OOOOOOOO :>OOOOOOOOCXXXX>0000000000000^ OOOOOOOn I ^^^^^ § Mladinski novičar/ I^^^^^^l OCXX300CK)OOOOOOOOOCXXX»000000000030000QOOOOOCK>0000000^ Ganljiv prizor je bil, ko se je ljubljanska mladina o priliki Marijinega slavlja (na malo Gospojnico) v tako lepem številu, osobito v uršulinski cerkvi, razvrstila k mizi Gospodovi. Prav tako smo bili veseli, ko so spremljali pridni dečki in belooblečene deklice v veličastnem sprevodu k novi cerkvi na Rakovnik pri Ljubljani novokronani podobi nebeške Kraljice in božjega Deteta. Hvaležni spomin. Na ljubljanskem pokojišču je zakopanifa na posebnem oddelku nebroj vojakov iz svetovne vojske. Na vernih duš dan so jim ljubljan-čani skrbno olepšali in okrasili grobove. Ljubljanska šolska mladina, osobito deklice, so spletle in nanesle skupaj toliko zelenja, da je bilo vsega nakitja za več voz. Naši mladi so s tem pokazali, da se « hvaležnostjo spominjajo hrabrih junakov, ki so žrtvovali življenje za domovino. — Pa tudi drugod, n. pr. na Jesenicah, je šolska mladina počastila umrle vojščake z lepimi venci. Spominiajmo se umrlih slovenskih borcev tudi v molitvah in pri sveti maši! Ta je bolj /alostna. Nedavno je nagloma umrla petletna hčerka gostilničarja Rudolfa Škalc iz Velike Gorice, Dekletce je zavohala nekje žganje, pa se je tako aiasrkalo te nemarae pijače, da je v par urah izdihnilo. Ta nesreča pove več nego še tako ostra pridiga. — Leto je bilo dovolj sadja, pa so ga marsikje precej pokiihali tudi za žganje, kar je le škoda v vsakem oziru. Mladi prijatelji! Ce bi kje nespametni ljudje ponujali tudi vam tega strupa, nikarte ga pokusiti! Pokažite, da ste res »junakk. Prezirajte pijačo, ki človeka ugonablja dušno ia telesno. Proč z alkoholnim strupom! * Pod tem naslovom bomo sporočali časovne dogodljaje iz mladinskega življenja. Če ne bodo morda vsi in vselej mikavni, bodo pa poučni. 21 Taka-le igrača pa ni varna. Dne 25. oktobra t. 1. so obesili doli v mestu Subotica nekega roparskega morilca. Ondotni listi so na dolgo in široko opiso-vali, kako se je smrtna obsodba izvršila. Vse to je čital tudi 14 letni Štefan Torma. tn kaj je storil? Skušal si je vso stvar živo predočiti, pa si je ovil vrv okoli vratu ter stopil na vzvišen prostor, da bi vrv tudi pritrdil. Naeukrat se mu pa stol izpodmakne — in vrv se zadrgne. Deček je svojo neprevidnost plačal z življenjem. — Bog ve, če je bil tudi pripravljen za smrt? Take igrače in pa šale z orožjem so že marsikaterega človeka spravile v nesrečo. Nekaj novega zaj nas — ali bolje za ljubljansko mladino. Na vrtu ljubljan-skega učiteljišča je bila 30. oktobra otvorjen šolska poliklinika. Kaj je klinika = paliklinika? Klinika je zavod, kjer preiskujejo in opazujejo zdravniki razue bolnike. Polikliuika v Ljubljani ima ta namen, da bodo bolehavi učenci (učenke) od časa do časa ©biskali ta zavod in dobili tain primerno navodilo za zdravljenje, pa tudi zdravniško pomoč. Z ozirom na to se bo ljubljanska klinika imenovala »ambulatorična«, ker bodo mladi bolehavci sami prihajali od časa do časa po zdravniško pomoč. — Pred vhodom stoji zdravstveni šolski vodnjak s štirimi navpičnimi iztoki. Iz vrtička pred vhodom se pride v čakalnico, kjer se bo kuhalo mleko in čaj za mladino, ki pride k preiskavi. Poleg čakalnice je ko-palnica z 8 prhami. Zdravniško službo opravlja zaenkrat po en zdravnik in po eoia zdravnica — za splošne bolezni. Kmalu bo pa začel poslovati tudi poseben zdravnik za oči, ušesa in grlo. — Ko bi se moglo kaj takega le tudi drugod, vsaj po večjih krajih, vpeljati! Zdrava mladina, zdrav narod! Nesrefia modri. »Naj bo zima ali kres, če te zebe, neti les< — pravi ljudski piegovor. To je res in potrebno. Toda z »gnjem je