sg§ipr |gf Največji slovenski dnevnik v Združeni državah Velja za vse leto < . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I V tij 0 I J TELEFON: C0BTLAWDT 2876 tk Ust islovenskih delavcev v AmerikL Entered u Second (Slum Hatter, September 21. 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y.f osier Act of CoagreM of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAND* 2871 NO. 162- — ŠTEV. 162. NEW YORK, TUESDAY, JULY 13, 1926. — TOREK, 13. JU UJA 1926. tn VOLUME XXXIV. LETNIK XXXIV, VELIKANSKA ŠKODA VSLED EKSPLOZIJE Škodo, katero je povzročila eksplozija municije, cenijo na najmanj $93,000,000. — Znano je, da je bilo deset ubitih, da jih 25 pogrešajo in da je bilo na stotine ranjenih. — Begunci so polnili vse ceste. ■ DOVER, N. J., 12. julija. — Vse ceste na za-padnem koncu Morris okraja so bile včeraj polne beguncev, ki so hodlii ali peš ali pa se vozili v avtomobilih. Nekateri teh beguncev so skušali najti pomoč, da okrevajo od učinkov prve eksplozije, ki bo še močnejša kot je bila prva. Vsi begunci so prihajali iz petnajst milj obse-gajočega ozemlja, ki je bilo do predvčerajšnjim popoldne glavno mornariško municijsko skladišče pri Lake Denmark ter Picatinny armadni arze-nal, ki pa predstavlja danes kadečo se, nevarno razvalino. Od izstrelkov razorano ozemlje izgleda natančno kot kako bojno polje v Franciji. Begunci so prihajali iz zapuščenih vasi, kjer so pustili podrte hiše ter uničene cerkve in javna poslopja. Ceste teh vasi so bile posejane z drobci razbitega stekla. Številni begunci so prišli z izolira nih farm, kjer so se poslopja porušila nad glavami prebivalcev. » , V množici, ki se je pomikala po cestah je bilo nebroj potrtih moških in žensk ter izgubljenih o-trok. Številni so taborili na prostem celo noč, na-daijni so pa našli zavetja v gostoljubnih domovih in cerkvah. Bili so na poti v Dover ali Morristown. Več kot tristo beguncev, ko jih številni so dobili lažje poškodbe, se je nastanilo v Morristown orožarni, katero je prevzela Salvation armada. V treh bol nicah istega mesta se nahaja 25 resno poškodovanih. Številni begunci v orožarni so izgubili dom v Whartonu in Ročka way u. Najbolj prizadete vsled eksplozije so bile vasi Mount Hope, Hibernia in Rockaway. Mala rudarska naselbina Mount Hope, ki vsebuje ponavadi kakih 500 oseb, je nudila včeraj sliko razdejanja. Železni rovi so obratovali v soboto. Danes pa so na delu le pumpači in še ti le vsled povelja vojaške oblasti. Majhne hiše, v katerih so živeli inozemski ru darji s svojimi družinami, so bile porušene. Glavna prodajalna na križišču cest v srcu vasi je isto tako popolnoma porušena. HIBERNIA, N. J., 12. julija. — Ta vas, ki ima normalno 600 prebivalcev, je bila včeraj zvečer zapuščena, z izjemo mornariških vojakov ter par prebivalcev, ki niso hoteli zapustiti kraja, kljub nevarnosti. Prebivalstvo je razpršeno po vsem ozemlju, v bolnicah ter begunskih taboriščih. V se šipe v vasi so pobite, strehe so se porušile in ceste so polne razvalin. New York je varen. Mesto New York ni v nikaki nevarnosti, da bi se pripetila taka eksplozija kot je nastala v soboto v New Jerseyu. Ni kakih močnih eksplozivnih snovi ni nagroma-denik vojaških postojankah v bližini mesta. Vsa skladišča za TNT in druge silne eksplozivne snovi se nahajajo izven meja mesta, za armado v Picatinny in Raritan, N. J. in za moranrico pri Lake Denmark in Iona otoku v Hudsonu pod West Pointom. Skoro nikake munici je, z izjemo take za ročno o-rožje, ni v utrdbah ob mestnem zalivu. Zborovanje španskih vojnih veteranov. SARATOGA, SPRINGS, N. Y., 12. julija. — Petna jststo veteranov špaiisko-r.meriške vojne, ki so člani oddelka ^Tew York, je otvorilo danes svoje zborovanje, določeno za Štiri dni. Štrajk v subwayu bo kmalu končan. Hedley, predsednik I. R. T. Co., je izdal nov poziv na stavkarje. — Današnji dan bo mogoče prinesel odločitev. Sedmi dan stavke motornikov in premikačev Interboroujrh Transit Co. so smatrali kritičnim, ker je bil prvi plačilni dan izbruha stavke. V mirnili časih se vrši to plačevanje v vajronih. Včeraj pa je bilo določeno, da morajo priti uslužbenci po denar v različne urade družbe. C lasi se, da je pričela stavka pešati. Da se prepreči stavkar-jem, ki morajo še dobiti denar, povratek na delo, je sklenilo vodstvo stavke, da morajo iti ljudje v skupinah po svoj denar. To sredstvo pa bo najbrž le malo pomagalo, kajti družba je objavila že včeraj, da se je vrnilo na delo deset stavkujočih motornikov. Prank Hedley, predsednik in obratni vodja družbe, je izdat včeraj nadaljni poziv na stav-karje, naj se vrnejo na delo, še predno bo potekla določena doba, ker bi jih sicer morali smatrati odpuščenim. Pilsudski je vedno bolj nepriljubljen. Nedoločnost reformskih načrtov je izpremenila javno razpoloženje napram diktatorju.—Vlada posluje sama. Agitacija za izpremembo u-stave je bila opuščena in uveljavljene bodo le manjše izpremembe. Boris nenadno zapustil Sofijo. Kralj Boris je nenadno zapustil glavno mesto Sofijo. — Med ljudmi Med ljudmi krožijo govorice o zaroti v prilog mlajšega brata Cirila. Govore tudi, da se namerava Boris oženitii preti vsakemu delavskemu organizatorju deportacija. Zadnje dni jih je preeej deportiral na neki otok v Egejskem morju. Na ta način skuša Pangalos popolnoma zatreti delavsko gibanje. Grški diktator deportira i. jnlija. — abso-Pangal&s, Poljska je najela posojilo. VARŠAVA, Poljska, 12. julija Poljska vlada je najela pri neki newyorski tvrdki $2,80QP,000 posojila. Vrnila ga bo v 44 letih ter bo plačevala zanj po osem procentov obresti. Proti ponovni gradnji skladišč. Prebivalstvo prizadetega ozemlja se skuša izne-biti municijskih skladišč. — New Jersey je ogorčen vsled poročila da namerava vlada nanovo zgraditi naprave. Splošno ogorčenje je bilo opaziti po mestih in vaseh severnega New Jersey. Prebivalci so strogo obsojali navado, da se gradi ar-zenale ter gromadi eksplozive snovi v neposredni bližini gosto obljudenih občin. V Morristown, Dover, Boonton in drugih krajih, ki so občutili vso težo sobotne katastrofe, so bili prebivalci skrajno ogorčeni vspričo poročil, da namerava vlada nanovo zgradito uničeno mornariško municijsko skladišče pri Lake Denmark ter vojaški arze-nal Picatinny. Številni so s«.- odločno izrekli proti vsaki taki politiki washingtonskih oblasti Ur opazarjali na rastoči seznam nn-nicijskih nesreč, ki so uničile številna življenja ter pozročile na milijone dolarjev škode. Senator Walter Edge je izjavil v Atlantic City, da je groma-denje eksplozivnih snovi v bližini središč prebivalstva "ostudna in kriminalna navada". Odpotoval je pozneje v Dover, da inšpi čira prizadeto ozemlje. Če ne bo kmalu vprizorjena preiskava, bo predložil prihodnjemu kongresu resolucijo, ki bo zahtevala tako preiskavo. Na drugi strani pa je izjavil governer Moore, da noče kritizirati zvezne vlade. — Zvezna vlada je bolj kompe-tentna kot pa jaz, da sodi o takih fctvareh, — je rekel governed — Vsled tega je ne bom kritiziral. Predno je odpotoval na pozori-šče nesreče, je rekel sen. Edge: — Že več let sem nastopal v Washingtonu proti temu. Pred dvemi leti se mi je posrečilo pri dobiti senat, da je dovolil posebnih $200,000 za premešcenje ek sploznivnih snovi iz New Jerseya v Utah, kjer so zgradili veliko skladišče v ta namen. — Mi se ne nahajamo v vojni ter ponavljam, drf je naravnost kriminalno vzdržati take nevarne VARŠAVA, Poljska, 12. julija. Včeraj je postalo jasno, da je igral maršal Pilsudski