Št. 34 (1413) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek,
19. avgusta 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
NOVOTEKS V GUETERSLOHU
Najboljša novomeška kolesarska mladinska posadka je minuli ponedeljek odšla v zahodnonem-ški Guetersloh na petdnevno kolesarsko mladinsko dirko za trofejo Evrope. Ekipa bo predstavljala reprezentanco Slovenije, v njej pa bodo nastopili Božo Mijajlovič, Zdenko Antončič in Ivan Turk. Novoteksovo vrsto vodi trener Jože Majes.
Deveti pohod prijateljstva
Vpis v šole
Šolsko leto 1976—77 je pred vrati, zato smo povprašali nekaj novomeških srednjih in poklicnih ’ šol, kako je z letošnjim vpisom.
Na gimnaziji so razpisali 160 prostih mest, to je za pet oddelkov. Sprejeli pa so v vsak oddelek po 4 več, tako da je trenutno vpisanih 180 novih dijakov. Vprašanje je, kaj bo s tistimi, ki bodo „padli“ na popravnih izpitih, Lčtos se je več dijakov odločilo za pedagoško smer, tako da jo bodo sestavljali trije oddelki, splošno pa dva.
Na ekonomski srednji šoli so razpisali 64 prostih mest, prav tako na upravni administrativni šoli. Na obeh šolah so vsa mesta že zasedena.
Na kmetijski srednji šoli je zasedenih že vseh sedemdeset razpisanih mest. Za prihodnje šolsko leto se je tudi na to šolo prijavilo več kandidatov, kot je bilo prostih mest; to je za zadnje obdobje precej nenavadno, spodbudno pa je za naprej.
Zdravstvena šola je sprejela 70 kandidatov v obe smeri — ambulantno bolniško in otroško.
Za gostinstvo se je odločilo doslej 111 kandidatov, jih pa še vpisujejo.
L K.
Štiridnevnega vzpona
na Triglav občanov
se je udeležilo 60
ZARADI NEPAZLJIVOSTI OB ŽIVLJENJE
11. avgusta malo pred 18. uro se je pri Sotelskem motorist zaletel v kamion in obležal mrtev. Iztor Zadel iz Brinja je vozil kamion proti Krškemu, ob srečanju z drugim kamionom pa je rahlo zavrl. Za njim je pripeljal 49-letni Karel Habinc iz Brestanice 164 in se zaletel v kolo kamiona. Z glavo je udaril ob kason in dobil tako hude poškodbe, da je bil na mestu mrtev.
DANINOHRUŠEVO ŽGANJE - ŠAMPION
Mednarodna žirija sladokuscev za pijače je prisodila hrušev-cu mirenske Dane laskav naslov šampiona mad žganimi pijačami. Nagrajeno hruševo žganje bo mirenska tovarna razstavila na jesenskem vinskem sejmu, ki ga bodo odprli v ponedeljek, 30. avgusta, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Minuli ponedeljek je iz Novega mesta krenila na štiridnevni tradicionalni pohod na Triglav skupina šestdesetih športnih in družbenopolitičnih delavcev iz Karlovca, Novega mesta, Siska, Banja Luke, Gospiča, Bihača in Prijedora.
Pohod bratstva in enotnosti je organiziral novomeški zletni odbor, sodi pa v okvir številnih medzletnih akcij. Letošnja številčno dokaj velika skupina — s pohoda se je vrnila danes — je šla na najvišji vrh v Jugoslaviji
SUHA KRAJINA PRIČAKUJE BRIGADIRSKE VETERANE
V soboto sc bodo ob 8. uri na novomeški avtobusni postaji zbrali nekdanji brigadirji iz vse Dolenjske, ki bodo obiskali delovišče v Suhi krajini. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Novo mesto obvešča veterane, naj se obiska četrte izmene mladinske delovne brigade udeležijo v čim večjem številu. Na skupni akciji bodo veterani lahko dokazali, da so še vešči krampu, lopati in -brigadirskemu življenju. O akciji veteranov lahko dobijo zainteresirani podrobne informacije na OK ZSMS Novo mesto.
po drugi poti kot prejšnja. Najprej je obiskala in se ustavila v triglavskem narodnem parku, ob izviru Savice, osvojila je 1300 m visoko Komarčo, počila ob Črnem jezeru in na Doliču. Od tam se je po Kugyjevi poti povzpela na Triglav in pred Aljaževim stolpom pred slavnostno sejo razvila zastavo 14. zleta bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v liškem Gospiču.
MIRNA UHAJA IZ STRUGE
Deževje v začetku tedna je obilno napolnilo dokaj hudourniško porečje Mirne. V torek zjutraj je reka v Pijavicah pri mostu preplavila občinsko cesto, ki predstavlja krajšo zvezo po mirenski dolini mimo Mokronoga. Ravno tako je v torek zjutraj tekla rjavkasto kalna voda iz pip mokronoškega vodovoda, iz katerega je napajano tudi omrežje KPD Dob pri Mimi'
J. PLATIŠE
NADOMESTILO ZA SONČNI AVGUST - Po enomesečnem čiščenju in urejanju so te dni v Kočevju spet odprli pokriti bazen. V teh muhastih deževnih dneh je postal pribežališče mnogih kopalcev; zlasti veliko plava v njem šolske mladine, ki se ji počitnice počasi iztekajo. (Foto: France Brus)    "
Pol stoletja v bojo z ognjem
Od tistih avgustovskih dni leta 1927, ko so v Kapele z vozom iz
Okrašene Kapele so 15. avgusta popoldne sprejele nekaj sto gostov. Ob 50-letnici domačega gasilskega društva so priredili mimohod s svečanostjo, na kateri so 4 članom podelili republiška, 6 članom pa občinska priznanja.
Zagreba pripeljali prvo brizgalno in je že čez nekaj dni prestala ognjeni krst, pa do danes, so kapelski gasilci obvarovali ognja prenekatero domačijo in veliko premoženja. Junija 1929 je vas dobila gasilski dom, ki je vaščanom dobro služil vse do nemške okupacije leta 1941. Takrat so gasilski dom zasedli tuji vojaki, prizadevne gasilce pa so nato veči-
ZLATNIK CESARJA JUSTINIJANA
Arheološka ekipa Posavskega muzeja uspešno nadaljuje letošnja izkopavanja na obronkih Svetih Gor nad Sotlo. Pretekli teden so izkopali lepo ohranjen zlatnik ccsarja Justinijana (527 — 565) in odkrili stavbo z ohranjenimi kamni, ki so krašeni s palmetami Odkrili so tudi rimske postamente.
noma izselili v koncentracijska taborišča. Leta 1945 so ročno brizgalno gasilci našli v hlevu, vendar brez cevi, in gasilski dom je bil razbit, kakor tudi skoro vse vaške hiše.
Tako rekoč znova so začeli po osvoboditvi in se spet kaj hitro postavili na noge. Hkrati so začeli oživljati kulturno življenje, saj so tista leta uprizorili več uspelih del tako na domačem odru kot po sosednjih krajih. Prvo motorko so dobili leta 1952, kmalu zatem pa so se lotili obnove gasilskega doma.
Kapelski gasilci, ki so vsa leta napredovali največ z lastnimi silami in prostovoljnimi akcijami, so tudi v jubilejnem letu dosegli velik napredek. Uredili so matično knjigo, fasado gasilskega doma, dobili mize za dom, medtem ko sta dva člana opravila izpite za republiška sodnika gasilske zveze. V slavnostnem letu je med odborniki še nekaj starejših, ki so od mladosti svoje moči žrtvovali boju za ognjem. Tako sta predsednik in tajnik društva veterana Franc Hotko in Slavko Veble in nemajhna je njuna zasluga, da se kapelski gasilci tudi v drugih organizacijah uspešno udejstvujejo.
Mladi raziskovali Krko
Tabor gibanja „Znanost mladini", ki je bil letos v Dobravi pri Šentjerneju, se je končal
ODKRIVANJE PRETEKLOSTI — Mladinci v arheološki skupini so se seznanjali z delom arheologa na terenu samem - pri izkopavanju skeletov v notranjosti cerkve.
Domačijo gospodaija Bregarja v vasi Dobrava so v nedeljo, 15. avgusta, zapustili udeleženci druge izmene letošnjega mladin-
Da bi pravočasno prišli k zdravnika
V dolenjskem zdravstvu je precej praktičnih novosti: organizacijske in kadrovske spremembe, pa vrsta obetov v korist
bolnikom — Pogovor z v.d. direktorjem Jožetom Suhadolnikom
Februarja letos so se po samoupravnem sporazumu združili v SOZD vsi zdravstveni domovi, splošna bolnišnica v Novem mestu in Zavod za socialno medicino in higieno dela. Od formalne združitve do prvih začetkov praktičnega skupnega dela je minilo nekaj mesecev. Kaj je v tem času prinesla praksa, je bila osrednja nit pogovora z Jožetom Suhadolnikom, v.d. direktorja zdravstvenega centra.
— Katere so prve opravljene naloge pomembnega značaja za celotno zdravstveno službo?
..Opravljene so bile volitve v organe novega zdravstvenega centra, izvoljen je delavski svet in izvršilni organi ter pet strokovnih odborov: za varstvo družine, za zobozdravstvo, za splošno in urgentno medicino, za socialno medicino, preventivo in organizacijo zdravstvene službe ter odbor za hospitalno in polikli-nično specialistično dejavnost Samoupravni organi centra so torej zaživeli. Prve dni julija so začele delati tudi skupne službe zdravstvenega ccntra, ki opravljajo vse administrativno upravne in finančne posle ter druge naloge za celotno zdravstvo dolenjske regije, izvzemši lekarne."
— Slišati je, da ste vzpostavili nov aparat „birokracije“, ki bo zdravstveno službo samo podražila. S čem lahko ovržete take pripombe?
„V skupnih strokovnih službah 'dela vrsta strokovnih sodelavcev, ki so bili sicer predvideni v vsaki posamezni prejšnji delovni organizaciji, vendar so bila mesta večinoma nezasedena. Center je najpomembnejše strokovne kadre za skupne službe dobiL Imamo ekonomista, pravnika, gradbenega strokovnjaka, medtem ko sta v vsem novem centru predvideni samo dve novi delovni mesti. Dobiti moramo urednika internega glasila ter referenta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. To so delovna mesta, ki jih
zahtevajo nove naloge, predpisi in samoupravna praksa. Tema dvema mestoma smo pridali samo svetovalca za investicije, kar je še kako smotrna naložba, če vemo, da so doslej to delo pogodbeno opravljale razne delovne organizacije."
— Zaposleni v zdravstvu doslej niso bili zadovoljni z osebnimi dohodki in delitvijo sredstev. Kakšne spremembe se glede tega obetajo v novi organizaciji zdravstvene službe?
,.Bistven napredek je bil dosežen že s tem, da smo julija sklenili dogovor o financiranju zdravstvene dejavnosti z regionalno zdravstveno skupnostjo. Prejšnja leta so take dogovore podpisovali konec leta, tako v posameznih kolektivih vse leto niso vedeli, s kolikšnimi sredstvi pravzaprav razpolagajo. Prekoračitev dovoljenih sredstev tako ne bo več. Glede delitve osebnih dohodkov pa bo potrebno urediti predvsem razne akte. Zdravstveni domovi so šele po ustanovitvi centra sprejeli samoupravni sporazum o
delitvi OD, morali pa bi ga žc lani. Poudarjam pa, da tudi ta dokument še ni tak, da bi zaposlene zadovoljil,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Jože Suhadolnik: obeti za boljše zdravstvene storitve, za dobro bolnika.
skega tabora „Znanost mladi-ni“. Več kot 50 mladincev iz srednjih šol skoraj vseh večjih slovenskih mest je v dveh izmenah na terenu spoznavalo praktično plat znanstvenega raziskovanja ter se tako oblikovalo za bodoče strokovnjake.
Mladinci na taboru so bili razdeljeni v več skupin:	arheološko,
geografsko, biološko, geološko in kemijsko. V okviru svojih skupin so razisicovali osrednji problem spodnjega toka dolenjske reke: zakaj poplavlja. Ugotovitve in rezultati njihovega dela bodo koristno služili pri vsaki nadaljnji raziskavi in tudi kot smernice za iskanje nekaterih rešitev. Ob zaključku tabora so udeleženci pripravili pod vodstvom svojih mentorjev razstavo, na kateri so pokazali del svojih uspehov.
O letošnjem taboru mladih znanstvenikov bomo obširneje pisali v eni naslednjih številk Dolenjskega lista.
DELEGACIJA POBRATENE ARCEVIE V RIBNICI
Prejšnji teden se je v Ribnici mudila na uradnem obisku delegacija pobratenega mesta Arcevia iz Italije. Gostje so v Ribnico prispeli 9. avgusta in se dalj časa pogovaijali s sekretarjem ZK v Ribnici Francetom Grivcem in sekretaijem SZDL Ivanom Petričem.
Hmelj dozorel
Včeraj so začeli na deloviščih KZ Novo mesto v Brezovici pri Šentjerneju in v Jurki vasi obirati hmelj. Zategadelj smo se pozanimali, kako je z letošnjim pridelkom.
V kmetijski zadrugi v Novem mestu so nam povedali, da imajo glede letine hmelja podobne težave kot drugi slovenski hmeljarji. Letošnje vreme hmeljarjem namreč ni bilo naklonjeno. Spomladi sta rast zavrla pozno zapadli sneg in hladno vreme, kasneje pa še suša. Naši hmeljarji so si sicer pomagali z zalivanjem, toda to ni dosti pomagalo, tako da sc hmelj ni normalno razvil. Zadnje deževje in toplo vreme sta ugodno vplivala na končni razvoj kobulov in tako vendarle nekoliko pripomogla k vsaj približno srednji letini Vzrok slabi letini so tudi nad dvajset let stari nasadi, ki jih nameravajo prihodnje leto izkrčiti
Letošnji pridelek kmetijske zadruge bo okoli 1100 kg na hektar, medtem ko kmetijsko izobraževalni center na delovišču v Srebrničah upa na kakih 800 kg na hektar. Hmelj bodo obrali predvsem s stroji.
J. K.
Martin Kopričanec: PETELINČEK (1972)
NASI NAIVCI »RAZOROŽILI" HLADNE ANGLEŽE
Znano je, da so med najhladnejšimi obiskovalci različnih razstav Angleži; težko jih je navdušiti, še težje ogreti za kvalitetna umetniška dela. S kratko izjavo „Zelo zanimivo!" radi izrazijo vrhunec občudovanja, če so nad čim res navdušeni. Izjemen sprejem pa je doživela v Londonu reprezentančna razstava jugoslovanskih naivnih slikarjev in kiparjev. Odprli so jo v Camden Arts centru sredi julija ob navzočnosti našega veleposlanika v Angliji, direktorja galerije naivne umetnosti iz Zagreba dr. B. Kelemena in naših trebanjskih znancev, slikarjev Ivana Lackoviča in Dušana Jevtoviča. Tokrat razstavlja v Londonu kar 44 slikarjev in kiparjev, najbolj znanih ustvarjalcev jugoslovanske naive.
Razstava je bila pravo slavje za sicer hladne Angleže; optimizem razstavljenih del je naravnost „sto-pil“ vse rezerve molčečih otočanov, med katerimi je bila dolga vrsta galeristov, kritikov, novinaijev, diplomatov in drugih poznavalcev umetnosti Informativni značaj razstave je še posebej pomemben, saj v Angliji doslej niso imeli pravih predstav o obsegu in vrednosti naše naive. Razstavo, ki je bila pred tem tudi v Parizu, bodo septembra prenesli še v Združene države Amerike,
Tg-
VLAK JE IZTIRIL
Minilo je brez hujših posledic, le promet pri železniški postaji Loka je bil za 90 minut zaprt. Bilo je 14. avgusta ob 9. uri, ko je tovorni vlak pripeljal iz smeri Radeče, a strojevodja ni bil obveščen, da pri Loki popravljajo tir. Prepozno je opazil signal in naglo zavrl, pri tem pa je iztiril en prazen vagon. Strojevodja je potem vlak ustavil, tako da ni prišlo še do hujših posledic.
V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno, občasne krajevne padavine ali popoldanske plohe. Temperature bodo okoli poprečja za ta čas.
tedenski
mozaik
Spričo tega, da je peta konferenca šefov držav ali vlad neuvrščenih držav te dni v središču pozornosti, se zdi primerno, da ji posvetimo tudi naš današnji mozaik. Reporterji so namreč iz prijaznega Colomba, glavnega mesta države - gostiteljice, posredovali prenekatero zanimivost. Med njimi tudi naslednje;
Jeziki: Uradni jeziki na konferenci so arabski, angleški, francoski in španski.
Denar: Šri Lanka, gostiteljica konference, je izdala priložnostne kovance za 2 in za 5 nipij. Na eni strani kovanca je lik Sirimavo Bandaranaike, na drugi strani pa kongresna dvorana.
Čilost: V prvi vrsti je sedel oredsednik Tito, ki se udeležuje oete konference v Colombu. Kljub njegovim 84 letom je videti Tito čil in zdrav in to ob koncu delavnega dne, ko je sprejemal šefe delegacij na ladji Galeb, ki je zasidrana v pristanišču.
Posojilo: Ko se je predsednik Kaunda želel odpraviti na srečanje s predsednikom Titom, nu ni uspelo najti njegovega tvtomobila. Že je hotel poklicati taksi, pa mu je avtomobil no sodila delegacija iz Bečuane. Takoj ko se je Kaunda odpeljal, ■e je iz prometne gneče pojavil udi njegov avtomobil. Sestanka rredsednik Kaunda ni zamudil.
Protokol: V Colombo je zad-tji prispel libijski predsednik Gadafi. Ker se mu je mudilo na konferenco, ki se je medtem 'X pričela, je zaprosil gostitelja, taj preskoči protokol sprejema la letališču, ki navadno traja 10 ninut.
Avtomobili: Gostitelj je dal ielegacijam držav neuvrščenih la voljo okoli 500 avtomobilov.
Škodoželjnost: nekateri za-iodni časopisi so se na široko azpisali o .Aferi'ki da se je mmerila z libijskimi var-tostnimi agenti, ki da so jih go-titelji poslali domov. V resnici la je bilo takole: izmed 73 pri-mdnikov	libijske varnostne
lužbe, kolikor jih je prispelo z etalom v Colombo, jih je samo >0 imelo vize, drugi pa ne, in lednji so se vrnili domov, da si iskrbijo potrebne dokumente, takar so prišli z naslednjim le-alom nazaj.
Le navidez drobne reči
Glede oskrbe pozabljamo na podeželje
V razpravah o srednjeročnem načrtu našega razvoja smo lahko nemalokrat slišali za vrsto očitkov in predlogov, kako bi morali mnogo bolje kot doslej poskrbeti za boljšo preskrbo tudi v vseh tistih naseljih, ki jih ne moremo prištevati med središča ali večje kraje. Resnica je namreč, da smo doslej tej plati družbenega življenja posvečali verjetno vse premalo pozornosti. Zato ponekod to vprašanje postaja pravi politični problem in prav bi bilo, da bi se ga družbenopolitične organizacije začele tudi zavedati.
Ze zdavnaj dobro vemo, aa na podeželju še zdaleč ni mogoče kupiti vsega, kar potrebujemo v našem vsakdanjem življenju in da je marsikaj dražje kot v mestih. Potem, da je marsikje praktično nemogoče zagotoviti redno preskrbo z do-
TELEGRAMI
JOHANNESBURG - Policija južnoafriškega režima je aretirala Jenny Noel, eno izmed voditeljic organizacije črnk. V zaporu je tudi Peter Geldenblum, študentski voditelj z univerze v Johannesburgu.
RABAT - Na prvi znanstveni konferenci arabskih držav ob 16. do 25. avgusta v Rabatu razpravljajo o uporabi jedrske in sončne energije, odkrivanju naravnega bogastva s pomočjo satelitov in o drugih važnih vprašanjih. Konference se udeležuje 150 delegatov iz 18 držav.
DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je na tiskovni konferenci na Dunaju povedal, da bo avstrijsko zunanje ministrstvo prevzel dr. Willibald Pahr. Dr. Pahr velja v Avstriji za strokovnjaka za manjšinska vprašanja in je sodeloval pri pripravi obeh manjšinskih zakonov, o štetju posebne vrste ter zakona o pospeševanju narodnostnih manjšin. V avstrijskih krogih trdijo,
daje zaradi dosedanje zadolžitve postal tudi avstrijski zunanji minister.
ločenimi proizvodi, da servisnih delavnic za popravila najrazličnejših strokev praktično ni, da je slabo razvita tudi osnovna obrt, da so ponekod še zelo slabe prometne zveze, da lahko televizijski naročniki, za isto naročnino kot v središčih, spremljajo samo prvi program in da je sploh čutiti premajhna družbena prizadevanja, da bi zagotovili sodobnejše pogoje življenja kljub neprestanemu povečevanju družbenega standarda.
Vzrokov za tako stanje je vsekakor več in večinoma so predvsem posledica tržnih pogojev oziroma tržne miselnosti, ki je v določenem pogledu sicer nujna, nikakor pa ne povsem. Jasno je namreč, da lahko pričakujemo na število zaposlenih oziroma na kvadratni meter prodajnega prostora veliko večji promet v središčih, da je prevoz manjših količin blaga mnogo dražji, da je treba računati v manjših krajih oziroma prodajalnah na večji kalo in podobno. Toda res je tudi, da bi lahko tako ali drugače zmanjšali razlike med mestom in podeželjem tudi v tem pogledu, če
tisi#™
BEJRUT - Po 52. dneh obleganja je končno desničarskim silam uspelo zavzeti palestinsko taborišče Tal el Zaatar v predmestju Bejruta. Branilci so vztrajali do zadnjega naboja, nato pa so se morali — medtem je zmanjkalo tudi vode — vdati. Zmagovalci so v besu pobili več deset zajetih Palestincev. Na sliki: razdejanje v Tal el Zaataiju, na katerega so med obleganjem izstrelili nekaj sto ton granat in min, preden so ga v naskoku zavzeli. (Telefoto: UPI)
IIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlll
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- Veš, da so prekupčevalcem na ljubljanski tržnici spet stopili na prste!
- Ubogi prekupčevalci, saj morajo biti že vsi brez prstov, ko so jim že tolikokrat stopili nanje!
bi se bolje organizirali, če bi bila prizadevanja bolj usklajena in če bi omogočili, da bi tudi ljudje na podeželju mnogo bolj kot doslej lahko vplivali na politiko preskrbe.
Napredka v tem pogledu seveda ne bo mogel rešiti prav noben manjši kraj sam za sebe, pa čeprav bi se občani še tako dobro organizirali. Rešitev je samo v solidarnostnem odnosu v okviru posamezne občine ali pa več občin posebej. Nihče namreč ne more trditi, da ni mogoče zmanjšati davkov za določene storitve y odročnejših krajih, da ni mogoče zagotoviti dogovorov med trgovskimi hišami in prevoznimi delovnimi organizacijami za prevoze, da ni mogoče najti ustreznih prostorov, da ne bi prodajalci zagotovili rednih odhodov servisnih služb na podeželju, če bi to od njih zahtevali in podobno.
Žal se pri nas še mnogokrat premalo zavedamo, da iz malega raste veliko in hočemo živeti predvsem na veliki nogi. Zato je vsekakor prav, da smo v razpravah o samoupravnem družbenem načrtovanju slišali tudi za take predloge in hkrati očitke, ki bi jih lahko uredila predvsem organizirana akcija v okviru Socialistične zveze.
JANEZ KOROŠEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Ob dnevu graničarjev, 15. avgustu, so bile minulo nedeljo številne slovesnosti, ki so jih marsikje popestrili z obiski na karavlah. Leta 1944 na ta dan je bil ustanovljen korpus narodne obrambe Jugoslavije s posebno nalogo, da se bori proti prišlim ali zaostalim sovražnikovim skupinam na osvobojenem ozemlju. Mnogi pripadniki teh enot so pri opravljanju svoje dolžnosti izgubili življenje. Do leta 1953, ko so te enote prerasle v graničarje, so njihovi pripadniki ubili več kot 27.000 sovražnikov, okoli 90.000 pa so jih zajeli.
Dan graničarjev so slovesno proslavili v koroških občinah — v Dravogradu, na Ravnah in v Radljah ob Dravi- Osrednja slovesnost je bila pri spomeniku 23 padlim graničarjem stare jugoslovanske vojske nad železniško postajo v Dravogradu, ki so se v začetku aprila 19.41 tri dni hrabro upirali pre-
srečali preživeli bord Kosovelove brigade in gorenjskega vojnega področja ter številni mladina iz Primorske, Gorenjske ter domačini. Nekdanji pomočnik komisarja prvega bataljona Kosovelove brigade polkovnik Zdravko Klanjšek je najprej obudil spomine na dogodke pred 31. leti in sovražnikovo ofenzivo, nato pa je spregovoril tudi o sodobnih mednarodnih vprašanjih, predvsem zapletenih odnosih s sosednjo Avstrijo zaradi gonje proti slovenski in hrvaški narodnosti. Med drugim je dejal, da so bili v zadnjem
močnemu okupatorju ter dali življenje pri obrambi severne meje. Predstavniki družbe-
NAŠE MEJ E SO VARNE
nopolitičnih in delovnih organizacij ter mladinci so obiskali vojake na karavlah v Libečah, na Viču in Košenjaku ter v Bukovju. Tudi v drugih koroških občinah so obiskali vojake na bližnjih obmejnih stražarskih mestih, dan graničarjev pa so proslavili tudi v jeseniški, radovljiški, mariborski in drugih občinah. Proslave so bile tudi v Pomurju, na Primorskem, Goriškem, Tolminskem in drugod.
Ob dnevu graničarjev je načelnik gene
času postopki avstrijskih orožnikov močno podobni tistim, ki so jih morali preživeti bord, zbrani na slavju.
S prireditve so poslali zveznemu sekretarju za zunanje zadeve resolucijo, v kateri nekdanji bord opozaijajo na razmere na Koroškem v Avstriji ter zahtevajo uresničitev vseh pravic slovenske in hrvaške narodnosti, kot so zapisane v avstrijski državni pogodbi. Protestom so se pridružili tudi mladi bri-
ralnega štaba generalpolkovnik Stane Po- gadirji, ki so se v nedeljo zbrali v Zaročišču točar poslal vojakom in starešinam obmejnih pri Kobaridu. Tu sta se pobratili mladinski enot brzojavko, v kateri jim je čestital za delovni brigadi „Palič 76 in »Posočje 76“. praznik, ki ga slavijo v letu ob 35-letnid Sekretar republiške konference ZSMS Zden-vstaje naših narodov in narodnosti in ob no- ko Mali je dejal, da mladi s pobratenjem vih uspehih, ki sojih dosegli pri budnem va- utrjujejo temelje, ki so bili postavljeni med rovanju meja naše samoupravne socialistične NOB ter da mladi z velikim ogorčenjem skupnosti.	spremljajo dogajanja na avstrijskem Ko-
V nedeljo je bilo tudi slavje na Poreznu, roškem. Poudaril je, da se gonja zoper slo-kjer so se ob prenovljenem spomeniku NOB vensko in hrvaško narodnost ne razlikuje od
tedenski zunanjepolitični pregled
„V zadnjem času se tudi ne- enakopravno sodelovati z katere države, ki so sicer čla- vsemi, ko gre za uresničevanje nice vojaško-političnih zvez, teh revolucionarnih nalog. To približujejo politiki neuvršča- pa pomeni, da moramo v Co-nja, kar je treba v celoti pod- lombii, je poudaril predsednik preti. Približujejo se ji zato, ker Tito, „pustiti ob strani vse, kar
nacističnih. „Nsmo pozabili niti goija in trpljenja niti žrtvovanih življenj, da smo pregnali z naše zemlje okupatorja. Ogorčeni smo, ker so te zločinske in reakcionarne sile znova našle svoje zatočišče v deželi, kjer je vzklilo seme nacizma. To so rezultati kapi-tulantstva naprednih sil v Avstriji pred skrajno desnico in njenimi poganjki," je poudaril Zdenko Mali. Na protestnih zborovanjih ta teden so ravnanje avstrijskih oblasti obsodili tudi delovni kolektivi SGP Slovenija ceste, GP Tehnika, Komunalnega podjetja Ljubljana" in drugi.
Kljub ne ravno najbolj ugodnemu vremenu se jugoslovanski turizem počasi, vendar zanesljivo bliža svojemu cilju - milijardi dolarjev deviznega iztržka. Po prvih ocenah je namreč moč pričakovati, da bo letos devizna žetev presegla 850 milijonov dolarjev. Če upoštevamo prometne storitve in tisto devizno porabo, ki gre mimo uradnih menjalnic, bi lahko letošnji devizni saldo že presegel milijardo dolarjev.
Da bi v turizmu dosegli še večji dohodek, se bodo morali turistični delavci še bolj potruditi - le tako bodo namreč lahko prodali vse svoje zmogljivosti. Jugoslavija lahko sprejme zdaj kakšen milijon turistov naenkrat, s čimer se uvršča med razvite evropske države. Zato v turizmu ne smemo več ravnati tako kot takrat, ko smo imeli na voljo le 300.000 ležišč. Tisti, ki so to spoznali, nimajo težav ne z domačimi ne s tujimi gosti.
V minulem mesecu je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji spet na moč živahna. Njen obseg se je v primerjavi z junijskim povečal kar za 14,6 odstotka. Kljub temu pa je njen obseg v letošnjem juliju samo za 1,7 odstotka večji od tistega v lanskem juliju.
Trgovci kot proizvajala opažajo, da gredo nekateri izdelki v zadnjem času vse bolj v prodajo. To velja zlasti za belo tehniko, gradbeni material in pohištvo.
v njej vidijo pot in oblike utrjevanja svojega položaja in zaščite svojih interesov in ker povsod vse bolj prevladuje zavest, da prihodnost človeštva pripada svetu brez blokov. Vsakomur je že jasno, da v sodobnem svetu ni več možno, da bi prevladala katera izmed blokovskih skupin," je dejal predsednik Tito med drugim v svojem govoru na peti konferenci na vrhu v Colombu.
Neuvrščenost je zares postala svetovna politika, saj izhaja iz celotnih interesov sveta in se zavzema za splošne rešitve. Neuvrščenosti ni mogoče omejiti v ožje okvire držav v razvoju ali tako imenovanega tretjega sveta in podobno.
Kot si je današnji svet soodvisen, tako je tudi politika neuvrščanja splošna. Zapiranja bi zmanjšala njen pomen, vlogo in vpliv. Ni res, da bi kakršnokoli zapiranje lahko zavarovalo svet pred nadvlado velikih in nasploh pred zunanjimi pritiski. Varnost je le v ustvarjalnem angažiranju čim širših sil, je dejal predsednik Tito.
Njegova temeljita ocena svetovnih razmer ni obšla nobenega pomembnejšega problema, pri čemer je večkrat poudaril, daje treba vse sporne zadeve reševati v duhu miroljubnega sožitja in popuščanja ter v okviru mednarodnih organizacij.
Nič manj pomembne niso konkretne oblike solidarnosti z narodi, ki se bojujejo za neodvisnost. samoodločbo in svobodni narodni in družbeni razvoj in solidarnost z državami, v katerih je ogroženo tisto, kar so si priborile z velikimi žrtvami.
Vsekakor mora biti v ospredju tudi še odločnejši boj za nove mednarodne gospodarske odnose, predvsem za pomoč drža vem, ki so manj razvite in ki so jih najhuje prizadela neugodna svetovna gospodarska gibanja. Vse, kar smo doslej dosegli, smo dosegli zaradi enotnosti in nenehnih skupnih prizadevanj, zato moramo v skladu z demokratičnim bistvom našega gibanja tudi v prihodnje skrbeti za učinkovitost in kontinuiteto naše akcije.
Prav zato je izjemnega pomena nadaljnje razvijanje ustreznih oblik medsebojnega dogovarjanja in koordinacije. Koordinacijski biro je imel tudi doslej pomembno vlogo in nujno ga je še bolj usposobiti, da bo kot koordinator vsega gi-
nas začasno ločuje in se lotiti tistega, kar zadeva najbolj žgoče mednarodne probleme in kjer smo si najbolj enotni."
..Neuvrščene države morajo svoje medsebojne probleme reševati drugje in ob drugem času. V spremenjenem svetu bo vsak narod laže in hitreje uve-
Tito:
Svet
brez
blokov
ljavljal svoje zakonite interese in probleme, zato je krepitev, našega gibanja pa podlagi enotnosti, solidarnosti in sodelovanja med najpomembnejšimi nalogami te konference," je ob koncu poudaril predsednik Tito.
Njegov govor je, sodeč po prvih odmevih, zbudil v svetu veliko pozornost in ga prve ocene uvrščajo med temeljne dokumente pete konference na vrhu v Colombu.
TELEGRAMI
DUBROVNIK - Predseanik ZIS Džemal Bijedič je sprejel ministra za kmetijstvo in agrarno reformo republike Iraka dr. Eahma Džuma Hasana, s katerim je imel daljši prijateljski pogovor o raznih vprašanjih, važnih za obe socialistični in neuvrščeni državi.
BEOGRAD - Clan vrhovnega vojaškega sveta in poveljnik vojnega letalstva republike Gane general Charles Bcausoleil je na čelu vojaške delegacije dopotoval v Beograd na obisk v našo državo in k oboroženim silam.
TOKIO Bivšega japonskega premiera Kakueija Tanako, ki je že nekaj časa v zaporu, ker je sprejel od ameriške družbe Lockheed 1,7 mi-
.	.	lijonov dolarjev podkupnine,	so	se-
banja še uspešneje deloval v in-	daj tudi uradno obtožili.
teresu vseh neuvrščenih držav. PARIZ - Število francoskega pre-
N(»uvrščene dežele so nre- živalstva se je v zadnjih netili letih »Neuvrščene aezeie so pre ča,0 za približno 2,S milijona-
vzele svoj	del odgovornosti za	i.rancija ima zdaj 52,655.802	pre-
pravičnejši	svet. Pripravljene so	bivalca.
7A« BltVBOuS'
DAVTCS
DOGOVOR
ODOMOOKU
Posavje storilo;
EKSPLOZIJA
V	TOVARNI
13. avgusta ob štirih zjutraj je v tovarni Djuro Salaj, tozdu Energija Krško, prišlo do eksplozije, nastale v kotlu. Vse kaže, da je do nesreče prišlo zaradi dotrajanosti rezervoaija. Tri dni pred eksplozijo je bil opravljen remont, vendar je bil rezervoar že tak „veteran“, da so ga odpisali. Novi rezervoar bi moral priti sredi avgusta, vendar stari dotlej ni vzdržal.
K sreči ob eksploziji ni bilo nikogar v bližini, kajti počilo je precej. Odtrgalo je čelno stran rezervoaija in kotel potisnilo ob betonsko ograjo, medtem ko je v obratu uničenega okrog 25 m2 stekla. Cenijo, da je nastalo za 30.000 din škode.
Sejmišča
BREŽICE: na redni tedenski sejem prašičev so v soboto rejci pripeljali 453 živali, od tega le 12 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih skupno 391. Pujski so veljali 39 do 40 din, nad tri mesece stari prašiči pa 22 do 23 dinarjev kilogram žive teže.
Draginja „peša”?
Kmetijski nasveti
vaš informator
POMOČ PO TOCl
Sklad za pospeševanje kmetijstva pri črnomaljski občini je kmetom, ki jim je nedavna toča stolkla pridelek, dal umetna gnojila in semena krmnih rastlin. Pomoči so bili deležni predvsem občani, ki živijo izključno od kmetijstva, ter socialno šibkejši Brez umetnih gnojil in krmnih rastlin kmetje ne bi mogli prehraniti živine čez zimo in bi se stalež živine občutno zmanj-
V	šal-	 J
^
Draginja pojenjuje. Kdor čaka - pač dočaka. Prejšnji mesec so se življenjski stroški znižali za 2,6 odstotka. Jeziček na občutljivi tetnici so bili spet prehrambni stroški, ki so se zaradi povečanja ponudbe sadja in zelenjave znižali za 6,3 odstotka.
Izrecno Novomeščanom pa je statistike pripravila še eno presenečenje. Novo mesto je še vedno najcenejše slovensko mesto, upoštevaje štiri večja slovenska središča: Koper, Ljubljano, Maribor in Novo mesto, ki jih statistika posebej jemlje pod svoj drobnogled Petdesetim stvarem, ki jih največ kupujemo, posebej meri puls cen vsak mesec sproti
V	juniju so kupci v Novem mestu kar pri 22 artiklih odšteli v prodajalnah in na tržnici manj kot v drugih primerjalnih mestih. Kupovali so najcenejšo špinačo, mleko, črno moko, govedino s kostmi, teletino, svinino, salamo šunkarico, jedilno olje, blago za moško obleko, moške srajce, nogavice, zidno opeko, deske itd. Najdražje je bilo Novo mesto samo v sedmih primerih. Preseneča, da so morali (v krompirjevi deželi!) najdražje plačevati krompir, zatem fižol, čebulo, orehova jedrca in sir trapist. S tem je tudi skoraj že izčrpan seznam najdražjega, ki je skoraj enako dolg kot lansko leto, ko je bilo Novo mesto
-	upoštevaje 47 proizvodov oziroma pridelkov - samo šestkrat najdražje in kar enaindvajsetkrat najcenejše.
Torej so dejstva vendarle malo drugačna, kot jih prikazuje povprek odmerjena kritika novomeške trgovine, novomeških trgovcev in novomeške tržnice. Novo mesto ima najnižje cene na drobno, to potrjuje statistika. Ali pa je tudi izbor blaga dovolj velik, je pa seveda drugo vprašanje. Glede tega je kritika upravičena, če lahko sklepamo po občutku in izkušnjah mnogih Novo-meščanov.
M. LEGAN
Je res, kar že dolgo pravi ljudski glas, da dandanes najbolje shaja tisti „mali človek", ki ima zemljo in je povrhu še v službi, ki je pol kmet pol delavec, ki živi, kot pravimo, v mešanem gospodinjstvu. Na to vprašanje skuša odgovoriti študija Zveznega zavoda za statistiko s pomočjo 3200 naključno izbranih gospodinjstev.
Da ima mešano gospodinjstvo -sicer tolikokrat grajano zaradi tega, ker posestvo odteguje delavca od prizadevanj na rednem delovnem mestu v podjetju - tudi svoje prednosti, dokazuje naglo zmanjše-
Zvišale so se cene elektrike, goriva, prav tako pa so se povečali stroški prevoza in sicer za 35 par pri kilogramu kruha. Poleg tega je od leta 1974 za 10 par dražja tudi moka. Tako je bila peka kruha že dalj časa nerentabilna. Pri tem pa so trpela osnovna sredstva kot tudi zaposleni, ki so prejemali 90-odstot-
Brez besed
(Karikatura: Požcški list)
ŠE ENO KEGLJIŠČE — Za restavracijo Pri vodnjaku v Novem mestu raste stavba, v kateri bo mesto dobilo drugo avtomatsko kegljišče. Zidarska dela sicer moti dež, vendar vseeno napredujejo. Nad kegljiščem bodo stanovanjski prostori za osebje. (Foto: MiM)
SLAMNATE STREHE SO REDKOST - Malokdo se še odloči staro zidanico ali hram prekriti s slamo, tu in tam pa se vendarle zgodi. Miha Baškovec iz Skopic (na fotografiji) je eden redkih, ki so še vešči tega dela. Straho je te dni pokrival v vinogradih nad Leskovcem.
VAJE NA MIRNI — 15. avgusta so bile na Mimi uspešne gasilske sektorske vaje, na katerih so prikazali tudi gašenje s peno in pranje cevi. Več o prireditvi, na kateri so zaslužnim gasilskim veteranom podelili starostne značke, berite še na ' trebanjski strani. (Foto: Z. Kramar)
YU 3 DAR NA VEZI - Kočevski radioklub že nekaj časa uspešno deluje. V svojih vrstah ima 15 članov, od tega le 5 aktivnih operaterjev, in njihova glavna naloga v prihodnosti je pridobiti več mladih za svoje delo; potrebujejo tudi radiomehanika. (Foto: F. Brus)
Siliranje „tik pred zdajci”
Da bodo imeli letos dolenjski živinorejci približno za tretjino manj sena, v Pomuiju in Savinjski dolini pa celo dve tretjini manj, so ocenjevali letošnjo škodo zaradi suše na nedavni novinarski konferenci v republiškem sekretariatu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Spravilu krme, kolikor je že je, je zato treba posvetiti še večjo skrb in zares storiti vse, da bi brez bolečih posledic premostili primanjkljaj.
Silažna koruza v takih razmerah zato dobiva še večji pomen. Ker smo tik pred začetkom siliranja, naj ponovimo nekatere „železne zakonitosti" v pripravi koruzne silaže, ki postaja z gradnjo silosov vse pomembnejša krma tudi na Dolenjskem.
Najprej zasluži pozornost priprava silosa: čiščenje sten, obnovitev notranjega premaza, če je dotrajal, odstranitev vseh ostalin prejšnje silaže in vode. Izostati ne sme tudi priprava strojev. Silokombajn nikakor ne sme odpovedati v času siliranja, saj je treba v enem dnevu napolniti vsaj nekaj metrov stolpnega silosa in najmanj pol metra koritastega silosa.
Nato sledi izbira najprimernejšega časa za siliranje. Koruzo siliramo, ko je njeno zrnje voščeno zrelo in se še svajka med preti. To velja za bolj gost posevek, pri katerem v njegovi hranilni vrednosti veliko pomenijo koruzni listi in stebla. Ce izrazito prevladujejo storži (v bolj redkem posevku), se izplača še malo počakati - do takrat, ko imajo koruze zobanke že udrta zrna. Glede načina spravila velja naslednje pravilo: rez silaže naj bo čim krajša, da lahko s tlačenjem izrinemo kar največ zraka in s tem pospešimo želeno mlečnokislinsko vrenje.
Koruzo lahko siliramo samo ali pa zmešano s travo, toda pod pogojem, da trave ni več kot ena tretjina. V primeru, daje imamo več, jo je treba poprej oveneti. V vsakem primeru mora biti mešanje temeljito, trava pa ne prestara. Končno sledi še pokrivanje silaže, ki je nujno, da bo odpadek pokvaijene silaže kar najmanjši. Zato uporabljamo plastične folije, ki jih obtežimo - na primer s posodami, napolnjenimi z vodo ali kako
inž. M. L.
ne osebne dohodke. Ob vsem tem je bil prizadet potrošnik, ki marsikdaj ni bil pravočasno postrežen.
Peki napovedujejo višje cene tudi osnovnim vrstam kruha, ki so ostale za zdaj nespremenjene. O tem bo imel končno besedo republiški zavod za cene, ki že razpravlja o tem predlogu, po katerem naj bi v jeseni osnovnim vrstem kruha zvišali cene za 80 par.
LK.
Ozdravljeni z manjšimi stroški
Med najcenejšimi
Morda bo koga presenetila „ugo-tovitev, da sta bolnišnična in ambulantna zdravstvena služba v dolenjski regiji poceni To namreč dokazujejo številke iz letošnjega prvega polletja, po katerih pridemo do zanimivih primerjav.
Poprečna ležalna doba v novomeški bolnišnici je znašala 11,52 dni za našo republiko pa je to poprečje 13,34 dni V prvi polovici leta se je zdravilo v novomeški bolnišnici 21186 pacientov in če bi ti preležali dobo slovenskega poprečja, bi „zapravili“ za zdravstvo 12,424.158 dinarjev več. Tako pokaže račun po cenah za poprečen dolenjski oskrbni dan, ki znaša pri nas 322,22 din, v Sloveniji pa 388,77 din. Če bi naši bolniki ostali v bolnišnici za poprečno slovensko ležalno dobo in po poprečni ceni oskrbnega dne v Sloveniji, bi bilo naše bolnišnično zdravljenje za
14,990.000	dinarjev dražje. Torej ni mačji kašelj, kar znamo prihraniti!
Veliko cenejše je tudi poslovanje naših ambulant po zdravstvenih domovih. Na enega zavarovanca je znašal strošek ambulantnega zdravljenja 366,03 dinarje, medtem ko je slovensko poprečje za 24,67 odstotkov višje.
Iz teh primerjav sicer ni mogoče delati omembe vrednejših zaključkov, kažejo pa le, da z zdravstvenim dinarjem kar dobro gospodarimo.
R. B.
vanje čistih kmečkih gospodinjstev in večanje mešanih. Od izbranega vzorca je bilo leta 1968 še 41 odstotkov čistih kmečkih gospodinjstev, pet let kasneje pa le še 25 odstotkov.
Zanimivo je, da so kmečka gospodinjstva imela leta 1968 za tretjino manjši skupni dohodek, pet let kasneje pa so v dohodku precej presegla mešana gospodinjstva, kar je po svoje dober znak, da kmetijstvo vendarle napreduje. Toda ali tudi v kmečkih gospodinjstvih bolje živijo kot v mešanih?
