"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE f: IT ATELJE PROLETAREC Official Organ Vugosluv Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. Ms Ast si (M«rsss st ttarsU ), CHICAGO, ILL., S. MARCA (March 8), 1939 Pukli»W W~kl, at 2301 So. UwmimU Arm. • ata LETO—VOL. XXXIV. Zmeda po svetu se veča dan za dnem—v nevihto ŠPANIJA SE ZMEROM GLAVNI OGOREK EVROPE. — NAPETOST V ANGLIJI. - NOTRANJA KRIZA BELGIJE. — MUSSOLINIJEV ZET VEDNO NA DIPLOMATIČNIH OBISKIH ENOTNOST DELAVSTVA EDINA POT V USPEHE Chamberlaun in Daladier sta hotela hkrati u kanit i v Španiji Hitlerja, Musnolinija in špansko* republiko. Ni ae jima ipo-r red i !o. Oba imata glavobol ra-yd George ipravi, da demokratične vlad« izgubljajo, ker jim vladajo ministrstva 4 tretje kakovosti". Za Francijo in Anglijo to prav gotovo velja. Vendar pa smatra vsa kapitalistična AngHja Chamberlaina za svojega najsposobnejšega kramarja ker "varuje" »vet pred "komunizmom". Naj požre Hitler češko, Mussolini Etiopijo, Beck Ut- | t - Kdo je zmagal v Španiji? kilo pravzaprav je zmagal v Španiji? Italija, ki je pomagala fašističnemu glavarju Francu od prvega dne civilne vojne? Morda Hitler, ki je Francu priskočil na pomoč par mesecev pozneje? Ali mogoče Vatikan, ki je pod vodstvom sedanjega papeža, preje kardinala Pacellija, pomgal Franku gmotno in s propagandnim aparatom katoliške cerkve po vsem svetu? Ali pa je mogoče zmagala v Španiji torijska Anglija h svojo politiko "neumesavanja", ki je pomagala Francu bolj kakor Musaolinijere legije? Vse te sile interesov so pomagale fniistom v Španiji vsaka po svoje in zdaj vse pričakujejo, aH pa zahtevajo od diktatorja Franca, d» jim plača usluge. Vse, kar bo plačal, bo iztisnjeno iz Španskega naroda. V Rimu in Berlina, v Parizu in Londonu trdijo, da so v Španiji ZMAGALI fašisti. Molče pa, da je bil v tej vojni porazen ŠPANSKI narod. Te resnice nočejo primati, Zgodovina jo bo vzlic temu beležila. JSZ apelira na AFL in CIO za slogo Eksekutiva JSZ jo na tvoji proili »eji dne 3. marca znova »klonila apelirati na odbor CIO In odbor AFL, da naj te resno trudita doseči sporazum in e- notnoftt delavskih unij, kajti vsled bojev v njih in med njimi trpe posledice člani in delavski *azred v splošnem. Dalje je eksekutiva sklenila -nitoveriti tudi na pismo posebnega odbora soc. stranke, v katerem nas vprašujejo sa mnenje o funkcijah, oziroma delu glavnega strankinega urada, o njenem glasilu in o drugih slič-nih zadevah. Za sestavo odgovora na vprašanja sta bila pooblaščena Chas. Pogorelec Frank Zaitz. in Parizu so se nadejali, da repu- viruiko Mmo da M * zveri blika padekot hiša « kart vsaj obvari« pred unieenjem, kajti koncem februarja to leto. In čudo — vztrajala je v najtežjih dneh preizkušnje, zgodovina pa bo »pričala, da je španska republika padla ne toliko vatod opozicije znotraj, ampak zaradi vnanje intervencije (Italije in Nemčije) in pa s pomočjo za vratne politike torijske vlade Velike Britanije. Francija ima pri tem znaten del zasluge ker nikoli ne ve, kako se okre-n i ti v svojem cincanju. Kakor ji namiguje Chambenainova marela, tako pleše. Italija strah Francije Anglija ve, kako držati Francijo na uzdi. Drži ji ipred njo krmo — obljubo pomoči — kakor furman v kartunih pred vpreženo živino. Konj vozi in vozi, a cilja — svoje krme — ne doseže. Ko je že napol zigru-den, mu furman ponudi, zato, da petem lahko nadaljnje svojo >taro igro. Italija se Je pred par meseci po nerodnosti Mussoinijevih nasledila bi jih po njih padcu druga 'zver", ki jo danes navadno označujejo z besedo 'komunizem". Gre m torej le za »privatno svojino m interese posedli jočih. 9 • Belgija v krizi Nevihte se vzJic vsemu večajo. Dežniki diktatorjev in "demokratičnih • premierjev ao bolj in bolj nezamenljivo varstvo. Na primer, dežink Belgije je že skoro ves strgan in država v nevarnosti padca v fašizem, kar pomeni z dežja pod kap. Svetovni politični, mednarodni ekonomsiki, in notranji položaj je kriv njene krize. Italija pod "parašutom" ItaJija čuti bližajoči se polom. Finančno je že dolgo uničena. Svojo valuto drži pokonci z vbrizgi. Musaolini je napodil PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO SVEtl Reveži zmerom tepeni Katastrofa zdaj tu — zdaj tam. V premogovniku VA Poljskem 20 ubitih. V Zongu4daku v Turčiji 23 rudarjev ubitih. V eksploziji municije v Osaki na Japonskem več sto ubitih. Take so drobne vesti teden tednom. SESTANEK ZASTOPNIKOV DVEH NASPROTUJOČIH SI UNIJSKIH ZVEZ ZA SLOGO GLAVNI PREDSTAVNIK VODILNE AMERIŠKE KAPITALISTIČNE STRANKE APELIRA NA DELAVCE ZNOVA IN ZNOVA, DA NAJ SE SPAMETUJEJO IN SKUPNO DELUJEJO Tragedija ameriškega delavstva je, da mora posredovati v njegovo zedinjenje predsednik ropublike, ki je ob enem predstavnik najbolj nazadnjaške. najboJj reakcionarne stranke v tej deželi. Predsednik Roosevelt ni bil de nikoli proletarec. Je bogataš. Vendar pa je on človek, ki se za svoj "nevv deal" zanima, in želi, da ne propade. V ta namen si prizadeva ustvariti enotno unijako gibanje. Malo upanja na uspeh za Meni zastopati na sestanku za enotnost Matfchevv WoJl, Harry C. Bate« ki Th^uus A. Rickert. Woll >e predstavnik unije kli-šejskih delavcev in najsposobnejši diplomat v odboru AFL. Je zeJo konservativen in Green ga smatra, da je v pogajanjih lahko kos Lewisu v vsakem slučaj«. Harry C. Bates je predsednik unije zidarjev, ki je v AFL ena najkonaervativnejših in za organiziranje delavcev po strokah. Najmanj dostopen I M smislu za enotnost delavskega | Odbor CIO je RooseveJtotvo j jribanj* »pa je Thoma? A. Ri-vabilo na posvetovanje z AFLickert, ki je voditelj unije obla- V Hamburgu je bilo 4. marca obsojenih 11 Nemcev vsled protinacijskih aktivnosti, med njimi eden v smrt. Pregrešili so se proti zakonu za "zaščito države". Take obsodbe ji gotovo ne bodo pomagale. Prentogarji v Hazleionu. Pa., so si koncem konca le izvoje-vali nekoliko pribolj^ka. Ostali so pod zemljo zdržema nad teden dni in se vrnili šele ko jim je družba »zplačala zaostalo plačo v gotovini. Stavka pomaga, čeprav ni vselej uspešna. Stavkalo je 62 »premogarjev. Philadelphija je eno najbogatejših mest v Amerki. Ima 19,000 občinskih uslužbencev, katerim meseca februarja ni moglo izplačati zaslužka zaradi prazne blagajne in zavlače-| va nega proračuna. Delavci namreč lahko čakajo. General Franco je obljubil Mussoliniju in Hitlerju "večno zvestobo" svoje Španije. V Pa- Primonjkljoj v Summitu ] IV Summitu pri Chicagu so me- na občinska odkoraka. Refe- davno zasOedili pri pregled ova-rendum za od poklic je v Zed. nju knjig občinske uprave nad državah že beki vrana. Včaai so ga imele v svojih pravilih potovanja z enega glavnega mesta v drugega, da kaj zme-Setari v korist •'novega rimske-diplomatov nekoliko prenagli- ga imperija". Bil je na Polj- svojega zeta grofa Ciana na in Londonu se smehljajo, I a. ker je od Francije zahteva- rkem, v Jugoslaviji, v Rolgari- la kar naenkrat več nego ji bo j v Rumuniji, na Ograkem, mogoče vzeti. Vlada v Parizu neuradno v Nemčiji in kamor to razume. Zato se usti, da ne bo dala Italiji niti pedi svoje zemlje. V Rimu pa si Mussolini Prireditev v korist PROLETARCA in žrtvam FAŠIZMA V ŠPANIJI v dvorani S. N. P. J. mirAco Pevske točke, govori, igro, zobovo. Pričetek ob 7. zvečer. Več o priredbi na 3. strani. Že je utegnil iti. Povsod le za mešetarenje in intrige. Kramarstvo brez primere Politika fašističnih in drugih velesil je danes zgolj kramarstvo ; bila je taka tudi v proštasti. toda ne v tako deaperatni obliki. Ce ne (pride med nje pravočasno nekoliko streznjenja, •bodo nadaljevale z lokom oboroževanja toliko časa, da poči. Potem šele bodo ljudstva enih kot drugih dežel spoznala, ka- češ, da je zakonska zvestoba v Špani ji le za v spovednico. V New Jersejrju odšla vi je jo po zadnjem odloku vrhovnega sodišča delavce, ki so bMl na "sedečih'' stavkah. Zdaj so na črni listi. Volilci mesta Miami v Floridi so na referendumu od poklicali župana hi dva dru'£a glatv- ko blazno je to početje. Davek v krvi in blagu bo ogromen, a le ona ga bodo morala plačati. Pametno bi bilo, da se danes vprašajo: Komu v korist? če ne nam (ljudstvu), čemu ne danes preprečiti to, kar nam bo jutri nič drugega kot katastrofa? vi tudi nekatere slove mke podporne organizacije. Odstavljeni odborniki v Miami ju so bili obtoženi oodkapom, ki so jih vzeli od privatne elektrarne v njenem boju proti javnim občinskim napravam. Dr. Vladimir Maček je ameriškemu poročevalcu M. W. Fo-dorju izjavil, da se on od vlade Dragi&e Cvetkov*a nadeja pametne, »pravične ureditve hrvatskega vprašanja. Fodor svoj intervju z Mačkom zelo zabavno opisuje. Hrvatski vodja nima kravate, zato da je torij priljubljen med seljaki. Pokojni Štefan Radič je jedel s seljaki čebulo in česen, da so ga rajše upoštevali. Ameriški politiki pa tapljajo otroke in jih hvali jo vinjenim mamicam.—"Znat' se mora", je ljubljanski prego vor. študenti na Poljskem m v demonstracijah proti Nemčiji slabo igrali. Hitler jim bo njihov nacionalizem vrnil — ka dar se mu bo zdelo — z aahtr-vo za plebiscit Rustnov in ipa r mobilizacijo. Ako bi poljsk študenti demonstrirali ls zoper nacije in Hitlerja, bi bila stva* v redu. Ampak izražali so J»e poljski nacionalistični fanatizem proti nemškemu fanatizmu. $11,000 primankljaja. Mero-dajni odborniki so rekli, da ne bodo dali nikogar aretirati in nikogar obtožili. Samo da občina dobi nazaj svoj denar, pa bo dobro. V Summitu živi pri-iično Hrvatov in tudi nekaj Slovencev. v svrho sporazuma odobril in za zastopnike je imenoval John L. Levvisa, Sidneyja H ril mana od unije Amalgamated Clothing Workers, in Philips Mur-rayja od unije premogarjev (U. M. W. of A.). Vsi trije so res vodilni predstavniki unij CIO, v prvi vrsti seveda John L. Levvis, čigar beseda na posvetovanjih v CIO navadno odločuje. Manj sreče je imel pri izbiranju zastopnikov predsednik A. F. of L. Wm. Green. Sebe js izpustil, kar je bilo najbrže pametno, ker bi se z J. L. Lewis-om težko gledala. Ameriško delavsko federacijo so poobla- NADEŽNA KRUPSKAJA, ŽENA IN T0VARIŠICA REVOLUCIONARJA Dne 2. marca so položi H v obzidje Kremlja v Moskvi žaro s pepelom Nadežne Konstanti-nove Krup&kaje, vdove |>o po- nina se je Krupskaja posvetila zgolj boju proti analfabetstvu v sovjetski Uniji, kajti veČina odraščenega prebivalstva ni znala čitati in še manj pisati. Nadežna Krupskaja je bila revolucionarka v pravem pomenu besede. Ni prišla "iz pro-letarskih nižin", nego iz plemstva. V revolucionarstvo jo je pognal nagon že?je iskati resnico in pravico za bedne in zatirane. Temu pravilu je ostala zvesta do konca. Leninu je bila ne samo žena ampak tovarišica v borbi. V Moskvi so ji priredili nadvse veličasten pogreb. Zaslužila ga ie. dasi ji ni bilo nikoli za &la-vo in Čast. č rini h delavcev (Garment VVorkers). Slabi zastopniki Unija, ki ji načeljuje Rickert, je zgolj na patpirju. članov ima malo in priznana je samo v par obratih. Prvotno je Green imenoval v odbor za pogajanja D. J. Tobina, od unije prevoznikov, ki je za sporazum in za združenje, toda naloge ni