S*, T2 Nffito Hi! i>.|*» (tffltu raintt c« h wrt4 - - —«1 « v sredo 14 lamiaria 1925. Posamezna številka 20 ceo t. Letnik k Xlc<93 teMa. poitdeljek. vsakdan rjutr^. Ure niStvo: u*«" AeiSkega W. 20. I. nadstropje I^opI^atJ «.e poS' ^ pisn a se ne sprejemajo, rofcoltfst se ne vtati -Prof. F. Peric. - Lastnik Uskar^Edinost. Tisk .skafae lMc. tre?* « mesec L 7.-, 3 mesecc L^P-po* ™' L ln ceto leto L & V Ze inozemstvo mesečno 5 Ur več. - Telefon uredniStv« ln uprave it-Sf ,13. V- DINOST Posamezne Številke v Trsta ta okolld po 90 cent — Oglasi se rakuna)* v fiirokostt ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 < osmrtnic«, zahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trata, ulica f*. Frančiška AsiSkega štev. 30, L nadstropje. — TeleJon uredništva ta wm U-6Z. Nad stranko ie korist naroda Graška «Tagespost» je priobčila te dni zanimiv članek, v katerem dokaauje. da se kriza parlamentarizma razvija bolj in bolj v krizo — strank. Pisec se sklicuje na primere v raznih državah, posebno tudi v Italiji Vzrok temu vidi člankar v dejstvu, da izrabljajo stranke skoro vse svoje sile za — strankarske namene. V tej trditvi je mnogo resnice tuda glede Jugoslavije in Slovenije še posebej. Mesto da bi bile stranke to, kar bi morale brti že pa naravi — le sredstvo za doseganje višjih namenov splošne blaginje, državne in narodne, jim je moč in korist stranke pred vsem in nad vsem, četudi pri tem trpi splošni interes največjo škoido. Kakor da je mislil še posebno na politična žifvljenje v Jugoslaviji, piše pisec v graškem listu: «Vcda strankarskih dogem [e pregloboka, da ne morejo priti skupaj niti vsi politični istomišljeniki, ki naj bi i c -mo ob rami pripomogli zakonom pra/e demokracije do uveljavljenja. Pobijajo se med seboj radi teorij, ki niti niso na dnevnem redu, ki pa se jim zdijo nedotakljive kot neminljiva pravica m sveta posest njih lastne stranke.» Ta pojav se res kaže sedaj na pr. v Italiji in Nemčiji. V Italiji so se pač združile opozicije za umik na Aventn, za pasrvno politiko, za sabotažo parlamenta. Ne morejo se pa združiti za politiko aktivnosti. Posledica temu je, da ni imel njihov kor.;k nik-kega praktičnega vpliva na notranjo politiko. Skupen jim je le čut užaljenosti po postopanju Mussolmijeve vilade, ne morejo pa odgovoriti s kakim skupnim odločnim dejanjem. To pa iz gori označenega razlega: ' ker jim ne dopuščajo tega dogme lastne stranke. Slično vidimo sedaj v Nemčiji, kjer se vse državno politično življenje zvija v najhujši krizi. Stranke, ki so šle v volilni boj za skupni veliki cilj, za ohranitev sedanje vladavine, torej v boj proti stremljenjem komunizma na eni, in velenemških hohen-zollernskih metnarhistov na drugi strani, se ne morejo sporazumeti za najnujnejšo in neposredno potrebo, za sestavo skupne vlade. Kriza se pcostruje bolj in bolj m zmešnjava postaja vedno večja, tako, da se govori že o -skrajnem sredstvu za izhod iz &te zagate: o proglasitvi diktature! Vzrok temu zlu je zopet v dejstvu, da misel na dogme lastne stranke zagraja pot v j jw jti-aiilca in Še le potem ustava, država in blaginja splošno-sti. Zlo postaja tem večje, ker stranke v navzkrižju njih posebnih