Anketa odgovarja: ne. Leta 1973 so kmečke dnižine porabile zase v povprečju 29.943 din, mešana gospodinjstva 35.953, delavske družine pa 40.434 din. V kmečkih gospodinjstvih seveda ne smejo misliti le nase, temveč tudi na vlaganje v proizvodne zmogljivosti in večkrat zategovati pasove na račun nakupovanja kmetijskih strojev in druge opreme.
, M. L.
Zakaj dražji kruh
Znano je, da je pred dnevi narasla cena nekaterim vrstam kruha, žemljam, pecivu in drugim tovrstnim živilom. Obiskali smo novomeško pekarno v Ločni in povprašali odgovorne o vzrokih za podražitve.
Podražitev so načrtovali že dalj časa, nove cene pa je potrdil republiški zavod za cene. Ta je namreč že lani izdelal analizo in predvidel nujno podražitev. Kot so nam povedali v novomeški pekami v Ločni, je vzrokov za višie cene več.
Posavje naj bi ob akciji vpisovanja ljudskega posojila za obnovo in gradnjo ter posodabljanje republiških cest zbralo nekaj nad 24 milijonov dinarjev. Morda se je vsota ob začetku zbiranja zdela nekoliko visoka, sedanji rezultati pa že kažejo, da jo bodo v vseh treh občinah močno presegli
je že doslej veliko za svoje ceste.
Po zadnjih podatkih so v krški občini zbrali že skoraj 13 milijonov dinarjev in s tem „obveznost“ prekoračili za 22 odstotkov, v sevniški za okoli 14, v brežiški pa tudi za več kot 10 odstotkov.
Če bi še pogledali, kako se je doslej izkazala vsaka izmed treh skupin vpisnikov, bi morah po vsoti in odstotku na prvo mesto postaviti zaposlene v delovnih organizacijah in ustanovah. Večje , .notranje rezer-ve“ so v krški in brežiški občini še v krajevnih skupnostih, pri upokojencih in obrtnikih, medtem ko je v
Zemlja plus služba
sevniški občini ta skupina načrtovano vsoto že več kot podvojila. Seveda bo precej denarja prišlo iz skladov delovnih organizacij, kjer so akcijo posojil pravzaprav šele pričeli Zato najbrž ni preveč pretirana napoved, da bodo v krški občini načrtovano posojilo presegli za več kot 45 odstotkov, ne dosti manj pa tudi v ostalih dveh posavskih občinah.
Manj razvita posavska regija si je v prizadevanjih za hitrejši napredek in' dohitevanje poprečno razvite Slovenije, že nekaj let po svojih zmožnostih in s pomočjo republiške skupnosti za ceste, dokaj uspešno urejala „cestno vprašanje". Sorazmerno velike uspehe je dosegala predvsem pri posodabljanju občinskih in vaških prometnih žil, pri čemer so imeli veliko zaslug sami občani s samoprispevki pa tudi obilico prostovoljnih delovnih ur. Ker bodo v sedanjem srednjeročnem razdobju pri njih posodobili tudi precej kilometrov republiških cest, tako ugoden potek akcije niti ne preseneča.
Ž. ŠEBEK
Kmet, polkmet, kako živita?
Da bi...
(Nadaljevanje s 1. strani)
ker ne upošteva dovolj nagrajevanja po delu. S pomočjo skupnih služb bomo tudi to uredili. Povedal bi še, da so zdaj zdravstveni delavci, z zdravniki vred, za redno delo slabše plačani kot ljudje z enako izobrazbo v drugih strokah. Ce na primer nekdo od zdravnikov veliko zasluži, to ni njegova „plača'\ temveč so všteta dežurstva, honorarno delo po ambulantah in podobno."
— V zadnjem času je prišlo tudi do nekaterih kadrovskih sprememb na direktorskih mestih v zdravstvu. Lahko na Štejete te novosti?
„Po dolgoletnem direktoije-vanju gre primarij dr. Oton Bajc v pokoj, zato je bil za v.d. direktorja splošne bolnišnice imenovan primarij dr. Milan Adamčič. Prejšnji direktor združenega zdravstvenega doma dr. Albin Pečaver je postal pomočnik direktorja zdravstvenega centra, hkrati pa vodja službe za strokovno medicinsko delo. Vršilec dolžnosti direktorja združenih zdravstvenih domov je postal dr. Peter Kapš. Kadrovska sprememba je zatekla tudi črnomaljski zdravstveni dom, kjer je ob upokojitvi dr. Vlaste Pertot postal direktor dr. Anton Cerovac. V okviru centra bomo odslej vodi-
li	enotno kadrovsko politiko tudi glede štipendiranja, specializacij in postdiplomskega štu-dija.“
- Sprememb je torej veliko, vendar bolnika zanimajo pred-
zanj i r: kd
lahko šli k zdravniku in kdaj bo zdravstvo urejeno tako, da jim ne bo potrebno izgubljati časa s čakanjem pred nabito polno ordinaego.
..Zdravstveni center je že analiziral delo in ordinacijski čas ter ugotovil, da ta res ni prilagojen potrebam delovnih ljudi Že na prihodnjem zasedanju delavskega sveta bomo obravnavali predlog sprememb. Predvideno je, naj bi zdravstveni domovi delali tako, da bi bde ambulante odprte tudi popoldne, dežurne pa ob sobotah, nedeljah in praznikih." j^A g^CER
Bomo odprli denarnice?
Pri RK ustanovili sklad za nabavo opreme za novomeško bolnišnico - Gre za nakup treh pomembnih aparatov
vsem zanj neurejene stvari. Na primer: kdaj bodo popoldne
PTUJSKA KULTURNA SREČANJA
Kot že nekaj let nazaj so pred dnevi stekla četrta ptujska kulturna srečanja. Začeli so jih z otvoritvijo vinarskega muzeja v bivši grajski žitnici, ki je, prvi te vrste pri nas.
Program kulturnih prireditev bo ves avgust in september. Kar tri dni, 20. do 22. avgusta, bo že tradicionalni ptujski festival domače glasbe. Obiskovalci bodo imeli priložnost prisluhniti tudi številnim koncertom in gledališkim predstavam, za katere vlada med občani veliko zanimanje. Poleg tega si bodo lahko ogledali številne razstave in folklorne prireditve. Najbolj bodo pritegnili ljubitelje kulturnih stvaritev: nastop folklorne skupine iz Obreža, večer posavskih, slovenskih in jugoslovanskih plesov, razstava slikarska kolonije Pe-tovia 75 in razstava slikarjev amaterjev iz Čakovca, Koprivnice, Krapine, Ptuja in Varaždina.
Pokrovitelj srečanj je tudi letos Kreditna banka Maribor s podružnico v Ptuju, ki prispeva največ denarja v ta namen.
-	ma -
Na pobudo novomeške podružnice Slovenskega zdravniškega društva so začeli na Dolenjskem pred kratkim zbirati prispevke za nakup nekaterih instrumentov in medicinskih naprav, ki jih nujno potrebuje splošna bolnišnica v Novem mestu.
Predvsem gre za nabavo instru-mentarija za zgodnje odkrivanje raka na dojki, aparat za preprečevanje slepote - posebno pri diabetikih (na Dolenjskem jih je okoli
1.500) ter pripravo za prepariranje tkiv za preiskavo (do zdaj so tkiva pošiljali v Zagreb ali v Ljubljano).
Medobčinski svet Zveze sindikatov je med prvimi podprl zamisel o ustanovitvi posebnega sklada, na katerem naj bi zbirali denar za nakup teh instrumentov in naprav. Splošna želja je bila, naj bi akcijo
MATURE NE BO
Novomeška gimnazija ima letos tri oddelke prvega letnika na pedagoški smeri Nekateri dijaki so se vpisali pedagoško gimnazijo misleč, da bodo tako lažje dosegli zaželjeni cilj. Zategadelj so se slovenski pedagoški delavci dogovorili, da za dijake pedagoških gimnazij v prihodnje ne bo mature, temveč se bodo lahko brez nje vpisali le na pedagoške akademije. To naj bi veljalo že za letošnji drugi letnik.
Na novomeški gimnaziji se trenutno soočajo tudi s kadrovskimi in drugimi težavami Odhaja dolgoletni profesor fizike Dušan Modic, s katerim je omenjena ustanova nedvomno precej izgubila.
vodil RK. Občinski odbor RK v Novem mestu je pobudno sprejel in dal nastaviti poseben kartonček pri svojem žiro računu (52100-678-80144 pri SDK v Novem mestu), hkrati pa naložil nekaj denarja za začetni fond.
Sklad za nabavo opreme za novomeško bolnišnico bo vodil poseben upravni odbor. Ta se bo redno sestajal in poročal javnosti o poteku akcije. Pic k njega bo zagotovljeno tudi družbeno nadzorstvo nad namensko zbranim denarjem.
Občani lahko vplačajo gotovinske prispevke v ta namen kar v pisarni občinskega odbora RK ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, delovne organizacije pa na žiro račun.
VOJAKI TEKMUJEJO
V	enotah garnizije JLA Novo mesto se skrbno pripravljajo na tako imenovano kviz tekmovanje „Armada zmage-armada svobode", ki ga bodo izvedli v okviru že tradicionalnega tekmovanja „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Na omenjenih tekmovanjih vojaki tekmujejo v poznavanju zgodovine NOB in kulturno zabavnih dejavnostih.
Organizatorji so: poveljstvo garnizije, Dom JLA, vojaški klub in OK ZSMS-Novo mesto, na tekmovanjih pa sodelujejo tudi mladi izven kasarne. Iz dosedanjih tekmovanj imajo dobre izkušnje, ugodno pa ocenjujejo tudi zanimanje vojakov in mladincev za tovrstne vselej dobro obiskane prireditve. Organizatorji upajo, da bo tudi letošnje tekmovanje dobro uspelo.
M. STJEPANOVlC
PROSTA DELOVNA MESTA!
KRKA
KRKA, farmacevtika, kemija, kozmetika in zdravilišča Novo mesto
razglaša prosta delovna mesta
I. TOZD ZELIŠČA
a) SEFA RAZVOJA
b) STROKOVNEGA SODELAVCA
II.TOZD KOZMETIKA
a) ADMINISTRATORKE V OPERATIVNI PRODAJI
Na razpisna delovna mesta se lahko prijavijo kandidati, ki imajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca še:
pod I a): visokošolsko izobrazvo (dipl. ing. agr., dipl. biol., dipl. gozd.) in 3 leta delovnih izkušenj; pod I b):visokošolsko izobrazbo (dipl. ing. agr., dipl. gozd., dipl. farm.), 1 leto delovnih izkušenj, smisel za organizacijo in delo na področju ekonomske propagande; pod II a): končano 1-letno administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidatka mora obvezno dobro obvladati strojepisje in pisarniško poslovanje.
Kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje prosimo, da pismene ponudbe pošljejo v kandrovsko splošno službo „KRKE", Cesta herojev 45, Novo mesto, v roku 5 dni od dneva objave.
Sporočamo žalostno vest, daje 17. avgusta 1976 po dolgi in težki bolezni preminil v 73. letu plodnega življenja dolgoletni in zaslužni predstojnik zobne poliklinike v Novem mestu
dr. med. ANTON FURLAN
specialist za ustne in zobne bolezni
V najtežjih letih povojne obnove je zaoral ledino v zobozdravstvo Novega mesta in okolice. Bil je dober mentor mlajšim zobozdravstvenim delavcem, sposoben in požrtvovalen organizator ter priljubljen predstojnik.
Od pokojnika se bomo poslovili danes, v četrtek, 19. avgusta 1976, ob 16. uri na pokopališču v Ločni.
Novo mesto, 18. avgusta 1976
KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO IN DELAVCI ZOBNE POLIKLINIKE NOVO MESTO
Dr. Minko Bric
r
Primarija dr. Minka Brica ni več med nami. Z njim smo izgubili dolgoletnega vestnega predstojnika oddelka za pljučne bolezni splošne bolnišnice v Brežicah, prizadevnega večkratnega predsednika brežiške podružnice Slovenskega zdravniškega društva in izkušenega zdravnika, h kateremu so se z zaupanjem zatekali bolniki v svojih bolezenskih stiskah.
Pokojni dr. Minko Bric je študiral v težkih okoliščinah v Ljubljani in
Zagrebu, kjer je leta 1945 promovi-raL Med službovanjem v JLA je zbolel in se po daljšem zdravljenju
spet z močno voljo oprijel svojega poklica kot vodja zdravstvene postaje v Šentjerneju. Naporno delo, skrb in požrtvovalnost za bolnike so ponovno priklicali na dan hudo pljučno bolezen, ki je nato zahtevala mučne operacije in dolgo okrevanje v zdraviliščih. Neugnana življenjska energija pa je bolezen premagala ter preusmerila tok njegovega poklicnega delovanja. Že kot bolnik in rekonvalescent je obrnil kopje proti njej, v tem boju zmagal, ozdravel in postal specialist za pljučne bolezni, kije pred skoraj 25 leti prevzel vodstvo pljučnega oddelka bolnišnice v Brežicah. V tem času je dr. Bric dvignil njegovo strokovno raven, da so se bolniki z zaupanjem zdravili
Pokojnik je s svojim prizadevnim delom v protituberkuloznih dispanzerjih v Brežicah, Krškem in Sevnici vztrajno odkrival legla tuberkuloze in jo skoraj docela izkoreniniL S svojim znanjem, ki ga je nenehno izpopolnjeval in ga posredoval drugim na številnih strokovnih sestankih, z velikimi delovnimi izkušnjami, s svojo srčno dobroto in zavzetostjo je postal skoraj nezmotljiv diagnostik.
In ta mož, poln življenjske energije, je zdaj podlegel v neenakopravni borbi z zahrbtno boleznijo, star komaj 56 let Njegovi sodelavci in vsi, ki smo ga poznali kot izredno duhovitega, šegavega in veselega sogovornika, smo presunjeni ob tej izgubi Globoko sočustvujemo s hudo prizadeto družino, ki je izgubila dobrega soproga, očeta in dedka. Horacijev verz ,,Non omnis moriar!" (Ne bom ves umrl) velja tudi za primarija dr. Minka Brica.
V. B.
JANEZ LAZAR
V soboto je podlegel kratkotrajni, a zahrbrtni bolezni Janez Lazar iz Trebnjega, prizadeven družbenopolitični dclavec, vodja splošnega sektorja mirenske „Dane ter predsednik zbora združenega dela občinske skupščine.
Janez Lazar izhaja iz kmečke družine v Dobrniški dolini Tudi oče je znan družbenopolitičen delavec. Janez je končal grmsko kmetijsko šolo in se nato zaposlil pri trebanjski Kmetijski zadrugi Pred leti sc je zaposlil v „Dani‘ kot delovodja. Ves čas je prizadevno delal v družbenopolitičnih organizacijah, SZDL in ZK, katere član je bil že 15 let Med sodelavci je bil izredno priljubljen kot vesten in preudaren delavec. Usoda ga je iztrgala sredi dela kot vodjo splošnega sektorja v „Dani“. Ob delu je študiral na višji upravni šoli v Ljubljani Razen drugih dolžnosti je bil tudi prizadeven član trebanjskega smučarskega kluba, ljudje v Dobrniški dolini pa ga poznajo kot vnetega amaterskega dramskega igralca. Pokojnik je zapustil ženo in dva šoloobvezna otroka.
Josip Broz Tito:
Varstvo v ustvarjalnem angažiranju
Neuvrščenost je zares postala svetovna politika, gaj izhaja iz celotnih interesov sveta in se zavzema za splošne rešitve. Neuvrščenosti ni mogoče omejiti v ožje okvire dxžav v razvoju ali tako imenovanega tretjega sveta in podobno.
Kot si je dandanašnji svet soodvisen, tako je tudi politika neuvrščanja splošna. Zapiranje bi zmanjšalo njen pomen, vlogo in vpliv. Ni res, da bi kakršnokoli zapiranje lahko zavarovalo svet pred nadvlado velikih in nasploh pred zunanjimi pritiski. Varstvo je le v ustvarjalnem angažiranju čim širših sil.
(Iz torkovega govora predsednika republike na vrhunski
konferenci neuvrščenih v Colombu)
Stane Dolanc:
Colombo bo povečal enotoost
Mislim, da bo ob vsem tem v Colombu prišlo še do tretje stvari. Znano je, da je v zadnjem času med nekaterimi neuvrščenimi deželami bilo nekaj konfliktnih situacij, nasprotujočih, prišlo je celo do težkih oboroženih konfliktov med nekaterimi in prepričan sem, da bodo razprave o temah, o katerih sem govoril (o borbi za mir, za nove ekonomske odnose v sodobnem svetu), vplivale na to, da bodo ti bilateralni konflikti zmanjšani. Da bodo neuvrščene dežele spoznale, da brez enotnosti, brez mirnega, strpnega razreševanja medsebojnih konfliktov, ki so več ali manj vsi posledica starih kolonialnih odnosov, posledica nerazvitosti itd. zanje ni prerspektive. Prepričan sem in same priprave kažejo na to, da se neuvrščene države zavedajo, da bodo morale tem vprašanjem posvetili več pozornosti, to je miru in ekonomskemu razvoju in da bodo tako lahko reševale tudi konfliktne situacije, ki med njimi obstajajo. (Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ v razgovoru za „Novi tednik", Celje)
Mitja Ribičič:
Siva slika sveta je dobila barvo
Črpajoč svojo življenjsko moč iz družbenih silnic, ki so se sproščale v gigantskem naporu ljudstev, je neuvrščenost kot gibanje majhnih in velikih siromašnih narodov - narodov proletarcev — ustvarila alternativo atomskemu uničenju, nasilju in blokovski delitvi sveta. Prinesla je človeštvu novo upanje in perspektivo. Dvodimenzionalna in siva slika sveta je dobila globino in barvo. Kakor da je v bolnem telesu začela krožiti zdrava, za boj s strupi sposobna kri. V krogu neuvrščenih in okrog njega se je začelo ne glede na celinske oddaljenosti, ne glede na velikost držav ali barvo kože, razlike v jeziku in kulturi, ne glede na raven gospodarske razvitosti zbirati vse, kar je mislilo in delalo napredno, demokratično, pošteno.
(Iz besed predsednika republiške konference SZDL pred začetkom vrhunske konference neuvrščenih v Colombu)
Dr. Ernest Petrič:
Tudi pravno povsem nesprejemljivo
Stranke pogodbenice (med katerimi je tudi Jugoslavija), očitno niso imele namena vezati pravic iz 7. čl. na določen odstotek manjšinskega prebivalstva. Za izpolnitev nekega jasnega pogodbenega določila pa ni dopustno, da ena od pogodbenih strank naknadno postavlja dodatne pogoje. Tretje: nesporno je, da v obstoječem mednarodnem pravu ni nobenega splošnega pravila ali načela, ki bi določalo, da je za uživanje pravic iz manjšinskega varstva potreben določen odstotek manjšinskega prebivalstva. Če se eventuelno želi z nekim mednarodnim aktom določeno pravico povezati z ustreznim odstotkom manjšinskega prebivalstva, mora ta akt to izrecno določati Ce to konkretno ni določeno, je tudi v primeru nejasnosti umestno le tolmačenje, ki je v skladu s splošnim načelom. To pa je, da načeloma po mednarodnem pravu pravice iz manjSnskega varstva niso vezane na nek določen odstotek manjšinskega prebivalstva. Četrto: ozemlje, kjer naj bi sc uveljavile pravice iz 7. čl. avstrijske državne pogodbe na Koroškem, nikakor ni bilo in ni neznano. Posplošeno rečeno - to je bilo tisto ozemlje, ki ga je zahtevala SFRJ, opirajoč sc na narodnostno načelo, pa je ostalo v okviru Avstrije. In ker. je ostalo, naj bi na njem pripadale manjšini pravice iz 7. čl. državne pogodbe.
(Iz prispevka v zadnji številki ..Teorije in prakse")
Janez Perovšek:
Naš kmet je „rojeo” za mleko
Kmet je najbolj primeren za govedarstvo oziroma za proizvodnjo mleka. Krava postane domala član družine in telitev je velik dogodek, ki ga vsi pričakujejo z dokajšnjo skrbjo. Kmetu daje krava zaslužek na domu. V proizvodnjo mleka lahko vloži neprimeno več dela kot v proizvodnjo pšenice in drugih poljščin. Pri delu pomagajo lahko tudi ostareli pa tudi otroci. Vse te prednosti in okoliščine kmeta z govedarstvom najuspešneje povezujejo. Zaradi tega naj bi bila v Sloveniji čvrsta dolgotrajna usmeritev z razšiijeno reprodukcijo mleka na kmeta kooperanta. Kmet-delavec se enako uspešno vključuje v to proizvodnjo, obstoječih družbenih mlečnih posestev nikakor ne bi smeli ukinjati, če so primerna za veliko mlečno proizvodnjo, pač pa jih do kraja opremiti z modernimi stroji, jih avtomatizirati in napolniti s kravami izredno visokih proizvodnih lastnosti. (Glavni direktor Ljubljanskih mlekarn v razgovoru za „Našc razglede")
To stran ste napisali sami!— To stran ste
tura
n
bra-
anje
Mar je to pospeševanje kmetijstva?
„Od ribniške občine in Vodne skupnosti Ljubljanica — Sava zahtevamo javni odgovori'
Lastniki parcel, ki ležijo ob potoku Bistrica, iz vasi Zamostec, Lipovšica, Vinice, Zapotok in Sušje želimo odgovor na vprašanje, kdaj bo potok Bistrica reguliran ali vsaj očiščen. Od Zamosteca naprej je dobesedno zasut z gramozom in blatom. Pred desetimi leti je bila struga globoka tudi do 4 metre. Regulacija je pospešila zasipanje, tako da je mogoče prek struge celo v čevljih. Raven podtalne vode se je dvignila in tla so postala vse bolj zamočvirjena. Ob najmanjšem dežju voda prestopi bregove, že tako zamočvirjeni travniki pa postanejo prava jezera. Seno ni vredno niti za nastilj, kajti sodraška kanalizacija je speljana v strugo Bistrice, od tam pa ' se fekalije razlivajo po travnikih. Seno je neužitno, polno iker metlja-ja in drugih zajedalcev. Namesto košnje kmetje poplavljeno seno požigajo, kakor da bi oznanjali prihod Turkov.
Vse naše prošnje so doslej ostale brez uspeha. Dolžnost vodne skupnosti je, da razmere izboljša, saj v te namene pobira denar. Kriva je tudi
ČASNIK ZBIRA ZA HIŠE
Časopis „La provincia" iz Coma v severni Italiji namerava z nabiralno akcijo pomagati prizadetim od potresa v Furlaniji Julijski krajini Zbral' bo denar za graditev 25 stanovanjskih hiš v vasi Osojane, kjer prebivajo Beneški Slovenci-Rezijanl Stanovanja bodo opremili s pohištvom in tako solidarnostno pomagali prizadetim v težkih časih, ko so ostali brez strehe nad glavo. Prebivalci Osoja n so bili nad humano akcijo italijanskega pokrajinskega časnika ganjeni
Šport ni za Gabrje?
Gledamo televizijo, poslušamo radio, beremo 'čestitke in povsod zasledimo šport kot pomembno ; sestavino v vsestranskem razvoju 1 mlade socialistične osebnosti Ra-i zumljivo je tudi, da organiziranost ■ krajevne skupnosti narekuje celovit i razvoj družbenega življenja določe-j nega okolja, , torej tudi telesne kulture.
Kako je z zadevo v Gabrju? Ze ; stari Grki so bili športniki, polagoma so to v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja postali tudi Gabr-čani. Samo pomislimo na velikansko razliko v stopnji razvoja družbenih sistemov, informiranosti, pa se bomo zgrozili ob dejstvu, da imajo gabrski veljaki šport za ničvredno zadevo. Temu primerna je tudi pomoč, ki jo prejemajo mladi športniki te vasi od krajevne skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij. Ali se bo stanje spremenilo? To je vprašanje, ki ga zastavljajo mladi delavci-športniki vaškim,,očetom".
I.	K.
občinska uprava v Ribnici, ki zavira čiščenje struge z izgovorom, da bi ob neurjih to škodovalo Ribnici. Slednje ne drži, saj je bila Ribnica v 20 letih poplavljena samo dvakrat -ko je bil visok in trd sneg. 500 ha kmetijskih površin ob Bistrici je zdaj poplavljenih že ob vsakem dežju.
Krajani neštetih vasi smo sc zato odločili, da ob takih dejstvih prenehamo plačevati prispevek vodni skupnosti Od vodne skupnosti Ljubljanica - Sava bomo odslej naprej zahtevali odškodnino za uničeno seno in za delo, ki ga imamo s košnjo in požiganjem.
Pod takimi pogoji ni mogočti pričakovati napredka v našem kmetijstvu. Više ležeče parcele pustoši divjad, ki se žc pri belem dnevu
LEPO, DA STE SE SPOMNILI NAME
Ko sem se pred kratkim mudil v Novem mestu, sem kot že tolikokrat poprej zavil tudi na Dolenjski list in se pogovarjal z glavnim urednikom ing. Marjanom Leganom. Beseda je tekla o razvoju Dolenjskega lista in takrat mi je tov. Legan omenil, da so imeli vsi pismonoše informativni sestanek o tem, kako bi pridobili nove naročnike.	'
Na tem sestanku je upravnica pošte v Loki Sonja Kovič povedala, da je na njihovem območju Dolenjski list tako razširjen, da bi le še stežka pridobili kakega naročnika. Zasluge za to gredo po njenem mnenju tudi meni, nekdanjemu upravitelju šole na Loki, ki sem bil redni dopisnik s tega območja.
Prav te besede so me navedle, da sc javno zahvalim za priznanje in dokaz, da sem le dosegel nekaj pri širjenju Dolenjskega lista. Tudi tokrat priporočam, da se še številni Dolenjci in Zasavci naroče na zares dobri list, ki je svetovalec in informator v vseh pomembnih zadevah.
Ob koncu še zahvala Ločanom, da se me še vedno spominjajo. Zato rad zahajam v Loko, še posebno sedaj, ko je zaradi urejene ceste postala še lepša.
S.	SKOČIR
sprehaja po poljščinah. Vodna skupnost naj nam odgovori, kdaj bo uredila ta naš večni problem!
IVAN LUŠI N Vinice 2
VOZNIK „GORJANCEV" IN UPOKOJENI CESTAR
Hudo jezen je bil minuli petek Jože Šurla, upokojeni cestar na Valiti tako hudo, da se ga je slišalo skorajda v dolino. Razjezil pa je bil možakarja voznik „Gorjanskega“ avtobusa. Šurla je povedal, da je v petek upravljal avtobus mlad človek, debel in s svetlimi lasmi Jože je, kot že neštetokrat prej, stal ob cesti in pomahal In ko je bil v vozilu, mu je mož od „Goijan-cev“ jasno in glasno povedal, da je bilo to zadnjič: poslej naj starec mahne do kilometer oddaljene postaje v hrib peš. Njemu nič mar leta, nič hudi klanec in navade voznikov, ki spoštujejo sive lase, upognjeno hrbtenico in neubogljive noge.
In upokojeni cestar Jože Šurla, ki je ničkolikokrat na gorjanskih cestah pomagal voznikom ,,Gorjancev" in drugim iz hudih zadreg, je bil oni dan, pa čeravno ga je žena zavoljo tega oštevala, upravičeno hud.
J. PEZHU
18. IN 19. SEPTEMBRA NA RAB
Društvo upokojencev Ribnica obvešča vse člane, da prireja 18. in 19. septembra izlet na Rab. Cena bo 400 din, vanjo pa je všteta vožnja z avtobusom, prevoz s trajektom in preskrba s hrano.
Prijave sprejemajo v društveni pisarni vsak ponedeljek in sredo od 9. do 11. ure.
Borci Gubčeve brigade!
V soboto, 4. septembra, bo ob 14. uri tradicionalno srečanje gubčevcev v Račjem selu pri Trebnjem. Srečanje je posvečeno štiriintrideseti obletnici ustanovitve Gubčeve brigade in praznovanju občinskega praznika Trebnje. Po kulturnem programu bo otvoritev tovarne keramičnih plošč, ki je nova gospodarska pridobitev trebanjske občine.
V petek, 3. septembra, ob 18. uri vabimo vse nekdanje borce Gubčeve brigade in druge ljubitelje likovne umetnosti na otvoritev prodajne razstave slik arhitekta in slikarja Borisa Kobeta v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Umetnik je na sto triindvajsetih slikah v olju in temperi upodobil vse važnejše kraje, kjer se je Gubčeva brigada med vojno bojevala. Razstava nosi ime ,,Po poteh Gubčeve brigade" in bo odprta do 26. septembra.
ODBOR
Poskušnja slovenskih zasebnih vin
Z vzorci lahko sodelujejo vsi vinogradniki, tudi „vikendaši"
Zveza prijateljev vina Slovenije in uprava Pomurskega sejma pripravljata poskušanje in ocenjevanje zasebnih vin Slovenije. Poskušnja in ocenjevanja bosta v Gornji Radgoni od 21. do 29. avgusta.
Namen prireditve je pokazati, kako so napredovali zasebni vino-
POMURSKI KMETIJSKO -ŽIVILSKI SEJEM
V	soboto, 21. avgusta, bodo ob 11. uri v Gornji Radgoni svečano odprli XIV. Pomurski kmetijsko-živilski sejem. Ta naj bi prerasel v naj večji tovrstni sejem v naši republiki in dmgi najpomembnejši kmetijski sejem v Jugoslaviji. Na sejmu bo sodelovalo preko 300 razstavljalcev iz domovine in tujine. Ves čas bodo na sejmu tudi pomembne kmetijsko-živilske prireditve in strokovni prikazi. Prvič bo na sporedu tudi razstava plemenske živine z revijo in ocenjevanjem, na sejmu pa bo tokrat tudi poskušnja vin zasebpikov z ocenjevanjem. Letošnja posebnost bo tudi brezplačna kmetijsko pospeševalna služba.
gradniki, hkrati pa preizkusiti okus in želje slovenskih pivcev. Prireditev ima tudi namen pripraviti vinogradnike na izvajanje novega zakona o vinu. Prva poskušnja za pridelovalce vina ne bo tako stroga, kot je na primer mednarodni vinogradniško-vinarski sejem v Ljubljani
Na poskušnjo lahko pošlje vino vsak vinogradnik (kmet ali „viken-daš“) s kateregakoli vinorodnega območja naše republike, ki prideluje sortno ali kakovostno namizno vino. Zainteresirani vinogradniki naj čim-prej pošljejo prijave na naslov: Pomurski sejem - za Zvezo prijateljev vina Slovenije, 69250 Gornja
DOPISNE SOLE
Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost iz Črnomlja bo tudi letos organiziral šolanje v dopisnih šolah. Kandidati se lahko vpišejo v 2-lctno poklicno administrativno šolo, 3-let-no tehniško, 2-lctno delovodsko, 2-letno poslovodsko, 4-lctno ekonomsko, v šolo za poklicne voznike ter v razne tečaje. Rok za vpis je 5. september, pogoj pa je tudi, daje za vsak oddelek prijavljenih najmanj dvajset kandidatov. Seminarski način šolanja omogoča opravljanje rednega dela, zahteva pa seveda veliko prizadevanja, odpovedovanja in močne volje.
Radgona. Prijave lahko pošljejo na dopisnici na njej je treba navesti sorto, število vzorcev in ime vinogradnika. Prijaviti je mogoče enega ali več vzorcev; za en vzorec je potrebnih 12 steklenic (buteljk ali litrskih) vina. Namizno vino je lahko tudi v dvolitrskih steklenicah. Ni nujno, da je vino filtrirano, točeno je lahko kar iz sodu, vendar dobro zamašeno.
Za vsak vzorec je potrebna le ena etiketa, ki mora vselpovati osnovne podatke vinogradnika, letnik vina ter volumni odstotek alkohol:' v vinu. Vzorec je treba dostaviti do 20. avgusta na naslov: Gostinsko podjetje, 69250 Gornja Radgona.
Š. K.
AVTOBUS V HRUŠICO
Dolga leta so zaposleni iz vasi Hrušice v krajevni skupnosti Stopiče morali na delo 10 in več kilometrov peš ali s kolesi. Ko sta začela voziti v Gabrje dva avtobusa - gorjanski in avtobus IM V, so morali še vedno pešačiti na postajo, ki je približno sredi poti med Gabrjem in Brusnicami Ni treba posebej poudarjati, kolikokrat so gazili sneg, kolikokrat so prišli mokri na delo ali domov na zasluženo kosilo.
I*rav je torej, da se jim je pred dnevi uresničila dolgoletna želja, ko je začel tudi v njihovo vas voziti avtobus IMV. Kolektiv IMV pa sije s to potezo omogočil večje število zaposlenih v tem kraju.
I.	K.
NAKUP V KNJIGARNAH — Bližje ko so šolski dnevi, večja je gneča v knjigarnah in papirnicah. Na sliki: ponedeljek v prodajalni Mladinska knjiga v Novem mestu. (Foto: MiM)
Še bo gneča v knjigarnah
Daleč smo od brezplačnih učbenikov, saj šepa še pri organizirani prodaji šolskih knjig na šolah
Kaže, da je vseeno, kdo sproži akcijo za organiziran nakup učbenikov, saj nikakor ne more priti do tega, da bi vsi osnovnošolci dobili potrebne učne knjige v šoli, če že ne brezplačno, kar bi pričakovali, pa vsaj zbrane na enem mestu, po enem merilu.
Načrti nekdanjega republiškega sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter poznejšega zavoda za šolstvo so naleteli na malo ušes. Enako grozi tudi pobudi sindikatov, ki so predlagali, da bi v treh letih zagotovili vsem osnovnošolcem brezplačne učbenike. Še slabše -celo prva stopnja, organiziran nakup učbenikov v šolali, ni rodila pravili plodov.
Nič ni bilo tudi z družbenim dogovorom o organizirani distribuciji učbenikov; podpisali naj bi ga založniki s svojimi trgovskimi mrežami izobraževalne skupnosti, družbenopolitične organizacije in šole. Dogovor bi moral biti sklenjen letos spomladi, da bi ga lahko uveljavili ob začetku šolskega leta 1976/77. Vendar nič! Spet se začenjajo gneče v prodajalnah, kupovanje vsega, tudi nepotrebnega, skratka, novega ni nič.
Na območju novomeške občine ima Mladinska knjiga dogovorjen odkup šolskih knjig na šolah v Šentjerneju in v Žužemberku, kjer vodi odkup ob pomoči uslužbencev novomeške prodajalne Mladinske knjige pionirska zadruga. V Šentjerneju pa bodo prvi dan pouka učenci lahko kupili vse potrebne knjige v šoli pod vodstvom in po navodilih učiteljev. Čeravno so skušali pri Mladinski knjigi narediti podobne dogovore tudi po drugih šolah, jim
Ali bodo v Posavju med prvimi na našem območju ustanovili aktive kulturnih delavcev
-	komunistov? Napovedi, ki prihajajo iz brežiške, krške in sevniške občine, „obljubljajo“ ustanovitev za tedne Komunista, ki se bodo zvrstili na jesen. Glede na to, da bodo tedni ,,K“ posvečeni izključno kulturi, seveda v njenem najširšem pomenu, bodo kot „naročena“ priložnost, da tudi omenjeni aktivi zares zaživijo.
Ne gre za to, da bi naj bili aktivi kulturnih delavcev nekakšni razsodniki oziroma rccen-
”Naročena>; priložnost
zenti vsega, kar prihaja na kulturno umetniški pladenj, da bi zgolj „post festum" ločevali zrnje od plev. Cc bi sc zgodilo samo to, bi bil namen dosežen le delno, kajti malo verjetno je, da bi „razsodništvo“ vplivalo tudi na spremembo stanja. Zato je treba videti pravo vlogo aktivov v graditvi kulturne politike, l^i tem pa bi imeli kaj reči, saj v kulturi še marsikaj ne gre tako, kot narekuje nova ustava in še zlasti kot veleva vsebina zakona o združenem delu.
Še posebno pa bi bila dolžnost aktivov poskrbeti, da bi naposled delegatski sistem na kulturnem področju manj škripal, da bi seje skupščin kulturnih skupnosti ne bile nenehno v nevarnih vodah nesklepčnosti, da bi pri oblikovanju politike prišle bolj do izraza težnje delovnih ljudi in podobno. Kajpak bi bila dolžnost aktivov zahtevati od slehernega komunista v kulturi osebno odgovornost, spodbujati ustvarjalno kritiko in še kaj, česar zdaj ni ali pa je tega bore malo.
Temu na rob lahko zapišemo, da se bo morala slej ko prej prebuditi tudi dolenjska regija, saj soji aktivi kulturnih delavcev
-	komunistov še neznanka.
I.	Z.
to m uspelo. Kaže, da se učitelji boje dodatnega (neplačanega) dela.
V	papirnici in knjigarni novomeške poslovalnice Mladinske knjige so pripravljeni na šolsko nakupovalno mrzlico. Računajo, da bodo po „starem“ prodali kar 90 odstotkov učbenikov.
MiM
Umetnine se selijo
Ustrezneje shranjen fond umetniških del Dolenjskega muzeja — 300 platen
V	Dolenjskem muzeju selijo fond umetniških del iz dosedanjih za shranjevanje neustreznih prostorov v novo preurejeni depo v galerijski stavbi, kjer bo našlo primernejše razmere okrog 300 umetniških platen, kolikor jih imajo registriranih.
Novo urejeni depo, ki je edini te vrste v naši regiji, sicer še nima vgrajenih aklimatizacijskih naprav, vendar pa meritve kažejo, da v njem ni večjih nihanj temperature in vlažnosti, kar je velikega pomena pri shranjevanju dragocenih umetniških slik.
Pri deponiranju sproti izločajo tista umetniška dela, ki jih je treba očistiti, uokviriti ali pa so potrebna celo večjih in zahtevnejših restavratorskih postopkov. Dobra polovica fonda je popolnoma oliranjenega, zato bodo ta umetniška dela kmalu vsa deponirali.
Preureditev depoja je stala 35.000 dinarjev. Omeniti je treba, da je podjetje Kovinar iz Novega mesta pomagalo muzeju s tem, da je dalo svoje izdelke po proizvodnih cenah.
Abstrakcija prevladuje
Edini Jugoslovan na Formi vivi v Kostanjevici
Od jugoslovanskih kiparjev, ki so se letos prijavili za kostanjeviški simpozij, je bil izbran Tone Demšar. Pred petimi leti je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in nato končal specialko pri Slavku Tihcu. Še kot študent se je udeležil simpozija v Štanjelu, kasneje pa še v Ptessek er See v Avstriji. V četrtem letu študija se je pod Tihčevim vodstvom oprijelpro-blematike deformacij plastičnih teles. Za študij le-teh je najprimernejša pa tudi najlaže dosegljiva glina. V glini modelirane forme postavi na lončarsko vreteno, ki ga zavrti, in na ta način išče intenziteto deformacije. Seveda so možnosti glede dimenzij tu dokaj omejene, zato ni čudno, da si kipar želi delati v taki akciji, saj predstavlja za mladega umetnika najdostopnejšo pot do dodatnega kiparskega problema, to je do monumentalnosti. Kajti, kot pravi sam, kaj bolj mika kiparja, kot to, da v svoji izpovedi uspešno reši kar največ problemov, ki jih odpira to področje likovne umetnosti
Kakor vsem ostalim udeležencem simpozija smo tudi njemu postavili nekaj vprašanj glede organizacije, ozračja, možnosti in želja, s katerimi se umetnik sreča ob delu na tej kostanjeviški prireditvi. Tako nam je v zvezi z možnostjo postavljanja plastik v druga okolja povedal, da načelno ne nasprotuje takšni iniciativi vendar pa meni, da prihaja tisti najbolj intimni in imanentni karakter plastike dosti bolj do veljave, če se plastika nahaja med svojimi vrstnicami, to je v svojem „narav-nem" okolju galerije na prostem. Če njegove besede prav razumemo in razvijemo, gre ravno za ,,galerijski" koncept Forme - vive (žive oblike) toliko bolj, ko imamo opraviti z določenim materialom - lesom, ki mu je postal kostanjeviški prostor nekako njegov „dom .
Po kiparjevem mnenju bi bilo potrebno simpozij omejiti le na abstraktno plastiko, ki v prostoru kostanjeviške Formevive absolutno prevladuje nad nekaj figuralnimi deli le-ta pa s svojo redkostjo le razbijajo celoto abstraktne usmeritve, ki sc je z leti, čeprav nenačrtno, le pokazala kot prevladujoča.
A. S.
„ZARJA"SE JE POSLOVILA
Pred kratkim so zaključili svoj obisk v Sloveniji člani prvega slovenskega pevskega društva „Zar-ja“ iz Clevelanda, ki jih je spremljalo po koncertih v Ptuju, Ribnici, Cerknici in Novi Gorici dvajset naših izseljencev.
GLASBENI TABOR - Prejšnji teden sc je začel v vasi Selišči v Slovenskih goricah 10-dnevni glasbeni taboi, ki se ga udeležuje več glasbenikov iz vse Slovenije. Udeleženci tabora bodo priredili več koncertov po okoliških krajih in v tamkajšnjih delovnih organizacijah.
ŠE ENA foRMA VIVA - Na travniku pri šoli za miličnike v Tacnu že od začetka julijji ustvarjajo
4	slovenski kiparji, absolventi likovne akademije, lesene plastike, ki bodo obogatile park okoli šole.
FILMI O VASI - V banatski vasi Osmoljici se je končal 6. festival amaterskega filma, posvečen življenju jugoslovanske vasi. Od 100 prijavljenih filmov so jih predvajali 54. Filme si je ogledalo 15 tisoč gledalccv. Slovenski predstavniki niso zabeležili večjih uspehov.
LEPŠANJE GRADU - Ljubljanski grad se zaradi počasnega dote-kanja denarja s težavo liči in ureja: dobil je nekaj protipotresnih vezi in nekaj novo odkopanih detajlov.
POMNIKI POD POHORJEM - 8
kiparjev iz raznih krajev Slovenije je dokončalo lesene plastike, ki so jih ustvarjali v \i kiparski koloniji v Rušah pod osnovnim vodilom „hc-roizem pohorskega bataljona".
VIZUALNE KOMUNIKACIJE -Plakati 17. mednarodni festival jazza so izbrali za delo meseca junija. Oblikoval ga je Matjaž Vipotnik.
PREVAJALSKA NAGRADA Dobitnik prve nagrade za prevode mladinske književnosti, ki jo je ustanovila pesnica Desanka Maksimovič, je Gojko Janjuševič, ki je prevedel v srbščino antologijo slovenskih pesmi za otroke ,.Sončnica
FILMI NEUVRŠČENIH - Od 16. avgusta naprej, ko se je v Colombu začel vrh neuvrščenih, predvajajo sarajevski kinematografi filme iz neuvrščenih dežel
KNJIGE NA KREDIT - Edino Beograjska banka v Jugoslaviji daje kredite za nakup knjig, kar je posebno aktualno prav zdaj, ko so na vrsti nakupi učbenikov in šolskih potrebščin.
FILMSKO IZOBRAŽENI
Brez sofinanciranja kulturne skupnosti, brez scenarija in brez filmskih kamer je prejšnji četrtek točno opoldne na novomeškem Glavnem trgu stekel edini kader filma „Streljajo, mar ne? “ Dolenjsko inačico italijanskih vesternov so v lastni režiji in z lastnimi sredstvi uprizorili novomeški Romi
St. 34 (1413) - 19. avgusta 1976
DOLENJSKI LIST
k
PRODAJA OTROŠKEGA POHIŠTVA, SPALNIC
JEDILNIŠKIH MIZ IN STOLOV
POPUST 15
30%
OD 5. - 28. AVGUSTA
V NOVOLESOVI TRGOVINI
S POHIŠTVOM V STRAŽI PRI
NOVEM MESTU
VSAK DAN OD 8.00 DO 17.30 V SOBOTO OD 8.00 DO 12.00
INFORMACIJE PO TELEFONU 84-530
ep- dl
int. 04
DOM MAJDE Sl LC NOVO MESTO, Kristanova 60
razpisuje prosto delovno mesto
- KUHARSKE MOČNICE
(za določen čas, od 1 1976 do 30. 6. 1977)
PO-
9.
Pogoj: PKV kuharica, 2-me-sečno poizkusno delo.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
Delovna skupnost POSEBNE OSNOVNE SOLE
V	KOČEVJU
razpisuje delovno mesto
ORTOPEDAGOGA
za delo v oddelku za delovno usposabljanje.
Rok prijave 15 dni po razpisu.
GRADITELJI!
OBVESTILO
LJUBLJANSKE OPEKARNE
TOVARNA KERAMIČNIH PLOSClC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM,
OBVEŠČA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA, POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA, DA SMO S 26. 7. 1976 ZAČELI PRODAJATI KVALITETNE, NEGLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE ZA OBLAGANJE TAL IN FASAD. KERAMIČNE PLOŠČICE IZDELUJEMO V TOVARNI KERAMIČNIH PLOŠČIC
V	RAČJEM SELU PRI TREBNJEM.
