Zgodnja
Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. i V tiskaruici sprejemana za leto 4 g« ld., za pol lete 2 gld., za četert lete 1 gl: ako zadene na te dan praznik, izide Dai.ica <!an poprej.
Tečaj XXVIII.
V Ljubljani 10. kimovea 1875.
I,l*< 37.
Koledar za naslednji teden.
Kimotec. — September.
12.	Nedelj« XV po binkoštib. Evangelij: „Od naj vedi zapovedi". (Mat. 22.) — Presveto ime Marije Device. (Odpustki do prihodnje nedelje.) — Sv. Gvidon. 01. Danico lansk. 1. List 36.
13.	Ponedeljek. Sv. Notburga, dekla. Gl. Danico lansk. 1. List 37.
14.	Torek. Povišanje sv. Križa. Gl. Dan. lansk. 1. List 337.
15.	Sreda kvaterna. Zapovedani post. Sv. Nikomed mašnik sprič.
16.	Čftertek. Ss. Kornelij in Ciprijan, sprič.
Sv. Evfemija, devica sprič., rojena v mestu Kal-cedonu na Jutrovem proti koncu 3. stoletja. Nje starši, imenitnega stanu, so jo redili v strahu Božjem. Dal pa je Prisk, župan v Kalcedonu, oklicati povelje cesarja Dioklecijana, da mora vsak osem dni vojskinemu ma-liku Martu darovati; če ne, se mu je naj hujši kazni bati. Evfemija je bila z drugimi kristjani v hiši pri molitvi obvohana in zasačena, ter z njimi vred peljana pred Priska. Ta kristjanom sovražni človek jim zapovč Martu darovati; vsi pa so mu enoglasno odgovorili: „Mi smo služabniki Jezusa Kristusa, Kralja večnega, mi njemu darujemu tudi svoje življenje, če je treba". Mestni župan se razserdi, jih ukaže bičati, in v ječo zapreti. Drugi dan pokliče Evfemijo samo pred svojo sodbo, ker si misli, da bode njo samo, mlado, nježno devico, ložej preveril. Reče ji: „Ne zgubljaj časti, ki si jo dolžna svojemu imenitnemu stanu; bila si zapeljana, zdaj pa se spametvaj, in daruj našemu bogu Martu!" Evfemija: „Moja naj viši čast je živemu Bogu služiti, in sem tudi pripravljena umreti za svojo vero".
Prisk ukaže pripeljati orodje s kolesi, in sveto devico med kolesa vtakniti. Rabeljni verte kolesa, udje svete device pokajo, vse kosti so razterte, sveta Evfemija pa moli: „0 Jezus Kristus, reši me iz rčk tega človeka, ki sovraži vse dobro!" Angelj pride z nebes in polomi kolesa; rabeljnom roke oterpnejo; Evfemija stoji nepoškodovana pred stermečimi gledavci.
Zaslepljeni župan reče svetnici: „Daj čast Martu, našemu bogu, sicer te bom dal sežgati, in vidila boš, da te on, ki ga častiš, ne premore oteti". Evfemija: „Tvojega ognja, s kterim me strašiš, se prav nič ne bojim". Župan ukaže peč zapaliti in devico v plamen vreči. Evfemija moli: „0 Bog, kteri si trem mladenčem v razbeljeni peči poslal svojega angelja, reši tudi mene is r6k tega grozovitega človeka!"
Rabelj Sosten pristopi k Prisku, ter mu reče: „Dovoli mi, da si svoj meč v svtje per-i zasadim, ker ne morem te svete device prijeti in je v plamen vjvči; vidim namreč trumo v belo oblečenih, ki jo čakajo". Po tem pristopi drugi rabelj, po imenu Viktor, k njemu ter mu reče: „Pro*im te, oprosti me dolžnosti, da bi devico v plamen metal; vidim namreč pred pečjo može, ki plamen razdelujejo, in bojo svetnico ohranili nepoškodovano.
Prisk ukaže tedaj rabeljna preč peljati in drugim priti, kteri devico v plamen veržejo. Evfemija stoji v sredi plamena in moli: „Češen bodi Bog! ki si se ozerl na nizkost svoje dekle, daj mi gnado serčno se vojskovati in doseči večno življenje". Evfemija stopi iz plamena, in moli za rabeljna Sostena in Viktorija.
Prisk posije imenovana rabeljna v ječo, drugi dan pa ju pred-se pokliče, in jima zapovč darovati Martu. Ona pa sta mu odgovorila: „Obžalujeva svojo slepoto, da sva dosihmal v svoji nevednosti molila gluhe in mu-taste bogove; zdaj pa spoznava po molitvi svete device in po čudežih pravega, živega Boga, in le njega hočeva moliti; ti pa stori z nama, kar ti je drago; terpinči naji po svoji volji, nečistim bogovom pa ne bova nikdar več služila".
Prisk ju ukaže v ograjo pred zverine peljati. Služabnika Božja prosita Boga, naj jima dodeli stanovitnost in odpušanje grehov. Glas zadoni z neba: „Uslisal sem vajino molitev". Zverine planejo na svetnika in ju raztergajo. Kristjanje poberč ostanke in jih s častjo
pokopljejo.
Prisk zopet pokliče Evfemijo pred svojo sodbo, ter jo pregovarja, naj bo pokorna cesarjevemu povelju Evfemija pa mu reče: „Nikar se ne pehaj s praznim in abotnim pregovarjanjem, ker nikoli ne bom pokorna tvojemu in cesarjevemu krivičnemu povelju; le hitro stori z menoj, kar ti je drago; ker želim po tvojem mučenskem orodji umreti in s Kristusom se skleniti".
Prisk jo ukaže s šibami pretepati. Evfemija: „Tvo-jih šib ne čutim". Prisk jo ukaže prežagati; žaga pa se zavije, in devica je brez škode. Prisk ukaže Evfemijo v ograjo pred zverine peljati. Levi se sveti devici k nogam uležejo in ji noge ližejo. Devica moli: ,,O Gospod! sprejmi moj ponižni dar, v tvoje roke izročim svojo dušo". Ker je bil Bog že dovelj očitno pokazal svojo vsegamogočnost, hoče podeliti svoji zvesti služabnici mučeniško krono. Zvčr nanjo plane in jo usmerti. Glas zadoni z nebčs: »Pridi Evfemija, svoj tčk ti dokončala, prejmi plačilo svoje zmage!" To se je godilo 16. kim. 304.
Ko je bila sv. Cerkev po Konstantinu Včlikem mir dosegla, so Kalcedonci sveti Evfemiji na čast zidali cerkev, v ktero je bilo nje truplo v sreberni raki (trugi)
preneseno. Čudeže, kteri so se na njenem groba godili, popisuje zgodovinar Evagrij. Tukaj le samo dva omenimo. Sreberna mertvaška truga je imela na levi strani luknjico; če je kdo skozi to luknjico vtaknil tenko paličico, na kteri je bila privezana gobica, in se s njo ostankov svete device dotaknil, je vselej gobico s kervjo namočeno ven potegnil. Po tem načinu dobljene kervi je bilo toliko, da so se Kalcedonci z njo obilno previ-dili, in so jo po kaplicah pošiljali še v druge kraje sveta.
Drugo čudo je bilo, da so vsi brez razločka — verniki in neverniki — ki so se trugi približali, silno .prijeten duh čutili. Cesar Mavricij vsega tega ni mogel verjeti, mislil si je, da je to abotna domišljava lahkovernega ljudstva; dal je tedaj trugo odpreti, pa kak6 ostermi, ko čuti, da naj prijetniši duh iz nje puhti, in ko vidi, da kri iz njenih ostankov solzi. Nevčrni cesar je bil veren, in ves v solzah zakliče: ,,Cudoviten je Bog v svojih svetih!"
Vodilo sv. Evfemije: „Moj duh je nepremagljiv po Kristusovi moči, če tudi moje telo obnemaga in umerje po strašanskih mukah". — Prisk se je bil upehal s svojim pregovarjanjem in z izmišljevanjem novih muk, devica pa ga je s svojimi odgovori osramotila in s svojo stanovitnostjo premagala. — Dragi kravec! mi nimamo vojske s kervožejnimi trinogi, imamo jo pa z nevernimi posvetnjaki, ki sv. vero in čednost zasmehujejo in zaničujejo, ter nas po mnozih potih s satansko zvijačo na svojo stran speljati si prizadevajo. Pa serčni bodimo v tej vojski! zmaga naša je gotova, 6e se po zgleda sv. Evfemije in drazih svetnikov Kristasa deržimo.
