St. 113. V Mariboru, četrtek 28. septembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 KoiđL, za po! leta 5 golđ., za četrt leta 2 pobi. 60 kr. — Za oznanila s« plačuje od navadno četiriBtopne vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čj se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole 1'rankirati. — Kokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništv o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hisn. št. 229. Vabilo na naročbo. S J. oktobrom se začne novo četrtletje. Vabimo torej vse č. fjff. naročnike, kterim naročnina s koncem tega meseca poteka, kakor tudi vse rodoljubi, da nas z obUno naročbo v narodnem delu podpirajo. „Slovenski Narod" velja po pošti prejeman za celo leto 10 , da sabor na pravi način ob časn stradajočemu pre bivalstvn v pomoč priteče. Izhorniki in volilci! Toliki in taki, ali na videz ustavni, ali jasno absolutni faktorji zakonodavstva, stvarjajoči zakone za naš narod, k temu deželna, baje avtonomna vlada, ktera, makar bi jej bil na čelu naj raznm-nejši in najrodoljubnojši in najnekoristol jubnejši človek, bila hi že potem jako dvojbene koristi za prave in življenjske interese le-te dežele, ker je t zgorej omenjeno nagodbo brezpogojno podvržena odločujočemu vpljivu ogerske vlade; vse to je, rečemo, na naravni način moralo zaroditi z m e-Š n j a v o v j a v n e m pravu in v z a k o n o d a v-stvu, d csorganiz acijo v sodstvu in javni upravi, oslabi j e n j e napredka v javnem poduku, padanje materijalnoga blagostanja in a g r a r u i h r a z mer. na konec skrajno nezadovoljstvo vsega naroda. Ta in tolika zla videči pn zapretji prejšnjega sabora, poleteli ste Vi na previsoki poziv Nj. Veličanstva v tečaji tega leta z radostnim Frcem in odvažno voljo na svoja volišča, da ondi izberete možč svojega Zaupanja, o kterih ste mislili in mislite, da bodo mnogovrstna ta zla po mogočesti odpravili. Pred četerimi leti je tadajšnjim pristašem vladinim, nekoliko z uporrbljevanjcm nedostojnih in neizrecljivih sredstev, nekoliko s strahovanjem javnih uradnikov, nekoliko z obetanjeni zmanjšanega davka in odpravljanja stanovitih državnih monopolov, nekoliko slednjič z obetanjeni olakšanja vojniške službe, mogoče bilo, sestaviti sabor povoljen vladi: no ob priliki poslednjih volitev so se, akopram so si vrlo redki prijatelji vlade marljivo prizadevali, njihova prizadevanja razbila na odločni, neustrašljivi Vaši volji. Radostno so bila srca narodu videč, da so tako kot megla izginili vsi napori onih, kteri misle, da ljudstvo tem bolj veruje obetanjeni, čim težje je zlo, ki ga mori: radostno so, pravim«*, bila srca narodu misleč, da se hode kmalu po dokončanih volitvah, že prvega prošloga junija, kakor je bilo to od početka po Nj. Veličanstvu ukazano, zbrati mogel željno pričakovani sabor. Ali ta blaga nada je žalibože narod izneverila, ker je bil ta toliko pričakovani sabor od 1. junija na tretjega julija, potem od tretjega julija na 20. septembra, pa evo najnazadnje, na nesli-šani v ustavnem življenji način, ko je bil že večji del saborskih članov na potu v sabor, — bil je od 20. septembra odložen na 1;") prihodnjega januarja. S tem načinom torej sabor te kraljevine, da-Biravno bi se tudi po jasni besedi zakonov, stvor-jenill v profilom saboru in po občih načelih ustavnosti imel sklicati in zbrati vsakega leta. v tečaji 1, JS71 ne more biti v stanji bodi si račun prošloga upravnega leta pregledati. bodi si proračun za bodoče leto ustanoviti, hodi si svojo sodbo nad poslednjo iu sedanjo vlado izreči, bodi si na kouec za vsa Zgorej našteta zla leka poiskati. Izhorniki in volilci! Ker je kraljevina