PRODAJNA MESTA: LJUBLJANSKE OPEKARNE, LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2, INDUSTRIJSKA PRODAJALNA IN RAČJE SELO PRI TREBNJEM.
VSAK ČETRTEK
DOLENJSKI UST
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
O
z
O
>
O
z
o
>
o
z
S
>
o
z
o
>
o
z
o
>
o
z
TO-MO-Dl
uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
'itp
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
IOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON IOAON iOAON
M.- ?
KMETOVALCI, POZOR!
ep-dl
PUHALNIK »TAJFUN« NI ZA ENO SAMO SEZONO, zato je sedaj še pravi čas, da si ga kupite.
Zakaj so ti puhalniki najbolj iskani?
Izpolnjujejo najpomembnejši pogoj, tako da ima ventiator namesto navadnih loput turbino, ki daje pri isti moči elektromotorja mnogo več zraka. Krme ne (kobi, primeren pa je tudi za transport žita.
Garancija tri leta.
Na zalogi imamo turbinske puhalnike po stari ceni 4.500 din
P0ZD »TAJFUN« 63225 Planina pri Sevnici
POTA
m sntf
Dežurni poročajo
LASTNIK SPAL, TATOVI' V HIŠI - V noči na 11. avgust je nekdo skoz okno vdrl v hišo Martina Radoša, pogodbenega odjemalca zdravilnih zelišč v Čurilah pri Metliki Iz nezaklenjene omare je tat odnesel okrog 30.000 dinarjev in 19 zavitkov cigaret Ibar.
PO ALKOHOL IN CIGARETE -
10.	avgusta dopoldne je bilo vlomljeno v bife na kopališču v Podzemlju, ki je last podjetja Viator. Storilci so sneli šipe in prišli v stavbo ter odnesli nekaj alkohola in cigaret v vrednosti 2085 dinarjev. Domnevajo, da so imeli pri vlomu prste vmes otroci.
PRED KINOM OKRADEN - 14. avgusta med 18. in 20. uro je šel Jože Novak v kino Doma J LA, fička pa je pustil pred stavbo. Ko se je vrnil, je videl, da je nekdo medtem vlomil in odnesel avto radio, vreden Z500 dinarjev.
KROGLA JE SKOZI IZLOŽBO PRILETELA V ZID - Štiri prestrašene prodajalke in ena stranka so bile v smrtni nevarnosti, kajti kaj lahko bi jih zadel strel iz romske pištole. „Zgodilo se je v trenutku in nismo imele časa niti skočiti pod pult,“je povedala ena izmed navzočih.
Romski streli v „Pogačo”
Očividci prepira in streljanja 12. avgusta malo po 13. uri sredi novomeškega Glavnega trga so užili nemalo strahu in marsikdo se je vprašal: „Se gremo Teksas? !“
V. bližini poslopja SDK in Mercatorjeve prodajalne „Poga-ča“ je naenkrat prišlo do prepira in pretepa, v katerem so sodelovali: 18-letni Bojan Brajdič iz Šmihela, 44-letni Marjan Brulc iz Regerče vasi in 22-letni Ignac Brajdič iz Pogancev.
Sprva so uporabljali nože, vendar so z njimi bolj mahali kot kaj drugega, kajti resnih ran ni dobil nihr>'. Kar naenkrat pa je
Bojan Brajdič potegnil pištolo in z njo dvakrat ustrelil proti »sovražnikoma". Njiju ni zadel, pač pa so streli prileteli v izložbo trgovine „Pogača“, ki je ena najbolj Obiskanih trgovin z živili v našem mestu.
Se preden so prestrašeni trgovci in očividci prišli do sape, je Bojan Brajdič že vzel pot pod noge in izginil v neznano. Seveda ga miličniki iščejo, ker je ogrožal varnost ljudi in je streljal. Prav lahko bi se zgodilo, da bi pri za sedaj še neznanem vzroku romskega obračunavanja zadelo koga v trgovini ali na cesti.
Kljub zaviranju je počilo
Avtobus SAP s 15 potniki je pri Dol. Ponikvah doživel hudo nesrečo: sprevodnik in *	potnica	mrtva,	več	hudo in nekaj laže ranjenih
11. avgusta okrog 7.30 zjutraj, uro po hudi nesreči, o kateri smo na kratko že poročali, je bilo prizorišče trčenja še vedno videti tragično. Ob hudo razbitem avtobusu in razsuti koruzi se je poleg
Eoklicno navzočih zbrala še množica „firbcev“, medtem pa so olono avtomobilov z obeh strani magistralne ceste polagoma spuščali v eno smer.
Zgodilo se je, ko je Janez Žiberna iz Vel. Brusnic vozil tovornjak s
RAZSUTA KORUZA - Po
trčenju avtobusa je na cesti ostalo več vreč razsute koruze, naložene na kočevskem tovornjaku. Cestaiji so jo skušali čimprej odstraniti, da je lahko promet potekal vsaj v eno smer.
prikolico, last podjetja AVTO Kočevje, proti Ljubljani, med potjo pred Trebnjem pa je zapeljal mimo osebnega avtomobila ZG 210-410, ki ga je zaradi okvare nenadoma ustavil Slobodan Popovič iz Zagreba.
Tovornjak je naglo zavil mimo ustavljenega vozila, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus SAP, ki je vozil na redni progi Ljubljana-Zagrcb. Voznik avtobusa, 45-letni Stane Hribar iz Ljubljane, je sicer zavrl in skušal v zadnjem hipu rešiti položaj, toda prikolica tovornjaka je bila še na sredini ceste, ko je avtobus pripeljal tja. Z levima deloma sta vozili trčili, avtobus je posnelo po vsej levi polovici, medtem ko na tovornjaku na prvi pogled ni bilo videti dosti škode. Razsulo se je le nekaj tovora - kom ze.
Takoj po strahovitem poku je avtobus obstal v jarku ob cesti, iz vozila pa so sc razlegali klici na pomoč. Pri nesreči sta v avtobusu umrla sprevodnik, 32-letni Franc Frelih iz Litije, in 23-letna Ana Hočevar, doma iz Vrhpolja pri Kamniku. Več reševalnih avtomobilov je takoj prišlo na kraj nesreče in ranjence odpeljalo v novomeško bolnišnico. Teže poškodovani so bili potniki: Štefan Bartol in njegova žena Angela iz Ljubljane; 21-lctna Darja Kamin iz Pristave pri Trcb-
BROD: NEMEC SEKAL OVINEK - 10. avgusta navsezgodaj je Slavko Ljubi iz Loške vasi vozil osebni avto proti mestu, na Brodu pa je po klancu navzdol pripeljal naproti Nemec Gerhard Kriso. Ker je sekal ovinek, je prišlo do trčenja,
Eri čemer sta se poškodovala voznik jubi in njegov sopotnik Alojz Ucman. Gmotno škodo cenijo na
40.000	dinarjev.
LOKVICA: PO NESREČI ODPELJAL - 10. avgusta popoldne je Alojz Golobič iz Bršlina vozil avto proti Novemu mestu, v ovinku pri Lokvici pa je prehiteval tovornjak s prikolico, medtem ko je naproti
AVTOBUS V H ISO
16.	avgusta ob 9.15 je v Mali Bučni vasi Viatorjev avtobus zadel v hišo, last Petra Svetinči-ča. Izidor Končan iz Zg. Kašlja je vozil Viatoijev avtobus na progi Ljubljana-Novo mesto, v Mali Bučni vasi pa ga je na mokri cesti zaneslo, da je s prednjim delom trčil v stanovanjsko hišo. Nikomur se ni mč zgodilo, medtem ko je za 15.000 dinarjev gmotne škode.____j
S
ri peljal z avtom Matija Mravincc iz .'momlja. Mravincc se je hotel ogniti trčenjii, zapeljal je na travnik in v dolino kakih 40 metrov, kjer je nato obstal pri drevesu. Golobič je kar odpeljal, vendar je prisebni Mravinec skočil iz razbitega avta, dobil očividca, nakar sta povzročitelja nesreče dohitela nekje na Gorjancih. Škodo cenijo na 4.000 dinarjev.
ŠENTJERNEJ: PO SREDI IN PREHITRO -11. avgusta zvečer je zdomec Danijel Brajdič iz okolice Cerkelj vozil avto po cesti Šentjernej-Dobruška vas, pri pokopališču pa je naproti pripeljal traktorist Anton Golob iz--.Sel. Ker sta oba vozila' po sredi in še prehitro, sta trčila, voznik Brajdič, ki ga sumijo vožnje pod vplivom alkohola, je bil laže ranjen. Škode je za 40.000 dinarjev.
STARA BUCKA: OTROKA NA KOLESU - 14. avgusta popoldne je Vekoslav Jalovec iz Ljubljane vozil z avtom proti Bučki, v nepreglednem ovinku pa je naproti pripeljal na kolesu 9-letni Franc Krašovec, ki je vozil še 10-letnega Roberta Ober-starja iz Ljubljane. Pred avtom je mladi kolesar zavil v levo, tako daje prišlo do trčenja, pri Čemer sta bila oba dečka poškodovana.
SPET SMRT POD TRAKTORJEM
10.	avgusta okrog 23. ure zvečer se je v vasi Paunoviči pri Adlešičih zgodila smrtna nesreča s traktorjem. Ko je 38-letni Nikolaj Žunič iz Žuničev vozil traktor od Preloke proti domu, je med potjo v blagem ovinku zapeljal na desno na travnato bankino, potem pa se je traktor začel prevračati po nasipu. Obstal je približno 15 metrov pod cesto. Med prevračanjem je z vozila padel 66-letni Peter Žunič; s hudimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico, voznik traktoija pa je bil takoj mrtev.
NOVI PRVOLIGAŠI - Po dolgih letih želja in nastopanja v ljubljanski conski rokometni ligi je novomeški Krki uspelo. Z zasluženo zmago nad neugodnim in dobrim Mokercem so se Novomeščani | uvrstili v prvo slovensko rokometno ligo. Na sliki: „Krka“ po tekmi. (Foto: Janez Pezelj)
Krka „stekla” v kvaliteto
Okoli 500 gledalcev se je prišlo prejšnji teden v novomeško dvorano prepričat, če so domači rokometaši sposobni premagati nevarne tekmece za vstop v prvo slovensko ligo.
Takoj po prvem sodnikovem žvižgu je Krka dokazala, da se je na tekmo resno pripravila, kajti v pičlih osmih minutah so njeni igralci dosegli štiri zadetke, Mokerčani pa niti enega. Ko je kazalo, da bodo domači ob podpori rekordnega števila gledalcev v tej tekmi dokaj lahko prišli do zmage, seje prava tekma šele začela.
Obe ekipi sta dobro igrah, poznalo pa se jima je, da se zavedata, da
njem: Marija Luštek iz Trebnjega in 42-letni Alojz Cinkole iz Trebnjega. Ta je takoj po karambolu še odšel domov, vendar so ga drugi dan pripeljali v bolnišnico. Lažje poškodovani so bili: Lovro Prah in Jože Haloper, oba iz Ljubljane, Milenko Kurtinovič iz Doboja, Alojzija Vojnovič in njena hčerka Hermina iz Praprotnice pri Mirni. Tudi tem so prvo pomoč nudili v novomeški bolnišnici
Vrh vsega je nastalo še za 58.000 dinarjev materialne škode. Na istem mestu sc je ob 11. uri zaletel še tovornjak, ki je prehitro pripeljal iz ljubljanske smeri in ni upošteval omejitve hitrosti zaradi nesreče. Prevrnil se je na cesto. Ta dan pa je bilo v dežju še več trkov.
Pek ima na vesti vlome
Od kod Leoniku predmeti iz Kapitlja?
11.	avgusta so novomeški miličniki prijeli precej nevarnega vlomilca, ki se je nekaj časa lepo skrival za pekovsko službo v Ločni Ivan Lečnik, star 30 let, je osumljen vloma v stanovanje Ivana Kosa v Ločni dan poprej, ker ga je lastnik zalotil, vendar je tatu uspelo zbeža-
li.	Razen tega sumijo, da je julija in avgusta letos ravno Lečnik zagrešil nekaj vlomov v Novem mestu.
Tako naj bi bil on tisti, ki je vlamljal kar po tekočem traku v kioske Dela, najbrž pa je tudi on zlezel skozi straniščno okno v gostilno Košak in vlomil v vrtnarijo v Ločni
Čudno pa je, ker so pri njem našli predmete, ki so izginili ob nedavnem vlomu v kapiteljsko cerkev. Lcčnikovo soudeležbo pri tem še raziskujejo. Po nalogu preiskovalnega sodnika so Lečnika priprli
Za uspeh zaslužni vsi
Takoj po kvalifikacijski tekmi med novomeško „Krko“ in Mokercem, v kateri so tesno, a zasluženo zmagali domačini in sc uvrstili v najkvalitetnejšo slovensko ligo, so novomeški rokometaši povedali:
Pctančič: „Vesel sem. Uspeh je sad prizadevanj vseh. Želim, da bi mladi nadaljevali naše delo. Zahvaljujemo se ,Krki‘, ki nam je omogočila, da smo nemoteno trenirali."
Stojišin: „Marsičemu smo se morali odpovedati, preden smo prišli v slovensko ligo, veliko znoja smo prelili, na koncu pa smo le uspeli Tekma z Mokercem je bila trda. Vedeli smo, da bo težko, da pa bo tako, niti pomislili nismo. Bili smo boljši."
Trener Filipas: „Šele sedaj se bo začelo resno delo. Ce bomo po prvem letu ostali v ligi, o čemer sem prepričan, bo Novo mesto lahko postalo novo republiško rokometno središče. Do sedaj smo delali nekako v zaprtem krogu. Pričakujemo, da bo poslej drugače: več gledalcev in več razumevanja od športnih delavcev, ki usmcijajo novomeški šport."
Pungerčič: „Odkar sc je za nas zavzelo ŠD Krka, smo se začeli bojevati za vstop v slovensko ligo. Zadovoljen sem, da smo dolgoletno delo kronali z uvrstitvijo med najboljše ekipe v republiki Menim, da bi morali obveznost igralcev do ekipe in do delovnega mesta uravnati s samoupravnimi sporazumi"
Drobnjakovič, rezervni vratar: „Ceravno sem v odločilnih dveh tekmah sedel na klopi, uspeha nisem nič manj vesel kot igralci, ki so prelili največ znoja. Fantom čestitam."
Cotič, vratar: „V ekipo bo potrebno čimprej vključiti čim več mladih. Gledalcem se zahvaljujemo za pomoč, izkazali pa so se predvsem Stražanl"
Jaklič, kapetan: ..Izkoristili smo zadnjo priložnost Po petnajstih letih nastopanja v conski ligi bom z veseljem nekaj sezon nastopal tudi v konkurenci najboljših klubov."
Cvelbar: „Pred leti sem zapustil atletiko in danes si zavoljo tega čestitam, povedati pa moram, da se imam za marsikaj zahvaliti predvsem kraljici športov."
Osmokrovič: „Ponujeno priložnost smo znali izkoristiti. Upam, da bomo tudi v slovenski ligi igrali tako srčno kot v zadnjih dveh tekmah."
Golob, tehnični vodja: „Po močno težki poti smo prišli do cilja. Preskočiti bomo morali še nešteto ovir, vendar je najtežje za nami. Razširiti bomo morali vodstvo kluba in mu zaupati rokometno politiko. Ob uspehu ne smemo pozabiti na veterane, ki so v Novem mestu začeli z rokometom. Prav gotovo gre veliko zaslug za novomeški rokometni uspeh tudi Medletu, Vidmarju, Šetini in drugim, zlasti pa našemu mecenu, tovarni zdravil Krka."
gre samo ena vrsta naprej. Verjetno je bila zavoljo tega igra nekoliko pregroba, toda vse prej kot dolgočasna, zlasti v drugem delu, ko so se gostje približali in je kazalo, da želita sodnika z nekaterimi nerazumljivimi odločitvami domače oškodovati
Navzlic vsemu se je izteklo po željah. Kljub temu pa je z današnjim zapisom potrebno ošvrkniti kopico nesramnih in neodgovornih navijačev. S svojim obnašanjem so ,,Krki“ precej več škodili kot koristili Isto velja tudi za nekatere igralce. Zaradi nepotrebnih prerekanj s sodniki bi sicer nekateri dobri posamezniki kmalu prispevali, da bi nadaijcno moštvo še eno sezono nastopilo v manj kvalitetni družbi
Krka: Cotič, Grabrijan 1, Petan-čič 3, Jaklič 5, Seničar, Popadič 2,
MOZELJ: USPEL TURNIR
Domača mladinska organizacija je pripravila nogometni turnir, na katerem je nastopilo sedem vaških in mestnih nogometnih ekip. V izenačenih igrah je zmagala ekipa Iz Mlake, sledili pa so ji Dolga vas, Podgorsko, Mozelj, Kidričevo, Koprivnik in Stara cerkev.
I.	S.
ELAN V DOBRI FORMI
Novomeški nogometaši se že dalj časa pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Pred kratkim so odigrali tri prijateljske tekme z enajsterico iz Litije. V prvem srečanju sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom (1:1), v drugih dveh pa so zasluženo zmagali domačini, in sicer s 4:3 in 1:0.
M. G.
ČRNOMELJ: USPELA TURNIRJA
Domači rokometni klub Partizan je v počastitev praznika krajevne skupnosti pripravil dva turnirja, na katerih so nastopile skoraj vse najboljše dolenjske ekipe. Dokaj lepa in razburljiva srečanja si je ogledalo več kot 200 ljubiteljev rokometa.
Rezultati I. turnirja: Partizan -Krka (Novo mesto) 19:16 (10:6), Duga Resa - Semič 20:12 (10:3), Krka - Semič 24:13 (10:7), Partizan - Duga Resa 20:19 (10:6); rezultati II. turnirja: Inles (Ribnica)
-	Partizan 13:11 (7:5), Partizan — Krško 20:15 (11:6) in Inles -Krško 17:11 (5:7).
J. P.
Cvelbar 1, Drobnjakovič, Osmokrovič 2, Pungerčič 4, Stojšin 1.
J. PEZELJ
KOLESARJENJE: ,,OKOLI GRMA"
Novomeško kolesarsko dni štvo bo 22. avgusta pripravili trim akcijo „1000 mladih Novo-meščanov na kolesu okoli Grma". Vsi, ki bi radi prevozili samo tri kilometre „zdravja“ in si ogledali tekme najboljših jugoslovanskih tekmovalcev, se v nedeljo ob 8. uri oglasite na Grmu, kjer boste dobili natančne informacije.
PENKO PO SEDMIH KOLIH TRI TOČKE
Do minulega ponedeljka so na slovenskem članskem šahovskem prvenstvu odigrali sedem kol. Srečanja, ki potekajo po švicarskem sistemu, so zelo borbena, za Dolenjce pa so najbolj zanimivi nastopi Novomeščana Penka, ki je po sedmih kolih zbral tri točke. Takoj v začetku je kazalo, da bo Penko segel po vrhu, vendar je v naslednjih kolih popustil, vseeno pa ihia še veliko možnosti za dobro uvrstitev.
„PO POMURJU": ODLIČNA PODBERŠCAK IN SIMONČIČ
Na kolesarski turistični dirki ki so jo kolesarji prevozili v dveh etapah (126 km), so nastopili tudi Krčani Izkazal se je predvsem Štefan Podberščak, ki je v drugi etapi z dobro vožnjo prispel na cilj prvi, v generalni uvrstitvi pa je bil peti. Njegov mlajši klubski tovariš Aleš Simončič je v konkurenci starejših mladincev dokazal, da se razvija v dobrega kolesarja, saj je premagal vrsto bolj znanih tekmovalcev in osvojil prvo mesto. Med ekipami so bili Krčani tretji.
Udeležili so se tudi zagrebške dirke za nagrado Metaliacomercea. Pri starejših mladincih se je Alojz Podberščak uvrstil na šesto mesto.
košarka
NOVO MESTO - Minuli teden so v dolenjski metropoli trenirale letošnje kadetske balkanske prvakinje v košarki in se pripravljale za evropsko prvenstvo. Dekleta so se dvakrat pomerile z vrsto novomeške Obutve, ki igra in vodi v dolenjski košarkarski ligi. V prvi tekmi so bili Dolenjci precej boljši, saj so balkanske prvakinje premagali skoraj s 30 koši razlike (73:44), v drugi pa so kadetkinje igrale bolje in dosegle ugodnejši rezultat - 75:64. (M. F.)
NABIRAJO MOČI - Inlesovi rokometaši so med najboljšimi igralci v drugi zvezni rokometni ligi, moči za novo tekmovalno sezono pa Ribničani nabirajo tudi v Dolenjskih Toplicah. Na sliki: Radičeva „četica“ počiva pred topliškim gostiščem. (Foto: J. Pezelj)
0
MNP^I
tisti
hip
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiitiHiluiiitHUliHiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiii
SODELUJTE Z NAMI!
Časi, ko je fotograf vlagal pod črnim pregrinjalom fotografske plošče v velike, nerodne kamere in ga je vsak pokrajinski posnetek stal kar precej napora, so že davno minili. Danes je fotografska kamera običajen gost naših domov, ravnanje z njo pa tudi ni več tako zahtevno. V svetu in tudi pri nas postaja fotografija najbolj razširjeni konjiček.
Fotoamaterji so naredili veliko uspešnih, zanimivih in nenavadnih fotografij, ki bi bile vredne, da jih vidi malo večji krog ljudi. Zdaj imajo priložnost! V rubriki TISTI HIP bomo vsak teden objavili fotografijo, ki bo najboljša, najzanimivejša ali najbolj nenavadna. Vsaka objavljena fotografija bo honorirana z 200 dinaiji.
Sodelujejo lahko vsi! Posameznik lahko pošlje največ 5 fotografij, formata poljubne velikosti, na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto — s pripisom v kotu ovojnice TISTI HIP.
Fotografijo, ki bo objavljena in nagrajena, bo izbirala posebna komisija.
Ni rok, ki bi delale
„MLADINA SE NE briga za grunte. Najrajši hodi v svet, nas stare ljudi pa pusti doma. Jaz sem dvakrat pogorel. Čeprav imam grunt, da bi davke lahko zmogel, vendar ni pri hiši rok, ki bi delale. Oba z ženo se mučiva, sin pa noče grunta in noče prijeti za delo.“ In stari Kovačič sede spet na tla, kajti stati ne more, ker ima strto nogo.
POVELJNIK LOVSKE enote za obrambo Beograda, polkovnik Nikola Lekič, se je s svojim reaktivnim letalom dvignil 15.000 m visoko in zatem strmoglavil v kotu 90 stopinj proti zemlji. Brzinomer je pri spuščanju zaznamoval 1300 kilometrov na uro, to pomeni, daje letalo prebilo zvočni zid. Tako je prvi jugoslovanski pilot prebil zvočni zid.
KMETOVALCI, RIBIČI, člani kmetijskih zadrug, čebelarji in člani podobnih gospodarskih organizacij bodo lahko v prihodnje kupovali za svoje potrebe cement na kredit.
SAMO ČRN KRUH. Zaradi slabega vremena se obeta Franciji •laba letina, zato je minister za kmetijstvo Dulin že napovedal, da bodo jedli Francozi prihodnjo zimo samo črn kruh.
TISKARNA JE prepotrebna ustanova v vsaki pokrajini, ki hoče izrasti iz duhovne zaostalosti in se otresti še skoraj si.‘Injeveškega mračnjaštva. Skoraj vse obrobne slovenske pokrajine imajo svoje tiskarne in knjižne založbe, medtem ko je na Dolenjskem dobilo tiskamo le Kočevje, ki nikakor ni ne pokrajinsko ne kulturno središče Dolenjske, a je nima Novo m "i ', nekdaj znano knjigovezniško in tiskarsko središče ju i ■ hodnega slovenskega predela.
UPRAVA KMETIJSKE šole na Grmu pri Novem mestu sporoča, da bo zaradi večjega števila prijav v šolo v novem šolskem letu sprejemala prošnje le do 20. avgusta.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. avgusta 1956)
SVETU OKOLI
— GLEJ, DA BOS TIHO IZSTOPIL, SICER SE i LAHKO ZBUDI ŽENA!
(Polenf »Ki Hit Jfffl/ 2flfefTl
COCA COLA BREZ BARVE
— Danci in Nizozemci bodo pili slavno brezalkoholno pijačo Coco Colo brezbarvno. Strokovnjaki so ugotovili, da kislina, ki daje tej pijači značilno ijavkasto barvo, lahko povzroča raka.
BANANE NAMESTO SENA
— V času sušnih dni so v nekaterih zahodnoevropskih državah krmili živino z bananami, ker je sonce uničilo običajno živinsko krmo. Ni še tako dolgo, ko so v Afriki umirali ljudje od lakote, pa se ni nihče od sitežev domislil, da bi poslal lačnim „odvečne“ banane.
PLAČANEC - Zelo slabo gre predsedniku nadnacionalne družbe ITT, saj so mu zaradi zmanjšanega dobička znižali plačo. „Revež“ zdaj dobiva reducirani osebni dohodek
776.000 dolarjev na leto.
RIMLJANI - Prebivalci večnega mesta, kot radi imenujejo Rim, se ne morejo ravno pohvaliti, da zvesto prenašajo iskro kulture v nove čase. Najnovejši statistični podatki so pokazali, da ima Rim kar
560.000 nepismenih polnoletnih oseb.	.	,
NOVI POSLI - Kriminalci v ZDA in Veliki Britaniji so odkrili nov donosen posel, ki pa ne zahteva veliko truda. Pričeli so krasti pse; ukradenega ščeti-naija hranijo, dokler se ne pojavi oglas, ki naproša poštenega najditelja, da izgubljenega ljubimca vie žalujočim lastnikom. Ker so mnogi lopovi postali pravi profesionalci in se bavijo skoraj izključno le s krajo psov, pričakujejo policaji, da bodo kmalu vpisali nova poklicna obolenja - brazgotine od pasjih ugrizov.
REKORD - Švedski metalec diska Ricky Bruch je le dosegel svetovni rekord - vendar ne v metu diska, ampak v metu čevlja v daljavo. Kilogramski čevelj je zagnal 45,52 metra daleč in tako za poldrugi meter izboljšal dosedanji rekord Finca Penttija Veijola. Morda bi soproga svetovnega rekorderja ta rekord še izboljšala.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Sodi so prazni v kletih trohneli
(Od leta 1882) do leta 1886 propala je naša vinoreja zbog trtne uši, in sicer tako, da nismo skozi leta imeli nikakoršnega vinskega pridelka. In da so naši sodi prazni v kletih trohneli, vendar so brezvestni trgovci točili slavnega Bizeljanca, Pišečana, Sromljana, Sremi-čarja itd., kakor nekdaj po onih krajih, koder je prej naše vino slovelo. Velika nevarnost pretila je našim slovečim krajem, kajti v nevarnosti smo bili, da zgubimo dobro ime in one kraje, v katere smo prej vino prodavali. Dokler smo bili brez vina, bili smo mirni. Danes pa nas silijo gospodarske sile, da se postavimo na noge in da oživimo dobro ime naših pokrajin.
(Govornik) konečno našteva razna sredstva, s katerimi bi se pomoglo kmečkemu stanu, tako so: kmečki domovi, zadruge, zalaganje vojske brez židovskih in požidovljenih prekupcev, boljši dedni zakon, omejitev bera-šicih ženitev, prememba poselskega reda, poso-
*
\
i
\
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
4
Je kadilska strast dedna?
Zmerno kajenje morda ni škodljivo, a koristi tudi ne.
Menda ni razvade, ki bi se v tako kratkem času bolj razpasla po vsem svetu, kot se je kajenje. Iz leta v leto potrošnja cigaret presenetljivo raste, namesto da bi upadala, kar bi vsekakor pričakovali ob številnih akcijah proti kajenju ter ob resnih svarilih znanstvenikov, ki s poskusi bolj ali manj uspešno dokazujejo škodljivost kajenja. Mednarodni simpozij o kajenju, ki je potekal maja v Zueri-chu, pa je pokazal, da je kajenje tudi dedno.
Simpozij so sicer organizirale velike tobačne tovarne, zato da bi strokovnjaki enkrat dokončno razsodili znanstveni spor o tem, kolikšna je škodljivost kajenja. V svetu se križajo teorije, ki govore, da kajenje sploh ni škodljivo, in teorije, ki to pobijajo. Zagovorniki enega in drugega skušajo podkrepiti svoje trditve z dokazi in statistikami In oboje jim enako uspeva, saj tako škodljivosti kot neškodljivosti ni mogoče znanstveno povsem neoporečno dokazati.
Osrednja tema simpozija je bila hipoteza o dedovanju kadilske strasti. Psiholog H. J. Eysenčk zatrjuje, da je kadilska razvada vezana na nekatere dedne lastnosti značaja. Tako ekstraverti-rani ter emocionalno labilni ljudje v primerjavi z drugimi veliko več kade. Podobno pravi tudi misel, da sta povezana nagnjenje h kajenju in dovzetnost za raka na pljučih, kar je nekaj drugega, kot če rečemo, da kajenje povzroča raka na pljučih.
Na simpoziju so se ponovno potrdile še tele resnice: vsaka država služi s potrošnjo cigaret, akcije proti kajenju ne rojevajo otipljivih sadov, ministrstva za zdravje vseh držav so proti kajenju, s statistikami se da vse dokazati in ovreči.
Francoski novi avto, ki naj bi konkuriral nemškemu „golfu“.
R14 odgovor
»golfu”
Francoska državna tovarna avtomobilov „Renault“ je pred kratkim odgrnila vse tančice s svojega novega modela „R 14“. Novinarjem so pokazali avtomobil, o katerem so že prej šepetali, naj bi pokvaril račune „golfu“, avtomobilu znane nemške tovarne Volksvvagen, ki gre trenutno na evropskem trgu najbolj v denar.
Francozi se tudi s „štirinajsti-co“ niso odpovedali svoji dobri tradiciji, ki nadvse ceni predvsem udobnost in enostavnost. Novi avtomobil je dolg 403 centimetre, torej kar 30 cm več kot nemški „golf“. Vgrajen ima motor z 1218 ccm,ki razvije 57 konjskih moči in ki pri 90 km na uro porabi 6,4 litra super bencina. Zgornja meja njegove hitrosti je 143 km na uro, v tovarni pa zatrjujejo, da so pri montaži moč motorja zapostavili na račun večje ekonomičnosti, kar jim je treba verjeti.
Pojav „štirinajstice“ na evropskem trgu seveda ne pomeni, da bi Renault prenehala izdelovati „R 12“, ki je v istem razredu; gre le za dopolnitev proizvodnega programa, ta pa je v ostrem konkurenčnem boju svetovnih avtomobilskih tovarn še kako pomemben. Prezgodaj je tudi ugibanje o morebitni mintaži avtomobila „R 14“ v Novem mestu. Do zdaj je znano le to, da ga bodo do februarja 1977 proizvajali samo za francoski trg.
m
i
m\\
jilnice, gospodarska naprednost v živinoreji, sadjereji in vinoreji, manjša bahatost pri dotah itd.
(Turčija) tiči globoko v dolgovih. Sedaj nameravajo prekucniti nekaj dolga na balkanske državice, toda težko se jim posreči. Črna gora in Srbska hočeta bojda v tem slučaju raje napovedati državni bankerot.
(Novoizvoljeni) novomeški župan le na intenzivno prigovarjanje izjavi, da županstvo sprejme, zahvaljuje se za izkazano mu čast, obljubuje, vso skrb in vse moči obračati v korist mesta in prebivalstva.
(Ogla ss.) Na prodaj je turbin za 40 konjskih sil, velika pumpa z dvema cilindroma, katera dvojno vleče in žene, z roko ali silo za gnati, in skoraj nova cirkularna žaga za tavolete. Vse to se dobi po nizki ceni.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1896)
Gobarska mrzlica
Slovenci imamo že od nekdaj navado, da se zapodimo iz ene skrajnosti v drugo. Ako smo imeli pred leti nekaj gobarjev, ki so se preživljali s trudom svojih rok in bistrih oči, danes to ne velja več. Ne zavoljo tega, ker bi ne bilo pod soncem junaka, ki bi to zmogel, marveč zato, ker hočejo biti vsi Slovenci pravi gobarji. Nekateri so celo prepričani, da so gobarski strokovnjaki in jim manjka le tisti papir, ki daje pravico podpisovati se „dr“ kot jezični dohtar.
Jaz že od malih nog nabiram gobe, tudi preživljal sem se v mladosti s tem, da sem nabiral gozdne in druge sadeže, pa mi je na starost vedno teže zaiti na stare „punte“ ali gobarske njivice in rastišča. Kjer pričakujem najlepše jurčke, najdem v zemljo zbito praprot in drugo podrast. Od enega rastišča do drugega pa vodijo kar ceste, ki kažejo, kaj vse so ljudje v gobarski strasti zavzeli. Zdaj šele vidim, kako prav so imeli
tisti gobarji, ki niso izdali svojih gobarskih skrivnih kotičkov.
V gozdovih je postalo tesno kot v mestu. Naj zraste še tako obilo jurčkov, vedno se pulita dva za enega. Zavoljo tega sem hotel predlagati, da bi razširili našo gobarsko deželo še kam drugam, pa so me že zdavnaj prehiteli. Ko sem se mudil v Istri, ne zavoljo nagcev, marveč zato, da si ogledam letino morske soli, sem opazil, da ljudje nosijo polne koše jurčkov.
„Kam pa kam s tolikim tovorom? “ sem jih spraševal
,, V Trst. Tam jih dobro prodamo," so se pohvalili „To boste obogateli," sem zavzdihnil
„To ni še nič. Bogatijo tisti, ki tu oddajajo svoje hišice bogatim tujcem. Brez truda zasluži vsak lastnik v enem tednu toliko, kot bi marljiv delavec dobil v enem mesecu. To je več vredno kot vse gobe v Istri."
MARTIN KRPAN
irevod
iblije
djordje fr. kun pisatelj
borilni
šport
rudar
tantal
Miki Muster Janez Trnove.
ZA OČETOM
Sibirska uganka še ni rešena
Kaj je eksplodiralo nad sibirsko tajgo pred 68 leti? — Odgovor odhaja iskat že 18. raziskovalna znanstvena odprava — So potniki transibirske železnice kot prvi Zemljani opazovali atomsko eksplozijo?
Leta 1908 se je nad sibirsko tajgo pripetil nenavaden dogodek, za katerega še dandanašnji strokovnjaki niso našli razlage, a je vedno znova razburjal domišljijo. Priče dogodka, potniki na transibirski železnici, so vedele povedati le, da so slišali strahovito eksplozijo in da so na nebu zagledale ognjeno kroglo, svetlo kot kakšno drugo sonce. Je v Zemljino ozračje priletel velikandci meteorit? Je eksplodirala naravna atomska bomba? Je skrivnostno nebesno telo priletelo s Saturna ali z Jupitra? Odgovor na ta vprašanja odhaja letos iskat posebna odprava raznih strokovnjakov, izbranih posebej za to veliko znanstveno raziskavo.
Sovjetski podvodni helikopter za razsikovanje morskih globin.
600. V vodah Baltika se je nenavadno plovilo odlično obneslo in pokazalo, da bo kos nalogam, ki stoje pred prvimi „oskrbniki“ podvodnih gospodarstev.
Podvodni helikopter kot malo podmornico tudi imenujej<!*W je težak 12 ton in je po veličastni obliki še najbolj podoben slovitim stvorom domišljije, letečim krožnikom. Zunanja obloga skriva v sebi kroglo, ki ima dva metra v premeru, kar daje dovolj prostora za tri člane posadke.
OSA se lahko potopi do 600 metrov globoko. Vendar v tej globini, kjer vlada večna tema, ni izgubljena. Ima močne žaromete in televizijske kamere, s pomočjo katerih posadka opazuje okolico in lahko poljubno izbira posamezne detajle za podrobnejše opazovanje. V stalnem stiku z okoljem je regene-rativni sistem, ki posadko oskrbuje s svežim kisikom in odstranjuje škodljive pline.
Za zbiranje globokomorskih vzorcev služi posebna meh;-^ nična roka, katero v primeru, da se kje zatakne, posadka odklopi in se tako reši neprostovoljnega suženjstva. Skoraj odveč bi bilo še zapisati, da ima OSA odlične komunikacijske naprave in najbolj občutljive instrumente za navigacijo.
Neznano nebesno telo je eksplodiralo v višini 5000 metrov nad površjem. Eksplozijo so slišali prebivalci naselij, tudi po 800 kilometrov oddaljeni od središča eksplozije, udarni val pa je rušil jezdece na konjih tudi 160 kilometrov stran od mesta katastrofe. Okoli 2200 kvadratnih kilometrov gozda je bilo uničenega, potres pa so zabeležili seizmografi po vsem svetu, medtem ko so potres pošteno čutili v Irkutku, Taškentu in Tbilisiju.
V zgodovino je dogodek prišel kot eksplozija tunguškega meteorita, čeprav že takrat raziskovalci niso bili povsem prepričani, da gre za meteorit. Po izračunih znanstvenikov naj bi neznano nebesno telo tehtalo okoli 100,000 ton. Toda od te silne mase niso na tleh našli niti koščka meteorita.
SPREMENJENE
MAGNETNE
SILNICE
Zadnjih nekaj deset let se je na prizorišču katastrofe zvrstilo več
znanstvenih ekspedicij. Novejša odkritja dajejo presenetljive rezultate. Ugotovljeno je, da se je ob eksploziji sprostilo toliko energije, >t se je sprosti pri eksploziji Vv like hidrogenske bombe, kar je toiiko, kot bi eksplodiralo 40 milijonov ton trinitrotoluola. O grozoviti eksploziji na svoj način pričajo tudi spremembe magnetnih lastnosti mineralov. Minerali, katere je doseglo toplotno in udarno delovanje ob eksploziji, so se premagnetizirali na način, ko magnetne silnice ne odgovarjajo položaju sedanjih zemeljskih magnetnih polov, prav tako pa tudi ne položaju pred nekaj milijonov leti, kar je sicer značilno za minerale širše okolice.
Med večje zagonetke sodi tudi dejstvo, da domnevni gigantski meteorit ni padel na tla. Po vseh izračunih bi taka masa morala predreti skozi atmosfero in izriti velikanski krater.
Biologe preseneča drugačna skrivnost. Ugotovili so, da se je pri rastlinstvu na ozemlju, kjer se je dogodila nepojasnjena eksplozija,
naravni potek genetičnih mutacij pospešil za dvanajstkrat. Mutagene spremembe so zasledili pri natančnejših raziskavah ob vsej poti, ki jo je tunguški meteorit preletel. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je te spremembe povzročil „magnetni vihar" v središču eksplozije.
Zadnja znanstvena odprava na prizorišču katastrofe je po vsej verjetnosti našla priče dogodka. V sloju, ki je bil leta 1908 na površini zemlje, so odkrili mikroskopsko majhne silikatne delce. Analiza je pokazala, da so btfgati z natrijem in kalijevim oksidom, po čemer se ločijo od običajnih silikatnih kalci-tov meteoritskega ali vulkanskega izvora. Pri analizi niso v delcah odkrili sledov ogljikovodikov, spojin, ki so naravnost karakteristične za sestavo meteoritov in kometov.
OD KOD JE PRILETEL?
Če so analize najdrobnejših delcev točne, potem je skrivnostni tunguški meteorit priletel iz prostranstev zunaj našega sončnega sistema. Po mnenju strokovnjakov, ki so skrivnostni pojav preučevali desetletja, poprej, pa naj bi meteorit priletel z Jupitra ali s Saturna.
Še največ privržencev ima hipoteza, da se je nad sibirsko tajgo leta 1908 pripetila nuklearna eksplozija. V starem drevju so ugotovili za naslednjo leto povečano količno radioaktivnega ogljika tako v ZDA kot v Sovjetski zvezi pri ločenih raziskavah. Edino nuklearna eksplozija je lahko povzročila spremembe v magnetnih silnicah mineralov in samo pri nuklearnih eksplozijah se sprosti toliko svetlobne energije, kot se je je pri domnevnem padcu tunguškega meteorita.
Toda od kod leta 1908 atomska bomba?
Fotografija, posneta 5 kilometrov od epicentra 20 let po eksploziji nad sibirsko tajgo.
etiop.
knez
62
Zoran se je lotil raziskavanja jase in grmovja. V neki globeli je opazil grmičke divjega krompirja. Potegnil je iz žepa nož in pričel z njim grebsti po prsti. Kmalu je izgrebel prvi gomolj. Bil je sicer mnogo manjši kakor pri gojenem krompirju, a prav tako užiten. Čez dobre pol ure je izgrebel iz tal že lep kup gomoljev divjega krompirja in ga zmetal v vrečko.
napad
/Sovjetski NLP f Rešitev prejšnje križanke ^
za pod vodo
Domiselna mala podmornica osvaja morske globine
Pripravil sem najnujnejše reči, se poslovil od tovarišev in j	sedel v	tovornjak. V Barceloni so mi dali civilno obleko, da
j	sem se	preoblekel, potisnili so mi v roke dokumente, za v
!	žep pa	sem dobil nekaj pezet in frankov. V Francijo sem
j	potoval	z dokumenti, na katerih se je bralo moje pravo ime.
• Komaj sem v Parizu stopil z vlaka, me je odkril tajni policist. Posrečilo se mi je, da sem ga speljal na led, i nenadoma me je nehal zasledovati. Začutil sem veliko j	olajšanje.
V Parizu sem kmalu poiskal ulico, v kateri je delovala — kot sem kasneje ugotovil, skoraj pred pragom policije — organizacija za zbiranje pomoči španskim prostovoljcem. Tokrat so bili pomoči potrebni oboji: tisti, ki so šele
I odhajali v Španijo in tisti, ki so se - iz tega ali onega razloga — iz nje vrnili.
V časopisih sem prebral, daje Društvo narodov s sedežem v Ženevi pravkar sklenilo, da	se	morajo iz Španije umakniti
vsi tujci. To je pomenilo, da	bi	morali Španijo do zadnjega
j	moža zapustiti prostovoljci,	ki	so pomagali republiki, ter
nemške in italijanske enote,	ki	so se bojevale na Francovi
strani, hkrati pa da je treba ustaviti kakršnokoli nadaljnjo pomoč iz tujine.
Pomislil sem, da bo republiki zdaj še trša predla, saj je bila njena armada oborožena neprimerno slabše od Francovih enot.
Nas, ki smo bili v Franciji, so obvestili, naj tam tudi ostanemo. Nisem si mogel razložiti pomena tega sklepa, postalo pa mi je jasno, ko me je nekega dne zgrabila francoska policija. Tak sklep je bil za policijo kot naročen: dobila je možnost za uspešnejši lov na nas, to pa je bilo povsem po volji tudi francoskim oblastem, ki so na špansko republiko gledale od vsega začetka kot na trn v peti.
61
m
Bojan se je napotil k potoku, da pogleda, če niso v njem morda ribe, ki bi jih bilo mogoče uloviti. Pred odhodom je bil namreč mislil tudi na to in vzel s seboj nekaj trnekov, ki si jih je bil sam napravil iz žice. Upanje ga ni varalo. V potoku so res bile ribe in že po prvem poizkusu je potegnil na suho svoj prvi plen. Od veselja je zavriskal na vse grlo.
V PESTEH FRANCOSKIH POLICISTOV
Strpali so me v zapor, podobno kot vse druge, ki so se jim zdeli kakorkoli sumljivi.
Po aretaciji so mi francoski policisti zaplenili vse, kar sem imel v hotelski sobi, v kateri sem bival po vrnitvi iz Španije: sanitetni material in pakete, namenjene internirancem v francoskih taboriščih, zaboj marksističnih knjig in še nekaj povsem osebnih reči.
V pariškem zaporu sem ostal nekaj dni. Neko noč je prišel po nas tovornjak. Strpali so nas vanj, odpeljali na postajo v predmestju Pariza, pa pretovorili na tovorni vagon vlaka, ki nas je precej odpeljal proti taborišču Gurs — v internacijo za borce španske republike in prostovoljce — povratnike. Na vsej tej poti so z nami ravnali slabše kot z živino.
Tudi taboriščno življenje ni bilo kaj dosti podobno j življenju, vrednemu človeka. Z nami so ravnali kruto, vsi j postopki z zaporniki so bili taki, da so poniževali človeka, j teptali njegovo dostojanstvo. Zato ni nič čudnega, da je vsem nam že od prve ure rojil po glavi pobeg. Priložnosti ni bilo veliko, možnosti še manj. Gonili so nas na kopanje jarkov, potem nagnali na najbolj umazana dela, nekajkrat tudi iz z žico obdanega taborišča. Potem se je razvedelo, da bi nas radi poslali v afriške kolonije. Temu smo se krčevito uprli. To je bilo že takrat, ko je Hitler zasedel Francijo in ustoličil Petainovo republiko.