17.	Petek kvaterni. Zapovedani post Sv. Hildt garda, devica in opatinja. t v 81. 1. svoje starosti 17. kim. 1179.
18.	Sabota kvaterna. Zapovedani post. Sv. Tomaž z Vilanove na Španjskem, škof in spoa. t 8. kim. 1655. Osem tisuč ubozih, ki so po svojem očetu plakali, je bila naj veči lepota njegovega pogreba.
Aii Je katotUko časnistvo potrebno,
kal?
(Dalje.)
Prepričajmo se prav razvidno, po zgleda, kako nesramno in nepošteno, kako nesrečno in škodljivo delajo katoličani, kteri katoliško časništvo v nemar pušajo in si po lažiliberalskem streči dajejo.
Stopimo v hišo katoličanov, ki veljajo za poštene, dobre deržavljane. Vernost je bila ta zmeraj v šegi, tako je ostalo od časa njih dedov. Pri navadnem hišnem reda se nič ne pogreša: zjutraj, opoldan, zvečer, pred jedjo in po jedi se navadno skupno in glasno moli. Drazih ranjcih v molitvah ne pozabijo. Ob vsih nedeljah in praznikih gredo k dopoldanski in popoldanski službi Božji. Kadar gre duhoven bolnika obhajat, hiti vse skupaj, vsi pokleknejo in molijo, ali pojejo: „Svet, svet" i. t. d.
In kaj še le v hiši — kako je vse pobožno, kakor v kapeli! V kotu za mizo so križi in podobe svetnikov, pri vratih posodica za blagoslovljeno vodo, ki se zmiraj na novo napolnuje. Gotovo lep je pogled v tako katoliško hišo s pervotnimi keršanskimi navadami, kamor gotovo ne bo priderl prostomiselski strup sedanjega časa, si misliš.
V tem pomenu piše v začetku omenjena knjižica iz Nemškega; poslušajte pa, kaj pravi dalje, kako se take dobre družine polagoma skazijo in okužijo?
In vendar, poglej na mizo, kakošen list morebiti leži tukaj : sramoten list, kateri vsak dan strup in žolč braha zoper vse, kar je sveto katoliškemu kristjana; list, kateri papeža, škofe, dahovne, verske resnice in cerkvene naprave naj sramotniše psuje; kateri iz slovstva pobira vse, kar je nesnažno, naj gerše in škod-Ijivse, in svojim poterpežljivim bralcem poklada; list, ki veliko laže, obrekuje, pa skor nikoli ne prekliče laži, obrekovanja, ako ga ne primora sodnijska oblast.
Poglejmo eno leto pozneje v ravno tisto hišo, v ktero se nosijo te sramote. Na mizi vidimo ravno tisti nesramni list; — pa oče te rodovine ni dom&, kakor je bil lani ta čas; vsak dan po kosilu in zvečer odhaja v pivnico (v gostišče ali kako skrivno zakotišče). Skupna družinska pobožnost je minula ali pa, če še molijo, molijo tlačansko, brez pobožnosti in gorečnosti; temu, kar jim je bilo poprej sveto, se zdaj posmehujejo, celo že otroci; keršanski duh je odšel, je zginil!
Ali ne upada poštenjaku serce pri tacih skušnjah? Ali se ne pravi, veri in Cerkvi sovražne liste imeti toliko, ko tatovom lestvico deržati, da ljudstvo ogulijo vsih naj boljših dobrot, vsih razodetih resnic? Kaj je bolj obžalovati, nemarnost ali neumnost tacih ljudi, ki mislijo, da zamorejo biti dobri katoličani, in ob enem vendar tudi brati take nesramne liste?
Poštena družina derži veliko do časti svoje hiše. Koliko 6i prizadevajo n. pr. keršanski starši, da bi svoje otroke dobro odgojili, od njih odvernili verske in dušne nevarnosti. Kolika groza je za starše, ako slišijo, da se je zadergnil ein aH hči v zanjke zapeljivcev in s sramoto obložen domu hodi.
Ako spazijo pošteni starši, da je v hiši zapeljiva oseba, hlapec ali dekla, in je nevaren za otroke — se lahko vidi, kako naglo odpravijo take ljudi, kakor hitro zved6 njih satansko početje, se čez noč jih dostikrat ne terpč več. Oberni to, dragi bralec, na pohujšljivo čas-ništvo. Kdo govori s papirja prostomiselskih časnikov? Dobro veš, kdo je tisti, ki ga imenujemo očeta laži. Ne pravijo zastonj: „Laže, kakor časnik". Koliko strašno razdjanje je že storilo brezbožno časništvo v poprej poštenih družinah! In ti, katoliški oče, zamoreš strinjati s svojo vestjo, s svojo častjo, da bereš in podpiraš take sramotne liste in knjižure? Mislil bi, da so bile te reči katoliškemu ljudstva že tolikrat pojasnjene, da ga ni določnega katoličana ali bolje, da ni človeka, ki še količkaj derži do svoje vere, kteri bi še bral in podpiral take liste.
Gola je resnica: naj tudi kdo še opravlja zunanje verske vaje po stari navadi; ako pa Bi iše dušne hrane v liberalskih časnikih, je že znotraj odpadel, in odpadel bo pa najberže tudi vnanje prej ali pozneje.
(Dalje nasl.)
Skušnjave.
Zveličani Alfons Rodrigvec, hrepeneč postati iz kupčevavca brat družbe Jezusove, je bil v sanjah opominjan, da naj si ne voši skušnjavam oditi, ampak da se mora zoper nje oborožiti, in jih premagovati. Prikaže se mu namreč v sanjah visoko nad zvonikom debel oblak černih ptičev, ki život ob život in perutnice ob perutnice tišče in vse nebo zatemnč. Zdajci plane neizrečeno lep golob, kateri je nosil na persih v čerkah iz bliščečega srebra presveto ime Jezus, naravnost na to gnjusno tropo, bije po nji s kljunom in krempeljci, in jih kmalo toliko pomori, da padajo ptiči tako na gosto k zemlji, ko čeme deževne kaplje. Vsi drugi bežč, se razletč in razgubč, in razsvitljeno nebo se zopet prijazno s mehi j A. Pa raztresene kerdela se v černem ob-
laku zopet nazaj povernejo in zopet plani med nje junaški golob, jih popada • kremplji in z ranami obd4 kakor oervikrat, jih nekaj razterga, druge pa razpodf. Še tretjič zakrijejo ti gnjusni ptiči nebo, pa tudi tretji-krat povt rne neutruden golob nazaj v boj, pokončA in zatie na novo gerdč kenlelo tako čisto, da je bilo nebo p«ro!roma očiščeno ostudnih nadležnežev.
Aitons precej spoznA pomen skrivnostne prikazni in kmaio zve tudi njeno resnico. O večni Bog, kako strašni napadi zoper čistost! Ubogi Alfons! O kaj ne stori vse, da bi obvaroval in ohranil to lepo, pa tudi občutljivo cvetico ne le vsake lise, vsacega madeža, ampak tudi vse opovire, vsega žuganja in zalezovanja. Kako pokori svoje telo; kako kroti svoje počutke; kako čuje nad svojimi očmi, ter naposled tako daleč dospe, da ga imenujejo mertvega človeka. In vendar je njegovo serce polno gerdih skušnjav, njegova domišlija polna ostudnih podob, polna neukrotljivih želj&, ki se mu vsilujejo. Oh, kolikrat stojč pred njim v tropah nečiste pošasti z goljufivim pogledom in zapeljivim obnašanjem. Temni so dnevi, še temnejši noči, vedna vojska. Že terpi voljska na mesce, daljša se na leta. Zdaj je že sedmo leto, ko terpi ta strašna vojska, in Alfons se trese, se boji, joka — pa ostane zmiraj zmagovavec. In kako? S tem, da se vedno zateka k svoji ljubi sveti Materi in k nji kliče: „Sancta Maria, Mater Dei, me-mento mei — Sveta Marija, Mati Božja, spomni se mene!" In čuti po tem tako olajšanje, tako hitro poter jen je, da dobro spoznd, kako se pred tem klicem hudoba boji. Ko pa ta napad premaga, ga nesramne po šasti na novo skušajo, in navdajajo mu hudobne misli maloupnosti, da se bo namreč v svoji gorečnosti polenil, pot Božjo zapustil ter bo globoko v grehe zabredel, da bo potem ravno tako pohujšanje dajal, kakor daje zdaj lepe zglede svojemu bližnjemu.