Dalmacija, Hrvatska in Slavonija s protizakonitim postopanjem svetovalcev krone vsakega drugega zakonitega zastopstvo oropana (Jišena) in vsem gori razloženim nezgodam i k v r-žena, mi, z Vašim zaupanjem odlikovani, smatramo za svojo sveto dolžnost pred Vami i u pred s v e t o m e v o i z j a v i t i: D a o d s e b'e odbijamo in o d v al j u j cm o odgovornost za kvarne posledice iz odgodbe sabora, na one. kteri so se predrznili (se usudiše) Nj. Veličanstvu naloM kralju odlagranjc svetovati. V kolikor bi pa med tem svetovalci krone mislili, da jim pojde z odlaganjem ali razpuščan-jem saborB in s tem dobivajoč časa. vendar za roko, Vas na drugo misli obrniti, nego-li so one, ktere so Vas nagnile, 4kx4»liii zlior iroriMlti. (Nadaljevanje poročila goriškega deželnega odbora o realki.) rDeželno šolsko svetovalstvo se je ravnalo pri tem računu natančno po vladnem načrtu postave, po zborovibsklepih in po državni postavi J), aprila t. 1. zastran povckšanja sistemizirauih plač za učitelje srednjih šol, držeč se tega, kar opazuje gosp. minister, da se učilišče uravna z učitelji v določni službi in no s suplenti, kateri imajo dobivati, po določbah omenjene postave po 00O gl. letne nagrade, ako imajo postavno sposobnost za javno podučevanje na realkah." K.o je poizvedel deželni odbor ^tako mnenje šolskega svetovalstva, je odgovoril dne 27. maja 1870 št. 1311 namestuištvu , da ne spoznava za primerno, da bi določil in nasvetoval znesek, katerega bi imel donašati tukajšnji deželni zalog , v dosego uravnave c. kr. više realke po namenu zbo-rovega sklepa, katerega navaja v cenjenem dopisu 3. marca 1870 št. 350 , ker meni dež. odbor, da se more iu mora zaprositi cesarsko potrdbo tudi brez tacib preliminarnih pozvedeb, katere spadajo prav za prav v izvršivno področje. Vsled naročila gosp. ministra za uk in bogo-častje je namestništvo zopet povabilo deželni odbor, naj to zadevo naglo in sicer prej reši, kakor se skliče deželni zbor. Odbor je odvrnil , da mu je sicer prav na srcu preuravnanje tukajšne c. kr. realke v narodnem smislu, toda, da obžaluje, da ne more odstopiti od svojega sklepa, katerega je naznanil vis. namestuištvu z dopisom 27. maja 1.1. žt. 1311 in katerega omenja cenjeni dopis 4. av-gu.ta 1870 št. 1378. ker se ne šteje pooblaščenega, da bi zavezal deželo k plačilu tako znamenitega doneska, dokler ne potrdi cesar dotične postave. Deželni odbor meni, da mora najviši državni poglavar načrt postave, kakorŠnega je sprejel deželni zbor v seji 29. oktobra 1869, enako vsaki drugi postavi , ali naravnost odvreči, ali pa potrditi iu se bo moglo , če bo postava tako srečna, da zadobi cesarsko potrdbo, še le potem izvršiti II. njeno poglavje s tem, da se začne vlada z deželnim odborom pogajati, kako naj se bodo stroški skladali. Gospod namestnik je odgovoril razpisu 20 decembra 1870 št. 13314,11. S., da je deželni od bor po zborovem sklepu pooblaščen, določiti dogovorno s c. kr. vlado letni donesek, katerega bodo deželni zalogi plačevali, da se založijo stroški , ki jih prizadene ustanovitev paralelnih razredov, ako hi vlada ovirala najvišjo potrdbo postave. Z ozirom ua ta sklep je vabil odbor, naj to vprašanje zopet, pretresa, ker je vlada dejansko vbudila omenjene ovire. Pri isti priliki je tudi naznanil gosp. nanicst nik, da si je priskrbel po e. kr. deželnem šolskem svetovalstvu potrebnih dat, bodisi glede števila dijakov, kateri utegnejo realko obiskovati. Letni število zadnjih treh let, znaša komaj T>0 iu najbrže hi se to število še znižalo, ker ho obiskovalo veliko dijakov rajši italijanske razrede; korist, katera hi se naklonila narodu, bi ne bila v nobeni primeri • povikšauimi stroški; da se sicer ne more tolmačiti 19. temeljne posta ve zastan pravic državljanov tako, da mora vlada po vsaki ceni zadostiti narodnim zahtevam, ampak da je izjema narodnih nčilišč v oski zvezi s finančnim vprašanjem, katero se ni odpravilo in se tudi ne da odpraviti po navedenem §. 