FRANCOSKO „DARILO" ZA NEMCE
Ker smo zavrnili ,,ponudbo“ za Afriko, so se nam Francozi maščevali: izročili so nas Nemcem, kar je pomenilo, da gremo iz enega pekla v drugega.
Iz Gursa so nas transportirali v Saint Cyprien pri Parizu. Strpali so nas v vojašnico, vojašnico pa močno zastražili. Jugoslovanov nas je bilo okoli 120, ostali pa so bili drugih narodnosti.
Tudi v novem kraju nismo opustili misli na beg. Nekaj pobegov se je tudi posrečilo. Med drugim je ušel prof. Jovan Popovič. Preoblekel se je v pleskarja, dobil vse pripadajoče pleskarske pripomočke in zapustil vojašnico, ne da bi pri stražah vzbudil pozornost.
Za nas, ki smo ostali, so prišli malo boljši časi. Odpeljali so nas v Pariz in razmestili na koristna dela: eni so šli v tovarne, drugi na kmetije, jaz sem odšel v rudnik - v Posarje. Italijani in Poljaki so bili tam v večini. Delo v rudniku, ki so ga vodili Francozi, je bilo hudo naporno. Bil sem izčrpan in naposled postal „sama kost in koža“. S še nekaterimi interniranci sem dosegel premestitev. Poslali so me v Saarbruecken v skupino, ki je odstranjevala ruševine v porušenih vaseh. Delo je bilo neprimerno lažje kot prej v rudniku, prijalo pa mi je tudi, da smo se selili iz kraja v kraj.
Večkrat sem se znašel v družbi s Francozi. To so bili zagrizeni antifašisti in so verjeli v de Gaulla. Pogosto so govorili o odporniškem gibanju, ki ga je general de Gaulle usmerjal iz Anglije. Pričakovali so novih vesti in čakali, kaj bo.
DOL2NOST INTERNIRANCEV: SABOTAŽE
Zaporniki smo bili organizirani po skupinah. Dogovorili smo se, da bomo kar najbolj škodovali Nemcem. Sam sem bil pri tem zelo prizadeven, nenehno sem bil na preži in čakal priložnost. Tu in tam se je priložnost tudi ponudila.
arab.
žrebec
Iskanje novih rezerv hrane zam vse številnejše človeštvo je strokovnjake najprej popeljalo k zibelki življenja - k morju. To ogromno prostranstvo, prepolno življenja in snovi, lahko človeštvu nudi bogate žetve hrane. Toda najprej je potrebno osvojiti mokri element, izdelati take naprave, v katerih bo telesno tako neprilagojeni in krhki človek zmogel delovati tudi v morskih globinah.
Sovjetski konstruktorji so nedolgo tega uspešno preizkusili posebno podvodno plovilo, so mu dali naziv OSA — 3 —
63
Tistega dne sta dečka na bregu potoka napravila celo pojedino: napekla sta si rib in nakuhala krompirja, da je bilo vsega zadosti za njiju in še za Kunija. Pes se je tako najedel, da je postal len kakor še nikoli. Ko je Bojan pomolzel še lamo in zavrel mleko v kozički, ki sta jo nosila s seboj, je bila sreča popolna. Zadovoljni so vsi štirje legli in zadremali.
davr
sila
potr-
tost
pernat« i žival
robec
bog
vojne
značaj
jacksonl
Bodeča žica okrog enega od taborišč v Franciji.
vetro-
_v.ks__
okrasni
kipec
ujna
zgradili I smosi . spomeniki
-*>.• v-*->
i
tmfc <■ :; m.
mm
'V
*
Tv' ' fV'- *”
*
V	grozljivo lepem besedilu ..Zapiski iz mrtvega doma" je veliki mojster Dostojevski zapisal misel, da je človek edino izmed živih bitij, ki se prav vsemu privadi. Ta grenka misel se je rodila v neznosnih razmerah carske jetniške naselbine nekje v sibirskih širjavah, v razmerah, kjer so prevladovali najbolj nizki nagoni in je imel človek le to možnost, da se surovim pogojem prilagodi ali pa propade.
Veličina te misli je v tem, da velja še danes in ni bila primerna le za tiste izjemne pogoje. Velja tudi za vsakdanji dober dan majhnim zadovoljstvom, sitosti in prespanosti sodobnega človeka. Še vedno smo taki, da se prav vsemu privadimo. Privadili smo se živeti v svetu, polnem nasprotij: nasilja, lakote, trpljenja, vojn, naravnih katastrof, obilja, prenažrtosti, bogastva, sleparjenja. Tiho in neopazno se nam je pod kožo zalezla navada in način obnašanja, katerega največja značilnost je, da je edino vredno merilo in opravičilo našega početja poln želodec in zadovoljnost. Navadili smo se živeti v zasmrajenem, zastrupljenem, onesnaženem svetu. Navadili smo se živeti s smetmi.
PRERESNO O DROBNJARIJAH
Še vedno je dovolj Dolenjcev, ki jim popoldanski sprehod ali tudi kak daljši izlet po naši lirični pokrajini ni povsem odvečno
početje. To so tako imenovani ljubitelji narave, ljudje, katerih črte značaja dostikrat najdemo v malih oglasih in ženitnih ponudbah kot garancije za dobrega in veselega človeka. Seveda je to le stvar prepričevalnega sloga, saj izleti v naravo ne narede človeka dobrega, mnogokrat pa še veselega ne. Sprehodi po okolici naših mest in krajev, po gozdovih, ob reki ali ob potokih namreč prej prikličejo žalost v srce kot veselje, saj kot na dlani prinašajo delček naše podobe — umazan, popackan, droban delček, brez katerega je naša resnična podoba kot obraz brez oči.
Kamorkoli že zanese pot ljubitelja narave, povsod najdeva polivinilaste, plastične, pločevinaste, emajlirane, barvane, stanijolaste priče našega blagostanja — smeti. Vrečke vseh mogočih barv in oznak vise na vejah obvodnih dreves, na dnu potokov in dolenjske lepotice Krke pa tem zastavam ..napredka" mežikajo avtomobilske gume, štedilniki, lonci in posode, kante za bencin ter nazobčana žrela zavrženih konzerv. Ni več potoka, v katerem bi se ne dalo najti takih prič — spomenikov naše nemarnosti.
V	Novem mestu so mladinci poskušali očistiti Težki potok. Dvakrat so zbirali vse mogoče smeti, ki so našle počitek na strmem bregu in v strugi, in četudi so jih zbrali in odpeljali velike kupe. Težki potok še zdaleč ni brez „zastav". Ne toliko neuspeh, bolj žalostno
ra
je to, da take akcije nastajajo le na redko pobudo posameznikov.
GRM VSE P02RE
Nezadovoljnež lahko ubere pot daleč od potokov in rek, da si ne obremeni možganov z moderno mislijo o onesnaženem okolju, da se ne domisli smrti nedolžnih Japoncev, ki so jedli z živim srebrom zastrupljene ribe, ali Italijanov, katerim je neka tovarna severno od Milana pripravila presenečenje in v zrak poslala strupen oblak, ki je uničil rastlinstvo in živalstvo ter izgnal iz domov več kot 5000 družin.
Če pa se mu take misli le prebujajo, se mu gotovo ne bo zdelo tragično, da v gozdovih srečuje večja ali manjša smetišča, ki so nastala po logiki čudne filozofije „grm vse požre" in „česar ne vidiš, tega ni". Zdaj poleti še kar gre; ko pa jeseni listje odleti, se iz grmov in gozdnih jarkov zazrejo v sivi dan lonci, črepinje, škatle, deli avtomobilskih karoserij, stari štedilniki in vse drugo. Na jasah se lesketajo neuničljive vrečke od sokov, cigaretne škatle in šumeči papirčki od bonbonov.
Popotnik dobi vtis, da se sprehaja po razredčenem smetišču. Jezi ga ta malomaren odnos do okolja, ki se potrjuje tudi v malenkostih odvrženih vrečk. Jezi ga, morda tu in tam še pobere kak živo obarvani ostanek kdo ve kakšne vsebine, potem pa .. . se navadi, da živi na razredčenem smetišču.
DOLENJSKI UST
I JV
Ko so spoznali, da je iz dveh, treh izvirov toliko vode, da je je kar dovolj za pogon mlina, če jo združijo in prav speljejo po strugi do mlinskih koles, so to tudi storili. In tako je dobil Rožni dol in vasi okoli nje krušni mlin, saj bi morali sicer voziti ali na hrbtu odnašati zrnje v daljne mline v Beli krajini, v Stare žage pri Črmošnjicah ali pa v tiste ob Sušici pod Uršnimi seli, ki jo napaja tudi voda iz njihove doline. Nekoliko več zbrane vode ob poti pred prihodom v vas, odkoder nato teče pod cesto pod preprostim mostičem, zgrajenim iz skal, ki so bile pri roki, in po izkopanem jarku k mlinu, se mi je zdelo z otroškimi očmi kot jezerce, če že ne kar prostrano jezero, tajinstveno in zlohotno s svojim blatnim dnom. Je pa čisto navadna malce večja mlakuža, danes, ko ni več mlina, ki bi rabil vodo, še bolj zanemarjena in zapuščena, kot je navadno bila. Prej je moral mlinar le od časa do časa poskrbeti za pregrade, da niso preveč puščale, kadar je voda narasla, pa odstranjevati blato z dna, ki se je sčasoma nabralo, in z njim utrjevati nasipe, saj bi mu drugače blatna usedlina vodo vse bolj izpodrivala.
Šola
Na ravnici vzpetine nad vasjo je pred prvo svetovno vojno narodno obrambna Cirilmeto-dova družba zgradila enorazredno slovensko šolo kot protiutež ponemčevalni šoli nemškega Schulvereina v sosednji kočevarski vasi Laze. V to belo šolo, na katero sem popred vsak dan zrl s postajnega nasipa, kako sedi na ljudkem zelenem griču nad vasjo kot bel golob z rdečim čopom na glavi, me je v prvih septembrskih dneh 1926. leta odpeljala mama v prvi razred. Vendar mi je bilo dano, da v njenem edinem razredu pijem prve požirke šolske učenosti .iz ust nadučitelja Nandeta Podržaja samo dober teden dni, zakaj oče je bil prav takrat premeščen v Ptuj, pa smo se sredi septembra odselili iz Rožnega dola.
Iz teh nekaj dnevov rožnidolskega šolanja mi je ostalo v spominu predvsem to, da mi je določil učitelj sedež v zadnji klopi v vrsti, ki smo jo zasedli novinci, z Rauhom — bil je Alojz, Franc, Jože ali kaj podobnega, že ne vem več — s Potokov. Sprva sem bil močno razočaran in užaljen, saj sem bil prepričan in zdelo se mi je nekako samo po sebi umevno, da bom sedel z vrstnikom s postaje z Mirkom Bizjakom. Razočaranje je bilo tem večje, ker je bil učitelj Podržaj večkrat gost pri nas doma, pa tudi mama je bila honorarna učiteljica dekliških ročnih del na šo-
li,	pa sem bil trdno uverjen, da mi gredo zaradi
HfflC
PISMU
immu
m .
tega neke prednosti. Mimo tega smo se imeli železničarski otroci s postaje za imenitnejše, bolj „gosposke" v primerjavi s kmečkimi iz ro-ženskih vasi, pa smo seveda to, že „po naravi" dano razlikovanje prinesli s seboj v šolo. Prvi dan sem prijokal domov, češ da ne bom hodil več v šolo, če bom moral sedeti z neznanim fantičem, v naslednjih dneh pa sem se potolažil in se prilagodil danostim, kot se pač v življenju vselej zgodi.
Zdi se mi, da tudi v poznejših letih, ko sem prihajal v Rožni dol k Bizjakovim na počitnice in pozneje na obiske, pa sva z Mirkom šarila po dolini in po njenih vaseh, nisem več srečal prvega sošolca iz klopi, čeprav sem se večkrat spomnil nanj in na razočaranje, ko so me posedli k njemu. Nekako bi se mu rad opravičil, če bi spoznal, da je tudi on tistikrat sprevidel moj napuh. Pa sem šele po skoraj dvajsetih letih, kar sva bila skupaj v prvem razredu roženske šole, naletel nanj v dokaj dramatičnih okoliščinah, ko ni bil ne čas ne kraj kdove kako primeren za prijateljsko kramljanje in obujanje spominov iz otroštva.
Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so v Kočevju, ki se je zdelo trenutno najvarnejše v globini slovenskega svobodnega ozemlja, nako-
pičili zajete belo- in plavogardistične vojake, ki so jih nato partizanska vojaška sodišča kar se le da hitro rešetala. Največ je bilo takih, ki niso imeli nad seboj prehudih grehov in ki so se želeli vsaj na videz priključiti narodnoosvobodilni vojski, pa so jih zato kar na hitro vključevali v najbližje operativne in zaledne enote. Drugo je, da so večidel ob prvi priložnosti dezertirali iz partizanske vojske k slovenskim domobrancem v nemški službi.
Takrat sem bil v Kočevju član okrožnega odbora OF oziroma okrožnega komiteja KP za Kočevsko, pa sem tudi prišel na vrsto za politično delo med belimi ujetniki oziroma obsojenci. Blizu železniške postaje so bile nekdanje italijanske vojaške barake, v katerih so bivali oziroma so bili pod stražo. V mraku lepega septembrskega večera sem potemtakem prišel predavat moštvu posebnega delavskega bataljona, to je nedavnim' pripadnikom belogardističnih vaških straž ali prostovoljne protikomunistične milice, kot so jih uradno imenovali njihovi italijanski poveljniki. Vedel sem, da se bom znašel predvsem sredi množice kmečkih mož in fantov, ki so jih belogardistični organizatorji in agitatorji — največkrat so-bili to njihovi župniki in kaplani — zlepa ali pa zgrda prepričali o nujnosti in potrebnosti boja proti partizanom, komunističnemu narodnoosvobodilnemu gibanju nasploh, pa četudi bi se bilo potrebno zvezati za ta cilj s samimi peklenščki. Spotoma tja sem zbiral poslednje misli, kako naj jim čim preprosteje in umljivo za vsakogar razkrijem resnico o zmotnosti poti, ki so si jo v tem usodnem bo’ju svojega naroda za biti ali ne biti največkrat prostovoljno izbrali. Moč povedanih dejstev bi morala biti takšna in tolikšna, da bi vsakogar med njimi moralo postati sram pred samim seboj.
Ko sta me komandant in politični komisar bataljona pripeljala mednje — v dokaj prostrani sobi so se gnetli med pogradi in lesenimi podpornimi stebri — sem hitel od obraza do obraza, da bi morebiti uzrl kakšen znan obraz, še celo, da bi se mi znabiti že tako posrečilo utrniti prvo iskro zaupanja med nami. In tedaj meje nenadoma presunilo: saj to je vendar Rauhov s Potokov, tisti, s katerim sva sedela v zadnji klopi v prvem razredu šole v Rožnem dolu. Isti obris obraza, zdaj že moško zrel — morda je prav tako že poročen mož z otroki, kot sem jaz
—	ista čokatost telesa, samo zdaj že v širino v ramah in v hrbtu, ki jo da trdo kmečko delo, ista plahost v očeh, zdaj pomešana še s strahom in negotovostjo zaradi položaja, v katerem se je znašel. Znabiti da se motim? Ne, ne, nisem se zmotil, saj stoji za njim tudi Kapšev Jože s Po-
tokov, z njim pa sem se pred vojno vendarle nekajkrat srečal. Njegove temne polti in temnih žarečih oči pa belih, zdravih zob, ki jih venomer kaže z nekakšnim stalnim nasmehom, ne moreš zgrešiti! Tudi se nisem prav nič začudil, da sem ga našel med zajetimi belogardisti iz Semiča, saj je njihova hiša sodila v rožnidolskem okolišu semiške fare med trdnejše, če že ni bila najtrdnejša katoliška, to je klerikalna „trdnja-va". Z njegovim bratom Stankom, v teh dneh že JI kaplanom in vnetim belogardističnim aktivistom v Dolenji vasi pri Ribnici, sva se z Mirkom Bizjakom pred vojno, ko je še kot semeniščnik prihajal domov na počitnice, večkrat ostro spopadla; to je bil tedaj še spopad z besedami in v ,,rokavicah", ki pa je tako rekoč z matematično natančnostjo napovedoval, če in ko bo do tega prišlo, srečanje na bojnem polju s puško in trdim srcem. Tudi Jože Kapš me je očitno spoznal, saj se je poskušal, ker je bil manjše postave, prikriti za drugimi v ozadju. Ko sem ga ogovoril in povprašal po počutju, ga je zalila rdečica do temena in še čez, nakar je zbesedoval nekakšno opravičilo, ker sva se srečala v takšnih okoliščinah. Rauha, ki je stal ob njem, sem vprašal, če se spomni najinega kratkega drugo-vanja v roženski šoli. Pa se ni; ali se mu je to v tistih okoliščinah zdelo ustrezneje ali pa mu ni od tistih prvih desetih dni v šoli, ko sva nebogljeno sedela skupaj v zadnji klopi, resnično nič ostalo v spominu. Vsekakor sta se mi to nenadno in nepričakovano srečanje z vrstniki iz mojega rojstnega kraja in hipen povratek v naše otroštvo zazdela ugodna snov, tako rekoč kot naročena za uvodne misli mojega nastopa.
4
+++
In potem je prišel dan slovesa. Vagon so do vrha napolnili s pohištvom, zaboji in vsakovrstnimi drugimi predmeti, ki sodijo v skromnejše uradniško gospodinjstvo; pripravljena so bila tudi zasilna ležišča za nočno potovanje iz Rožnega dola prek Ljubljane do Ptuja. Kakšne pol ure pred prihodom popoldanskega vlaka iz Karlovca smo bili vsi nared; tudi vsi prebivalci postaje so se zbrali za slovo pred vagonom. Vročičnemu in pretresenemu od potovalne mrzlice mi je ostala v spominu predvsem podoba vseh trh ,,žalujočih ostalih", ki so si z eno roko brisali solze, z drugo pa nam mahali v pozdrav, ko je potniški vlak, h kateremu so pripeli naš tovorni vagon, potegnil in se začel vse hitreje oddaljevati.
Vseeno pa je ta moja dolina s postajo, kjer sem zagledal ,,luč sveta", za vselej odšla z menoj.
PREKLEKUALA JE VSE ŽIVLJENJE
Valjasta blazinica, napolnjena z žagovino, jerbas, množica bucik in laneni sukanec — to je orodje, ki ga 76-letna Štefanija Pavšič iz novega naselja na Drski uporablja že sedemdeset let.
,,Od Idrije sem doma, tam pa vsi klekljajo. Pri naši hiši je bilo sedem otrok in mama nas je v glavnem preživljala s čipkami. Kar stoje je prenašala s seboj ročno delo. Jaz sem začela kleklje vrteti med prsti, še preden sem šla v"~ šolo.
V	Otaležu sem rojena in tam sem doraščala, pozneje sem se poročila v Stopnik, klekljala sem kar naprej. Tudi.v težkih čaših, ko smo bili pod Italijo in ni bilo možnosti za zaslužek in delo, sem prodajala čipke. Pa tudi v tistih šestih letih, ko sem kuhala za 92 delavcev in sem se ob večerih vsa utrujena zgrudila na stol, so mi roke kar same segle po klekljih. Tudi takrat, med zadnjo vojno, ko sem na hrbtu prenašala težka bremena do partizanske bolnišnice Franje, sem klekljala."
Tovarišica Pavšičeva si je vnetje hrbtenice „ prisluži la" ravno v partizanskih časih. Bila je tako prizadevna, da jo je predsednik republike odlikovat z medaljo zasluge za narod.
Življenjska pot jo je v Novo mesto zanesla pred šestimi leti. Umrl ji je mož in ker je hčerka že prej dolgo živela v našem mestu kot delavka Krke, se je preselila k njej.
..Presrečna sem, ker sem dobila v upokojenskem bloku stanovanje. Po možu imam pokojnino. Dobro mi je, s svojci se razumem in zdravje mi še kar služi," je povedala v izrazito pojočem idrijskem narečju. Sosedje vedo povedati, da tudi tu in pri teh letih kar naprej kleklja. Še ponoči dela pri oknu. Da bi varčevala z elektriko, izkoristi čas, ko ji zunaj sveti neonska luč.
Medtem ko je bila svoj čas dolgoletna članica čipkarske zadruge v Idriji in ji je bilo klekljanje vir zaslužka, je zdaj srečna, da njeni prtički lahko krasijo domove znancev. Zelo je radodarna z njimi.
„Kaj pa naj drugega počnem! Precej sem sama pa si z ročnim delom krajšam čas. Ponoči delam zato, ker včasih ne morem spati. Namesto, da bi se spominjala prejšnjih časov in zapadla v žalost, se zamotim s tem, da pazim na vzorec. Pri klekljanju mora biti človek natančen."
Naj povem, koliko truda vloži klekljarica v prtiček, širok 30 in dolg 55 centimetrov: polnih
12	dni potrebuje zanj, če dela včasih tudi ponoči. In to izurjena čipkarica, kakršna je Štefanija Pavšič!
RIA BAČER
Osamljeni in skorajda pozabljeni mlini na veter so dobili naslednike, ki napovedujejo, da bodo že v kratkem vsaj tako znani kot njihovi pradedje, kajti s pomočjo vetra bodo človeku priskrbeli še kako potrebne dodatne vire energije.
Legendarni mlini na veter so namreč dokazali, da so imeli nekateri znanstveniki v preteklosti prav, ko so trdili, da bi lahko moč vetra precej bolj izkoristili. V Ameriki namreč ta čas s ,,polno paro" dela že več kot 150.000 mlinov. Ker so se izkazali, jih bodo v kratkem postavili še 50.000, kajti Američani so se odločili, da bodo v poizkuse vložili 12 milijonov dolarjev, pred tremi leti pa so „vetrnicam" namenili samo 200.000 zelenih
bankovcev. Že samo po tfjm podatku lahko slutimo, koliko možnosti imajo znanstveniki, da veter ujamejo v mline in ga tako spremenijo v koristno in v prihodnje najcenejšo gonilno silo. Za razne namene: od energetike do industrije. Zavoljo tega ni prav nič čudnega, če se ukvarjajo z ...vetrnicami" tudi znanstveniki v najbolj cenjenih univerzitetnih centrih.
Na oder so stopili tudi oblikovalci, ki želijo dati mlinom in vetrnicam lep videz. Sodobne mline najbolj napredni farmarji že postavljajo. Veter poganja domače električne centrale, mline za žita, polni vodovodne stolpe itd. Nemara bo zavoljo vetrnic atomska doba znana tudi po preporodu mlinov.
trdiurur
nnuBiii
Libna ali bolje Libenski vrh je že stoletje nazaj privabljal iskalce starin. Številne in bogate gomile so postale cilj arheologov pa tudi priložnostnih kopačev že v letu 1884 in dalje. Na obronkih Libne so se zvrstili skoraj vsi znameniti starinokopi cesarske Avstro-Ogrske kot Gurlitt, Fischbach, Szombathy, Hoernes in znani slovenski izkopovalec starin Jernej Pečnik.
Izredno bogastvo v grobovih je opozorilo na pomembnost naselbine na libenski gori že v preteklosti. Zato tudi med vojnama izkopavanja niso prenehala. Walter Šmid, znani raziskovalec dolenjskih arheoloških najdišč ter amaterski zbiralec starin Oto Auman iz Krškega sta prekopala nekaj manjših gomil. Žal so vse najdbe odšle v tuje muzeje. Največ je shranjenega na Dunaju in Grazu, nekaj malega pa tudi v Narodnem muzeju v Ljubljani. Zanimanje za grobove ni zamrlo tudi po osvoboditvi. V petdesetih letih je izkopaval dr. France Stare, v šestdesetih pa takratni ravnatelj Posavskega muzeja Stanko Škaler s pomočjo kustosa Toneta Kneza iz Novega mesta.
Posavski muzej si je v letu 1975 dal nalogo, da izvede sistematično izkopavanje naselbine, ki naj bi v eni sezoni pokazalo, v kolikšni meri so naselbinski sloji ohranjeni, kakšna je utrdba, s katero je naselbina obdana in kakšne so arhitektonske konstrukcije. S terenskega obhoda je bilo razvidno, da je obzidje na Libni sestavljeno iz glavnega in stranskega obroča. Sondo, široko 3 metre, dolgo 15 in globoko 3 metre, smo v letu 75 zastavili na glavnem obzidju. Rezultati izkopavanja so bili dobri, pa tudi presenetljivi. Naselbina je bila v samem začetku utrjena z nasipom, kasneje je bil nasip še močno povečan, utrjen z leseno palisado in kamnitim zidom. Ti dve obdobji zajemata 7. in 6. stol. pr. n. št. Ali se utrdba ni obnesla, mogoče jo je porušil sovražnik — odgovorov na to vprašanje iz slojev ni bilo moč razbrati, dejstvo je, da so v 5. stol. postavili nov in boljši zid, narejen iz velikih primerno izbranih kamnov. S tem obzidjem se obdobje naselbine, ki sodi v starejšo železno — halštatsko dobo, zaključH Od 3. do 1. stol. pr. n. št. v času Keltov naselbina ni bila utrjena. Bogat sloj keramike priča o obstoju ilirsko-keltskega življa na Llbni tja do rimske okupacije. V antiki, kaže, naselbina na libenskem
vrhu ni bila intenzivno naseljena, kar je spričo cvetočega pristanišča na Savi — Neviodunuma v današnjem Drnovem pri Krškem in magistralnih rimskih cest, ki so tekle po Krškem polju, povsem razumljivo. Ureditev rimskega cesarstva in poljedelska usmerjenost prebivalstva sta povzročili, da so se stare prazgodovinske postojanke opustile in da so se poselila rodovitna polja v ravnini.
Nemiren čas 3. stol. n. št. je bil vzrok, da so prebivalci zopet izkoristili izredno strateško lego starega prazgodovinskega naselja ter zgradili na Libni konstrukcijo, katere naravo je danes zaenkrat še težko razložiti, z novcem cesarja Galiena pa je dobro datirana v sredo 3. stoletja.
Izkopavanje v letu 75 je dalo dobre rezultate, vendar je ostalo še mnogo nerazrešenih vprašanj, ki jih bo možno razvozlati le z dolgoletnim potrpežljivim delom in terenskimi raziskavami. Razmerja med posameznimi obdobji, preverjanje utrdbene konstrukcije v nekaterih fazah, iskanje jedra naselbine z zasnovami hiš — to so vprašanja, ki ostajajo.
Letos Posavski muzej izvedel krajše terensko delo na stranskem obroču glavnega obzidja. Ta predstavlja po vsej verjetnosti obor, v katerem je bila spravljena živina, zraven pa še prva obrambna linija pred sovražnikom. Očistili smo profil nasipa, ki je bil 17 m dolg in več kot 3,5 visok, ter dobili naslednje podatke: v najstarejšem obdobju sta bila postavljena dva lesena opaža kakšen meter narazen, vmes pa je bila nabita ilovica. To smo lahko razbrali na dnu profila v obliki zoglenelih desk in ožgane ilovice. Že pogorišče dokazuje, da konstrukcija ni zadoščala za kakšen resen odpor in so zato v naslednji fazi zgradili visok zemeljski nasip, ki je imel na vrhu po vsej verjetnosti še obzidje.
Obrambne konstrukcije ilirskih naselbin — gradišč niso značilnost le na Libni, temveč so splošen običaj tedanjega viharnega časa in družbenega reda vojaške aristokracije. Vsako pleme ali rod na svojem gradišču je pomenilo državo zase, trenja med posameznimi naselbinami •so bila nekaj povsem običajnega. Libna, ki z gradiščem v Velikih Malencah predstavlja najbolj vzhodno postojanko ilirske skupnosti, katere središče je ob Krki in Savi, pa je bila toliko bolj izpostavljena nevarnostim, ki so prihajale z Balkana in Panonije.
S to terensko akcijo na Libni je Posavski muzej zaključil dolgoletno izkopovalno mrzlico od cesarske Avstrije do danes. Zbrano gradivo, zrisano v tujih muzejih, je urejeno, zbirajo se še primerjave, jasnejše dotacijske opore, vzori in sorodne konstrukcije našim utrdbam na drugih arheoloških najdiščih, ipd.
S tem delom bo zaključena otroška doba raziskovanj Libne in njenih pobočij;^ dana pa bo osnova za nadaljnja sistematična raziskovanja tako Libne kot sorodnih naselij v Spodnjem Posavju in na Dolenjskem. MITJA GUŠTIN
kako se je odrezal tisti iz zagrebške strani.
Na odcepu za Novo mesto v Mačkovcu sem prav tako moral vključiti desni smernik in nato brez težav nadaljeval vožnjo vse do konca Ceste herojev, kjer sem se na križišču znašel v veliki zagati." „Kje je center mesta? Naj zavijem na levo ali desno, oznake ni nobene. Aha, kar za temle avtobusom pojdem," sem posnemal turista v zagati, ki se je tako precej srečno znašel v centru.
DELO SE KOMAJ ZAČNE
„Uf!" sem si oddahnil, ko sem oba nevedneža srečno pripeljal do centra mesta. Pa le za kratek čas. Moja naloga se s tem šele začne. Kaj storiti sedaj? Verjetno bo najbolje stopiti na turistično društvo in jih povprašati za nasvete. S „fičakom" sem pokuril že precej goriva. Čez most pa nazaj, toda o napisu Turistično društvo, ki sem ga tako vneto in pazljivo iskal, niti sledu. Kaj mi je preostalo drugega, kot ubogega Novomeščana vprašati, kje je sploh to društvo.
„Veste, pred dvema letoma je bilo še pri avtobusni postaji, mogoče je pa še sedaj tam." Poskusiti velja, ni vrag, da se mi bo že tukaj zataknilo.
In res. Na modri polomljeni tabli je z zveriženimi črkami pisalo: Dolenjska turistična zveza. „Nič čudnega, da sem toliko časa iskal," sem si mislil. „Ja, turisti. Veste, bolj malo jih
TURIST/ RHZIStl
mEsnm!
zaide sem," mi je dejala prijazna ženska, ko sem jo povprašal za nasvet. „Novo mesto je iztočišče za številne izletniške točke v okolici. V mestu samem pa vam priporočam ogled Tintorettove slike v cerkvi na kapitlju, pa tudi muzej si lahko ogledate, je precej zanimiv." In s tem sem moral biti zadovoljen, saj na vprašanje, ali je še kaj zanimivega v mestu, nisem dobil odgovora. Le to: ..Okolica je lepa, kar razglejte si jo!" Seveda o kakšnem vodiču, prospektu ali kakršnikoli stvari, ki bi mi bila v pomoč pri iskanju znamenitosti, ni bilo govora. „Verjetno vam bodo v Kompasu lahko bolj pomagali."
„Tegale Kompasa pa res ni težko najti," sem vesel ugotavljal, toda dobra volja je trajala le kratek čas. Vse dotlej, dokler nisem za pisalno mizo Kompasove poslovalnice videl znanega obraza Hočeš, nočeš sem moral znova postati Novomeščan, obraz turista pa pustiti pred vrati. Pa nič zato, saj sem zvedel marsikaj, česar v nasprotnem primeru ne bi.
NEPRIČAKOVANA POMOČ
Pred menoj je v Kompasovo poslovalnico stopila neka ženska, Nemka, kot sem pozneje izvedel, in vprašala: „Imate mogoče kakšen prospekt Novega mesta, Dolenjske ali Zagreba? " (V svojem jeziku seveda — op.p.). Odgovor ni bil zame nič kaj spodbuden. „Žal, nimamo."
Bralci, kaj ni lepo v teh poletnih mesecih biti turist, pohajkovati ob morju, plezati po gorah, obiskovati mesta, ki so nam doslej bila tuja, skratka uživati po napornem delu. Vse drugače pa je biti turist med delovnim časom, turist po nalogi, pred katero sem se znašel sam. V vlogi nevednega obiskovalca obiskati našo dolenjsko metropolo, jo v očeh tujca preiskati in preslikati ^ na tale kos papirja. V tolažbo mi je bilo le dejstvo, da tudi sam nisem Novomeščan, saj živim tukaj komaj slabo leto in da so moje oči pač bolj kritične od ostalih Dolenjcev. Pa poglejmo, kaj so zabeležile. S pomočjo svinčnika in papirja seveda.
Začnimo s tem, kako turist sploh zaide v naše mesto. Uvod je dober. Oznaka na avtocesti Ljubljana—Zagreb je iz obeh strani dovolj jasna. Iz ljubljanske smeri je na Karterljevem „fičak" zavil desno, nato pa sem se znašel pred prvo oviro'. Kje se začne Novo mesto? Ali ob prvi tabli, ki to napoveduje, ali pa šele ob drugi z enako vsebino: Novo mesto. Obstaja tudi tretja » možnost: da drugi napis označuje že konec naselja, seveda pa bi v tem primeru morali biti besedi prečrtani. Naj bo kakorkoli, turist bi v vsakem primeru nadaljeval vožnjo in enako sem moral storiti tudi sam. Vsa sreča, da sem do mesta pripeljal pred drugo uro. Zakaj, ni treba posebej poudarjati. Med tem razmišljanjem pa je naš turist že pripeljal v mesto, mi pa poglejmo, □
Vseeno pa sem izkoristil obisk tujke in v tej smeri nadalje vrtal prijatelja. „K nam pride kar precej turistov po nasvete, kam se naj ..obrnejo" v Novem mestu. Največkrat jih napotimo v muzej, pa v cerkev na kapitlju na ogled Tintorettove slike, ki je prava znamenitost našega mesta. Nekaterim priporočamo ogled starega dela Novega mesta. Najhuje je z vodiči, saj moramo največkrat sami razkazovati znamenitosti (in to samo skupinam, kajti za posameznike ni dovolj časa), saj v Novem mestu ni nobenega, ki bi bil nastavljen za takšne stvari. Večkrat pridejo k nam tudi vodiči iz Ljubljane, seveda po posebnem naročilu za skupinske obiske, kar pa nas precej stane."
Turist se največkrat znajde v zagati ob sobotah popoldne in nedeljah, ko sta turistično društvo in Kompas zaprta. Pri slednjih smo izvedeli (kot novinar namreč), da se že pogovarjajo z ljubljansko poslovalnico, da bi od 15. avgusta do začetka septembra poslovali tudi ob nedeljah dopoldne.
In ponovno sem v ..stari" vlogi. Ker v Kompasu nisem dobil nobenega prospekta in ne vodiča, sem se zatekel k preprosti rešitvi. Za nasvete sem povprašal Novomeščane. „V „ribjo" pojdite ali pa na Breg," je bilo največ odgovorov. Le malo je bilo takih, ki so mi svetovali ogled muzeja ali cerkve na kapitlju.
BOJAN BUDJA
OSEM DESETLETIJ
KETTEJEVE
ZADRUGE
Novo mesto je veljalo do prve svetovne vojne za drugo deželno mesto, pa čeprav je štelo le nekaj tisoč prebivalcev. To veljavo so mu dali razni uradi, ki so pokrivali po več okrajev, urejena zdravstvena služba, predvsem pa gimnazija. V mestu je vedno živelo nekaj ljudi, ki so bogatili slovensko kulturo, med drugimi tudi Dragotin Kette. Ko je v šolskih letih 1896/97 do 1897/98 živel v Novem mestu, je v/ njem že ustvarjala vrsta pesnikov, dramatikov, pisateljev, glasbenikov, znanstvenikov in drugih strokovnih pisateljev. Med pesniki je bil najpomembnejši Kette sam, ki je takrat že objrvljal v Ljubljanskem zvonu, pa čeprav kot cijak ne bi smel. Profesorji, ki so za objavljar.je vedeli, so zatisnili oči. V kandijski bolnišnici je negoval bolnike in koval Verze fr. Gervazij Vidmar (1870—1931), doma iz Šmihela. Zlagal je tudi sonetne venee ter svoje proizvode objavljal v Zgodnji danici in drugih nabožnih revijah. V kapitlju je živel mladi vikar, pesnik, dramatik in pisatelj Matija Prelesnitc (1872—1905), ki je kar sproti zlagal pesmi in krajše igre za prireditve novomeških obrtnikov. Objavljal je v periodikah in ni izdal nobene knjige. Čeprav je bila njegova proza boljša od nekaterih sodobnikov, je šel v pozabo, ker je njegovo delo ostalo raztreseno v revijah in ni izšlo v knjigi. Sodnik Anton Levec (1852—1923) je pisal razne igre in nekatere tudi tiskal. Na ogledih je ostala v rokopisu in jo hrani novomeška študijska knjižnica. Dr. Fran Detela (1850—1926) je nekatera svoja dela lokaliziral kar v Novo mesto. Najbolj pomemben pa je bil Janez Trdina (1830—1905). Kar pet literatov hkrati ni Novo mesto nikdar več premoglo.
SLANC JE PROPAGIRAL SOCIALIZEM
Komponista sta bila dva:	Ignacij	Hladnik
(1865—1932) in dr. Edvard Volčič (1858—1911). Hladnik je bil takrat dirigent vseh zborov v Novem mestu, poučeval je petje na gimnaziji in doma učil inštrumente. Zlagal je posvetne in nabožne pesmi. Njegovo zapuščino hrani novomeška študijska knjižnica. Volčič pa je bil občasno komponist in se je bolj uveljavil kot glasbeni organizator. Marca 1898 je ustanovil Godbeno šolo, ta pa se je takoj preimenovala v Glasbeno matico, ki je obstala do I. 1941. Dr. Edvard Volčič je bil tudi pravni pisatelj, izdal je več juridičnih knjig in pisal juridične razprave. Pravnik je bil tudi dr. Karel Slane (1851 — 1916), ki je sodil med najpomembnejše publiciste svojega časa in bil eden izmed redkih intelektualcev, ki je propagiral socializem. Napisal je tudi več knjig in se dopisoval z Ivanom Cankarjem. Knjige in razprave o kmetijstvu so pisali ravnatelji grmske kmetijske šole Rihard Dolenc (1849-1919), Vilko Rohrman (1862-1939) in Bohuslav Skalicky (1872—1926).
O gozdarstvu je pisal ing. Avgust Guzelj (1864—1931). V medicini se je zelo uveljavil dr. Peter Defranceschi (1863—1937) in je o njej tudi pisal. V zgodovino Novega mesta se je trajno vpisal njen zgodovinar Ivan Vrhovec (1853-1902), ki je bil doslej najbolj uspešen novomeški gledališki režiser in organizator gledališkega dela. Filozofske tekste je objavljal prof. Mihael Markič (1839—1916), s prevajanjem pa se je bavil prof. Leopold Koprivšek (1839-1916). Osem let je bival v Novem mestu tudi jezikoslovec in slovstveni zgodovinar <pre-šernoslovec) Luka Pintar (1857—1915), drugi jezikoslovec p. Ladislav Hrovat (1825—1902) pa je že zaključil svoje življenjsko delo in je pisal le še molitvenike. Dr. Josip Marinko (1848—1921) je prevajal igre, pisal potopisne članke ter opisal Mordaxov mavzolej na Grmu. Uveljavil se je kot organizator društvenega življenja. Marsikatero knjigo prej omenjenih novomeških kulturnih delavcev je tiskal zaslužni novomeški tiskar Janez Krajec (1843-1921), ki je že zaključeval svoje tiskarsko in založniško delo ter se pripravljal za prodajo svoje tiskarne in za pokoj.
NOV ROD Z NOVOMEŠKE GIMNAZIJE
Medtem pa je že rastel na novomeški gimnaziji nov rod, kot n. pr. slikar Ivan Vavpotič (1877—1943), etnolog dr. Niko Županič (1876—1961), politik prof. Evgen Jarc (187 8—1936), matematik Karel Kunc (1879—1950), zgodovinar Leopold Podlogar (1878—1925), prof. Leopold Andree (1879—1952), literarni in kinološki pisatelj dr. Janko Lokar (1881 — 1963), pesnik Franc Peterlin — Radivoj Petruška (1876-1938), pravni pisatelj dr. Albin Smole (1883—1968), medicinski pisatelj dr. Mirko Černič (1884—1956), pesnik in dramatik Pavel Golia (1887—1959), mladinski pisatelj Josip Vandot (1884—1944), pesnik in pisatelj Milan Pugelj (1883—1929) in še drugi, ki so se javljali le v periodičnem tisku.
Vsi ti so, vključno z nekaterimi dijaki, brez dvoma vplivali na kulturno življenje v Novem mestu. Zanj so skrbela razna društva, kot n. pr. Narodna čitalnica, ki je prirejala igre, plese in koncerte, izposojala knjige in imela bogato založeno čitalnico s časniki in časopisi. Vsako leto je pripravila tradicionalni Vodnikov večer. Dolenjsko pevsko društvo je gojilo petje in prirejalo dovršene koncerte, v jeseni pa redno Prešernov večer. Vsakoletna prireditev je bila tudi Beseda, ki so jo prirejali novomeški visokošolci. Dolenjski Sokol se je poleg telovadbe bavil še z igrami in v glasbenem odseku je vadil tamburaški zbor. Društvo rokodelskih pomočnikov je imelo oder, knjižnico, pevski in tamburaški zbor. Z ustanovitvijo Glasbene matice se je
glasbeno življenje v Novem mestu še bolj obogatilo. Zelo je slovel doma in izven dežele gimnazijski pevski zbor. Za promenadne koncerte je skrbela novomeška godba. Za telesno vzdržljivost je poleg Sokola skrbel še Klub dolenjskih biciklistov, ki je prirejal izlete v okolico in celo v Bosno, kar je opisal pravnik in pisatelj Julij Bučar (1857—1919), ki se je vrnil v Novo mesto leto dni po Kettejevem odhodu.
ČITALNICA JE BILA „FRAKARSKA"
Velika kaplja pelina zagreni ta optimistični opis, če odpremo še naslednjo stran. Narodna čitalnica je v -tistih letih dFužila predvsem tako imenovano „boljšo" družbo. Nekateri Novome-ščani si sploh-niso upali prihajati na čitalnične prireditve, ker so se bali preziranja, če že ne česa hujšega. Splošno mnenje v Novem mestu je bilo, da je čitalnica „frakarska" in v tem je tudi iskati vzrok njenega pešanja. Leta 1887 je imela Narodna čitalnica 19 premier, leta 1897 pa le dve. Iz zapisnika je razvidno, da udom ni bilo po volji, da bere časnike in časopise v bralni sobi čitalnični sluga in zato so mu prepovedali zadrževati se v bralni sobi, če nima posebnega opravila. Pri maškaradah so se morale maske razkriti dežurnemu odborniku, preden jim je bil dovoljen vstop v dvorano. Dogodilo se je tudi, da so neko osebo ..nižjega" stanu odstranili iz dvorane. Vse te nezdrave prilike so dobile svoj odmev tudi v časnikih. Seveda je moral odbor in občni zbor na to reagirati. Toda zaključek seje je
bil še vedno:.........isto	tako je treba tudi nekaj
ukreniti proti tem, da ne bi natakarice, kakor se
je to zadnjič dogodilo, v dvorani Čitalnice plesale." Vendar ne smemo misliti, da so bili vsi člani Čitalnice enakega mnenja, zakaj v zapisniku sledi dalje: ,,Vsled tega postane debata še bolj živahna, čujejo se različna mnenja, nekateri so za to, da se mora nekaj storiti, da se v okom pride silnemu nemškutarjenju v dvorani čitalnice, drugi se zopet pritožujejo zoper prezirljivo in ošabno postopanje teh takozvanih frakarjev." Kljub dobri volji nekaterih se razmere v Čitalnici niso zboljšale in šele po zaslugi strankarske nestrpnosti, ko je šlo za vsakega pristaša, je postala „boljša" družba bolj dostopna za ,,nižje" sloje. Te razmere so rodile leta 1897 Dramatično društvo diletantov, ki so ga sestavljali nižji uradniki in dijaki. Ker jim je bil čitalnični oder zaprt, so igrali v gostilniških prostorih.
Na vrata pa je že začel trkati socializem. Bil je že tako prisoten, da so ga nasportniki skoraj v vsaki številki Dolenjskih novic pobijali. Niso se
ustrašili niti osebnih napadov, kot n. pr.:  ........
glavno gnezdo jim je delavnica g. čevljarskega mojstra Stefanoviča. ... K temu prištej še nekaj rokodelskih pomočnikov pa večino novomeških pisarjev različnih kanclij, pa imaš vse novomeške socijalne demokrate." Medtem pa so Novomešča-ni še vedno pili Krko, svetili s petrolejkami in hodili po dotrajanem lesenem mostu v Kandijo.
V	septembru 1897 so šele začeli graditi nov most.