Skušnjava je tako mična, da se nikoli tak6. Peklenski sovražnik mu reč tako opiše, kakor bi bila ne-dvomljiva in gotova. Alfons občuti smertne težave in se iz vsega serca priporoči presveti Devici, da bi ga rešila nevarnosti, v kateri se znajde. Preljubeznjiva Mati ne mudi mu hiteti na pomoč. Prikaže se mu s tako svetlim in milim obrazom, da je mislil, da je v nebesih in mu pravi: „Alfons, moj sin, kjer sem jaz, se ni nič bati". Te besede so mu bile škit zoper vse druge napade, katerih je imel še veliko. (Iz življenje sv. Alfons Kodr.)
Siaršt in otroci.
Lev je naj strahovitiši roparska zvčr; kdor pa zn& s njim prav ravnati, ga zamore čisto pitomega storiti. Rimski trivladnik Antonij se je z levi na sprehod vozil. Ni še davno tega, kar je boje neki sultanov minister v Carigradu imel pitomega leva, kteri je kakor naj krot-kejše domače živinče povsod po hiši prosto hodil.
Ako se pa to pri levu d& doseči, koliko še le premore modra keršanska odreja pri otrocih, ker starši imajo otroka od njih rojstva v svoji oblasti, v svojem nadzorstvu, in ker otroci kakor ljudje imajo vse zmožnosti za čednost, za spodobnost, za vsako naj boljši omiko, in še posebno, ker milost in moč ss. zakramentov na pomoč prihaja. Bodi si, da je otrok še tako divje lastnije, mu vender mora nekaj izdati, ako se prav z njim dela. Ako bi se otrok tudi pri tujih ljudčh spačil, je vender iz življenja sv. Monike in iz mnozih druzih zgledov znano, koliko premore stanoviten nauk in trud, molitev in milost Božja v prid dobre odreje pri otroku.
Bog je človeka vstvaril, da bi ga spoznal, častil, ljubil in enkrat večno zveličan bil. To je tisto vodilo,
katero bi mogel vsak človek vedno pred očmi imeti; to vodilo bi si mčgel zapisati na čelo zastave, pod katero se ima vojskovati in boriti vse dni svojega življenja. Pri vsacetn delu in opravilu bi se mogel prašati: zakaj me je dobri in modri Stvarnik poklical v življenje, zakaj me ie postavil v dolino solz?
Te besedo bi si mčgli z iarrčiini čerkami globoko v serce zapisati zlasti starši, k* so postavljeni za varhe svojim otrokom, katere jim j« B«»g dal, da bi jih odgo-jili za nebesa- Oni bi se imeli posebuo vclikrat prašati, zakaj sem, zakaj me je Bog poklical v ta stan, ali spoznavam in častim Boga pri svojih otrocih, ali bom dosegel ž njimi večno zveličanje? Ali sem jim pravi varh, pravi angelj?
Da ne bom preobširno pisal o otr ški izreji, o kateri se je že toliko bralo in tolikrat v cerkvi s priž-nic govorilo, rečem le toliko, da morate otroke odgo-jevati edino le po vodilih, ki vara jih daje keršansko-katoliška Cerkev. Precej , ko zagleda otrok luč sveta, morate na to misliti, da bote njegove dušne in telesne darove obračali in napeljevali k temu, kar pelje človeka k redinjenju z Bogom, in to tako dolgo, dokler ste vi otrokom starši, t. j., dokler živite. To je vaša poglavitna naloga, to je vaš cilj in konec, ki morate iskati, da ga dosežete pri svojih otrocih, da ga dosežete z njimi in po njih. Zgodaj morate začeti zatirati hudo nagnjenje, katero tudi po sv. kerstu v človeku ostane; kadar odrastejo, se ne bodo več dali upogniti, ker se hudo nagnjenje preveč vkorenini in uterdi, ako tega zgodaj ne zatirate. Naučite jih že v pervih letih ponižnosti, prave podlage vsih druzih čednost, in pokoršine, ka tero je Jezus z besedo in z djanjem tolikanj priporočal; napuhu pa, viru vsega hudega, nikar ne pustite v njih kaliti. S tem bote naj bolje in na naj terdnejši podlagi začeli odgojo otrok. Oni bodo spoznali, da sami niso nič, da so le po Bogu z vašim prizadevanjem kar so, in da so čisto na vas navezani. Spoštovanje bodo imeli do vas, Boga pa bojo odkritoserčno častili, čegar namestniki ste jim vi; vaši opomini in vaši ukazi jim bodo sveti in zoper vašo voljo delati jih se misel ne bo. Se vč, da se morate tudi sami tako obnašati, da ne bo nič spotikljivega za otroke pri vas, da bote v resnici tudi vredni spoštovanja in posnemanja, da ne bote z djanjem podirali, kar bi z besedami zidali. Vsak sam vč, da zgled več izd&, ko sama beseda, ker zgledi vlečejo, besede le miČejo. Varujte jih gerdih in umazanih besedi, varujte jih kletvine, katera počasi vse čustvo za lepo in sveto spodjč; pa tudi glejte, da jih sami izgovarjali ne bote, kadar so od druzih po pravici grajani; varujte jih, prosim vas, zlasti tistih ljudi, ki veste, da so umazanega in bogoskrunskega jezika, da jim pokončali ne bodo lepih čednost, ki jim jih vi sadite v serce, kakor slana posmodf mlade rožice. Skerb na otroke vam bodi po dnevi, zvečer, po noči in zmeraj. Glejte, da se kje pri njih ljulika ne zaseje. Učite jih, da se bodo ne le zjutraj, ampak tudi čez dan spominjali Boga in se pripo ročevali Njemu, ki nas povsod vidi, ki nas lahko vsak trenutek k sodbi pokliče; Njemu, ki nas ljubeznjivo hrani in živi, brez kterega čisto nič nismo in ne moremo. To posebno priganja ponižnim biti in Boga častiti zavoljo staršev in predstojnikov, ki so njihovi varhi in namestniki Božji.
In kadar odrastejo, jim svoje skerbi nikar ne pri-krajšujte, ampak pomnožite jo. Zdaj morate tako rekoč na vsako stopinjo paziti, ako hočete imeti otroke dobre, hvaležne, poštene, ako hočete spolniti svoje dolžnosti ko varhi in angelji otrok, ako hočete, da vas ne bo sprehajal strah in trepet, kadar jih bo Gospod od vas nazaj tirjal. Imejte jih pred očmi, kadar gredo v cerkev, da se bodo pošteno obnašali, se v cerkvi na pravem

kraju znajdli in se pred Bogom pristojno obnašali; tako skerbite zopet, da pridejo o pravem času tudi domu. Nikar jih ne pustite pohajkovati, v tuje nevarne hiše
ali še celo v pivnice hoditi, s slabo in pregrešno dru-šino se potikati. Kolikrat se pri tacih priložnostih precej pokaže kužljiv sad! Koliko pobojev se zgodi pri vinu in žganju celo med takimi, ki so prijatli med seboj! Komaj kakšna besedica navzkriž pride, se že začnč pisano gledati, čertiti, kregati in poslednjič pretepati, čemur mnogokrat še le uboj konec stori. Kolika žalost za starše, zraven pa tudi sramota! Kako grenke solze točijo za ljubega sina, ki jim očitaje kliče z mertva-škega odra: Starši, vi ste krivi, da sem tako nesrečno smert storil!"