19. Deželni odbor jc podal na to sledeči ugovor: „Ako nagiblje vis. c. k. namestništvo znameniti povišek stroškov, katerega bi prizadela pre-uravnava tukajšnje realke v narodno, paralelno učilišče, da dela toliko ovir , katere je razvilo v cenjenem svojem dopisu od 2(1. decembra 1870 št. 13314. mora na drugi strani gotovo tudi deželni odbor dvomiti, ali more deželni zastop za ugodno in primerno spoznati, da se naloži deželi tolika žrtev za vladno učilišče iu zavoljo tega pripušča odgovornost deželnemu zboru. Dasiravno si tolmači vis. namestništvo § 19 temeljne postave prav po svoje, vendar ne bo hotelo odbijati, da plačuje tudi dežela goriška in gradiščanska državi znameniti znesek javnih davkov in da sme po tem takem zahtevati užitek vseh tistih dobrot, do katerih ima pravico prav zato, ker davke plačuje — in slavno namestništvo gotovo no bo odkazalo zadnjega prostora med istimi javnemu poduku. Ako bi se obrnil § 19 samo proti deželnim in občinskim učiliščem, gotovo bi prav malo pomenil in veljal; ker si treba veudar misliti, da imajo dežele in občine zadosti zdravega razuma, da ne bi vpeljale v svoje šole tujih jezikov kot učne jezike. Kakor se pa na drugi strani ne hrani c. k. vlada za škitom § 19, kadar snuje potrebne pre-naredhc na Ceskem, na Moravskom, v Galiciji in v nemških deželah, zarad enakih razlogov bi se ne smela »podtikati nad denarnim vprašanjem, kc-darkoli so imajo priholjšati razmere ubozega našega ljudstva s tem, da se prežene iz naših javnih ueilišč nezdravo načelo podučevanja v tujem j e-iku; saj ni gotovo nobene nstavue določbe, vsled katere bi imela vlada pri nas isto načelo še dalje obraniti. Nobeden boljše ne ve, nego visoko c. k. na-mestništro samo, koliko večjo prednost je dajala vedno vlada Trstu in Istri v primeri z ubogo Gorico, dasiravno je mera, po kateri se plačujejo davki, vselej in po celi deržavi enake. Ce pa kedo meni, da se ima državna ustava tako tolmačiti, da morajo za vse svobodne in koristne osnove izključljivo le deželni in občinski zalogi skladati, ta se gotovo zelo moti. Zatoraj je deželnemu odboru prav žal, da ne more ustreči želji visocega namestuištvu in to tem manj , ker se ni šo uiti določno sprejel, niti zavrgel načrt, o katerem so bili že razgovori pri vis. c. k. miuisterstvu za uk iu hogočastje, namreč zastran osnove realnega gimnazija v Gorici." Slcdujič jc naznanil gospod namestnik z razpisom 17. junija 1K71 št. 871/P, da hoče gosp. minister za uk in bogačastje svoje mnenje deželnemu zboru v prihodnji sesiji razodeti in se za isto potezati, ker niso imeli dogovori z odborom nobenega vspeha. Dopisi. Ofl VI «1«" j«*. 24. sept. |lzv. dop.) Naši ljutomerski ncinškutari so bili zadnje dni pred volitvami že tako ošabni, in v svoj nemški ,,reicbu zamišljeni, da so celo slovenske pozive načelnika okrajnega zastopa nazaj poslali, rekši da jih nerazumejo. Človek vedoči in poznajoči ljutomerske nemško tare. bi moral strmeti ua take hinavsko lažljive izgovore , ker nam jc znano, da so le s pomočjo našega slovenskega jezika oni tukaj naseljenci prišli h koščeku poštenega svojega kruha. Če se ga pa v tolikih letih še niso mogli tako naučiti, kolikor ga denes zna vsak otrok v ljudski Šoli, namreč brati, potem so topi ljudje od kterih nema okrajn. zastop niti ljudstvo ničesar pričakati, in