P osamoznc številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—•
.TABOR* Uk«i* v»ik dan, raavcn nedelje ia jmanilcov, ob 18. uri a datumom naflednjeza dne ter siane
»eaecooY«^e3‘ fi	. *» >n°-
ro D	I dostoJljen a a dota
!'-» M bkaamoe D10'—> ialMS po dojooom.
letnahro
D it
Naroča ae pri upravi »TABORA*4 MARIBOR Jurčičeva ulica atev. 4.
Poštnina plačana Vgotevf n! Cena današnja štm, 73 n ara.
TABOR
Posamezne števUfeei Mavadne Din —‘75, oh nedeljah Din 1*—«
JREDNISTVO se nahaja v Muti-boru, Jurčičeva uf. it. 4^ L nad* Rt rop; e. Telefon interurb- Si. 270. ^pKAVA se nahaja v Jurčičevi uijei St. 4, pritlio^f) desno. ?cIo< fon st* 24. ST\,j poštnočateoval račun štev. 11.787.
Na naročila brea denarja se ■« cairu, Rolcoouri te »e vračajo.
Naslov
Maribor, torek 13. januarja 1925.
i c c
■bl.i
, CUEIIT, 12. jafl. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.80, Beograd 8.70, London 248650 Praga 15.60, MiW> 21.50, Newycrk 519, Dunaj 0.0073.
ZAGREB, 12. jain. Švica 1194—1204, London 297—300, Dunaj 0.0862—0.0882, Praga 182.80—185.80. Milan 262.70—265.70, Netoyork 61.35—62.35.
Senžacilonalna lopovščina dr. Koroščeve „Sfraže“.
MARIBOR, 12.' jan. ob 3. uri pop. — Pravkar došla »Straža* je dokaz, da so se klerikalci pričeli’ lotevati obupnih sredstev. Pod naslovom' » Se n z a c i j o n a 1 no 'razkritje saniostojuo-demokratske unia-ssane. kupčije« objavlja pogodbo, ki je baje bila sklenjena med dr. Pivkami in dr. Lipoldom. V tej pogodbi obljublja dr. Pivko dir. Lipoldu, da mu bo odstopil svoj mandat, dr. Lipold pa obljublja dr. Pivku, da bo dobil ravnateljstvo na rnio-®kem ali' Pa na Ženskem učiteljišču.
Tako'debele senzacije že dolgo ni bi-haik slovenski list tako grdo blamiral. — kak slovenski list tako grdo bumiral. — 'Pogodba nosi v »Straži« datum 19. nov. I925(?) Dejansko pa je dr. Pivko šele na zaupnem zboru v Mariboru dne 23. nov. 1924 ua vsestranski pritisk naših zaupnikov prevzel kandidaturo in je bila njegova kandidatura takrat sklenjena pogojno, da jo miri. voL cdbor odobri
Drugič-jo po volilnem zakonu nemo-
goče, da bi dr. Pivko miogel svoj mandat odstopiti enostavno dr. Lipoldu, ker bi po odstopu dr. Pivka prišel na vrsto srezki kandidat z največjirai šte-vilom glasov in se niti danes ne iruore vedeti še manj pa se je moglo vedeti 19. nov. kdo bo to.
Tretjič je bil dr. Lip rdel postavljen za sreskega kandidata v Mariboru in v Dol. Lendavi šels v drugi polovici decembra in se mu 19. nov. še sanjalo ni, da bo srezki kandidat v srezih Maribor leva breg in Dol. Lendava.
Četrtič pa taka pogodba sploh trebila ni, ker se je razpoloženje med narodom1 že tako izkristaliziralo proti klerikalizmu in za Narodni blok, ki je edini resni nasprontik kerikalizma, da ne bo izvoljen samo de. Pivko, ampak poleg njega še več srezki h kandidatov Narodnega bloka, med njimi tudi dr. Lipold.
po
Radičeva krivda dokazala.
