Bojan BIJGARIČ*	izvirni
znanstveni čijinek
USTAVNA SODIŠČA V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI: MED SOJENJEM IN POLITIKO'
Povzetek. Ustavna sodiSča v srednji in vzhodni Evropi danes lahko odločajo skoraj o vseh /x>membnej.(ih družbenih vprašanjih. Njihova de iure pristojnost, ki Jim omogoča, da razveljavljajo odločitve demokratično izvoljenih zakonodajnih organov, je primeijalno gledano, zeh Široka. Slovensko Ustavno sodLiče spada med najbolj aktivistična iistavna sodišča v srednji in vzhodni Evropi Široka nstavna in zakonska pooblastila htdi tolmači zeh široko in pri svojem odločanji! pogosto posega (razveljavlja) odločitve demokratično izvoljenega organa • parlamenta Taklen položaj nstavnega sodišča v demokratični družbi odpira vprašanje takoimenovanego protivcčinskega problema ('counter-majohtarian difjicuhy') - to je /)oložaJa, ko organ, ki nima
neposredne demokratične legitimacije (nstavno sodišče),	287
razveljavlja odločitve demokratično izvoljenega parlamen-	-
ta. V jtolitični teoriji je zato pomembno vprašanje, kaj legitimira nstavno sodišče, da razveljavlja odločitve organa, ki ima močnejšo in direktnejšo demokratično legitimacijo. Pris/tevek obravnava in kritično analizira pomen različnih pravnih sredstev pri reševanja 'protivečinskega problema' v sodobni demokratični družbi.
Ključni pojmi: protivečinski fuimdoks, kantovski konstitu-cionalizem, stniktiirna nstavna vprašanja, doktrina /x>li-tičnih vprašanj, Holmes, Si$nstein, demokratična pravna razlaga.
Uvod
Ustavna so<liSča v srednji in vzliotini Evropi danes lahko odločajo skoraj o vseh pomembnejših dnižbenih vpraSanjih. Njihova de iure pristojnost, ki jim omogoča,
* tir. Htijtiii Hitgahi, fruvim fakuUvUt t/iuivrze v Ijiibl/tiiU.
' leka Je bit imtMiiu /imklm-ljen lui /imhiniiijii z miiloitmt '0>aiiilult(mal Own* in Ceninil and HaMcrn Kuri»pc'; Iktwivn hilllu:» and Adjudlcalinn', klgapailnr tmifl lui ttan anl tjiir SchtDiIdžiini/ieaii Hesearch /.«•««/ Ceiilerje hit or/taiiiailor/imittfmi/aj iliie J. t ZI9U7. V kniJO itbilbi jv bil teka /nwtsuiiijen ie im ftnibufiii kon/rmict •Vloga wuat-ncga Midi.Va v poliliCncni itiMcmu KS in v .ikimi.il(i |x>litiki', k! sla p mnvmhni tlfJ? nrgiiiilzimkl mija Teortja tu fmiisui lit S/iiiviisio fjtjIltIiMbri dnilim im litkiillell za driiiheite ivilc v tjiiblj/iiii
da razveljavljajo odločitve demokratično izvoljenih zakonodajnih organov, je primerjalno gledano zelo Široka. Širša npr. od pristojnosti večine zahodnoevropskih ustavnih sodišč ali an>eriškcga Vrhovnega sodišča.' Ob zelo široko zapisani pristojnosti je mogoče opaziti tudi zelo aktivistično' naravnano prakso ustavnih so<lišč oziroma zelo ekspanzivno de facto uporabo normativno določenih kom-petenc.
Slovensko Ustavno .sodišče spada med najbolj aktivistična ustavna sodišča v srednji in vzho<lni Evropi. Široka ustavna in zakonska pooblastila tudi tolmači zelo široko in pri svojem odločanju pogosto posega (razveljavlja) odločitve demokratično izvoljenega organa - parlamenta.^
Takšen položaj ustavnega sodišča v demokratični družbi odpira vprašanje takoimenovanega proUvečimkega problema ("counter-majoritarian difficulty") - to je položaja, ko organ, ki nima neposredne demokratične legitimacije (ustavno sotliSčc), razwljavlja odločitve demokratično izvoljenega parlamenta.* V politični teoriji je zato pomembno vprašanje, kaj legitimira ustavno sodišče, da razveljavlja odločitve organa, ki ima močnejšo in direktnejšo demokratično legitimacijo.*
Problem je kompleksen in enostavni odgovori tu niso možni. Politična teorija ni uspela oblikovati rešitve, ki bi relativno jasno utemeljila razmerje med parlamentom in ustavnim sodstvom. Enostavna odprava ustavnega sodstva problema šc ne rešuje, s:ij je zgodo\'ina pokazala, da neomejena moč zakonodajalca tudi ni najboljš;! za razvoj demokracije v družbi.' Zalo je danes težko zagovajati stališče, ki je bilo, zanimivo. Se dobrih petdeset let nazaj prevladujoče v Evropi: da je ustavno sodstvo nezdružljivo s samo parlamentarno demokracijo, ker negira njeno temeljno načelo, tj. suverenost parlamenta. Vodilni nemški, franco.ski in italijanski pravni teoretiki so t;ikrjt rigorozno zagovarjali stališče, da vsaka razveljavitev zakona pomeni neposredno kršitev načela supremacije oziroma nadvlade parlamenta v parlamentarni demokraciji Po drugi svetovni vojni se je položaj spremenil. Spoznanje o potrebi po določeni obliki sodne kontrole nad zakonodajalcem, je prevladalo tuili v Evropi."