sprejel, bržkone zato, ker ne verjame, da je čas za sporazum zrel. Na njegovo mesto je W. Green nato imenoval Rickerta in s tem možnost za uspeh posvetovanja še bolj zmanjšal. Rooaeveltovi nameni Nasprotnika preda. Roosevelta pravijo, da je vlogo posredovalca med CIO in AFL podvzel zato, ker vidi, da AFL na vplivu pridobiva in CIO ga izgublja. On in delavska tajnica Frances Perkins sta po mnenju teh kritikov stavila vse na CIO in izgubila v dirki. Roosevelt, kot dober poJitik, uvide-va, da predsednik AFL Wm. Green morda vrže vpJiv svoje organizacije v prihodnji predsedniški kampanji v naročje republikanski stranki, kar je storil deloma že lani in letos. Roosevelt hoče vsled tega enotno unijako gibanje, ki bo, če že ne v volilni kampanji za demokratsko stranko, vsaj nevtralno. Rooaeveltovi prijateJji nao-bratno trdijo, da je iniciatiral posvetovanje za sporazum med unijami iz popolnoma nesebičnih nagibov, to je, edino iz raz-(Nadaljtvanje na 5. strani.) Čudno —! Pravijo, da je Francija' po priznanju generala Franca meseca feb. to leto deJovaia, dta se vojna v Španiji Čim prej konča, dočim si je Mussolini prizadeval. da bi jo podaljšal. iNAUNfcŽtNA KRUPSKAJA kojnem Nikolaju Leninu. Umrla je v starosti 70 let. Stalinovi kritiki so že dolgo zatrjevali, da se z njegovimi metodami v "čistkah" nista razumeJa. Vseeno, po smrti svojega moža Le- fjr Navidezno uspešna stavkovna metoda udarila delavce Dve leti je minulo, ko so iz tovarne Fansteel Metallurgical Corporation v North Chicagu izgnali sedeče stavkarje. Oblast je poslala nanje oboroženo tolpo, jo opremila s pOnskimi bombami, s strelivom, kreipelj-ci m avtoriteto. Drugi dan po tem dogodku — 28. februarja 1937 — so časopisi, ki zastopajo privilegirane sloje, slovesno oznanjali, da ni prijetno "sedefci" na stavki. Kajti *1»edeči" sbavkarji so bili žameten i z oblakom plina, nato pretepeni in nekateri zbiti s k repe 'jei policajev toliko, da bodo t »peli posledice do konca svojih dni. Kdtn izmed stavkar-jev je zio'a z ne 1. Par so jih napadalci pohabili. Po izgonu sedečih stav kar-jev je *tavka trajala še doilgo. Stavk a rji so dobili svoj stan in ku.hinjo v Slovenskem narodnem domu, ki je ob tej priliki pokazal polno vrednoto svojemu namenu. Zdaj, če se pripeti kaj sličnegm, je ne bi več mogel. Store neki delavci (stavkarji in drugi) v tej stavki poma- gali — relativno rečeno, več kot v katerikoli drugI. In baš to rtavko so si ameriški delodajalci izbrali za ščit, ki so ga potisnili pred vrhovno sodeče. Km|;oracirja Fansteeli "sedečih" stavkarjev nfhotela najeti nazaj. Zvezni posredovalni odbor za izravnavanje industrial-rtih sporov ji je ukazal, da jih mora upo-liti in jim izplačati zaostalo mezdo. Družba se je pritožila in zmagala. Vrhovno sodffcče je nedavno odločilo nji v prid. Zdaj odrlavljajo iz služb "ne^željenš" delavce tudi druge kompanije, bodisi ker so bili na sedeči stavki, a»li pa koristim delodajalca kako drugače "škodovali". Vrhovno sod šče je odredilo, da družbe niso delžne najemati delavcev, o katerih so uver-jene, da so jim povzročili škodo. Zdaj delavce, ki so bili n* "sedečih" stavkah, pridno od-slavljajo. Unije imajo s tem pred sabo nov problem, kako braniti delavce, ki so postali žrtev samo in edino vsled svojih aktivnosti v stavkah ki za unijo. // MAJSKI GLAS" Delo sa ureditev "MAJSKEGA GLASA" j« v teku in društva, klubi in posameaniki so vabljeni na sodelovanje, da ga iside v čimveč isvodev. V ta namen jim je upravnik Chas. Pogorelec poslal pasmo, v katerem pravi med drugimi "MAJSKI GLAS*' je vam znana revija. I ad a jamo jo v namen tir jen ja delavske isobrasbe s pomočjo društev, klubov, posameznikov m oglaševalcev. Apeliramo, da jo naročite čimveč izvodov. Ako naroČila ne morate plačati is blagajne, skuiajte dobiti naročnine med člani, ali pa naročene izvode prodati ko jih prejmete. Zanaiamo se na vas, da to revijo naročite v vsakem slučaju. V letošnjem "MAJSKEM GLASU" bodo ilustrirani članki o tragediji Španije, o razvoju Rusije, o kvarni diplomaciji Francije in Anglije, o naporih nemikega in italijanskega fašizma, da se ohrani na površju, o nemški trgovski invaziji v Jugoslavijo* Rumunijo in v druge dežele; dalje povesti, statistične razprave m razno drugo gradivo, ki je vredno veliko več, kot pa je naročnina za posamezen izvod. Zato zatrdno upamo, da naročite to revijo v čimveč izvodih. Sodrušno, CHAS. POGORELEC, upravnik "Majskega Glasa". PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lsq po KI ne aa ar* >Witev v številki t#ki4*erlg|M. P R O L E TA R E C Published everjr by th« Jujro,slav VVorkjnoit'* I^blUhiRj Co., Imc. Katablisknl 1UOO. < ■» Kditor..................,..................................................frank Z*»ta. Busines.* Manager-------- ........---------------Charles Pogarnlec. Asut. KUitor and A>st. Dusirte** Manager.....:, Joseph i>rnaier SUBSCRiPTttON RATES: United States: One Yrar $3 00; Six Months OŠ.75; Three Months $1,00. Foreign Coun ries, One Year $3.50; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawp4*le Ave. CHICAGO, ILL Tnlepbone: ROCKWELL 2S64. mm rn — m« ■ __ "I fw> M "Brisbane Hali" Bri ibajve Ha)"' v Milwaukeeju je bila glavni slan linijskega in socialist36£0 tudi sentimentalne vrednosti. Njeno ime izhaja po »predniku slovitega urednika Hearstovih listov Arthurja BrL-ban a. Pr^ inik je bil radikalec ameriške individualistične vrste, kaker je skušal biti včaai tudi Arthur Brisbane. Tolika radi imena poslopja, v katerem se je izoblikoval vehk ko«* razvoja in me inUwauekega mesta, dirzave VVisconsin in ameriške *x»eia?istkne stranke. Kaj neki bi rekeJ Victor L. Berger, če se bri danes vrnil v Brisbane Hali? Ah bi ©e čudil, ali bi karal svoje fiodruge? Dnevnik, ki sta ga on in njihova soptroja Metta rešila v vojni histeriji s tolikšnimi mukami, je moral prenehati v času, ko bi bil ljudstvu v VVisconsinu in drugje najbolj potreben. Nadomestil ga je "free Lance" dnevnik, ki sicer objavlja tudi socialistična oznanila, a stranka nima v njegovi upravi nikake kontrole. Tudi socialistični uradi e najtoplejc pozdravil.. Raz loge v za ta iskreni pozdrav novemu papežu ni imel malo. Kajti kardinaf Pacelli — sedanji sveti oče — je v imenu Vatikana nudil fašizmu v Španiji vso pomoč gmotno in moralno, kolikor jo katoliška cerkev po svetu sploh more dati. Franco to ve, zato je lahko hvaležen. Kako bo eeirkvi povračal, je dru&o vpraišanje. Izjleda, da je Pacelli radi njega v skrbeh, ker je verjetno, da bo poaeigol po cerkvenih Imovinah vzlic po-vračanjem. Nekje bo sred. Iva moral dobiti. Velika ruitva imajo v običaju obhajati obletnfce. Izdajo pro-tfcamno knjižico, ioda ne zara žujejo za hrano? Ali pa morda tistih $50 zapijejo v salu-nih? Danes smo že tol&o izobra icni, 4«* a* »ssitii iui.^5 v^č zanesemo, iic^o samo na dru- trovill Nar. dom. Zadružno Pijejo obleko in se ne zadol- prodajalno imamo od 12. apri-............~ 1 * la 11)26. Obratuje na voglu E. Northern in Bervvind Ave. Pred par leti je zadruga to poslopje i v kaleretn je imeia prodajalp^). kupila in njen odbor je začel razpravljati o predelavah. Le- To nepravilno. Vsaj tisti, sene dele poeJopja smo podrli. " Na praznem stavbišču je bila dozidana k poslopju garaža in dodatni prostori, ki jih je zadruga potrebovala za razširjenje svoje prodajalne, mesnice ki se smatrajo naprednim in k zavedmnim delavcem, bi morali biti v vzgled drugim. Potem šele bemo lahko pričakovali uspeh med drugimi, med kate-terimi delujemo. Seznanili se jco svojo pamet*'. Ampak vse (gla med ve* bolj združeno misli- jo. To bo pomagalo vsem tem glavam in vsemu delavskemu ljudstvu v Ameriki. Louis Korošec. nju ljudi. Tu se zamere naj-, |avskemu iribanju in ga'po mo-laglje dogode. Kajti marsikdo žnosti podpira. Oglaša tudi v si misli, da mu je bila storjena krivica, ako volitve niso izpa-* dle njemu v prid, ali tako kakor je želel, da bi izpadle v ko-rist drugih. Vendar, večina je odločila. Pri najemanju bi se res lahko pošlimi!« kake boljSc >d»\ Naj bi pri tej stvari odločevali od zadružnikov ftO-oblasčeni ljudje v upravi in na-i«»manja vrnili s trgovskega vi dika: to je. naj prvo vzeti v u-pdštev sposobnosti apiakanta in drugič okoJtfiUilie. v katerem kraju živi. dalje, ali jc med od-jemaktf Se znan fn ati pHpada narodnosti, katere tvori v< odjrmalerv prizadet o prodajalne. če \ praša za službo ta ali oni izmed tu navedene skupine. dobi pa Jo komo metl *eboj zares in si po to izboljšanje je bilo zasnova- *!al! iAkreni prijatelji, res "brano za pritlične prostore. Odbor in namesto da bi v je tikienU, da morajo biti stene dopiHih klestili drug drugega, s temelja toliko močne, da se!Re* da ima glava lahko ob ugodnem času bodo sredstva in volja ljudmi, dozida nanje novo nadstropje. To se je tudi zgodilo. Sklep v ta namen je bil izvr-*en julija 1938, ko so delničarji odglasovali, da se poelopje na vrhu dozida v dvorano in v ostalem delu preuredi v druge potrebne sobe. Samo eden je glasoval proti, to je, da se ne zida dvorane. Odbor je dobil nalogo pričeti s kampanjo v društvih in med posamezniki. Izdane so bile delnice in ponu-dene organizacijam In posameznikom v smislu pravil te zadružne ustanove. "Ako se vaša organizacija ne more finančno udeležiti te akcije, naj se vsaj zaveže, da bo najemala dvorano za prireditve in seje." Za sodelovanje so se priglasile sledeče skupine: društvo Francisco Ferrer SSPZ; Marija Pomagaj JSKJ; Orel SNPJ; Sv. Peter in Pavel JSKJ; Sveta Trojica HBZ; samostojno društvo Pomoč; pevski zbor Slovenec in dramski klub Zdra. Vse te skupine so pripomogle k zgraditvi in otvoritvi NI). Uradno ga namreč imenujemo NARODNI DOM. V njemu bodo imele tudi svoje središče za seje in za zbirališče članov v družabne namene. V Proletarcu z dne 15. feb. t. 1. smo Čitali dopis J. Hočevarja, v katerem ustvarja mnenje, da to ni NI), nego morda kvečjemu zadružni in le nekako zbirališče. Naj čitatelji po imenih prej omenjenih organizacij sami sodijo, ali je to narodni dom, ali ne. _ Nič ne rečem proti dvorani društva Sv. Jožefa KSKJ. Je pa dejstvo, da je njegova dvorana le njegova posest. Bila je uspeh društva sv. Jožefa, in če bi bil Jože Hočevar vprašan pred 38. itti, da naj sodeluje zraven, bi to nedvomno odklonil. Seveda, če bi bil takrat že zainteresiran v te vrste pod vzet j a toliko, da jim bi lahko vsaj nasprotoval, 6e jim pomagati ne bi mogel. V ND imamo lepe, čiste, pozimi tople prostore, pa naj naš prijatelj J. Hočevar imenuje to [poslopje pod kakršnokoli označbo. Vsi drugi vemo, da je to pojest našega naroda. Otvoritveno slavje je bito sijajno. Udeležba veliko večja nego sem jo pričakoval. Rose Radovich, ki je prevzela glavno brigo za spored, igralci in njv oglase jn a tem dphodke v društveno blagajno. €>ruštev je mnogo Trgoyec — ki se razveseli, če ttopi kdo v prodajal no, se razjezi, čim mu poveš, da nisi prišel kaj kupiti, ampak da mu ponujaš oglas. ' Smelo tistim, da #o samo naši trgovci v Clevelandu potrošili za oglašanje V progratnnih knjižicah težke tisočake. Komur gre bizpk dovolj dobro, dobi denar