Nedavno se je pripetila pod Ljubljano nesreča, žalostna za starše in za vso okolico. Premožni starši so en»*ga sinov pr.ženili k precej bogati hiši. Že v mladosti pa je bil bolj terd in se ni dosti menil za lepe nauke in opomine; pajdaŠil se je s fanti in z njimi popijal, se tudi pretepal. To pa je p čel tudi še ko mož. Ne da bi bil d ma d-lal, je hodil po kerčmah popivat. Nekega dne gre zopet pit. Kmalo pa se s fanti zunaj skavsa, s kterimi se je že pred nekaj dnevi roval. Toda zdaj ga *den z nožem tako močno v trebuh dregne, da je čez tri dni v neznanih mukah dušo izdihnil. Duhoven so ga djali v sveto olje, druzih ss. zakramentov mu niso inogli podeliti. Ko bi se ne bil v mladosti navadil pohajkovanja, postopanja in pijančevanja, najberže ne bilo bi tega. ,,Kar je iskal, to je dobil," so sploh ljudje sodili. Tj cih žalostnih zgledov pa je brez števila, in sicer vedno več.
Pa ne le telesno življenje je v tacih druŠinah v nevarnosti, v veliko veči nevarnosti je dušno življenje, ki je veliko imenitniši ko telesno, ker je večne cene in zato vredno, da se zanj bolj skerbi. Mnogim staršem je prertalo na tem ležeče, prem »lo pomislijo, kaj se v taki d'tišini govori, kakšne grejo iz ust, zlasti tudi z drugim spolom. Starši, rečem vam: pazite na otroke in zraven svetite tudi z lastnim lepim zgledom, da bote imeli poštene sinove, poštene hčere, da vam bode od njih veselje v vaših dnevih, tudi še v starosti, in da bojo čast vsi soseski.
Mnogi starši mislijo, da so svojo dolžnost že spol-nili, ako otrokom le časno preskerbč, jih lepo oblačijo, jim prihranijo veliko doto, jim pridobijo lepe hiše itd., za du-»e pa jim ni mar, kak<>r da bi za nje ne bilo treba nič sk<rbeti! Naj bi napervo skerbeli za dušo, potem še le za telo, in bilo bi za oboje bolje. „Išite (tudi pri otrocihj naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice, vre drugo vam bo priverženo!" pravi nas Oospod in Zveličar.
Kadar se otroci, sin ali hči kaj pregreši, opominjajte ga tako, da bo spoznal vašo resnobo, pa ne tako mehko in smehljaje, kakor da bi se norčevali, kakor imajo nekteii starši navado. Se ve, da morete pri vsem gledati, d t jim sami ne b ite v spotikljej. Z eno besedo: Odgojujtc jih na podlagi keršansko-katoliške vere, po vodilih, katere vera uči. Sej veste, da vsa druga odgoja ni prava; dovelj imate priložnosti to spoznati v sedanjem času, ko dan na dan kujejo nove vodila, po katerih bi brez Cerkve, brez duhovnov bolje odgojevali otroke. Toda Gospod pravi: „Kdor z menoj ne zbira, raztresa." Vidi s»? namreč, da pri vsi njihovi bistroumnosti in premetenosti otroška izreka gre rakovo pot, da je mladina vedno bolj- slaba, nepokorna, razuzdana. Pa hvala Bogu, mnogi so že sami »poznali, da tako ne gre, da se je treba z vsim verniti k stari materi katoliški Cerkvi, kteri je Kristus narode v odrejo izročil, in katera edina ima pravi in neskaljeni nauk in naj boljši vodila za otroško odgojo. Ako bi se sv. Cerkve terdno
deržali, kako bi bilo vse bolje! Ne bilo bi toliko nepo-koršine do staršev in predpostavljenih, v hiši bi ne bilo tacih razmčr med mladimi in starimi, vse bi bilo v ljubezni in prijaznosti sklenjeno; ne bilo bi toliko jeze in sovraštva med ljudmi, toliko pretepov in umorov, vse bi bilo bolj prijazno, ves svet bi bil drugačen. Ne tožil bi oče čez sina, čez hčer, da je nepokejin, da je neubogljiv, da zapravlja in popija, da je razujzdan, raz-ujzdana itd.; ne točila bi mati bridkih solz nad sinom, nad hčerjo, ker vidi, da ee sin ne zmeni nič za njene nauke, za njene opomine; ker vidi, da hči ne posluša njenih svetov, prošenj in svarjenj.
Premišljujte tedaj, starši, zakaj ste poklicani, da se ne bote prepozno kesali. Obdelujte drevesce, dokler se upogniti dd, pozuej se zlomi. Spominjajte se velike časti, katero vam je Bog s tem skazal, da vas je postavil za svoje namestnike, za angelje varhe vašim otrokom in skerbite, da bute te časti vredni. Spominjajte se tudi vesoljne sodbe. Tukaj, glejte, bo očitno, če ste zaslužili čast namestnika Božjega, varha svojih otrok; ali pa ste bili temu ravno naspoti. Vsi se bomo vidili, vsi bomo pred celim svetom očitn\ Skerbite, ljubi starši, da bote tisti dan veselo vstali in se v nebesih pozdravljali s tem sinom, s to hčerjo, s temi otroci, s katerimi ste imeli toliko terpeti, katerim ste dajali kruhek, katere ste oblačili, ki zdaj z vami pri eni mizi vam nasproti sede, jedo. Nikar ne pustite tako daleč priti, da bi tisti dan ta sin, ta hči vam očital, očitala: Vi ste me odtegnili nebesom iu me zredili za pogubljenje.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. {Posvečevanje novega milostnega Škofa.) VlglLa, faCIto opVs eVangeLIstse, Laete DIV Chriso-stoMe. P. B. C.
Pri naj lepšem vremenu in vse v redu se je do-veršila slovesnost, kakoršno Ljubljana le malokrat vidi. Zato so bile pa tudi priprave k temu velike, zlasti tudi pri stolni cerkvi, ktera je bila zunaj vsa osnažena in znotraj pri vsih altarjih z mnogim in dragim cvetličjem okin-čana. Duhovstva in druzega občinstva se je bilo prav veliko zbralo tudi z dežele, ter so bili povsod vsi prostori ob cerkvi in po škofiji polni ljudstva.
Dolgo procesija redovnikov, boges'ovcev, nižega in višega duhovstvo z novomeškim in ljubljanskim ka-pitelnom nazadnje je šla ob 9 iz zakristije v škotijo in pripeljala je nazaj v stolnico novega škofa, spremljanega od prevzvišenega posvečevalca goriškega nadškofa in treh druzih škofov, teržaskega, lavantinskega in ker-škega.
Popisali smo že zadnjič, kaj se godi pri posveče-vanji in kako se verste opravila (Gl.- Dan. št. 36), zato ostaja popisati in naznaniti le še to, kar je novega in posebnega.
Pervo opravilo je branje apostoljskega poslanja ali papeževega izvolilnega in poterdilnega p sma. Bral je to imenitno pismo škofov kancelar preč. gosp. Martin Pogačar. Pismo ima naslov: „Ljubljenemu Sinu Janezu Krizostomu Pogačarju, duhovnu in proštu Ljubljanske stolne cerkve. Papež Pij deveti. Ljubljeni Sin! Pozdrav in apostoljski blagoslov".
Naslednje bomo le bolj po pomenu povedali, ker čisto pobesedna prestava iz latinskega bi bila težko razumljiva za občinstvo. Sv. Oče pravijo:
Delo apostol jstva je nam, čeravno nevrednim, od Boga izročeno. Vsled tega smo po božji Previdnosti pervosednik za vlado vsih cerkvi. Želimo pa z Božjo pomočjo to apostoljsko poslanje koristno spolnovati, in
torej si zvesto prizadevamo in skerbimo, kadar se posameznim cerkvam njih vladniki dajejo, da jim postavljamo pastirje, ki ved6 njih skerbi izročeno ljudstvo podučevati, ne le z besedo učenosti, ampak tudi z zgledom dobrih dčl, in ki so voljni in zmožni po zgledu Gospodovem sebi izročene cerkve v mirnem in pokojnem stanu ohraniti, zveličavno gospodovati in srečno vladati.
Oskerbovanje vsih cerkev, ki so ali bodo izpraznjene, smo že od nekdaj sebi prideržali, da jim visi pastirje damo in postavimo, in določili smo, da je prazoo in neveljavno, ako bi kdor in kakoršne koli oblasti si bodi vedoma ali nevedoma hotel te pravice se pola-stovati.