bolje je da so klopi prazne na ktere so oni hodili sedat. Naš prejšnji in tudi sedanji okrajni zastop jc uradoval prej v dveh jezikih, toda ker je vsaka naj manjša slovenska pičica bila nenišku-tarjem trn v peti, stavil je g. Aut. Božič s svojimi tovariši predlog: naj ho z ozirom prebivalstva, ozirom hitrejega in uniestncjega uradovanja v prihodnje okrajn. zastopu in njegovemu odboru opravilni in službeni jezik slovenski itd. Ta predlog se je izjemom pričojočega gosp. okraj, glavarja in še enega nemškutara enoglasno sprejel. Radovedni pričakujemo tedaj prihodnje seje, v kteri bomo videli ali se je udeležijo ali ne, ker škoda bi bilo za pričkanje v okraj, zastopu, druge reči si mi pa lehko in še dosti hitreje opravimo. Slava tedaj našemu okraj, zastopu ! kteri si jc neglede drugih zaslug ravno steni predlogom osvetlil svoje lice; skojim predlogom ako se djan-sko izpolnjuje, je zadosteno glede jezika potrebam in željam vsakega količkaj zavednega in značaj-nega domoljuba. las 4«or«kiiJ*l44k;£». 5. sept. [Tzv. dop.] To dni sem imel zopet priliko skušati gorenjsko železnico in njeno osobje. Že v Ljubljani sem zapazil, da so pri prevaževanji vlakov samo tujci, to jc slovenskega jezika ne zmožni. Ktcrega si vprašal, od kod je, od nobenega nisi imel čast zvedeti da je Slovan. Ti ljudje se odlikujejo od onih južni železnice s surovostjo, kajti komaj vlak na postajo pridrdra, že upije po nemško 5 ali 10 minut raufenthalt" in ko se še vlak ni ustavil, že dvakrat pozvanja. Kouduktorji po svoji odlični surovosti ljudi z grdimi besedami v vozove tlačijo in vrata zapirajo. Tako sem videl, da koudukter ni hotel več vrat odpreti nekemu staremu kmetu, da si je vlak še stal in je dosti prostora bilo. Mož je moral nazaj ostati. Ali se je strašljivi kmet na dotičnem mestu pritožil ali ne, nisem se mogel prepričati, ker sem še le čez 10 dni nazaj popotoval. V uradih po postajah, kamor pogledaš, le tujci, inčejc kak redki domačin, še ta je zagrizen nemčur. Kranjski deželni zbor naj bi na to bolj gledal , da vodstvo gorenjske železnice službe domačinom deli, ker ravno obilo domačinov si mora kruh v drugih krajih služiti, kjer jih prezirajo. S tem da bi bili domačini, hi se tudi bolj ljudem ustreglo, ker zdaj jc vedno le nevolja čuti. Kar trgovine zadeva, je gorenjska železnica, grozno v napredku — po rakovo, ker svojih voz po drugih železnicah ne pošilja. Vsak voz so mora namreč na južnem kolodvoru preložiti. Vsled tega se veliko časa izgubi, in tudi blago, večkrat preloženo, se v škodo pokvarja. Mnogo gorenjskih kmetov sem slišal, ki so rekli, da blago raji z vozom v Ljubljano vozijo iu tam dajo na južno železnico. Popotni goreujec. Iz KaKi'el»a. 25. sept. |Izv. dop.] Oblika, v kterej se naše ustavno življenje že več let prikazuje, jc prava karikatura konštitucijonaliznia. Če se nikjer drugje državna oblika ustavnosti do absurdnimi dognala no bode, pri nas se bode gotovo. Mi smo raznih spakovanj že tako navajeni kakor cigan batine. Ena ter ista zadeva se ua več načinov karikira „per variationom". — Karikatura je bilo Kauchovo banovanje, karikatura je bil njegov „puranski" sabor, karikatura bila je „srečno" sklopljena nagodba z Magjari, karikatura je trikratna odgodba našega sedanjega sabora; — naj grja vseh karikatur je pa ta, da tisti naši poslanci, ki jih je naš zadnji sabor v Pešto poslal, Se zmerom svoje mandate uživajo, iu kot zastopniki naše kraljevine v poštanskem drž. zbora sede! Po obstoječem zakonu bilo bi to samo v tem slučaji pri-pustljivo, ako bi se bil naš zadnji sabor še pred izminotjem svojih treh let razpustil; ker pa ni bil razpuščen, ampak