nazaj. Drugi sr morajo zaradi takih izdatkov pri-trgavati. Trgovci in drugi, pri katerih oglase i&čemo, so nejevoljni. Enako tudi oni, ki jih nabirajo, kakor to označuje uvod tega dopisa. Nabiralci se trudijo zato, da koristijo svoji orgauizaciji. Tr-{ovec se trudi zmagovati izdatke z dohodki. Ce «o večji, kakor dohodki, je v nesreči. Odlašanje #>a ui .breme samo naših ljudi. Vsa Amerika jih je pena, torej oglasi nekaj vendarle pomenijo tudi za one, ki jih naročajo. Saj zdaj naši in drugi oglašajo tudi v radiu, čeprav ao prej zatrjevali, da še prejšnjrh izdatkov za oglašanje ne zmorejo. V kolikor imam skušnje, so {lasi najboljši v takih publikacijah, ki imajo trajno vrednost in ne izhajajo zaradi oglasov, a jih vendarle rabijo v pomoč za Jcritje stroškov. Med te •padata med nami posebno A-meriški družinski koledar in Maj«ki Glas. Ne prvi ne drugi nista natrpana z oglasi, ampak z gradivom, zato imajo v njima vrednost tudi oglasi. Naši Clevelandčani to upoštevajo, kar pričajo njih o«Lasi v Am. druž. koledarju in v Majskem Glasu. Nadejam se, da bodo v slednjemu odlašali tudi letos, kakor običajno. Pomagajo dobri stvari, ljudje pa dobe fino delavsko revijo za zelo zmerno vsoto, in tako pomagamo drug drugemu, da delo Za napredek ne zamre. • Delavske razmere pri nas so slabe. Le malo zaposlenih dela stalno. Večinoma si šihte dele — ta par, oni par šihtov na teden — da je za sol, kakor pravimo po domaČe. Škodujejo nam tudi komunisti. Imajo kampanjo za svoja dva lista (Radnički Glasnik in Naprej) in jih agitira po več skupaj. O tem kaj več kdaj pozneje- Jennie Dagarin, zastopnica "Proletarca". Preveč prijoteljev General Franco pravi, d»a ima zdaj toliko prijateljev, da že ne ve več s kom bi govoril, da se vsem drugim ne zameri. V SOBOTO 11. MARCA IGRA "VENERA" IN PEV fričetek sporeda ob 7. zvečer z nastopom pevk mladinskega zbora JSF. Kuplet "Železna cesta4. — Sestri Plut v "Rdečem saralanu" Chicago, lil. — V naši naselbini so priložnosti, kakršno imamo v soboto 11. marca, jako redke. Kajti kdor pride o-menjenega dne v dvorano S. N. P. J., bo videl sporrd, ki jc vreden mnogo vc»* nego je treba zanj plačati vstopnine. Ker so poleg igre tudi pevske točke in k up let, se spored pr ične ob 7. zvečer, da bo potem za ples in za goste iz De-troiita še dovolj časa za zabavo. Spored otvori v imenu dramskega odseka kluba »t. 1 JSZ Frank Zaitz. Nato zapoje dve melodični skladbi JSF Junior Guild — prejftnji učenci iz klubov* m ladinske $ole "Young Comrades . Na klavir spremlja ta zbor Mary Oven. Kuplet železna oesta" bo naslednja točka, ki ga bosta predvajala Detroitčana Frank čeaen fn Mary Rant. Mi*s Angeline Phith bo zapela "Rdeči sarafan"; opremljala jo bo z igranjem na harmoniko njena sestra Josephine. Nato bo pozdravil v kratkem nagovoru fMtroitčane Chan>es Pogorelec, ki nam vprizore komedijo v treh dejanjih "Vene- ra*. S tem se prične igra, in kdor jo bo videl, ^ bo *e dolgo smejal. Pravimo, da je tmeh zdravju potreben, j*>*€ibtu> v sedanjih časih, ko je ve« svet nekam udarjen in vrtojrlav. Kot veste, je bil prebitek te prireditve prvotno namenjen, kakor vsako leto, "jPiotfetarcu". V tem slučaju je klub At. 1 sklenil. da ga gre polovico v pomoč žrtvam fašizma v Španiji, Iti so potrebne vse naše in va£e opore, kolikor jim jo moremo dati, kajti njih trpljenje je nepopisno. Govornik o tem namenu prireditve bo po končariem 2. dejanju Jo t ko Oven. ' Ko pade po S. dejanju za-stor, se prične pleana zabava. Igral bo Johnny Kochevar in njegovi godci. Nihče ne bo imel vzroka, da bi šel kmalu domov, kajti zabave bo obilo za vse do zjutraj. Vstopnice to v predprodaji po ^0c in 50c pri blagajni. • Kdor jih še nima, naj piše iponje, ali p* jih rezervira po telefonu v uradu "Pro!orod z imehi Igralcev Je priobčon na 3. strani v tej številki.) i JA ^.i.: ... trn. PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ PREISKOVANJE "RDECKARSTVA" V MODI JTX XXI. Na vrtu gostilne v pobeli tik železniške postaje v Hrastniku so fantje začasne odre, ki so jih rabili dan prej na slavju 30-letnice "Vzajemnosti", te razdrli in zložili na voz. Potem so vzeli sodček piva in odšli na bližnji holm zraven proge. Ko smo prišli z ogledovanja steklarne, ni bilo na vrtu nikogar razen natakarice, ki je pospravljala. V sedi i smo se v senco, kajti hoja več ur v tovarni in po Hrastniku nas je utrudila. ^Kafco je vase delavska gibanje?" sva jih vprašala. Pre-mogarji v Hrastniku. Trbovljah in Zagorju ob Savi > organizirani v svobodni (socialistični) zvezi rudarjev za Jugoslavijo. Tajnik Slovenske sekcije te zveze je Jurij Arh. Njen urad Je v Zagorju. Prostore v njemu je nama razkazal s. Arh, enako zadružno prodajalno, v kateri je poslovodja že mnogo let M. fobal, in pokazal je nama rove in stanovanjske hiše, ki jih je zgradila za svoje delavce Trboveljska premogokopna družba. Kar je novejših, nudijo udo jna stanovanja, stare pa »o slično kompanijskim stanovanjskim barakam v ameriških promo-garskih kempah. V uradu zveze rudarjev v Zagorju so nama dali tudi nekaj fotografij z bojev delavstva za izboljšanje življenskih razmer. Dali so nama tudi zelo veliko fotografijo prihoda zagorskih rudarjev iz rova po 59-umi gladovni stavki leta 1934. (Priobčena je v letošnjem Ameriškem družinskem koledarju na 60. strani.) "Koliko je rudarjev v Sloveniji?" je vprašala Angela najine spremljevalce v Hrastniku. "V Sloveniji okrog sedem tisoč in v vsi Jugoslaviji 45,000. V Sloveniji jiih je izmed teh v socialistično usmerjeni uniji, katere tajnik je s. Jurij A rti, 1,800. Nekateri trdijo, da jtti je okrog dva tisoč. Žal. da nisem vprašai za točne številke v uradu v Zagorju. Na vrtu v Hrastniku so nama zagotovili, da je število 1,800 pravilno, toda ta unija ima par tisoč pristašev med onimi rudarji, ki niso nikjer organizirani, in vsled tega njen vodilni vpliv. Klerikalne unije v Trbovljah imajo zelo lep dom, v katerem obratujejo tudi kino. Ponekod je klerikalna unija delavcev razdeljena na krekovce in koroš-čevce. Takozvani narodni delavci imajo svojo organizacijo. Klerikalce in narodne združuje, ali pa ustanavlja svoje postojanke, Draigiša Cvetkovič (sedanji premier Jugoslavje) v narodna , strokovno zvezo. Njegov j« ustanoviti eno unijo delas^ev. ki bo poslovala pod vladjo^ kontrolo in vladnim vodstvom, kakor zdaj v Nemčiji in Italiji. V socialistični uniji je poleg omenjenega števila slovenskih premagarjev v Srbij 2,300, na Hrvatskem 6,000 in nekaj sto- |tin rudarjev v drugh krajih Ju-I g^ilavije. Unijo rudarjev n* i Hi vaNkem >o razkopali MaJ-kovci, ki so zvabili mnogo de-'averv v hrvatsko narodno .strokovno zvezo. V premogovniškem revirju Tr bov 1 je-Ziii *or«je-H rast nik je po vojni zavel med delavci eks-tremni radikalizem. Dogajali so se i'.gredi in poboji, uničevanje lastnine in pretepi med delavci. Takozvano zmerno vodstvo unije so nadomestili eks-tremni elementi, ki so zadušili vvakj) svarilo delavcem, da se naj ne prenaglijo. Zdaj ko mnogi rudarji razočarani, kakor povsod, kjer ni pustil eks-tremni radikalizem drugega kot pogorišče in nepotrebne žrtve. Trboveljski revir ni izvzet v tem pravilu. V Trbovljah. Hrastniku in Zagorju imajo naši sodrugi ze-'1 močno zadružno gibanje. Prodajalne in domove imajo v vseh trt^h krajih, enako tudi zadružne gostilne, v Trbovljah kino, stavbne zadruge, hranilni in posojilni zavod, restavracije itd. V Hrastniku so nam zatrdili, da je njihova konzum-na zadru/a izmed vseh treh najvzornejsa. L. 1937 je imela blizu 300.000 dinarjev dohodkov ($61,000). Trbovlje imajo nad 13,000 prebivaIcev, Hrastnik 8,000 in Zagorje 8,400. Premogarska kraja na Slovenskem sta tudi št. Janž, Kočevje in nekaj drugih, ki pa zaposlujejo He malo delavcev*; produkcija premoga je v njih nizka in kakovost premoga slaba. Tudi premog, ki ga kopljejo v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku ni toliko dobre kakovosti. da bi ga mogli rabiti za kurivo v lokomotivah današnjih brzoviakov. Rabijo pa ga za kurivo v lokomotivah lokalnih :n tovornih vlakov, v je-k^arni na Jesenicah in v drugih indurftrijsdtrh obratih v Sloveniji ter za hišno porabo. Vedno sem domneval, da ima Jugoslavija več premoga oego ga potrebuje. Premoga slabe kakovosti ima veliko, za lokomotive brzoviakov in za one industrije, ki potrebujejo premog fine kvalitete, pa ga uvaža. Leta 1938 ga je uvozila do 30. junija 26,203 vagone, največ iz Nemčije in Češke, za katerega je plačala nad sto milijonov dinarjev. V drugi polovici leta 1938 je bil uvoz tujega premoga še večji. Glavno naročilo je dobila Nemčija. V Srbiji je en revir, kjer kopljejo prvovrsten premog, toda rovi še niso moderno opremljeni, da bi mogli konkurirati nemškim družbam. Na vladni razpis za dobavo premoga je ponudbo poslala, toda cena je bila znatno višja, da je vlada da ta naročilo Nemčiji, pa tudi zato, ker bi družba v Srbiji itak ne mogla do določenega časa izkopati toliko premoga, kako* se ga potrebuje. "Kakšne so življeiv^ke raz- "Rdeckartke aktivnosti" preUkujejo tudi med dijaki okijtke državna uiiivtrM. Na sliki »la člana preiskovalna komuije C. S. Dargutch, H. S Atkinaon. Najf laanejie priča proti •'rdeikarttv«" m in "prominentni" člani raanik drMfih "patriotičnik člani Ameriška lagija organizacij. KONFERENCA KLUBOV J. S. Z. PROSVETNE MATICE BO V MOON RUNU V NEDELJO 26. MARCA 1939 Moon Run, Pa. — V smislu sklepov prejšnjih zborovanj in odbornikov bo prihodnja konferenca klubov JSZ in zastopnikov društev Prosvetne matice v nedeljo 26. marca na Moon Runu. Vsi ktobi JSZ in vsa društva Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji so vabljena poslati zastopnike na to zelo važno zborovanje, ki bo bržkone zadnje P**ed zborom JSZ in Prosvetne matice, ki se bo vršil v drugi polovici tega leta. * N« prejšnjem zborovanju v naselbini Presto so nekateri zastopniki priporočali, da se naj bi naše konference pričele popoldne, namesto dopoldne. To smo upošteva M in prihodnja dne 26. marca se prične ob 1. pop. Upamo, da bo udeležba vsled te odložitve na času boljša posebno iz oddaljenejših naselbin, in da pridejo vsi pravočasno. Društva, ki so v tem okrožju pristopila v Prosvetno matico letos, obveščam, da naj smatrajo to za vabilo in izvolijo delegate. Enako naj store tiste organizacije, ki pomotoma morda ni«) dobile pismenega vabila. Vsem tem fn drugim kličem, dobro došli v Moon Runu 26. marca v naši dvorani! Dnevni red bo važen. O mar-sikakj stvari, ki se tiče naših problemov, bomo morali temeljito razpravljati. Torej pridite vis — namreč ne samo zastopniki, ampak vsi somišljeniki, ako utegnete. Jacob Ambrosich, tajnik Konference. mere danes?" sva vprašala. "Boljše nego pred leti. Brezpo-**elnosti, kakršno smo imeli pred nekaj leti, ni več in uvedeni so razni priboljški, da je kruha in tudi udobnosti nekoliko več nego včasi." "In politično, kako giblje-te?" je poizvedovala Angela. Tideka sta včeraj na slavju." Gibljemo, v kolikor je danes mogoče, zffolj na kulturnem, zadružnem in strokovnem polju. Agitacijskega dete nam torej nc manjka. Na političnih mestih je v