-----   119-----
O reji prešišev.
C.  O pitanji.
Glavna stvar pri svinoreji je pitanje (debeljenje).
Vsak gospodar le želi z majhnimi stroški mnogo prirediti in mnogo dobička imeti, zato je velike važnosti čas pitanja, in sicer glede na starost, Čas in hrano, ktera se pri pitanji potrebuje.
Starost, v kteri se prešiči morejo početi pitati, je zel6 odvisna od plemena prešičevega. Navadni prešeč se še le more početi pitati, kedar je poldrugo leto ali dve leti star. Prešič boljšega plemena je že v 8. mesecu dober za pitanje, in tak že od 15. do 18. meseca največo stopinjo pitanja doseže. Glavno pravilo je pa to: kdor pita samo za meso, naj počne v starosti od 18. do 10. meseca, — kdor pa pita za špeh (slanino), naj nikar ne počne pred 18. mesecem.
Čas pitanja je najboljši jeseni ali pa pozimi. Takrat je dosti hrane, in tudi prešičev takrat vročina ne nadleguje , kakor tudi drugi mrčesi ne, kar je pri pitanji velikrat na veliko korist. Za pitanje naj se jemljejo spomladanski prešiči, kteri so bili že v mladosti rezani, ravno tako se mora tudi že izsluženi mr-jasec popred rezati, ako hočemo, da bo pitanje nekoliko dobička prineslo.
Kar se hrane tiče, je vsakemu znano, da je različna, s ktero se prešiči pitajo, zatoraj bo tudi pitanje različno.
Pitanje z rob in o (Hackfriichte), kamor krompir, repa, pesa in korenje spadajo, je večkrat prav dobro in naglo, posebno ako se robina malo prekuha in tako za želodec dobro pripravi. Akoravno tudi sirovo ro-bino radi jedo, vendar se pa pri pitanji tega hitro naveličajo , zatoraj se jim mora večkrat zrne vmes na-mešati.
Tudi pitanje s kislim mlekom je od velike koristi, ker taki prešiči postanejo hitro špehati in imajo izvrstno meso. Da je pa hrana bolj gosta, dobro je nekoliko na debelo smeletega ječmena pridjati. Po skušnjah velja pravilo to: kdor počne z mlekom pitati, naj tudi z mlekom neha, ker pri vsaki drugi hrani bi prešič počel kasneje hujšati, in tako bi dobiček odletel.
Ako se pita s tropinami od pive (ola) ali pa z žganjarskimi d rožami, kar je še boljše, mora se paziti, da se jim daje v pravi meri in ne pregorko, in da se tega ne naveličajo, naj se jim d& zdaj gosto, zdaj redko. Mes6 pri takem pitanji je^ prav okusno, samo  špeha  se   ne   dobi  prav  veliko.    Se bolje kakor
pivske tropine in žganjarske drože so pa pšenični ostanki pri narejanji s trke, ker hitreje rede, mes6 postane trdo in špeh gost.
Pitanje z žitom je zopet različno in sicer v obziru pripravljanja, kakor tudi vrste žita. Kar se tiče pripravljanja žita, je najboljši na debelo smleto zrnje prešičem dajati, in sicer tako, da se popred nekoliko časa v mlačni vodi namaka in tako omehčd, pa ne, da bi se cmoki napravili, ker to želodec težko prekuha in tako prešiču težavo dela.
Vrsta žita je po izkustvu svinorejcev najboljši ječmen, al v tem obziru nam prav zanimivo „sleške kmetijske novine" pišejo iz izkustva dr. Ed. Heiden-a, kteri je na kr. saksonski kmetijski postaji poskušnjo naredil in iz ktere sledi:
1.    Da samo zrne ni dobro za pitanje, ker se v želodcu ne prekuha dosti, in tudi prešičem ni zmirom prijetno, to velja" tudi za sočivje, izmed kterih je bil grah najbolje.
2.   Zrno namešano s krompirjem je bilo še slabeje prebavljenjo, ker se je v prvem slučaji pomnožila težina prešiča vsaki dan sredno primero jemaje za 1 funt in 94 st. v drugem slučaji, in sicer oves pomešan s krompirjem samo za 1 funt in 10 st., ječmen s krompirjem za 1 funt in 29 st., in grah s krompirjem za 1 funt in 43 st.
3.   Zrno pomešano s kislim mlekom bilo je mnogo hranljiveje, ker tukaj seje težina prešiča pomnožila jemaje sredno primero vsaki dan pri grahu in kislem mleku za 2 funta in 23 st., pri ječmenu in kislem mleku za 2 funta in 31 st., pri ovsu in kislem mleku za 2 funta in 5 st.
4.    Zrno pomešano z mlekom in krompirjem bila je najhranljiveja hrana, ker težina se je pomnožila vsaki dan pri grahu, krompirji in mleku za 2 funta in 61 st., pri ječmenu, krompirji in mleku za 2 funta in 50 st., pri ovsu, krompirji in mleku za 2 funta in 50 st, pri otrobih, krompirji in mleku za 1 funt in 80 st.
5.   Da je špeh po ječmenu in grahu mnogo gosteji in trji,  kakor pa po ovsu in otrobih.
Iz tega se vidi, da zrnja ni dobro samega pitati, ampak zmirom pomešano z drugo hrano.
Tudi s turšico (koruzo) je pitanje prav koristno, vendar se večidel še le proti koncu pitanja vpotreb-ljuje, in s tem tudi pitanje dovrši.
Pri pitanji naj se nikdar ne žabi na snago in potrebno gor ko to, kakor tudi, da se ne d& prešičem na enkrat preveč jesti, ampak malo po malo in večkrat na dan, kajti prešič je zelo požrešna žival in se lahko prenažre. — Tudi sol je dobra pri pitanji zavoljo lagleje prebave in veče požrljivosti, in sicer se računa pol lota na dan za enega prešiča; preveč soli bilo bi škodljivo. Tudi oglja, dobro stolčenega, jim včasih dajati, jako je koristno.                  Franjo Kuralt.