Drugi aretiranci začasno izpu ZAGREB, 12. jan. »Hrvat« poroča danes v posebni izdaji, da je sodni dvor včeraj sklenil,, da se ustavi kazensko postopanje proti vsem Radičevim pristašem, ki so> 'bili aretirani, in da sc vsi ra-Zun Radiča izpuste na prosto. Vaš poročevalec se je informiral na merodajnem (mestu o resničnosti tega poročila in izvedel: Sodni dvor v Zagrebu j c res sklenil,- da se ustavi postopanje proti vsem', ki so bili aretirani radi delovanja HRSS, razam proti Radiču. Ta sklep seveda no bo držal, ker na eni strani še ni sodišču dostavljen v celoti obtežilni materija! in torej krivda ali nekrivda aretiranih še ni izkazana, na drugi strani pa obremenjujejo dr. Mačka in tov. jšti delikti, radi katerih zasledujejo Radiča, i Intelektualno sodelovanje strankinega vodstva pri Radičevem delu je jasno ■dokazano. Za nje obtežilni materija! še ni pregledan, je pa popolnoma identičen z onim proti Radiču. Obtežilni dokumenti so bili najdeni deloma v stran-
ščeni. — Preiskava se nadaljuje.
kinem arhivu, deloma pri telesni preiskavi aretiranih, Sklep sodišča je torej brez nadaljnega pomena in le formalne narave. Glavna krivda Radiča je dognana, strankine vodstvo pa, ki je postopalo z njim solidarno, je istotako soodgovorno. Preiskava se nadaljuje.
BEOGRAD, 12- jan. Danes se je vrnil iz Zagreba pravosodni minister dr. Edo Luki nič in je odločno demontiral vse vesti nekaterih opozicijskih listov, češ da je interveniral pri sodišču v zadevi HRSS in da je uplaval na preiskavo. — Minister povdarja, da za to ni bilo povoda. Sodišča se zavedajo svojih dolžnosti in postopajo po zakonu.
BEOGRAD, 12. jam Ro povratku iz Zagreba je obiskal minister pravde dr. Luikinič ministra za notranje zadeve Božo Maksimoviča in je z njim: del j časa konferiral. Ob 13. uri je bila seja min. sveta, v kateri se je razpravljalo o notranjepolitičnem položaju in o preiskavi proti Radiču in tovarišem.
Finančna konferenca w Parizu,
Diner na čast Stojadinoviču. — Herriot litiki. — Pri reparacijah nas
PARIZ, 12. jan. Včeraj se je vršil v Herriotovi palači slavnostni diner na Čast jugoslovenskemu finančnemu ministru dr. Stojadinoviču. ki so mudi v Parizu. Udeležilo se ga je veliko število odličnih oiseb francoskega in angleškega finančnega sveta. V .svojem govoru je Herriot Čestital Jugoslaviji na njeni dobri finančni politiki in k izrednemu zboljšanju Položaja v zadnjem času. — Finančni minister dr. Stojadinovič se je za čas ti tke zahvalil in povdari], da ima-
Kdo zagovarja
»Slovenec« in drugi listi te sorte radi prinašam izvlečke \z nehat?rib inozemskih !-'štov, ki so doslej, komentirali vest o razpustu HRSS in o aretaciji Radiča. Osobito. »Slovenca« vose?!, da so nemški H-ti tako soglasno obsodili nasilje nad HRSS; celo stara »Neao Frei« Presse* j.o malo zarenčala, Če natančno pri-tc-htamo. te komentarje, vidimo, da se z,a dogodke na Hrvabsketn posebno zanimajo neaniki in germamof. n ".nemški listi. Ali bi nam »Slovenec« hotel rešiti zastavico: čemu ravno germanofil skl? Mt ge pe bomio opletali z učenimi teorijami o svobodo! jubnosti teh listov, ki ne morejo trpeti nasilja, ker dobro vemo, kako iigledajo pod krinko. Le skrajen naivnež lahko misli, da se ti komentatorji
čestita Jugoslaviji k dobri finančni pekečejo zopet prikrajšati.
mo svoje uspehe v prvi vrsti zahvaliti dobri šoli Francije.
PARIZ. 12. jan. Danes je razpravljal odsek strokovnjakov finančne konference s finančnimi ministeri Male antante, ki so dvignili protest proti zapostavljanju nasledstvenih držav, zlesti Jugoslavije in Rumuriije, pri dodelitvi kvot iz reparacij ter so zahtevali znatno zvišanje procentnega stavka priznanih repa-racijiskih kvot.
HRSS In tiadiča?
ogrevajo za HRSS. iz kako idealno ljubezni do Hrvatov ali iz platoničnih simpatij do Radiča. Uleži, ki jih polagajo na tehtnico, «o čisti interesi in sicer interesi nemštva kot nacionalno, državne in politično sile. Ker danes predvsem zanima politične Nemce ali njihove zaveznike v drugih narodih, je vprašanje versaillske pogodbe oziroma mirovnih pogodb vobče. Mirovno pogodbe so še vedno regulator interesov, kakor ga je postavila svetovna vojna; da do sem ni šlo za'same ideale temveč za čisto go-spodarsiko-imtperijalistične interese, to vemo vsi. Znano je tudi, kakšne načrte sta imela nemški in avstrijski generalni štab in kaj vse je propadlo z njimi. Samoumevno je, da je Nemcem bilo ne-
izmerno težko 'sprejeti versailiško pogodbo in se odpovedati imperiijalističnini sanjarijam. Ni treba misliti, da je vsak Neme® že pristaš pikelhavbe in Viljemovih zasukanih brk, nesporno pa je, da ogromna večina Nemcev hoče in želi penetracijo nemštva v nenemške dežele, zlasti v Rusijo, na Balkan in v bližnji Orient.