ker mu je mandat do zad- njega dne iztekel, to ne bi smelo biti. Ugas-nenjem saborskega mandata, ugasnili so naravno tudi mandati njegovih odposlancev v peštanskem drž. zboru. Ako bi naši ablogati kaj poštenja v sebi imeli, odstopili bi sami, saj vendar razvidijo, da so mrtva roka umrlege telesa, pa ravno na tem klinu stvar visi, da oni toliko poštenja nemajo, da bi se na ta čin odvažili. Izmed njih 29 jih je morebiti komaj petorica, ki magjarski razumejo, to jih pa vendar ne pači, da ne bi mogli svoje diete na uobel način v Pošti zažvižgati. — Težko je reči, ali jc ta karikatura bolj anomaliji ali anakronizmu podobna. Kaj takega je tudi samo pri nas mogoče, ki smo zavoljo Magjarov na sveti, da jim z našimi telesi njih „orsag" zarobimo. Ukupni proračun za leto LS72 za dežele ogerske krone kaže nenavadno visok deficit 52 mil-jonov. Cislajtanija bi morala v istem razmerji imeti naj manj 100 miljonov manjka. Prejšnji ogerski Huancminister Lonjaj je polagajo proračun na mizo drž. zbora mnogo česa govoril, kar ni na stvar spadalo. Z liričnimi frazami prikrival je proračunske rane, ter s kritikovanjem raznih filozofičnih sistemov osladil trpkost povišenja davkov. Poezija in filozofija se gotovo ne morete upotrebljavati pri razkladanji in priporočevanji tako suhoparnega predmeta, kakoršen jc proračun, vendar se pa poezija in filozofija lagljc prebavite, kakor tisti cinizem, s kterim je sedanji ogerski tinaucminister Kcrkapolji manjek 52 miljonov iz prispodahljenja prihodkov in razhodkov tako neusmiljeno točno konštatoval. Narava tega našega drž. gospodarstvenoga izmanjka je žali-bog taka, da se iz nje kronična bolezen naših skupnih financij razodeva. Hladni listi sami priznavajo malo tolažljivo finančno stanje, vslcd kterega se še voč let — nota-bene! pri normalnih okolnostih — ne bo demo mogli iz vsakoletnega manjka izkopati, in to bogme ni po tem , da bi človek mogel z veseljem v prihodnjost gledati. Denar lahkomišljeno in na ne-plodonosna poduzetja trošiti, porezno moč naroda na eno stran nategnti, na drugo jej pa ne pod ramo seči in dolgove delati, dokler še ni zadnja kaplja kredita izcrpljena, to znajo naši prekodrav-ski bratje. Pa saj ima naša vojniška krajina v svojih pragojzdih še lesa v vrednosti več kakor sto miljonov! Čegav je ta les? za to Magjari ne vprašajo, ampak oni jemljejo denar tam, kjer ga najdejo: iz naših narodno gospodarstvenih zakladov! Takoj potem, ko je o. kr. reškript na česki dež. zbor poznan bil, skočilo je vse plačano novinarstvo celega „magjarorsaga" hudo po konci. Ta prvi naskok je dal eislajtanskim ustavovercem precej koraže. Prvi plamen je pa hitreje posinučel, kakor smo si mislili. Denes vsa vladna glasila štreno, ki so jo v prvem preseneteuji zamotati htela, spet — sc ve da malo sramežljivo — od-motavajo, na čemer ustavoverci gotovo ne bodo „alelujow popovali. Sicer je pa Dcakova stranka slab pomočnik in zaveznik, njeni dnevi so zbrojeni, prve prihodnje volitve jo bodo raztrupilc, in če sc bo potem levic a na stališče zgoljno personalne unije postavila, ne bode temu niti reškript na česki dež. zbor kriv, niti federacija v Cislajta-niji, kajti ta točka v programu levice jc stareja od Ilohenvvartovega niiuisterstva. Govorica o odstopu kana, ministra in drugih naših dostojanstvenikov vsled odgodbe sabora se ni uresničila. Klopec, ki se enkrat v sladko kožo mastne službe zagrize, ne spusti takoj tako! Iz Iftumthl. 