treba previdno ravnati. Tega pa ni storila 12 letna Rezika Lambergar, doma blizu Račja na Štajerskem. V jeseni, ko so bili že pusti in mrzli dnevi, je zapalila na paši ogenj, da bi se ogrela. Po nesreči pa se je preveč približala plamenu; vnela se ji je obleka, in ni je mogla pogasiti. Vpila je revica; toda, ko so ji ljudje prihiteli na pomoč, je bila že vsa v ognju. Opekla se je tako, da je vsled opeklin umrla. — Nesreča je to, ki se večkrat ponavlja. Naj bo ta žalostni dogodek v svarilo vsem, ki se radi sučejo okrog ognja doma in na prostem. Dobrodelnost. V Ljubljani se pripravlja velika božičnica, pri kateri bo obdarovanih lepo stevilo siromašnib. otrok s potrebno obleko. V ta namen je treba denarja. Nabiranja se je lotilo 10 ljubljanskih dobrodelaih društev. 1. in 2. novembra je sodelovalo pri nabiranju darov tudi več deklic iz raznih šol. Z dovoljenjem staršev in šolske oblasti so pobirale darove. To blagotvorno delo je brez dvoma zelo hvalevredno. Da bi se obdarjeni otroci pač tudi zave-dali te dobrote in se izkazali hvaležne z vztrajno pridnostjo in vzornim živ-ljenjem! Revnih in podpore potrebnih otrok je v Ljubljani daleko več kot 1000. Obdarjeni bodo seveda najpotrebnejši. Križ zmaguje. Veste, kaj je Kapit61? To je višina z dvema vrhovoma blizu starega trga v Rimu. Tam sta stala svoj čas dva poganska templja; v srednjem veku so pa tam sezidali lepo cerkev »Ara coeli« (izg.: čeli). Na današnjem Ka-pitolu (Campidoglio) stoje krasna državna poslopja za muzej, za posvetovanja senatorjev i. dr. Do leta 1882. je blestel na vrhu najvišjega poslopja krasen križ. Ko so pa zagospodarili v Rimu prostozidarji (brezbožna družba), so dali odstraniti tudi ta zgodovinski križ, ki je bil star blizu 1500 let, dasi je ugovar-jalo skoraj vse prebivalstvo. Dne 26. oktobra t. 1. so pa ta križ spet blagoslovili in ga v krasnem okviru postavili na prvotno mesto. Rimci so se udeležili te zadostilne slovesnosti v ogromnem številu. Vsa oblastva so bila pri slavju zastopana. Čez dan se je pa hodila poklanjat svetemu Križu vsa rimska mladina. Zvečer je bil Kapitčl sijajno razsvetljen. Lejte, sveti Križ še vedno zmaguje. 22 Modrost v pregovorih domačih nadstropij bi se bo tudi tako imenovala in tujih. = stonadstropna hiša. Visoka bo 420 metrov, Šmarna gora se dviga 370 me- Mesec. tiov nad Ljubljanskim poljem. V Novem Kakor mesec je življenje: zdaj praznota, Y°rku je tudi največji kolodvor sveta, zdaj kipenie ^a^-° velik, da odpotuje lahko vsako uro Mesec je volkov varen. 70 tisoč potnikov. — Najdaljši železniški Kaj niesecu mar, če pes vanj laja? tir -brez najmanjšega ovinka je na av- Mesec sveti, četudi žabe kvakajo. stralski železnici, ki gre preko Avstra- Mesec, če ne greje, pa sveti. Hi6 «d zahoda proti vzhodu; ravna črta Prijazen je mesec. a mrzel. tega tira je dolga 1600 kilometrov. Od ¦ Mesec groadja ne zori. Ljubljane do Trsta znaša zračna črta Še mesec ni zmiraj okroglih lic. 73 kilometrov, vsa Jugoslavija od se- Mar nii mesec, če solnce sije! ver« do juga pa meri 670 kilometrov, Mesec kaže, pa rad laže. Italiia 110° kilometrov itd. Na tej av> Ko mesec sije, naf človek pooije. stralski progi teče železnica enkrat 4:50 kilometrov skozi puščavo, bre/. postaje. Reki: Najdaljši predor sveta je še zmeraj D . .. Simplonski med Italiio in Švico; meri Pn mesecu se greti. .->/-,,., A ti j -• i * j.. , e .. 20 kilometrov. Bodoci predor pod mor- Mesec mu v lonec sije. . , . , „. . v, f , Mesec iraj solncu pomaga! ^ ™? ^!