strankinih programov izrabljajo tudi nezadovoljstvo prebivalstva, ki ga pa ni zakrivila druga 9tranka, marveč ima svoje vzroke v posledicah -viojne katastrofe, ki je zajela Evropo. V Jugoslaviji na pr., na mesto da bi bile državotvorne stranke, tiste torej, ki hočejo ohraniti država in jo napraviti močno in spoštovano pred svetom, iskale sporazuma in podlage za učvrstitev državne ideje, za delo za notranjo kulturno, socijalno Ln gospodarsko konsolidacijo države — so se poedme teh strank radi strankinih ciljev družile s politiki in skupinami, ki so znane kot sovražnice države in ki delujejo očitno za nje razpad. Veliki cilj se je tudi tu podrejal strankarskim dogmam in na- Voditelje HRSS bo sodilo ttaurtisko ~veiie var£e SOdliiS I Naloga strokovnjakov na tej konferenci „ , . _ .. „up« n.j;^: ; je bila vise prej kot lahka. V Sodniki voditeljev HRSS Radicevi prista* ^ ^ 'do danes 1 Vlada ostane na dosedanjem stališču 1 - Boi med fašizmom in prostozidarstvom Po sporazumu GioHtti Salaadra-Oriando Zbližanje med aventinisti in ustavno opozicija RIM, 13. V političnih krogih nihče ne dvomi,' da je hotel mm^ci P^^ b«e7a~dvora * svoje "namine. Današnji ^ M7v d^očil i to^u^-j uSl fo zagnali velik krik proti vladi, češ preuredbi določil glede dekOvanj_a_u ^ ^ ^ dQŽfvela z Radičevo afero popoln poraz. Nekateri listi celo zahtevajo, naj vlada odstopi. Na merodajnein mestu pa izjavljajo, da bo vlada vztrajala na seda-niem odločnem stališču. Vlada, je prejela kratkem so pripravili vse potrebno za plnarno seio, ki se bo vršila zadati smrtni udarec prostozidarstvu. tem zakonskem načrtu je rečeno, da morajo vsa udruženja sporočiti policijskemu ob last vu pravila, posiorvnik ter seznam vseh članov, ako to zahteva policijsko oblastvo. Dalje vsebuje zakonski načrt določbo, da ne smejo biti člani skrivnih organizacij ne državni, ne pokrajinski m tudi ne občinski uradniki. Ti uradnaki se morajo pokoriti novim določbam tekom 15 dni po objavi tega zakona. Očitno je, da je ta zakon naperjen v prvi vrsti proti prostozidarskim organizacijam. ki imajo razpletene svoje niti po vsej državi in med vsemi stanovi od navadnega uradnika, odvetnika, častnika itd. tja da ministrov, generalov in najpremožnej-ših industrijalcev. S tem zakonom hoče vlada prisiliti državne uradnike^ da izstopijo iz prostozidarskih organizacij, na drugi strani hoče vlada izvedeti za imena članov teh organizacij. S tem zakonom je on. Mussolini napovedal odkrit boj prosto-zick-rstvu. On. MussoHni se je spustil že prej v ta boj, da bi s tem pridobil maso e. Že takrat so mu mncigi prijatelji od- veljal kot uradna zaključitev konference. Ako bo potrebno, se bo vršila zadnja seja jutri zjutraj. Na vsak način je minister Churchill že ukrenil vse potrebno, da bo lahko odpotoval jutri v London. Kaj bo dobila Amerika? PARIZ, 13. Na konferenci doseženi spo- njem oKliocnem ol^nrlvl razum odkazuje Združenim državam 62 mi- ,z Zagreba natančna iao ir^pravi y' zlat ki jih bo na njih račun sudbenega dvora Pečala Belgija iz dohodkov iz ruhrske Sem. Predsednik senata ki je■ sktend. da P &J milijonov bo Amerika se ustavu kazensko; I^ogc proti JU obroS, počenši z le- dićevim tovarišem,, je