močmi. Tisti trenutek upaš sproščeno z dvignjeno gla pogledati v oči, toda to je le trenut in že vse ostane za teboj in treba kreniti na novo pot.
HINKO HRIBERŠt
Tudi občudovalci gorskega cvetja prišli na račun
Na Ratitovcu nam je posijalo sonce
Nič kaj obetavno vreme se ni ponujalo, ko smo se IMP-jevi planinci 7. juli zbrali na avtobusni postaji. Odpeljali smo se do Jesenovca, to je ena postaja n prej od Železnikov, od tu pa zakoračili na 1666 m visoki Ratitovec.
Prodam stanovanje
Enoinpolsobno stanovanje s površino 51,26 kv.m, v Kamniku (v naselju Bakovnik) prodam po ceni 105.000 dinarjev za kv. meter. Plačilo v gotovini. Vselitev je možna takoj. Vse informacije dobite v IMP-Promontu pri tov. Plavštajnerju.
Na pot smo se podali v nedeljo, čeprav smo v koledarju predvideli, da bo ta izlet v soboto, 6. julija 1985. Toda kar precej IMP-jevih tozdov je imelo na ta dan dodatno delovno soboto, zato smo izlet prestavili na nedeljo. Vsem, ki ste nas v soboto zaman čakali na avtobusni postaji, da se odpeljete proti Ratitovcu, se opravičujemo.
V	Jesenovcu smo stopili na gozdno stezo, ki se na začetku vzpenja zelo strmo in je še komaj vidna. Toda slutiti, da po tej poti ne hodi dosti planincev. Tudi planinske oznake so že izgubile svojo barvo, zato je najbolje imeti dobrega vodnika. To pa je bil pri nas Oča.
Kar dobro prepoteni smo prišli na Prtovč, prijazno vasico, ki jo je okupator oktobra 1943 požgal, danes pa je povsem obnovljena. Pri Petričku, kjer je planinsko zavetišče, so nam postregli z jedačo in pijačo, v kolikor je nismo sami imeli v nahrbtnikih. Tudi vse informacije se dobi pri njih, pa kontrolna žiga Loške planinske in Gorenjske partizanske poti.
Poslovili smo se, saj smo do vrha Ratitovca premagali pol poti. Zavili smo na desno pod Kosmati vrh, nato po dolini Razor na vrh. Kar dobro smo se nadihali, predno smo prišli do koče na Ratitovcu, za osvežitev pa je poskrbela še manjša ploha.
V	koči smo se razkomotili, saj ta dan zaradi kislega vremena ni bilo dosti obiska.
Vreme je verjetno slišalo naše tožbe, začelo se je jasniti, megle so se razkadile in posijalo je sonce. Kmalu smo zapustili kočo in si šli ogledovat gorsko cvetje. Tovariš, ki bi moral biti z nami, da bi nas strokovno seznanil z gorskim cvetjem, je iz upravi-
čenih razlogov izostal. Ker ni bi strokovnega vodje, smo si pomaga’ knjigo, pa vsak je tudi že pozr nekaj gorskega cvetja in tako sr. svoje znanje dopolnjevali.
Največ je bilo debate o materi dušici, ki so jo zlasti tovarišice vne nabirale, češ, da zanesljivo odpravi srčne težave. Oča je menil: »Kar v liko je naberite,« in povedal: x mladih letih sem slišal, če žensko bi srce, mora piti čaj iz materine dušic če pa boli srce moškega, pa jo mo; jesti v solati, nato pa odleže. Če je res, pa naj vsak sam poskusi,« je rekel Oča in se široko smejal. ( ostalega gorskega cvetja smo že na prve razcvetene planike.
Ratitovec ni poznan samo po gc skem cvetju. Je kakor otrok sre slovenskih vršacev, s katerega im razgled na Triglavsko pogorje, Kar vanke, Kamniške planine, Soršl polje. Loško in Cerkljansko gorov in nižje gričevje.