Nadalje pravi pismo, da škofijska cerkev v Ljubljani, ki je pod nadškofom Goriškem, je po prostovoljni odpovedi prečast. škofa gospoda Jerneja Vidmarja brez višega pastirja. Ko je torej Njih predragi sin v Kristusu, avstrijanski cesar Frančišk Jožef, prečastitlji vega gospoda Janeza Krizostoma Pogačarja škofa Ljubljanskega imenoval, sv. Oče to imenovanje sprejmejo in Njih, s potrebno učenostjo in zmožnostmi okovarjene, zarad Njih odličnih zaslug, rešijo vsih cenzur, ako bi bili kje v ktere zapadli, in po Svoji apostoljski oblasti postavijo za Ljubljanskega škofa in višega pastirja, Jim do čistega izročijo oskerbovanje, gospodovanje iu vla danje te cerkve v duhovskih in časnih zadevah, ter upajo, da z Božjo pomočjo in pod Kristusovim vodstvom bode ta cerkev po previdnosti, marljivosti in prizadevnosti novega višega pastirja srečno vladana in obilno pospeševala v duhovnih in časnih koristih. Pismo pravi dalje:
Sprejmi tedaj z voljno dušno vdanostjo jarem Gospodov, ki je naložen na Tvoje rame. Omenjeno oskerbovanje in opravljanje glej tako zvesto in previdno spol-novati, da bode ta cerkev z veseljem vidila, da je bila izročena previdnemu vladniku in koristnemu oskerbniku; Ti pa, da verh večnega plačila dosežeš tudi Naš in apostolskega Sedeža blagoslov in miloBt.
Poslednjič sv. Oče velevajo, da naj novi škof po-svečenje v škofovsko veljavo sprejmejo od kterega koli škofa kakor posvečevavca, v pričo dveh škofov azisten-tov, ali pa dveh druzih duhovnov v viši cerkveni časti; toda vsi morajo biti v milosti in občestvu s sv. rimskim Prestolom. Pred posvečevanjem pa da mora novi škof pred posvečevalcem opraviti izpovedanje katoliške vere in pa navadno prisego dolžne zvestobe v imenu papeža in Rimske cerkve, kar je pod naj ojstrejšimi cerkvenimi kaznimi zapovedano. — To se je spolnilo in vse drugo zaporedoma. Opomnimo naj še, da tudi precejšno število deželskih višjih vradnij in vojaštva je bilo v cerkvi pri slovesnosti. Se ve, da veliko ljudstva ni moglo v cerkvi prostora najti.
Po posvečevanji ter po vmestenji in dokončani sv. maši so preč. gospod bivši kapitelski vikarij Jožef Zupan v imenu duhovšine nagovorili novega škofa v latinskem jeziku. Omenili so, v kako hudem času so milostni viši pastir zasedli škofovski prestol, ker verska vnemarnost, brezverstvo, zaničevanje in stud do vsega, kar ima katoliško ime, je tako se razširilo, da je vsakemu katoliškemu spredniku trikrat težej kot drugekrati svoje dolžnosti tako spolnovati, da bo pred Bogom odgovor dati zamogel. V tacih okolišinah pa višega pa stirja poterjuje zgled in pogled na naj večega škofa, kar jih je skoz štiri stoletja vladalo Ljubljansko škofijo, namreč na pravega katoliškega junaka Tomaža Hrena, kteri je v tako nevarnih in viharnih časih (luteranstva) z apostoljsko duhovitostjo in močjo nosil škofovsko palico, ter je v moči pregovora: „Terret labor, aspice prae-mium" (Ako te straši težava, glej na plačilo!) naši dragi
domovini katoliško vero ohranil, in je veselje in ljubezen Kranjske dežele imenovan. Omenili so serčni govornik tudi škofa Martina Slomšeka kakor drugo zvezdo in pristavili so, kako goreče duhovstvo naše sko fije v tem reznem trenutku želi, da naj bi ti presvitli zvezdi novega škofa brez prenehanja spremljali, v težavah in britkostih mogočno Jih poterjevali. Duhovstvo ne bode prejenjalo Boga živo prositi, da višemu pastirja milostno dodeli živo vero, delavno ljubezen, nebeško modrost in nepretresljivo stanovitnost, ter da bi vladali našo prekrasno škofijo, operti na Skalo, na ktero je Kristus zidal svojo Cerkev, to j^, na apostoljski Rimski sedež, v zaupanji na pomoč brezmadežne Božje Matere Marije, — sv. Jožefa, varha vesoljne sv. katoliške Cer-kV6j — ss. H»rmagora in Fortunata, patronov nase dežele, — sv. Nikolaja, zavetnika stolne cerkve, — sv. Janeza Krizostoma, pomočnika Njih milosti. Naj bi se mnogo in premnogo let v Božjo čast, v zveličanje skoraj 500.000 duš, v varstvo in brambo sv. Cerkve in do-hovstva tako vladali, da kdaj ob koncu sedanjih dni » aposteljnom zamorejo zaklicati: „I)obro vojsko sem vojskoval4', — Bogu Sodniku pa: Gospod, nikogar teh nisem zgubil, ktere si mi izročil".
Po besedi latinsko se tako-le glasi:
Tempus, Celsissime et Reverendi-siroe, quo Sedem Episcopalera Labacensem ascendis, tempus vere arduum, tempus supra modum acerbum est, idque Ecclesiae ca-tholicae, ejusdem supremo Capiti, Pontitici Maximo Pio IX, episeopis, presbyteris, et non minus omnibus Christi fidelibus.
Animi levitas, impietas et abalienatio a vera fide, contemptus et fastidium omniuui, quae pollent noraine catholico, tantos progressus fecerunt, ut praeposito ca-tholico triplicetur difticultas officiis suis ita satistaciendi, ut aliauando coram Deo de iis rationem reddere possit.
Talibus temporibus et circumstantiis animum erigit roboratque exeinplum atque respeetus in episeoporum maximum, qui inde a quatuor saeculis Ecclesiara Labacensem gubernabant, in episeopum scilicet her>,čm Tho-mam Chriin, qui et ipse temporibus periculis et procellis pleniš baculum pastoraiem gerebat, quique apostolico suo animi robore, ardenti zelo, nec non magnanimo suo proverbio: „Si terret labor, aspice praeinium", fidem catholicam carissimae nostrae patriae conservavit, ac ,,laetitia et amor Carnioliae" nuneupatur.
Clerus Dioeceseos nostrae in atroci hoc serioque mo-mento ardenter exoptat, ut stella praedieta, qu»e inter maximas et lucidissimas in gvro ecclesiae Labacensis corcuscat, praeclarum nempe hoc exemplum, nec non insigne specimen magni episc-»pi ecclesiae Livantinae, veri apostoli Slovenorum, Antonii Martini Slomšek, ejus-que memoria dignum dietum: „Negotium, de quo con-tendimus, aeternitas e3t!" Celsitudinem Tuam continuo comitetur, in laboribus autem, curis et angustiis poten-ter confortet, muniat et erigat.
Idem Clerus f-rvidas ad Deum preces fundere nun quam omittet, ut Tibi, nostro Pastori! vivam fidem, assiduam charitatem, coelestem sapientiam ac incon-cussam animi constantiam largiri dignetur , ut teneas baculum pastoraiem super egregia Dioecesi nostra — iunixus Petrae, super qunm Christus Ecclesiam suam aedificavit, id est, Sedi apostolicae Komanae, confisus potenti praesidio Immaculatae Dei Genitric s Mariae, Matris D. N. J. Christi et nostrae Matris, S. Josephi, patroni universae Ecclesiae catholicae, Ss. Hermagorae et Fortunati, patronorum nostrae Dioeceseos, S. Nica!ai, patroni ecclesiae nostrae Cathedralis, S. Joannis Chry-sostomi, patroni Tui, Celsissime, per multos et plurimos annos in honorem omnipotentis Dei, in munimen defen-sionemque S. Ecclesiae catholicae earumque sacerdotum.
in salutem quasi quinties centenorum millium animarum ita gerere possis, ut aliquando in fine dierum Tuorum cum gentium apostolo exclamare: „Bonum certamen certavi", divino autem Judici dicere possis: „Domine, neminem horum perdidi, quos tradidisti muhi."
