Orgle. Namen, ki ga imajo orgle v cerkvi je ta, da petje podpirajo in lepšajo. Iz tega se razvidi, da je v cerkvi lepo petje poglavitna reč; orgle so tedaj petju podložne, inorajo mu le streči, spremljati in izversevati ga. Nenaravno je tedaj, ako so orgle pri petju preglasne, da ga preglašajo. Velika napaka sedanjih orglavcev je, da imajo pri petju preveč orgle odperte, da se petje skoro nič ne sliši, in, če se tudi sliši, pa se nobena beseda ne razloči, in nihče v cerkvi ne ve, kaj se poje. Dober orglavec rabi pri petju prav tihe in posamesnim napevom primerne spremenc ali regištre. Tudi, kedar pojo orgle brez petja, ni treba, da bi erioiueruo veršale in bučale z vsemi glasovi; Ie v priuiernib cerkvenih časih in pri odločenih igrah naj orgle zapojd s polnimi veličastuinii glasi. Sploh pa razumen orglavec pazi: 1), da nikoli nc orgta kaj, kar bi bilo cerkvenemu duhu nasprotno ali da bi zbujalo celo posvetne in pretelesne misli; 2), da orgle vselej takoravna, da ne pregluše petja in da nikakor ne niotijo pobožnega duha; 3}, da sploh pri orglah in pri petju nič nc slori, kar bi pri poslušalcih živilo radovednost, ali pa, da bi s tim iskal le svoje hvale ali slave kakega skladatelja. Poglavitno in pervo vodilo orglavcu naj bode to, da z orglami budi in krepča pobožnega duha in da 8 tim zvišuje službo božjo. Primerno se nam zdi, da tii ponavljamo zlate besede, ki jih oaš g. Matija Majar v svoji VP e s m a r i c i" #) vsem orglavcem polaga na serce: ,,OrgIe naj rahlo (piano) pojo; rahlejše je, lepše je! sicer vse petje poderd: še pevec samega sebe ne sliši". V stolnih cerkvah po starocerkvenem orgle samo med verstami pojd, medpetjem pa molče. Resnicaje, vselej pojd Slovenci tam lepši, kjer orgel ni, in obstati moram, da je za me vselej bila sterdica in da se je meni vselej dobro zdelo, kedar se je pri orglah kaj spačilo; toda organist mojih misel ni smel vedeti. So pa tudi nekteri orglavci, da se Bogii usmili! Od pravih, rodoljubnih organistov tega ne rečem; jaz take spoštujem in jih v velikej časti imam, posebno ako so tudi učitelji, kteri imajo veselje s slovenščino in ako svoj mili materinski jezik ljubijo, in na Slovenskem slovenske pesmi orglajo. Hvala, koniur hvala gre! Pa gerdo je , ako človek Slovenec živi med Slovenci in od Slovencev in vendar za slovenske stvari malo ruara; gerdo je, ako kak orglavec vse zna — preambulacije , variacije, opere, Zampa, Fra Diavolo, vse žlahte vlaškib in nemškili pesem — samo tega ne, kar bi znati imel, namreč: na vsaki praznik jedno slovensko pesem, da bi jo vsa sosedščina k orglam zapela. Ali ni to žalostno, kedar se vse drago leto ne sliši drugega kakor nemški nomp* in pesem ,,Wir werfen uns darnieder" ? Slovenci pa imeti toliko lepih slovenskih pesem, — ki bi jih radi zapeli ali peti slišali! — Nekdo še ni vedel, da je pesem nWir werfen uns darnieder" že davno poslovenjena, in je začel sana prestavljati tako le: ,,Mi se mečlemo ta po tleh". Ali ni to da bi vtekel s takimi Ijudtni? *) nPesmarica cerkvena" dobiva se v Celovcn pri Jan. Lemm. Vr»<k».