V Rusiji se nemštvo utrjuje vedno bolj, kajti bolijševiki niso ravno daleč od nemškega generalnega štaba. Na Balkanu pa je treba pripraviti tla za dobo, ko se bo Nemčija razširila do Karavank.^ Seveda ne mislimo* da stremijo po takojšnjih teritorialnih osvojitvah. Gre za veliko več: treba je ojačiti germr.no-filsko razpoloženje, kolikor mogoče o-majati temelje novih držav, razrahljati vezi med njihovimi deli, vse drugo pride pozneje.
Dokaze za to bi lahko navedli Iz bogate nemške povojne politične literature raznih struj. Nemci imajo sijajno organizirano propagando in bi bil čudež. Če bi jim ušli tako zanimivi pojavi kot je na pr. politika HRSS. Dobro so spominjamo, s kakim zadoščenjem so nemški listi beležili Radijeve izjave proti mirovnim pogodbam, za Nemčijo in za sedanjo Rusijo. Ni pozabljeno, da je Radio zadnja leta avstro-ogrske .monarhije razvijal teorijo o avstro-skvvan-stvu, t. j. o posebnem tipu Slovanstva, ki se ozko naslan ja na nemštvo.,. Vemo, da je ostal vsaj v tem dosleden. Njegovo vlogo v državi SHS je nemški .svet. ved no pravilno ocenjeval, dasi je bil zelo previden. Mi se tedaj prav nič ne čudimo, če bas nemški listi protestirajo proti preganjanju. Radija in njegove stranke, izrazite uositeljice av stri jak an-®tva. Ne čudimo se. odkod toliko simpatij klerikalcev za Radiča. Stvar je ven dar dovolj jasna: realne fronte so odpravljene, idealne pa še teko in prodira jo dalje. Kdor je bil za Avstrijo, za av-stro-slavizem in je hote ali nehote podpiral nemštvo pri njegovi penetraciji, ta še danes zelo cesto podlega vabam nemštva in sprejema njegove skrbno preračunjene slaščice, ki skrivajo nemški vpliv in polagoma utirajo pot nemškim interesom, tako, da se posameznik večkrat tega niti no zaveda.
Še vedno se bije bitka z nemštvom: zlasti v Rusiji, odkoder nemški i’uperil jalizem pod rusko kriuko prodira na vzhod. Angleži so to dobro spoznali, zato ne nasedajo več vabam boljševizma in Macdonaldove simpatijo za nemštvo so se pri lično ohladile. Mi prav 1‘adi razumemo Nemce, če govore o preganjani svobodi v Jugoslaviji, alko gre namreč za Nemcem prijazne elemente. Če bi bilo narobe, bi bili tudi nemški komentarji, drugačni.
U©mm m p® svetu.
I 2 J A V A.
Z ozirom na objavo današnje »Straže«, da sva sklenila pogodbo, po kateri bi podpisani dr. Pivko odstopi} po volitvah svoj mandat podpisanemu dr. LI* pcldu, izjavljava, da ni bilo nikdar govora o kaki taki pogodbi, da . Dva tozadevno nikdar ničesar sklepala in da se tudi nihče drugi ni o tej stvari nikdar dogovarjal,
Maribor, 12. jan. 11)25.
Dr. LJUDEVIT Pl v KO. Dr. FRANJO LIPOLD.
— Zlatomašniški jubilej je slavil 11. trn. dr. Anton Gregorčič, eden izmed voditeljev goričkih Slovencev v predvojni debi. Bil .ic dolga leta deželni in državni poslanec.
—- Znani poljski maršal Pilsudski izjavlja, da se no namerava več vrniti v vojaško službo, pač pa «e bo v kratkem pojavil v političnem življenju, kar vzbuja splošno pozornost.
— Tvornica kmetijskih strojev, ki so sedaj uahaija v Ptuju, je kupila od ljubljanskega trgovca M. Jesiha, zelo primeren objekt v Ljubljani in sc bo, kakor doznsvamo že tekom junija preselila tjakaj s celim obratom.	79
Leto: VI, — Številka: 9.