Milostni škof so zahvalo naznanili za vosilo, ktero Jim je častito duhovstvo izreklo po prečast. gospodu stolnem dekanu. Sami da živo občuti jo, kako težavna je butara, ktero jim je Gospod izročil že enajsto uro Njihovega življenja, jih poklical na visoko stopnjo v bvo-jem vinogradu, da s stanovitnim prizadevanjem skažejo, če so vredni zaslužiti si daru iz njegove roke. Z brit-kostjo sprejmejo pastirsko palico, zaupajo pa v Boga, ▼ priprošnjo omenjenih ss. patronov, in v pomoč svojih častitih bratov, ktere danes pervikrat pozdravljajo kot svoje todelavce. Nagovore torej najprej kot pomočnike v. č. stolne kapitularje ko cerkveno starašinstvo in sve-tovalstvo škofovo, in zaupajo, da Jim bodo vselej zvesto oa strani. Tako pozdravljajo tudi gg. škofijske svetovalce, učenike mladine, dekane, župnike in druge duhovne kot pomočnike v službi Gospodovi, da bode sleherni na svojem mestu in pomeri svojih zmožnost storil, kar je treba k rešitvi imenitne naloge, ki jim je dana sa sedanji čas. Pač čutijo težko odgovornost, ki Jih veže pred Bogom, papežem, cesarjem; pa ta odgovornost ne zadeva le samo Njih, ampak tudi pomočnike, butara je tudi na nje naložena itd. Vsim tedaj bode treba delali in se truditi, in v ta namen so sklepaje podelili pričujočim svoj škofovski blagoslov.
Po vsem opravilu je zopet duhovstvo v obhodu šlo pred viširoi pastirji v škofijo.
Ob dveh so se sošli k pogostovanju v škofiji škofje, vili duhovstvo pa načelniki vradnij in vojašine, med njimi deželni predsednik, dva generala itd., v vsem kacih 60 osčb; v knezoškofijskem semenišu pa ravno tako bliso sto druzih duhovnov ob eni popoldne.
Dobro je delo gospodom, kterih mnogi so čez 10, 20, 30 lit zopet enkrat v t-»ki lepi družbi, po tako imenitni slovesnosti zopet enkrat sedeli pri semeniški mizi. Okoli 1 a2. ure stopijo neprevidoma v dvorano novi škof in pozdravijo s prU» rčnostjo vodstvo in pričujoče, raz-odenejo veselje in zahvalo, da se jih je zoper Njih pričakovanje tako veliko število zbralo, ter izrazijo željo, da v taki lepi edinosti in ljubezni, kakor danes, bodo vsi duhovni ostali tudi v prihodnje z Njimi, jih podpirali v Njih težki službi itd. Potem so se vsedli med pričujoče in precej dolgo časa ostali.
Čez nekaj časa vstane preč. gosp. semeniški vodja in častni kanonik dr. A. Če baše k in omeni pričujočim, kako imenitna slovesnost je ta dan za duhovne in sa vso škofijo. Popiše ob kratkem, kaj so novi škof sa škofijo že bili in kaj delali skoz 41 lčt ter si velike sasluge pridobili, in kako nam Njih spretnost in vsestranska dosedanja delavnost poroštvo daje za prihod-njost v Njih novi službi, da bodo s apostoljsko gorečnost j) in očetovsko ljubeznijo ukljub nasprotnikom neustrašeno delali za čast Božjo in cerkvene pravice, v blagor duhovšine in vernega ljudstva. Ker je pa v sedanjem sv. Cerkvi nemilem času škofovska palica dvakrat težko breme, hočemo in moramo še zlasti mi duhovni vse Njihove dobre početja po svoji moči podpi rati ter z Njimi neprestrašeno se vojskovati, zraven pa prositi sv. Duha še dalje, kakor danes, da napolnuje mil. novega škofa s svojimi darovi, s pravo modrostjo in močjč in da Njih dela milostno blagoslavlja. Tako upamo in želimo, da bode z božjo pomočjo, po zedinje-nih močeh vera se poživljala in cvetla v naši škofiji itd. V tem sladkem upanji iz serca kliče gosp. vodja: Bog Jih živi, blagoslovi, ohrani mnogo lčt! In razlegal se je navdušen odglas po dvorani.
Pred odhodom so milolstni knez in škof še enkrat spregovorili, se sa nspitnico zahvalili in naročili pričujočim, da naj tudi vsem duhovnom, kteri niso mogli priti, sporočč Njih blagovoljnost in pozdrav. Gosti pa so Jim z navdušenostjo živio-klicali med napitnicami in pri odhodu, in ostali so do štirih skupaj. In ko so se glasile še nektere napitnice, so se ločili v posebni zado-voljnosti. VeČ glasov smo slišali, kako modra je bila ta naredba, da so jim kosilo napravili v semenišu skupno, ter se jim ni bilo treba po vsem mestu sem ter tje potikati.
Izmed zdravic, ki so se slišale pri obedu v škofiji, naj omenimo le nektere.
Ne morejo prehvaliti prelepe napitnice, ki so jo prevsvišeni nadškof Golmajer naredili sv. Očetu, ki so novega škofa poterdili in postavili in so torej prečastit-ljivi gospod posvečevalec v dolžnost si šteli se jih najprej spomniti. Povzeli so zgodovino papestva Pija IX, Njih mučenstvo, ter so omenili med drugim, kako so takrat, ko so bili sedanji papež izvoljeni, jih tudi liberalni Italijani prestavljali, kako jih povzdigovali. Kmali pa so pokazali, da to je bila le hinavšina, ker že čez tri leta so bili sv. Oče prisiljeni v Gaeto bežati pred liberalci. Popisali so tudi naslednje terpljenje in sedanje Pijevo jetništvo, povzdignili preimenitue Njih lastnosti, kterih tudi nasprotniki tajiti ne morejo, ter so sklenili v tem pomenu in z nado: da med tukaj pričujočimi pa noče nobeden biti hinavec, ampak vsi odkri-toserčno vdani sv. Očetu, torej: Slava Piju IX! — Pristavimo naj tukaj, da se tudi sicer čudijo moči, dušni in telesni gibčnosti prevzviš. vikšega škofa v toliki starosti. —
Novi škof so omenili zgodovino Ljubljanske škofije, ki jo je vstanovila preslavna habsburška rodovina, začetnica neštevilnih dobrih naprav, in so torej napili svitlemu cesarju Frančišku Jožefu.
Deželni predsednik je napil milostnemu novemu škofu.
Kerški knez in škof so napili duhovšini Ljubljanske škofije in so med drugim boje opomnili, da večkrat, ko so imeli opraviti z duhovni od tod, bolj so spoštovali duhovšino Ljubljanske škofije.
Milostni veliki gosti so jeli v ponedeljek odhajati, in sicer dopoldne o '/«11 sta, spremljana od mil. škofa in nekterih gg. kanonikov, odšla škofa lavantinski (na Jezero) in kerški, popoldan pa teržaški, v torek dopoldne pa ravno tako prevzviš. nadškof Golmajer na Gorenjsko na obiskanje mil. gospoda škofa V idmar j a, v svoj rojstni kraj Radolico, na Brezje itd.
PrlnCIpI EpIsCopo DICo saLVteM — BenVenVtVs.
Tožilo v hebrejskem, latinskem in slovenskem jeziku je novemu milostnemu škofu daroval naš sloveči jesikoslovec, profesor Št. Kocančič v Gorici. Imenovano je „Šir pašut1', canticum simplex, priprosta pesem, in pristavljene so filologiške pojasnjenja.
It Istre. O svojem času je bilo povedano v Ranici", da bodo to poletje dvakrat duhovne vaje, posebno is tega namena, da bi se duhovni v sedanjem sv. letu duhovno obnovili, ter ljudstvo s toliko veči gorečnostjo k pobožnosti in svetosti napeljevali. Perve duh. vajeno bile od 31. avgusta do 3. septembra. Vdeležilo se jih je 38 duhovnov teriaške-koperske škofije, med njimi ,,delegatu s episcopi" pred. gosp. dr. J. Sneider. Pri-četkom je bilo naznanjeno, da so sv. Oče papež berzo-javno podelili blagoslov vsim, ki se bodo vdeieiili duh. vaj. Preč. g. dr. Šneider so potem prebrali pismo mil. škofa gosp. dr. Dobrila, ki še v Poreču bivajo. Izrekli
so veselje, da ae je toliko dahovnov sošlo v Kopni; obžalujejo pa, da jim nujne opravila ne dopustijo vdeležiti se duh. vaj. in prosijo Boga ea obilen blagoslov in milost; vse pričujoče prešerno pozdravljajo.