teh krajih mnogo naš.ih ljudi. Namreč v občinskih upravah. Svoje posle vrše kakor zahteva služba. Pomagajo delavcem, kadar pa nam bo dovoljeno delovati tudi politično pod imenom socialistične stranke (ki je že dolgo prepovedana), pa pokažemo tudi politično moč. Politične organizacije torej ne smemo imeti, držimo pa se skupaj pod vodstvom naš« /a lista "Delavska PoMtika". Med delavci v teh krajih je jako razširjen. + Kar se ne sme pisati v listih, si pa osebno povemo na družabnih sestankih v gostilnah ali kjer se pač shajamo." S holma je prišel steklarski delavec mladi s. Franc Bentl. predsednik pevskega zbora "Vzajemnost" št. 2 (steklarji). "A, tu ste? Mi pa vas čakamo! Pojdimo na vrh!" šli smo. Kakih dvajset mladih fantov je bilo — vsi sodrugi. Dan prej so delali na slavju od jutra pa dokler ni bik) končano, danes so prišli pospraviti, in zdaj se zabavajo, ker se včeraj niso utegnili. Nekateri so si v tovarni za danes izpo«lovali prosto, drugi pa imajo šiht šele popoldne. Ponudili so nam piva, Bentl pa je naju predstavil tistim, s katerima se še nisvo seznanila. žvižg sirene na lokomotivi je že oznanjal, da prihaja. Po poti ne bi prišla pravočasno do pohod, smo jmi pojasnili, kako in kaj. BilS nas je par sto --sami socialisti in somišljeniki. Cobal je preudaril položaj in rekel: "'Opustimo ta slovenski volilni shod in se udeležimo krščansko socialnega." Medpoto-ma se je nam pridružilb še nekaj delavcev. Cobal je nas učil, da naj bomo na shodu mirni, da naj nihče izmed nas ne prične kravala, kajti le če bomo mirni, je upati, da bo tudi on dobil besedo. Prostori, kjer se je shod vršil, niso bili veliki; večina izmed nas se je komaj zbasala vanje, drugi ipa so ostali v veži. Govornik je bil duhovnik majhne postave, prikupne zunanjosti. Kadar mi pride zdaj pred oči, me spominja na Doll-fussa. Bil je dober govornik. Ko smo prihrumeli v dvorano, je govor prekini) toliko časa, da smo dobili vsak svoj prostor. Na shodu so bili poleg nas večinoma kmetje (skoro vsi z golšami) in pa pobožni delavci. Socialistov govornik ni kdove kaj napadal. Meni se je zdelo mladega duhovnika škoda, če lahno spustile na tla. Jaz sem skočil doli sam in nato sva te-!ne bi bil duhovnik, morda bi na p^taj-o Or«*nik « puško je naju gledal uradno, a rekel ni ničesar. Ce ne bi bila tujca, najbrž bi, Vlak je uwtavilf naju sprejel in odpeljal mimo griča. Fantje so stali na zidu, nama mahali v pozdrav in peJi. Ljudje ob odprtih pknih so gledali začudeno zdaj naju, zdaj njih. Slika je izginila. Petja ni b.do več slišati. Zopet sva bila med tujci. bil med nami in deloval za re« nično delavsko stvar. Cobal je besedo dobil in govoril nemško tri četrt ure. Proti koncu je začel naštevati grehe krščanskih socialcev. Tedaj pa so se dvignili kmetje in glasno protefrtirali. Tudi mi smo zrasli in bila je nevarnost, da bo shod razbit s pretepom. Cobal je apeliral na nas v slovenskem jeziku, da ostanimo mir-| ni. prvi govornik pa je enako Koko ie $. Cobal osvojil !"r,rira! p™«** v nem- ' , , ' škem jeziku. Ko je po čobalo- vem govoru spet povzel besedo Glencoe, O. — Nedavno sem duhovnik, je bil tako zbegan, v potopisu, ki ga priobčuje v I da ni vedel, kako bi govor čim-tem listu F. Zaitz, bral o po- prej zaključili Kmalu se je iz-setu, ki sta ga z ženo napravila muznil in z njim so odšli nje-v Zagorje ob Savi k Melhiorju sovi kričači, mi pa smo ostali Cobahi. in Cobal je nam govoril še celo S Cobalom sva bila večkrat uro. Njegova izvajanja so po-skupaj na sejah, na shodih in hvalili tudi nasprotniki, gostil pri delu za organizacijo premo- ničar pa mu je dal priznanje, garjev. Zadnjič sva se sestala leta 1914 v Gradcu na Gornjem štajerskem na konferenci zastopnikov konsumnrh društev. To je bilo tik pred pričet-kom svetovne vojne. Cobal je star zdaj kakih 75 let — štiri leta starejši nego jaz. Kot je poročal F. Zaitz, je naš pionir v Zagorju slabega zdravja in je bil liani parkrat v bolnišnici. Zadrugo v Zagorju opravlja od kar je bila u-stanovljena — torej nekako 40 let. 0 prejšnjih in prihodnjih naših prireditvah Ciccro, lil. — Zadnji dve naši veliki prireditvi v Chicagu sta bili koncert "Save" in ma-škarada ženskega društva "Nada" SNPJ. Obe sta dobro uspeli le da bi bilo na "Nadini" zabavi lahko ve? mask, ker so bile zanje pripravljene lepe nagrade. Med maskami je bilo nekaj jako zabavnih, med njimi na primer špe a in Kljukcc, ona v starodavni no*i, on pa v Palm Beach "suhi". Tudi nekatere druge maske so bile jako po-! srečene. ' V soboto 11. marca pa pridejo v dvorano SNPJ igralci iz Detroita, ki nam vprizore komedijo v treh dejanjih "Venero". Povabil jih je klub št. 1. Prebitek je namenjen v pomoč žrtvam fašizma v Španiji in polovico Proletarcu. Nastopila bodo tudi dekleta mladinskega odseka JSF Junior Guild, ki bodo zapele ljubke pesmi in sestri Plut h s pesmijo "Rdeči sa-rafan". Dekleta poučuje v petju Mary Oven. Na domači zabavi "Save" 25. februarja smo videli film iz starega kraja, ki ga je snel in predvajal Anton VVencel, lastnik moderne mlekarne na Blue Is lan d Ave. Polieg slik iz starega kraja je predvajal film o mlekarski industriji — kako se preparira v njegovi mlekarni mleko, predno se ga dostavi odjemalcem. To poglavje je bilo zelo zanimivo, kajti vsakdo rad ve. skozi kakšne procese gredo živila, ki so nam vsakdanja hrana. Mr. VVencel je bil Jani na potovanju v starem kraju in na vsesokolskem izletu v Pragi, kjer je to ogromno prireditev filmiral. škoda, da so biLe slike premalo razločne, oziroma film prehitro obratovan. Druge njegove slike, ki jih je vzel v Sloveniji, pa so jako lepe. Imeli smo ob njih obilo užitka. Po končanem predvajanju slik se je razvila prijetna domača zabava. Prošlo soboto je imelo v Ma-sonic Temple tik Slov. dej. centra zabavo društvo Pioneer SNPJ. Imel* so obilen poaet. Fantje in dekleta so obljubljali, da pridejo na vprizoritev "Venere" v eoboto U. marca v dvorano SNPPJ v obilem številu. Tako je prav, kajti imeli bomo dober spored in potem zabavo, da bo veselje vseskozi. Kristin« Turpin. Mrs. Mary Konda obiskalo Center Chicago. — Prvič, od kar izhaja Proletarec, je obiskala naš urad Mrs. Mary Konda, vdova po pokojnem Martinu Kondi, ki je izdajal "Glas Svobode". Stanuje z otroci še vedno v isti hiši, kjer je izhajal "Glas Svobode". Mrs. Konda je že upognjena ženska, toda še vedno pripravljena za pomenke o spominih iz davnih dni. Ne gre prav nikamor, je rekla. Boj za obstanek ji je jako teiak, a s pomočjo otrok ga zmaguje. Ima jih pet — že vsi odraščeni. Breme brezposelnosti pa je tudi njih zelo prizadelo. r. i I V mladosti je bil Cobal silno Nato je zaorila vesela pesem, energičen; na zadružnem in na Angela je snemala slike. Lahko političnem polju je bi\ on eden je pokretu, ki ima co!o v tako izmed najboljših socialističnih težkih okolJčinath v svojih vr- organizatorjev. Izobrazil se je stah toliko mladih, navduše- — namreč bil je samouk, nih, v bodočnost verujočih so-, Silno je mrzil hahače — tiste drugov! Njihovi očetje so veO j |j„Hi, ki so poudarjali, da so ali manj razočarani in popar- "boljši socialisti" in v pokretu jeni, a nadomeščajo jih mladi iskali ča«*ti in hvale. Ker je nkso in navdušenje in delo za našo dobili, so izstopili in se pridru-stvar kipi dalje. Pri nas v Zed. £j|| nasprotnikom socializma. državah nismo tako srečni. V družbi je bilo tudi nekaj mladih Nemcev iz Štajerskih krajev. Govore dobro slovensko, a včasi jo vsi skup vretžejo po nemško. Tak je med steklarji v Hrastniku star običaj. Fantje so zbijali šale, govorili dostojno in razumno ter peli. Na postaji smo videli na peronu orožnika s puško na rami, drugi pa se je sprehajal od postaje do nas in nazaj. Od na*e mize na holmu do zkiu ob progi je bilo le kakih dvajset korakov. Orožnik je bil žejen, fantje ffa poznajo in so mu večkrat skrivoma prinesli vrč do zidu. Tudi pil je skrivoma, da ne bi videl oni drutgi stražnik. "Jo ves pasji, vse izvoha in rad nagaja," je nama pojasnil nekdo. "Ta orožnik pa je naš. Fin dečko. Oni drugi bi ga zatožil, če bi videl, da mu dajemo piti." Fantom sva ponudila vsoto ker je preprečil razbitje shoda. Kajti tudi gostilničar je bil zadovoljen, čeprav ta shod ni bil več krščansko socialen. Lokalni časopis nemških liberalcev je drugi dan pisal, da je prišel s Kranjskega na shod krščanskih socialcev socialist šibke postave, in jim štrene popolnoma zmešal. Cobala sem videl v Leobnu še enkrat na slovenskem socialističnem shodu. Potem smo Šli na planine. Med potoma se je Cobal spodtaknil in padel. "Pazi, da se ne ubiješ, sem mu dejal v šali. "Sam se ne bom, morda pa me kdaj ubije kdo drugi," je odvrnil. "Ne, živel boš do 100 let," sem se šalil dalje. Zdaj se mu bliža osemdeseto leto. Veliko je delal in ni čudno, če je slabega zdravja. Midva sva se vedno dobro razumela. Iz srca mu želim, da kmalu okreva in da res dočaka stoletno starost. Nace 2levnborger. Tone Puc vabljen v Center. J. Težak se slabo počuti 1 Chicago. — V sosednem Ci-ceru boleha že nekaj tednov naš stari znanec Tone Putz. Bil je operiran na žolčnih kamnih in se nahaja v bolnišnici West Suburban, Oak Park, 5 blokov severno na Austin Blvd. Tone Putz ima prijatelje v Chicagu, Ciceru in drugod v okolici, ki mu vsi žele skorajšnjega okrevanja in ga vabijo, da naj pride kmahi v Center, kajti na balincanje se že pripravljamo. Tudi naš drugi znanec v Centru — John Težak, pravi, da se slabo počuti. A v doktorja ne verjame, še celo v zobozdravnika ne, in si je zob kar sam izdrl. Ze petega. In to ne s prsti, ampak s kleščami. Star je 70 let, a hodi še zmerom na delo. Zdravnikov nima rad radi tega. ker pravi, da niti sami seibe ne morejo ozdraviti. Ce bi bili vsi taki kot je Težak, bi dentisti in tudi zdravniki od glada pomrli. Nekateri pa so se razočarali nad delavci in začeli zabavljati, da jih je treba še bolj "navijati", ker jih je nemogoče pripraviti v organizacijo. Take sorte socialist je bil tudi Mussolini. Tudi v Zed. državah se ne manjka teh "boljših socialistov". Spominjam se časa, ko je bila volilna pravica v Avstriji še zelo omejena. Po dolgih bojih smo delavci dobili "peto kurijo". Pred tem so volilni upravičenci glasovali za takozvane volitoie može in šele izvoljeni volilni možje so smeli izbrati poslanca. V slučaju, ki ga imam v mislih, .