**1™™. F™™°sk° *°¦ pa Spremenljiv kot mes J. d,°g "' " ^' "^ ^\ J" skem, njegova dolzina zuasa 144 km. — ------- Najdaljši parnik sveta je Majestic, meri „ | 292 ni. Če si hočemo dolžino te ladje predstavljati, jo moramo postaviti po- Vse meso je seno. konci_ Ljubijangki grad je 64 metrov Staro meso - dobra juha. nad LjubljanO) sedl0 med obema vrho- Za najlepsim mesom gredo muhe naj- voma gmame gore pa 300 metrov nad „ ^8,1:, . . _ . Ljubljanskim poljem. Torej je ta ladja Najboljse meso je najprej črvivo. visoka kakor gmarnogorsko sedio. __ Le visoko obeseno meso je pred pu Najmočnejši motor na plin je v Belgiji. varno. Ima 8m kon|skih siL Najmočndjšo Brez soh se meso dolgo ne drzi. parno turbino dobimo h]im RoUm Kdor ,e meso, mu ponujajo kruh. na Nemšken ima 75.0O0 konjskih sil. Ni vsak jedel mesa, kdor si trebi zobe. Najyigja gora gvflta je Everegt y Eden meso, drugi kosti. azijskem gorovju Himalaja. Meri 8882 Vsako meso ima svoje kosta metroy _ na§ Triglay 2863 m _ Naj. Kdor je meso snedel, gloda kosti. vigja togka v Evropij kjej. stalno pre_ Gnilo meso smrdi. bivajo ljudje5 je vremenSka opazoval- Gmlemu mesu tudi sol ne pomore. nica ^ se(fflu Jimgfrailjoch v švici Divje meso treba izzgah. (3454 metrov). _ Najgloblje jezero ie Poceni nieso snedo psi. Bajkalsko v Aziji (skoraj 1500 metrov) Kjer meso, tam psi. _ Qaga jezera imajo do 45 metroy lo. Za kos mesa se psi skoljejo. bine _ Najgloblja rudna jama je v ------- ameriški državi Michigan (1500 me- Drobiž trov). — Najmočnejši slap je slap reke Sambezi v južni Afriki, ima 36 milijonov Natjvečje in najmanjše. Najvišja stavba koujskih sU; vse vodne sile Jugoslavije sveta je 300 metrov visoki Eiffelov stolp znagajo tri in pol milijona konjskih sil. v Parizu, najvišja hiša pa poslopje Za najstarejše drevo na svfetu velja Woolworth v Novem Yorku v Ameriki, neka cipresa v Mehiki; cenijo jo na 4000 ima 55 nadstropij in je 236 m visoko. do 6000 let; rastla je torej že takrat, ko Gradijo pa tam hišo, ki bo imela 100 so zidali v Egiptu piramide in je peljal 23 Abraham svoj rod v Sveto deželo. — Skladnica. Največge sadeže ima neka palma ina ^ otočju Seychelli ob Afriki; so to nekaki j f\\7 : V€ ' D€S • drf : orehi, dolgi 45 centimetrov, z obodom : Q : ; • ^* enega metra in 20 do 25 kilogramov : %!•_ IHE^" sV iBll sV ^^ vic ^^ _y<_ i težki. Za božične praznike bi privoščili j "^" jfp "^" JjjP ^ Jlk "^" ^jp ^" ; vsaki slovenski gospodinji vsaj en tak '. : : » : •, : oreh. — Med živalmi živi najdalje želva, • TT|O : t^Q : T€C • CIO • do 300 let: naihitreie pa pogineio tako- Tr . *..-,. , ..." ..v^ .,.>.,. . Y , , , Kai povedo ti zlogi, ako jih prav zvrstiš? zvani kotacniki: samci po treh dneh, sa- ' v 8 ' v ^i mice pa po trinajstih. — Največja žival fl|| sveta je grenlandski kit, dolg je 24 do Besedna uaanka fl 27 metrov, tehta pa do 100.000 kilogra- Keseflna uganka. H mov. — Najmaujši vretenčar je pa neka j^^^^^^^^s« J^M riba na filipinskein otoku Luzon: meri _._?__?__?__— ,?L __ ^^ 1 do 2 cm. — Najmanjši ptič na svetu je | a a a | a | "a a al kolibri-pritlikavec, tako velik kakor a i a b i b ~^~ ¦¦ čmrlj. —---------------- ________________________________ b | b b | c | c JH c | e č d | d ^H Listnica uredništva. e j e | e | e | e zlatim križevcem«, "" res ne vemo. Je in ni. Gotovo nam boste Poišči si sledeče pomene: 1. koristna rast- poslali še kaj boljšega. — Vojeslav: Le lina, 2. slov. pisatelj (priimek), 3. kovina. pošljite, toda pišite tuja imena prav raz- A. riba, 5. žuželka, 6. priprava za pritrjevanje, ločno. — A. P. Hvala za zanimanje, toda je 7. žensko ime, 8. nekaj, kar kazi človeško prevsakdanje. Ne zameriteJ — Ognje- kožo, 9. žuželka, 10. del cerkve, 11. dobra slava: Bomo kaj izbrali, da Vam napra- jed, 12. gasilno orodje. vimo veselje. Le nadaljujte, toda pretežkih Po sredi navzdol dobiš nekaj prav prijet- oblik ne volite! nega za zimski čas. ,