svojo zad-j njo vlogo v poljski revoluciji, ko je bilo objavljeno, da je praktično opuščen program izpre-memb v ustavi in da se je nova vlada oddaljila od njega. Javno kritiziranje diktatorja v listu, katerega so smatrali prej za napol oficijelni organ, je tvorilo včeraj zaključni udarec, in maršal je ostal na cedilu. Komitej Sejma, ki je imel v svojih rokah predlagane reforme k ustavi, je razmišljal le o takih izpremembah, kot so jih pred lagale desne stranke, mesto o ta-\kih, katere je priporočil komiteju Sejm v svojem zasedanju. Vsled tega je gotovo, da ne bodo mogle dobiti predlagane administrativne izpremembe potrebne dvetretinske večine, ko bodo v četrtek predložene Sejmu. Ko so spoznali, da bodo ti poskusi neuspešni, so reforme opustili in razmišljali, bodo le o manjših odredbah, ki ne bodo imele za posledico nikakih trpkih političnih bojev. Narodna skupščina je bila vestno na delu izza revolucije ter si skušala pojasniti reforme, katere je zahteval Pilsudski, a v zadnjem času je vedno bolj naraščalo prepričanje, da ni stanje dežele in padec vrednosti narodnega denarja posledica korupcije, ko so dosedaj splošno zatrjevali. Smrt bivšega vojnega tajnika. LANCESTER, N. IT., 12. jul. John J. "Weeks, vojni tajnik pod predsednikoma Hardin gom in Coolidge-om, je iimrl danes zjutraj ob treh v svojem poletnem bivališču v Mount Prospect. Smrt je bila posledica daljšemu bole-hanju za "angino pectoris" (srčno napako). John "W. Weeks, je bil rojen 11. aprila v Lancester, N. H., ter je preživel večino svoje mladosti na domači farmi. Leta 1881 je dovršil mornariško akademijo ter vstopil v mornarico. Od leta 1888 do 1912 je bil član bančne tVrd-ke Hornblokwer in Weeks. Potem ko je bil najprej izvoljen v občinski svet v Newton, Mass., je bil leta 1903 izvoljen županom. Od leta 1913 do 1919 je bil zvezni senator, nakar ga je imenoval predsednik Harding svojim vojnim tajnikom. Ta urad je ohranil tudi pod predsed. Ooolidgem. Na republikanski narodni konvenciji leta 1916 v Chicagu je dobil 105 glasov za nominacijo na mesto- predsednika Združenih držav. Brazilija bo izstopila iz Lige. ŽENEVA, Švica, 12. julija. — Iz Rio de Janeiro poročajo, da je sklenila Brazilija odpoklicati svo-^"o delagacijo, ki jo ima pri Ligi narodov. To je dokaz, da namerava prekiniti z Ligo vse zveze. snovi v gosto obljudenih okrajih. Izvedel sem, da se nahaja arze-nal v Utah v sekciji, ki je daleč proč od obljudenih krajev in da je bil ta areznal zgrajen nalašč v namena, da koncentrirajo tam jtalooe takem značaja. DUNAJ, Avstrija, 12. julija — Kralj Boris in princesinja Ev-doksija sta včeraj povsem nepričakovano zapustila Sofijo ter se podala neznanokam v inozemstvo. Bolgarsko poslaništvo pravi, da je dobilo v pretekli noči pomočilo o odpotovanju kralja, h ni objavilo nikakih podrobnosti ple de tega. Poslaništvo je pojasnilo zjutraj, da se ni pripetilo ničesar, kar bi moglo upravičiti govorice, da je bil kralj prisiljen odpotovati. Vsem se čudno dozdeva, da ni dobilo poslaništvo nobenega tozadevnega sporočila pred odpotova njem kralja, ker so poslaniki vedno obveščeni vnaprej o takih slučajih. Zadnja poročila iz Sofije so izjavljala, da se je pojavilo možno ljudsko gibanje, da uravna kr.dj, ki je neporočen, nasledstvo na prestolu s tem, da imenuje svojega mlajšega brata Cirila prestolonaslednikom. Glasilo se je celo, da zahtevajo vstolieenje Cirila mesto Borisa, a tozadevne govorice niso bile potrjene z nobene strani. Bolj utemeljene so govorice, da ne gre vse gladko z vlado ministrskega predsednika Liapčeva. V zadnjih dveh mesecih je naraslo nezadovoljstvo v Maeedoniji in vojaških krogih, ki so povzročili padec Stambolijskijevega kabineta in uveljavljenje režima Cankova. To gibanje se je pričelo, ko je Liapčev pokaral pet najvišjih ptabnili častnikov radi njih vmešavanja v politiko. Ti generali so pristaši prejšnjega ministrskega predsednika Cankova, ki je protestiral v njih imenu. Precej važnosti je treba pripisovati tudi poročilu iz Beograda, da je Bolgarska pripravljena na revolucijo. SOFIJA, Bolgarska, 12. julijo. Boris III., kralj vseh Bolgarov, je odpotoval iz domače dežele prvikrat, okar je zasedel leta 1918 prestol. Nekateri pravijo, da se hoče ženiti, a drugi, da se je podal v inozemstvo v državnih opravkih. Najbolj zanimivo poročilo, ki PARADA VGJNIH POHABLJENCEV Hromi in slepi so vodili pariško parado v protest proti zadolžnemu dogovoru. — Dvajset tkoč veteranov je korakalo v svečanem sprevodu pro-ti spomeniku Washingtona. — Nobena jezna beseda ni bila izgovorjena tekom nagovorov. — Govorniki so se obrnili direktno na ameriški narod. PARIZ, Francija, 12. julija. — Z mirnim dostojanstvom so protestirali včeraj vojni veterani Francije proti pogojem uravnave francoskega dolga v Združenih državah. Dvajset tisoč delegatov, predstavljajočih milijone prejšnjih francoskih vojakov, je paradiralo po cestah glavnega mesta proti spomeniku Washingtona, moža, ki si je izposodil municijo in zlato od Francije pred sto in petdesetimi leti prav kot si je Francija izposodila denar od Amerike pred enim desetletjem. Francozi so mnenja, da je dobil Washington boljše pogoje za uravnavo kot pa jih ponuja sedaj Amerika. Nikaka jezna ali sovražna beseda ni motila demonstracije. Vprizoritelji so izjavili, da bi je ne vprizorili, če bi ne videli upanja v svojem pozivu na tradicijonalno prijateljstvo med obema republikama. Tak poziv pa je bil namen veteranov. Ob vznožju Washingtonovega spomenika na Place d lena so položili mramornato ploščo, na kateri stoji zapisano: Vojni veterani Francije narodu Združenih držav. Preko glav diplomatov, daleč proč od političnih finančnih kombinacij, se obračajo vojne veterani Francije naravnost na narod Združenih držav. Po varan jih miru bi predlagana uravnava dolga povzročila uničenj eFrancije in izgubo njene neodvisnosti. Amerika bo razumela, da prosijo vojni veterani Francije, ki so pošteni, odkritosrčni in lojalni, da se obnovi vprašanja. Vlada, ki je prepovedala parado, a je morala razveljaviti svojo odredbo pod pritiskom javnega mnenja, je dala policijskemu prefektu naročilo, naj ne dovoli postaviti te plošče, a ko sta jo postavila dva veterana na določeno mesto, ni storil poiicij-s*iprG£ekt ničesar- Šele pozneje je dal obrniti ploščo ter jo pokriti z vencem. Bilo pa je prepozno, kajti napis je bil že brzojavljen na vse štiri strani sveta. Bedasto bi bilo trditi, da niso ti veterani predstavljali splošnega mnenja prebivalstva Francije. Dva milijona mož sta poslala svoje zastopnike v vrste paradnikov. Vsak teh ima družino in prijatelje, ko jih zanimanje je bilo vzbujeno in ki so vedeli, kakšen namen ima demonstracija. Parada pomenja, da je Francija mnenja, da ni Amerika pravično postopala žnjo. kroži glede kralja Borisa se glasi, da se namerava poročiti s prin italijanskega kralja, ki je stara devetnajst let. Njeni dve starejši cesinjo Giovanno, tretjo heriko sestri sta poročeni. Se znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ke dvomimo, da Vam bo ta ponudba uga jala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .... 500 .... $ 9.45 ... 