26, septembra. [Izv. dop.] „S tacim časopisjem ni mogoče vladati; dokler bodo ščuvale- te novine, ne bode miru v deželi." Tako tožijo že dolgo vladna glasila; to je posebno večkrat brati v llohenvvartovcni „Oesterr. Journal." Iu reči se mora, da imajo prav. Kaki 4 dunajski listi, na pr. obe „Prcssi" „VVanderer" itd. imajo neizmeren vpljiv, a ravno tako škodljiv vpljiv. Proti ministerstvu in poravnanju se bore tako z vsem orožjem, da vse obsodijo kar od njega pride, naj bo dobro ali slabo. Kako torej temu nasproti stopiti? Uničiti toli časopisov ne gre, ker svobode gaziti, to si ne upa nobeno ministerstvo in bog nas varuj tacega. Velja tu: „denes meni, jutri tebi" — že zato ne smemo biti za državne prav-dnikc. da si nas morajo stalna načela na rsvo bodo vsem," tudi protivnikom, navajati. Treba torej samo konkurirati. To pa je težko. Večji politični list ustanoviti in obdržati, pa dobiti mu velik krog čitateljev, nt lalika stvar. Časniki, ki že več let obstoje, korenine zasade v občinstvu, pridobodo si stare prijatelje, mnogo jih, ki so jim prijatelji in verni poslušalci iz same navade. Posebno rfilister" po mestih in po deželi, ki pri vsej svoji lenobi v samostalnom mišljenji vendar toliko odloči pri volitvah itd., veruje samo temu, kar izpuhštabira iz svojega Časnika. Časopisje protivno ministerstvu, jc tem uevarneji faktor, ker ti listi imajo pravo vodstvo nad poslanci ,,klike ustavovereov," ne pa narobe, kakor pri nas Slovanih, ki imamo po sreči, če prav manje, pa vsaj res strankino časopisje, ki je bolj ali menj vpljivu poslancev in narodnih veljakov odprto. Kaj hode ministerstvo temu nasproti storilo, to jc počakati. Ena govorica pak , ako je istinita, kaže , da je pravo pot zadelo. Govori se, da je vladna stranka kupila dva tukajšnjih večjih listov, ki bosta torej od početka novega četrtletja drugače pisala nego v dozdanjem duhu. "Potreba je pač, ker od zadnje vojske sem, jc prusotilni duh v večje tukajšno novinarstvo tako strašno zašel, da sc škoda, ki iz tega gotovo za državo izvira, ne da preraču-niti. In odlikovala sta sa posebno ,,1'resse" in „Wandcrer", dva časopisa, ki sta« bilo ob koncu Giskrove vlade na precej poštenem avstrijskem stališči. „T n l> o r**, časnik za zabavo, znanost in umetnost. Sploh se čuje potreba beletrističnega in znanstvenega časnika. Da sc tej potrebi ustreže, je žc rajni prezgodaj umrli A. Tomšič z g. Davorinom Trstenjakom zložil program, po kterem naj bi sc izdaval takoŠen časnik. Nektcri rodoljubi so sc zopet prijeli te misli in nakanili izdavati s smrtjo, Tomšičevo pretrgani list. Dali so mu ime : „T ah o r", ker v njem hočejo zbirati vse slovenske vojake, kteri s svojim duhom bojujejo za omiko in dušni napredek slovenskega naroda. Svrho časuikovo ozna-nuje obširni njegov naslov. „Tabor" bi rad svoje bralce polteno razveseljeval in razvedroval, pa tudi skrbel za poduk in dobri estetični ukus. Imel torej bode sledeče predele: I. Zabava. V ta predot hode prejemal dobre pOTOStl, novele , romance , historične pripovedke, humoreske itd. II. Znanost. Ta predel bode prinašal zgodovinske črtice slovenskih dežela, krajepise, popise blagih historičnih značajev vseh izobraženih narodov starega [in novega sveta, in v teh popisih sc bode posebno poudarjala važnost narodne odgojitve, v njeni se bode razglaŠevalo narod o blago, kakor še se je ohranilo v pesmi, pravljici in prislovici. Objavljalo se bode, kar razkrivajo domača raz-iskavanja na različnem polji znanosti; priob-čevali se bodo naravoslovni predmeti, kolikor mogoče v popularni obliki. III. Umetnost. Ta predel bode hranil proizvode pesništva, tudi dobre prevode, priuašal estetične sestavke, v njem se bodo presojevali različni umotvori slovenskih in slovanskih pisateljev, delovanja narodnega gledališča, slovenskih umetnikov, kakor: godbeuib