Kljub lepoti, ki jo nudi Ratitove-smo se morali posloviti. Čas nam kaj hitro minil pri ogledovanju cvet in planin. Odšli smo proti Torki, ki najvišje ležeča vas na Slovenskem naprej proti Podroštu. Pot se spuši zelo strmo in tudi ta ni nič kaj dobi označena. Vidi se, da so tudi planin motorizirani in da neradi obira ozke in strme steze.
Srečno smo prišli v Podrošt in ; okrepčali v gostišču. Za nami je bi sedemurna pot, zato je okrepčilo i bolj teknilo. Tudi avtobus ni bi. treba dolgo čakati, zato smo bili pre večerom doma. Lepi so užitki ob p, gledu na cvetje in planine, zato s, nepozabni.
ZDRAVKO NASTRA
F

dela Počitniške skupnosti
Z obiska v počitniškem domu v Fiesi
fsi ne morejo na morje, kadar želijo
Letošnja sezona dopustovanj se je z avgustom že nagnila v drugo 'ovito. Cena, ki jo je svet počitniške skupnosti sprejel spomladi, bo jetno po zadnjih podražitvah osnovnih živil prenizka, da bi pokrila otne stroške. Zato iščemo vse notranje rezerve, ker plansko eko-mske cene sredi sezone ne moremo spremeniti, gostom pa tudi ne tveno zmanjšati normativov za obroke.
Vročina na plaži, hladno pivo
v domu
Počitniška skupnost je letos e jela 1059 prijav. Po prvi razpredi tvi je ostalo nerazporejeni 171 pri javi jencev. Od vseh ijavljenih se jih je 52 do 1. 8. Ijavilo, s spremembami kraja časa letovanja pa je bilo na-ladno razporejenih še 90 pri-vljenih družin. Do začetka av-lsta ni bilo razporejenih 80 pri-vljenih, kljub prostim kapaci-tam v nekaterih izmenah, ker prijavljeni s tako zamenjavo so strinjali. Največ prijav je lo za Verudelo (305), za Lošinj >9, itd. Najmanj pa za Ankaran ), kar je tudi razumljivo. Naj-č prijavljenih je bilo odklon jeti za izmeni 22. 7. in 1. 8., za kari je tudi doslej bilo največ za-manja. Zaradi slabe zasedeno-nekaterih izmen v Fiesi, smo
del kapacitet prodali Litostroju za goste iz Češkoslovaške.
»V Fiesi smo biU lani in letos smo spet. Ali ne pove že to, da nam je tu všeč?« je rekla Jana Zorc. Kar težko sem jih našel v tisti gneči ob morju, Jano, ki je zaposlena v Tenu — Telekomunikacije, njenega moža Saša, pa Nives in Damjana. Julij je bil pač rekorden turističen mesec. Menda v Jugoslaviji še nikoli ni bilo toliko turistov kot letos in to se pozna tudi v Fiesi. Kolonija počitniških domov je polna, kamp je prepoln, tako da je precej šotorov tudi v kopališču, tisto soboto tudi ni manjkalo Tržačanov, kise radi prihajajo kopat na našo stran za en dan — zato je bila gneča ob morju res huda.
Zaradi velikega navala gostov in nedokončanja hotela v Punti Verudeli, so imeli težave tudi naši delavci, ker so se morali preseliti v slabše prostore, kot smo jih bili vajeni doslej. Popolnoma razumemo njihovo jezo in slabo voljo. Letos se je v Verudeli to zgodilo prvič po več kot desetletnem najemanju kapacitet in po zagotovilu odgovornih tudi zadnjič.
Preseneča tudi dejstvo, da se za dopust na Pohorju, kjer je na voljo 1 soba s štirimi ležišči ni prijavil nihče, čeprav je dopust v hribih večkrat celo lepši in koristnejši od onega na morju.