LETA 1896 SE JE RODILA ZADRUGA
Take so bile razmere, ko je prišel Kette v Novo mesto in v takem ozračju je v njem preživel dve
šolski leti. V jeseni 1896 se je vpisal v VII. razred gimnazije. Z njim so se vpisali še Julijan Železnikar v VII. razred, Bojan Drenik v VI. in Josip Žorž v V. razred. Vsi so bili nekdanji člani ljubljanske Zadruge. Takrat je štela novomeška gimnazija 200 učencev, med njimi so bili le štirje Nemci in en Hrvat. Ravnatelj je bil slovenski pisatelj dr. Fran Detela, ki je veljal za dobrega pedagoga in za zelo strogega in natančnega ravnatelja. Takrat sta bila še na gimnaziji „ profesorja Luka Pintar in Josip Vrhovec.
Novomeška gimnazija je že imela nekaj tradicije v izdajanju literarnih glasil in v literarnih krožkih. V šolskem letu 1895/96 je bil na gimnaziji krožek, ki je izdajal lista Ilirija in Vigred. Urejal ju je Fran Šešek. Ta se je kmalu seznanil z Bojanom Drenikom in kot je dejal ob obisku novomeške študijske knjižnice, sta se s Šeškom menila o ljubljanski Zadrugi in o novomeškem krožku. Kot je dejal Drenik, je zaradi ugodnih pogojev ustanovil novomeško Zadrugo in sta s Šeškom povabila ljubljanske „zadružane" in prejšnje iz Ilirije in Vigredi. Že 5. novembra 1896 se je rodila novomeška Zadruga.
Po občnem zboru je že imela sejo s programom. Dogovorjeno je bilo, da bodo brali leposlovna^ dela, jih ocenjevali ter imeli govore. Kasneje so se domenili še za politične preglede. Ocene in literarne prispevke so lahko brali, medtem ko so govore res govorili. Kasneje so se domenili za več ocenjevalcev. Literarne tekste so morali oddati tri dni pred sejo ocenjevalcem, da so jih lahko prebrali in ocenili. Vse, tudi govore, so morali napisati in oddati v društveni arhiv. Občni zbor je izvolil za predsednika Bojana Drenika, za tajnika pa Julijana Železnikarja. Ker pa ni tajnik napisal zapisnika občnega zbora in prvih dveh sej, je s tretjo sejo prevzel tajništvo Fran Šešek in vzorno pisal zapisnike.
(
PREŽETI Z DOMOVINSKIM ŽAROM
Zadruga je imela pravzaprav 14 članov in edini med njimi Niko Županič se ni nikdar udeležil nobene seje. Sprejet in povabljen je bil tudi Leopold Podlogar, a je članstvo odklonil. Zadružani so bili mladi fantje, vsi prežeti z domovinskim žarom in so trepetali za usodo slovenskega naroda, ko so videli, kaj se dogaja na<^ Koroškem in kako se morajo na Primorskem boriti Slovenci za svoje pravice. To so izražali tudi v svojih govorih. Zavedali so se, da so v tujerodni državi in zato jim je bil boj za narodnostne pravice najbolj pomemben. Socializem jim ni bil znan, ker so bili obrnjeni predvsem v boj za narodnostne pravice. Toda kljub temu se je njihov član, petošolec Žorž, vnemal za socializem in imel o njem tudi predavanje. Predavanje ni izzvalo polemike in Žorž je, bil užaljen. Kette mu je dejal, da ne more nihče z njim polemizirati, ker je razlagal le splošne pojme o socializmu. Železnikar pa mu je rekel, naj bo vesel, da mu nihče ne ugovarja. Da ni bilo razprave o Žorževem predavanju, moramo iskati vzrok v tem, ker socializma niso poznali, kajti ob drugih govorih je bila zelo vroča razprava. Na primer: ko je na drugi sejj govoril Bojan Drenik o slovenski inteligenci, se Žorž ni v vsem strinjal z Drenikovimi izvajanji. Zapisnik pravi: „Žorž se ne sklada z Drenikom s tem, da trdi Drenik, da je uradništvo za nas brez pomena ter nemerodajno, za nas popolnoma izgubljeno. Dalje se ne sklada z njegovimi nazori o socijalizmu. On trdi, da je^ naše uradništvo le preveč odvisno od zgoraj ter opravičuje njegovo postopanje pri volitvah in narodnih slavnostih. Po drugih državah so uradniki še siljeni, da se udeležijo polnoštevilno volitev, pri nas to ni, ker bi potem gotovo odklenkalo nemčurstvu, terorizmu in narodni mlačnosti. Kar pa se socijalizma tiče, spomni, da skrbi ta za nižje, tlačene sloje, za delavce, ter ima tedaj človekoljuben namen. Ako tedaj delavci zahtevajo znižanje delovnih ur, ravnajo prav, ker so tudi oni ljudje, kakor so drugi." Sicer pa je bila Zadruga najbolj usmerjena v literarno smer. Od te se je oddaljila ob govorih in političnih pregledih. Iz vseh pregledov pa odseva skrb za usodo lastnega naroda. Zadruga je bila prava šola za vstop v življenje. Vadili so se v govorništvu; polemizirali, se učili ruščine, osnovali so lastno knjižnico. Žal je Zadruga živela le 9 mesecev, od 5. novembra 1896 do 12. julija 1897.
RAZLIČNE USODE
Imela je 25 sej z vključenima dvema občnima zboroma, medtem ko je bil zadnji občni zbor samostojen. Iz pregleda, kaj so posamezni člani * brali, govorili in razpravljali, lahko rečemo, da so ti mladi ljudje v tako kratkem času dobro izrabili svoj čas. Zanimivo bi bilo raziskati, kako so ti ljudje nastopali, ko so stopili v realno življenje. Kette in Šešek sta mlada umrla. Polovič je šel med patre, Vašič je postal advokat in doktor prava. V mladosti je še nekaj pisal, nato je utihnil in ob zatonu življenja je obujal spomine na Zadrugo in svoje delovanje med NOB. Niko Županič je bil najbolj uspešen. Postal je znanstvenik in minister. Pomagal je graditi kraljevino Jugoslavijo. Umrl je star 85 let kot upokojeni univerzitetni profesor. Tudi Drenik je dočakal visoko starost. Nekaj let pred smrtjo je prišel v študijsko knjižnico (ko ga je občina povabila ob odkritju Kettejevega spomenika) in obujal spomine na Zadrugo. Zevnik, mislim, je umrl kot upokojeni župnik. Podlogar je napisal •zgodovino Črnomlja. S pisanjem se je bavil edino Fran Peterlin — Radivoj Petruška.
Letos v novembru 1976 bo 80-letnica ustanovitve Kettejeve Zadruge in ta sestavek naj bo v njen spomin.
BOGO KOMELJ
^	S 46	^
— — -— ^
. r r r	^e<> ^--------------------------------------_
s*-**
~ —■7^*^	^
^_______- Vs* r*r*-‘	^	—	-J'*’*
k KITK CANKARJI' I. JANI AH J A IR9R
vprego so poznali tudi stgri Kitajci in Egipčani, slednjim so to vojaško spretnost posredovali Hiksi. Tudi junaki iz llijade so se borili na bojnih vozovih, tekme vozov s konjsko vprego omenjajo tudi prastara pričevanja o 33. olimpiadi, ki je bila 648 pred našim'štetjem.
Videti je, da helenska kultura ne more brez konja. Tega kopitarja upodabljajo na vazah, novcih, znamenit je „Partenonski friz" kiparja Fidije. Ksenofon je napisal razpravo o umetnosti jahanja. V antičnem Rimu so se pripadniki najvišjega družbenega razreda, ki so si lahko privoščili drago vzdrževanje jezdnega konja, imenovali equites, po naše konjeniki ali vitezi. V rimski areni Circus maximus so prirejali tekmovanja vpreg, če Rimljani ne bi imeli konjenice, bi jim v bitkah s Kartažani (ti so imeli raje slone), Numidijci in Galci trda predla.
V	srednjeveški fevdalni družbi je dobil konj poleg ekonomskega in vojaškega tudi družbeno razlikovalni pomen. Jahanje na konju je bilo znak kraljevskega, plemiškega dostojanstva — samo spomnimo se, da je Don Kihot jezdil na konju, njegov oproda Sančo Pansa pa na oslu. Ker je bil Don Kihot revolucionar — utopist, je imel bolj slabega konja — da se je lahko bolj približal oprodovemu dolgoušcu.
Tisočletno tovariševanje človeka s konjem se je odrazilo tudi na drugih področjih. Ljudska domišljija je izmislila kentavra: pol človeka pol konja, krilati konj Pegaz je odprl z udarcem kopita izvir Hipokrene (dobesedno Konjski izvir),
iz katerega še dandanes črpajo navdih pesniki in umetniki, v zgodovini verstev kar mrgoli po nebu švigajočih konjskih vpreg (Elija), žrtvovanje konja omenjajo že Rg vede, poznali pa so ga tudi Perzijci, Germani, Slovani, Balti,'Grki, Rimljani in Iliri. Še danes marsikje velja, da na sleme hiše posajena konjska lobanja ščiti pred nesrečami, to, da konjska podkev bojda prinaša srečo, pa vedo že kratkohlačniki v mali šoli.
V	sanskrtu, praočetu vseh indoevropskih jezikov, se je konju reklo „ačva", kar pomeni „hitri". Se do nedavnega je vsak večji veljak (ne)hvaležnemu ljudstvu naročil, naj ga po smrti upodobi, kako jezdi na konju. Če je ljudstvo rušilo brončene ali marmornate jezdece, je rušilo tudi konje. Veliko ljudi se piše po konjih, delih njihovega telesa in opreme. Atila brez konj ne bi začasno osvojil Evrope, jezdeci svetopisemske Apokalipse bi bili brez konj pešci. Najbrž se jih potem skoraj nihče ne bi bal.
Pravzaprav Amerike niso osvojili Španci, ampak konji. Indijanci so se čudnih bitij (mislili so, da sta jezdec in konj ena sama žival) tako bali, da jih je peščica pustolovcev zlahka premagala. Ko smo že pri Ameriki in konjih, naj omenimo še' izraz „konjske širine". To So morska geografska območja med Evropo in Ameriko, kjer skoraj ni vetrov. Amerika je po osvojitvi^ hlepela po konjih. Dovažali so jih z jadrnicami. Če je ladje na veter zalotilo brezvetrje, ki je značilno predvsem za geografske šitine med 30. in 40. stopinjami, so zaradi hitrejšega potovanja in pa strahu ali
dejstva, da bo, ali je zmanjkalo sena, mornarji najprej v morje' zmetali konje. Od tod ime „konjske širine".
Spet smo v Lipici, na mednarodnem jahalnem turnirju. Posestvo Lipica je 1580. od tržaškega škofa kupil avstrijski nadvojvoda Karel, znan ljubitelj konj. V naslednjih stoletjih so vzgojili na podlagi španskih in domačih konj posebno pasmo, ki jo danes poznamo pod imenom ..lipicanci". Po vsem svetu sloveči beli konji so nekoč vlekli dunajske cesarske kočije, danes pa jih jezdijo domači in tuji turisti ter ljubitelji.
Kar pa se lipiškega in vseh turnirjev na svetu tiče, je vedno tako, da zmaga tisti, ki je najboljši. Pomemben je tudi kanček sreče. Klavdij Maver, domačin in sedemkratni državni prvak v dresuri, je rekel, da gre pri konjeniških tekmovalnih športih predvsem za uskladitev dveh živih, različnih bitij. Konja in človeka. Človeka in konja. Če sta oba dobra in oba usklajena, do zmage ni daleč.
Na lipiškem mednarodnem turnirju niso bile samo zmage, porazi in šport. Tam so bile tudi starejše in mlajše dame (naj mi Vinko Hafner oprosti, vendar na konjeniških turnirjih še vedno ni večjih množic tovarišic), ki so zvedavo opazovale žilave jezdece in hlastno vdihovale značilno mešanico človeškega znoja in konjskih srag; videl sem, kako so naši jezdeci ali njihovi pomočniki spali ob konjih na slami, medtem ko se je visokorodna tujka neznansko razburjala, da pri nas ni dobiti posebnega konjskega spreja zoper muhe, obade in ostalo golazen. Nekaj jezdecev je zletelo čez oviro pred konjem, turnir je obiskal tudi izdelovalec konjskih uzd, ki je bil hudo užaljen, ker mu eden od sodnikov, ki so tehtali jezdece v tekmovanju preskakovanja ovir, ni dovilil stehtati se (tudi denar ne) na tehtnici tovarne Gorenje. Tam je bila tudi neka Italijanka s pudlico postriženo na leva, vihralo je veliko državnih zastav in se svetila množica reklam slovenskih podjetij.
Nekaj res mora biti v tem konjeništvu, da tako številna slovenska podjetja dajo denar za prireditev, ki si jo je ogledalo nekaj sto ljudi. No, konjeniško nastrojene angleške princese Anne ni bilo, videl pa sem mamo kozo in dve kozici, ki so se spokojno pasle med vsemi silnimi tropi lepih, belih lipicancev. V Lipici je bilo tisto soboto tudi nekaj otrok iz več kot ene države, ki so enako božali lipicanske žrebičke in (neplemeniti) kozici.
Nihče od njih ni vzkliknil proslulega, nemočnega gesla „Kraljestvo za konja!"
MARJAN BAUER
Če bi povprečnemu gledalcu mednarodnega jahalnega turnirja v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir, ki je bil v prvi polovici avgusta v Lipici, zatrdili, da je bila skupni prednik današnjih in izumrlih konj žival velikosti mačke, bi vaš sogovornik zagotovo pomislil, da ste popili kapljo terana čez mero.
V	dolgi konjski zgodovini, ki sega milijone let nazaj v eocen, je izumrlo 10 konjskih rodov, preživel je samo eden, ki šteje 6 vrst in obilico podvrst. Če zdaj pustimo ob strani dejstvo, da so na primer bili ali so še konji tudi najrazličnejši osli, polosli in zebre, nas konec koncev zanima samo evropski divji konj ali tarpan, zadnji praded današnjega konjskega rodu, ki se ponaša z lipicanci, arabci, angleži, belgijci, posavci itd. Zanimivo je, da je tarpan vse do 1876 živel v Ukrajini. Tako nekako trdijo o razvoju konjskega rodu prirodoslovci.
Prav tako, če ne še bolj, pa je pestra tista plat konjske zgodovine, ki je povezana s človekovo. Malo je namreč živali, ki bi imele na razvoj človekove civilizacije večji vpliv kot konj. Predzgodovinski lovec ga je lovil zaradi mesa in ga upodobil v Altamiri. Prvi, ki so spoznali, da konj ni samo kos zrezka, so bili Sumerci in Babilonci, ki so v tretjem tisočletju pred našim ■štetjem enega od izumrlih konjevih sorodnikov uporabljali za vleko. V drugem tisočletju pred našim štetjem je bil konj že vprežen v bojne vozove, v 19. stoletju pred našim štetjem, ko so v Siriji vladali Hetiti, je neki Kikkuli napisal učeno razpravo o dresuri konj. Bojne vozove s konjsko
DOLENJEC V LJUBLJANI
evgen
junč
Pripeljal se je pred gostilno z lepim avtom, čakala ga je najlepša miza, natakar je koj pristopil:
„Želite? "
„Jesti, piti in se veseliti! Sta moja brata že tu? "
„Eden pije pri točilni mizi brizganec. Naj ga pokličem? "
„Naj popije v miru, saj je vprašanje, če ima, profesor, sploh še za enega. Me bo že našel..
K njegovi mizi so prisedli lizuni:
„Ti si pa kavelj, spet imaš nov avto ..
„Šel sem mimo tvoje hiše in sem videl, da spet prizidavaš ... Ti pa znaš ..."
..Kdor ima glavico na pravem mestu, ta ne strada kruha. Lahko je tebi, ki si privatni obrtnik . .."
Največji lizun pa je dejal:
„Slišal sem nevoščljivce, ki govore, da nimaš.nobenih šol. No, sem jim dejal, pa kaj če jih nima. Poglejmo to, koliko ima in koliko zasluži. Koliko bi šele, če bi jih imel. .
SODOBNA PRAVLJICA 0 TREH BRATIH
„Šole," je zamahnil z roko, „kaj bi z njimi. Dobro, da jih nimam nič. Saj bi z njimi ne dosegel ničesar. Bil bi kot moja brata ...."
In je odrezal košček pečenke, popil kozarec vina in zbranim^pevedal:
„Moj oče je imel tri sinove. Jaz sem imel srečo, v šoli mi ni in ni šlo in oče je odločil, da me da v uk. K sreči sem dobil tudi takega mojstra, ki ni dal veliko na spričevala. Malo sem pometal, malo v delavnici in sem se izučil. Moja dva brata pa sta medtem hodila v šole. Najprej v gimnazijo, potem na fakulteto. Eden je postal profesor, drugi ekonomist, eden zdaj uči na šoli, drugi je uradnik na občini, oba skupaj pa ne zaslužita za enega mojega pomočnika. O, velikokrat sem vesel, ker mi ni šlo v šoli. Kaj bi bilo danes z menoj, če bi imel fakulteto! Ne bi takole sedeli v gostilni in ga dajali na zob! Hej, natakar, nesite, no, še mojemu bratu en brizganec! Naj ga zvrne na moje zdravje, naj ve, da ima brata, ki ima glavico na pravem ročaju . . . Ph, šole, slišati ne morem tega!"
MESCAN NA DOLENJSKEM
andrei novah: s flomastrom
Kar na dan s problemi, tovariš, saj sva sama in naju ne bo nihče slišal...
gosje
pero
\
TEŽKI
VEČERI
'i
Noč se je spustila na zemljo in po hišah v vasi so se pričele prižigati luči, okna so se razsvetlila in kot topli plamenčki sijala v zbirajočo se temo. Okoli miz so posedale družine, da pojedo, rečejo kakšno ter postore kaj malega. Večeri so bili dolgi, na pragu je stala zima.
V	hiši na koncu vasi ni bilo tako. Pri zakurjeni peči je sedela zgarana ženska. V rokah je držala pletenje, a ji delo ni šlo od rok. Za mizo sta otroka pisala domačo nalogo in od časa do časa plašno pogledala skozi okno v temo.
Vsi trije so pričakovali očeta. Ženska ob peči je vedela, da bo spet prišel pijan, otroka pa sta vedela, da bo njun oče spet razgrajal, jih pretepal in podil v noč in mraz. Šele pozno v noč ga bo premagal alkohol, da bo zaspal.
Ženi pri peči je misel šinila nekaj let nazaj, ko je bilo življenje vse drugačno. Mož je bil skrben, priden, delaven v službi in doma. Potem je nenadoma začel preveč piti. V hišo je namesto
sreče stopilo trpljenje. Trpljenje pa ima tisoč obrazov, da le malokdo pozna vso njegovo težo. V vasi sicer vedo, kako hudo je, a vsega ne vedo.
Spomin ji je zdrsnil nekaj let bližje sivi sedanjosti. Prvi trije otroci so odrasli. Najstarejši sin se je nekega-večera postavil očetu po robu. Namesto da bi samo sprejemal udarce, jih je začel vračati. Še istega večera je jokal ob misli, da je pretepel očeta. Vendar ni dolgo jokal. Pretepanje je prešlo v navado. Šlo je samo še zato, kdo bo močnejši in kdo jih bo več dobil. Samo sovraštvo, divje sovraštvo; za ljubezen ni bilo več prostora v nobenem od otroških src. Starejši trije so odšli od doma. Pognal jih je obup, hlad domačega kroga, sramota v vasi. Ostala je sama z najmlajšima.
Srce je prazno, prazno; le ena želja še živi v njem — želja po smrti, počitku, rešitvi.
Večer se je zgostil v trdo temo.
MIRJAM
ZA MOJCO IN PETRA
Vse prehitro gredo h koncu šolske počitnice in spet prihaja čas, ko si otročad, mladina in starši belijo glave, kaj kupiti, da bo otrok v šoti čist, praktično pa vendar lepo oblečen.
Za Mojco, ki gre letos prvič v šolo in njeno soimenjakinjo v srednješolskih klopeh, bo razen priljubljenih farmeric morda dobrodošla nova Unija krit. Spredaj imajo životec, na hrbtu naramnice, spodaj največkrat volano. Pravzaprav so to neke vrste predpasniki, le da so skrojeni iz najrazličnejših materialov. Lahko so pisani, lahko enobarvni, pazimo le, da se blago preveč ne mečka.
Pajaci in odrezane hlače tudi še niso pozabljene. Če ste se med počitnicami tako potegnili, da vam lanske hlače segajo le do členkov, jih mirno odrežite do kolena, pa bo ugodeno modnim zahtevam in mami. Ne bo potrebno kupiti novih hlač. ■
Za fantičke običajnih klasičnih suknjičev že dolgo ni več, pač pa imajo tudi oni najraje „jacket" iz jeansa ali vetrovko. Če bo imela kapuco in spredaj na prsih dva ali pa en sam velik žep, bo toliko bolj moderna. Seveda so tudi vse vrste doma pletenih športnih jop zelo imenitne.
Ko se bo začelo deževje, bodo mladi nadebudneži najzanesljiveje suhi prišli iz šole, če jih boste oblekli v trenčkot in gumijasto obutev.
R. BAČER
KOPRIVA
Bela kopriva zraste 30 do 60 cm visoko, cvete od aprila do oktobra, raste pa po vrtovih, grmičjih, ob parobkih gozdov.
V	zdravilne namene nabiramo cvetove brez čaše čez vse poletje. Nabrane cvetove nato sušimo v tenkih plasteh, posušene pa zapremo v pločevinasto posodo, kamor zrak ne prihaja. Za nekatere bolezni je dobra
/
vsarastlina.
Čaj iz 2 do 4 gr koprivnih cvetov (na skodelico vode) pijemo pri katarju dihal in prebavil (želodca, ledvic, mehurja in sečevodov) pri slabi prebavi, griži, nerednem mesečnem perilu in belem toku, pa tudi pri obolenjih sečnih organov. V žganju namočen cvet bele koprive poznavalci
domačih zdravil priporočajo za dobro spanje.
Kuhane liste koprive lahko uporabimo za obkladke, ki jih dajemo na otekline, čire, opekline, rane itd. Sestavljalec zdravilne knjige iz leta 1720 pa pravi: „Kdor ima neznano bolezen na neznanih mestih, naj se umiva z vodo od mrtve koprive. Bo kmalu boljše."
SRHA
Z GOBICAMI
Topliško gostišče ROG, ki je eden najlepše urejenih lokalov na Dolenjskem, je znano posebno po pripravi raznovrstne divjačine. Srna z gobicami tekne tudi največjim sladokuscem, nam je povedala Jožefa Bučar, kvalificirana kuharica in vodja kuhinje v tem gostišču. To jed pripravlja takole:
..Petnajst dekagramov srnine
potolčemo, solimo in popramo, na eni strani pomokamo, nato opečemo na olju. Čez čas zalijemo s kostno juho. Posebej pražimo na čebuli in česnu 7 dkg gobic. Lahko so vložene v lastnem soku ali zmrznjene, lahko seveda tudi sveže. Ko so gobice prepražene, jih stresemo na zrezek in dušimo še nekaj minut. Na koncu dodamo pol
kozarca kisle smetane. To jed serviramo največkrat samostojno, po želji s solato, medtem ko običajno gostje ne zahtevajo priloge, kvečjemu slan krompir."
Če imate pri hiši lovca (z dovoljenjem za odstrel), si to specialiteto lahko privoščite tudi doma.
R. B.
I\'A CURK
SERENADA
KNJIGE
ARHEOLOŠKA
NAJDIŠČA
SLOVENIJE
mogoče in kolikor je bilo mogoče, gradivo sortirala s topografskega, kronološkega in dokumentacijskega vidika.
Kljub pomanjkljivostim, ki se jih redakcija živo zaveda, je pred nami pomembno delo, ki ne bo služilo samo arheologom, ampak tudi šolskemu pouku, spomeniško-varstveni politiki ter urbanistom, ki pogosto ne vedo natančno, kje lahko brez škode zastavijo gradbeno lopato.
Zal pa moramo ob izidu „Arheoloških najdišč Slovenije" tudi zapisati, da je izid te knjige, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, gmotno podprlo samo 14 do 60 slovenskih občin. Med meceni je tudi novomeška.
M. BAUER
Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Inštitut za arheologijo sta izdala knjigo ..Arheološka najdišča Slovenije '. Če se ozremo v zgodovino tovrstnih pomembnih znanstvenih prizadevanj, je treba zapisati, da je nekaj arheološko-topografskih pregledov za posamezne slovenske dežele izšlo že v 19. stoletju, najnovejša knjiga pa je sad povojnih prizadevanj za izdajo arheološke karte Jugoslavije. V tem okviru je bila imenovana tudi komisija za arheološko karto Slovenije, ki jo je vodil dr. Mitja Brodar, pri ekscerpiranju, prvemu sortiranju in redigiranju z vriši najdišč pa so sodelovali skoraj vsi slovenski muzeji in arheologi. Ker se je pokazalo, da je pot do arheološke karte Jugoslavije še dolga, medtem ko se je delo v slovenski sekciji že bližalo pro-vizornemu zaključku, se je Slovenska akademija znanosti in umetnosti odločila za separatno izdajo. Ta je zdaj pred bralci.
Namen ..Arheoloških najdišč Slovenije" je prikaz do leta 1965 v Sloveniji znanih najdišč iz paleolitika, neolitika, bronaste dobe, kulture žarnih grobišč, halštata, keltske in rimske dobe, obdobja preseljevanja in slovanske naselitve. Dela je bilo obilo, saj so morali pisci in redakcija spraviti v red nepregledno razdrobljenost podatkov, ki so bili doslej raztreseni po domačih in tujih publikacijah. Delo so močno otežile tudi pogosto nenatančne objave ter nekritične ali napačne interpretacije. Nekaterih arheoloških podatkov celo niso mogli izkoristiti, ker jih ni bilo mogoče preveriti, čeprav lahko zapišemo, da je redakcija, kjer je bilo
IVAN SERGEJEVIC TURGENJEV
LOVČEVI ZAPISKI
Carska Rusija je bila ena zadnjih velikih dežel, kjer se je obdržalo tlačanstvo. Še posebno v hudem položaju so bili kmetje tlačani v 18. in v začetku 19. stoletja, ko so bili tako rekoč na milost in nemilost prepuščeni volji svojih gospodarjev. Prav zato je bilo tlačanstvo^ tisti poskusni kamen, ob katerem se je kazala naprednost ali zaostalost gledanja na družbo; mimo tega ni mogel tudi mladi aristokrat I. S. Turgenjev. Ko je leta 1847 objavil povest „Dihur in Kali-nič", v kateri je v središču pripovedi ruski tlačan, je bila ta povest prava bomba, saj je pomenila prodor realizma v rusko književnost, hkrati pa je mali človek dobil svoje mesto v takratni krtjiževnosti. Povest je Turgenjev podnaslovil „lz lovčevih zapiskov". Ta podnaslov je kasneje postal glavni naslov vrste črtic s podobno tematiko. Izbor teh črtic je pred kratkim izšel v zbirki Kondor. Prevod je oskrbel Janko Moder, spremno besedo pa je napisala Vera Brnčič.
f—PREDfrauuMno vMn—v
Polde Grahek, po rodu Belokranjec, sicer pa dolga leta Novomeščan, še danes natanko ne ve, zakaj je njegovo življenje tako neizbrisno povezano s fotografskim aparatom. Meni, da je temu botrovala zgolj slučajnost.
Nekako pred koncem druge svetovne vojne vihre je moralo biti, ko sta komaj desetletje stara frkavca na nekem podstrešju našla fotografski aparat. Prvi ga je videl sosed. Poldek, ki ga je črna in do takrat neznana škatla močno zamikala, se je odločil. Tovarišu je bil ponudil tisto, kar je med otroki tisti čas veljalo celo otroško premoženje — pravo titovko. In takrat, ko je sestavljal razrahljano škatlo, ni vedel, da ga bodo zaslonke spremljale docela vse življenje.
..Zavlekel sem se bil v kot," je ob najinem pogovoru povedal višji rentgenski tehnik v novomeški bolnici, „in zamašil v kameri vse luknje. Prvi posnetki so bili
slabi. Navzlic vsemu me neuspeh ni potrl. Na črnomaljski gimnaziji sem se črno-beli umetnosti posvetil še bolj, kot študent pa sem nemalo juter pričakal prav ob povečevalniku. Ko je zjutraj v temnico prodrlo zgodnje sonce, sem na počitek odšel zadovoljen. Časa za razvijanje filmov, izdelavo povečav, študiranja boljših poti do kvalitetnejše slike mi ni bilo nikoli žal . . ."
Da je bilo to res, lahko potrdi tudi Poldetova družica. Še zadnja dva dneva, predno bi moral njen mož, vojaški obveznik, oditi na vlak, ki naj bi ga popeljal v kasarno, je, ne da bi vedel, močno razjezil ženo. Da bi uresničil obljube, je skorajda obe noči preždel v — temnici.
Ko govori Grahek o svoji fotografski zgodovini, ne more mimo slike belokranjske ženice. Poslal jo je Dolenjskemu listu in od takrat dalje je dolgo časa veljal za enega najboljših in najbolj zanesljivih sodelav-
cev — fotoamaterjev. Razumljivo je potemtakem dejstvo, da se je z vsemi močmi posvetil novomeškemu foto klubu.
„ Izkazali smo se prav v času šeststotega rojstnega dneva dolenjske metropole. Prispevali smo okoli 300 kvalitetnih reprodukcij in ko sva z Lukičem menila, da je končno steklo . . . Prav od takrat dalje namreč klubska kronika molči. Čeravno smo vedno želeli, da bi s pomočjo „camere obscure" ukradli in za vedno ovekovečili kose našega časa, prostora, ljudi, smo zatajili. Nekako razšli smo se, posvetili vsak svoji fotografski poti. Ker je fotografija izredno pomembna — resda je časovno le nekaj daljša kot človekovo življenje in v primerjavi s slikarstvom, kiparstvom, arhitekturo, literaturo, gledališčem, 'glasbo itd. kot komaj rojen otrok — menim, da bi ji morali v Novem mestu dati krepko injekcijo poživila. Sam čutim malce krivde, da je v
našem mestu ni več čutiti tako, kot nekoč ..
Fotoamater, ki je za svoja dela dobil na študentskih klubskih razstavah — tudi na mednarodnih v jugoslovanskih mestih — nekaj nagrad in je drugoval z današnjimi mojstri fotografije, je za nekaj časa dal prednost krampu in lopati. Gradi hišo. Pravi pa, da ga je dobra stara „Ferrania", za katero je moral dati titovko, tako zasvojila, da se bo z zaslonkami, fiksirjem in razvijalcem ukvarjal do smrti. V svojo škatlo bo še naprej lovil trenutke današnjika, obenem pa že razmišlja, kako bi s pomočjo stare garde postavil novomeški foto klub na noge. Pred leti so govorili o debatnih večerih. Grahek meni, da je verjetno tudi to pot, po kateri bi novomeški fotografiji povrnili nekdanji, sedaj že močno zaprašeni ugled. Nedvomno je prav današnji portretiranec tisti, ki bo moral med prvimi seči po — krpi.	J.	PEZELJ
 /
Qj
r
RU
m
zgradbi; VVittgenstein je svoj Traktat napisal v obliki aforizmov, ki so decimalno razdeljeni na pripadajoča pojasnila. Gre torej za strogo in matematično naravnano zgradbo, kakršno lahko najdemo le še v „Etiki" Spinoze. Sama misel Traktata pa se izmika in predaja mnogim komentatorjem jn razlagalcem.
, Tako to delo doživlja usodo vseh velikih del, daje odgovor vsaki dobi. „Logično filozofski traktat" je prevedel ter sklepno besedo napisal Frane Jerman.
potovanje na konec noči
Trideseta leta sedanjega stoletja pomenijo v razvoju evropskega in svetovnega romana čas, ko je ta literarna forma prešla krizne vode in se učvrstila na novo z moderno obliko, ki se še danes potrjuje v snovanju mnogih umetnikov. Tisti čas je bil natisnjen tudi roman .potovanje na konec noči" Louisa — Ferdinanda Celina, nenavadne-
ga ustvarjalca. Roman je naletel ria nekritično navdušenje, strastne zagovornike in hladnej- -še kritike in je pomenil svoj čas resnično presenečenje in osvežitev. Kasneje so na delo poribili,
• čeravno avtor ni miroval, jj ampak je pisal dalje nove 1 tekste, med katerimi pa noben S ni dosegel takega uspeha in zanimanja.
Danes ima roman ,,Potovanje na konec noči" čvrst položaj v razvoju modernega evropskega in svetovnega romana, čeprav njegov ustvarjalec literarnim zgodovinarjem zastavlja še veli- ’ ko ugank. Prav zaradi mesta, ki ga mnogi temu romanu prisojajo, se je uvrstil v izbor stotih romanov, ki že vrsto let izhajajo v zbirki Sto romanov pri -Cankarjevi založbi. Prevod in uvodno študijo „Celinov nori ples besed ali potovanje v tišino resnice" je pripravil Branko Madžarevič. Prevajalec ni imel lahkega dela, saj je izvirnik poln sintaktičnih in pravopisnih hotenih prestopkov, tako da je moral narediti nekaj kompromisov glede na izvirnik.
Ozemlje današnje Slovenije je bilo zaradi svojih naravnih značilnosti in zemljepisne lege v starem veku zelo pomembno. Bilo je eden od prehodov iz Sredozemlja, središča Starega sveta, v njegovo naravno zaledje. Nič nenavadnega ni torej, da so arheologi v naših krajih odkrili veliko prič nekdanjega dogajanja. Nemalo je arheoloških najdišč iz rimskega časa. Vse najdbe še niso dokončno strokovno obdelane, vendar kljub temu današnji strokovnjaki veliko vedo o Rimljanih na slovenskih tleh. Na poljuden, zanimiv in razumljiv način se lahko bralec seznani s to tematiko v knjigi Ive Curkove ..Rimljani na Slovenskem", ki jo je izdala Državna založba Slovenije.
mešanica nasilja, spolnosti in napetosti. Če bi iskali kakovost v tej tragični zgodbi, bi morali omeniti le avtorjev slog, ki je skop, - nesentimentalen, preprost.
filozofski
traktat
Prej ali slej se vsakdo na lastni koži prepriča, da je življenje prepleteno s pravnimi predpisi, ki uravnavajo in urejajo odnose posameznika do družbe in odnose med posamezniki. Poznavanje pravic in dolžnosti zatorej sodi med nujna vedenja. Pregleden, prikupno in lahkotno opremljen priročnik ..Domači pravnik", ki ga je pred kratkim izdala Cankarjeva založba, je pravšnji vodič v svet prava; občanu na preprost način svetuje, kako naj ravna v najrazličnejših okoliščinah, kam naj usmeri svoj korak in na katera vrata naj potrka, kadar mora spraviti v red to ali ono zadevo. Knjigo je opremil in ilustriral Milan Bizovičar.
  ___________________________________________________________________________________________________
James M. Cain, ameriški pisatelj, ki ga štejejo za enega izmed najuspešnejših, slovenskim bralcem ni novo ime. Pred^ leti smo dobili prevod njegove ga kriminalnega romana ,,Poštar zvoni zmeraj dvakrat", zdaj pa je Prešernova družba v zbirki Ljudska knjiga izdala prevod povesti ,,Serenada". Zgodba pripoveduje o propadlem ameriškem pevcu in o preprosti mladi Mehičanki. Kot vsako manj zahtevno, a napeto in zabavno branje, je tudi to Cainovo delo
V naši prevajalski praksi predstavljajo največjo pomanjkljivost prav gotovo prevodi filozofskih tekstov in razprav. Zato je vsako delo iz zakladnice svetovne filozofije, ki ga dobimo v slovenskem prevodi', toliko bolj z veseljem sprejeto. Pred časom je Mladinska knjiga v zbirki Tokovi izdala ,,Logično filozofski traktat" Ludvviga VVittgensteina, za katerega pravijo, da je ena najbolj nenavadnih osebnosti v zgodovini moderne filozofije. S svojim delom je usodno posegel v razvoj sodobne meščanske filozofije. „Logično filozofski traktat" je nenavadno delo že po sami
dedku in babici iz mesta na počitnice. Ni kaj reči: počitnice na Dunaju.
Na Dunaju pri Krškem žive Pavlini, Krevlji, Ojstrški, Radeji, Flisi in seveda Gomilški. To so domačini, obetajo pa se tudi priseljenci. Vinorodno pobočje in'lep razgled na Krško polje naravnost vabi k graditvi počitniških hišic.
Zanimivo je, da ima krški Dunaj tudi vodovod. Zajetje je na Zelencu.
Druga svetovna vojna Dunaja ni obšla. Nemci so ljudi izselili — razen Gomilškove družine. Gomilšek se je za dlako rešil pred najhujšim, pomagalo mu je, da je bil kot minerski mojster zaposlen v rudniku Senovo.
Preživeli vaščani so se po vojni vrnili na domačije, danes je na Dunaju spet slišati jok dojenčkov. Do Krškega, do kruha ni daleč, mladi se ne izseljujejo v tolikšni meri, kot bi pričakovali za raztrgano naselje 380 metrov nad morjem.
Krški Dunaj je znamenit še po eni stvari. V bližini vasi je travnik, imenovan Gradišče. Prav zaradi tega Gradišča je Dunaj omenjen v vseh arheoloških knjigah. Tu so raziskovalci preteklosti naleteli na pozno neolitsko naselje^ nasipi so dolgi okoli 1000 metrov. Našli so tudi sledi bronastodobne in halštatske naselbine, keltske kovance, ostanke rimske kulture (opeke, novce do cesaija Valentijana) ter predmete (orožje, ostroge) iz obdobja preseljevanja ljudstev.
Kaže torej, da je bilo območje krškega Dunaja naseljeno od neolitika do danes. Seveda so zaradi bližnjega Gradišča na Dunaju doma tudi pravljice o zlatem teletu, rimskem mestu itd. Gomilšek se spominja, da je na poljani nekaj ,,na svojo roko" kopal tu^i njegov brat. Zakladov ni našel, pač pa je naletel na kose opeke. Arheologi o prazgodovinski naselbini pri Dunaju še niso rekli zadnje besede. Ko bosta čas in denar, ni izključeno, da bomo zaradi najdb spet slišali za Dunaj, vasico na vinorodnih pobočjih Krškega polja.
Ko smo odhajali z Dunaja, je pripeljal v vas fičko varaždinske registracije. Romi so prišli ponujat preproge. Dunajčani se za njihovo blago niso zmenili, stara potovka, ki smo jo srečali s košem in palico na vaški poti, pa je zamrmrala: ..Dunajčani slabega blaga nikoli nismo kupovali!"
-	 M.	B.
Verjeli ali ne, toda če nameravate na Dunaj, ni treba prekoračiti jugoslovansko-avstrijske meje.
V	Sloveniji je kar pet naselij, ki se imenujejo Dunaj. Prvi slovenski Dunaj je pri Moravčah, drugi pri Radečah, tretji pri Selcah, četrti pri Zdolah, peti pa pri Krškem. Vsi slovenski Dunaji skupaj imajo za eno pošteno vas hišnih številk, Dunaji pa so le. Zanimivo je tudi, da se prebivalci vseh naših Dunajev imenujejo Dunajčani, reče pa se tudi „grem na Dunaj".
Obiskali smo Dunaj pri Krškem. Pri tehnični šoli zavije makadamska cesta v hrib na levo. Na Gori se cesta odcepi na desno. Na nadmorski višini okoli 380 metrov leži med vinogradi razstreseno naselje, ki se imenuje Dunaj. Od Dunaja do Krškega je 6 kilometrov.
„Tega, zakaj in od kdaj se naša vas imenuje ^unaj, ne bi vedel povedati," pravi 72-letni \ domačin Anton .Gomilšek, upokojeni rudar z f Dunaja številka 10. „Čeprav šteje naša vas samo M1 hišnih številk," veze dalje živahni Gomilšek, „imamo pri nas kar dva Dunaja. Tri bolj 'odmaknjene domačije se imenujejo Dunaj ena, preostalih 8 pa Dunaj dve ali Mladevine. Če že ne vem, zakaj se naš zaselek imenuje Dunaj, pa mi je znano, od kod je ime Mladevine. Stari ljudje so mi pravili, da so, tega je že skoraj stoletje, na Dunaju obnavljali vinograde, ki jih je uničila bolezen. Ko so dale nove trte prve kaplje vina, so se Dunajčani zbrali, beseda je dala besedo, kozarec je krožil. Ko je bilo razpoloženje in veselje na višku, so zložili pesem, ki se je začela z besedami „Zdaj pa imamo čisto novo, mlado vino". No, po pripovedovanju starih se zaradi mladega vina naš Dunaj dve imenuje tudi Mladevine. Ko smo že pri trtah, predvsem od njih živimo v teh krajih, se spominjam, da so bile le-te stare; nekaj jih je še ostalo — niso vseh posekali — in so debele kot litrska steklenica."
Anton Gomilšek je že zgodaj okusil, kaj pomeni boj za skorjo kruha. Mati je šla s trebuhom za kruhom po svetu, mladi Tonček pa je s starimi starši živel kot najemnik pri gruntarju. Se kot mladenič je z delom „v tabrhih" zaslužil ta parcelo na Dunaju. Danes stoji na parceli hišica, polna vnukinj in vnukov, .ki so prišli k
\\
A. BARTELJ	\
Ne samo na Dolenjskem, tudi drugod po Sloveniji je malo gostiln, kjer bi si oštir upal sprejeti skupino 200 gostov na kosilo in jih postreči tako, da bi bili vsi zadovoljni. V Zagorčevi gostilni v Dolnji Stari vasi pri Šentjerneju pa so jih že gostili toliko.
..Pribora imamo za 220 ljudi in za toliko ljudi lahko pripravimo kosilo," pravi oštir Ivan Zagorc. Ta številka velja, če je vreme lepo, da lahko gostje sedijo tudi na vrtu. „Ob vsakem vremenu pa jih lahko vzamem 120; toliko sedežev imamo pod streho."
Z ženo Marijo, tudi domačinko iz teh krajev, sta odprla gostilno pred osmimi leti; ne on ne ona pa prej nista imela z gostinskim poklicem praktično nobenih izkušenj. „Že od malega sem si želel delati v gostilni, vendar nisem imel možnosti, da bi se šolal za ta poklic. V Leskovcu pri Krškem sem se izučil za mizarja, vendar me je tudi kot mizarskega vajenca vleklo k gostinstvu. Kadar so bile dirke ali veselica, sem pomagal kelnarit."
Kar pa ni uspelo očetu, sta dosegli dve hčeri: končali sta gostinsko šolo v Novem mestu; ena je natakarica, druga kuharica. Sina so bolj veselili avtomobili in se je izučil za avtomehanika, najmlajša hči pa hodi v srednjo medicinsko šolo. ..Zaenkrat sva zaposlena v gostilni le midva z ženo, kljub temu pa se za prihodnost ni bati; zadnje čase tudi sin kaže vse več zanimanja za gostinstvo, kasneje bo lahko gostilno prevzel on ali katera od deklet," modruje oče in jih pohvali, da se vsi dobro znajdejo, kadar je treba pomagati. Še zlasti lepo govori o najmlajši, češ da je pridna, da se zna hitro obrniti.
„V začetku je bilo hudo," se spominjata Zagorčeva. Ivan je po materi dobil hišico ob cesti, v kateri je bilo še za družino premalo prostora, kaj šele za gostilno. Pa vendar se misli na svojo oštarijo ni mogel nikoli otresti.
V	..Podgorju" v Šentjerneju je delal kot mizar, doma v Stari vasi pa počasi širil, kar je podedoval.
,,Denarja je bilo malo, družina velika in vse sva delala s krediti," je povedala Marija. „Tako sva bila zadolžena, da sem se zvečer bala iti spat, ker nisem vedela, kaj bo prinesel naslednji dan." Še tri leta potem, ko sta začela z gostilno, je gospodar Ivan hodil v službo v IMV, kjer je delal v prototipni delavnici.
Vsako leto so kaj prizidali: najprej so naredili sobe v prizidku na dvorišču, potem temu prizidku priključili še teraso, kateri so nato dali še streho. Letos je Zagorc na vrtu postavil streho za muzikante, pod to zidano uto si je uredil klavnico. „Vsak dan kaj naredimo. Rad bi naredil še sobe, da bi lahko gostje tu tudi prespali, saj marsikdo vpraša, če bi lahko tu ostal nekaj dni, pa ga nimamo kam dati. Za to pa bi bilo potrebno precej denarja; kredita pa ne dobim dovolj."
Podjetni Ivan pravi, da bi še vse šlo, ko bi le imel okoli hiše kaj zemlje. „Kaj vse bi se dalo narediti, če bi imel tole njivo," pravi. ..Sčasoma bi že postavil kaj — ali kegljišče ali pa celo bazen," je vedno poln načrtov.