velik prijatelj Radića in pristaš HRSS. Tudi večina ostalih sodnikom je bila v zvezah z vodstvom rlKoo. Radi tega bo vlada poverila nadal— *^oigodba adičev dokumenti sžaju. V kolikor se tiče predvsem Italije, se smejo doseženi uspehi smatrati za zelo zadovoljive. Vsled finančne ureditve po Dawesovem načrtu je Italija prejela na dajatvah v naravi — in posebno premoga — večji del, kakor ji je pritikalo, tako da dolguje prav za prav na račun zaostankov 300 milijonov mark v zlatu; na prizadevanje italijanske delegacije se je ta dolg znižal na 50 milijonov mark v zlatu ter se je določilo, da se bo uračunalo to vsoto na bodočih deležih, ki jih bo Italija dobila na račun odškodnine. Italijanska delegacija ye nastopila tudi za znižanje stroškov vojaške zasedbe, kateri so do sedaj tako močno obremenjali vojno odškodnino. Tudi v tem o žiru se je konferenca približala stališču Italije, v kolikor je znižala vojaške stroške od 250 milijonov na 160, in ta številka je bila do- ______,__m ________ ločena za dobo enega leta« nakar se bodo'v Orleansu radi Sadoulovega procesa, je kom francoske delegacije ministrom Ray noidyjem daljši razgovor, tekom katerega mu je naznanil, da nemška delegacija odklanja načrt «modus vivendi*, ki ga je predlagala francciska delegacija. Radi te odklonitve je francoska delegacija, ki hoče poskušati vsa sredstva, da se doseže sporazum, predlagala Trendelenburgu nov načrt v obliki sporazuma. Ta sporazum bi predvsem ščitil interese francoskih in nemških izdelkov ter bi bil sklenjen za doibo šestih mesecev. Načelnik nemške delegacije Trendelenburg se bo o tenr novem načrtu posvetoval s svojimi tovariši ter bo jutri sporočil Raynaldiju odgovor nemške delegacije. _ Molisne spremembe v polIJki Amerike napram Zvezi sovjetskih socialističnih repubHk • PARIZ, 13. Govorica, da pomeni imenovanje Kelloga za državnega tajnika v Washingtonu spremenitev politike Združenih držav napram sovjetom, se odločno zanikuje. «Matiai» zatrjuje, da se je dose-daj Kellog pekazal vsaj tako odločnega nasprotnika boljševizma, kakor njegov prednik Hughes. Houghton, poslanik Združenih držav v Berlinu, je sprejel mesto poslanika v Londonu po imenetvanju Kelloga za državnega tajnika. V Beli hiši se zatrjuje, da bo Kellog zapustil London sredi februarja. Sndonl izpuščen na začssno suoboflo Obtožba Clemenceau-a in ger«erala Nou-lensa - On pravi: «Sem dober komunist, pošten internacijonalist; a v prvi vrsti sem Francoz* PARIZ, 12. Danes se je zagovarjal pred vojnim sodiščem v Orleansu kapetan Jakob Sadoul. Kakor znano, je Sadoul med svetovno vojno več časa shižil pri franeot-skem oddelku, ki je operiral v zvezi z ostalimi antantnimi četami ob murmanski železnici v severni Rusiji. Francosko vojno sodišče ga je obsodilo na smrt m contuma-ciam, ko se je še nahajal v Rusiji, radi bega k sovražniku. Sadoul se je povrnil v Francijo pred enim mesecem. Nekateri listi zatrjujejo, da se je Sadcrul^ odločil za ta korak po nasvetu francoskih vodilnih komunistov. Sadoul je po poklicu advokat. Te posle je vršil dio izbruha svetovne vojne. Med vojno je služil kot rezervni kapetan v? francoski armadi Pred vojnim sodiščem v Orleansu se ie branil