TONE ŠTRUS
Na travniku okrog jezera je bilo še nekaj prostora, a le na soncu. Ljudem, ki sonce težje prenašajo, je bilo kar težko, saj je sence premalo za takšno množico. Precej so je zasedli tudi kampisti s svojimi šotori, kar počitnikarjem, pa tudi upravnikom počitniških domov sploh ni všeč.
Upravnik našega doma Emil Rogelj mi je povedal, da so se upravniki zaradi invazije šotorov že zdavnaj pritožili tudi na občini: »Upravljalci domov plačujemo za plažo, ki je vsako leto bolj zanemarjena, zdaj pa so začeli na njej postavljati še šotore.« Obljubljeno jim je bilo, da se bodo .morali šotori v nekaj dneh umakniti nazaj v kamp, kar pa se ni zgodilo. Res pa je tudi kamp povsem natlačen in očitno gre piranski občini za vsakega turista, za goste počitniških domov pa ni treba toliko skrbeti, saj bodo ti najbrž prihajali, dokler
Zakaj so se planinci vrnili z Vojskega razočarani
Lep dom — s pomanjkljivostmi
Za začetek izjava upravnice počitniškega doma na Vojskem: »Prej je bilo dvajset let tukaj dobro, ko je bil lastnik doma PD Idrija, zdaj pa odkar je to v rokah Počitniške skupnosti IMP, ni več tako. Tu sem dvanajst let in sem kar nadaljevala službo ob zamenjavi lastnika doma...«
Ko sem v juliju prišel v ta dom z več planinkami po 22. uri, je trajalo tja do 24. ure, preden je upravnica očistila prenočišče, dekleta, da so dobila rjuhe in same pripravile postelje. Še prej so imele pripombe na neurejenost v kuhinji, šanku, WC in na dolgo čakanje, da so dobile vse potrebno za prenočevanje.
Zaradi teh pripomb smo kajpak malo bolj pogledali okoli sebe. Pogled v kuhinjo, na stopnišča, v sobe je pokazal, da je tu IMP zelo veliko vlomil. Težko bi med planinskimi domovi našli takšnega s takšnim konfortom, tako lepo opremo, marmorjem po stopnicah itd. S te strani smo lahko zadovoljni, toda kot je rekla Marica: »Sama sem za vse. V juniju sem imela za milijon prometa, pol ga je bilo treba odkloniti. Nisem zmogla sama vsega narediti...«in še »Lani so honorarno plačali ob koncu tedna pomoč, letos tega ni. Tu pa tam se kdo najde, da kaj pomaga. Ni prav, da nimam nikogar za pomoč...«
Verjeti je bilo treba njenemu tarnanju, kako se v Počitniški skupnosti nič ne brigajo, da bi se gostom uspešneje streglo v lokalu, kamor na večer pridejo domačini in drugi. Tudi dvorano za ohcet imajo in teh prireditev so tudi letos imeli.
Svoje mesto pa je imela tudi opazka dekleta: »Kakšen predpasnik ima...« kar vse govori o tem, da Marica dela v tej sezoni ne zmore. Pravi dalje: »Prijavijo se za dopust na Vojskem, potem dajejo pa odpovedi.«
Ta večer 'sva bila tu le dva IMP-jevca, oni je prejšnji dan pomagal spravljati v red dom, in sva komentirala, da tako ne gre. Glasnika tudi ne dobiva, nihče od novinarjev tudi ne pride pogledat. Skratka, kot da bi IMP-jevci pozabili na Vojsko in tamkajšnji dom, čeprav so prispevali za adaptacijo in opremo, pa ne vedo, za kaj so dali in se jim ne da kdaj zaviti v tisto, kar pravimo, da je naše. Ali ne bi mogli napraviti tja gor vsako leto kakšnega avtobusnega izleta in ali res ni skoraj niko-
gar, ki bi tam prebil dopust, se sprehajal po gozdovih morda z vec užitka, kot če se pečeš in lenariš kje na morju. Ali ne bi bila to prijetna sprememba, čeprav kraj ni bogastvo za oči in počutje, vendarle pa lahko naveže nase tudi tiste, ki hočejo prijeti za kako delo, kar je sedaj še posebno važno. Nekdo iz tovarne je rekel: »Ob koncu tedna bi šel tudi pomagat, samo daleč je zdaj...«
Malo čudno je, da nudijo pomoč tisti, ki niso dolžni, na drugi strani pa ne opazijo slabega stanja v domu, to je reda, postrežbe itd., tisti, ki jim je zdaj dolžnost, recimo v Počitniški skupnosti IMP. Pomagal bi lahko tudi sindikat in še kdo, da se počutje gostov v planinskem domu na Vojskem ne bo spotikalo ob dejstvu, da ni rok za nujno delo. Ta glas nujne pomoči se mora slišati, da ne bodo gostje Marici namenili javne ali tihe opazke, ko dolgo čakajo na postrežbo.