Karihonke vas ti.
Maribor. 12. januarja 19J5
Demagogi na lovu za volile!.
Dvcje ponesrečenih občnih zborov: or« ganizacije invalidov in stanovanjskih najemnike v-,
Maribor, 12. januarja,
Včeraj dop, se je vršil v Gam,brinovi dvorani redni občni zbor Uriružonja voj« nih invalidov za mariborske oblast. Na dnevnem redu je bila tudi volitev novega odbora. Udeležilo so je zbora krog 100 delegatov, med njimi neka j- še izza' leta 1923 znanih političnih plačancev, ki so takrat vtaknili lepe svote v svoje žepe, invalidom pa seveda niso pomagali niti za toliko, kolikor je črnega za nohtom. Radi omahljivosti dozdujuega predsednika in pa radi nepravilnega postopanja zastopnika izvršnega odbora iz Ljubljane je občni zbor končno po poldrugo-uruem prerekanju pristal na. to, da vodi občni zbor neki Spaubaner, ki. pa se je izkazal za demagošikega političnega egi« tatorja.
Poročila so.podali tajnik Fras, predsednik Krepek in blagajnik Pravdič, ki je poročal, da se je društveno premoženje pomnožilo za okroglo 5000 din. na čez 20.000 din. Tudi nadzorstvo je poročalo, da je našlo vse knjige v vzornem! redu in je bila odboru na predlog tov. A. skoro soglasno — trije glasovi so bili proti! — izrečena zaupnica.
Zastopnik izvršnega odbora tov. Stffe je poročal o bojih za invalidski zakon, o vprašanju prostih voženj na železnicah o obljubljeni lOOmilijonski podpori itd. stvarno ter je tolmačil pravila; glede volitve novega odbora.
Pri volityah je tov. A. najprej predlagal ponovno izvolitev	dozdaj nega
predsednika, ker je posloval nepristransko in vestno in ker je organizaciji le v prid, če se ne menjajo neprestano odborniki.
Daši je bilo takoj videti, da je dvotretjinska večina, za ta predlog, je bilo treba od Spanbauerja izsiliti, da ga je dal na glasovanje. Glasovalo se je trikrat zaporedoma in vsakokrat, Je bila o« gromua večina za predlog. Od razgrajačev pa je bil očividno Spanbauer določen za. predsednika novega odbora in je zato skušal falzificirati izid glasovanja. Značilno je, da so prišli na zbor zastopniki zunanjih organizacij s pooblastili za preko 150 članov, a niso bili pri-puščeni, enako tudi ne vojne vdove, katere so razgrajači ves ča$ psovali z naj« gršima psovkami.
Ko se je predsedniku Spanbauerju radi faizifieiranja izida glasovanja zagrozilo z ovadbo, je odnehal in priznal, da je bila ogromna večina za predlog tov. A. in da je torej tov. Krepek pravilno izvoljen za predsednika. Videč pa, da je situacija izgubljena, je predčasno, prodno se je jnovel voliti cel odbor, zaključil zbere va n j e.
Pričakovati je tedaj gerenta in sosvet. Tako bo začasno tudi najboljše. — Videti je, da gotovim klikanjem diši društveno premoženje, da bi ga vrgli v žrelo političnim špekulantom. Upamo, da bodo merodajni činitelji vedeli to preprečiti.
Enako buren je bil tudi včerajšnji občni zbor društva stanovanjskih najemnikov v dvorani gostilne Jadran. Udeležba je bila spočetka zelo majhna, tako da je predsednik šele ob 10. uri mogel otvoriti zb-or. Sčasoma pa se je dvorana napolnila.
Dasi je predsednik, g. Aljančič, uvodoma zavrnil izjave v nekaterih listih, da bo zborovanje najbrže burno, se jo vendar to res zgodilo. Vzrok je iskati v tem, da se je predsednik Aljančič zapisal politični stranki in da hoče pod njenim okriljem nastopati kot — kandidat najemnikov.
Poročila predsednika A’ja*nčiča itj tajnika Goršiča so bila zelo kratka —• Tajnikovo poročilo o delovanju društva je bilo stvarno. Blagajnik je poročal o stanju društvenih financ, ki izkazujejo
Učite se strojepisja in stenografije! Zasebni učni zavod ANT. RUD. LEGAT, Maribor, aamosiovenskaul. 7. tel. icn
4756 din. gotovine, povrh pa člani še dolgujejo na članarini 11,654 din. Društvo
Biteje danes 1204 člane, ki so zadostili vse,m dolžnostim.