sam tako-le: «Gcspodje! Morda se čudite, če Vam rečem, da mi je v veliko zadoščenje, da se nahajam pred Vami, ki ste sodniki. Ugotoviti hočem predvsem naslednjo resnico: Že davno sem se hotel povrniti v Franci v svrho revidiranja procesa, na podia.gi katerega sem bil obsojen na smrt in contuiraciam, toda moji ruski prijatelji so mi odsvetovali tak korak. Izkušnja me je prepričala, da v moji zadevi ni kompe-tenten vojni svet. Tega prepričanja ?o tudi številni civilni in vojaški krogi. Tudi ruski generali zatrjujejo, da mojega slučaju razsojati ni upravičen vojni svet. Sicer pa naglašajo, da je proces proti moji osebi organiziral Clemenceau. Na tem mestu izrecno povdarjam: Sem dober komunist, pošten internacijonalist, a v prvi vrsti sem Francoz. Moje delovanje pri- boljše-vikih sta podpirala francoska generala Lavergue in Niessel. Odgovornost za brest-litorvsko pogodbo nosita sedanji francoski vojni minister Noulens in Clemenceau. Ona dva sta odgovorna za prelito kri stotisočerih francoskih vojakov. Dobro sem shvaćal tedanjo pogubonosno francosko politiko. Zato pa Clemenceau ni gotovo želel, da se povrnem v Francijo, ker se je bal, da razkrijem francoski javnosti dalekosežne napake njegove politika Organiziral je proti meni proces, ki me je proglasil za dezerterja, kar je popolnoma izmišljeno.* Sadoulov advokat je predlagal vojnemu sodišču, da se izpusti Sadoul na začasno svobodo. ORLEANS, 12. Vojni svet, ki se je sestal sklenil, da se obtožilno gradivo proti kapetanu Sadoulu ponovno prouči, predno 9® prične proces. Nadalje je odobril predlog, da se Sadoul izpusti na začasno svobodo, ker ni portrebno, da bi se imenovani zaenkrat pridržal v zaporu. Danes zvečer j« Sadoul prispel v Pariz. Gospodarski položaj Austrije Izjave generaL komisarja Zimmermanna LONDON, 13. Dr. Zimmermann, generalni komisar Društva narodov na Dunaju, je podal tukajšnjemu listu «Manchester Guardian* izjavo, v kateri potrjuje, da se sedanja Ramekova vlada v Avstriji na vso načine trudi, da bi zmanjšala državne izdatke. Nato našteva Zimmermann v tej svoji izjavi pojave, po katerih se sme sklepati, da se je finančni položaj Avstrije znatnoi zboljšal: absolutna ustalitev avstrijske krone, dejstvo, da preostaja še znaten ostanek od posojila Društva narodov in da je plačevanje obresti tega po-sctjila popotlnoma zagotovljeno z dohodki carin in monopola na tobak. Radi tega — zaključuje Zšmmermann — ni prav nobenega vzroka za pesimistično presojanje finančnega položaja v Avstriji. Senzacijonalna aretacija na Dunaju DUNAJ, 13. V soboto zvečer je bil aretiran generalni ravnatelj največje dunajske pekarne «Arrkerbrot-Werke», ki spe-čejo nad 100.000 hlebov kruha. Proti tovarni je bila že dalje časa v toku kazenska preiskava radi navijanja cen. Na podlagi v preiskavi zbranega obtežilnega materijala je bil generalni ravnatelj Fried v soboto poklican pred preiskovalnega sodnika in po doglem zaslišanju pridržan v preiskovalnem zaporu. Aretacija je vzbudila na Dunaju in v okolici ogro.nno senzacijo. GdkriSJe dragocenih starinskih prekatov v Boig^iii 11 zlatih posod, ki tehtajo 12 kg SOFIJA, 13. V bližini Vulčigrina, v pokrajini Floven, bilo izkopanih 