P. S.: V razgovoru z Jožico Hrenovo iz Počitniške skupnosti v IMP so se odkrile kadrovske težave, ko na razpise za delo na Vojskem ni prijav, pa tudi odnos do dela bi v domu moral odpraviti upravničine »muhe«. Zgoraj opisani problem naj bi na jesen uredili, a za prej je izražena želja, da bi ob koncu tedna priskočili na pomoč člani Planinskega društva IMP, v kolikor ne bo druge rešitve.
FRAN VODNIK
Še en P.S.: Večino težav je avtor članka dobro prikazal. Pripombo upravnice, kako je bilo prej dobro, dovolj jasno negira takrat izdana odločba inšpekcijskih služb o zaprtju doma in iskanje sanatorja, ker PD Idrija zanj ni bilo zainteresirano. Če upravnica govori o prometu, mora kaj povedati tudi o stroških in sploh o vodenju poslovanja domov v okviru počitniške skupnosti, ki ga upravnika domov na morju tudi dobro obvladata. Kadrovske težave rešujemo že od začetka poslovanja doma v okviru počitniške skupnosti IMP. Dolgoročneje rešitve nismo našli, ker delavci po določenem času zapustijo dom in se večina ni več pripravljena vrniti zaradi razmer, ki jih je avtor opisal in ki jih mora urediti vsak upravnik doma sam najprej pri sebi in na svojem delovnem mestu.
TONE ŠTRUS
bodo imela podjetja v Fiesi svoje domove.
Skratka, v Fiesi je čez dan velik živžav. Drugače pa se nekateri pritožujejo, da jim manjka zabave.
Zorčevi so se začudili, ko sem jim to omenil. »Nam pač še nikoli ni bilo dolgčas,« je rekla Jana. »Saj je ven-
delavk Vere Perhar in Bože Škerjanec, natakarice za šankom Pavle Ko-stevc, sobarice Ivanke Kos in servirk Dragice Horvat in Karmen Kladnik.
Da je imel IMP med vročinskim valom v vsej Fiesi najbolj ohlajeno pivo, je menda soglasna ocena vseh, ki so delali primerjave.»Ja, ker sem nastavil hlajenje na večjo stopnjo,« pravi Emil, kijev Fiesi upravnik, nabavni, oskrbnik, električar, vodovodni inštalater, vse v eni osebi. Ne gre le za pivo, dobro je, če je v hiši človek, ki zna prijeti za orodje, če se kaj pokvari, pravijo ženske.
Značilna za naš dom v Fiesi je tudi
I
vprašal. Pavla pravi, da , vendarle bolj vplivala štabih^ kot pa vročina. »Štiri leta hod j Fieso in verjemite, takrat sffl°s j mnogo več kakor pa letos. Vre j prometa ža šankom je seveda leto večja, a to je zaradi cen-l* „ Pogled na cenik je P0*13?^) jj prodajajo primorska vina po J •
narjev, štajerska po 400, P'v0p(j( dinarjev steklenico. To pa s0’ v 1
najmo, tudi za sindikalni dom
ker je jsi - a/avnoj dni je računal, da zaradi po°rar j Mogoče Je
mne cene. Možne šo, upravnik nekaj zalog.
ne bo dolgo zdržal, danes pijača v Fiesi dražja.