Vodil ie vaje v celi škofiji dobro snani, pobožni in goreči duhoven v. 6. g. Fr. Petronio, častni kanonik in župni oskerbnik sostolne cerkve v Kopni. Govoril je gladko in izverstno latinščino: pervi večer kot vvod o potrebi duh.vaj; potem 3 dni vsaki dan dvakrat dopoldne, dvakrat popoldne o raznih dolžnostih dušnega pastirja tako temljito in serčno, da je beseda nehotč do serca segla. Zadnje jutro pred občnim sv. obhajilom o stanovitnosti v dobrem se je tako milo in ganljivo častiti govornik priporočal molitvi pričujočih, da se je vsako oko moralo solziti.
Da bi se sv. Očetu hvaležne skazali za podeljeni blagoslov in jih v tolikih britkostih nekoliko razveselili, je bilo sklenjeno jim poslati pismo vdanosti v imenu duhovnov, ki so se duhovnih vaj že vdeležili in onih, ki bodo 13. do 17. t. m. pri drugih duh. vajah. Pri tej priliki se bodo poslali darovi sv. Očetu, kar so jih do-tiČni duhovni darovali.
Častiti oo. frančiškani, v katerih samostanu so se vaje obhajale, so bili tako prijazni, postreiljivi in gostoljubni, davso po pravici zaslužili pohvalo velečasiitega gosp. dr. Šneiderja. Mnogo dobrega semena se je imenovane dni v Kropu sejalo. Mili Oče nebeški dodeli, da bi bilo padlo na dobro zemljo in bi obilen sad obrodilo! Bog ohrani premnoge lčta v blagor cele škofije ▼erlega vodnika duh. vaj p. n. gosp. Fr. Petronija!
Iz Valdifije V južni Ameriki, 17. jul. 1875. Hvala lepa za Danico! Prejel sem pa se le it 7 in 8; potem it. 9 brez 10. Zadnji it. ste bile 15 in 16. Prosim prihodnjič napis tako-le napraviti:
Via Liverpool, MagManes (ali če hočete) Via Hamburg, Magellan es P. Max von Cilli, ap. Miss.
zn Valdivia, Chile, Siidamerika.
Večidel so Evropejci krivi, da se pisma in časniki sgubč. Če jih ravno v nos ne dregne, čez ktero mesto naj reč pošljejo, so marsikteri poštarji tako nevedni, da pismo v čisto ptuje kraje poiljejo. Tako sem dobil pred kratkim pismo iz Švice, ktero je po Francoskem, Belgiji, Nemškem okoli hodilo, dokler ga ni vender poštar v roke dobil, kteri je na verh napisal „Via Liverpool, Msgellanes". —
Obljubil sem Vam kaj o cerkvenih zadevah pisati, pa dozdaj še tega storil nisem, ker mi je nekaj znanje tukajšnih zadev po manj kovalo, nekaj pa tudi 2 zadnja meseca sem vedno ali na poti bil, ali pa s drugimi rečmi opravke imel, da nisem mogel potrebnih reči nabirati. Zdaj pa, ker sem — kakor upam — na stanovitno sta-liše prišel, bom ložej kaj za „Danico" storil. *) — Do-godbe moje zadnje pa so tele:
V Santjsgu sem ostal tako dolgo, da sem se španj-skega jezika za silo privadil. Pervikrat sem v tem jeziku pridigoval velikonočno nedeljo. Še me je malo vilo, ker nisem izmed tistih, ki se pridige od besede do besede poprej navadijo, ampak le več reči po verhu premislim in pozneje pridigujem. To pa je v jeziku, kterega še kdo popolnoma ne zna, zelo težavno; posebno, ker je ta jezik laškemu in romanskemu in tudi latinskemu (ktere sem dozdaj znal) zlo podoben, in je že peti bil, v kterih sem pridigoval. Tudi spovedovati sem bil za veliko noč že začčl, in tako sem se dozdaj toliko španj-skega privadil, da za navadne potrebe duhovske si že prav lahko pomagam. — Ali ne v ipanjskem jeziku mi je bilo odločeno misijonariti. Že v začetku svojega do-
*) Bomo posebno hvaležni; prosimo večkrat kaj. Vr.
hoda sem bil za Nemško odločen. — 18. majnika tedaj sem iz Santjaga odrinil in se v 4f/c uri v Valparaizo na morji pripeljal; tukaj sem en dan počakal, se 20. majnika zjutraj na morje podal in sem se 4 dni proti jugu peljal. Pervi in zadnji dan smo imeli hud vihar; pa vender sem se srečno 24. zvečer pripeljal v kraj, kamor sem bil odločen; kraj se imenuje „Valdivijau.— Valdivija je mesto, ki ima čez 6000 prebivalcev, kterih skoraj polovica je Nemcev. Mesto je 2 uri vožnje a parnikom od morskih okrajin, ob globoki reki, ravno pod 40. stopnjo južne sirokosti. — Nemci so semkaj priili leta 1848 do 1850, in so večidel Prusjani, Virtem-bergerji, sploh severni Nemci. Po veri so večidel lute-rani, pa vender je med njimi tudi nekaj katoličanov is raznih krajev. Pa naj bodo že luterani ali katotičani, za vero se malo pečajo. Veliko med njimi jih je, ki so bili leta 1848 v politiško rogoviIstvo zapleteni, in ao semkaj se umaknili; ne iiejo druzega kakor si denarja pridobiti; luterani nimajo ne tempeljna ne pastoija, svoje mertve sami zakopavajo kakor —--. Katoličani pa so tudi z njimi vred zlo raerzli postali, posebno ker do leta 1861 še duhovna tukaj ni bilo, da bi bil njih jezik razumel. Tega leta je prišel kakor misijonar semkaj neki P. Tadej, kapucin iz Parskega, kteri je tukaj bil do leta 1^68. Tega leta se je hotel domu podati, je pa pri Antiljskih otokih za „rumeco" merzlico na barki umeri in bil v morje pokopan. (Če namreč kdo na barki umerje, ga v žakelj zavežejo in k njemu kanonsko kuglo, da ga na dno potegne, ter ga v morje spustijo.) Za njim je prišel v Valdivijo P. Florencijan, Tirolec, kteri je do leta 1872 tukaj bil. Ali zmiraj le manj in manj je bilo za katoličane opraviti, tako da ta pater ni hotel več tukaj biti, in ga je prednik drugam poslal.
Skorsj 3 leta ni bilo tedaj katoliškega duhovna ▼ Valdiviji. Čeravno so katoličani sploh zlo merzli, vendar nekteri so bili zelo žalostni, ko so brez vse Boije besede, brez nauka ostali, in so škofu, ko je lansko leto sem prišel, to tožili. — Škof Ankudski (na otoku Čiloe 42.°), kteremu so ti kraji podložni, se oberne zopet do prednika našega reda, in prednik mu obljubi mene aa to delo odločiti, kakor hitro da bo mogoče (jaz sem bil takrat ravno na morji med Evropo in Ameriko). Pridem v Santjago in zvedil sem kmalo svoj določeni kraj. Res sem poslan bil in prišel 24. majnika v ta kraj. — Ali Škof je hotel, da se reč prav vravna, in mogel sem se 2. junja k njemu odpeljati.
Zopet sem bil na morji, ali popotovanje je le 14 ur terpelo; Ankud namreč je pod 42.° na pervem velikem otoku, kteri so proti Magelanski cesti tik jnine Amerike v Tihem oceanu. Cele 3 tedne sem ostal pri tem škofu, in potem ko sva v prostih urah se vse natanko pogovorila, je on Nemce v Valdiviji is zavese ondotne fare izločil in mene za pervega samostojnega fajmoštra Nemcev dekretiral. Pa ne samo s katoličani imam opraviti, temuč po tukajšnih od papeža poterjenih postavah tudi s krivoverci; če hočejo namreč, da imajo njih zakoni vladno veljavo, in da so njih otroci za der-žavljane Čilenske spoznani, morajo otroke pri rojstvu ▼ posebne farne bukve (ne v bukve katoličanov) dati vpisati, in pri zakonih pred menoj si zakonsko zvestobo obljubiti. (Tudi za to so posebne bukve.) Tudi so Nemci v Valdiviji napravili nemško šolo s 5 razredi, v kterih se pa nič keršanskega nauka ne uči! Tudi te otroke, kar je katoličanov, ki so v tej šoli, bom mogel v ker-šanski veri podučevati.