Zagorčeva gostilna je v teh osmih letih, kolikor je odprta, postala znana daleč naokrog. „Pri nas je največ napovedanih skupin; iz vse Slovenije smo jih že imeli. V glavnem so to skupine izletnikov, ki si na Dolenjskem ogledajo kulturne in zgodovinske znamenitosti, pri nas pa se dogovorijo za kosilo. Lani je bila pri nas na kosilu skupina naših izseljencev iz Kanade; postregli smo jih s pristnimi domačimi jedmi in cvičkom. Kaže, da so bili res zadovoljni, saj so nam iz Kanade pisali, da se radi spominjajo obiska pri nas."
Ivan ve, kaj ljudi privabi v gostilno, in tako tudi ravna. „Dobro, zdravo domače vino, okusne jedi in zabava," je njegov ..recept". V Zagorčevi gostilni imajo vsako soboto in nedeljo muziko za ples. Pri njih so že večkrat igrali Slaki, Henček, Štirje kovači. „Ob sobotah in nedeljah, ko je muzika, je tudi največ ljudi; ob sobotah se pri nas na dvorišču lahko vrtijo od šestih popoldne do polnoči, ob nedeljah pa od treh do polnoči. Pozimi je muzika na zaprti terasi."
Vino kupuje Zagorc v kostanjeviškem koncu. „Gostje v glavnem zahtevajo cviček, od belega imamo samo rebulo, pa še to v glavnem za brizgance. Precej pijejo tudi pivo, opažam pa, da zlasti mladina pije vedno več sokov, coca cole in podobnih nealkoholnih pijač. Spominjam se, da so v začetku ljudje v glavnem naročali vino in se za jedačo niso posebej zanimali, danes pa vsak najprčj vpraša, kaj imamo za jesti. Ko se naje, pa spije dva deci cvička."
Ko je govor o jedi, ima glavno besedo žena Marija. Znane so Zagorčeve suhe salame in klobase, ki so postale nekakšen simbol gostilne: na značkah, ki jih je dal delati Zagorc, zavzema velika suha klobasa največ prostora. Prašiče kupijo od kmetov, krvavice, pečenice, salame in klobase pa naredi gospodinja sama. „Lani smo naredili čez 3.000 suhih klobas pa je vse šlo. S krvavicami postrežemo že sedaj, suhe klobase pa bodo sredi septembra. Recept je zelo preprost: v klobasah mora biti .gvirca'; kdo bo pa jedel krvavice, če je v njih sam riž, tega si lahko vsak doma naredi," razlaga gospodinja. Pri Zagorcu vsak dan pripravljajo tudi dopoldanske malice; cena za vse malice s kruhom vred je enaka — 10 din. Za skupine, ki se napovedo za kosilo, pa Marija pripravi govejo juho z domačimi rezanci, pečenko in kuretino, več vrst solate, takrat speče domač ajdov kruh, za sladico pa potico, sirov zavitek ali kakšno podobno domačo dobroto.
„Res je, imamo veselje, včasih pa človeku tudi pride vse čez glavo," pravita. „Naš poklic je tažak, vsakemu moraš ustreči, delati moraš od jutra do pozne noči, dopusta pri nas ni. Največ preglavic pa nram povzroča vodenje knjig; za to bi skoraj mogli imeti v službi enega človeka. Po sedmih letih bi že lahko vedeli, kakšen promet ima gostilna in bi določili davek. Sedaj pa izgubiš račun in je takoj pet tisočakov kazni. Včasih sva že tako jezna, da bi najraje vse pustila. Vendar: kar imamo, vse je delo najinih rok."
uresničena
želja
4779 zaposlenih je prispevalo
Dana trdno zapisana med izvoznike
Sklenjene pogodbe za izvoz 10 milijonov dinarjev izdelkov v Švico in Zahodno Nemčijo
4. avgusta je bil narejen zadnji brežiški občani pokazali veliko posojila.
Skupno je zbranega 8,259.560 din posojila, ki ga je vpisalo 5082 vpisnikov, poprečno vpisani znesek v občini pa znaša zaenkrat 1.625 dinarjev. Ker bi morala brežiška občina zbrati le 7,353.493 din, pomeni, da bo možno razpravljati o 12-odstotnem višku za posebne domače potrebe.
V občini, ki ima 53 delovnih organizacij, je večina kolektivov že dada svoj prispevek, prav tako tudi velika večina zaposlenih. Med 4997 zaposlenimi se je za cestno posojilo že odločilo 4779 občanov, računajo pa, da se bo tudi med 218 doslej neopredeljenimi še marsikdo odločil dati
V krajevnih skupnostih je akcija za vpis cestnega posojila tudi že stekla. Tako so krajevne skupnosti Brežice, Cerklje in Čatež doslej zabeležile 303 vpisnike, ki so zbrali skupno 395.200 dinarjev ali v
BREŽIŠKE VESTI
zbirnik podatkov, ki kažejo, da so pripravljenost za vpis cestnega
poprečju 1.304 dinarje posojila na posameznika.
Zaradi dopustov in drugih največkrat opravičljivih razlogov iz pre-
Koliko je škode?
Hmeljišča v okolici Brežic so te dni še zadnjič škropili pred obiranjem, ki se bo v kratkem začelo. Hmelj je kljub suši in kasnejšemu dežju zaenkrat še v normalni rasti. V nasadu hmelja Trnje bodo tudi letos del letine obrali s strojem, del pa ročno, za kar bodo na pomoč prišli sezonci iz Zagorja. Navadno je v tednu dni ves pridelek obran.
V	nasprotju s hmeljem pa je neugodno vreme prizadelo druge pridelke. Pas toče, ki je nedavno tega zajel Cundrovec, Dečna sela in Pohanco, je kmetovalcem uničil precej fižola, krompirja in pese. Ljudje že prihajajo na občino prijavljat škodo, ki pa uradno še ni ocenjena. Referentka za kmetijstvo je bila te dni na terenu in je zbirala podatke.
DROBNE Z MIRNE
N1HCE ne BO PRIKRAJŠAN -Akcija, da bi splavalo kar največ otrok in članov sindikalnih organizacij delovnih kolektivov v občini, je zavzela tak razmah, da je telesno kulturni skupnosti na morju zmanjkalo celo delfinčkov, znakov za plavalce. Največ je bUo podeljeno bronastih, seveda pa tudi zlatih ni manjkalo. Minuli teden so po pošti dobili še preostale, tako da nihče, ki si je to priznanje prislužil, ne bo ostal brez njega.
VREME NAGAJA — Okolica nove mokro no ške šole je še podobna gradbišču. Gradbinci se trudijo s kanalizacijo, pri tem pa jim hudo nagaja vreme. Na sliki: globoki izkopi za cevi.
TREBANJSKE NOVICE
KRŠKI
TEDNIK
si;v\k*i mm
Pred koncem šo.skega leta je več sto otrok krške občine sodelovalo pri načrtno izvedeni vaji: „Nevamost se bliža, bežite v gozd!“, vsebovala pa je tudi tekmovanje iz poznavanja obrambnih spretnosti.
V	Leskovcu in na Raki je otroke že zjutraj po 7. uri došla vest, da se bližajo sovražnikove skupine in naj bodo pripravljeni na nagel umik. Malo kasneje so zaslišali streljanje, zatulila je sirena, otroci in učitelji
KRŠKE NOVICE
VEDNO USPEŠNI - Aktiv mladih zadružnikov, ki ga usmerja mentor iz TOZD za kooperacijo pri domačem ..Agrokombinatu", je tudi v tem polletju uresničil ves zastavljeni program. Po treh uspelih zimskih strokovnih predavanjih so mladi kmetovalci sodelovali še na tekmovanju mladih traktoristov in v kvizu „Kaj veš o kmetijstvu". Minulo soboto so polletno dejavnost zaključili z izletom. Popeljali so sc do škofje loke in Kranja, si ogledali tamkajšne znamenitosti, ,.Gorenjski sejem" in eno izmed preusmerjenih kmetij.
ZA REDNO DEJAVNOST -Gasilske veselice, tradicionalne poletne družabne prireditve na podeželju krške občine, imajo večkraten pomen. Z njimi si namreč prostovoljna gasilska društva zagotavljajo tudi sredstva za pomembne naloge, ki jih zahteva njihova dejavnost.
KONČALO SE JE V BOLNICI
13. avgusta malo po 20. uri je na kolesu z motoijem 18-letni Jože Zajc z Zdolske ceste vozil 14-letno Gordano Stiplošek iz Zagreba. S hitro vožnjo in brez luči sta se bližala mestu, kjer pa ju je pri šoli zaneslo na trikotno zelenico, od tam pa odbilo v stebriček.
pa so nato naglo zapustili šolo in se zatekli v 500 m oddaljeni gozdiček. Po začetnem alarmu so na obeh šolah izpraznili stavbo v 30 sekun-. dah, okrog 3 minute pa so porabili, da so prišli na varno v gozdič. S tem so dosegli rekorden čas umika.
Nato so se, učenci in učenke skupno z razredniki zbrali po skupinah in poslušali krajšo oceno njihove, pripravljenosti, ki jo je podal član ZRVS domače občine. Povedal je tudi, kakšen namen imajo take vaje in zakaj pri njih sodeluje mladina.
Učenci sedmih in osmih razredov so nato nadaljevali obrambni dan, medtem ko so šolarji nižjih razredov nadaljevali pouk. višješolci so imeli zanimivo tekmovanje, ki je obsegalo: teoretično nalogo, orientacijski pohod na 1 km dolgi poti po skrivnem terenu, metali so ročne bombe v cilj, streljali so z zračno puško, postavljali šotore, si nadevali plinske maske, itd. Kajpak je bilo vse to zelo zanimivo ne le za fante, ampak so tudi dekleta pokazala veliko spretnost in zanimanje.
Medtem ko so se v Cerkljah na teh tekmovanjih najbolj izkazali Branek Urbanč, Jože Klemenčič, Zdravko Urbanč in Jože Božič — Dri
ostalih krajevnih skupnosti še ni podatkov, vendar, sc ni bati, da bi sodelovanje odklonile.
O ZAKONU
V	NARAVI
Zakon o združenem delu je že v razpravi med delovnimi ljudmi, pred kratkim pa so o njem govorili tudi delavci in zaposleni v Gozdnem gospodarstvu in sicer kar na deloviščih. Tako so v manjših skupinah posedli delavci na Prilipah in v Podsredi kar v gozdu na štore in z zanimanjem poslušali predavatelja. Pokazalo se je, da se študij v naravi obnese, saj so gozdni delavci sproščeno posegali v razpravo in z zanimanjem obravnavali novosti, ki jih prinaša „nova mala ustava".
V_________________________y
NOVO V BREŽICAH
VELIKO ODSOTNIH - Kdor te dni zaide v pisarne občinske skupščine ali na druge urade, lahko ugotovi, da so dopusti v polnem teku. Stranke sicer sprejemajo, vendar bo moral marsikdo še enkrat priti, ko bodo pravi ljudje na svojih mestih.
NI NAVALA PRI GRADNJAH -Do sredine avgusta so na oddelku za gospodarstvo brežiške skupščine dobili okrog 280 prošenj za izdajo gradbenih in lokacijskih dovoljenj. Ugotavljajo, da interes za gradnjo letos ne narašča, raje obratno. Med iskalci gradbenih dovoljenj je 200 graditeljev zasebnih hiš, poleg njih pa še 20 vikendašev. Ti bodo postavili letne hišice največ ob Krki v Vel. Malencah in na Čatežu, kjer je zanje določen prostor.
GOSPODINJE KUPUJEJO -Agraria ima v eni svojih izložb v mestu razstavljene lepe breskve za vlaganje, ki jih prodaja po 10 din kilogram, če jih kupec vzame cel zabojček. Po brežiške breskve ne hodijo samo domače gospodinje, temveč tudi Zagrebčani.
krajanov in solidarnosti," pravi tovariš Gerjevič.
ALFRED ŽELEZNIK
«DRŽAVNO PRVENSTVO RAKETARJEV?
V	soboto ob 8. uri bo na Hrastih (Dobrava nad Sevnico) tekmovanje raketnih modelarjev Slovenije. Povabljenih je vseh 11 najpomembnejših raketnih klubov v republiki, sevniški raketni klub Vega pa je povabil tudi goste iz sosednjih republik. Od njihove udeležbe je odvisno, ali se bo tekmovanje lahko štelo za državno prvenstvo. Najzanimivejši del prireditve bo ob 11. uri, ko naj bi člani vseh klubov izvedli eksibicijsko iztrelje-vanje večjih raket. Tako velika prireditev je za mladi sevniški klub lepo priznanje.
SEVNIŠKI PABERKI
BOGU KRADEJO DE 2 - Ni jasno, zakin mora prikolica pred valjčnim mlinom vedno stati pod milim nebom, ko imajo vendar prazen nadstrešek, kamor bi jo lahko varno spravili Morda so izumili cenen način za vlaženje moke, preden gre v pekarno? Doslej še ni bilo slišati o kakšnem patentu.
DIRKA ZA AVTOBUSI Pred kratkim so avtobusom v Sevnici prepovedali' stati na običajnih postajališčih. Ker le-ta niso bila označena, kot bi morala biti, je razumljivo, kakšna zmešnjava vlada šele sedaj, ko so določena druga postajališča. Z avtobusi pa potuje tudi veliko starejših ljudi, zato bi bilo potrebno predvsem zaradi teh, da bi bila postajališča označena, kot je treba.
VSI POMAGAJO!
V	Krškem so se med počitnicami lotili obnove dijaškega doma. Stavba je dobila novo fasado, nova vrata in okna, znotraj so preuredili učilnice in spalnice ter vse prečistili. Dela gredo h koncu, bliža pa se tudi začetek šolskega leta. Da bi bil dom pravočasno nared za sprejem učencev, te dni pridno pomagajo pri urejanju vsi člani kolektiva, od ravnatelja do vzgojiteljev in snažilk. Njihova prizadevnost je lahko za zgled, saj nihče ne pravi: „Za to delo nisem plačan!4*
V brežiški občini ima vpis posojila za ceste že 12 odstotkov viška
Šolarji dobro pripravljeni
Obrambni dan na šolah v Cerkljah in na Raki je pokazal, da morebitna nevarnost tudi
otrok ne bo mogla presenetiti
Pridnost za zgled vsemu mestu
V Florjanski ulici v Sevnici se bliža koncu velika akcija krajanov: 1.700 metrov asfalta in kanalizacije — Nad 90 odst. udarniškega dela in soudeležbe v denarju
POŽIREK KAR NA STOPNICAH - Zaposleni pri Dekorlesu v Dobovi se vsak dan med malico spravijo kar na stopnice pred bližnjo trgovino. Ker v lokalu ne smejo piti, si pivo odpro pred vrati. (Foto: R. Bačer)
Vrsta izdelovalcev pijač kupuje v tujini licence. V tistem, kar zvarijo doma, je v glavnem domača le voda. Mirenska tovarna rastlinskih specialitet in destilacije Dana gre drugačno pot. Letos nameravajo na zahtevno zahodno tržišče izvoziti za 10 milijonov dinaijev destilatov in sadnih koncentratov.
Prodor mirenske tovarne na tuje je v sedanjih razmerah še toliko bolj hvalevreden, ker ta kolektiv do nedavnega ni štel med izvoznike. Veljalo je namreč obratno, da so več uvažali kot izvažali. Sedaj se je to bistveno spremenilo v prid izvozu. To, kar bodo letos izvozili, predstavlja šele sedem odstotkov vrednosti proizvodnje fovame, solidno poslovanje jim v bodoče odpre lahko nova vrata na tuje.
S	tem tovarna izkorišča prednosti svoje nove proizvodne usmeritve in
tehnologije, ki jo omogoča lani zgrajena sodobna polnilnica in destilacija. Slednjič se popravlja tudi poslovni uspeh tovarne. Turistični delavci niso ravno zadovoljni z letošnjim prilivom gostov, v Dani pa so vseeno zadovoljni s sezono, kakor se kaže pri potrošnji pijač. Od junija dalje imajo končno le nove cene za brezalkoholne pijače, ker pri zveznem izvršnem svetu ni bilo mogoče izposlovati realnih cen že vrsto let tako, da je izdelovanje brezalkoholnih pijač prinašalo izgubo. Marsikdo v tovarni je že mislil, da se je vse
zarotilo proti njim. Zdaj, ko se je končno le odprlo, velja skrbno delati. Naposled je, kot pravi direktor inž. Avgust Gregorčič, le spet prišel čas, ko bo Dana lahko spet poslovno slovela in bila trdna.
A.	ŽELEZNIK
Zgledni gasilci
Gasilsko društvo Mirna je bilo ustanovljeno 1908. leta. Sedaj šteje 55 članov, od tega 8 žensk in 15 pionirjev. V letošnjem letu še ni bilo treba preganjati rdečega petelina, pomagali pa so pri reševanju dveh utopljencev.
V	nedeljo na posebni slovesnosti so podelili značke s priznanjem. Prejelo jih je: za 104etno članstvo 7
?isilcev, za 20-letno članstvo 12, za (Metno članstvo 12, za 4(Metno j članstvo 1 in za 5(Metno članstvo 5 gasilcev.
Na sektorskih vajah, v katerih so sodelovala tudi sosednja gasilska društva, so prikazali mešalec lahke pene (proizvod IO ..Pohorje" Dob
Eri Mirni), ki se uporablja za gašenje ihko vnetljivih stvari in tekočin.
Po končanih vajah je bila gasilska vrtna veselica. Cisti izkupiček veselice bodo porabili za uresničite\ svojih načrtov. Radi bi popravili gasilski dom (ostrešje in orodjišče). nabavili nov gasilski kombi, ker je sedanji star že 14 let, in si nakupil’ še drugo gasilsko opremo.
JANEZ PLATIŠE
fantih in Boža Šolar, Janja Prevej-šek, Ljudmila Radič in Martina Voglar pri deklicah, pa so na Raki izšli kot zmagovalci: Alojz Kranjc, Maks Tomažin, Jože Salmič, Miro Vrček, Lojze Karin, Božo Resnik in Tomo-Žabkar. Med dekleti pa so se zlasti odrezale: Vida Jordan, Tilka Tomažin,- Fanika Tomažin in Marica Kobe. Vsi najboljši so dobili priznanja.
Vsa leta po vojni stari del Sevnice v Florjanski ulici pravzaprav ni pridobil ničesar. V zgornjem delu je zraslo naselje montažnih hiš brez dobre povezave. Te dni zaključujejo krajani veliko delovno akcijo - asfaltiranja vrste krakov te ulice.
Predračunska vrednost vseh del je celotne družine. »Krajani so sami
znašala, kot nam je dejal predsednik gradbenega odbora Stane Gerjevič, računovodja v Jutranjki, 2,10 milijona dinarjev. Sedemčlanski odbor je nato naredil razdelilnik za prispevke krajanov. Družina je morala prispevati 6.000 dinarjev in 100 delovnih ur. Upoštevali so tudi socialne razmere. Pri 105 hišah, kolikor je hišnih številk, so tako zbrali 400.000 dinarjev, vrednost opravljenih del pa znaša okrog
350.000	dinarjev. Predsednik Gerjevič pozna vrsto krajanov, ki so delali na cesti tudi po 250 do 300 ur.
Geijevič ne more prehvaliti delavnosti krajanov tega dela mesta. Ljudje so koristili dopuste, da so lahko delali, na oesti so delale
nabavili cevi za kanalizacijo, cement, poravnali strojne storitve za zemeljska dela, le za asfalt je prispevala sevniška krajevna skupnost, za kar smo ji nadvse hvaležni. Hvaležni smo tudi občinski cestni službi, posebno njenemu vodji Alojzu Lipoglavšku, za nasvete.
S	temi deli bo kraj pridobil urejeno okolje. Sedaj nas muči le še odprta struga potoka, v katerega je
speljana kanalizacija. Radi bi našli skupen jezik s Splošno vodno skupnostjo Dolenjske, da bi spravili v cevi še preostalih 410 metrov potoka in tako odpravili smrad, ki ni v čast ne nam ne pekarni na kraju ulice, iz katere je kruh skoraj vsa občina. Akcija se tako uspešno bliža kraju predvsem zaradi strpnosti vseh
VREDNO OGLEDA — V četrtek so v prostorih Galerije na sevniškem gradu odprli zanimivo dokumentarno razstavo Narodnega muzeja iz Ljubljane ,.Promet na Slovenskem". Ob otvoritvi je kustodinja Kozakova dodobra pojasnila vse v zvezi z razstavo, škoda le, da je bil odziv občinstva tako slab. (Foto: A. Železnik)
ČIMPREJ NA VARNO! Učenci in učenke so dobro prestali preizkušnje na obrambnem dnevu. Na fotografiji jih vidite, kako so naglo zapuščali šolsko stavbo in tekli „na varno."
Izkoriščene so vse možnosti
Za pohištvo in gradbeni material je za nakup s posojilom več interesentov, kot je sproti
na voljo kreditov — Ugodnosti se poznajo
„V dveh mesecih, kar veljajo ugodnejši pogoji za nakup blaga s posojilom, se v trgovinah pozna večja prodaja," je izjavila Martina Ajdišek, referentka za potrošniška posojila pri Standardu, ki sodi v sklop podjetja Mercator.
Po raznih novomeških trgovinah lahko vidimo, da se kupci močno zanimajo za nakup pohištva, za gospodinjske stroje in drugo blago, ki ga je mogoče dobiti na kredit. Tudi občani z najnižjimi zaslužki zdaj laže segajo po kreditih, ker 10 odstotkov gotovine za polog že
Kaj bo s kmeti?
Do leta 1980 bo v novomeški občini 300 kmetij preusmerjenih in moderniziranih za proizvodnjo mleka in mesa. Ta podatek, vzet iz občinskega družbenega plana, jasno kaže na precejšen napredek na tem področju. Medtem ko bosta novomeška in žužemberška . zadruga še bolj razvili kooperacijo s kmeti, bo zasebna proizvodnja usmerjena predvsem v mlekarstvo, pitanje govedi in prašičev, v pridelovanje krompirja in vrtnin ter v vinogradništvo.
Družbeni sektor.kmctijstva, ki gospodari z nekaj več kot 1.500 hektari zemljišč, pa se bo še nadalje bavil predvsem z živinorejsko proizvodnjo ter s hmeljarstvom in sadjarstvom. Pomemben napredek pa si lahko obetamo tudi od načrtovane nove klavnice, hladilnice in obrata za predelavo mesa in obrata za predelavo mleka, hkrati pa bodo skušali najti primerno rešitev še za gradnjo predelovalnega obrata za grozdje.
Računajo, da bo na ravninskih predelih z raznimi melioracijami pridobljenih okrog 1500 hektarov kvalitetnih zemljišč, kar bo pripomoglo k ustvarjanju tržnih viškov.
kako zberejo, medtem ko so marsikomu prejšnji pogoji z dvakrat več potrebne gotovine to onemogočali.
Pri Mercatorju, kjer v salonu pohištva in v drugih trgovinah prodajo največ, so nam o prodaji na kredit povedali:
„Vsak mesec imamo določeno vsoto od banke za posojila potrošnikom. Zadnja dva meseca lahko razdelimo po 2,5 milijona dinarjev za posojila in moram reči, da je ta vsota razdeljena prej, ko so postreženi vsi interesenti. Veliko več je prometa v trgovini Šentjernej, kjer so založeni z gradbenim materialom, ki ga po novem potrošniki lahko dobe na kredit. V mestu pa se pozna povečana prodaja pohištva zlasti še, kadar so vseljivi novi bloki.
45 LET GASILCEV
Po vsej Sušiški dolini so te dni rdeči lepaki vabili na gasilsko slavje v Dobindol pri Uršnih selih. V nedeljo, 15. avgusta, so proslavljali 45-letni-co društvenega obstoja. Ob tej priložnosti so izročili namenu novi gasilski dom, zaslužni člani društva pa so prejeli priznanja. Kot običajno se je prireditev končala z veselico.
USPELA
PROGRAMSKA SEJA
Zadnjo soboto je novomeška občinska konferenca ZSMS pripravila v Dolenjskih Toplicah razširjeno programsko sejo, na kateri so člani predsedstva občinske konference in člani posameznih komisij sestavili osnutke za delo vseh komisij pri OK ZSMS Novo mesto.
Zanimanje za nakup blaga s posojilom je že dlje časa večje, kot so naše možnosti, zato se dogaja, da morajo kupci čakati na odobritev posojila do naslednjega meseca."
Kot pravijo pri Mercatorju, kaže praksa, da jc proti koncu leta vedno še več interesentov za kredite, zato računajo, da bodo v tem času dobili pri banki še nekaj več sredstev, namenjenih potrošniškim posojilom.
Dobimo se na Gorjancih!
11. septembra bo pri Miklavžu srečanje članstva ob 30-letnici AMD in Ljudske tehnike
Ob 30-letnici delovanja AMD Novo mesto in 30-letnici Ljudske i tehnike bo v soboto, 11. septembra, dopoldne srečanje članov na Gorjancih pri Miklavžu. Prireditev se bo
SE ZA PEŠCE PREVEC JAMA-STO - Kjer se pri Sitarjevi hiši v Šmihelu neha asfalt in se začne makadam, se tudi začenja prašna kalvarija z globokimi jamami. Cesta je proti Ruperč vrhu tako slaba, da
tni nevarna samo za vozila, ampak celo za pešce. Kdor zvečer tam pešači, se lahko zvrne vsakih nekaj metrov, ne da bi bil podprt z maliganl
NAPAČNO IME! - V Novem mestu imamo Prisojno pot, novo ulico z dokaj lepim imenom, ki ga pa nikakor ne zasluži. Stanovalci pravijo, da bi se morala ulica imenovati Temačna pot Čeprav je tako rekoč v središču mesta, je zavita v temo, ozka in sploh ne dela vtisa mestne ulice.
SO ŽE BOLJ PREVIDNI -Odkar sc na tržnici pojavljajo , tatvine, so kupci in prodajalci malce bolj previdni Ni več redkost, da vidiš gospodinjo, ki trdno tišči denarnico v roki Cekarjem ni več zaupati, ker sc vanje rada neopaženo priplazi tuja roka.
CENE NA TR2NICI - Tudi v ponedeljek na tržnici ni bilo slišati pritožb čez založenost. Paradižnik so prodajali po 10 do 12 din, peso po 12 din, korenček po 16 din, melancane po 20 din, rdeče zelje po 8 din, navadno zelje po 4 do 6 din ter ohrovt po 12 din kilogram. Tudi * vsakovrstnega sadja je bilo precej. Za jabolka so kmetice zahtevale 8 do 12 din, breskve so veljale 10 do 13 din, marelice in grozdje pa je bilo dobiti po 13 din kilogram.
začela ob 10. uri, interesenti pa se naj čimprej prijavijo AMD Novo mesto ali pri svojih sekcijah v Dol. Toplicah, Žužemberku, Straži, Šmaijeti, Škocjanu, Šentjerneju in v Novoteksu. Prijave za prijetno srečanje sprejemajo do konca avgusta.
Vsak aktivni član AMD Novo mesto bo imel na Gorjancih brezplačno oskrbo, družinski člani ali sopotniki pa bodo ob prijavi plačali 40 dinarjev. Od Novega mesta do Miklavža bo ocenjevalna vožnja, zbirališče pa bo pred IMV v Novem mestu. Prihod avtomobilov iz sekcij na start mora biti točno ob napovedani uri.
Avtomobili iz Novega mesta naj pridejo ob 7. uri; iz Straže od 7.30; iz Dol. Toplic ob 7.45; iz Šentjerneja ob 8. uri; iz Škocjana ob 8.15; iz Smarjete ob 8.30 in iz Žužemberka ob 8.50.
Vodstva sekcij lahko organizirajo tudi ocenjevanje do Novega mesta, medtem ko ocenjevanje od Novega mesta do Miklavža prevzemajo športni funkcionarji AMD Novo mesto.
Vendarle red na tržnici!
Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je občinska skupščina Novo mesto 20. julija letos sprejela odlok o ureditvi trga in o prometu blaga na drobno v Novem mestu, ki ga objavlja današnji Skupščinski Dolenjski list.
Mnogi, zlasti pa novomeške gospodinje, si bodo poslej oddahnili Negodovanja, da na novomeški tržnici ni in ni pravega reda, je bilo zadnja leta čedalje več: različne pritožbe, nezadovoljstvo nakupovalcev in jeza obiskovalcev tržnice niso zalegle. Ob ponedeljkih in petkih se je novomeška tržnica spreminjala v pravcati neurejeni sejem, na katerem je bilo vedno več zmešnjav, čedalje manj pa prostora za kmetijske pridelke, gozdne sadeže, perutnino in izdelke domače obrti. Posebno jezne so bile gospodinje nad vedno večjim pritiskom številnih kramarjev, ki so tržnico naravnost zasipali z raličnimi drobnimi predmeti (bižuterijo), brez katerih v življenju prav lahko shajamo. Ponudba cenenih in tudi sicer malo vrednih stcldenih in kovinskih »pripomočkov za gospodinjstva", izdelkov iz mavca (neokusnih kipcev in kričeče pobarvanih „spomin-čkov“) pa neštcvilnih zmazkov iz plastičnih mas, lesa, ,,pokvarjene" suhe robe (a ne tiste prave, ribniške!) in izdelkov iz papirja in drugih materialov, vse to je začelo presegati meje potrpljenja in strpnosti kupcev.
Novi odlok zdaj določeno pove, da je pokriti del tržnice namenjen le za prodajo vseh vrst kmetijskih pridelkov, sadja, živil živalskega izvora, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, ostalo blago pa je treba prodajati na nepokritem delu tržnice. Na trgu ne sme nihče prodajati alkoholnih pijač. Točno je določeno, kdo sploh sme prodajati na trgu in kaj, kakor tudi, kdaj smejo nakupovati večji potrošniki (gostišča, slaščičarne in pod.). Odlok uvaja prepotreben tržni red, zagotavlja nujne higienske ukrepe in natanko določa tudi pristojnostni inšpekciji
Brez določil o kaznih za prekrške odlok seveda ne bi bil popoln, zato bo prav, da sr ga vsakdo prebere. Ne bo škodovalo, če današnjo številko Skupščinskega Dolenjskega lista shranijo zlasti novomeške gospodinje, saj se bodo zdaj in pozneje še srečevale s prodajalci na domači tržnici Tudi slednjim priporočamo, da se z vsebino novega odloka seznanijo, saj bo le tako mogoče zagotoviti red in dobre odnose na tržnici
Ena gospa je rekla, naj dobri ljudje od tovarne avtomobilov do Glavnega trga pustijo na vsakih sto metrov steklenico bencina za lastnike katrc, ki jim zmanjka goriva, še preden jih utegnejo novopečeni lastniki pripeljati od tovarne IMV do črpalke...
„PONTE ROSSO“ V MALEM - Na novomeški tržnici zadnje čase stojnice s kičem, pleteninami, konfekcijo, obutvijo in podobnimi izdelki obrtnikov vse bolj izrinjajo prodajalce sadja in zelenjave. Gneča je posebno ob ponedeljkih in petkih. (Foto: R. Bačer)
PRIPRAVE NA OTVORITEV — Me^ številnimi gospodarskimi uspehi, Ki bodo vtisnili pečat letošnjemu proslavljanju občinskega praznika, bo tudi otvoritev nove šole in vrtca v Mokronogu. Da bi bilo vse v kar najlepšem redu, so minuli teden priskočili na pomoč tudi prosvetni delavci. V četrtek so učiteljice očistile vsa okna v zgornjem delu zgradbe, naslednji dan pa še v kletnih prostorih (na sliki). (Foto: Železnik)
Šola v naravi boljša od vsakdanje
V Tašaleri je letovalo 650 otrok in članov sindikata — Cene navkljub podražitvam enake lanskim! — Šolam in izobraževalni skupnosti pomagali tudi drugi
V trebanjski občini so letos že četrtič izvedli šolo v naravi, za mirensko šolo pa je to že sedmič. Tudi letos je bil njen neumorni in skrbni vodja prof. Vladimir Silvester, ravnatelj osnovne šole na Mirni. Poleg učencev četrtih razredov iz vse občine so v taboru bivali tudi člani sindikata.
Za najbolj razveseljivo novost, pomembno za nemoten potek šole v naravi v zaostrenih pogojih financiranja šolstva, navaja ravnatelj Silvester udeležbo skupnosti za otroško varstvo, telesno kulturne skupnosti in nekaterih delovnih organizacij, posebno Dane, kar si je samo želeti tudi vnaprej. Gre namreč za pomembno vzgojno obliko, da ta ne more biti le skrb šol in izobraževalne skupnosti. Ce bi jo dali na tehtnico, ki naj bi pokazala, ali šolo v naravi obdržati ali črtati (v korist česa drugega), bi prof. Silvester kot pobornik tega gibanja v občini brez pridržkov dal prednost šoli v naravi
SPLAVALA JE VEČINA OTROK
Od 22. julija jim je stalno nagajalo vreme, vendar je vseeno splavala večina otrok. Telesno kulturna skupnost je plavalcem podeljevala delfinčke. Slo je za prvo podeljevanje teh priznanj v občini, kar je še podžgalo plavalno vnemo. Dobivali so jih tako otroci kot odrasli. Letos je bilo omogočeno brezplačno bivanje na morju 120 otrokom iz socialno šibkih družin. Nerazumljivo je, da je še vedno dosti težav pri starših na trebeljansko -jelševskem območju, od koder bi otroci bili še kako potrebni morja. Razveseljivo je, da je stara miselnost premagana povsod drugod v občini, kjer so ljudje še revnejši. Ob tem bi kazalo kaj reči zlasti o Trebeljan-skem, problem pa naj bi razrešile krajevne družbenopolitične organizacije, posebno SŽDL. Ne gre za vprašanje denarja, saj je bilo letos omogočeno brezplačno bivanje večjemu številu socialno ogroženih otrok kot kdajkoli.
ISTA CENA KOT LANI
Vse organizacijske sposobnosti in lastnosti dobrega gospodarja Vladimirja Silvestra so spet prišle do izraza pri ceni šole v naravi Karkoli so kupili od zelenjave, sadja in kruha, je bilo dražje kot leto poprej, le cena šole se ni spremenila. To je vsekakor uspeh, ki govori v prid stabilizacijski naravnanosti v šolstvu, to pa je lahko za zgled marsikateri razvitejši občini, ki nima take vzgojne oblike.
V septembru bodo o vsem prejeli temeljito poročilo delegati obeh
zborov občinske izobraževalne skupnosti. V letošnjo akcijo se je uspešno vključila tudi novo ustanovljena počitniška skupnost. V tabor je namreč pripeljala 14 šotorov z blazinami Od pomoči kolektivov ravnatelj Silvester tudi letos izreka vso pohvalo mirenski Dani, ki je poleg prevozov ves čas zagotavljala dovolj sadnih sokov za gašenje žeje šolarjev in malčkov.
ALFRED ŽELEZNIK
vas
$p m HAmcr i|POZDRM)E 9 IN SNEŽINO M Nk STEZO A H SMIRNI Ji
Prof. Vladimk Silvester: nadvse zgledno vodstvo šole v naravi, ki ji v vzgojnem pogledu daje prednost.
BLOK JE DOGRAJEN,
NI PA VSELJIV
Stanovanjski blok na Mimi je dograjen, vendar ni vseljiv, ker še ni izdano uporabno dovoljenje. Gradnja je stala skupaj z ureditvijo okolice in otroškim igriščem 7.292.228,15 din. Tako pride kvadratni meter stanovanjske površine na 6.355,71 din. Blok ima 25 stanovanj, od tega 8 enosobnih, 10 enoinpolsobnih, 5 dvosobnih in 2 dveinpolsobni.
Od 25 stanovanj je kupil solidarnostni sklad 9 stanovanj, od tega namensko 2 za upokojence, 1 stanovanje ZD Trebnje za ambulanto na Mirni, 4 OZD „Dana“ Mirna, 2 KPD Dob pri Mimi, 1 IMV TOZD Mirna, 1 Gradbeno opekarsko podjetje Mirna, 1 Elektro Krško, 2 OŠ Mirna, 1 GG Brežice TOZD Puščava, 1 Ljubljanska banka — podr. Mirna.
Mirenčane, posebno pa tiste, ki se bodo vselili, verjetno najbolj zanima, zakaj blok še ni vseljiv. Na SO Trebnje so nam v petek povedali, da mora investitor SGP Grosuplje pred izdajo uporabnega dovoljenja odpraviti vrsto pomanjkljivosti.
- J. PLATIŠE
Kazen za udeležbo na seji delegacije?
Primer iz KZ Trebnje
V trebanjski kmetijski zadrugi so si dovolili za današnjo stopnjo razvoja delegatskega sistema neljub izpad: disciplinsko naj bi, kot je bilo predlagano, kaznovali delegata, ker je le-ta šel na sejo svoje delegacije za re-publi&o skupščino, ne pa na redno delo.
Znano je, da delegatska gradiva ponavadi ne prihajajo rano, odločati se je treba bolj v zadnjem hipu. Delegat Franc Grden, ki je izvoljen v delegacijo kmetijcev in živilske industrije za republiški zbor združenega dela, v trebanjski zadrugi pa jc vodja proizvodnega okoliša Velika Loka, je dobil v četrtek, osmega julija, pismeno gradivo za sejo svoje delegacije, ki se sestaja v Brežicah. Svojega nadrejenega, inž. Alojza Metelka ni dobil v pisarni zato je Grden sporočil nujnost, da mora na sejo delegacije, v splošni sektor zadruge naslednji dan.
Inž. Metelko Se je razburil, češ da je prvo delo. Ijto je slišal delegat Grden, ko se je vrnil s seje delegacije v Brežicah, ki ga je pooblastila tudi za sejo republiške skupščine. Zanimivo pri tem je še to, da se je pred sejo delegacije v Brežicah inž. Metelko po telefonu obrnil na predsednico občinske konference SZDL v Trebnjem, češ da delegat Grden ne more na sejo. To je bil seveda neumesten klic, zakaj pri SZDL ne visijo delegati na kljuki, da bi lahko šteli: ti boš šel, ti pa ne. Delegati so bili izvoljeni sedaj morajo delati, sodeiovatl V zadrugi je nato inž. Metelko napisal prijavo zoper Grdena disciplinski komisiji zaradi lažje kršitve delovne dolžnosti, ker je le-ta vseeno šel na sejo delegacije. Na sporni dan bi Grden namreč moral odkupovati kumarice za kamniško Eto. To je (lahko) storil namesto njega poslovodja v trgovini zadruge v Veliki Loki: zbral jih je reci in piši le 22 kg!
Res je treba negovati dobre stike s kooperanti vendar naj dostavimo, da je delo tudi sodelovanje na seji delegacije. Se posebno zato, kakor je bilo rečeno na zadnjem posvetu o osnutku zakona o združenem delu za Dolenjsko v Trebnjem, da se namreč glas kmetijcev vse premalo sliši v skupščini
ALFRED ŽELEZNIK
ZAPUŠČEN
KflCEUSKE NOVICE
DVA SIMBOLA — Kmet, ki je naredil stog kar okoli mlade breze, je tako združil dve značilni podobi Bele krajine.
Pravde so, sodnikov ni
Črnomaljsko sodišče najbolj tare pomanjkanje sodnikov
Obseg dela občinskega sodišča v Črnomlju se je v zadnjih letih močno povečal; to še zlasti velja za lansko leto. Predvsem je več tako imenovanih glavnih vist zadev, ki po svoji naravi in pomembnosti najbolj zaposlujejo sodišče. Kazenskih zadev je bilo lani v primerjavi z letom 1974 za 20 odstotkov več, število vloženih obtožb pa je poraslo celo za četrtino.
Pri izrekanju kazenskih sankcij je sodišče kaznovalno politiko skušalo prilagajati splošnim načelom kaznovanja, « se pravi individualizaciji kazni, humanosti in vzgojnim namenom kaznovanja.
Čeprav se je število preiskav močno povečalo, jih je sodišče reševalo tekoče. Reševanje zadev, ekspeditivnost in trajanje postopkov pa se je večkrat zavleklo zaradi neznanega naslova udeležencev v postopku, predolgega reševanja zaprosil odgovornih organov, ker stranke niso pravočasno vložile pripravljalnih spisov, zatikalo se je pri dostavi pošiljk po pošti, občutili so tudi pomanjkanje izvedencev posameznih strok, neorganizirano pravno pomoč zunaj sodišča in podobno.
Najbolj pa tare sodišče hudo pomanjkanje kadrov. Sistemizirana so štiri mesta sodnikov, poleg predsednika pa je delal le še en
sodnik. t*ristojnost sodišča in obseg dela se povečujeta, kandidatov, ki bi lahko zasedli že doslej sistemizirana delovna mesta, pa ni moči dobiti. Pravnikov je pri nas že tako in tako premalo, take, ki bi se odločili za težko in odgovorno delo sodnikov, zlasti v manjših mestih, pa bi lahko iskali z lučjo pri belem dnevu.
PLAKETE IN PRIZNANJA
Na osrednji proslavi v
?očastitev	praznika KS
momelj so najzaslužnejšim krajanom in organizacijam podelili plakete in priznanja mesta Črnomelj.
Plakete so prejeli: nogometni klub „Bela krajina", inž. Martin Janžekovič, Alojz Stariha ter Zvone Planinc. Priznanja pa je žirija namenila Janezu Klobučarju iz Kočevja, Stanetu Movri-nu, Maijanu Goršku, prostovoljnemu gasilskemu društvu Vranoviči ter hišnemu svetu Cankaijeve ulice 3.
tVUAJ KIMJI£IMIUA
V VINICI?
Kaže, da bo Vinica še letos dobila podružnico knjižnice. Predvideli da bi knjižnica delovala v prostorih pošte. Ker so ti prostori v zasebni lasti, bo treba še dobiti dokončno soglasje lastnika. Ce bo šlo vse po sreči, bo knjižnica odprta za krajevni praznik 21. oktobra-Nekaj knjig in inventarja je že pripravljeno, potrebni denar za adaptacijo prostorov in nakup knjig bosta prispevali kulturna skupnost Slovenije in črnomaljska kulturna skupnost Knjižnica bo odprta dvakrat ali trikrat na teden.
ZAČENJA SE ŠPORTNA JESEN
Pred začetkom jesenske športne sezone so se sestali črnomaljski športni delavci in se včeraj na seji odborov za rekreacijo, tekmovalni in šolski šport pri TTKS pogovorili o organizaciji ligaških tekmovanj v nogometu, rokometu in košarki; beseda je tekla tudi o športnih tekmovanjih v krajevnih skupnostih. Na dnevnem redu je bila tudi organizacija tekmovanj šolskih športnih društev, pozornost pa so posvetili tudi pripravi množičnih športnih prireditev.
ČRNOMALJSKI
Jhk
ani
#Sf
0 g
rud
(daj
adsi
DROBIR
KMALU POD STREHO - Gasilski dom na Preloki, v katerem b° prostor tudi za kulturno in družbenopolitično življenje kraja, bo cez en mesec pod streho. Vaščani so ga začeli graditi pred enim letom. Vse, kar so naredili, so v glavnem s samoprispevkom in prostovoljnim delom, 20.000 dinarjev pa je prispevala črnomaljska kulturna skupnost Vaščani so prispevali preko 5U tisočakov in opravili pri gradnji vec kot tri tisoč prostovoljnih delovnih ur.
KINO Z IZGUBO - V letošnjem prvem polletju je obisk v črnomaljskem kinu v primerjavi z lanskim letom padel za dobro četrtino m račun je pokazal, da je za okrog 60.000 dinarjev izgube. Izkazalo se je, da se le s predvajanjem filmov m z najemnino za dvorano ne da kriu vzdrževanje doma kulture in da bo to vprašanje treba rešiti na drug način.
Osemsto ton težka cesta
KS Dobravice: od minule sobote po novi, 1600 m dolgi sodobni cesti — 6000 prostovoljnih ur
Od minule sobote je metliška občina bogatejša za 1600 metrov asfalta, in kot pravijo na občini, imajo največ zaslug za sodobno cesto predvsem prebivalci v krajevni skupnosti Dobravice.
Ko je minulo jesen tekla beseda o asfaltu, so nekateri, menda bolj za šalo kot zares, predlagali, naj bi tudi njihova krajevna skupnost dobila prve metre sodobne ceste. Predlog se ni zdel neuresničljiv in prizadevni vaščani so sklenili, da bodo poskušali v prihodnjem letu priti do asfalta. Na delo so se spravili takoj. Začela so se pota na občino, podjetja in ob koristnih nasvetih ter tudi pomoči so krajani zbrali denar. Sprva je bilo v blagajni 250.000 din (namenjenih za vodovod), ostali denar so zbrali s samoprispevkom in posojilom.
In tako so konec prejšnjega tedna občani v kfajevni skupnosti Dobravice s ponosom odložili lopate, sedli v senco in si ogledovali še kadečo se črno maso, pravkar dokončano cesto, delo svojih žuljev, kije hitelo v dobraviško skupnost oznanjat napredek. Potem ko so potegnili pod zapisane prostovoljne ure črto, so dobili skorajda neverjetno številko: v cesto so vložili za več kot 6000 prostovoljnih ur dela. Čeravno
je pri akcijah nekaj prebivalcev odreklo (na srečo je teh malo, in ker obračajo hrbet vsem akcijam, jih vaščani ne pogrešajo), je za tako majhno skupnost - ima vsega 32 gospodinjstev - letošnjih 800 ton pridelane črne mase lep uspeh. Občani pravijo, da napredek ne more priti in nikoli ne bo prišel sam od sebe.