skladateljev, slikarjev, kamnotescev, stavbarjev itd. Časnik bode izhajal vsak mesce dvakrat na celi veliko-eetvrtiuski poli, in se hode zalagal iu tiskal v narodni tiskarnici g. F. Skaza in drugov v Mariboru, bode tudi, ako ga občinstvo dovolj podpira, včasih prinesel ilustrovane priloge. Cena mu bode na leto 4 gld. Naročilo se bode tudi sprejemalo za četert leta. Izhajati začne 1. pro- sinca 1872, vendar se bodeta že meseca listopada in grudna dva lista na ogled razposlala. Ker je g. I)av. Trstcnjaktako rekoč oče programa tega časnika, je obljubil tudi ustanovljenje in zarasti" uredovanje prevzeti, in on sc ob enem ■ tem razglasom obrne do vseb slovenskih pisateljev, posebno pa do svojih osebuih literarnih prijateljev, naj nm svoje priueske konci do 1. listopada 1871 1 rane o pošljejo pod naslovom: gosp. Davorin Trstenjak žnpnik na Ponikvi (SUdbalmstatinn Ponigl), ker mu obilni posli ne dopuščajo, da bi se do vsakega v posebnem pismu obrnil. Naročba se prvljc ne bode razpisala, dokler nimamo vsaj za četvrt leta potrebnega gradiva nakopičenega, ali vsaj gotove obljube od p. u. g. pisateljev, da bodo stalni sodelavci tega časnika. Ako bode. toliko število naročnikov, da po doplačauih tiskarskih stroških še kaj črez ostane, bode založništvo rado plačevalo tudi sodelavce , ker pri tem literarnem podvzetji sc uc išče nobeden dobiček, temuč edina svrha mu jc: zdrava omika in pravni napredek slovenskega naroda. V Mariboru 1. oktobra 1«71. Fr. Itapoc, Izdavatelj, solastnik narodne tiskarnice Fr. Skaza in dr. Politični razgled« Dnnajsk nstavoveren list jc te dni poročal, da misli cesar krone odreči sc in izročiti vlado regentu za cesarcviča Rudolfa nadvojdu Kainerju. To novico pak vsi vladni listi oznamljajo kot ustavoverno laž. Piše se „Politiki" iz Dunaja: v resnici je cesar prav trden v svojem programu in svojem sklepu in podpira najkrepkejc ministerstvo Hohcnwartovo. Razmera cesarjeva k svojemu ministerstvu je tako dobra, prijazna, srčna, da mu cesar tudi iz Pešte pošilja izpodbudo in osrčevanje. Cesar jc bil od prvega početka najmarljiviji so- delavec ministerstva j on je vse sam sodeloval, on se je dogovoril o vseh mogočestih vpora in pač nikoli ni kak knjez tako na tanko posameznosti programa in taktike svojega ministorstva preudaril ko cesar Franc .Jožef."1 I>ti dopisnik potrjuje, da je Itcnst sicer nehal rovati z nemško kliko proti llohenvvartu . da pa bodo vse OHO, njemu in njegovemu pomagaču ilofman-u pot pokazali, kader sc cesar vrne. V Koroškem deželnem zboru seje enako kakor v spodnjo-avstrijskoni sprejel dotični od nemško iistavovernih fanatikov predloženi protest proti cesarjevemu reskriptu, ali pravna zabramba za ustavo z 32 proti 4 glasom. Slovenec Kin-spieler je govoril proti in je zahteval da sc njegov protest proti tej pravni zabrainhi v protokol vpiše. Deželni zbor gornjc-avstrijski je prvi poslal cesarju adreso, v kteri se politika ministerstva Iloliemvaitovega odobrava in se izreka za poravnanje in ravnopravnost med narodi. Kakor smo mi v zadnjič na naše nemške in neinškutarske nasprotnike tirjatev stavili, naj nam dado in izvedo enako narodnostno postavo, ki bi zagotovila ravnopravnost naše narodnosti, kakor jo vlada in Čehi ponujajo češkim Nemcem, — tako zdaj tudi ogerski Slovani, Srhi, Slovaki itd. — od Magjarov tirjajo enako postavo. „Zastava" slovanske poslance v ogerskem zboru pozivlje, naj predlagajo naravnost v tem zmislu izdelano osnovo. V ogerskem državnem zboru jc po Ma-gjaru Iraniju zdaj tudi Hrvat sicer vslcd izgubljenega mandata nepostavno v Pešti sedeči V u koti novic ministra za Hrvatsko Pejačcviča interpc-liral, zakaj je dovolil