100 .... .. $ 4.20 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 8.10 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $11.85 Din. ---- 5,000 ---- $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $19.25 Din. ---- 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $37.50 do «300. po S od TMkffs dHvJa. Za veZJo svote po pt- Za poSiljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev aH pa DvatfeoS lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. m brzojavne« pisna bvritijttao v najkrajiem časa %m aKMbtU FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cordandt Street Posebni podatki. Pristojbina n Ispla-£11» ameriških dolar, jev v Jugoslaviji hi sledi :za $25. ali nrmnjl nnwtit 75 Flume*. COBTLANDT 4687 NeW. kYorE, Nv Jf, je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki ima vplačam predpisani kapital ta itvriwomH podov državne banke, ter m v soglasju s postavo eamore imenovati banka* ^ v lata lftf Jo naM 9M924T&4T. v hm*aH: » nT irrtrrtunifiiii llil iUknjn fa n Mii GLAS NARODA, 13, JTTtj. 192S i! £ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY — (A Corporation) Frank BoJcaer, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City. N. Y. O L A S NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za tela leto velja Ust ta Ameriko in Kanado__________1______$6.00 Za pol leta____—_________$3.00 Za četrt leta........................$1£0 Za New York ta celo leto $7.00 Za pol leta___________...______$3.50 Za inozemstvo ta celo ieto__$7.00 Za pol leta______________________ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeu je j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• "PRISRČNO IN TESNO SODELOVANJE".. Pred kratkim se je vršila na Bledu konferenca Male antante; Mala antanta je zveza držav, ki so nastale deloma iz bivše Avstrije, deloma pa razširile svoje meje v njeno škodo in svojo korist. Te države so: Jugoslavija, Romunska, Čelioslova-ška in Poljska. Mala antanta je v vseh ozirih odvisna od velikih zaveznikov, posebno od Francije. Mala antanta je bila ustanovljena na indirektno povelje Francije ter tvori nekak klin med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. x Njeni državniki se zbirajo od časa do easa, govore visoke diplomatske fraze in se igrajo soldate. Posebno Madžarsko imajo na piki. Edinole Madžarska diha in životari na komando Male antante. Na druge države nima Mala antanta nobenega vpliva. K več jem nekoliko na Avstrijo. Toda Avstrija-ima Nemčijo za seboj in si ne da dosti brbljati pod nosom. Bližnja soseda Male antante je Italija. Italija če le more dregne Malo antanto ne baš prijazno pod rebra. To dreganje občuti posebno Jugoslavija na kraški in dalmatinski meji. Toda Mala Antanta se ne sme brigati za klofute, ki jih ji da kaka velesila. To bi bila kršitev subordi-nacije. Malo antanta sme v zameno le Madžarsko krcati; Madžarsko ali Bolgarsko, — Albanije pa že ne sme, kajti Albanija je pod visokim pokroviteljstvom laškim. Ofieijelna Jugoslavija ne spravlja klofut z vso u-danostjo, ampak je Italiji celo hvaležna zanje. Jugoslovanski zunanji minister Ninčič je na zadnjem sestanku Male antante na Bledu vse pozabil, kar počno Lahi po naših krajih; pozabil je vsa nasilja, ki jih uganjajo Lahi nad našimi ljudmi. Pozabil je nesramno izdajalstvo, s pomočjo katerega so si prilastili Lahi naše kraje. Jugoslovanski zunanji minister Ninčič je rekel na zadnjem sestanku Male antante na Bledu: 44 Stremljenja Male antante in Italije v Srednji Ev-jopi služijo istim ciljam. Med Malo antanto in Italijo ne obstojajo nikaka uasprotstva, kar je razvidno tudi iz tega, da je Mala antanta pogostoma in skoro vedno posvetuje o svojih političnih akcijah preje z Italijo. " In nadalje je bilo rečeno, 44— da ne obstojajo med Italijo in Malo antanto nobene težkoče in da nastaja v duhu prijateljstva in prisrčnosti tesno sodelovanje." Za to izjavo je zaslužil jugoslovaski zunanji minister Ninčič pošteno dozo ricinus-olja. In v grlo naj bi mu ga zlil kak primorski Slovenec. Ko je Cankar zapisal besedo o hlapcih, je presneto dobro vedel, kaj je zapisal. Ce ste se naveličali navadnih... ADARKOLI je praznovala IIELMAR svojo obletni-eo, so se množice njenih naklonjencev močno povečale. Kajti HELMAR je cigareta izredne posebnosti. Ko se enkrat seznanite ž njo, je ne boste nikdar pozabili. Seznanite se s Kraljico izrednih cigaret. Dopisi Nevaren tat in vlomilec. Varnostne oblasti že dalje ea-Ije Jasa brezuspešno zaslednjejo nevarnega tatu in vlomilca 25. letnega Alojzija Žmavca, doma f i« Rečice ob Savič, Žmavc se je zadrževal dalje časa v okolici. Dne 8. junije v popollanskih u-se j« utihotapil v stanovanje Podbregarja v Črne m v vr-ter pokradel več raznih dra-iti in heteij gotbvfbe Ne-dni nato je ukradel posest- kopu dve zlati verižici, nekaj gotovine in več živil v vrednosti 1500 Din. Dne 13. junija je odpeljal posestnikovemu sinu Josipu Korošcu na Glinah iz neke gostilne 1000 Din. vredn j kolo. S kolesom se je nato vozil po noči v razne druge vasi in je vlomil zdaj v to zdaj v drugo hišo. da je ljudstvo v opravičenem «tra-hu pred njim, pred njim, posebno ker ima neznansko srečo in zna vedno spretno ogibati za- Dobravniku v Pr^ aledujOčim ordžnikctoT Farrell, Pa. V tukajšnjem kraju so zopet 'začeli takozviini zemljiški agent je prodajati farme. Hodijo po naselbinah ter kažejo na zemljevidu, kako je vse lepo. Opozarjani naše rojake, da naj nikdar ne kupujejo, "dokler ne vidijo, ker so \na j večkrat prevarani. Za svoje prihranke največkrat ne dobe nič. Res je, da je zemlja draga, ali drage lote Vi morete kupiti na takem kraju, da ste lahko zadovoljni. Agentje vam ponujajo, v kraju, ki je dodaljen skoraj po eno uro ali celo dve uri od mesta in od tovaren. Priporočamo, da nikdar ne kupujete, dokler se ne prepričate, kaj boste kupili. Pridite in poglejte sami, ako hočete, da ne boste kleli. Piknik na 4. julija se je obne-sel precej dobro, čeravno je kazalo slabo vreme, vseeno nam ni bilo treba dežnika. Hvala lepa vsem rojakom iz o-1 kolice, ki so nas posetili. Velika je bila udeležba iz Warren, Gi-1 rad, New Castle in Besemer. 1 Hvala lepa vsem. Nasvidenje dne 1. avgusta ravno na onem mestu. Dne 18. julija se vrši seja delničarjev našega Doma. Želimo, da nas posetite vsi, katerim je za naš napredek. Važne stvari se imajo rešiti. Ne pozabite na izvanredno sejo SI. D. Doma dne 18. t. m. ob 1. uri pooldne v starem prostoru. Pridite tudi oddaljeni «lani, ker ta seja je v korist nas vseh. Posebnih vabil ne bomo pošiljali, ker to stane čas in denar. Vsi pazimo, da se ne bo preveč potrošilo. Tudi znamke stanejo denar. Ko boste to prečitali, ne pozabite na našo sejo, ki je naj-boij važna, da se rešijo stvari, katerih ne more rešiti seja di-rektorija. Slišali boste tudi račune od zadnjih 6 mesecev. Na svidenje! Dan otvorite se bliža s hitrimi koraki, pazimo da nas ne dobi nepripravljenih. Prank Kramar, predsednik. Ljubljana, 26. junija, 1926. Danes ob deseti 'uri je otvoril minister g. Pueelj, ki je izjavil, da zastopa svojega tovariša ministra trgovine'In industrije, g. Krajača in prinaša pozdrave min. predsednika g. Uzuiioviča, šesti ljubljanski vzorčni velesejm. Prisostvovali J .so otvoritvi poljski poslanik g. i Okenski, avstrijski poslanik g. j Hoffinger, ves ljubljanski konzularni zbor, več za^t c-psikov različnih gospodarskih kro'gov, občin itd. Krasen poletni dan so vporabi-li tudi drugi obiskovalei in se vsu-li na sejmišče, ogledujoč si različne tam razstavljene stvari. — Opaziti je bilo mnogo tujcev, ki j so kazali veliko zanimanje za jugoslovanske obrtne in druge izdelke, ter se o celi stvari jako po^ hvalno izrekli. t\ Tudi jaz sem si s svojo soprogo ogledal vse zanimive stvari, a za mene starega Ne\vyorčana ne nudi cela razstava nič novega, ker kaj takega sem si lahko ogledal vsak dan v Wanamakers ali pa Macy's Department Store. Priznam pa vseeno rad velikanski uspeh, katerega je Jugoslavija v teku zadnjih šestih let v vseh ozirih imela in kateri kaže, kaj zamore inteligenca, žilavost in pridnost. Predaleč bi segalo, popisati vse raz-i.stavne predmete, a eno je gotovo, i da so bili in so vsi obiskovalei polni priznanja, da je razstava blaga ne samo pestra, temveč tudi prav okusno prirejena. Ugajala mi je posebno razstava zvonov, namen-i jenih za katedralo v Subotici, v j skupni teži 5670 kg. Med temi je i najtežji 3000 kg. Zvonovi so, ka-| kor sem slišal pri popoldanskem j pritrkovanju, jako lepo ubrani in I se Zveza Strojnih Tovarn in Livarn d. d. v Ljubljani (prej Sa- masa) a svojim delom lahko ponaša. Med drugim Sem si ogledal tudi liigijensko razstavo. Ta razstava je nekaj strokovnjaškega ter za NOVICE IZ SLOVENIJE Smrtna kosa. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju vsakega obiskovala jako pouelji-£ic umrI Anton Brezočnik, lesni va. Popisi različnih bolezni, njih izvor in konec, vse to A\ nudi ta oddelek za mali obolus 2 dinarjev. Slikane so grozne posledice alkoholizma. a vendar se vsega tega nisem prestrašil ter jo krenil v bližnji paviljon g. Vinko Bona, brata našega Mr. Ausenika. Ima dva paviljona ter toči tam imenitno vinsko kapljico iz lepe Dolenjske. Pač sem mislil, da mi* bo lahko dobiti dva prostora, toda^ia-redil sem račun brez oštirja; g. Bon mi je preskrbel dva stola. !Ra_ di njegovega dobrega vina ga ne imenuje nihče več Vinko Bon, kakor se piše, ampak "Vino Bono". V New Yorku je društvo sv. trgovec in gostilničar. | Frančiška, ki pripada K. S. K. J. Dne 19. junija je umrl v Ce- j y soboto je prišlo pri volitvah velike "»arufe. težkih udarcev, lju v starosti 71 let Matevž Si-monišek, kanelist v pokoju. Samomor sedmcšolca v Štipu. V okolici Štipa se je ustrelil za delegata do Padlo je precej toda oklofutani jih je prenesel in spravil s pravo katoliško uda- sedmošolec tamkajšnje gimnazije ;nostJ°- Tako Je P™*! Potrpeti je Vojislav Miljkwovič, sin kmetij- ' treba- skega refenrenta štipske župani-je. .Samomor je izvršil radi slabe ocene iz matematike. Nočen napad. V bližini New Yorka je eksplodirala ogromna zaloga mornariške munieije. Sreča, da je bi-Ko se je nahajal pleskarski po-'lo le maI° ^d* v bližini. Deset močnik Josip Svetlin zvečer sam ' oseb ^ Pa v™darle mrtvih. Ne-na sprehodu na Grajski planoti, i srer'a ni Poledica nepazljivosti, kakih 150 korakov od Stolbe, je ampak se je pripetila za to, ker nenadomo pristopil izza drevesa "darila strela v skladišče. Ne- Pridružil se nam je še znani oš- j _ . i>;i__- .. ,, . T . ... , . k njemu neznan človek in se za- • sret e m bll° mogoče preprečiti, tir Figovec iz Liubliane, kate-' , i v „„ • „ . . .. ~ - . i letel z nožem vanj. Svetlin, pre- f V zvezi s tem J«* opozord remu 0e moral g Bon radi njego ^^ ^ nenad ; prijatelj na neslednje dejstvo: vega obširnega telesa preskrbeti d . ^ | Ameriški tovarnarji izdelujejo kar dva stola. V prijetnem razgo- 1 ^^ ^^ ^ l sedaj v mirnem času dosti boljšo med tem tem zadal dve globoki' municijo kot so začetkom vojne, rani v desno podlehtnico in na|Tista- ki so nekoč Rusom za temenu. Po izvršenem napadu je, dra- denar prodajali, "bi ne ck-skrivnostni napadalec tako brzo! splodirala, magari da bi strela izginil in sicer brez vsake bese- j desetkrat zaporedoma udarila de kakor se je pojavil. Iz dveh vanJO. ran krvaveči Svetlin je odšel nato v strahu, da ga medpotoma ne voru so nam le prehitro pretekle urice; namen, si še druge oddelke razstave ogledati, sem moral opustiti za drugo pot, — sejm se nam reč ob sedmih zapre. 28. junija, 1926. Danes je Vi d o vdan, zgodovinski dan za Jugosdavijo in narodni praznik. Svečan pravoslavni obred za vidovdanske junake se je vršil dopoldne ob poldeveti uri na garnizij. vežbališču. ki je tudi mnogim v Ameriki bivaj očim <v;iiwke narodnosti, ki, smo bili del j časa blizu Perme v severnem delu Iiralskejra pogorja, na jug v starodavni Astrahan ob Ka Spiskem morju. Tu smo začutili prve valove ruske revolucije. — Sicer so na spa že v Permi zanimali v*i njeni dogodki in pojavi, ki »o z besno silo drveli mimo nas toda tukaj smo na lartne oči videli in čutili, kako ruski laži-jso-eijaii/.em uničije narodno blago-sianje in pimveto. Kakoi narasti a deroča r^ka j? neusmiljeno vse pred seboj podiral in rušil državne temelje sdovanske Rusije. Vrhovna jbia>t ni mogla več upravljati obairoe zenjlje t«ir hr-anili osebne in državljanske svobode delo po žganju nekoliko tednov. Nekega večera se je pridružile popivajoči straži Se^naj'rt naših mltjšth oficirjev —vojnih ujetnikov, od katerih se jnh je nekaj na-j.iio do ne/avesli. Pri tej priliki je izginila nekemu ruskemu vojaku. Ki je bil pri nas na straži, polna .ceklenica žgainja. In drugega dne ko se je nekoliko iztrebil in opazil, da mu manjka, je kričal po celem stanovanju in grozil, da post/relja vse, ako mu ne plačamo žganja. Ker pravega kriver. ni ibilo je ^plačal neki stotnik sam Dal je vojaku 40 rubljev kakor je zahteval ,in s tem je bila stvar pravnana. Pijančevanje in grabežrl ao ponehali ko je "vinski sklad" — >?ore!. S tein .ie nastopil polapro-mn v meislu mir in tudi in i smo s«- ]>nevno časopisje je poleg vsak I pomirili. Straže pa vendar niso danjih, več ali manj važnih voj-I vee pravilno visile svojo službo, nopolitičnih dogodkov poročalo Vojaki so bili preveč pokvarjeni o vojaških in delavskih izgredih j hi vinski sklad je raz-trgal zadnja in nemirih, vojaških punnh Iti ,\ezi discipline med rjimi. Najda-poj»romih. o delavskih tsiavkah v j Ije so disciplino ohraniih vojak: tovarnah in industrijalskih pod- j tartarske narodnosti, toda končno jetjih, o stavkah v v tiskarnah in j so tudi oni podlegii vplivu rax elektrarnah o stavkah železniških' zuzd a nega ruskega vojaštva, in mestnih uslužbencev, o nasiLnih^ Začetkom novembra se je pe_ razla^titvah tovarn, o vlomih, rf _. trograjski "Sovjet rabočih, soldat-ph in po/arh, o samovoljnih re-j-^fcih in krestjanskih depnt a/tov*7. kvizicijah in koditrihucijah, o surovem in oblastnem vedenju vojakov na želejsnieah in parnikih o njih brezplačnih vožnjah in u- polastil vrhovne oblasti in osnoval kmetsko-delavsko vlado. S tem je napočila doba. nasanja na J vsem narodnoruskim '.življenjem. bijanju častnikov in samosodju, Socijalna borba je prešla v kruto o krizah, lakoti, puntih itd. j in krvavo državljansko vojno, v Bilo je to tik pred boljševiškim vojno delavcev in kmetov proti prevratom (meseca novembra 1.1 premožnejšim in inteligentnim 1917), ko ise je vlada ICereji^kcga. oprta še na stare državne zakone Wila zakona ni irnela vee nobene veljave, povsod so se rinili v os predje 4*^ovjeti rabočih in solda-Teskih deputatov". Volitve v v-e-rusko sobranje so bile pred durmi. »lojem m«ke družbe S tem je bil j vizadejan slovanski Rusiji smrtni udarec: ona je razpadla; enot ne in od vseh priznane vlade ni več bilo in na razvalinah nekdaj tako velike in mogočne Ru^dje sr. se začele ustvarjati razne pokra- Ljudstvo je bilo radi vsakdanjih1 jim-ke vlade na narodnostni pod-izgredov, stavk in pogromov, ki lagi. Vse narodno sobranje je pri- s-o jih vprtmrjali pristaši sovjetov okrajno razburjeno. Tudi mestna oblast v Astruhaniu ni imela ve«; nikakega ugleda in boljSeviška soldateska je neprestano čuvala šlo prepozno in ni moglo več preprečiti državljanske vojne, katero je ruski socijalizem po svojem skrajnem boljševizmu več mesecev javno pripravljal nesrečna Rusiji. nižje sloje prebivalstva proti ob- h« je r.a eni strani vedno bolj h-j. stoječemu redu in "burzujem*'. Začetkom oktobra so vojaki vlomili v skladišče, kjer je bile še oJ začetka vojne shranjeno držam žganje in špirit. Tu so ropaii H plenili državno premoženje, ra^.