„ Lastniki" nove ceste so povedali, da bi nadaljevali s posodabljanjem. Ovira je denar. Veliko ga terjajo makadamske ceste. Menijo, da bodo že čez leto dni -pričakujejo tudi pomoč JLA -ponovno zapele lopate in težki stroji. Okoli mostu namreč, kajti za prostovoljne ure pa tudi za prispevke sc pri njih ni bati.
J. PEZELJ
SUHOR: PGD PRIPRAVLJA VESELICO
Suhorsko prostovoljno gasilsko društvo bo pripravilo v nedeljo veliko vrtno veselico, in sicer pred kulturno-prosvetnim domom na Suhorju. Organiza-toiji tudi tokrat obljubljajo znane belokranjske jedi in pijačo, goste pa bo zabaval ansambel Lojzeta Jerka.
V	ZAČARANEM »RIBIŠKEM KROGU"
Pred kratkim grosupeljski taborniki iz odreda „ Louis Adamič Metliki niso imeli sreče. Po vsej su* so hoteli dobiti ribiške dovolilnice. Oglasili so se v recepciji hotela. Tam so jim dokaj natančno razložili, kje jih lahko dobijo. Po enournem iskanju so potrkali na prava vratJ^ Mojster je bil na dopustu in znova so izgubili uro, preden so doDiu drugega. Namesto dvaintrideseta dovolilnic so dobili nov naslov m minila je še ura in znova so dobili -nasvet... Ljubitelji narave so bili * več kot 60 minut v začaranem ribiškem krogu, nakar so obupali-
Morebiti bodo te dni metUSK ribiči in turistični delavci dobiu pismo. V njem bo, tako so zatraw mladi taborniki - NASVET. prve in druge. Verjetno bo tu prošnja, naj jih prihodnje leto, * bodo ponovno obiskali njino mesto, nikar ne silijo v krivolovstv
PO METLIKI
VEČ DELAVCEV BETI bo prejelo ob praznovanju 20-jetnice ob te delovne organizacije zvezna, publiška in občinska priznanja diplome za prizadevno dcio k razvoju podjetja, v druzbenopo tičnih organizacijah in v samoup nih organih.
metliški tednik
RESET0
stopnja prispevka počasi nižala vzporedno z uvajanjem stroškovnih stanarin. Ob tem velja zapisati, da se bo s pomočjo le-teh razvijal tudi sistem solidarnosti za denarno pomoč pri plačevanju stanarin tistim delavcem, ki bodo izpolnjevali pogoje. Res pa je, da tudi od občanov Kočevja pričakujejo, da bodo z lastnimi sredstvi in varčevanjem pripomogli k ureditvi svojih stanovanjskih razmer in na ta način pospeševali gradnjo prepotrebnih objektov.
B. BUDJA
Zakaj odhajajo
Prebivalstvo kočevske občine se v zadnjih letih povečuje počasneje kot druge občine in republika, kar gre pripisovati izseljevanju ljudi iz teh krajev. Število prebivalstva se je v zadnjih petnajstih letih povečalo le za 2 odstotka, kar je zn atno pod republiškim poprečjem (12 odstotkov).
Predvsem gre za problem deagrarizacije. Le-ta v Kočevju narašča po povprečni letni stopnji 5,8 odstotka, v Sloveniji pa po stopnji 3,7 odstotka. Vzrokov za to je več. Ogromna škoda, ki jo povzroča divjad, je prav gotovo ena poglavitnejših težav, s katerimi se srečujejo kmetje. To nam potrjuje podatek, da je izseljevanja prav v ogroženih krajih, kot so Osilnica, Banja loka, Mozelj, Koprivnik, Vas-Fara in drugih vaseh, največ. Na drugi strani, pa je, denimo v Kočevju, opaziti stalno naraščanje prebivalstva. V omenjenih krajih, kjer je izseljevanje največje, je struktura prebivalstva prav zaskrbljiva. Tako je v krajevni skupnosti Banja loka le 2,6 odstotka predšolskih in 7,6 odstotka osnovnošolskih otrok, 34,3 odstotka občanov pa je starejših od 65 let Kaže, da predvsem mladi težijo k preselitvi v večja urbanizirana naselja, medtem ko se starejši še vedno oklepajo svoje zemlje.
Ena glavnih nalog kočevske občine bo torej voditi politiko hitrejšega razvoja podeželskih območij in podpirati malo industrijo in obrt v podeželskih centrih.
B. B.
Razšiijene potrebe po protipožarni varnosti v delovnih organizacijah, v zasebnem sektorju in v gospodinjstvih so narekovale gradnjo novega gasilskega doma v Ribnici. Pretekli mesec je Zidar iz Kočevja začel graditi dom, ki bo verjetno pod streho že letos, povsem dokončan pa bo julija prihodnjega leta.
Gasilski dom bo stal na mestu starega, katerega so člani PVD Ribnica porušili s prostovoljnim delom. Predračunska vrednost je 3 milijone dinarjev. Dom bo imel 5 tsua/, 2 dvorani, delavnico za vzdrževanje gasilske opreme, v njem pa bo tudi sedež občinske gasilske zveze in sedež društva.
Gradnjo financira s 50 odstotki gasilski sklad pri občinski gasilski zvezi, ostalih 50 odstotkov pa bo z odplačevanjem anuitet dalo gospodarstvo. Sklepa o plačevanju anuitet nista podpisala le OZD Eurotrans in Sukno Zapuže - TOZD Jurjeviča.
Gasilska tradicija v Ribnici sega v leto 1894, ko je bilo ustanovljeno PVD Ribnica. Takrat je društvo štelo dve desetini prostovoljcev in imelo eno ročno brizgalno. Danes šteje društvo 70 članov, vendar je res aktivna le majhna večina. Zato člani od novega doma pričakujejo
tudi to, da bodo z novimi prostori pritegnili mladi kader v društvene vrste. Novi gasilski dom bo torej prav lahko pomembna preokrctnica.
F. ZKLEZNIK
Le v vednost
Da ribniško komunalno dejavnost predstavlja podjetje - Komunala, je marsikomu znano. Malokdo pa vc, da podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1969, zaposluje le 21 delavcev. To je malo za opravilo nalog, kot so: popravila kategoriziranih cest, odvažanje smeti in odpadkov, pridobivanje peska in kamna, zimsko pluženje in vzdrževanje cest
Podjetje ima tri kamione, smetnjak, greder, nakladalec in kompresor. Za 'vzdrževanje 105 kilometrov kategoriziranih cest (da o ostalih ne govorimo) je slabo opremljena. Sicer pa to le v vednost Ribničanom, da bodo namesto nerganja zaradi slabili komunalnih storitev pomislili tudi na to, s kakšnimi rekviziti in s kolikšnim štabom ljudi razpolaga njihovo podjetje.
B.	B.
V Kočevju jih načrtujejo do konca planskega obdobja
- Ali veš, da bodo v novem vrtcu, ki bo odprt jfeseni, imeli tudi zdravnika?
- Seveda, saj bo večkrat moral priskočiti na pomoč, ko bo starše, ki bodo prišli plačevat obroke za bivanje svojih otrok, obšla „nenadna“ slabost.
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
KRUH OB 13. URI - Takle napis dan za dnem srečujemo na vratih pekarne v Ribnici. Nemalokrat vidimo ljudi, ki že ob dvanajstih čakajo, da bodo lahko kupili kruh. Kaj pa tisti, ki so dopoldne v službi? Nemalokrat se zgodi, da kruha že prej zmanjka, napisa, da ga dobijo tudi pozneje, pa še nismo opazili.
KAKO DO VRTCA - V Ribnici bodo v kratkem odprli nov sodoben vrtec, s kuhinjo, zdravnikom in kaj bo v njem. Vse lepo in prav, toda pot do tega vrtca je vse prej kot lepa. Ob deževju se na njej nabirajo prava , jezera" in gorje malčkom, če dohoda ne bodo prej uredili.
" DOLENJSKI LIST ZA STRAH -Pri vpisovanju posojila za ceste pri ribniških obrtnikih je naš sodelavec in tajnik občinske skupščine v Ribnici Franci Železnik naletel na sila zanimiv primer. Nekemu obrtniku, ki ni hotel vplačati posojila, je namreč dejal, da bo „prisel“ v Dolenjski list. In revež (obrtnik namreč) je hiUo vpisal 2.000 din posojila. Ni kaj, v marsičem je koristen Dolenjski list
KJE DO SADJA - Tržnica v Ribnici ima med tednom sila žalostno podobo. Le ena branjevka sameva na Ugu, pred njo pa nekaj paradižnikov, in malo sadja. Ribniške gospodinje imajo torej zelo malo izbire, pa še to, kar je, je pretežno slabo.
Oprašuje
39u novin stanovanj
Od novega gasilskega doma veliko pričakujejo — Zakaj dve delovni organizaciji izjema? — Letos pod streho
DROBNE IZ KOČEVJA
BREZ OBVESTILA NE GRE -Vse več je kočevskih delovnih organizacij, ki so letos uvedle kolektivne dopuste. Take dopuste imajo nemoteno lahko le v delovnih organizacijah in ustanovah, kjer delo ni vezano na sodelovanje z občani Zelo neprijetno je namreč, če stranka naredi dolgo pot da uredi svoje zadeve, na vratih pa jo pričaka listek z napisom: „Smo na kolektivnem dopustu." Prav bi bilo, da bi vse občane o takšnih zadevah pravočasno obvestili.
VES TRUD ZAMAN - Slabo in deževno vreme je ponagajalo prirediteljem številnih veselic in zabav, ki so bile predvidene ob sobotah in nedeljah. Organizatorji so tako imeli precej škode, saj so zaman pripravili obilico jedače in pijače, pa še stroški s pripravami so šli v nič. Veliko truda je bilo zaman.
STOLETNA PRATIKA - Ce bo Veliki šmaren (15. avgust) brez dežja, sladko vince bo doma.
DVONOGA „blVJAD“ - Kmetje se zelo pritožujejo zaradi škode, ki jim jo naredi divjad, mestni vrtičkarji pa, da jim še tisto malo zelenjave, ki jo pridelajo, pobere dvonoga „divjad“. Takih primerov je vse več, saj skorajda ni noči, ko bi ne bila kje pokradena povrtnina, vrt pa še močno poteptan.
Kot kažejo podatki, bo v kočevski občini potrebno zagotoviti vsaj 550 novih stanovanj v skupni vrednosti 220,000.000 din, saj so zahteve po strehi nad glavo iz dneva v dan večje. Zato bi naj ta številka bila dosežena do konca planskega obdobja 1976-1980.
Izvedeli smo, da bo samoupravna stanovanjska skupnost v Kočevju navzlic vsem težavam pravočasno zagotovila načrtno gradnjo stanovanj z vso potrebno komunalno ureditvijo zazidalnih površin v Kočevju in okoliških naseljih, kjer je pomanjkanje stanovanjske površine najbolj očitno. Po predvidevanjih bo v skupnem seštevku stanovanjskih gradenj prevladovala družbena pomoč z najmanj 70 odstotki, na področju komunalnega urejanja gradbenih zemljišč pa bo obveznosti prevzela novo ustanovljena samoupravna skupnost za komunalno in cestno dejavnost s pomočjo stanovanjske skupnosti
Sredstva za gradnjo bodo udeleženci dogovora zagotovili s samoupravnim sporazumom o minimalni stopnji prispevka od osnove bruto osebnega dohodka, ki bo v prvi polovici razvojnega plana znašala najmanj 6 odstotkov. V drugi polovici do leta 1980 pa se bo
KIOSK - Takih in podobnih zapuščenih kioskov je v Kočevju precej. Vsekakor niso v okras mestu, po videzu sodeč pa služijo le za reklamno tablo. (Foto: Bojan Budja)
NOV GASILSKI DOM - Kot poročamo na dragem mestu, je ZGP Zidar iz Kočevja začel z gradnjo novega gasilskega doma v Ribnici (na posnetku), katerega gradnjo financirata gasilska zveza in gasilsko društvo iz Ribnice. (Foto: Bojan Budja)
Gasilci pod novo streho
Predsednik osnovne organizacije ZZB NOV Jože Matkovič je ob koncu akcije povedal: „Veli-ko težav smo premagali in naš „črni pridelek" je dokazal, da smo delo vzeli resno.
NOVI METRI ASFALTA — Občani v krajevni skupnosti D°bravlC. so se pred slabim letom odločili, da se bodo lotili posodabljanj« cest. V akcijo, v kateri so sodelovali malone vsi, so vložili ra**, denarja tudi več kot 6000 prostovoljnih delovnih ur. Na sliki: p asfaltiranju ceste tik pred Primostkom. (Foto: Janez Pezelj)
.nedved
odgovarja
- Ali že veš, da v Kočevju razmišljajo tudi o uvedbi kmečkega turizma?
— Kar naj. Kmetje imajo že tako dovolj štirinožnih obiskovalcev, ki prenočujejo kar na njivah in vrtovih in bi bili bolj veseli, če bi jim lahko ponudili svoje sobe.
Izkoriščene so vse možnosti
h h
pohištvo in gradbeni material je za nakup s posojilom več interesentov, kot je sproti na voljo kreditov — Ugodnosti se poznajo
„V dveh mesecih, kar veljajo ugodnejši pogoji za nakup blaga s losojilom, se v trgovinah pozna večja prodaja," je izjavila Martina Ajdišek, referentka za potrošniška posojila pri Standardu, ki sodi v wop podjetja Mercator.
■ Po raznih novomeških trgovinah ahko vidimo, da se kupci močno ^nimajo za nakup pohištva, za Pspodinjske stroje in drugo blago, ji ga je mogoče dobiti na kredit, ■udi občani z najnižjimi zaslužki Maj laže segajo po kreditih, ker 10 odstotkov gotovine za polog že
Kaj bo s kmeti?
Do leta 1980 bo v novomeški pbčini 300 kmetij preusmerjenih in moderniziranih za proizvodnjo mleka in mesa. Ta podatek, vzet iz občinskega družbenega plana, jasno kaže na precejšen napredek na tem področju. Medtem ko bosta novomeška in žužemberška zadruga še bolj razvili kooperacijo s kmeti, bo Zasebna proizvodnja usmerjena Predvsem v mlekarstvo, pitanje govedi in prašičev, v pridelovanje krompirja in vrtnin ter v vinogradništvo.
Družbeni sektor kmetijstva, ki gospodari z nekaj več kot 1.500 hektari zemljišč, pa se bo še nadalje bavil predvsem z živinorejsko proizvodnjo ter s hmeljarstvom in sadjarstvom. Pomemben napredek pa si lahko obetajo tudi od načrtovane nove klavnice, hladilnice in obrata za Predelavo mesa in obrata za Predelavo mleka, hkrati pa bodo skušali najti primerno rešitev še 28 gradnjo predelovalnega obrata tu grozdje.
Računajo, da bo na ravninskih predelih z raznimi melioracijami pridobljenih okrog 1500 hektarov kvalitetnih zemljišč, kar bo pripomoglo k ustvarjanju tržnih viškov.
kako zberejo, medtem ko so marsikomu prejšnji pogoji z dvakrat več potrebne gotovine to onemogočali Pri Mercatorju, kjer v salonu pohištva in v drugih trgovinah prodajo največ, so nam o prodaji na kredit povedali:
„Vsak mesec imamo določeno vsoto od banke za posojila potrošnikom. Zadnja dva meseca lahko razdelimo po 2,5 milijona dinarjev za posojila in moram reči, da je ta vsota razdeljena prej, ko so postreženi vsi interesenti. Veliko več je prometa v trgovini Šentjernej, kjer so založeni z gradbenim materialom, ki ga po novem potrošniki lahko dobe na kredit. V mestu pa se pozna povečana prodaja pohištva zlasti še, kadar so vseljivi novi bloki
45 LET GASILCEV
Po vsej Sušiški dolini so te dni rdeči lepaki vabili na gasilsko slavje v Dobindol pri Uršnih selih. V nedeljo, 15. avgusta, so proslavljali 45-letni-co'društvenega obstoja. Ob tej priložnosti so izročili namenu novi gasilski dom, zaslužni člani društva pa so prejeli priznanja. Kot običajno se je prireditev končala z veselico.
USPELA PROGRAMSKA SEJA
Zadnjo soboto je novomeška občinska konferenca ZSMS pripravila v Dolenjskih Toplicah razširjeno programsko sejo, na kateri so člani predsedstva občinske konference in člani posameznih komisij sestavili osnutke za delo vseh komisij pri OK ZSMS Novo mesto.
Zanimanje za nakup blaga s posojilom je že dlje časa večje, kot so naše možnosti, zato se dogaja, da morajo kupci čakati na odobritev posojila do naslednjega meseca."
Kot pravijo pri Mercatorju, kaže praksa, da je proti koncu leta vedno še več interesentov za kredite, zato računajo, da bodo v tem času dobili pri banki še nekaj več sredstev, namenjenih potrošniškim posojilom.
Dobimo se na Gorjancih!
'1- septembra bo pri Miklavžu srečanje članstva ob 30-letnici AMD in Ljudske tehnike
,. Pb 30-letnici delovanja AMD "ovo mesto in 30-letnici Ljudske * fhnike bo v soboto, 11. septembra, ''Poldne srečanje članov na Gorečih pri Miklavžu,,Prireditev se bo
'Womeška kronika
Je ZA PEŠCE PREVEC JAMA-|r9 - Kjer se pri Sitarjevi hiši v JMhelu neha asfalt in se začne JMtadam, se tudi začenja prašna ^harija z globokimi jamami. Cesta .. Ptoti Ruperč vrhu tako slaba, da /J. nevama samo za vozila, ampak J*®, za pešce. Kdor zvečer tam *hči,'se lahko zvrne vsakih nekaj :eh°v, ne da bi bil podprt z
Napačno IME! - V Novem 2«tu imamo Prisojno pot, novo Jhco z dokaj lepim imenom, ki ga ? nikakor ne zasluži. Stanovalci J^vijo, da bi se morala ulica Skovati Temačna pot. Čeprav je rekoč v središču mesta, je ??ita v temo, ozka in sploh ne dela 158 mestne ulice.
začela ob 10. url interesenti pa se naj čimprej prijavijo AMD Novo mesto ali pri svojih sekcijah v Dol. Toplicah, Žužemberk , Straži, Šmarjeti, Škocjanu, Šentjerneju in v Novoteksu. Prijave za prijetno srečanje sprejemajo do konca avgusta.
Vsak aktivni član AMD Novo mesto bo imel na Gorjancih brezplačno oskrbo, družinski člani ali sopotniki pa bodo ob prijavi plačali 40 dinarjev. Od Novega mesta do Miklavža bo ocenjevalna vožnja, zbirališče pa bo pred 1MV v Novem mestu. Prihod avtomobilov iz sekcij na start mora biti točno ob napovedani url
Avtomobili iz Novega mesta naj pridejo ob 7. uri; iz Straže od 7.30; iz Dol. Toplic ob 7.45; iz Šentjerne-
f' i ob 8. uri; iz Škocjana ob 8.15; iz marjete ob 8.30 in iz Žužemberka ob 8.50.
Vodstva sekcij lahko organizirajo tudi ocenjevanje do Novega mesta, medtem ko ocenjevanje od Novega mesta do Miklavža prevzemajo športni funkcionarji AMD Novo mesto.
Vendarle red na tržnici!
Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je občinska skupščina Novo mesto 20. julija letos sprejela odlok o ureditvi trga in o prometu blaga na drobno v Novem mestu, ki ga objavlja današnji Skupščinski Dolenjski list
Mnogj, zlasti pa novomeške gospodinje, si bodo poslej oddahnili Negodovanja, da na novomeški tržnici ni in ni pravega reda, je bilo zadnja leta čedalje več; različne pritožbe, nezadovoljstvo nakupovalcev in jeza obiskovalcev tržnice niso zalegle. Ob ponedeljkih in petkih se je novomeška tržnica spreminjala v pravcati neurejeni sejem, na katerem je bilo vedno več zmešnjav, čedalje manj pa prostora za kmetijske pridelke, gozdne sadeže, perutnino in izdelke domače obrti. Posebjio jezne so bile gospodinje nad vedno večjim pritiskom števijnih kramarjev, ki so tržnico naravnost zasipali z raličnimi drobnimi predmeti (bižuterijo), brez katerih v življenju prav lahko shajamo. Ponudba cenenih in tudi sicer malo vrednih steklenih in kovinskih ,.pripomočkov za gospodinjstva", izdelkov iz mavca (neokusnih kipcev in kričeče pobarvanih „spomin-čkov") pa neštevilnih zmazkov iz plastičnih mas, lesa, ,.pokvarjene" suhe robe (a ne tiste prave, ribniške!) in izdelkov iz papirja in drugih materialov, vse to je začelo presegati meje potrpljenja in strpnosti kupcev.
Novi odlok zdaj določeno pove, da je pokriti del tržnice namenjen le za prodajo vseh vrst kmetijskih pridelkov, sadja, živil živalskega izvora, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, ostalo blago pa je treba prodajati na nepokritem delu tržnice. Na trgu ne sme nihče prodajati alkoholnih pijač. Točno je določeno, kdo sploh sme prodajati na trgu in kaj, kakor tudi, kdaj smejo nakupovati večji potrošniki (gostišča, slaščičarne in pod.). Odlok uvaja prepotreben tržni red, zagotavlja nujne higienske ukrepe in natanko določa tudi pristojnostni inšpekciji
Brez določil o kaznih za prekrške odlok seveda ne bi bil popoln, zato bo prav, da si ga vsakdo prebere. Ne bo škodovalo, če današnjo številko Skupščinskega Dolenjskega lista shranijo zlasti novomeške gospodinje, saj sc bodo zdaj in pozneje še srečevale s prodajalci na domači tržnici Tudi slednjim priporočamo, da se z vsebino novega odloka seznanijo, saj bo le tako mogoče zagotoviti red in dobre odnose na tržnici
BOLJ PREVIDNI -na tržnici pojavljajo
ol° 2E
T^jir sc na utmci i/vijavijajv/ ffble, so kupci in prodajalci malce previdni Ni več redkost, da O* gospodinjo, ki trdno tišči Jamico v roki Cekarjem ni več J*Pati, ker se vanje rada neopaženo Plazi tuja roka.
.Cene NA TRŽNICI - Tudi v J^deljek na tržnici ni bilo slišati ^ložb čez založenost. Paradižnik ^Prodajali po 10 do 12 din, peso ? 12 din, korenček po 16 din, (Bičane po 20 din, rdeče zelje po . "in, navadno zelje po 4 do 6 din 'ohrovt po 12 din kilogram. Tudi enovrstnega sadja je bilo precej, j? jabolka so kmetice zahtevale 8 |j 1,2 din, breskve so veljale 10 do • din, marelice in grozdje pa je bilo "iti po 13 din kilogram.
j
jha gospa je rekla, naj dobri ^je od tovarne avtomobilov
. Glavnega trga pustijo na £kih sto metrov steklenico *tcina za lastnike katrc, ki jim Jhlnjka goriva, še preden jih T&iejo novopečeni lastniki pPeljati od tovarne IMV do
„PONTE ROSSO" V MALEM - Na novomeški tržnici zadnje čase stojnice s kičem, pleteninami, konfekcijo, obutvijo in podobnimi izdelki obrtnikov vse bolj izrinjajo prodajalce sadja in zelenjave. Gneča je posebno ob ponedeljkih in petkih. (Foto: R. Bačer)
„Tudi jaz bi šel v vrtec”
Čeprav smo na področju vzgoje in varstva otrok naredili že marsikaj, je še vedno veliko
tistih, ki zaman trkajo na vrata vrtcev
Vprašanje vzgoje in varstva otrok v kočevski občini, ki je bilo še do pred kratkim sila pereče, se je v zadnjem času nekoliko omililo, čeprav podatek, da je trenutno 20 odstotkov otrok deležnih predšolske vzgoje, še vedno ni zadovoljiv. V primerjavi s prejšnjimi leti je to le napredek, vendar to tudi obvezuje. Vzgojnovarstveni zavodi namreč trenutno lahko sprejmejo le polovico otrok, potrebnih varstva.
Prav zaradi tega predvideva plan razvoja do leta 1980 povečanje investicij na tem področju, s čimer bi zmogljivosti VVZ povečali za 30 odstotkov. Tako bi naj v tem obdobju zgradili jasli v Kočevju in vrtec v laajevni skupnosti Stara cerkev, dela pri predvideni adaptaciji VVZ Kekec v Kočevju pa so že v teku. Vzporedno s temi načrti se poraja vprašanja kadra, saj bo do leta 1980 potrebno dodatno zaposliti 13 vzgojiteljic; 6 jih že štipendirajo, ostale pa bo potrebno poiskati drugje.
Ker pa to še ne bo dovolj za kočevsko občino, bodo postopoma uvajali tudi nove dejavnosti organiziranega dela z otroki Tako predvidevajo organizirano varstvo na otroških igriščih za otroke, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvenih zavodov, razširitev telesno kulturne dejavnosti za predšolske otroke in uvedbo smučarskih in plavalnih tečajev. Zanimiv je predlog, da bi v bližnjih krajih Livoldu, Zeljnah in Stari cerkvi organizirali ..potujoče vrtce", in da bi skupaj z OS in kulturno skupnostjo predšolske otroke vključili v kulturne krožke
ali pa uvedh popoldansko varstvo v VVZ.
Organiziranost male šole, ki bi je naj bili deležni vsi otroci pred vstopom v šolo, prav tako dobiva nove razsežnosti. Vsa prizadevanja izobraževalne skupnosti veljajo zagotovitvi celoletne male šole s 570 urami pouka za vse otroke. Zaradi pomanjkanja šolskega prostora in učiteljev je to v celoti neizvedljivo, pač pa bo podaljšana na 120 ur letno za vse otroke, oziroma na 152 ur, kjer bo to mogoče.
Razvoj osnovnega šolstva ne predvideva večjih sprememb pri številu šoloobveznih otrok, največji pouda-
rek bo le na izboljšanju učnih uspehov in zmanjševanju osipa. Ena najuspešnejših metod za odpravo teh pomanjkljivosti je prav gotovo vključevanje učencev v podaljšano bivanje. Otroci imajo tako v šoli zagotovljeno prehrano, pod vodstvom mentorjev pa opravijo vse šolske obveznosti Uveljavljanje podaljšanega bivanja učencev v šoli pomeni prehod na celodnevno šolo, ki jo že načrtujejo v Stari cerkvi Mozlju, Kočevski Reki, Livoldu in posebni šoli, medtem ko Kočevje še nima vseh pogojev (prostori in kader), ki jih zahteva celodnevna
Šola‘	B. BUDJA
KEKCA OBNAVLJAJO — Pred kratkim je Komunalno gradbeno podjetje Kočevje pričelo obnavljati otroški vrtec Kekec na Reški cesti v Kočevju. Dela, ki bodo veljala prek 1.800.000 din, bodo predvidoma končana v oktobru, med tem pa bodo otroci nastanjeni v zasilnih prostorih na posebni šoli in v telovadnici OŠ. (Foto: F. Brus)
Jelenjad deli dobiček
Kočevski kmetje s strahom gledajo na svojo prihodnost — Ali bo zmagala divjad?
DOLENJSKI
Vse pogostejše in vse nujnejše so v zadnjem času zahteve kmetov iz okolice Kočevja za ureditev problema, ki jih tare že vrsto let — škodi, ki jo na pridelkih povzroča divjad. To ni več vprašanje prihodnosti, kajti podatki o nastali škodi so prav zastrašujoči in težko je verjeti, da se zamujeno še da popraviti.
Najprej nekaj podatkov. Sta-lež divjadi, ki je bil v lanskem letu 1900 glav, sc je letos povečal za 60 divjadi To je prav presenetljiva številka, če vemo, da je po podatkih lovskih družin letošnja zima krepko razredčila vrste uničevalcev pridelkov. Po nekaterih podatkih je zaradi mraza in visokega snega letošnjo zimo poginilo okoli 100 divjadi. Še bolj zaskrbljujejo številke o izplačani škodi v zadnjih letih. V sezoni 1973/74 je bilo kmetom izplačano za 112.725,00 din škode, v sezoni 74/75 se je ta številka povzpela na 272.935,00 din, v obdobju 75/76 pa na 41Z895.00 din. Vedeti pa moramo, da te številke ne povedo vsega, saj kmetje menijo, da odškodnina ne dosega dolgov, ki so jih imeli med letom z oskrbo n nego svojih pridelkov.
Zvišanje odstrela divjadi vsekakor ni prava rešitev, čeprav plan razvoja občine Kočevje predvideva za 30 odstotkov višji odstrel kot je bil prejšnja leta, predvsem jelenjadi. Na to nam kaže podatek, da v krajevnih skupnostih Predrag, Osilnica in Banja Loka plan odstrela v prejšnji sezoni ni bil izpolnjen, čeprav so prav ta področja najbolj ogrožena in je tu največ škode. Vzrokov za to je več. Najpoglavitnejši je ta, da je jelenjad, ki povzroča največ škode, zaščitena prav v času, ko so na polju še vsi pridelki. Prav to bi moralo biti izhodišče pri obravnavanju in analizi navedenih težav. In še nekaj je, kar povzroča precej skrbi. Površina lovišč na kočevskem območju se iz dneva v dan manjša, stalež divjadi pa je vse večji. Zakaj torej divjad išče svoje zatočišče tudi na poljih, ni potrebno posebej poudarjati
Vsekakor so pred Združenim kmetijskim gozdarskim podjetjem Kočevje in tamkajšnjo občinsko skupščino kot tudi lovskimi družinami problemi ki jih bo potrebno čimprej skrbno obravnavati in tudi rešiti. To pa bo izredno težko, kajti preteklost je pustila pregloboke sledove.
B. BUDJA
le elektriko bi radi
Srobotnik je verjetno edina vas v Kolpski dolini brez električne napeljave in vodovoda
Vas Srobotnik, ki leži v zgornjem toku Kolpe pod visokimi skalami in obdana s številnimi hribi je veijetno zadnja v Kolpski dolini, kjer si prebivalci še svetijo s petrolejkami Resda naselje sestavljajo le 4 hiše, pa vendar so brez električne napeljave, vodo pa zajemajo kar iz potoka, ki teče skozi vas.
Velika želja maloštevilnih prebivalcev Srebotnika je, da bi tudi v njihovih hišah v prihodnosti svetila električna žarnica, saj je električno omrežje oddaljeno le slab kilometer od vasi. Ena najvnetejših zagovornic električne napeljave je Marija Šti-mac:
„Tudi mi bi radi imeli kakšen električni aparat, ki je za marsikatero gospodinjo zgolj nujnost, le
KOCEUSKE NOVICE
napaljavo bo treba čimprej urediti" Sicer pa je življenje v Srebotniku skromno. Resda pridelajo nekaj za življenje, toda kaj ko jim večino tega uniči divjad, letos pa se je temu zlu pridružila še toča in tudi suša. In še eno vprašanje je, ki tare slehernega prebivalca Kolpske doline. Ali naj zaradi zaščitenosti medvedov krajani izpostavljajo svojo kožo? Varen nisi več nikjer. Ne na polju, ne v gozdu, ne podnevi in ne ponoči. „Kolpsko dolino počasi, a zagotovo prepuščamo divjadi," je mnenje tamkaj živečih ljudi.
NEVARNI PESKOKOPI
V Mozlju in okolici je precej peskokopov, ki so jih v preteklosti s pridom izkoriščali, sedaj pa so neurejeni. Nekateri izmed njih so celo nevarni za prebivalce in obiskovalce tega kraja.
Vaščani si zato prizadevajo, da bi pristojni organi rešili tudi te probleme, tako da bi po končanih izkopih peskokopi ne bili nevarni za ljudi
-v
VEG ZA GOZDNE DELAVCE
Samoupravni organi in vodstva temeljnih organizacij, ki delujejo v okviru Gozdnega gospodarstva Kočevje, že vrsto let delajo ha tem, da bi izboljšali delovne razmere gozdnih delavcev.
V ta namen so pred kratkim dogradili gozdarski center v Glažuti, zdaj pa načrtujejo gradnjo tovrstnega objekta na Marofu pri Kočevju. Načrti so že narejeni in tako ne bo nobenih ovir za gradnjo objekta, ki bi naj nudil gozdnim delavcem poleg bivanja tudi hrano in razvedrilo.
Za dežjem pride sonce
Nedolgo tega smo pisali, da je kočevski ITAS eno najbolj ogrožertih podjetij v občini Takratno stanje je bilo res porazno, saj je podjetje imelo nakopičenih precej zalog, ki niso šle v prodajo, poleg tega pa še zdaleč niso pokrivali svojih obveznosti. Sedaj je povsem drugače.
Na razširjeni seji izvršnega sveta kočevske skupščine, na kateri so sodelovali predstavniki banke, ITASA, ostalih družbeno-političnih organizacij in občinski pravobranilec samoupravljanja, je bilo največ govora prav o stanju v tem kočevskem kolektivu, ki daje zaslužek tretjini vseh zaposlenih v občini Skupna ocena, potem ko so analizirali gospodarjenje organizacije v zadnjem obdobju, je bila, da ITAS v celoti pokriva vse svoje obveznosti in da tudi v prihodnosti ne bo potrebna intervencija banke. Po nekaterih izračunih lahko podjetje planirano vsoto 32 do 35 starih milijard din celo doseže. To bi pomenilo, da bo podjetje svoje obveznosti med letom v celoti pokrilo, nekaj sredstev pa bi ostalo za razširjeno reprodukcijo.
Eden od sklepov tega sestanka je bil tudi, da se morajo v ITASU točno držati zastavljenega programa, o vsaki spremembi pa takoj obvestiti kolektiv. Nadalje je bila postavljena zahteva, da se v kolektivu vsa mesta zasedejo z ustrezno izobraženim kadrom, če pa to ni mogoče, je potrebno kadre dobiti drugje. Za vse to je potrebno ustanoviti močno analitično službo, ki bo skrbela za soglasno delovanje med sektorji, kjer je bilo v zadnjem času opaziti vse preveč rivalstva. In še zadnja težava, za katero so tudi bile nakazane rešitve: pomanjkanje obratnih sredstev. Izhod iz te težave je po mnenju udeležencev seje izvršnega sveta v najemanju kreditov za serijsko izdelavo in kreditov za izvoz, saj vemo, da ITAS s svojimi izdelki nastopa tudi na tujem trgu.
B. BUDJA
1 3 11	%	I
( n i J k i ^
TEDENSKA
Četrtek, 19. avgusta - Marijan Petek, 20. avgusta — Bernard Sobota, 21. avgusta - Timotej
Nedelja, 22. avgusta - Marija Ponedeljek, 23. avgusta - Rozalij: Torek, 24. avgusta - Jernej
Sreda, 25. avgusta - Ludvik Četrtek, 26. avgusta - Aleksander
LUNINE MENE
25. avgusta ob 12.00 uri - mlaj
KOSTANJEVICA: 21. 8. ruski film Slovo od Leningrada. 22. 8.
iuM)
SLUŽBO DOBI
GOSTILNA ČRNIVEC, Martin Turk, Brezje na Gor. sprejme v službo kvalificirano ali priučeno natakarico. Plača dobra, hrana in stanovanje zagotovljena. Nastop službe možen takoj.
IŠČEM mlinarja ali mladega fanta, ki ga veseli valjčni mlin. Stane Zakrajšek, Gor. Ponikve 2, Trebnje.
SPREJMEM samostojnega mizarja; prednost imajo kandidati z vozniškim izpitom. Zaslužek 20 do 25 din na uro. Nastop takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. France Merjasec, reklamni atelje Ljublja-na-Sentvid, Gunclje, Štrukljeva
17,	telefon (061) 51-641.
TAKOJ ZAPOSLIM kuhinjsko pomočnico za nedoločen čas. Lahko je priučena ali začetnica z nedokončano osnovno šolo. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Špringer, Trebnje.
SPREJMEM vajenca za napeljevanje centralnih kurjav. Maks Reden-šek, Ključavničarstvo Boštanj pri Sevnici
SLUŽBO ISCE
OTROKA vzamem v varstvo. Pavlin, Novo mesto, Nad mlini 44.
STANOVANJA
ODDAM sobo in kuhinjo (centralno ogrevano) dekletu, ki bi izmenično pazila na 7-mesečno punčko. Naslov v upravi lista (2430/76).
DUAK tretjega letnika poklicne šole išče sobo v Novem mestu od 1. septembra do 1. februarja. Ponudbe pošljite na naslov, ki ga dvignete v upravi lista pod šifro „OGREVANA SOBA".
ODDAM centralno ogrevano sobo s ' kopalnico in straniščem. Plačljivo za dve leti vnaprej. Milana Majcna 7, Novo mesto.
DVA FANTA iščeta sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2442/76).
ŠTUDENTKA išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2443/76).
ODDAM opremljeno sobo dijakom. Naslov v upravi lista (2449/76).
ŠTUDENTKA išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2448/76).
ZAMENJAM stanovanjsko hišo v Grosuplju za enako v Metliki ali bližnji okolici Hiša ima centralno ogrevanje, dve stanovanji, garažo, klet, precej vrta, drvarnico in podobno. Ivan-Ana Štulac, Pod
gtzdom cesta O. št. 6, 61290 rosuplje.
Motorna vozila
PRODAM FIAT 850 po delih in zastavo 750 po delih. Srečko Krhin, Staneta Rozmana 6, Črnomelj.
PRODAM FIAT 750, letnik 1971, registriran do marca 1977. Cena ugodna, možen tudi ček za gradbeni material Naslov v upravi lista (2391/76).
PRODAM AUSTIN, letnik 1970, prevoženih 76.000 km, standardni motor. Naslov v upravi lista ali telefon 71—431 (2415/76).
PRODAM osebni avto Austin 1100. Ogled od 16. ure dalje na Ragcvski 1.
PRODAM ZASTAVO 750 in enoosno prikolico za osebni avto po ugodni ceni Franc Kocjan, Dol. Kamence 12, Novo mesto.
PRODAM traktor Ursus (35 KS). Ludvik Barbo, Češnjice 8, Mirna peč.
ameriški film Tarzan in žena Leopard. 25.	8. ameriški film
Krvava mati
KRŠKO: 21. in 22. 8. ameriški lilm Djangov sin. 25. 8. nemški film Kapitan.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 20. do 22. 8. ameriški barvni film Vojna sreča. 23. in 24. 8. angleški barvni film James Bond -živi in pusti umreti. 25. in 26. 8. ameriški barvni film Gangster Lepke.
RIBNICA: 21. in 22. 8. italijanski barvni film Ta prekleti obračun.
SEVNICA:	21. in 22.	8.
italijanski film Danes meni, jutri tebi
ŠENTJERNEJ: 21. in 22. 8. film Zakaj ubijaš fant.
TREBNJE: 21. in 22. 8. danski barvni erotični film Zobozdravnik v postelji.
oa
PRODAM avto Zaporožec, letnik 1976. Poizve se na telefonu 22-152 dopoldne.
PRODAM ŠKODO, letnik 1967, registrirano do avgusta 1977. Martin Klobučar, Mestne njive 9, Novo mesto.
PRODAM traktor Fiat 42 KS v brezhibnem stanju z jermenico in plugom. Ivan Šurla, Vinja vas 10, Stopiče.
PRODAM avto Fiat 850. Milan Berdik, Gor. Jesenice 6, 68232
n trnivrt
PRODAM traktor FE 35 in dvo-brazdni plug zaradi prehoda na težje stroje. Anton Kastrevc, Velika Bučna vas 7, 68000 Novo mesto.
PRODAM volkswagen transporter (kasonar), starejši letnik, registriran do konca junija 1977. Informacije pri Ivanki Tratar, Rakovnik 5, 68232 Šentrupert
PRODAM
PRODAM samsko sobo (ročna izdelava), 300-litrsko vinsko kad in 20 m2 tapisona. Ogled v soboto in nedeljo. Marko Badovinac, Uke Vaštetove 17, Novo mesto.
PRODAM trajno žarečo peč in peč na olje. Ivan Herič, Vel. Cikava, n.h. Novo mesto.
PRODAM grablje Sonce 4, FerguED-nov 10-colski plug, trosilnik umetnega gnoja in dve plemenski telici Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
PRODAM otroški kombiniran voziček in zibelko. Telefon 23-815.
UGODNO prodam svetlo spalnico. Ogled vsak dan od 9. do 11- in od 16. do 18. ure. Naslov v upravi lista (2422/76).
PRODAM enoosno kiper prikolico (3 tone), avto katrco v voznem stanju in elektromotor 7 KM. Zefran, Gotna vas 23.
PRODAM dve mlatilnici, ki trosita, retata in odlično čistita, snopo-vezalko BCS, kravo in 8 mesecev brejo telico. Anton Grivec, Sr. Globodol. 2, 68216 Mirna peč.
ŽELITE KUPITI rabljene, generalno popravljene kmetijske stroje, traktorje Steyr in Ferguson, kombajne za koruzo, pšenico in silos ter prikolice samonakladalke? Traktorje lahko kupite s priključki in so raznih moči. Vse informacije dobite pri Marku Matiču, Jerebova 16 a, Novo mesto, telefon 21-589. Prosim, javite se osebno od 14. do 16. ure.
PRODAM harmoniko Holiner atlan-tik IV (L20 basov), staro dve leti. Alojz Perc, Mirna 126.
UGODNO prodam skoraj nov divan, dva fotelja in preprogo. Oglasite se pri Strajnarjevih, Trebnje, Rimska cesta 3.
PRODAM kleparski prirobni stroj (zikel mašina). Anton Gregorčič, Bršlin 53, Novo mesto.
PRODAM električni štedilnik Gorenje. Majde Šilc 19/4, Novo mesto.
PRODAM opremo za samsko sobo Meblo Nova Gorica, staro eno leto. Dr. Jože Pirc, Krško, Gubčeva 1 (Marlesova hiša pri podjetju Prevoz Krško).
ZARADI selitve nujno prodam spalnico in otroško posteljico. Ragovska 8/13, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen gumijast čoln z vesli za 3-4 osebe. Možna pritrditev motorja do 12 KM. Cena 3.500 din. Naslov v upravi lista (2410/76).
PRODAM mlatilnico, ki čisti do kraja, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2412/76).
PRODAM nove magnetofonske kasete znamke Basi' in Scotclr, 90-minutne, chromdioksidne po 80 din, navadne po 50 din. Boris Šepetave, Otočec 71 - 6822Z
UGODNO prodam klavir. Informacije: Igor Babnik, Majde Šilc 6, telefon 21 -432.
PRODAM trajno žarečo peč Gorenje na trdo gorivo in EMO-8 na tekoče gorivo. Informacije po telefonu 22-436 do 14. ure in po 14. uri na 23-731.
TELICO SIVKO, brejo 5 mesecev, prodam. Alojz Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarjeta.
PRODAM prikolico za osebni avto, dve dvokrilni omari in peč na olje. Momčilo Gordanič, Zagrebška 6/a, Novo mesto.
POCENI prodam priročna leksikona (slov. in hrvat). Naslov v upravi lista (2454/76) .
PRODAM 4 nove, originalne avtomobilske gume z zračnicami za lado (900,00 din). Bratož, Zagrebška 11, Novo mesto.
UGODNO prodam skoraj novo oljno peč EMO 8 zaradi centralne kurjave. Naslov v upravi lista.
UGODNO PRODAM malo rabljen čmobel TV sprejemnik Iskra. Naslov v upravi lista.
KUPIM
KUPIM osebni avtomobil Renault 4 (katrca) ali VW. Naslov v upravi lista (2413/76).
NA OBMOČJU KRŠKEGA ugodno prodam zidanico in vinograd (28 arov) na lepi sončni legi Dostop z vsakim vozilom, 20 m od glavne ceste. Vse informacije dobite pri Jožetu Omrzelu, Kostanjek 10, Šapola pri Zdolah.
PRODAM vikend in dva manjša vinograda v Drašičih pri Metliki. Vikend je ob glavni cesti Interesenti naj pišejo na naslov: Jože-Barica Mavec, Adelhaidstr. 45, 6200 VViesbaden, Deutschland.
PRODAM parcele za vikend v bližini Trebnjega. Naslov v upravi lista (2446/76).
RAZNO
SOLIDEN fant 30/170, svetlolas, po poklicu strojnik, zaposlen 8 let v ZRN, želi spoznati solidno dekle zaradi ženitve. Pišite na naslov Dolenjskega lista s fotografijo pod šifro „SOLIDEN“.
POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta!