*mo se socialdemokrati tepli s krščanskimi socialci. Pisec tega dopisa je TISKOVNI FOND PROLETARCA V. IZKAZ Milwa«ik«a, Wi». Federacija SNPJ $2.00. Ckicago. III. Klub At. 1 JSZ od priredb $21.50; Al Rak SOe, »kupaj $22.00. Pucklo, Colo. Po $1: Anton Med-ved in France* Pogorelec; po SOc: Ludvik Yoxey, John Zupančič, Valentin Machar. John Jenko, Nick Bolte-xar. Frank Bolteiar Jr., Frank Pech-nik, John Germ. Frank Hribar in Martin Miklich; Mike Pojrorelee »Bo; P<> 23c: fttefan š«.ln, Jakob Skerlj, Joseph Pintar, lioui* Er*ul in Anton Rupar; po lOc: Primoi Knafeljc in Anton Babi r h; LouU Bahieh 7c, »ku "še za en sodček". Niso jo ho- bili pri končnih volitvah za poteh vzeti. "Je vaše. porabite jo *Unca za par iglasov v manjši-kakor vam ljubše." Kajti mu-j ni. Naš poslanski kandidat je dilo se j« nama na vlak. Tenki bil s. Pichel iz Gradca. Ker je pa j $8.87. (Nabral n« otvoritvi Nar. bil eden izmed kandidatov za|™» Frank Boke*ar) volihiega moža na social-demo- Pa«a, Pa. Simon Gronhei 2ftc. kratski listi. Izvoljeni smo bili z veliko večino, toda krivični Ebrm1 v «»ATKX QA» HtATtNO KSKJ. Slednja je posest enega samega društva. Na slavje o-tvoritve novega doma pa so skupno vabile v skupnih letakih sledeče organizacije: Franc taco Ferrer SSPZ; Marija Pomagaj JSKJ; Orel SNPJ; Pett-r in Pavel JSKJ; Sveta Trojica HBZ; aamo*U>jno JruAtvo Pomoč; Maj Tr-govnka Zv?aa; prvaki klub Slovenec ;j dranuki klub "Zora". Torej je to vendarCe narod— napreden, malo pobožen, želji pobožen in vsake sorte mi£!je-j nja! Pa si upa Joe trditi, da to ni narodni dom? Pa še kako je! Toliko, da je res zadružen! Ni pa mi všeč, ker v slovenščini! zadrugo omenjajo "Maj trgovska zveza". Tako je označena v letaku, ki so ga izdale omenjene organizacije. V angleščini to zadrugo imenujejo "May Mercantile Association". Meni se zdi to ime jako neprikladno, še bolj pa v slovenščini. Pravijo. da prva beseda pomeni mesec maj in izbrali so si ga za ime, ker predstavlja preroje-nje in življenje. v Ime je vzlic temu nerodno. — Kronikar. n i * ^ n m If vfw flif! Še nekaj o ljudeh v metropoli Piše John Filipič (Šesto nadaljevanje.) Cleveland, O. — Kret&nje nekaterih "naprednjakov" med napredno iua.su je dokaj čudno, bodisi zdaj aUtV pretek !«>*♦» Vsega spoštovanja pa je vreden človek, ki odkrito pokaže, kaj in kdo je. Tisti, ki to kar je skriva kot polž "roge", pa ni vreden drugega kot obsojanja. To ?e tiče vseh takih, pa naj se hlinijo v enem ali drugem taboru. Samo dva sta: na pred -njaški in nazadnjaški: tretje, ali "nepristranske" stranke ni, če pa kje obstoji, je le na papirju. To firmo radi izrabljajo v svoje posebne namene tisti, ki sede na plotu. Na primer, naš veliki, napredni Jože Skuk, predsednik SND, se prilagodi povsod, kjer smatra, da mu kaže. Nastopati zna zvito, pa naj bo med naprednimi ljudmi ali med reakcijo. Osebni interesi so mu prvo; kaj bi s prepričanjem! Principi so le za sanjače . . . Boj pri SND pred nekaj leti, radi katerega je v naselbini nastaja velika razprtija, je največ Skukova zasluga, in ne bo kmalu pozabljen, kajti posle^ dice so še tu. In to vse iaradi službe in izrivanja iz vodstva. Zelo oportunistično vlogo je igral tudi v SDZ, posebno na njenih konvencijah. Z reakcijo je na njih lahko izhajal, a igral je svojo vodilno vlogo tudi med na prednja ki. Sploh je on dober igralec in zna kar dve vlogi hkrati. Ce je med naprednim, je napreden, v nasprotnem ta-i boru pa nevtralen, ali nepristranski. Seveda, služba v SDZ človek« ne dopušča, da bi bil napreden. V Rasiji bi rekli, da je treba take ljudi "likvidirati". Pri nas tega ni treba po rusko, ker ima napredna javnost in napredne organizacije v ta namen boljše, bolj civilizirane metode. Narod bi si koristil, če bi se vsaj zdaj obrnil od sebičnežev in tistih "inteligentov", ki so plezali kvišku in v boljšo eksistenco po hrbtih naprednih rojakov. To jim je dobro uspelo. Med te štejem J očeta Siskovi-ča, J. Roglja, Terbovca, Kerže-ta, Grilla, dr.Kerna itd. Vsi ti so imeli v napredni masi veliko oporo. Na pr. dr. Kern. Ko je bil še ubog dijak, je bil napreden in propagiral socializem. To mu je dvignilo ugled, posebno med socialisti in v društvih SNPJ. Najbolj pa ga je uveljavila med svetom Prosve-ta. To mu je pomagalo k izbor-ni eksistenci, kajti kot zdravnik je imel klijentov kakor le malokateri. Kaj ima napredna masa od tega? Dr. Kern danes mrzi zdaj vse tisto gibanje, ki ga je včasi odobraval. Napredna struja mu je bila torej le letiva do slovesa in karijere. Ko je bil na vrhu, se je spet oprijel križa in reakcije. V zahvalo socialistom se je z njih norčeval in jih krstil za "ajzen-ponarje". To je plačilo napre- dni masi, ker o pravem času ne pomisli kdo je kdo. Od šiškoviča. H^Ua Terbovca, Fmank Keržeta in stotih nismo dosti ipričakovali, torej ni kdovekoliko vzroka, da bi bili razočarani radi njih. Sli so v reakcijo ali pa v •'»nevtral-nost" polagoma in jih ntano posebno pogrešali. Njim srečno pot in dober tek. Vendar pa bo treba onim. ki so napredni po prepričanju, napraviti neko Črto. drugače bomo imeli v bodoče za razočaranja šf več vzroka nego doslej. Zmerom so se dobili ljudje, ki so bili pripravljeni služiti dvema strankama v škodo napredni stvari. Oni so imeli osebne koristi od tega, ljudstvo pa stkodo. Že precej časa opažamo v E-nakopravnosti, kako ljuba ji je JSKJ. Celo uredniške članke ji že posvečajo in je v njih dviga na v deveta nebesa. Je najbolj vzorna, jima izmed vseh drugih najsposobnejšega tajnika, je resnično nepristranska, napredna itd. Tudi na angleški strani "E." se pojavlja taka hvala v prid te najboljše, nepristranske jed note, ki je za naš mili, napredni narod storila že toliko dobrega! Ta reklama v "E." je Roglje-vo maslo. S tem si maže pot do predsedniškega stolčka JSKJ. Izgleda, da mu "E." mora po-niMKall, ker *e v njeni tiskarni tiska glasilo JSKJ. Torej vsepovsod zgolj interesi, ki nimajo z ljudskimi nič skupnega. Rogelj ve, da je za izvolitev potrebna popularnost na konvenciji in tudi med članstvom. Zato si jo ustvarja po.premišljenem načrtu s pomočjo onih, o katerih misli, da eo mu potrebni pri tem delu za "narod", oni pa mu pomagajo, ker smatrajo, da on tudi n)im lahko koristi. (Pride še.) Obupni položaj mladine Socialni delavci v službi WPA so sestavili poročilo, v katerem pravijo, da je položaj ameriške mladine valed brezposelnosti in ipa večne negotovosti, da zaposleni mladi ljudje padejo v nezaposleni, obupen. Posledica sistema, kakršen je. Mladina bi storila dobro sebi, ako bi se zavzela za socialistično gibanje, namesto da ga prezira. Naučili so jo v to oni, kateri so ustvarili sedanje razmere nji v škodo. Hujskanja Kako to, da je ljudi laglje nahuj.skafei, kakor pa jih pripraviti pametno misliti? Kaj je bolje: delati ikiipaj, ali iq enake namene vsak iqse? No. Chicago, lil. — Naš socialist nnf klub it. 45 JS£ je bil kritiziran, češ, da je pasiven in tako dalje. Vzrok njerove pasivno ti ni bil naveden. Torej si kot član vzamem pravico dati tozadevsno pojasnilo. Nad klub je bil nekoč jako v p H ven. Četudi po Jtevthi nI bil kdove Jcoltko močan, so bili njegovi člani in članice delavni v \ naprednih ustanovah, ki jih imamo v \yaukegarw in No. Chicagu. pasi ni imel močne blagajne, je gmotno vendarle veliko pomagal. Imel je več led dramski odsek, kateri je s pomočjo simpatičarjev gojil na našem odru dramsko umetnost, da je bilo veselje. Prirejal je ne '!e lahke, ampak tudi najtežje igre. V njegovem ansamblu je bilo dovolj pevcev za mal pevski zbor. Člani kluba so bili vsi dobri agitatorji. A svetovano nam je bilo, da se moramo sodrugi udejstvovati tudi v drugih organizacijah, da jih seznanimo z našimi idejami. Nasvetu se je sledilo in se še dar.es ravnamo po njemu. En £'an kluba je predsednik v tej organizaciji, drugi je tajnik v oni, tretji ima odbore tu in tam. Ko pa bi se imela vršiti seja kluba, ni ne tega ne drugega člana. So drugod prezaposleni. Nekaj članov le pride. Čakajo. nato vprašujejo drug drugega, kaj je z onimi, da jih ni? Nu, zaposleni so — drugje . . Torej — kaj? Ko se čakanja naveličajo, v upanju, da morda le še kdo pride, *e s sejo prične. Ce ni volje zanjo, se jo odloži na "ugodnejši čas". Tako je v našem klubu. To je vzrok, čemu še tisti, ki se bi sej radi udeleževati, postanejo brezbrižni. In ob enem je to v zrok, čemu je bil klub zapisan med pasivne. Ako bi se v naselbini našel kdo, ki bi mogel prepričevalno zatrditi in prepričati vse nas, da bo naše delo uspešnejše. Če ga vršimo ped okriljem skupne organizacij«, namesto razkosani na drobce, pa bi klub št. 45 posta? spet aktiven in vpliven, kakor je bil, ali pa še bolj. Naše ideje bi vplivale bolj, ako jih bi uveljavljali skupno kot klub, namesto vsak zase v drugih organizacijah. Vendar pa vzlic težkočam še životarimo. To se pravi, pasivni še nismo, a tudi ne prav daleč od tega. Poročali smo že, da bo tu v soboto 18. marca predaval s. FVank Zaitz, urednik Proletarca, o svojih vtisifo v Jugo- slaviji in o drugih krajih Evrope, ki jih je obiskal. Ko smo gledali film-ke rčike, ki jih je tam jemal dr. Andrevv Furlan, so se nam zelo dopa-dle. Gotovo nam bo s. Zaitz tiste slike, ki smo jih videli, in one, ki jih nismo, ,pokazai'.i v še jasnejši luči. Pravijo, da se s sliko več pove, kakor z besedo. Bomo videli, oziroma slišali. To predavanje aranžirajo organizacije, ki so včlanjene v Prosvetni matici. Vršilo se bo v spodnji dvorani. Vstopnina je prosta. Po predavanju bo zabava. — J. Zakoviek Čujte! Čujte! "Naprej" pohvalil svojo stranko! V današnjem zmedenem svetu se dogaja marsikaj, kar se je včasi le v gašperl teatrih rn v zavodih za popravljanje zmetane pameti. En tak gašperUki *!pas je bil v pittsburškem "Napreju". Nekdo je ta velemoderni špasni list vprašal, kaj misli o komunistični stranki, Nu, nič posebnega, je odgovoril urednik radovednežu. Seveda, umatramo jo za delavsko stranko, in to z a dobro delavsko st na nk o, ki je za demokracijo, podpira nevv deal, demokratsko stranko in še marsikaj kar je dobrega zanjo. Doticnik je bil z odgovorom tako zadovoljen, da si je naročil "Napre(j" kar za četo leto. Kako bi se čitatelju zdelo, »ko bi tfital slično stvar v Prosveti. Na primer: "Nekdo j« vprašal uredništvo Prosvete, kaj je njeno mnenje o Slovenski narodni podporni jednoti. Seveda, mi smo nevtralni, zgodj proti fašizmu, za nevv deal in za demokracijo. vendar pa je naše mnenje, da je SNPJ dobra podporna organizacija, kl plačuje podpore in sploh pomaga kolikor more potrebnim in včasi tudi komu po nepotrebnem. Slednje ni njena krivda. Zaradi tega SiNiPJ vsem toplo priporočamo. Ko je dotičnik to naše mnenje čul, si je nemudoma dobil dve priči in skoro tekel z njima k zdravniku, da čimprej postane član te organizacije, ob enem si je naročil "Proeve-fc>" za celo leto." To navajam v primero, kako bedasto agiitira za SVOJO stranko "Naprej". Ali ima rvo-je čitatelje res za bedake, ali pa so v uredništvu, z bossom dpoJerjem vred, zreli za umobolnico! Battulovič je varal po svoje, Spoler vara po novi Browderjevi-Dimitrovi ^liniji" — toda oba v en in krti namen — le za zav«'janje v korist kapric onih, ki m na vnh«u komin-terne in njenega spreminjanje "linij" in "t**". Tako sami gno-fe — vedoma ali nevedorroi, s hudobi »e ali »pa vsled vsakega čuta v poštenje — fašistični propagandi m fašizmu, ki koncem konca udari ves delavski razred, ne semo grešnike na "levi" in ,WeemV\ — K. T. Za prizidek SDD Cleve|and, O. — Slovenski delavski dom v Collinvvoodu vodi že dalj časa kampanjo za prizidavo poslopja k dvorani, v katerem bodo kegljišča in balinišča. Stvar bo stala — tako je preračunano, kakih $25,000. Ker SDD nima denarja, si mora v ta namen iskati posojila. Uprava trdi, da ga bo dobila, oziroma ji je zagotovljeno, čim se urede gotove spremembe pri prejšnji uknjižbi. Glavni sedanji