odloženje hrvatskega sabora. Gotovo jc to sama komedija, interpelacija samo naročena, da se more od magjarske strani poskus narediti z nekoliko frazami tolažiti razjarjenost, ki vlada zdaj na Hrvatskem. Italijanski list „lioma del Popolo" toži, da Italija ni šc gotova, ker, dasi ima Rim, vendar nema še svojih „naravnih mej" ker še so v tujih rokah — Trst, Tirole, in Nizza. — Torej Dalmacijo so Italijani menda že izbrisali iz vrste svojih poželjenj, našega primorja še ne. Razne stvari. * (Iz Ljubljane) sc piše v zagrebško „Siidslavische Correspondcnz" da je početka prete-čenega mesec« bival minister Sehaftle v Ljubljani, in da je konferiral z deželnim predsednikom Wurz-bachom. Ali jc govoril tudi t drugimi merodaj-nimi osobami, dopisnik ne ve. * (Fabrika cigar) se ustanovi v Ljubljani in sicer največja v Avstriji, ker bode poslovala 2000 delavk. * (Imenovanje.) Minister pravosodja je imenoval Janeza Jagodica, adjunkta v Novem mestu, za okrajnega sodnika v Mokronogu. — * (Mirenska čitalnica) na Goriškem napravi v nedeljo 1. oktobra zvečer ob (>. uri besedo s petjem in igro: „Servus Petclinčck." Uljudno ee vabijo vsi gg. udje in sploh častitelji čitalnic k tej veselici. — Vstopnina za neude znaša 20 kr. Odbor. * (K veselici) l.dne oktobra t. 1., b katero se odpre Čitalnica v Lotu, se vabijo vsi rodoljubi Odbor. Za T o m § i č e v spominek. Prenesek . . 1623 gld. 80 kr. Pri mali Nedelji nabral g. Anton Porekar 4 gld. 80 kr., darovali so: (tosp. Botfoslav Zorman, učitelj ... 1 „ — „ „ Matevž Gregorič, posestnik ... 1 „ — „ „ Andrej Spindlar, sadjorejec . , . 1 „ — „ , Tomaž Matjafiič, posestnik ... — „ JO „ , Lovrenc Borko, kamnikar ... — w 20 „ „ Anton Snops, dijak...... — „ 20 „ „ " Anton-Matjašič, kmečki sin . . . — „ 20 „ , Anton Porekar, dijak..... — „ 50 „ „ Andraž Mihalič, poseistnik ... — „ 50 „ Skup gld, 00 kr. < >%ii*xiiilo. Na c. k. učiteljskem izobraževališču v Mariboru (Sehillerstrassc poprej Gambrinus - Halle) sc bode osnovala s početkom šolskega leta 1871/72 posebna slovensko-uemška šola, kakor šola vadnica in vzornica (l.ebungs- und Musterschule). Vsak učenec, ki hoče vstopiti v to šolo, se mora po svojih stariših ali njih namestnikih osobno predstaviti I. ali 2. oktobra dopoldne od 8. do 12. ure ravnatelju o. k. izobraževališča, in sc izkazati s krstnim listom, če bi pa bil že poprej na kakej drugi šoli, tudi s spričevalom preteklega šolskega leta. — Šolsko leto se začne 6. okt. Sprejemali sc pa bodo le taki otroci, ki so 6. leto svoje starosti že dovržili, 18, leto pa še niso prekoračili, in ki so zmožni slovenskega jezika. "V >Im*it>oi'vi, 25. septembra 1871. (81—1) V. h. ••/#«'#•«*<■ O*wf«*o. Realna gimnazija v Ptuji. V l.. II. in III. razred bodo sc dijaki zapisovali 29. in 30. septembra ter I. oktobra. V I »t nji, 21. septembra 1871. (21—2) R cent. Cona. gld.1 J8 21 86 86 46 56. Nositoljna moč: 20 *2."» 30 40 f>0 cent. Cena, gld.: 70 80 9(1 f()0 110. išalaitstti'M«* vafft': Nositoljna moč: 1 •_' 4 10 *J0 30 fnt. Cena, gld.: .". 0 T.oO 12 16 "iS. Nositoljna moč: 40 60 'i*' TO hO fnt. Cena, yld.: 20 22 26 27.60 80. I Y#«y«* xa žirimp ■/. železnimobroČ- jem in utegi fgevihti |: Nositoljna moč: lo "JO 25 80 40 60 cent. Cena. ^ld.: 160 170 200 230 800 360! flosltt* t,ff0 300 Cona. gld.: UOO ti.".o 7..0 ni—ii) 1 OP oont. Š*Uij4* r.Sf H<>rt4> 4lt'U4fi< 9414/4 |l| tltffft. 300 epnt. JMC^ Naročilom jiroti pošiljanju denarja ali na poštno 900. poduzetje ustreže precej : tj. Hudimi «fc C^iiip.^ fnbrikanti vag in utegov. Dunaj, mratn, iSingerstpasse AV. Jo. Izdatclj in odgovorni urednik Ma rtm J e 1 o v še k. Tiskar: F. .Skaza in drugi.