-mižali "eraneno vino" ter pijan-Čevali skoraj celih 14 dni. Me^tm* Mražne. patn ulje niso mogle teija prepre'iti, ker so bile preslaibe; njihovih pusk pa se vojaki tudi niso bali, ker «0 bili i sami dobro baroženi. Ropalo in plenilo je skoraj vse ai^trahanriko prebivalstvo in vojaštvo, in ko so se eni napili in obložili s polnimi sr pa njihovih krogel, s katerimi so ogrožali naša okna in dvorišče Prave straže nismo imeli vee. — Sieer se je redno vsak Jan menjala. toda rnj>i je hodila potem kor porativno pit in gromit "vineski *klad'\ Nudili so se nam sk»*ajno gnusni prizori. Iz stražne sobe je smr- aH »te \edottčtt*p Vpra&ajte (rorerjt u RLTNKOMALT snel proti premožnejši in inteligent ni skupini, na drugi strani pa postajal napram vsemu tujemu nemškemu vedno bo2j prijazen, popustljiv in naklonjen. Kmalu nato, ko so se boi|jševik». laterih glavna sila je bila v organiziranih delavcih in vojaštvu, polastili vlade in začeli vsiljeva-t''-Nemcem mir, sramoten in poguben za Slovanstvo in Rusijo, so tudi njihovd tovariši v Astaahann postali nanram nam silno popustljivi in nam dovolili hoditi pc mestu brez straže. To svobodo smo v obilini meri izkoriščali. Tekom časa sem si ogledal vinograde ir sadovnjake mestnih bogatašev v najbližji astrahanski oklici. O-gledal sem si tudi mestna tržišča, industrijsko lesaia podjetja ob Volgi in Boldi. V mestnem nvu-z«-,iiu sem bil večkrat ir. njegoci lepo urejeni oddelki so mi nudili i pcpolno in verno sliko o življenju in prosvetd astrah amskega kraja V to dobo spada strahovit poraz italijanskih eet na Soči začetkom novembra 1917, za katerega smo doznali iz astrahanskega časopis- j ja. Bil je to prvi in obenem turi! zadnji vojni uspeh avstroosrr^kih, čet, katerega smo pozdra\ili jugoslovanski vojni ujetniki zgolj radij prepričanja, da bo Italijanom! znatno zmanjšal njihove imperija-i listične težnje po slovanskem Pri-! morju. V glavnem smo čitali ta-1 mo astmhainsko časopisje, ker! nam je moskovsko in petrograj-fko zaradi raznih stavk v prometu prihajalo silno neredno. Življenje samo na sebi je bilo za na^ vojne ujetnike v Astrahanu že od vsega začetka jako težko. Narodno - gospodarski živelj je omahoval že splošno pod bremenom draginje in v pomanjkanju blaga. Tudi živil je bilo na trgi; vedno manj in cene vsakdanjih življenjskih potrebščin so ra&tTc c*l dne do dne. Moke v prometu ni r.ilo in krtih smo dobivali le na karto:ke'\ ki nam jib je dajala mestna prehranjevalna uprava. ^čAsam*' je pcsftalo pomanjkanje živil v Astra ha m» splošno. Ker se mesto nahaja v goli pustinji, so se Ali bodo stariši izpostavili svoje otroke nevarnosti? Seveda ne. Pa je kljub temu na stot:soče starisev. ki imajo najboljše namene, pa ne vedo. da njihovi otroci niso pravilno hranjeni. Seveda, ie bi to vedeli* bi storili vse potrebno, da bi izpremenili to stanje. Ko so zdravniki preiskovali šolske otroke, so pro našli, da je kondenzirano mleko čudovita hrana za otrokovo zdravje. Z dodatkom Bordenovega Star ali Magnolia Kondenziranega Mleka daste otroku hrano, ki bo zgradila njegove zdravje. Poskušajte Bordenovo Star ali Magnolia Mleko, pri raznih navodilih, naprtmer pajih, polivkah, dezertih, kendiju, piškotih in drugih jedeh, kjer sta potrebna mleko in sladkor. Poskušajte ga v kavi; imela bo boljši okus. Dajte ga otrokom, namazanega na kruh ali piškotih ter v kakavu ali čokoladi, mesto da bi jim dajali denar za cenene sladkarije, ki niso čisto nič red Line. BREZPLAČNO Hranite tabelne Magnolia ali Star Kondenziranega Mleka ter dobivajte zanje dragocena darila. Tukaj vidite naslikan uporaben nož in vilice, kar lahko dobite za 45 label-nov. To darilo in dosti drugih lahko dobite, če hranite labelne s kan. Začnite jih hraniti danes ter jih odnesite v bližnjo premijsko prodajalno, ki je navedena spodaj ter si oglejte veliko izbiro daril. Gotovo boste kaj dobili, kar potrebujete na svojem domu. Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue I njo okolico dobro držali pod svojim otrnjesn. Krogle so resno c-J jrrozale tudi naše stanovanje. — ; Mi smo tičali te dni samo v sobah | in bilo je silno do-lcročasno, veasih | tudi dovolj neprijetno in miu^o j Knemu naših tovarišev, ki se je jcsnielil Iti nekoliko iz stanovanja, je krovjla razparala trebuh Več-bojev v naši bližini ni bilo, pae p;i se Je večkrat slišalo od Kremija sem močno streljanje. Kozaki so neliolikrat obstreljevali s svojim topništvom in niso mu priza-rašali niti ponoči. In nismo vedeli n dogodkih in bojih sre
  • prebili stekla na oknih našega stanovanja. Prihodnjega dne slišimo že rano zjutraj iz bližnjih ulic sem živahno streljanje, vmes pa vpitje in kričanje ljudi. Ljudje iz so-eednih hiš so zapuščali svoja stanovanja ter bežali, s čemur so pač mogli, proti Volgi. Okrog desete dopoldne se vnhmejo bo.ii po naših ulicah, strelja se živahno sere. in tja in v šolo padajo granate vn šrapneli. Boljšeiviki trga bombardiranja niso mogli prenesti ter šolo počasi izprazni'i in pobegnili. Kozaki se ji oprezno približujejo ter jo okrog poldneva zajamejo Kmalu nato privlecejo svoj top in ga postavijo na oglu med našim stanovanjem in šolo. Nekaj trenotkov še in top začno grmeti proti Volgi. Pri nas se trese vse stanovanje in na oknih Ohladite se Lansko leto, ko je bila taka vročina kot še nikdar lie, so prodajalne električnih izdelkov po mestu tako hitro razprodale svoje zaloge električnih vetrnic, da je bil marsikak kupec razočaran. Električne vetrnice, ki prinašajo hladilne sapice v urad in dom ob najbolj vročih dneh, so razstavljene v naših izložbah ter naprodaj v raznih prodajalnah električnih potrebščin po mestu. : Uradi in izlozbe. Uradi in izložbe, kjer se lahko skiene pogodbe in kjer so razstavljene električne potrebščine ter na ogled za udobnost odjemalcev in Javnosti. 270 Canal St 865 Broadway 15 East 125:h St\ 20 Norfolk St \ 124 West 42d St 362 l{ast 149th St \ t 10 Irving Place 151 East 86th St 555 Ttemont Ave, 6 310 East Kingibridge Road Vse izložbe (razen 10 Irving Place in SC5 Troadway) so odprte zve'""- Ponoči in v slučaju potrebe poklK'ite: Manhattan—Watkins 3t>00 Bronx—Mott Haven 1300 The New York Edison Company Xa Vašo službo. Irving Place 15th St 393 Seventh Ave at W 32d St TRAGEDIJA V SEVERNEM MORJU POZOR CITATELJI! morala skoraj vsa uvažati m to /a kraj z 265.000 prebivalci v tej ■ l«'bi splošnega nereda in zmešnjav v državi nikakor ni bilo lalu feo. - Kmalu po novem letu 1018 je pritisnila v Astrahanu huda zima, (lasi ci bilo skoraj nič snega in iia Voltri se je napravil led, da je držal ljudi in živino. Promet iSez za_ mrzlo Volgo so posredovale sedaj fani. Cele vrste enovprežnlh zimskih sank Lso neprestano ir3ale pc reki £?or in dol. Tudi mi smo delali sprehode na zararzlo Voigo in prišli nokolikrnt tudi onstran ieke. v Tatarsko Soljanko in For-post (ne'mska naselbina). Pri neki drugi priliki smo pobelili turš-ko-etatarski anl ruskih Kirgizov ■U' to prjpro^to selo, obstoječe iz samo nizkih iz šibja spletenih in •/ zemljo zasutih pastirskih ju rt ki 7e>nljank ter nepokritih hlevov za živino. Nealeč od vasi pa so se pasle v suhi pustinji velikanske črede njihovih konjev. Med potjo smo z velikim zanimanjem