upnik SDD ie SNPJ. kateri do'.yruje okroy $40,000. Predsednik SDD je John Lo-kar ml., ki smatra, da je ta prizidek potreben in da bo zavaroval domu bodočnost s tem, ker mu bo znatno poveča! dohodke. Nekateri delničarji nasprotujejo, su bili pri gia sovanju v manjšini. Lokarjevo mnenje je. da je opozicija proti (prizidku največ radi tega, ker je on predsednik SDD. Vprašanje prizidovanja je seveda zgolj gospodarskega značaja in moralo bi se ga motriti edino s tega stališča. Tisti, ki so za, in oni, ki so zoper "prizidek", se lahko brez osebnosti domenijo, ali eo v svojih argumentih v pravem prvi, ali drugi. Ce bo prizidek domu e-konomsko koristil in res postal pravi družabni center, kakor j« dejal J. Lokar ml., tedaj je stvar vredna upoštevanja. Nasprotniki menijo, da bo prizidek najbrže le dodatno breme, ki lahko dom upropasti. Argumente obojih je treba hladno preudariti in kamor se večina končno odloči, naj vsi delajo za uspeh podvzetja. VeČina se je sicer za stvar že izrekla, a nastale so zapreke vsled upnikov in zaradi tega pri iskanju dodatnega posojila. SDD je eden izmed najlepših slovenskih domov v tej deželi in v Clevelandu izmed 7. slovenskih domov drugi največji. Poročevalec. stava namreč rada za miži, kadar vidi pred sabo predstojnike cerkve. Pri podpornih društvih ni tako popustljiva. Godba, ples, uljuden frančiškan kot bartender, vse to je napravilo, vse to je pripomoglo k tako veselemu razpoloženju, da so čisto pozabili, da leži njihov Sveti Oče na mrtvaški postelji. Plesali so, peli in pili, kot je običaj na veselicah. Se spomnite, kako so nas v starem kraju duhovniki »varili, naj ne hodimo na plesišča v postnem času? Menda velja ta katoliški ukaz v starem kraju še danes, ne pa več pri nas. Zato imajo skoro že vse katoliške cerkve plesno dvorano kar v istem poslopju. Na vrhu molil-nica in o ltarji, »podaj ples. To pomeni, da ples mladini danes ni več nevaren. Včasi ga je cerkev ob gotovih dobah v letu označevala za smrtni greh. In če kdo že greši, ga mu lahko odpusti isti father, ki človeku (dekletu ali fantu) pripomore do prilike "grešiti". Mogoče se na te reči spozna Spela PotovČen. Izgleda, da so )i znani tudi kloštri. Naj torej pride ob priliki k nam in preštudira to stvar. Jaz sem za plese, ampak 'brez hinavskega ozadja. Frančiškani pa so proti njim a jih vseeno prirejajo. Reporter. Ni vse zlato, kar se sveti Johnstown, Pa. — Ko smo liani imeli tu par civilnih pogrebov, bi bil Matija Ključevšek. ki dopisuje v Am. Slovemca, skoraj zbolel od žalosti in jeze. Odleglo mu je nekoliko šele ko je ipotožil to gorje javnosti ter v "A. S." priobči! med druigim tudi sledeči odstavek: "Par brezpomembnih fraz svobodo-mialeca. p« napravi sijajen pogreb, da se vrneš domov razigran kot s piknika Pozabljena je izguba člana družine, pozabljen spomin rojaka." Na to pisanje, v katerem so bile nekatere besede poudarjene. sem se f.pomnil, ko sem slišal, da so v farnih prostorih župnije Svete Terezije slovenski frančiškani priredili v dvorani pod cerkvijo v soboto 11. februarja plesno zabavo. Torej v Času, ko je največji Član cerkve ležal na mrtvaškem o-dru — papež Pij XI. Na tej zabavi je eden izmed frančiškanov bil "bartender'. Za točenje pijače fathri sicer nimajo dovoljenja, a točfjo vseeno. Po- 0 shodu na St. Clairju Cleveland, O. — Dne 2. marca je govoril v tukajšnjem SND na St. Clair Ave. Joško Oven v korist pomožne akcije, ki sta jo pod v zeli JSZ in Prosvetna matica v oporo loja listom v Španiji. To je nova akcija, ker je bila znova potrebna. Udeležba je bila prilična posebno s strani članstva klub« št. 27. Udeležilo se je je tudi mno'go somišljenikov. Mad navzočimi je bil rojak Mohar, ki pravi, da je bil na fronti v Španiji v borbi za republiko. Oven je govoril o žrtvah fašist č ne invazije na otroke, na žene. na »tarče in na civilno prebivalstvo sploh. Obsojal je politiko Chamberlainove ma rele, ki ne sledi drugemu kakor interesom angte^kega kapitalizma, (boji pa se kakršnegakoli uspeha delavskih strank v prid delovna#a ljudetva. Zato je Chamberlain rajše za fašizem, o katerem mi^li, da mu ga bo koncem konca vseeno mogoče ukaniti; glavno je, da fašizem — z njegovo pomočjo — papu-li delavskemu gibanju zobe. Potem bo on narekoval pogoje fašistom in delavstvu. Kolekta v namen, radi kate-i rega je bil shod sklican, je znašala $42.52. torej je bila jako* dobra. J. Oven je nas zagoto-i vil, da kot zmerom v naših ak-: cijah, bo svota porabljena edino v nabrani namen. Zadovoljen je bil tudi predsednik shoda, Louis Zerko. Saj : se on za uspeh teh akcij res veliko trudi. Povabljen za govornika je bil tudi Etbin Kristau, ki je po svoji stari, šega vi in v resni obliki pojasnil boje. ki so se in se bodo vršili v Pernejah, v Karpatih, Altpah in povsod, kjer »o ljudje, ki hočejo pravice. Naslednji dan je Joško Oven govoril na »hodu v enak nam3Ji v Slov. del. domu v Collinvvoodu. O izidu slednjega ve£ v prihodnjem dopisu. Frank Barbich. Napačna taktika Komiuik&jčni strategi ao pre-aktivni. Ko bi si vzeli leto dni počitnic, bi bilo za unije ameriških delavcev jako dobro. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printijig Co, 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO. fLL Tel. Lincoln 4700 . PROLETAREC 8E TISKA PRI NAS "Slovenski dan" v Pennsylvaniji le vaba, "da vlove "slovenske" ribe upravnik si v Pittsburghu, Matt Spolar, venskega lista znan najbolj kut agent "nov j" taktike " komunistov", določen od skupine, ki ima nalogo sejati svojo 'novo", "demo-komuni-stično" propagando z lažjo, da ni komunistična, je bil pred par me*eci v generalnem štabu ko- »Api*a v imenu federacije SSHZ. Njihov takozvani "slovenski dan" (za Radnički Glasnik, njegovo tiskarno ter ivjeigovo sloveit ko časnUko marljone-to) se bo vršil 8. julija v View Parku tik Pittsburgha. In vefte, kaj b« po mnenju sklicateljev komunistov namsn rej . je cerkev pomagala vladi i sv. Jožefa KflKJ; Da, bi'a je zatirati Slovence. kulturna društva so jim uničena. Kdor ima le malo razama, torej ne bo verjel takim vestem. " Upam, da bo enkrat tudi Slaven. v* izvoljen za papeža. Zdaj naš narod niti kardinala nimi narodne zavesti in kulture a-meriških Slovencev. . Da'je, 44da pridemo Slovenci munistov (ki se od prejšnjih tega dneva? "Manifestiranje ločijo kot dau od noči) do4t>-čen, da naj kaj stori za zruie-nje sociantičnega gibanja me 1 ISlovenci. Tisočaki, ki so jih ko-]v zapadni Penn^lvanijTskupaj brez razlike na versko in politično prepričanje ..." Zanimivo je dalje, da Matt Spoler, ki je duhovni vodja slo-venačkug dana, ni napisal proglasov, ki so bili poslani društvom, slovenskim in hrvatskim listom, ter raznim posami*zni-kom, ampak nekdo izmed članov čtaba "Radničkog Glasni-ka", ki se je iz izkušenj Bartu-loviča naučil, da je boljše skrivati se, kot pa se razglašati na vse štiri vetrove. Napredne slovenske '»rjjfa«*.. zacije v zapadni Pennsylvaniji in drugje irpajo priložnost, da za NAPREDEK delujejo pod oknljem Prosvetne matice, in to s svojimi močmi, namesto po navodilih Spolerjeve tiskarne v Pittsburghu. Kajti mi smo zares za demokracijo, in to ne šele prošli dve leti. Ako te bodo udinjale kakemu M. Spoler ju, bodo marale slediti politiki slepomišenja in breznačel-nosti. To ni njihov namen, zato je boljše, da so previdne sedaj, kot pa se kesati pozneje. munisti potrošili med Slovenci v enak namen v letih 1919-26, so bili vrženi v vodo. Morda bo zdaj, ko komunisti niso več "načelni", sreča bolj mila. Takrat *o hoteli biti na vso moč proti demokraciji; vsakdo, ki je kaj bleknil nji v prid, je bil socia! fasi Ji-čane, nepristranske in druge verne in neverne rojake , "da povemo, da bomo stali na strani ostalih državljanov v obrambi demokratičnih in socialnih pravic, da bomo dali podporo našemu velikemu predsedniku Rooseveltu..." Ni čuda, če se vsled takih skokov sem in tja. komunisti v aredi££e in nekak narodni dom, dokler je bil centrum naae naselbine na M^rovu". Zdaj ie dolgo ni več, posebno ne po zadoj veliki jKftodnii. V eje m a Slovencev i^vi zdaj višje goai, kjer so že pred mnogimi leti in ne nadškofa, od kar so si Ita-j iskali sredica v stari Rojcovi lijani v prid Mu soliitija ohvo- dvorani. Nova naša dvorana ni jili slovenske škofije na Pri-j lant članov kakega poaamcizne-mor skem. "B ai^cr ubogim na ga društva, ampak last 61anov duhu..." ker beračijo, ne za- raznih društev, ki so ob enem "8, nego za one, ki ima>o kot člani tega zadružnega podvze-cerkveni knezi milijonska im<> tja. Torej je v tem smislu res vine. ' to slovenski ljudski dom in ga Med Slovenci v Ameriki jih lahko tudi uporabljamo za ta- VČASIH JE LUŠTNO BLO • 9 Piše Spela Potovčen K že dov# nism bva per dnarjem le far pa kuharca ma-apovd, sm djava snoč Kki.keu, !*Uiia! Tok trapa ta pa rejs naj- dem lejtos za uliko noč useglih -ipet ankat šva, zato kse mje že precej grt-hov uabral, čeprov mej pred mnogni lejtim an žleht misjonar ustarm kraj po-krivic posušu. Tista rejč sej zgodila tkule: U vad Sebreljenci, kjer sm bva jest doma, so že davn ankat ksm bva jest še za tarnalo dek .o, imel an prov tahud mi.v- sm, deo verjela, da dnar kej korixt !'esiiijm ivVttnikm — pač pa jako prov ptdde taživim, k.se punavad prov luštn valjajo notar po farovžih .. . Tku >ej zg&Mf da cJtakat nej-&m bva več per spovd. Klukc pravi, dem tud zdej nej treba let, k use fckap noč ni, n da -norm bit povorng trapasta čem reji šva. Ksm mu pa po-vejda'a, dem šva le zato h Apcvd, da bom vei zvedva ud ajmciUra ket pa bo on ud me-• e, *ej pa zbrihtov kam pas taco moli, n sej za5ev na uso g >- Bolezen ne vpraia, če sitie na obisk ImperUL, P«.. —- Tu je nedavno obolel Frank Avguttin, ki ga poznajo l>udje daleč na okrog za veselega človeka in dobrega družabnika. Moral je v bolnišnico v Pittsburgh ter ae o pd v reci težki operaciji. Želimo mu, da čimprej ozdravi. (Knako vsi v našem uradu! — Urednik.) je mnt»jo, ki sebi pritrgujejo, kega. Tudi jaz sem za čimveč da je za žegne. Spela, ki je čitanja; za knjižnico itd. Am- jon, na kterm ^mo uie"mogl dc-moida sicer kaka izjema, pra- pak čemu nam Jože ne poma- lat tadovgo spovd n posluša* vi. da ne porajta dosti na že- ga, da bi si skupno nabavili tajke straine pridge, deb se gnane stvari. *!orda je vsled knjig, in še prej pa. da raz*i-jzneku te >ne kar na debelo. Ka j naj zdaj pcino? V Oh:ca>gu na primer tfo v enem dnevu odpovedali t1 u*bo 2,000 fied.ržavljanom. Za državljanske pravice ee je v ed tega pjibrigal marsikdo, ki ni hotel poslušati jiaavetov prijateljev takrat, ko jih je bilo laglje dobiti. Dane* stanejo ve 5, je več čakanj* in tudi pridige merajo posluša i, ik*kr-anMi pred leti ni VMo tolik©.