Na predlog1 pregledovalcev računov je bil odboru dan absolufcori.i.
V debati je novinar Pire vprašal predsednika, kaj je resnice na vesteh da hoče predsednik društvo politično eksploatirati v korist svoji kandidaturi Predsednika je vprašanje cčividno ne prijetno zadelo in je pustil predlagdt konec debate. Ker pa je g. Pirc vztrajal pri svojem vprašanju, je nastal prvi vihar, ki sc je pa kmalu polegel.
Nadaljno točko so tvorile volitve novega odbora. Ker ni bilo soglasja glede določb društvenih pravil, je odstopil ves dozdajni odbor, da omogoči nove volitve. Po kratkem odmoru je poprej dolo čeni volilni odbor predlagal za predsednika društva d ozd a jn ega tajnika Gorši-ča. Ta predlog jc vplival neprijetno na one, ki so hoteli Aljančiča zopet za predsednika. Pri glasovanju je dobil predlog volilnega odbora večino, vendar so ne kalteri člani protestirali proti načinu glasovanja in trdili, da ima Aljančič večino. Užaljen je vstal g. Aljančič in so zahvalil za kandidaturo (namreč za predsednika društva!), češ da vidi, dane uživa več zaupanja, katero da »je zaslužil«! (Protest pri opoziciji, aplavz pri ožjih somišljenikih!)
G. Aljančiču se je menda naenkrat zazdelo, da je na volilnem' shodu, zakaj začel je enostavno z volilno propagando za svojo osebo. Trkal se je na žep, češ da ima v njem z neko stranko (z dr Ravnikom! Op. ur.) pogodbo, da bo ta stranka izpolnila vso njegove zahteve za najemnike in invalide in da vztraja na svoji kandidaturi.
Njegov nadaljni volilni govor je bil prevpit. Nastal je velik trušč in že se je zdelo, da pride do dejanskih spopadov.
Kor nadaljevanje občnega zbora ni bilo več mogoče in ker so tudi drugi odklanjali ponujano jim predsedstvo, je bil soglasno sprejet predlog, da se nadaljevanje občnega zbora preloži na prihodnjo nedeljo.
G Aljančič je v soboto tudi že korte-šira.l pri penzijonistih, ki pa so mu na zelo nedvoumen način dopovedali da jim njegova kandidatura prav nič ne knpo-nira!
-D-
m Predsedništvo pravoslavne cerkvene opštine poziva sve pravoslavne, da večer Stare Godine 13. tm. prevodu za-jedno u Grajskoj kleti uz godbu restau-racije.
m V Ljudski univerzi bo nocoj zanimivo predavanje:	»Pregled zgodovine
Slovencev«: Predava g. ravnatelj Pirc. Začetek predavanja cb 19.45. Pridite vsi, ki se zanimate za našo zgodovino!
m Od 1fi. januarja gostovanje g. Ur* valoka, (člana Narodnega gledališča) v Klub baru z najnovijšimi šlagerji i operet: Modra mazurka, Bajadere, Roža Stambulska, grofica Marica itd. 83
m Jakob Salomon Pilpel, !z Abraha movega rodu z Dunaja, je izvohal, da bi v naši državi bili na razpolago ljudje,, ki se dajo oskubiti. Ker tudi na Dunaju povojna konjunktura ni več tako u-godna za lahek zaslužek, jo je prikrev sal nekega dne v Maribor in se ponujal raznim tvrdkam, o kalterih je redel, da bo v težavah, kot »posredovalec« pri poravnavah. Seveda, potomec Abrahama, kot velik človekoljub ni zahteval veliko. Pri neki mali tvrdki je n. pr. za svoje posredovanje zahteval »samo« 30.000 D, 35.000 D vnaprej, ostalo kasneje; pri dam g i 50.000 D itd. Gott der Gerechte, se bo že dalo kako živeti s temi »malimi zaslužki«. Ker pa so se te poravnave vršile na zelo čuden način in ker gosp. Salamon Jakob Pilpel tudi ni :mel potrebnega dovoljenja za izvrševanje teh poslov, so ga dne 9. tm. kot osumljenega goljufije zaprli. Policija je s tem gotovo tudi naši trgovini in slovesu njene solidnosti na znotraj in na zunaj storila samo uslug/,!