opazovali ribje lovce, kako so nastavljali in razpenjali pod ledm svoje mreže. Med tem je val boljševiske revolucije, ki se je začela meseca novembra v Petrogradu, dosegeT tudi Astrahsn in dne 25. jaguarja po se začeli tudi v Astrahanu strašni dnevi državljanske vojaie. Bilo je okrog štirih zjutruj, l o nas je nadvse pričakovano zbudil iz spanja{ niočan artilerijski o gonj. Od straže smo izvedeli, da so nastopili kozaki proti "Sovje-tu rabočih in krestjamsicih depu-tatov" iu da obstreljujejo Kremelj, kjer je imel Sovjet daljše nočno zborovanje. Zjutraj., ko se je zdanilo so kozaki že imeli v sv o jih rokah kolodvor, nekaj vojašnic m mostov čez Katum (rokav Volgo;. Obenem ž njimi je izstopila 4'bela gvardijar', obstojema iz pri- stašev inteligentnih in trgovsko -L-rtnih slojev. Cvet niihcve vojske je bila srednješolska mladina Xa srani Sovjeta pa so se borili vojaki in '"rdeča gvardija'\ v kateri so bili sami delavci - boljše-viki. Kozaki so obstreljevali Kremelj ves dan s svojim topništvom in od Katuma sem so sika le puške iu mitral jeze. Proti večeru je streljanje nekoliko ponehalo. Drugega dne je bilo pokanje nekoliko islabejše, ampak okrog Kremija je začelo goreti. Nasproti našemu stanovanju na oglu dveh ulic je bila neka šola. ikjer so s«? u gnezdili boljše viki. Tu so imeli neko višje poveljstvo. Bili so vse kakor nal• stretegično važni toeki. nekako sredi med kolodvorom in Volgo, kjer so zaceli pristani, — Glede n ato so boljševiki vso bliž- ja ponski listi poročajo, da so umrli vsi prebivalci nekega otoka severno od Novaje Zemlje tekom zimskih mesecev gladu, ker niso imeli zveze s celino, da l>i se bili oskrbeli z živili. Tragedijo je razkril slučaj; Neka ladja je pristala kot običajno spomladi v svr-ho kupčije ob otoku. Nadvse začudeni, da ji lini nihče pričakoval, so se podali lnornairji na o-tok te rugotovili, da so umrli vsi prebivalci vsled pomanjkanja ži- , . , . , ,, i^il. Na otoku so našli dnevnik, v rokajo zadnje sipe. Po kratkem , . , ,.. „ . . " , , „ x Katerem je tragedija natančno o- 1'Oju so z-ivzele kozasKe eete vso! . . ........ „ , ,pisana. JSajprej je izbruhnila med Mizn.io okolico, ves vas so poka- ..... . . . , . , lioiei radi vedno hujšega poma.ni- le puške, ranjene in mrtve pa so', , , , , . . , . . .... , . . j kanja hrane bolezen, ki jih je mno takoi za borno liinno pobirale u-i , ., ... ... . _ * .... t.:ge pokosila, zadnji so umrli gla-- smiljene sestre. Za nas so bili ti j , r. . . . . . . .■ . v . . , - • -VT i tUK Zapiski se začenjajo z beseda-ti-enotki mučni in strasni. Neka- . . , . , ... itt • mi: — Živil nimamo, ne ujamemo ten tovansi pa kljub prisrovar_| - - .. , . . , * . ,ničesar ali pa kvečjemu kako ma. lanju ni«o mogli brzdata ?voje ra- , . „, . . " . .. . . * ,. , • lc ribico. Zdelo se nam je. do pri- dovednosti ter so gledali skozi raz-1, . ... , * , ■ i , .. ^'^ja laaja. todi zmotili smo se. bita okna na nlico. . ' . . .. , . M rasno je videti, kako stradajo naši otroci umirajo počasi gladu. Milo nas prosijo, naj jim pomagamo, toda kako? Jemo volno z oblek in upamo, da pride kmilu rešitev. Otroci so že pogrnili. Preostali so samo še štirje a v stroogr.sk i minister za deželno in dve ženi Dva ribi5a sta Naročila za Vodnikovo družbo smo te dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih naročil vee. Tudi kdor bi sedaj direktno naročil knjige iz Ljubljane, ne bo vi-de.l svojega imena v dmižbinem imeniku. Mi smo sicer naročili nekaj iztisov več, katere bomo razprodali, ko bodo knjige dospele v Ameriko. To naj blagovolijo rojaki vpotevati. Uredništvo. GEORGI UMRL Dne 23. junija je umrl bivši umrla, ke rsta jedla meso mrtvecev. Jaz, Sen o v, sem edini še živ. Islab sem, popolnoma onemogel. brnmbo Friderik Georai. Rojen !. 1852 v Pragi kot oficirski ®iu j-' napravil običajno karijero gene- ral.Štabnih oficirjev. Leta 1903 je Tresem se tresejo se mi roke. postal bricjadni komandant, leta 1906 sekcij.ski načelnik v ministrstvu za deželno brambo, naslednje | PLOVNA DRUŽBA COSULICH leto pa po d maršal in nato mini ster. Kot tak spada seveda med je imcla svoi ob^ni S svojimi one oficirje, ki so vojašknT pri-pravljali svetovno vojno. Georgi je bil vseskozi in v vsakem oziru povprečni avstrijski oficir, ki je videl vedno in povsod le svojo o- ficirsko kasto. Med svetovno ^ividenda! no je b»l vodja v mimistrstvu za I deželno brambo. Bil je eden med prvim, ki je dobil med vojno naslov generalnega polkovnika. Bil je vedno napet birokrat, toda korekten in lepih manir Po preobratu je ostal seveda zvest monarhist 250 milijoni zavzema prvo mesto med pokrajinskimi plovnimi družbami. Bilapca za lansko leto se zaključuje s čistim dobičkom 26.649,580 lir. Razdeli se S. od- Gotova odpomoč za slabo prebavo in želodčne nerede. Dobi se novo zdravilo, ki hitro In gotovo deluje. Zdravniki se čudijo kako hitro to novo zdravilo, zvano >"ugi-Tone, odstrani slabo prebavo zabasanost, omotico, glavobole, slab duh in želodčne nerede. — Nuga-Tone povrne novo življenje in mofi Izčrpanim živcem in mišicam. 1 Jela rdečo kri, umirja živce In čudovito poveča moč vzdržnosti. Nuga-Tone daje o-življajoč spanec, dober apetftt, dobro prebavo, reden stol in človeku uoilvlja v vseh ozirih. č'e se dobro ne počutite, tedaj je vaša dolžnost, da poskusite Nuga-Tone. Je prijetna za vživaU in takoj se boste počeli počutiti boljSe. Če vam J<■ že ni predpisal vaS zdravnik, pojdite takoj k lekarnarju in kupite steklenico Nuga-Tone. Izdelovatelji Xug-e-Tone vedo tako dobro kaj je ista vstanu storiti za vas v takih slučajih, da prisilijo vse lekarnarje, da za njo jamčijo in vam povr-nijo denar, če niste zadovoljni. Oglejte si jamstvo na vsakem paketu. 'Priporočena. jamčena in naprodaj v vseh lekarnah. —A d v't. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate m ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVERTISE in GLAS NARODA ALI VESTE — da bo razstavilo na razstavi v Philadelphiji sedem slovenskih umetnikov svoja dela? Ali veste, da Ho Helmars v lepenkastib škatljah, in kadar kupujete Helmars ste lahko sigurni, da jih boste dobili v popolnem stanju, ne pa zlomljene kot jih dobite v kakovostnih cigaretah. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 88 Cortlandt Str*«« Fnr York, H. T. •'■ ft GLAS NARODA, 13. JUL. 1926 iroki cesti življenja ROMAN EE ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. ipo 11 kat«*r na dal m<*m Podprla s tem- hladu prfž ( Nadaljevanje.) in-ili pismo Veri, se je presenečeno ozrla na tujo ji pi-ji nu/ge! kaj sporočiti, razven Henrika t — Nato pa je Mi«rl--ddolgo časa na podpisu. Kako živo jo stal pred a vendar nežno čuteči mož, v kojoga bližini je imelir, k, varstva. Ali ga je današnje srečanje napotilo k pi-vedel, i j i. predno j t imanska je priredila svojo zadnjo večerno zabavo v se-/aprla svojo hišo t-t odpotovala v kopališče. Na vese- li J*' je bil povabljen tudi Ter Velps. — Saj razumete, draga, — je rekla Georgini, s katero je posta-' zadnjem času zdo intimna. — To sem bila dolžna sami sebi. Se-ni nikogar, ki bi mogel reči. tla sem bila tako bedasta, da sem ka-i ljubosumnost. Zabavali so so kot so se pač mogli, a tekom popoldneva se je po-' ila močna nevihta in čeprani je dež pojenjal, so se dame vendar hale za svoje obh-ke Ter sedele pri odprtih oknih v salonu. Na široki terasi, ki se j«' steza!