* ritiidUBt: KLIBOV •I. S. %. "Vseslovanski kongres" Pitt*liurch, P«. — Naše me kovati. Udeležba obilna in t^ |Sf ^lepno blUkalte misjonar- pa je, da jih iskreni delav-ki krogi v tej deželi bolj in bolj sovražijo, reakcija pa priliva Kdor je le malo sledil dogodkom. js lahko videl in vedel, da je pokajni pc^ež podprl tem sovraštvom olje na ogenj j Musjoliniijevo vojno v Etiopiji — toda olje ji dajejo takozvani "komunisti", če niso v njeni službi, ji s svojo taktiko vseeno in pomagal fašistom v njihovi vojni proti španski republiki. Pomagal je Mus-ofiniju zatira- tudi brezplačno sijajno poma- ti Slovence na Primorskem, kar gajo. Poziv na vseslovenski dan v zapadni Penni so po Spolerje-vem zatrdilu podpisali John Sire za feeleracijo SNPJ; Hen-ry Previc za angleško poslujo-čo federacijo SNPJ; F. Kres* in dr. F. A. Arch za federacijo JSKJ ; Matt Spoler, ki vso stvar rona, pa se je v proglasu p;xl- menda tudi glasilu JSKJ ni ve-c tajnost. Zares pravični, miroljubni pa)>ež bi se zavzel za naie rojake na Primor.kem, da bi jim izvojeva! vsaj pravico moliti v svojem jeziku, jim u-branil slovenske dihovnike pred premestitvami v italijanske kraje itd. Saj je to vendar podredje cerkve, ne vlade! To- Uživajte več prostega časa.. KUHAJTE % ELEKTRIKO Njim in drugim iikrena hvala za obisk. člani in članice tukajšnjih društev so pomagali, da smo čimboljše uspele. Igral je J. Koračinov orkester. Prireditev je oglašal tudi po radiu. Hvala Proletareu za oznanilo naše zabave. Izmed mask so odnesle prvo nagrado članice gospodinjskega odseka na Midvvayju. Naš gospodinjski odsek je bil ustanovljen 25. oktobra 1937. Društvenih sej se je udeležilo povprečno 30 članic, kar je mnogo. Februarja t. 1. je gospodinjski odsek imel 53 članic. Društvo št. 106, v katerega pirpadamo, bo imelo slavje 30 Ictnice 4. julija Anna Gorenc. • Moderni, avtomatični električni štedilnik vam bo prihranil ure časa na sledeče TRI načine: PRVIČ — ker bo jed skuhana kolikor sploh hitro 1" ' rV p ■ more biti. DRUGIČ — vsa vaša jedila bodo skuhana avtomatično brez vaše skrbi. In TRETJIČ — ker je električna vročina čista boste prihraniM čas pri umivanju pohode. Zapomnite si — kuha z elektriko je poceni. Poskusi v Chicagu dokazujejo, da so povprečni stroški kuhe z elektriko samo ?2.18 na mesec. Oglejte »I It movej, kuga use sej zgodi tam u tist slam," i še prov zlo radovedn dodav n pomenljivo gladu z desnico svoje tolsto lice..„ Jest (že ennrav bel koraj-žno): "O, neč tajkga, deb blu samega sebe, kakor je dian3s. uredn pravt — e, e, mislm rečt, da sva s hlapcem slamo tlačila ancaist stoje, n poj pa le3e. .." Dozdeu reJ» nejsm imeva ncO grehov; al zavoltega bi pa rejs hmal mjgva jet h tpovd n ta-velko pokoro delat. Kajti berc-nit soj ga fanta a pa moža, je Clair Avonn*. Min zmed trinarve^h greho* !. MOON Pm _ Zato toplp polagam \mem tUbov JSZ in drnitov Pratvelno Že»L-kam na serce, da nej Z mo- taco v nodoljo 28. marea v dvorani žički prov Čedn postopajo, da »ew«>«tojnega pod p. drulftva. Pričetek jim na bo 'poznej žov, ko ker je ob 10 •• men zdej... ' " • apjiil ' --— CLEVELAND, O. — IConcart »oc. "Zarja" in prvomajska proal*** kluba it. 27 JSZ v nedeljo 80. aprila v SND na St. Clair Avm«*. CHICAGO. — Koncert "Save" in prvomajaka proslava k lok« it. 4 JSZ v nodoljo 30. aprila t dvorani &NPJ. MAJ ' 7. i V t VVaukegan. III. 1. maja v prid edino njim in morda bo tu-| kluba it 45 di nevv deal kaj profitinal; kajti za svoje u-pevan je potrebuje oporo vsega unij »k e ga gibanja. Dobil ga bo le, če bo enotno, ne pa razdvojeno rn v boju zoper - Prvomajska pro- J3g. v -pondcljek > t čita knjige in zna slovensko\}n __ ........... ................_ boljše kot vsi mi drugi, vklju- potezo, da so molili predTn po čivši urednike slovenskih H-|seji, s čemer je le še bolj potr-tfov. fte nekaj o dvorani drošJefil novi manever. — P. U. Far: "Hm-hm-hm-hm . . ." Nekej cajta i samu zdehvx>v n zlo teško sapo jemu. Poj mej pa prov lpu skez ftno pogledov, n zašepetov: "špelcai, kuga sej pa poj naredi?" Ker i spovd tku počas na-predvala. n fai» i postajov zme-rej bel mehak — e, mislm. u glav . .. sm jest počas še več korajže dobiva, tku da sm na-zadne skleniva. dam u nabom prov ne£ tapravga povejdova. Zato sm na nego v tadrujg u-prasajne koku i blu u slam, djala bel potihm, da se ni neč na red!1. Far: 44Kc»k veji, da se ni neč naredi?" mej na zvit način prašov. Jest (nagajivo): "To mpa ja vejdla, če sej kej naredi al ne, ksm bva pa sama zravn!" sm ga poredn zafarknla. "Far: "Jest mislim, špelca, če sej hlape kej kam stegnu..." Je,st (serdito): *'To vas pa profv neč t>ebriga!" Far (vzravnan in z grozečim glasom): "dpela, Tebe bo hudič uzev! Marš Mega posvečen-ga mejita n spred mojga n Kri-stusovga obličja! Prekletstvo zdboj na temu svejt, n zašur peku na tad*ujgm svejt!" nikar i prov gRasnu lino zaloputnil, n je«rt sm bva posušena n pogublena . V. v Jest sem se pa pot*m prov vesel n fclehtnobno počutiva, ksm šva s cerkve von n ke u ano rištarijo, kjer sm ano klobaso mpa an ferklc vina naročiva za tiste 'gro*e, ksm jih mi-slna nest h ofer. To mje ulik bol* teknil ket pa "božja" mast n "sveta*' *ave*t, čeb bla tiste groše h ofer nesv«. K sVMniki neč na jedo, se 2 oferskim Tragična slika Tragično za unije je, da jih skuša združiti voditelj stramke. ki je tako reakcionarna in tako protidelavska, da se je celo njemu upr'ia. dasi je predsednik rupublike. Roosevelt >ma!xa. da bi enotno linijsko gibanje pomenilo toliko, da bi nekako odvagalo premoč reakcije v njegovi stranki. Zato je že če-fto»krat apeliral na zaupnih sestankih in javmo na merodajne fakttirje v CIO in v AFL, da naj rajše mislijo na združenje, namesto na nakane, kako drug drugega uničiti. Uspah te akcije ni še na vidiku. Razlike, . JULIJ CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v torek 4. julija pri Ka-fl« v Willow Springsu. # VVAUKEGAN. ILL. ^ Piknik Jtlu. ba it. 45 JSZ v nodoljo 30. julija. NOVEMBER CLEVELAND. O. — Koncert soc. Zarjo na Zahvalni dan 30. pov. v SND'na St. Clair Ave. DECEMBER CHICAGO. ILL. Silvestrova u-bava kluba it. 1 dne 31. doc. 1838 v dvorani SNPJ. &adai želite kaj oglašati, spomnite se "Prolatarca1*; MILLER'S CAFE 5208 St. Clair Avo., Oevaland, O. Fino pivo, vino in igtnje. Vsak petek rlbj« večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrašba. Dobra godba. . ► NAROČITE SI DNEVNIK | PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI 99 Stane aa celo loto 88.00, pol leta 83 00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba sa novo druAtvo. Naslov za list in ta tajništvo ja: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Dr. Johni PHrsiciAN And SURGEON OFFICE hours: 2:00—4f00; 7:00—8 >80 Dally At 3724 W. 26th Street Tof Crawford 2112 ' At 1M W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. ai. Daily Tel. Ca na I 1188 Wt>dne*day and Sttnday by appointmenU only . Rrsidonce Tol.i Cr«wford 8448 • II no ansvror — tali - 3 * A«.lin 8780 II I rnfmmmmmmmi ................... BARETIHC1C H SOM POGREBNI ZAVOD Tel. 1478 424 Broad JOHNSTOWtJ, PA. A YugoaIav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers i OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1643. Publi»h«d Weekly At 2301 S«. Uwn«kU Ave. CHICAGO, ILL., March 8, 1939 VOL. XXXIV. LAST ( ALI ? j • VVith these fina vvoids vve remind you tha; Saturda.v is Chj day. For the past few weeks article s have appeared regularly until we feel that you have more than a vague idea of vvhat the play "Venus" is ali about, and that you are eonvirveed the vvhole program ia worth your time and attendance. It will begin at 7:30 P. M. which means, ali things considered, dancing will begin a little later than the umal time. May we suggest again that you make a last round-up vvith your tickets. Every last ticket sold strengthens the assurance of a large attendance. Ah one half the proceeda will go to the Sustajning Fund of our paper, we si«cerely urge ali our readers to support this affair. ANOTHER MOVE FOR LABOR PEACE Recentty President Roosevelt addressed letters to NVilliam Green and John JU. Lewis urging them to end labor's war and brirtg about peace In the labor movement. It is now nearly a year and a half since the previous peace ne^otiationa too k tpteee. They vvere initiated by the CIO during the national convention of the AFL at Denver in Oetober, 1937. After some preliminary sparring each side appointed a com-mitee. The two committees held sessions, canvassed the situation with a mutual desire to get together, and reached an agreetrvent Learning of the agreement, the e*ecutive office^* of the CIO gave its committee instructions not to assent ^ jt. The matter vvas referred to a subeommittee which jc*;u)d not agree on any other plan. mjm+ Therantk and file mcmbcrship of orKanizations vvanti peace, but as much as they want it/the hoftti!ste«l evei*y word in our text books. Work wa.s our gospel. We vvere going to be succcsae*. Bah! It's the bunk. Now I'm seeing it!" Yes, it's the bunk! And it vvill con-tinue to be the bunk so long as we continue to live under an economic sy*tem that is more interested in the development of profits than the de-velopment of personalities. An economic system that allows the talent of its young people to be wasted in s<>arch of jobs, or in vvorking as junior cleiks «nd "shovel"' hands on the WPA and allovvs its graduate doctors and engineera and journalists to vvork in factories — this sy«tem cannot give men and wo-men real social security and well-being and a better life. This system based upon the ex-ploitation of man by man cannot al-low for the development of the lat-ent powers of the individual. And as long as this" system continues to exist in our economic, social, political, educational and apir-itual. life, the young people can look foi ward to nothing but a life of con-tinuou« misery, poverty, iniquity and degradation and the prospects of flnding job« vvill remain: NO HELP VVANTEDt WH0? WHAT? WHEN? How many can you answer? 1. VVhat presidential candidate vras repo rte d elected, by a New York ne\v»papcT, only to find next moming that he had been defeated? 2. VVhat president atarted a war because of "a fTash from God in a dream?" 3. From what country have the first, second, and third largeat number of living foreign-bom residents in the U. S. come? 4. What three presidents were a> sassinated, and against what three presidents vrere unsuccessful attcmpts at asAaaaination made? 5. From vvhich state did the largest number of U. S. presidents come, and vvhich state was second in providing occupants for the White House? Ansvrers appear in column 7 on this page. SAVANS MAKE MERRY Chicago, Iti. — Preccded by the #howing of films, som*» of which were taken in Jugoelavia by Chicagos milkman, Anton VVencel, Sava's hard time party last 8aturday was a grand affair vvith practicaUy everjrone of the chorus membon present and a large follovving of their friend«. When the end came and the last atein wa« emptied and the last song harmonised it vvas in the wee hours of the morning. REJECTED A »t range r stood at the gate* of hell The Devil himself had ansvvered the beli; He looked him over from head to toe And naid, "My friend I d like to knovv What you have done in the line of sin To entitk you to come vvithin?" Then Franklin D. vvith his usual guile, Stepped forth and flanbed his love- ly smile— When 1 took charge in '33 A nation'* faith vvas mine, said he. 1 promised this and I promised that And 1 calmed them dovvn vvith a fireaide chat. 1 spent their money on fishing trips And fished from the dteks of their battleships. I gave them jobs on WPA Then raised their vvages and took it away. I raised their vvages and clo»ed their shopa 1 killed their pigs and burned their cropa. 