Tu vidite tedaj ob kratkem moj duhovni vinograd. — Katoličanov mojih je kakih 500; ali tudi se deleč drugam bo včasi potreba iti, kjer med Valdivijo in Puerto Monte, kjer so 4 nemški jezuiti, je 4 do 5 dni hoda
(jezdariti). Kraj naš je slo rodoviten; zima, ktero sdaj imamo, nima nikdar snega, je kakor pozna jesen v vaših krajih. G«>rkom£r nikdar manj ne kaže kakor -f- 3°, pa tudi poletje zavoljo velikratnega deževanja vroče ni; tako, da grozdje sploh dozoreti ne more. Imamo pa sadja, jabelk, hrušk, sliv zadosti; — namesto vina pijačo sadno pijemo, ktera je prav zdrava. Mesto ima dosti usnjarskih fabrik in pivarnic, kterih izdelki se na ptuje prodajajo. Fabrikantje so le Nemci.
Iliše so vse lesene z enim nadstropjem, tudi cerkev ie lesena. Boste rekli: Zakaj? Zavoljo močnih in pogostih potresov. Potres je pri nas tako pogosto, kakor pri Vas gromenje; za male se nikdar ne zmenijo. Vtem pol leti, ko sem v Oilenski republiki, sem narmanj 10—12 potresov občutil, nektere majhne po noči sem tudi prespal. Naj hujši je bil pretekli božični dan v Santjagi in 12. junja v Ankudi. Zadnji je bil tako močen, da sem v železni postelji, ktera na nogah kolesca ima, iz enega kota spavnice v druzega priderdral.
Jezuitovska kolegija v „Buenos Ajresu" je zopet sezidana (popravljena). Čez kaka 2 meseca bom pa od „Čile-a in tukajsnih okolišin" kaj več pisal. Vam se v molitev priporočivsi vse znance pozdravljam.
P. Maks, misijonar.
JMariJa nasa ve tinti Pomočnica.
(Dalje.)
T* ko je tedaj češenje do Marije naše vedne Pomočnice, ker ona zadobi kristjanom sveto čednost molitve, varna pot se zagotoviti srečne smerti.
Marija, naša vedna Pomočnica, po sveti priprošnji svoje častivce na srečno smert pripravi, jim še celo po posebnih tolažilih zadnje ure posladi.
To spričuje med drugim kmečka žena iz papeževih deržav, ki je bila šla v Rim v cerkev sv. Alfonsa, kjer je izvirna podoba Marije vedne Pomočnice, da bi tukaj opravila svoj« cešenje. Ko jo nekdo praša, kaj jo je iz dal ave pripeljalo, odgovori: „Jaz še nisem bila nikoli v tej cerkvi: pa moj mož, Bog mu daj dobro, mi je rekel, da se tukaj časti milostna podoba z imenom : ,,Nasa ljuba Gospa vedne pomoči". Prišla sem se
Sriporočit varstvu pre-ivete Device, ker spoznala sem, a veliko premore. M«»j mož, ki je v kratkem umeri, jo je prav zvesto častil in ona mu je zlasti v zadnjih dneh posebne milosti delila. Nekoliko pred svojo smertjo veselo zakliče: „Blaženo Devico vidim tukaj meni na strani!" Ta prikazen mu je bila tolika tolažba, da je bilo viditi, kakor bi bil na vse bolečine, še celo na amert pozabil. Potem pa se je ločil iz sveta tako mirno in Bogu vdan, da ne moremo dvomiti nad njegovim sveličanjem. O, da bi tudi meni Marija, naša vedna Pomočnica, tako smert od Boga sprosila!
O Marija, naša vedna Pomočnica! tudi jaz želim, da bi me ti ob moji smertni uri s svojo pričujočnostjo poterjevala in tolažila. Toda vem, da to posebno milost le tistim skazuješ, ki so ti v življenji otročje vdani in ki te vsaki dan z zaupanjem na pomoč kličejo. Dodeli tedaj, o milostna Gospa, da ne opustim noben dan se priporočati tvojemu svetemu varstvu; zlasti mi dodeli, da ae v vsih nevarnostih, dušnih in telesnih, k tebi zatekam. Ako bi pa ob moji smertni uri, zarad prevelike nevrednosti moje, ne bila pri moji smertni postelji, se boi pa gotovo s višave nebeške name ozerla in mi po-lajševala strašni smertni boj, in slednjič do praga večnosti moji revni duši naproti prišla, jo peljala pred bož-jega Sodnika.	(Dslje nasl.)
Cret in sati zveste molitve.
Naj serČnejŠi zahvala naši ljubi Gospej preštetega Serca! Deklica 41etna je bila bolna v gerlu — bres upanja, da bi se ozdravila. Začeli smo pa opravljati 9dnevnico k naši lj. Gospej, in bilo ji je precej boljše, ter je zdaj čisto zdrava. Ker sem bil obljubil po Danici naznaniti, s tim spolnim svojo obljubo.
V Ljubljani 3 kim. 1875.	A. B.
Listek za raznoterosti.
Pastirski list V slovenskem in nemškem jeziku za duhovščino, svetovno in redovno, je te dni razposlan.
Letošnji primicijanti, ki dobe v saboto zadnje po-svečenje, bodo obhajali svoje nove maše vsi 18. nedeljo po binkoštih t. j. 19. septembra, in sicer naslednji čč. gg.: Matija Gerzin v Černomlji; Jožef Golmajer v Ko-vorji; Jožef Lavtižar v Kranjski gori; Janez Brence v Lescah; France Cerovšek v Smariji; Jožef Resnik v Blagovici; Gothard Rot v Ternovski cerkvi v Ljubljani; Jakob Sušnik v cerkvi čč. gg. Uršulinaric v Ljubljani.
Nt Piežganji bode v nedeljo novi župnik č. g. M. Zupan vmesten.
Osem romarje? is romaric, ki so šli v torek iz Istre čez Učko goro na Tersat; je bilo od 12 tolovajev strahovito oropanih vsega denara, kinča, celo obleka je bilo z njih tergana. Bodite previdni popotniki!
V Samoboru, 6. septembra. Z žalostnim sercem naznanjam, da moj dragi oče Janes Mdrgreiter so mi v Gospodu zaspali 4. tega mesca ob petih v jutro, v 83. letu svoje starosti, kterih 40 let so pri trudnem rudarskem delu v Idriji preživeli, in sicer po kratki bolezni prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče. Ker so bili ranjki v nekterih samostanih znani, zato jih serčno in iskreno priporočujem svojim sobratom, vsim njihovim znancem in prijatljem v spomin pri svetih mašah in v pobožno molitev. Idrijčanom pak, svojim rojakom, kteri so jim zadnjo čast skazali, in jih do hladnega groba spremili, iz serca želim in sakličem: Bog plati! R. I. P.
P. Jožef Kalas. Margreiter, mašnik iz reda sv. Frančiška.
Iz Celja. 1. sept. so bili postavljeni v deržavi kranj-sko štajarski reda čč. oo. kapucinov naslednji mašnikiin 11 redovnih bratov, čč. oo.: Friderik lnglič, gvard. v Celje; Ladislav Čuček, direktor bratovšine sv. Uršule, v Celje; Donat Šuster v Celje; Justin Slapar v Kerško; Jakob Jeršin, lektor v Schwannberg; Jerolim Massar, gvard. v Lipnico; Fulgenci gvard. v Irdning; Honorij v Wolfs-berg; Morus v Wolfsberg; Natanael v Knittelfeld.
Nunske dekliške šole se pričn6 16. tega mesca. Zapisovanje je 13., 14. in 15.
MMobroini darovi.
Za novo napravo bolehnih v Ljubljani: G. A. P., duhoven v počitku, blizo 40 gl. st. d. v sr. — C. g. Joi. Lavrič 2 gl.
Za sv. Očeta: Iz št. Vida 4 st. dvajsetice po g. J. Str. — V dober namen 1 gl. 50 kr._
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.