m Trgovski grem:j opozarja vse one gospodarske kroge, ki posedujejo zadnje letnike »Uradnega lista«, da si naro-če »Splošni register zakonov, na.redb, u-redb in razglasov« k letnikom 1. do VI. »Uradnega lista«, katerega izda g. dr. Albin Ogris v Ljubljani. Register bo najpraktičneje urejen in bode obsega! 150 strani velike o-sme-rke. Naročila z naročnino 30 din. vred sprejema iz prijaznosti Trgovski greani j v Mariboru do 18. tm.	,
m Davčne prjave. Trgovski g remi j v Mariboru opozarja svoje člane, da vlože pri davčni oblasti do konca januarja napovedi za dohodnino in rentnino ter o v letu 1924 svojim nameščencem izplačanih prejemkih. Istotako morajo vsi oni, ko j ih promet v letu 1924 ni presegel
VoliEno gibanje.
Velik volilni shod Narodnega bloka
se vrši v četrtek 15. tm. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Govorita nosilec liste dr. Pivko in srez-ki kandidat Jos. Drofenik. Shod naj bo revija vseh pravih jugoslovanskih državljanov.
Deveto in deseto listo
so vložili pri mariborskem okrožnem sodišču v soboto 10. tm.: deveto dr. Ravnik, deseto socialisti z nosilcem* dr. Korunomi.
Velika manifestacija za Narodni blok v Dolnji Lendavi.
V nedeljo 11. tm. se je vršilo v Dol. Lendavi volilno zborovanje Narodnega bloka, katerega se je udeležilo nad 2000 oseb. Žal da je moglo v dvorano, ki je bila natlačeno polna, komaj 609 oseb, do-čim so vsi drugi morali stati po hodnikih, krog 1000 pa jih je bilo v spodnjih prostorih, ker v zborovališču ni bilo prostora. Z velikim navdušenjem so bili sprejeti govori min. n. r. Kramerja, nosilca liste dr. Pivka, srezlkega kandidata dr. Lipokla, njegovega namestnika, Ki-
ralyja, kmeta Premingerja itd. Dolnje-lendavski okraj je sit Kleklovih in ra-dičevskih farbarij. Glasoval bo za Narodni blok, v katerem vidi jamstvo za resno gospodarsko delo.
Enaista kandidatna lista?
Izvemo, da je bila danes 11. tm. vložena kot enajsta lista »selj-ačko-ngrarnega saveza«, katerega vodja je neki A. Hribar iz Zagreba. Je res škandal, kako brezvestno se nekateri ljudje igrajo ž uisodo naroda!
Klerikalni žegen
je dobila lista Davidovičevcev in NS3-arjev v zadnji »Straži«, kjer so tako navdušeni za dr. Toplaka, Rogliča itd., da bodo slcoro gotovo vsem svojim* somišljenikom SLS še priporočali, naj enodušno volijo to listo in ne listo dr. Korošca. »Straža« tudi — očividao v soglasju s predsednikom mariborske podružnice Jugcslov. Matice, bivšim klerikalnim* poslancem v Istri prof. Ribaričem — izreka željo, da bi mi naprednjaki izstopili iz Jugoslov. Matice. Ljubi gospodje, vse to ostane zapisano in bo nekoč še prav dobro služilo.
zneska, 360.000 din., vložiti tudi napoved za prometni davek. Davčne prijave razen onih o izplačanih prejemkih uslužbencem so podvržene taksi 5 dinarjev. — V interesu vseh trgovcev je. da vlože davčne prijave, ker so odmerijo v nasprotnem slučaju davki uradnim potom in je v tem slučaju — četudi bi bili davki previsoko odmerjeni — vsak ugovor ali rckurz nemogoč.
m Načelstvo kovinske obrtne zadruge v Mfiribaru naznanja vsem svojim članom in pripadnikom, da se vrše prihodnje pomočniške preizkušnje za kovinarsko stroko meseca marca 1925. — Vsi vajenci, katerim poteče učna doba do vštetega 31. marca 1925, morajo najkasneje do 25. februarja 1925 predložiti načelstvu kollkaproste prošnje za pripust k pomočniški preizkušnji in priložiti spričevalo obrtne nadaljevalne šole, spričevalo učnega mojstra o pravilno dovršeni učni dobi in delavsko knjižico. Na prepozno vloženo prošnje se ne bode oziralo.
m Javna ustmena licitacija zd popravo definfektorjk v vojašnici kralja Aleksandra na Meljski cesti se vrši dne 20. trn. ob 10. uri v objektu VL v pisarni rukovaone puka. Natančni pogoji so na vpogled v isti pisarni vsak dan ob uradnih urah.