ALOJZ AŠ, Novo mesto, Prisojna pot 18, prepovedujem krajo rastlin in pridelkov, odlaganje smeti in neuporabnih predmetov ob robu reke Krke na moji parceli št. 664/22 (Tičnica) v Gor. Polju. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE LEGAN, Podgozd 2, Dvor, prepovedujem hojo kokoši po mojem zemljišču. Predvsem opozarjam lastnika kokoši Mira Klevišarja iz Podgozda 1, Dvor, ker bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
FILIP PIRC, Dol. Lakovnice 3, Novo mesto, opozarjam Franca Bartolja in njegovo ženo Marijo, naj prenehata širiti lažnive govorice o moji družini. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno prcganjaL
MILAN GORŠ1N, Gor. Težka voda
6,	Stopiče, opozarjam Jožefo Šparovec in Jožefo Udovč s Težke vode, naj prenehata z lažnivimi govoricami, ker ju bom v nasp/otnem primeru sodno preganjal.
KAROLINA JANEŽIČ, Razdrto
12,	Šentjernej, prepovedujem Karlu Cimermanu iz Razdrtega
12,	Šentjernej, vsako prodajo premičnim in nepremičnin. V. nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala.
ALOJZ ANTONČIČ, Vinji vtIi 39, Šmarješke Toplice, in ALBIN MESOJEDEC iz Mršeče vasi, prepovedujeva vožnjo in hojo po najinem zemljišču v Vinjem vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
^OBVESTILA ■
IZDELUJEM vse vrste rolet in žaluzij ter opravljam vsa popravila. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, Novo mesto, telefon 23-673.
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, da bomo 25. avgusta pričeli prodajati kokoši nesnice. Kokoši še nesejo. Prodajali jih bomo po klavni ceni 1 kokoš - 25 din. Pred navedenim datumom ne bomo prodajali Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
JUGOSLOVANSKA kinološka zveza, Kinološka zveza Slovenije, Zveza klubov za vzrejo športnih in službenih psov SRS in klub Novo mesto prirejajo v soboto in nedeljo, 21. in 22. -avgusta, IZBIRNO TEKMOVANJE za udeležbo na evropskem tekmovanju šolanih psov za leto 1976. Tekmovanje v vajah poslušnosti, napada in obrambe bo na Stadionu bratstva in enotnosti, v izvajanju sledenja pa na Grabnu pri Novem mestu. Pričetek tekmovanja ob 8. uri. V nedeljo, 22. avgusta, bo ob 15. uri na stadionu propagandni nastop sodelujočih in razglasitev rezultatov. Ljubitelji psov vabljeni.
Vaš prijatelj
IDOLENJSKI LISTI
DRAGEMU očetu ALFONZU TWRDYJU, Bršljin 61, želijo veselo dobrodošlico pri povratku v domovino žena Nežka, hčerka Nežka z možem Jožetom, hčerka Darinka z možem Rudijem ter vnučka Maja in Boštjan.
DRAGI teti ELI VODA, Fairfield, Avstralija, želimo veselo in lepo bivanje v domovini, obenem pa tudi srečen povratek, družine T\vrdy, Medvešek in Simonič.
Ob boleči, prerani izgubi naše ljubljene mame, žene, stare mame in sestre
J02EFE RADOVAN
iz Loke pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izkazano sočutje in požrtvovalno pomoč. Posebna zahvala kolektivu Iskre Šentjernej, Pekariji Novo mesto in dermatološkemu oddelku bolnice Novo mesto za cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so se od pokojnice poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Anton, otroci Pepca, Tone, Jože, Karlina z družinami, Andrej in drugo sorodstvo
i
V
V SPOMIN
19. avgusta bo minilo žalostno leto dni, odkar nas jc mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba hčerka, mamica, sestra in teta
ROZALIJA
MRVAR
roj. MURN iz Hruševca pri Straži
Dnevi in meseci minevajo, mi pa ne moremo verjeti in se sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Vedno mislimo nate, a naša žalost in bolečine ostajajo večne. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen poslednji dom, ji prižigate svečke in prinašate cvetje.
Neutolažljivi vsi njeni: oče, mati, sin Jožko, brata France in Tone, sestre Malka, Anica in Micka z družinami
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage sestre in tete
ANI KULOVEC
iz Vavte vasi
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo spremili na njeni zadnji, mnogo prezgodaj končani življenjski poti. Še posebej se iskreno zahvaljujemo krajevni organizaciji ZZB NOV Straža, govornikoma za tople poslovilne besede, pevcem, godbenikom, vaščanom in duhovniku.
Žalujoči: mati, sestre Mimi in Cveta z družinama, Eli, bratje Stane, Franci in Ciril z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas jc za vedno zapustil naš skrbni mož, ate, stari ate, tast in vak
JANEZ FABJANČIČ
s Hriba pri Beli cerkvi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter za darovane vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo družini Reisman, zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Republiške skupnosti za ceste iz Ljubljane, Novolesa iz Straže in Hotela Grad Otočec. Prav tako se iskreno zahvaljujemo župniku Vrtačiču za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste to pokazali na kakršenkoli način.
Žalujoči: žena Nežka, hči Martina, sin Tone, hči Anica z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama in teta
FRANČIŠKA LUKŠIC
iz Jurne vasi 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Prav lepa hvala tudi kolektivu IMV za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo župniku Lapu za spremstvo in lep pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, France, Jože in hčerki Micka in Angelca z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je po krajši in mučni bolezni umrl
JOŽE SMOLIČ
iz Šentjerneja
Pogreb bo v četrtek-, 19. avgusta 1976, ob 16. uri na pokopališču v Šentjerneju. Neutolažljivi otroci: Jože, Marija, Slavka in Elica z družinami Šentjernej, Novo mesto, Trbovlje in London
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni
urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJA 1 hLJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 D M (oz., ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009- 8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421 — 1 /72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	,
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100- 601 -10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 ~ Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, lil mi in prelom: C/.l’ Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
17.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00, Pisan glasbeni spored od
4.30 do 8.00.
Četrtek, 19. avgusta: 8.07
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani
9.20 Glasovi v ritmu. 9.40 Mladi koncertanti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij.
12.30 Kmetijski nasveti — dr. Marjan Zupančič:	Učinki mineralnega gnojenja v gozdovih.
12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Glasbena pravljica. 14.20 Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble. 14.40 Mehurčki.
15.45 ..Vrtiljak". 16.45 Naš gost.
17.00 Studio ob 17.00. 18.00 Popoldanski simfonični koncert.
19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.20 Slovenska instrumentalna glasba. 23.30 Naš nocojšnji gost
PETEK, 20. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20 Parada orkestrov. 9.40 Slovenske umetne pesmi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 'Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Kmetijski nasveti -ing. Marija Orešnik: Kokoši lahko redimo tudi v baterijah. 12.40 S pihalnimi godbami 14.05 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 ,»Vrtiljak ‘.
16.45 Z ansamblom Francija Puharja. 17.00 Studio ob 17.00.
18.00 Glasbena lirika. 19.40 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju	in pomorščakih.	22.20
Beseda in zvoki iz logov domačih.
23.15	Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 21. AVGUSTA: Od
0.05 ,do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.08 Glasbena matineja.
9.05	Pionirski tednik.	9.35
Počitniški pozdravi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu.
12.10	Godala v ritmu.	12.30
Kmetijski nasveti - ing. Slavko Gliha: Tržnost prireje mleka na kmetijah v letu 1975. 14.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Zabaval vas bo ... 18.05 Poletni Hivertimento. 19.40 Minute z
ansamblom Bojana Adamiča. 19.50 Lajiko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.15 Za prijetno razvedrilo.
21.30 Oddaja za naše izseljence.
23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 22. AVGUSTA: Od
0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.37 Skladbe za mladino.
9.05 Še pomnite, tovariši... 9.55 Vojaki, dober dan! 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Skupni program J RT -studio Zagreb. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 23. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije.
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?
10.35	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30, Kmetijski nasveti - Ludvik Strobl: Sc je čas za prijavo novih sort ozimin, ki bi morale biti sprejete v slovensko sortno listo.
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“.
16.45	Z zabavnim orkestrom RTV
Ljubljana.
18.00,	■'
17.00	Studio ob 17.00. Majhen koncert. 18.25 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 24. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani
9.20	Lahke note. 9.40 Slovenske ljudske v zborovski in solistični izvedbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz. tujine. 11.03 Promemadni koncert 12.10 Danes smo izbrali. 1Z30 Kmetijski nasveti
-	ing. Silva Avšič:	Saditev
rabarbare. 12.40 Po domače. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „ Vrtiljak". 16.45 Spomini in pisma. 17.00 Studio ob
17.00.	18.00 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50, Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra. 21.22 Zvočne kaskade. 22.20
Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke sc vrstijo.
SREDA, 25. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Slovenski zabavni ansambli 9.40 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.35	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Ludvik Klun: Priprave za pridobivanje osmukanca. 12.40 Holandske pihalne godbe vam igrajo. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45	„Loto vrtiljak". 16.45 Sprehodi instrumentov. 17.00 Studio ob 17.00.	18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj. 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK. 26. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20	Glasovi v ritmu. 9.40 Mladi koncertanti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Uganite, pa vam zaigramo po želji. 1110 Zvoki znanih melodij.
12.30	, Kmetijski nasveti - ing. Tone Zafošnik: Pomen klonske selekcije vinske trte. 12.40 Od vasi do vasi.
14.05	Glasbena pravljica. 14.40 Med šolo, družino in delom.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
ČETRTEK, 19. AVGUSTA:
18.05 Obzornik - 18.20 Mozaik
18.45 Poljudnoznanstveni film -
19.15	Risanka - 19.20 Cikcak -
19.30	TV dnevnik -	19.55 Propagandna oddaja - 20.00 A. Konic: Najvažnejši dan življenja, barvna nad. - 20.55 Kam in kako na oddih - 21.05 Četrtkovi razgledi: Vrnitev lastovk - 21.35 Serenada, glasbeno-baletna oddaja -
22.00 TV dnevnik
NEDELJA, 22. AVGUSTA: 8.35 Poročila (Lj) - 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Po domače ob meji, barvna oddaja (Lj) - 9.10 625 (Lj)
- 9.30 D. Guardamagna: Puccini -barvna nadaljevanka (Lj) - 10.45 Otroška matineja: Čatch Candy, Deček s slamico, barvna filma (Lj)
- 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Bg) - 12.15 Poročila (do	12.20) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Figole-fagole,
I. del ponovitev, James Last v Sovjetski zvezi, barvna zabavno glasbena odd. (Lj), Okrogli svet -
17.35	Poročila (Lj) - 17.40 Nežni prestopnik - ameriški tlim (Lj) -19.15. Risanka (Lj) - A 9.20 Čikcak (Lj) - 19.30 , TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja (Lj) —
20.00 S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna nadaljevanka TV Bg (Lj) -21.02 Propagandna oddaja (Lj) -
21.05	Skrivnosti	Jadrana:
Kornatsko obzidje (Lj) - 21.35 Športni pregled (Zg) — 22.10 TV dnevnik (Lj)
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 22. AVGUST: 10.30 Napoved programa in EPP I. del -
10.45 Knjiga mora biti naša prijateljica - 10.55 Po domače -
II.10 Kmetijski nasveti — 11.30 EPP II. del - 11.40 Naš razgovor -
12.00 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila -	12.50 Čestitke in
pozdravi naših poslušalcev -	14.30
Zaključek programa
SREDA, 25. AVGUSTA: 16.00 Napoved programa in EPP - 16.20 Tisoč in en nasvet - 16.30 Poročila
-	16.40 Po domače - 16.55
Pogovarjali smo se - 17.05 Disko klub brez	imena -	17.35
Humoristični	kotiček -	18.00
Zaključek programa
SOBOTA, 28. AVGUSTA: 16.00 Sobotni vrtiljak (napoved programa in pop glasba) - 16.15 EPP - 16.30 Poročila - 16.35 , Smejmo se -16.40, Svetujemo vam - 16.50 Narodno zabavna glasba - 16.57 Melodija za slovo
PONEDELJEK, 23. AVGUSTA:
17.45	Obzornik (Lj) - 18.00 Figole-Fagole, II. del otroške oddaje (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Sa) - 19.215 Risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.3P TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) —	20.00 Boško
Sankoski:	Svetnik iz slatine -
drama skopske TV (Lj) - 21.00 Ne prezrite: Sivčeva hiša v Radovljici (Lj) - 21.20 Mozaik kratkega filma: Pohvala roki - barvni film (Lj) -
21.35	TV dnevnik (Lj)
TOREK, 24. AVGUSTA: 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Trapollo HH 33 — otroška oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (N. Sad) - 19.15 Risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.^c Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Avstrija (Lj)
20.40	Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.45 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, TV nadaljevanka (LDj) - 22.10 TV dnevnik
SREDA, 25. AVGUSTA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Od zore do. umika:	Kuhinja	(Lj) — 18.40
Mozaik (Lj) — 18.45 Glasbeni amaterji (Skopje) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20,Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55
Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Rumena podmornica, barvni risani film z Beatlesi (Lj) -21.25 Miniature: Boško Petrovič convention z gostoma trobentarjem Clarkom Teiryjem in saksofinistom Emiem Wilkinsom, barvna oddaja -
I.	del (Lj) - 21.45,TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 26.	8.:	18.10
Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj)
18.30	RA - I. del dokumentarnega filma (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) )
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Konic: Najvažnejši dan življenja (Lj)
- 20.55 Kam in kako na oddih (Lj)
- 21.05 Četrtkovi razgledi: Brčko Banoviči po 30. letih barvna oddaja (Lj) - 21.35 Iz koncertnih dvoran: M. Musorgski: Slike z razstave (Lj)
- 22.15 TV dnevnik (Lj)
Komisija za volitve in imenovanja in svet delovne skupnosti
OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
1
razpisujeta prosta delovna mesta:
N SODNIKA ZA PREKRŠKE (visoka ali višja pravna ali upravna šola),
2. REFERENTA ZA ZADEVE BORCEV (višja šolska izobrazba),
3. REFERENTA ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL (srednja šolska izobrazba).
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti' tudi moralno-politične kvalitete.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA „MAKS PLETERŠNIK"
VPIŠECAH
razpisuje prosto delovno mesto
VZGOJITELJICE
s polno zaposlitvijo in za nedoločen čas. Osebni dohodek od 3600 - 5300 din.
Na razpolago je družinsko stanovanje v bloku. Nastop službe s 1. 9. 1976.	v
Pogoj za sprejem je srednja ali višja izobrazba. Informacije na telefon 72-180(5).
Josip
Jurčič
,.Slišite me, boter, žejen sem bil pa ko kepa ob ajdovi setvi!" odgovori Tekmec ter se usede za mizo k možem, kjer je ves večer pridno vase vlival, kadar je vrsta nanj prišla.
France je bil medtem popustil domače može in pridružil se Hrvatoma, ki sta v temnem kotu nekaj bolj sama zase bila in pila. Kmalu so videli Franceta v živem pomenku s tujcema; toda govorili so natihoma, hrup po izbi je bil velik, razumeti ni mogel nihče, o čem preudarja le-ona trojica.
„Kdo je pa oni stari, ki s Štivmikom govori? “ vpraša mlad vaščan na drugem koncu izbe svojega soseda.
„Ne vem, nisem ga še videl v zobe; mora biti kak tihotapec, ki tobak s Hrvaškega semkaj vlači, ali kaj takega," odgovori mu drugi.
„Kaj? “ čudi se tretji. „Ali ne poznata tistega hudega Ivana izpod Karlovca? “
„Kaj, to je tisti? Aha, zdaj ga poznam; slišal sem že nekatero o njem,“ govori prvi.
J, ta je že nekateremu biriču in leblajtaiju glavo belil," pravi drugi.
„In imeli so ga že v kleščah, zlodg vedi kolikrat, pa jim je vsem dal po nosu in jo je potegnil. A zvit je, zvit. Kaj ima pač Štivrnik ž njim vkup. Ta bo nekdaj še tudi tako vrtoglav ali pa še hujši, to vam povem; če boste živeli, spomnili se boste mojih besedi," pristavi še eden.
„Štivmikov France? le verjemite, ta že zdaj tobak nosi čez mejo. Hrvatom pot kaže. Plačajo mu res dobro, ali nevarno je, nevarno. Lahko da se spotakne in leblajtarjern v pest pride," rekel je četrti.
„S hudičem se pa ni veliko bratiti in pečati."
„1, hudiijevo malopridni so tisti ljudje," prestriže jim besedo sosed Dlek, ki je prišedši slišal, da se možje menijo o graničatjih ali, kakor sojih sami imenovali, o leblajtaijih. „Jaz sem imel tako lepo mošnjo iz jelenove kože, da je fajmošter in šolmošter nimata enake in je ne bosta imela. Še rajnik moj oče - Bog jim daj večno luč! — bili so jo podedovali po tistem gospodu Lavščku, če ste ga poznali. Lepa in močna mošnja je bila, primojduha! Jaz grem po cesti in srečam te hudiče vse štiri. Tista mala potegnjena palica, tisti Peč, me ustavi: ,Stoj!‘ -,Kaj bo zlodeja, pravim jaz. .Tobak pokažite,* pravi on. .Kdaj si ga spravil pij meni, svoj tobak,1 pravim jaz. ,Nič,‘ pravi, ,vi imate pipo v ustih, torej tobak kadite, mi smo cesarski služabniki, moramo vedeti kaj in kako, ali puhate pošteni opaldarski ali pa kontrabantar-ski tobak.1 In za pet hudirjev ni se mi jih bilo odkrižati. Pokazal sem jim mošnjo tobaka in trdil in prisegal, da imam opaldarski, cesarski tobak. Pa ti ga je nesel prgišče pod nos, tisti dolgi rilec, in ima ti menda smolo hudičevega poduha, precej je bil uganil, da sem tobak od Hrvata kupil. Vzel mi je mošnjo in še za dva goldinaija sem pečat dobil. Da vam povem, tako sem bil jezen, da bi bil tisto glisto, leblajtaija Peča, kar z vilami prebodel in v mejo na križišče obesil ko slepca."
,,Kaj pa mošnja? “ vpraša eden.
„Nikdar je nisem več videl."
„Ali s Francetom Štivmikovim bodo še vse drugače naredili, če ga dobodo, ko bo kaka dva centa lirvaškega kontrabantarekega tobaka cijazil in nosil čez Goijance " sklene naposled drugi mož.
..Kakor je trden, slabo se mu bo godilo," pravi Dlek.
„Komu se bo slabo godilo? “ vpraša France, o katerem so govorili, ko je bil, zaslišavši svoje ime v pomenku drugih ljudi, naglo popustil svojo tovarišijo in z jeznim čelom stopil pred sosede.
„Nič hudega ne govorimo, nič, France," tolažil je Dlek, toda težko bi se ga bil iznebil tako naglo, da ga ni bilo nekaj drugega odvedlo na druge misli. Zagledal je namreč France, da za vrati stoji lepa Mica, krčmaijeva hči, rdeča v lice ko rak, in da mu silno miga in kima bliže priti. To je učinilo.daje pozabil zabave s sosedi in daje naglo stopil do Mice.
„Lej jo, lej, še videl te nisem nocoj; pojdi, boš pila mojega vina, greš? “ pravi France s svojim naj ljubeznivejši m glasom, vendar natihoma.
,,Zdaj ne," odgovori deklina, „drugo pot, France! Zdaj sem ti prišla povedat, da so leblajtaiji zunaj. Zdaj zdaj pridejo v hišo. Varuj se, France, morda te poznajo, in pa Hrvatoma reci, naj se skrijčta. Brž!"
Rekši, steče deklica iz izbe, da bi v veži nove prihajalce še malo zadržala. France pak se naglo obrne in pove starejšemu Hrvatu, katerega so kmetje za Ivana klicali, nekaj na uho. Ta je dobro spoznal, daje po njem, ak o ga graničarji dobodo tukaj, kajti posa ni imel nobenega, znan je pa bil že povsod kot zvit tihotapec s tobakom. Iz izbe uiti ni bilo moč, ker slišati je bilo vrage njegove že v veži.
„Žuri se, brate!" reče mlajšemu svojemu tovarišu ter ga v rebra dregne s silnim komolcem, „hajdi na peč, skrij in odeni se, izpij, a gledaj na vse i name."	.
Na skok je bil mlajši tihotapec na peči, kjer se je ulegel ob zidu in s plaščem ogrnil tako, da je zakril narodno svojo nošo, katera bi ga bila precej izdala.
Stari Ivan pak je vzel enemu izmed svojih sosedov kranjsko kučmo z glave, porinil luč na drugi konec mize, zavil se v plašč ter se v dve gubi usedel v temni kot.
„Koji me izda, onomu razbijem glavu!" pravi Ivan pol glasno, pol tiho po izbi in pogleda z malimi, globoko v lice vtisnjenimi očmi po pričujočih, kakor bi že zdaj iskal izdajalca.
„Kaj paje? “ vprašujejo eni.
Zdaj stopijo štirje možje v izbo, v vojaški obleki, s puškami in sabljami, z dvema jermenoma na križ in dolgimi bikami pod nosom razen enega in kmetje si šepečejo od ust do ust: ,,Glej hudiča, leblajtaiji! Kaj jih zlodej nosi tod!"
Cesarski služabniki, ki so se sami graničaiji imenovali, imeli so tačas skoraj vso redaistveno oblast v svojih rokah, dasiravno so zlasti po dolenjem Kranjskem ob meji hrvaški s skrivnimi prekupčevalci tobaka največ posla imeli. Nobenih oblastnikov pa ni ljudstvo bolj sovražilo kot ravno nje, menda že zato, ker so rabili svojo moč tolikanj prevzeto, da narod ni mogel spoznati, da so zavoljo občnega reda postavljeni. Sovraštvo to je ostalo še zdaj, ko jih že več ni, v slovenskem narodu, tako da, ako hočejo kakemu dvomljivemu, na pol gosposkemu postopaču kaj posebno hudega reči, reko mu: ,,Ti leblajtar ti!“
Ti štiijc, ki so jih bralcu pripeljali pred oči, bili so pri gosposki na glasu, da so jako skrbni varovalci javnega mira in natančnega spolnje-vanja cesarskih postav, med kmeti pa niso imeli nikjer kaj posebne hvale. Zlasti njih načelnik,
Peč imenovan, m imel nobenega prijatelja med ljudstvom, izvzemši dekliče.
Peter Peč je bil komaj poldrugo leto v tej službi in vendar je bil prvi izmed treh svojih veliko starejših tovarišev, dasi je gola in gladka njegova brada pričala, da je spolnil komaj dvajseto leto. Iz tega in paiz obilega denaija.ki ga je potrosil, sodili so umni možje, da mora Peter Peč biti kakega gosposkega rodu. Tudi je govoril več jezikov, znal je gladko pisati in še več reči. Nekateri so celo trdili, da ume točo narejati, ki čez sedem far polje pobije. Ta govorica jih je menda tudi napeljala na to, daje Peter Peč bil dijak črne šole, da so ga pa iz šole izvrgli, ker je neke skrivnosti razodel, katere mora vsak čmošolec tajiti. Pa naj bode to že, kakor hoče, to je lahko vsak na lastne oči videl, daje Peter Peč najčednejši mladenič, kar jih dekleta v okolici poznajo in včasi od strani pogledajo.
Bil je leblajtar Peč popolnoma pravilnega obraza, belega lica, velikih oči, visokega čela, bolj šibkega telesa in srednje postave. Njegovi trije tovariši so bili starejši možje, katerih zaraščeni in ijavi obrazi so kazali, da so prečuli že nekatero mrzlo noč pod milo luno.
Puške postavijo v kot. Poč gre kake dvakrat po izbi gor in dol, mencaje si roke, pa se še ozre ne po drugi druščini, kije bila v hiši. Poslednjič se usede še on k mizi za vrati, kjer so si njegovi pajdaši prostora našli. Hrvatov tihotapcev ni zagledal nobeden.
Kmalu nastane med pivci zopet poprejšnje vretje in vpitje. Dva pa dva sta imela govorico med seboj, včasih se naglo pobogala in preskočila v pomenku na druge reči, včasih pa trdovratno svoje misli pritikavala in, pri sosedih pomoči iskaje, še druge / svoj pogovor vpletala. Zopet drug je pravil mlajšim skušnje in spomine iz svojih mladih let.
Vsega tega se ni udeležil France. Tiho je sedel na oglu in ognjeno gledal leblajtaija Petra Peča, ki se je nekaj hotel kratkočasiti s krčmaijevo hčeijo Mico. Vrtel seje kakor vrtavka in jo zdaj lovil za roko, zdaj za obleko, morda še toliko rajši, ker je videl, da draži dolgega mladeniča, ki ga tako pogleduje.
Krčmar Tone Rebrnik je bil nekako čisto utihnil. Bal se je, da ne bi v njegovi hiši Hrvatov dobili in bi tako še njega v zamero in zadrego pripravili pri gosposki. Frtnatek Tekmec se je bil precej že vina nalezel in je vedno pravil svoje čudovite tožbe, kako je tega in onega v ječo posadil, je mnogo pil in vedno vina klical, rekši, da ima „denaija ko pečka".
»SžiSP
Izgubila se je v kočevskem Rogu
Zaradi slabo organiziranega skupinskega izleta na Bazo 20 se je izgubila in morala prespati v gozdu upokojenka iz Zagreba — Poduk drugim izletnikom
, /. i	=i=j=5 S 55 55«Sf
Četrt stoletja na cesti
Franc Novak z Mirne na Dolenjskem je eden tistih ljudi v oranžnih jopičih, ki jih, ko brzite z avtomobilom, vidite ,, brklja ti" ob robu ceste. Novak je cestar že 25 let.
Kaj pomeni biti „na cesti“ pa ve Franc Novak že petdesetletij. „Bilo nas je dvanajst otrok," pripoveduje. „Oče je bil zelo dober kovač in še boljši pivec. Ko je okoval voz, je zasluženi denar pognal po grlu. Mati mu je dala prepisati hišo, ki je tudi končala v gostilni Če ne bi bilo matere, bi pomrli od gladu."
S šestimi leti je moral Novak za pastirčka k bogatemu kmetu, obenem pa je začel hoditi v šojo. Kot pastirček ni zdržal, zbežal je domov. Nato je služil kot fantič za vse pri drugem gospodarju. Dobro se mu je godilo, tudi v šoli mu je šlo, naredil je štiri razrede osnovne. Ko je imel 10 let, se je preselil k teti na Mimo. Tam je bilo lepše kot doma. Nekoč mu je teta, ki je imela precej zemlje, pokazala pobočje in rekla: ..Franci, vidiš, to ti bom dala zapisati da si boš lahko zgradil hišo. “ Franc takrat ni verjel, da bo kdaj imel svoj dom. Tetine besede pa so se uresničile, njegova hiša stoji natanko na tisti zemlji
Svetovni požar je Novaka zalotil pri vojakih. Pri bolgarski meji so ga ujeli Nemci Ujetnik je bil vse do leta 1944, ko je pobegnil k Rusom. Kot vojak Rdeče armade je sodeloval v bojih za Varšavo in Berlin. Mirno je spet videl na svoj rojstni dan 18. junija 1945.
Nato je bil nekaj časa miličnik, skladiščnik, vojaški referent, leta 1952 pa se
je zapisal cestam. Ko je bil povsod še makadam, tega ni tako dolgo, je v enem letu zvozil na cesto tudi do 350 kubikov gramoza. Če odštejemo dela proste dni, je to več kot kubik vsak dan. Danes Novak nima več opravka z gramozom. S še tremi tovariši bdi nad magistralno cesto Ljubljana-Zagreb. Njihov odsek je med Bičem in Krakovskim gozdom, čeprav lahko Franca in sodelavce vidite tudi na gorjanski cesti med Žabjo vasjo in Jugorjem.
.Največ dela imamo ob ponedeljkih," pripoveduje Novak, „ko moramo počistiti parkirišča smeti, ki so jih v soboto in nedeljo pozabili narave željni ljudje. Najbolj zahtevno in nevarno delo pa je asfaltiranje. Ne da samo delaš, obenem moraš tudi paziti, da teče promet nemoteno in da ni nesreče. Cestarji smo tudi ljudje, ki ob prometnih nesrečah prvi pomagajo. Veliko pretreslji- \ vih prizorov sem že videl. Nekoč, ko sem reševal, me je podrl avto in mi zlomil rebra.
Vprašate, če svoje delo ljubim. Če povem po pravici, sem se ga navadil. Drugega mi tudi ni preostalo, ko nimam šoL Moja sinova in hči pa imajo papirje in tudi hiše sem jim pomagal zgraditi, “ pravi Novak, ki teti pred desetletji ni mogel verjeti, da bo imel nekoč tudi on svoj dom.
Če pa bi bil še enkrat mlad, bi bil kmet. Zemlja prva daje kruh, čeprav se tudi cestarskemu hlebcu, glede na uspeh slovenskega cestnega posojila, obeta v prihodnje manj skorij.
MARJAN BAUER
Deževno dopoldne v sredo, 11. avgusta, so v TOZD „Gozdarstvo“ Podturn, ki gospodari 7, gozdovi v kočevskem Rogu, izkoristili za kolektivni sestanek. Zato tega dne ni nihče delal v gozdu. Slabo vreme pa ni oviralo upokojencev iz Trešnjevke v Zagrebu, ki so sc s 4 avtobusi podali na izlet, da ne bi svojega programa izpeljali do konca. Po obisku Lukovega doma so z dežniki odšli še na Bazo 20, dobrih 15 minut od tod.
Hoja je bila vsekakor prehitra za 63-lctno upokojenko Marijo P. Zaostala je in skupina se ji je kmalu izgubila izpred oči. Ko je kasneje vendarle prišla do barak ni bilo tam nikogar več. Skupina se je po drugi poti že vrnila v gostišče in do avtobusov. Tudi sama je zato takoj odšla nazaj. Po vrnitvi na glavno pot pa je izgubila orientacijo. Namesto proti Lukovemu domu je odšla po isti poti proti Jelendolu. Ko je ugotovila, da je najbrž zašla, je še bolj pospešila korak. Ves čas je deževalo in njenih klicev ni nihče slišal. Tako se je pozno popoldan znašla pri začasno neobljudeni 4 kilometre oddaljeni logarnici na Daleč hribu. Tam je tudi prespala.
Njeni sopotniki so se, prepričani, da je v enem od drugih avtobusov, odpeljali v Dol. Toplice. Tu pa so ugotovili, da Marije ni. Avtobus seje vrnil k Lukovemu domu, kjer so jo nekaj časa iskalu Potem pa so o primeru obvestili postajo milice in se odpeljali v Zagreb.
Pozno popoldan je stekla reševalna akcija. Skupina 30 ljudi je pregledala bližnjo okolico doma, obiskali so tudi vsa bivališča, kamor bi se po verjetnosti lahko zatekla. Najbrž bi se iskanje uspešno zaklju-
Ptuj: Orfej vabi
V	Ptuju bo festival narodnozabavne glasbe
Vikend, ki je pred nami, bo za ljubitelje narodnozabavne glasbe prav gotovo sila zanimiv. V Ptuju bo v petek, soboto in nedeljo že Vlil. festival domače narodne glasbe, ki ga organizira Radio Ptuj pod pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor s podružnico v Ptuju.
V tekmovalnem delu programa bo sodelovalo 18 ansamblov, med njimi ,,Matiček" iz Novega mesta in Kvintet Toneta Hervola iz Brežic. Organizator je za nastopajoče pripravil vrsto nagrad: najpomembnejšo, Orfeja z liro, bo dobila najboljša skladba, ki jo bo izbrala strokovna žirija. Zraven tega bo podeljena prva nagrada občinstva v znesku 3.000 din, ki jo podarja revija Stop, nadalje 2.000 din za najboljšo instrumentalno izvedbo, kot tudi nagrada 1.500 din za najboljšega debutanta; enako vsoto bo dobil avtor za najboljše besedilo.
V revijskem delu v petek bo sodeloval Združeni pevski zbor Lesne industrije Slovenije, v soboto ansambel Jožeta Krežeta, v nedeljo pa ansambla Štirje kovači in Dobri znanci. Po končanem finalnem delu v soboto pripravlja organizator Festivalsko noč pred hotelom Petovia.
MED ODSOTNOSTJO OKRADEN
Med 16. in 31. julijem je bilo vlomljeno v hišo Ivana Godlerja v Brežini 102 pri Brežicah. Iz kleti je izginilo razno orodje, iz stanovanja pa tranzistor in še nekaj drugih predmetov, tako da je lastnik oškodovan za 27.000 dinarjev.
VLOM V ZIDANICO
Med 6. in 9. avgustom letos se je nekdo dobro založil v zidanici gostilničarja Opare iz Trebnjega. V zidanico na Gradišču je nekdo vlomil skozi dvojna vrata. Iz soda je odlil precej vina, vzel pa je tudi dve domači salami, ki sta viseli v kleti.
čilo že ta dan, če ne bi udeleženci tega izleta dali informacijo, da pogrešanka ni odšla z njimi na Bazo 20. IskaVije se je tega dne zaključilo ob 21. uri.
Naslednji dan ob 6. uri je stekla širša akcija, saj se je je udeležilo 53 ljudi. Miličnikom iz Dol. Toplic in
TRUPELCE V TORBI
Dogodivščin željni otroci, ki so se v soboto, 14. avgusta, popoldne s čolnom prevažali po Krki okrog mesta, so z velikim zanimanjem potegnili iz vode torbo iz sivega skaja. Zagledali so jo nekako pod Lesjakovo hišo v Kandiji. Ko so najdbo potegnili iz vode in torbo odprli, so zagledali polivinilasto vrečko, v njej pa trupelce novorojenčka. Prestrašena otročad je o najdbi takoj obvestila miličnike, ki so z zdravnikom in preiskovalnim sodnikom prišli na kraj dogodka. Preiskava je v teku.
Novega mesta, opremljenim z UKV radijsko zvezo, so se pridružili delavci TOZD „Gozdarstvo" Podturn, nekaj članov kolektiva Zdravilišča DoL Toplice in drugi domačini, gasilci in lovci. Nekaj po S. uri so že vse skupine preko sprejemnikov slišale veselo vest, da so izgubljenko našli in da je s tem akcija srečno in uspešno končana.
Po bolj prečuti noči, polni strahu, se je pogrešanka zjutraj oddaljila od prenočišča in opazila na delu v gozdu skupino voznikov pri spravilu hlodovine. Ti so bili o tem primeru in o iskalni akciji že obveščeni Voznik Anton Novina iz Podturna jo je pospremil iskalcem naproti in dalje do Lukovega doma.
Ta primer naj bo v poduk vsem, ki se v gozdu bolj težko znajdejo, naj se ne oddaljujejo od zaznamovanih poti. Na vsak način pa bi se morali obiskovalci, zlasti kadar gre za starejše osebe ali celo otroke, držati bolj skupaj. Kjer ni uradnega vodnika, bi moral za to skrbeti kdo drug. V .navedenem primeru za to ni bil zadolžen nihče. Izgubljena oseba je hodila po markirani in z nekaj napisi opremljeni poti, toda to ljudem, ki ne poznajo navad in krajev, ne pomeni vedno dovolj. Naj za primer dodam še to, da se. je pogrešana med svojim tavanjem po poteh in stezicah Roga najbolj bala, da ne bi zašla kam - v Italijo.
Inž. K. S.
DVOJE TRČENJ NA POLDRUGI KILOMETER - Sobota je bfla črn dan za kolesaija Pečaija iz Dolenjega Boštanja, kot tudi za motorista P. Kurnika iz Loga. Slednjega je na priključku za novi most v Boštanju zbil požarevški VW. Njegova sestra Rozi (na sliki na tleh) Je dobila hujše poškodbe in so jo zadržali v celjski bolnici. (Foto: Železnik)
Spet spor s streljanjem
Ko je vaščan miril pri romskem pretepu, je bil napaden — „Western" je bil pri Žužemberku
13.	avgusta malo po 15. uri jc šla skupina Romov iz Žužemberka proti Stavči vasi kjer imajo bivališče. Blizu hiše št. 9 je 34-letni Boris Brajdič začel surovo pretepati svojo ženo Zoro. V bližini je Zužember-čan Franc Novak to opazoval, in ker se mu je početje zdelo grdo, jc Brajdiču zakričal:	„Zakaj	tepeš
ženo? “ Odgovor pa se je glasil: ,jSc eno zini, pa te ustrelim!"
Novak je bil s traktejem, in ko je videl, da postaja položaj nevaren, jc obrnil ter se skupaj s svakom Jožetom Rojcem nameraval odpeljati na milico po pomoč. Romi so za njima sprva metali kamenje, naenkrat pa je Rudi Brajdič - Berto, doma iz Žabjeka, ustrelil za traktoristom.
Napadena občana sta skočila z vozila in poiskala zavetje, nakar je prišel zraven Boris Brajdič. Novak ga je preiskal, če ima orožje, še preden pa jc bil na varnem, sc jc pojavil z uperjeno pištolo Rudi Brajdič. Novak in Rojc sta ga zgrabila, da bi mu odvzela orožje, Berto pa je že ustrelil. Na srečo krogla ni nikogar zadela.
Nevarni spor se je končal tako, da je Novak s svakovo pomočjo Rudija
Brajdiča razorožil in mu odvzel pištolo „Vls 9 mm“ ter jo odnesel na milico. Zadnje dejanje se bo odigralo na sodišču.
Novomeščanom dobro znani upokojeni tesar Jože Pipan, doma z Breda, je bil Maistrov borec ter dolga leta praporščak pri Zvezi borcev za severno mejo in pri novomeškem Društvu upokojencev. Nič kolikokrat je šel za drugimi pogrebi ko pa je nedavno tega njega doletela smrt, mu je bila zadnja izkazana čast kaj klavrna.
Pevci so bili na dopustu, ni pa bilo tudi nobenega govornika, čeprav je imel civilni pogreb. Kolegi borci za severno mejo so vsi stari ljudje pri 80-letih, bolehni in oddaljeni V mestu živita samo dva, še ta dva zaradi bolezni nista sposobna govoriti
Ne umrite poleti!
Organizatorji pogreba so iskali govornika, prosili za pomoč ZZB NOV in Društvo upokojencev, pa obe organizaciji nista mogli ustreči, da bi Pipanu v slovo kdo prebral nekaj napisanih besed. Organizaciji sta dali prapore, vendar je bila celotna pogrebna ceremonija tako klavT-na, da so se ljudje zgražali
Ni bilo prvič, da je civilni ceremonial pri pogrebu odpovedal, kar se ne bi smelo zgoditi, najsi bodo dopusti ali ne. „Kon-kurenca" je glede tega veliko bolj ustrežljiva. Ni se še zgodilo, da bi ob cerkvenem pogrebu koga pokopali s tako okrnjenim obredom.
R. B.
OPOZARJAM VAS NA ODGOVORNOST
V	sejni sobi Hitrotkala je bilo vzdušje čebelje razigrano in cigaretni dim je plesal iz zakajenih pljuč skozi odprta okna ven na dvorišče, kjer so sedeli na sončnih klopeh skladiščniki in čakali na zvonec, ki bo naznanil konec malice in začetek pakiranja nedrčkov za nekega nemškega fabrikanta.
,,Investicija je s strani naših strokovnih služb natanko premišljena in je kot taka edini izhod za zaposlitev ženske delovne sile,“ je končal glas, ki se je več kot pol ure odbijal od tapet sejne sobe in od glav
delegatov.
„Toda tako ne gre! Delegati nismo od nikogar pooblaščeni, naj glasujemo. Skoraj milijarda dinarjev niso mačje solze in brez posveta z bazo si osebno ne upam glasovati. Ne morem razumeti, da dobimo gradivo za tako pomembno odločitev na mizo. Pet minut pred sejo ...“
Glas je bil razburljivo tresoč in je osamljeno taval od ušesa do ušesa.
„Drugače ne gre! Če danes ne sprejmemo sklepa, da gremo v investicijo, izgubimo šanse za posojila. Banke ne
bodo čakale na naše posvetovanje z bazo.“
Besede so dobivale ostriho britve.
„Toda ...“ je odneslo glas skozi odprta okna, preko praznih klopi do stene z rdečim napisom: Delu čast in oblast.
„Nič - toda. Tu ni - toda! Opozarjam vas, da prevzamete delegati vso odgovornost za dolgoročne posledice, ki bodo nastale, ako sklepa danes ne sprejmemo."
Kmalu so desne roke delegatov štrlele više od uhljev in ob štetju je predsednik delav-
skega sveta zaznal le en vzdržan glas ...
 Ob Hitrotkalu je
zrasla nova proizvodna hala, v kateri so izdelovale nežne ženske roke Repičank žepne robčke, ki jih je bilo v deželi že toliko, da bi jih moral na leto kupiti sleherni prebivalec najmanj dvesto, a bi bila skladišča kljub temu bolj polna od jajca. So pa navzlic temu vsi mirno spali, kajti za gradnjo nove hale so se delovni ljudje Hitrotkala samoupravno odločili.
TONI GAŠPERIČ
Jožetu Pajniču iz Ribnice se je nasmehnila sreča, ki bi je bil najbrž vesel marsikateri gobar. To lepo družino jurčkov, težko 70 dl^, je našel v zgodnjih jutranjih urah 12. avgusta v Lipovcu pri Ribnici. Najditelj je član ribniške Gobarske družine, ustanovljene lani. (V. OBLAK)
NI OPAZIL PRIKOLICE
IZ avgusta ob 19.40 je Ivan Jurič iz Slav. Požege pripeljal z osebnim avtom do križišča za Sevnico pri Boštanju in se ustavil na označenem voznem pasu; naproti mu je prišel motorist Peter Kurnik iz Loga. Voznik osebnega avtomobila ni opazil, da ima motorist prikolico in je prehitro zavil v levo, zato je prišlo do trčenja. Motorista je vrglo v robnik, njegovo sopotnico Marjeto Kurnik pa pod kolesa motorja, kjer je obležala s hudimi poškodbami Nesreča je terjala še za 7.000 din gmotne Škode.
KAMENCE: TRČIL IN POBEGNIL - 15. avgusta ponoči se je nekdo v Dol. Kamencah z avtom zaletel v električni drog in ga odlomil ter poškodoval žice, tako da so vaščani ostali brez luči Za storilcem so ostali le sledovi medtem ko je voznik pobegnil in ga iščejo.
NOVO MESTO: NEPREVIDNO JE PREČKAL - 15. avgusta zjutraj je domačin Tomaž Jazbec pripeljal z avtom po Trdinovi ulici navzdol ter med potjo obvozil parkirani avto, vtem pa je predenj stopil lastnik parkiranega avta Janez Banovec iz Novega mesta. Ko je hotel čez cesto, ni nič pogledal, zato ga je Jazbec zadeL Poškodovanega Banovca so odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 2.000 din.
SV1BNIK: PO NESREČI ODPELJAL - 15. avgusta zjutraj je Jože Starešinič iz Krasinca vozil z osebnim avtom proti mestu, v ovinku pa se je naproti pripeljala na mopedu Marija Gregorič iz VeL Lahinje. Ker sta oba vozila po sredi sta čelno trčila. Starešinič je po nesreči odpeljal, vendar so ga hitro izsledili, mopedistko pa so prepeljali v bolnišnico. Ugotovili so, da sta oba vozila brez izpita. Škode je za 5.000 din.	(
PREVEČ JE PIL - 14. avgusta proti večeru so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve Nikolaja Stezinskega iz Gradca, ker je v hotelu Lahinja opit nadlegoval goste in sc jih celo fizično lotil.
KJE JE MEDVEDOVA KOŽA?
-	Med 9. in 15. avgustom je nekdo vlomil v lovsko kočo na Hribu pri Hinjah. Zmanjkala jc ustrojena medvedova koža z glavo, vredna 20.000 dinarjev.
PRED NOSOM OB MOTOR - V noči na 15. avgust je bilo izpred bloka na Ljubljanski cesti ukradeno motomo kolo „Jawa 175“, vredno
4.000	din. Oškodovan jc Milan Milankovič, stanovalec bloka.
ZA GRAM KOZERIJE
Ni se odprla Kukova gora
Potres, asfalt, dvorana in še kaj
Potres? Ne. Prenekaterega prebivalca podgorjanskih vasi so minuli teden v torek navsezgodaj obhajale povsem drugačne misli Skočili so pokonci Gabr-čani, Suhodolčani, Jugorčani in drugi in črnih misli čakali najhujše. Da se bo Kukova gora odprla in jezero Izar razlilo in še kaj hudega zgodilo, so menili. In župnikovih besed so se spomnili, „da se trese in se bo do kraja streslo". O joj, prejoj, če bo beseda meso postala in nas bo zdaj zalilo, ko
nam je najlepše. Hišo si popravili, avto smo kupili, dc vozimo, sicer resda po sl cesti do Rateža. Pa dvort tudi še nimamo, toda tudi b tega se dandanes lepo živL In bi se nam zdaj to zgodilo? i zdaj se ne sme, če je kaj prav na tem svetu. In se tudi ni Gabrčani so s svojo vro željo ugnali celo samo naravo njene zakone. Vse zmorejo ljudje, samo dvorane in us ja
-	tega pa ne.
I. K ULJ