« za hišo. so stale le tri osebe. Ena popolnoma za-••• v skrajnem kotu. poginoma v senei, dve dragi pa sredi dveh odprtih oken. Bila sta Juana in princ. I Očividno sta se dobro zabavala, kajti pogosto je bilo čuti glasen siueh Amerikanke. Na pratr vrat, vodt čih na teraso, je stopil visok huzar. — Visokost, odposlan sem. da se va polastim živega ali mrtvega ter vas privedeni k gospej Hers kot. i Izraz nevolje se je pojavil na ob-azu princa. j — Ali ne vidite, tla sem trenutno zaposlen? Častnik je smeje skomignil z ramama. — (Jre le za trenutek, za kako vprašanje, kako odločitev. —• Le pojdite, — je rekla Juana hitro. — Obljubljam vam, da bom ostala tukaj ter mirno čakala na vas. Hvaležno ji je poljubil roko. — Dražestna, — si je mislil, ko si je predstavljal vse neumnosti, katere je imela Georgina brez dvoma pripravljene zanj. Mala, samozavesti! Amerikanka s svojimi milijoni se mu je zdela dosti bolj zanimiva. | Ko je bila Juana sama, je vstala ter se naslonila z obema rokam? j na balustrado, ki je obdajala teraso. Zrla je navzdol na vrte ter močjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot *o«podinja In mati Na tem mesta bomo vsak teden objavili članek, ki bo ranim«! vsako dobro gospodinjo. NAVODILO štv. 109. Navodilo za kuho. Zgodnja zelenjava se da na ra- j znovrstne načine pripraviti. Skoro ' vsa zelenjava se da uporabljati z i mlekom, posebno s smetanskimi ju. I t". hami, katerim da zelenjava boljši ' .. . . Ako ste izrezali del iz čipkastega uzorca. pa se tizorčne črte še Star eopic lahko osnažite, C-e gra prekuhate v vodi. kateri ste doda-koliko močne sode. Nalijte pa le toliko votle, da IkmIo samo ščetine v nji. ker bi sicer pokvariU ro- okus, »ločim ustvarja mleko energijo ter posesuje prebavo. To je izboren primer jedi, napravljene z mlekom in zelenjavo. NOVI KROMPIR S SMETANO 1 ducat novih krompirjev 1 % žličiee soU ščepec črnega popra 0 vejice sesekljanega petersi-Ija - žlici masla 1 časa evaporiranega mleka razredčenega z 3 čašo vode 1 žlica moke žlice soli paprika vedno ijoznajo jih lahko previdno osnažite z mehko cunjo in gazoli-nom. Holo < i»b'k<> luijb.ži^ ojierete če napravite milnico iz koščkov mila ter mlačne votle. Previdno men-cajte, «ia bo obleka čista. Nato iz-pyiknite v enako jrorki vodi. Lahko pridenete tudi nekoliko jesifaa. Posušite v senei in zlikajte, ko je še napol mokro na nasprotni strani. Nasveti za lepoto. krompir ter ga runij te Skuhajte ga v enem kvartu votle, kateri ste pridejali i>oldru:"'-c»iim t na francoski način in s krekersi. J Nagačeni paradižniki IhmIo imeli ' , sol>en za tlnevno tlelo, ne da bi je-j mal pilule. To je velika naj)aka i vsega naroda. I.j udje zvrnejo vso j odgovornost na pilulo. namesto da zvil ter . jirtje imajo jMUiavadi tisti, ki do-jo bo lažje prižgati. ' sti setle. Nasveti za dom. UPOR AZIJE PROTI KRŠČANSTVU Novice iz Jugcs!avije- Dosmrtna ječa za zverinskega j dalje, da so v Ivanju že natovo-Kasaeijsko sodišče v Novem: rili okrog deset vagonov zlata. Sadu je te dni izreklo znamenito' Seveda je bil to produkt laliko-razsodbo. Prizivno sodišče v No- verne ljudske domišljije, kajti na j vem Sadu je pred kratkim ob-' zlato žilo ni naletel v Ivanju j sodilo kmeta Nikolo Gfvrilovica nihče, delo za vrtanje predora : iz Novega Sada na dozivljensko pa se ni ustavilo, temveč je sa-ječo. Gavrilovic se je lani spri s mo nekoliko skrčeno radi zmanj. svojo materjo in v največji raz- ( šanih kreditov. ________________' burjenosti jo je napadel z nožem 1 — <> bi ne bil prineesinja Filip lep naslov, katerega bi se izpla-l ter j° v pravem pomenu besede Provokacija italijanskili mornar-čalo zamenjati za milijone. Saj veste, Ter Yelps, največja slabost nas zaklal. Ranil jo je na dvajsetih " prostih hčera prosie dežele je pohlep po naslovih, imenih in stana. Tudi jaz nisem nikaka izjema. Pod tem naslovom piše o novi nevarnosti v mednarodnih krogih fcnani japomski urednik K. Ca-vacahtny. — Ramee nevarnosti, s katero je nekdaj plašil Evropo (Yiljem ne bo nikoli, zato pa na-; rašča sovraštvo do Evrope in naglo pada ugled belih gospodtov. V tem oziru so postavile pretreeu-joc vtis nesrečne ruske begunke, ki ponujajo ljubezen v Kitaju, in ruski častniki, ki delajo kot težaki pod kitajskimi polirji. Aziji ^e je jela upirati: od Tokija do OeJija valovi sovrašrtvo zoper krščanstvo. Misijonarji zapirajo šole ter bolnice in beže. Dosedaj je manjkalo temu elementarnemu ' protestu vzhodnih narodov smo-t lenega vodstva. Julija pa se bo ses-tal v Nagasakiju pevi pasn — a/ijatiki kouigres, ki mu bodo sle t«ili panazijska delavska interna-cJjotnala in mednarodna budisitov-t>ka zveza. Prvič v azijski zgouo-. vini se bodo sestali v Tokiju zastopniki Japonske. Kitajske, In-j dije, .Perzije, Turčije, Siama Fi-' lipinov in Afganistana. "Sovraštvo do kriza'' je pospešila predvsem označil s to besedo svoj splošni vtis, ki ga je odnesel iz Evrope. V avgustu lansVega leta je natisnila prosvetna zveza kitajskih dežel Chiandzu, Shekiang in Hopsoa posebne letake s pozivom, naj podro krščanske šole in kolegije, "gnezda strupenih naukov, s katerimi so zatrli misijonarji naeijonalni duh v srcih kitajske om^line.*' Witeonovi na-o samoodločbi narodov so vpli vali celo v pohlevni Koreji, Id se i je smatrala za deželo pohlevnih ov č:e. Sedaj pa se je izpremeniTa ta pohlevnost v odkrito sovraštvo Posebno neljubi postajajo ameriški misijonarji. Ushimuro. znamenit krščanski pridigar in vodja japonskih protestantov, poziva v stotisočerih letakih svoj narod, ,naj resi "azijsko krščanstvo pred j oknženjem z ameriško kramari-Ijo-'. Ameriška politika proti pri-! sel je van ju rmenokožcev je podžgala japon. ljudstvo. Evropa mora biti pripravljena na vse. ČUDNE VAJE mestih in od teh ran je mati pozneje umrla. Ter Velps se je ugriznil v ustnico. V taki meri se ga je polastila] Okrožno sodišče je obsodilo misel, tla visi Juana na njem s skoro demonsko strastjo, da je imel Gavriloviča na 15 let ječe, dr-sedaj občutek kot tla mu krati s tem svojim priznanjem posest. i žavni pravdnik pa se je pritožil — In kako je prišel ravno princ Filip do tega, da mu dajete I prizivno sodišče je kazen zvišalo prednost pred tlrupiini visokostojeeimi čestilei? f na dozivljensko ječo in kasacij- Naslonila se je na balustrado ter mu zrla naravnost v oči. < SO{i ie slednjič to obsodbo po- — ilislim, — je rekla hladno in prevdarno, — da je človek, s katerim bi se dalo živeti. Ni ne dober, ne slab, — a to bi bila stranska stvar. Men i se zdi tukajšnja družba bolj eskluzivna kot v drugih deželah in to mi ugaja. — Vidini, da so prilike za princa zelo ugodne, — je rekel porogljivo. — Da, če bi ne prišlo poprej ono vmes, bi mi morda lahko že čestitali. — Juana. — je vzkliknil razburjeno. Sam ni vedel, kaj se ga je lotilo, a najrajše bi jo zadavil. Ona pa se ni brigala za to. — Svoje bodoče življenje si predstavljam zelo prijetno, — je nadaljevanja. — Iti na dvor je bila vedno moja želja, a ne kot gledalec, katerega se trpi, temveč kot človek, bi spada tjakaj. — Juana. — je vzkliknil ter jo trdo prijel za roko. — In kaj z menoj? Ali je bila vse le šala* — Ne, a neumnost. To sem izprevidela. Ljubezen, katere se ne vrača, mora poginiti sama na sebi. — Ali veste to tako zagotovo? — je rekel polglasno ter se sklonil proti njej, ker so ga fascinirale njene oči, blesteče se v mesečini. — Le pomislite na edini obisk, katerega sem napravila v vašem ateljeju. Neuljudni ste bili z men oj, čeprav ste lahko videli, v kak-Snem razpoložt ?nju sem bila. Smejali ste se mi ter se norčevali iz mene. Od takrat naprej sem gotova z vami. — To ne