m Novi tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo in srbohrvaščino (tudi posamezni pouk) začnejo na zasebnem učnem zavodu Aht. Rud. Legat v Mariboru dne 3. febr. tl. Vpisovanja, po jasnila in prospekte v Specijulni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ant. Rud. Legat iti Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 190. Nobene podružnice!	35
m Mestno kopališče je izven nedelje in pondebjika vse dni v tednu odprto. Parna kapelj je ob sredah in petkih za ženske, ostale dni pa, za, moške.
m Grajski kino predvaja od pondelj ka do vključno srede krasno ljubezensko dramo »Tri tedne ljubezni«. Krasen prvorazreden film v 6 činih.
učinkovita orkestracija, Dvorak oa je še izrazit dramatik in ta stran njegove ustvarjajoče sile pride predvsem tudi v našem Mrtvaškem ženinu do prave veljave. Erbenova pesnitev sama jo zahoče po primerni muzikalni obravnavi in način, kako je Dvorak to izvedel, ne najde tako zlahka para v splošni svetovni muzikalni literaturi. Komponiral jo Dvorak Mrtvaškega ženina leta 1885 za veliko muzikalno slavnost v Staming-hamu. Na Slovenskem se je proizvajala doslej te skladba le od ljubljanske Glasbene Matice, ki je podala v lanskem letu tudi njegovo »St ah at mater«. Kot komponist je bil Dvorak izreclno plodovit in izmed njegovih opernih del je omeniti »Rnsalko« in »Selm a sedlank«. Številne instrumentalne njegove skladbe pa so pomagale širiti slovo češke glasbe po vsem muzikalnem svetu. — Rojen je bil Anton Dvorak 1. 1841 pri Kvalupu kot sin gostilničarja. Oče je želel, da ostane sin mesar. Ta pa je raje gos-laril ter se podal kouečno v Prago, kjer je po težki življenski borbi konečno dosegel, da je vzbudil pozornost s svojo kompozicijo Hymmius (za mešan zbor in orkester). Pripoznala se mu je študijska državna podpora in zlasti Brahms in Billov/ sta ga vse*-Dansko pospeševala in pomagala mu. priboriti si svetovni slove«. V letih 1892—1 95 je bi! ravnatelj konzorvatorija v Newyorku in nato ar-titistični ravnatelj konzervatori ja v
Pragi. Umrl je 1. 1904.
II. D.1
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče
Roman iz francoskega življenja. 3h XVII. Ženitev.	j
Ni še minulo 14 dni, pa je že vse ijne-sto govorilo, da se bo Maurice ChesfaeJ oženil z Marijo Saillandier.
Nekateri jeziki se niso mogli brzdati, da bi ne kričali: »Srumota pa taka!«
Maurice Chesnel se ni zmenil za mestne govorice, temveč se je pridno pripravljal na poroko. Marija je dotlej že ozdravela in s čudovito hitrostjo se ji je vračala prejšnja lepota in moč.
Slednjič je napočil poročni dan. -*■„ Maurice je^ bil dovolj duhovit in pameten, da se je hotel izogniti vsakemu zunanjemu potopu in opraviti ta čip v kar najpreprostejši obliki.
\r ,Yendar	vse	P° njegovem. —
vzlic temu, da ni bil nihče povabljen v cerkvico, kjer se jo imela vršiti poroka, je radovednost napolnila božji hram do natlacenosti. Mauricu je bila navzočnost tolikšne množice neprijetna zlasti, ko je vstopal v cerkev, vodeč pod pazduho tovarišico svojega življenja, da jo prizna Kot tako pred Bogom in pred svetom.
Vendar pa je neprijeten občutek kma-kajti množica se je neka m spoštljivo umiilkala in delala zaročence-ma 'n pričam pot skozi cerkev.
Mari ja Saillandier je bila oblečena v belo obleko. Na glavi je nosila venec in dolgo tančico; bila je bleda od veselja m vznemirjenja, sijala pa je v tako čisti lepoti, da se jc navzočim zdelo, ko da bi jo videli danes prvikrat.
Vemo, da je nevesta Stela že trideset let, toda danes je kazala komaj dvajsetletno dekle.
Moč lepega, milega obraza navadno povsod razoroži ljudi.
Tudi tu je bilo f*ako. Kot bi pihnil je izginilo hudobno razpoloženje, ki je zavladalo v mestih, ko so je bilo izvedelo, da se bo Maurice Chesnel poročil z ubogo šiviljo. Vsi so pozabili na šiviljo in videli v tem trenutku samo lepo zdravnikovo soprogo.