12 starih posod, ki obstojrjo iz čistega zlata. Tehtajo skupno 12 kg. Te posode so se najbrž uporabljale pri verskih obredih, ker nosijo namreč orijentalske okraske. Oddane so bile narodnemu muzeju v Sofiji, kjer jih proučujejo pristojni strokovnjaki. Odrretje francoskega parlamenta PARIZ, 13. Danes ob 13. uri je dekan sen. Melino otvoril sejo z običajnim govorom, kateremu je senat burno ploskal. Nato je bila seja odgodena na četrtek za izvolitev predsedstva. Ob 15.15 uri je Pinard, dekan poslanske zbornice otvoril sejo ter imel pri tej priliki običajni nagovor. Armenci se zahvaljujejo Grkom ATENE, 13. Osrednji odbor armenskih občin v Grčiji je objavil izjavo, v kateri izraža grški vladi zahvalo armenskega naroda za gostoljubnost in pomoč armenski.n beguncem, Strafna železnlšKa nesreča radi megle 23 ljudi mrtvih, 59 ranjenih IIERNE (Porurje), 13. Davi ob 7.30 je nek brzovlak treščil v potniški vlak, ki se je nahajal na po-taji v Herne. Nesreča se je zgodila, ker strojevodja ni opazil signalov radi pregoste megle. KERNE, 13. Po železniški nesreči se je ugotovilo 23 mrtvih in 59 ranjenih, od teh 14 težko;, dva pa se nahajata v življenjski nevarnosti. Akoravno je brzovlak, ki se je imel ustaviti v Herne, vozil že bolj počasi, je bilo trčenje tako silno, da sta se dva zadnja vagona potniškega vlaka popolnoma zrušila. Vsi potniki obeh zadnjih vagonost so ostali na mestu mrtvi. Brzovlak je prispel pred časom v Herne ter prezrl radi megle dva signala. Lontion zavit v gosto meglo Cestni promet deloma ukinjen - Trčenje avtomobilov - Več oseb ranjenih LONDON, 13. Mesto je zavito v gosto meglo. Cestna železnica je deloma ukinila svoj promet, avtomobili pa sploh ne vozijo, ker so se vsled j£oste megle prigodile številne nesreče. Na več krajih je prišlo do trčenja avtomobilov. Poškodovanih je bila nad 200 oseb. Tudi v Parizu otežkocen promet radi megle PARIZ, 13. Vsled goste megle je tuka| ves promet zelo otežkočen. V predmestju se je zgodilo več železniških nezgod, posebno v bližini Choisy le Roy. Človeških žrtev ni biio. Vlaki prihajajo z znatnft zamudo. Spominjajte se ob vsaki priliki »Dijaške Matice1 Cena: V usnje vezan L 7.— „ platno , , 3,— Dobiva se v tisliarni .Edinost* in v knjigarni Štoka, Via Milano. odlikovane Mlekarne v Volčata (Tolmin) v zavojih od '/, kg, dnevno sveže, dobijo konsumenti in pieprodajalci po najboljših cenah pri KMETIJSKO - TRGOVSKEM DRUŠTVU via Raffineria 4, telefon 36-75. it>2 ALOJZIJ POVH urar In zlatar Pioz'a Gnriitold! 2, L n, TeL 1-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. 62 Najvišja cttne plačujem za kun, zlatic. tssis, dihurjeif, vide?, jszbsce^mau verie, krtov, divjih in domačih sajcav. Tr*ls Via artisti št, 10 tft. nad^fr,, Urala 15 y Sprejemajo se pošiljatve po poŠt I ■■ II 11 regislrovana zadruga z omejeni a poroJlvon nraduje v svoj! lastni liišl ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Spreiema navadne hranilna vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, I stave in osebne kredite. — Obrestna I mera po dogovor«. Urafine are za stranke ol 9 do 13 Ob nedeljah in prazniki.i je urad zapr l Št telef. 25-^7. ir-rrrrmmrr Vaš udani John Losconibe