sme biti. za božjo vo ljo, Juana, tega ne. Ali ne razu-suete, da pobegne človek pogosto za plot, katero si je ustvaril sam, iz strahu, da bi mogel postati slab v boju med željo in dolžnostjo? Molčala. — Le eno mi obljubite, — je nadaljeval. — Ne dajte svoje besede princ«, zadržujte ga, dokler . . . (Daljo prihodnjič.) trdil. Fantazije o zlatem rudniku v planini I van j. Ivdor se je kdaj vozil iz Sara-peva proto Gružu, gotovo pomni, da se par ur po vožnji iz Sarajeva začne cela vrsta predorov, ki so izvrtani skozi planino Ivan j. Predori so v mnogih ozirih zelo nepraktični, zato je bilo pred Časom sklenjeno, da se mesto dosedanjih predorov izvrta nov pre dor, ki bo znatno olajšal lokomotivam porabo energije. Ta pre dor. ki bo znatno nižji od dosedanjih tunelov, ter bo predstavljal minimalno nevarnost za vlake in potnike, je že v delu. Spomladi so zgradili na primernem terenu delavske barake, kmalu na to so prišli dninarji in posel gre sedaj spretno od rok. Te dni pa je nenadoma v Sarajevu počila vest, da so dela na Ivanju ustavljena, baje radi tega, ker so delavci naleteli na zlato žilo. Novica se je sirila od ust do ust, v vsaki izdaji je nekaj pridobila in tisti, ki so jo culi poslednji, so vedeli pripovedovati jev v Dubrovniku. V dubrovniškem pristanišču se je pripetil med našimi delavci in italijanskimi mornarji naslednji incident: Nekoliko delavcev Hercegov-eev je dobilo nalog, da prelože vagon stavbnega lesa. Ko so se delavci ob obali podali na delo, je neki mornar italijanske ladje "Giustizia", brez vsakega povoda zasmehljivo zaklieal prvemu delavcu: "Kaj hočeš, jugosloven-ski zamorec? Razbijem ti glavo!" Delavec mu je odvrnil: "Pojdi na ladjo!" Nato mu je Italijan dal zaušnico, ki mu jo je delavec vrnil "z obrestmi". Mornarju so prihiteli na pomoč oboroženi Italijani ter težko ranili omenjenega delavca. Žandarji so -intervenirali in izvršili potrebne poizvedbe. Prva starokatoliška poroka v Sarajevu. V Sarajevu je starokatoliški duhovnik Stjepan Zagorac izvršil prvo starokatoliško poroko. Poročil je svojega tovariša Josipa Jukiča, starokatoliškega duhovnika z neko brhko vdovo. Skrb za nočni mir v Zagrebu. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je odredilo* da smejo na vrtih restavracij in gostiln svira-ti godbe samo do polnoči. Po polnoči je dovoljeno sviranje godb v zaprtih prostorih do 1. ure ponoči. Hretame pomikov - Shipping 17. julija: Majestic, Cherbourg; Franc®, Havre: Penniand, Cherbourg. Antwerp. 21. JuliJm: Maureiania, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg, Hamburg. 28. - Julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 4. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg. Majestic. Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Martha Washington. Trst: Columbus, Cherbourg-. Bri-men; Beiiance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France, Havre; bourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg, Bremen. 18. avgusta: Mauritania, Cherbours Hamburg: Deutschland. Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg: Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute. Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. Homeric, Cher- ; Arabic, Cherbourg. 26. avgusta: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. 1. septembra: Berengaria. Cherbourg; Washington, Cherbourg, Derfflinger. Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Andanla. Hamburg. 3. septembra: Cniumbus, Cherbourg. Bremen. 4. septembra: France, Havre; bourg; Bremen. George Bremen; Hamburg; Homeric, Cher- 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. B. septembra: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen: Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, III. SKUPXI IZI.ET: — Olympic. Cherbourg: Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic. CherlKnirg: Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic, Hamburg; I'res. Harding. Cherbourg. J.remen. 23. septembra: Thurlngia, Cherbourg. Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembra: Muenchen. Bremen. 29. septembra: Mauritania. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Brtmen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg. Bremen. ^MAJCEN EJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSULICH™!** DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dbbrovnlku: MARTHA WASHINGTON 10. AVGUSTA — 30. SEPTEMBRA PRESIDENTE WILSON 31. AVGUSTA — 19. OKTOBRA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. Falzifikati eno dinarskih novcev. Polegr dvodinarskih falzifika-tov krožijo po deželi že enodi-narski. V okolišu žandarmerijske postaje Škocjan na Dolenjskem so orožniki zaplenili že več tfikih dinarjev. Razlika se opazi v tem, da je falnifikat nekoliko ver j i in tanjši od pristnega dinarja ter brez zarez na robu. Nemški Rdeči kri? in državni arad za' reševanje utopljencev sta priredila velike vaje ena jezeru Wansee blizu Berlina Nad 5C0 sanitetnih yojakv je reševalo potnike "|>onesreeene<*a" parnika, ki je bil kakih dvesto metrov oddaljen .od obrežja. Ob polosmih zvečer je zletela v zrak raketa, ki jc naznanila, da je 4 počil na par-niku kcteP*. Vise nadaljno se je izvršilo z znano nemško natančnostjo. Del moštva se je vkrcal v rešilne čolne, drujri so na kar skočili v vodo in plavali proti parniku. Vreme je b?lo vihaimo, kljub temu je skeilo čez krov parnika več otrok, ker e?ta imeli dve ljudski šoli vlogo ponesrečenih potnikov, brodolomcev. V kratkem času so rešili vojaki vse potapljajoče se čolne in jih odpeljali na kopno. Toda dva šolarja sta pričela toniti zares. Enega so pravočasno potegnili na, suho in ?a z umetnim dihanjem izopet spravili k zavesti, a drugi, 141etni deček je utonil in niso našli njegovega trupla, dasi so iskali vso noč Otroci so dse večkrat vadili potapljanja in reševanja in so glasno kričali: — Na pomoč! — V tem hipu so ostali kriki res . pfo-tapljajočegae se dečka neOpaženi. ker so mislili vojaki, da tudi on igra svojo vlogo. Sedaj je seveda vse razburjeno in šolsko vodstvo -e bo moralo zagovarjati radi svoje vestnosti, ker se nd oziralo na slabo vreme, viHar in valove Iz komedije je nastala drama. &OJAKI, NAROČAJTE • SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI jI. SLOVENSKI DNEVNIM V ~ &B&AVA& SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi parnlk! n«. olje FRANCE 17. jul.; 14. avg. PARIS 24. julija. — 21. avg. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretj^gfc r&sroda s umivalniki hI tekočo voda za t; 4 aH « oseb, Francoska kuhinja In plJaC*. cfroveh. Jfoe 1« STATE ST.. NEW YORK alt lokalni acentj«. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno pouC?en o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled na§e dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu. Glasom nove naselnlSke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamore j o tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do-yoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pi§e za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sem Žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili gteti v kvoto. Starlši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamore j o Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND? ST., NEW ¥ORK ADVEBTISE icf GLAS NAHODA Naznanilo. Slovensko Samostojno Bolniške. Podporno Društvo v New Yoriku priredi v soboto, dne 23 oktobra VINSKO TRGATEV, ki obeta nekaj posebntjga. Priprave so že zdaj v te