, Kako zala je! — so šepetale ženske.
Zares; so odvračali možje ■— ubogega doktorja ni treba pomilovati, kajti m si I»il izbral najslabšoga dc-la. Kdo bi mislil, da se bo znala ta šivilja tako lepo vesti.
Tako je tedaj splahnela o*bča nevošlji-vo*s*t in začel se je obred pred oltar j e mi
Zaročencema, ki sta skupno klečala pred oltarjem, je podelil duhovnik blagoslov.
Častital je Maurieeu, da si je izvolil njo, kateri v prilog so govorile mnoge njene kreposti, ni se pa oziral na zemel j-ske dobrine in družabno predsodke, ki se pred Bogom razblinjajo v nič.
o Sokol v Studencih ima svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom v nedeljo dne 18. tm. popoldne o*b 15. uri v Sokolskem domu v Studencih. Vabijo «e visi člani, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. Odbor.
Naroctoo sledaSiiiče.
REPERTOAR.
Pondelijek, 12. jan. Zaprto.
Torek, 13. jan. »Pri treh mladenkah«.
Ali. C. (Zadnjič v sezoni).
Serda. 14. jan. Zaprto.
Četrtek, 15. jan. »Trubadur«. Ab. A. (Kuponi).
Zadnjič v sezoni opereta »Pri treh mladenkah«. V torek, dne 13. jan. se vrši zadnjič v tej sezoni vedno priljubljena opereta »Pri treh mladenkah«. Predstava se vrši za ab. C. (Kuponi).
Kultura m umetnoit,
x Mrtvaški ženin. Med najlepša in najučinkovitejša vokalna dela slovitega češkega skladatelja Antonina Dvoraka moramo šteti tudi njegovega Mrtvaškega ženina. Vse Dvorakove skladbe odlikuje neka plemenita melodična, originalna harmonija ter predvsem svež? in
Enn nova moderna kredence za sobo iz hrastovega lesa si proda. Vprašati: Ru ki odbor, Poljska ulica kasarna partere. levo. Za pogledat od 2-5 ure,
3-1	60
Ga prodni fino balist žen ko por Io, krasne večerne toalete, jumperji. ve.-tje, obleke, nlašb čevlji, bluze svileni šali, moSka zimska suknja,površnik, motka obleka, fina ročna dela, vaze. moka servisi, kozarci, podobe, sbjola, si obrni	predmeti
srebrna moSka ura, zaslon, namizna garnitura, gugalni stol ota>ora in drugo. toroSka ulica 7/II. vrata 8.	51
13. torek 13,
v počast srbskega Silvestrovegavečera
I
s sodelovanjem
Oto Reja
in
pojj@že žage
15. četrtek 15.
Poslovilni koncert obeh umetnikov.
Mladi gospod ali dijak se
spre*me na hrano in stanovanje. Isto tam se sprejmeta tudi dva gospoda samo na hrano. Naslov pove uredništvo . 3-1	59
Prcstovollna sodna prodaja
premičnine umorjene rodbine Miki se vrši 15. -anuarja 1925, dopoldne ob 9. ari v Studencih, Aleksandrova c. št. 31.	77
15 let zastonj dobi stanovanje s 1 sobo in kuhihjo, kdor preskrbi ali zamen la stano vanje s 3 ali 4 sohami. Ponudbe na upravo pod „151et“.
82
Pridno dekle želi službe zna vsa lvšna dela. Naslov Je pustiti v upravi „Tabora“ ped ,Kuhariea“.	8J
Na proda! nova. mehka spal. nica pobarvana, kompletna Din 2509. Gospojna #1. št. 9 mizarstvo.	gj
Kontorlstinjo, absolventko trg, sole, tudi začetnico pa le z odličnimi spričevali, prejme tako| Nahavlj'alna zadruga drž. uslužbencev, Maribor. Osebno predstave ob delavnikih od 15-16
ure v pisarni Stolna ob 5 J. nad.	73
Našim bratom Srbom želimo
SRETNU NOVU GODINU!
VALJAK in KLEMENC/C
PARK-KA VARNA
in kavamariev v Mi«
31. januarja 1925 Gdtzova dvorana
Maškarada
2 godbi — kabaret — bar — serpentinska bitka — cvetlični kotiljoni — darila za dame
Me in kostnmi Mili!Promsnadna obleta!
Lastoik in izdajatelj: Komsoccij »Tabor«. Glavni in odgova-mi jredtdk; Vekoslav Špindler. •— Tiska Mariborska tiskarna d. d