Zorčevi na plaži. Ekipa, ki v Fiesi skrbi za dobro počutje gostov.
dar okolica tako prijetna. Možnosti za sprehode je, kolikor hočeš, pa Piran je blizu, kjer se vedno kaj dogaja. Mi smo si vedno našli kakšno zabavo.«
»Mi o zabavi sploh nismo posebej razmišljali,« je dodal Sašo. »Kar vsak dan sproti, po večerji smo se odločili, kaj bomo počeli — spontano, glede na to, kar nam je tisti hip prijalo. Ob sredah, četrtkih, peti i in sobotah je tudi ples v Velenjskem domu. Tudi tja smo šli.«
Ko sem o tem povprašal Nives, ki je pri štirinajstih letih glede zabave že bolj zahtevna od staršev, je rekla: »Ja, ansambel je, ampak lani je bil boljši. Letos igrajo samo narodnozabavne.«
V tem ji je dal očka prav. Lani so imeli v Fiesi Mlade upe, pa še en bolj umirjen ansambel. Torej za mlade — pa ne samo zanje — gotovo več možnosti.
Jana pa je praktično pristavila: »Sicer pa se ti v tej vročini največkrat sploh ne ljubi nikamor. Zvečer ko se malo shladi, si ves srečen, da lahko s polnimi pljuči zadihaš na terasi pred domom.«
Sašo pa je dodal še svoje razmišljanje: »Fiesa je pač bolj družinski dom, za mirno letovanje. Kdor je glede zabave zelo zahteven, verjamem, da mu je tu dolgčas, ampak nam to ustreza.«
In tudi otroka sta se strinjala s to družinsko varianto, so pa zlasti za otroke še druge možnosti, kot sem opazil. V samem kopališču so fliperji in podobne igrice in če Damjan od časa do časa nažica tri jurje za igrico, je kar zadovoljen. Manj zadovoljen je očka, saj je ena igra na fliperju tako kratka, ta igralni stroj pa je tak, da bolj ko igraš, bolj te vleče.
Lepo je v Fiesi tudi to, da imaš na plaži restavracijo in slaščičarno — torej vse od piva in sladoleda, do kokakole in tort pa še stojnico s sadjem, ki niti ni dosti dražje kot v Ljubljani. »Saj se ni kaj pritoževati.« je rekel Sašo, ko sva srebala pivo. »Čeprav moram reči, da je gor v domu cenejše in tudi bolj hladno.«
Torej prihajamo do našega doma, njegovega oskrbnika Emila Roglja in sedmerice žensk v njegovi ekipi: kuharice Tončke Kresnik in njenih so-
zasluga
Tončki
dobra hrana, za kar gre predvsem glavni kuharici Kresnik. Upokojenka je, iz Celja, v Fiesi dela drugo leto in ko mi je povedala, kakšne službe vse je »dala skozi«, mi je bilo takoj jasno, zakaj so vsi gostje v Fiesi s hrano tako zadovoljni. Tončka je res preizkusila vse: kuhala je v portoroškem Palacu in celjski Celei, pa v piranski Pomorski šoli samopostrežni restavraciji in nazadnje je bila vodja kuhinje v vrtcu. Kot je sama rekla: »Poznam vse, od največjega razkošja v hotelih do varčevanja v vrtcu.«
In kam sodi kuhanje v počitniškem domu? Zanjo je to prijetno delo: »Mnogo boljše je kot v hotelu, kjer kuhaš za goste po naročilu, kar pomeni ogromno sekiranja, naglice, problemov z materialom, skratka raznih težav. Tu pa vnaprej veš, kaj boš kuhal, koliko porcij in kdaj, zato si lahko delo lepo organiziraš in dobro delaš.«
Še posebej pa je zadovoljna, da dela ravno v IMP domu. »Ko sem tu v Fiesi videla, kakšne kuhinje imajo v domovih Mladinske knjige, Metalke in Plutala, sem si rekla, kako dobro je, da sem prišla ravno v IMP.