1 do ubit ci'9M£4 ^oth old and yoy And ^e foola my praiaes sung. 1 brought back beer and what do you think? — 1 taxed it so high they cou!dn't drink. I furnished money vvith government loana When they mi^ed a payment I took their homas. VVhen 1 wanted to punish the folks, you knovv I put my wife on the radio. 1 paid tnem to iet their farms lie stili And imported foodstuffs from Bra-»1. I cortailed crops when I felt real mean And shipped in com from Argentine. VVhen they started to worry and fret l'd get them to chanting the alpha-bet VVith the A.A.A. and the N.L R.B., The WPA and the CCC, VVith these many units I got thetr goats, And stili I crammod it down their throata. My vvorkers vrorked vvith the speed of snails, While the taxpayers cheued their finger nails. VVhen the organisers needed dough I closed up plants for the CIO. I ruincd jobs and I ruined health, I put the screvvs on tite rich man's wealth. Whik I vvas protected in a N.D. shelf. And some vvho couldn't stand the gsff VVould call on me and hovv I'd laugh. VVhen tbey got too strong on certain things Td pack and head for old warm springs. I ruined the country, their home* then I placed the blame on nine old men. Novv Franklin talked both long and loud And the Devil stood and his head he boared. At last he said, "Let's make it clear. You'U have to move. You can*t stay here. You did your job and you did it vvell But 1*11 be damned if X"ll let you ruin my hell." —H. K. VViUon COUGHLIN IS HERO 0F NAZI GANGSTERS j \Tew York got it< first taate of Hitlerism on a big scale vvhen the Gft-man-American Bund held a mass meeting in Madison S4|uare Garden, VVith no police interference, young German« in uniforms and daggeo swaggered over the plače "keeping oider" and silencing he<'klers. One man was sever#ly beaten. VVhen the Nazi< objeeted to the laughter of another person, the police obligingly started to give her the bum'a rush, but she vvas saved by the interven-tion of Heywood Broun. This heekler vva* Dorothy Thompson, nevvspaper columnist. Only her prominence saved her. The meeting wa.s notable in ita ex-altation of Father Coughlin slgni-fying that a vvorking agreement ia in effect betvveen Coughlin'* follovving ! and Hitler'* agents. Your World and Mine By NORMAN THOMAS DUAL UNIONISM COMPLETED IN UAW Detroit, Mich. — Du»l Bnloniam wa* virtually Oompletod last Saturday vvhen suppoi-ters of Homer Martin met in convention to elect officers and consider joining the American Federation of Labor. IKssention in the rank* of the United Auto VVorkers grovving into hate betw(>en the foilovvers of L^evvis and those of Maitin. has split the UAW t wide open and novv into the establish-i ment of dual unioniant. This internal -vvrangling ia ccrtain-ly not helping the auto vvorkers' union any, but, at the same time, it is throvving the fieki wide open for company unionism. ± THE UNEMPLOYED Teli Truth Corcfully "VVhen a scientist has found some truth," writes the late Dr. Maurice C. Hali in The Scientific Monthly," "he can publish it—provided it is of «uch a nature or so vvorded that it doos not conflict vvith established more* (customs) or business interests. In this land of freedom of speech and of the presa, he can teli the truth—eometimes." STALINIST HYPOCRlSY Optimist* vvho stili talk »bout s wor!d stage. His deeirt for uncontroled p*>wer "collective aecurity for democracy" i" foreign affair* is enonnously dan-betvveen non-Fascist »lat.ons are in- *erou*. According to rumors he ha* been tr.ving to frighten eoiigrtM and vited to contemi»late these facts: (1) the climax of the Spanish tragedy in vvhich England and France have ao sorry a role; and (2) Stalin'* deal vvith Muitsolini to supply him vvith ali the oil he wants, a deal urhich the u*ually accurate financial column* of the Nevv York Time* assert vvill be follovved by a similar deal with GeT-many. The long and ancient hi»tory of hypocrisy affords few if any par-allel* in double «tandards and double dealing* to the tvvo-faced attitude of Communism in and out of Kus«ia. SOCIALISTS IN AUTO It is aot t bo buiincii of the Socialist party to try to plajr a powar-politics |ta« ia tb« terribljr aafor-taaata «oatrov«rsy whicb is now iflftti^ tb» UAVV. It is tb« basiaess others vvith tales of German attack on the midvrest via Africa, Veneruela and Yucatan! Meanvvhile, report« from Europe teli of the restiveness of nevv Ger-manic people* in Central Europe and of the grovving intention of the British and French to fight if necessary not for democracy but for their own empires. We are certainly in more imme-diate danger from militarism and armament economics and irreapons-ible foreign policiea at home than from attack by Hitler. Maybe, as the president *ays, the dietators have places for ali sorts of conquest*. Maybe our ovvn navy department ha* plans for bombing Berlin. Militariat* have to occupy themselves with that of Socialists »II workar. snd sort of thing! But there ia auch a friend. of tbs w*cfc#s* to u»e tbair thing as a manufactured hysteria to ____« I * ...L ■ ^L «L ZT ma ■ t J .v 4 iaal iau influence to sava one united anion, domocraticalljr fovarnad. Tba» vvhich the presidenfa present ta. t of secrecy and uncertainty and rumor af a union will not b« sorvod simp«, gering contribute. >n« side I rflfc.-si"^ the la by swappiag ckargas on tka oi agaiast Martin, aad oa tb« otb«r agaiast Fraak«nst*«n, Pip«r aad tb« Communists.. There is plentj to be last arar — tbe ramors of German ia««,'^, tb« fals« oftimism of an easjr war ssa certain triumph of damocracjr. We baee How Much Wool In A "Wool Blankel?" You can be short-charged both on value and vvarmth if you don't: double-check oft the label of a "wool blanket" before you buy, cautions | the Consumers' Guide, publication of the Consumers' Counsel Division of th- AAA. "Many blanket labels teli you the ! percent of wool in the blanket," says ' the Guide. "A fevv years ago the National j Bureau of Standards set up label *tandard» for wool blanket* with agre^Mncnt of a group of blanket manufacturers. "The*e standards provide: "(1) A finished blanket corvtaining lcucs than 5 percent vtrool cannot carry the vvord 'wool* in any form. "(2) Blanket* containing hetween 5 snd 26 percent wool must be lab<'l-enary tendencies in the country and in Mr. Roosevelt's own partv. To thi« ali »iea'spaper polls te*tify. FOR TOM AMLIE Now, insofar a^ the piesidenfs fighting reaction, of course, we Socialist* are with him; i. e. in asking more money for WPA and in his ex-cellent noinination of Tom Amlie to the interstate commerce commiasion. But it i i appa rent to us, and vve hope it vrill soon be apparent to labor and to progressive* generally, (1) that the pre*ident ha* failed to make his own partv a trustworthy instru- IN SPAIN AH is not over in Spain as the daily tabloidis vvould have you believe. The Io.var.sts under their new leader. Gen. Segismundo Caaado, vvho seized control of the LoyaJist government from Premier Juan Negrin has drawn up a national defense council pledged to die fighting Franco. It is thought that at least a million persons, military and civilian, h«ve been killed in the war. On the rebel side there has always been pl«nty to eat and a full supply of munition* and impliment* of war. On the Lo.valist side there ha* always been a Khortage of food, munitums and implemetits of uiar. They had to ment even of "pmgressivism", and make up for this shortage by a aur (2) that hi* reform« are failures in- ; p|Us of courage and sacrifice which sofar as the conquest of poverty and w U »tand out in th? annals of man-in*ecurity are concerned. Some of j kind. that failure. for example on the so-, The Loyalist stili control a third of cial aecui ity 1**, i« «j»«vifu; moat of »Spains soil extendin^ from Madrid* it is due to the fact that the presi-, to the Meditemnean Sea. Although dent i* trying to do the in.-poasible Cut off fiom food and munition sup- when he trie* to make a reformed capitalism conquer the unemplo.v ment and erisi* inherent in it. DANGERS OF APATHY VVhat concerrs me is the apathjr of tke vvorkers. Logically tkey should be presairg for an aggressive politic- plies fre n France and England, the Ix>yalist inlend to fight on with the aid of organized labor tha-oughout the world. WORDS OF WISDOM In the man whose childhood has al realignment. Tbey should at least I known carcsses and kindness, there be planaing for a labor party vvith ! is alway^ a fibre of memory that can tbe masimum possible support from br touched to gentle issues.—George farmers and vrhite collar workers Eliot. They aren't doing it and this year's crop of laws make it stili harder for ^minority parties to get on state j ballots. They aren i sven makin( a real fight for Tom Amlie or for a proper j sort of pablic ownership of railroads. That's a tragedy. Behind us ar« many I WH0? WHAT? WHEN? Answers~ t. Charles Evan Hughes. 2. VVilliam McKinley, vvho said causcs of wkick th« w«ll-nigh fatal jthat appeared to him in a war between tb« AFL. tb« CIO and dream and told him it was America's naw between the two factions of the i manifest destinv to free the "op- UAW ia the greatest. Ali of tbis adds , „ , „ # Q , „ _ . ^ u n » a i ■• . pressed colonies of Spain." up to a nevv challenee to Socialiste to 1 3. 1,790,420 have come from ttaly; 1,608,814 from Germany, and 1.402,032 from Great Britain and Northern Ireland. 4. Abraham Lincoln, James Gar-field, and VVilliam McKinley were assa««inated; unsuccessful attempt* were made on the livcs of Andrew Jackson, Theodore Roosevelt and Franklin Delano Roosevelt. 5. iSeven presidents, the largest up to a nevv challenge to Socialists to get on their job of persuasion and organisation. SHADES OF 1914 The fact that where the struggle is bet ween Roosevelt and the re-aetionarie* in domestic politics labor should back Roosevelt — and shove him forward —- is no reason for not fighting the presidenfs inereasing tendency to drift tovvard a war in arhich consciou*lv or subconsciously he can see an escape from his failure to win prosperity at home and a number from any state, came from restoration of his Messianic role on virginia; six came fn>m Ohio. Hunfrjr, ragfed, destitute, in a land of potential abundance for al! -v E IV 1! S" A 3-ACT SLOVENE COMEDY Al the SNPJ HALL, SATURDAV, MARCH llth Sponsored by Branch I, JSZ. — Benefit of Prol«tar«c and Loyalist refugees Ca st is coming from Detroit vvhere the play has achieved wide acclaim among Slovene play erities Dancing after th« Program. Johnny Kocberar'. Orcbastra Program starts at 7:30 P. M. Tickets: 40c in advance, BOc at the door