Mladinska knjiga, recimo, ima štedilnik na trda goriva, pa stekleno streho in lahko si mislite, kako je delati, če od spodaj puhti iz štedilnika, od zgoraj pa pripeka sonce. Kar verjeti nisem mogla, da imajo še kje tako slabe kuhinje. IMP pa moram reči, da je kuhinjo lepo uredil in imamo dobre delovne razmere, da se da delati.«
Da ne bomo IMP samo hvalili, priznajmo, da ima Pavla Kostevc za šankom nekaj problemov. Pa ne le ona predvsem gostje se pritožujejo, da je bife prevroč. Prostrana soba, fotelji z obnovljenimi prevlekami, skratka res lep prostor, a kaj ko se sonce tako upre v steklene stene, da je notri kot v topli gredi. »Saj je IMP menda firma, ki se ukvarja s klimatizacijo, boste pa ja nekaj naredili,« pravi Pavla in tudi Emil je povedal, da se že nekaj časa trudi urediti prezračevalne naprave. Morda bodo prihodnje leto,
Letos je večji obisk, julijska vročina je bila še posebej huda, najbrž pa je bilo to dobro za promet? sem
S cenami so problemi. V se se£ in treba je biti previden, ko n pi ljaš in planiraš, pravi Erni!- . ^ v oskrba v primerjavi s prejšnj10* j* boljša, tako da pri nabavljanj0 v 'N posebnih težav - če odštejem0 ri*, skočne cene.
, ti » n°s'
ti6"’« %
Ko sem se pogovarjal z demVji <0^
delajo v Fiesi, sem lahko vide • j res dobra, složna ekipa. Vsa	^
sicer svojo dolžnost, a če je pfi' 1^ med seboj pomagajo. Ze ko5 . $ šel, sem Pavlo našel v kuhinji. j) poldne ni imela gostov ob sa3fli $■ tako teče delo s skupnimi gladko. In vse v en glas so zaU^j11^ da mislijo povsem na dobro P
gostov.	ra'1” lini
Znano pa je tudi, da zna up ,(f 'l
:mil povzdigniti glas če je	J n
be. »Precej strog red im3'* JC ^ii
sam. Tako na primer nikakm	s
voh v sobi kuhalnikov ali likal j it)v( saj so v Fiesi pred leti že ime“ bj I' A n (Če kdo želi likati, lahko °P° .fl pl p. kalnico). Tudi nobene ^r3^eriitiJj Kq$
takšnih vab v sobah Preve •	„ c
taKsnin vao v suuau r e c*: i>a , upravnik ponuja gostom spreU^I Tj se pripravljeni spopadati
ev;
otrok,
nimi mravljami.	„ i&’\ ,
Še največkrat pa je hru jjitiiU , ■ če ogrožajo cvetjelet
pred leti, ko je prevzel Fies0 s0 jij ^ skrbno urejati okolico. ^3sa(jjii p!,, $rec
»M VHU UJCjail	cfldl1*
govati starejše rastline, na o0|ep\
rali so del cvetlic obnori0-	■
cvetje prevzela Ivanka K ’ybi ehi Emil ima z njim še P^d v*3 J? predvsem da ga varuje p ^ fii° 01 al
merF ki bi ga iz objestnost. 30	j „ '
marnosti poškodoval.

red in kroti otroke, kadm .p S1

sta rekla
loicaia, »j.	*J»<! v 7
večja, da se ju to ne^ge«^
-• modro molčala, M S* Ti» !
sSsSBKSfi&Z n;
za vzdrževanost doffl p0tr6 dobro počutje gostov	J ^
tudi prav meia^gfŽE jaV°R Učj,