' VeC o •litvmoiiilh' uslanilh sndiVtli r smliip In iiht>dni Himpl. glej llolma 1993. 21-25.
' Sodni uklivi/vni fjudlcUil acttrum ">/r slrtJnniil /x>>«m ki f ustavni Imrifl nztiaCtiJ« zefn ttmko. recimo ji rtslMnzinnt liilnuiCmjt Imvnih leksior. za ruzhko od .«KlncRa umoumcjcvanti (fiuiu-ial self-rrslmlnfj. bi Imudarja sodnikom stnbiivJSo itzanuu lui zakon oziroma usuivo ter druge uaiularde firuriie razUige \'ei u lem gkj litsner l<JH.i.
• (ikj Hugam /995, Omir /997a, In hikiU 1997
'l'nilHtCtnskil>n>blemlel>nlu(tmMilHicbel 1962. 16-23. VeC a lem/imblemu v primetjalni fimksi. gkj Vishnn 1995.
« S lem se Je ukiurfal Sv liahi /957
' /jcU) zanimlin m izziivlno /w Je razmUijanjc o zdruHtii laiafnega in vrhovnega MxUh'a v eno redmi sodMe. ki hI. poleg funkcije rednega stanja, ofiraiijakt še funkcijo usiavnosoibie prrsvfe 7xt ruz-Itko od '/.DA. /HI bi bih za knnllnenialno Intdicljo, kateri SkM vniJa prlfada bolj primerno, ie bi bllti M fiinkclja koncenirlraiui samo v enem, vrtiovnem sodiVu. in Jo druga, nitja sodiUa. ne bi mogla t^travl-/aiL Slo bi ionj za koncemrirani in ne difuzni sistem ustavnosodue presoje Menim, da bi lakiim ureditev bolj lUnvtMla 'treljo ivjti oblasti' kot 4>buoJvCa ureditev, ki i rh sodne veje deli na dva dela: na vritovno In ustavno sodliie Takina rriitev bi od[mnila Jiotencialne konflikle med obema sodiiiema in pnsftetnia tudi k bol/ trans/iarentnl Jurls/mulencl sodne irfe oblasll kot celote.
'(UeflMetze 1957.
To p:i seveda ne pomeni, da je bila bilka med zagovorniki akiivisiičnega sodstva in parlamentarni demokraciji bolj naklonjenega sodstva zaključena. Dilemo, ali sploh imeti ustavno sodstvo ali ne, je nadomestilo vprašanje, kako močno ustavno sodstvo \e še zdmžljivo s parlamentarno denjokracijo.
Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da na to vpraš;mje ni mogoče otigovoriti na povsem sploSen, teoretičen način, ki bi enkrat za vselej, s pretenzijo \'cč)e ali manjše natančnosti, razmejil med pristojnostima ustavnega sodstva in parlamenta. Veliko teoretikov, od Kelsna do Hart Elyja, je skušalo najti "idealno" razmerje mc<l zakonodajalcem in ustavnim sodiščem, vendar pri tem niso bili najbolj prepričljivi. V samem ustavno-pravnem diskurzu ni neke arhiniedove meta-točke, ki bi omogočala izoblikovanje "matematične" formule, na podlagi katere bi potem začrtali ločnico med tem kaj sme sodišče in kaj pariament.»
Odsotnost takšne njeta-teorije pa seveda še ne pomeni, da v praksi ne najdemo dovolj uspešnih in zanimivih načinov razmejevanja oblasti (pristojnosti) med sodstvom in parlamentom. Zalo bi v prispe\'ku rad prikazal in kritično analiziral pomen takšnih praktičnih pristopov k reševjinju "protivečinskega problema" v sodobni demokratični družbi. Čeprav osrednjo pozornost namenjam ustavnim sodiščem v srednji in vzhodni Evropi, in še posebej Sloveniji, lx>m pri analizi uporabil tudi več primerov iz primerjalnega prava, predvsem iz pravnih ureditev zahodnoevropskih držav in Združenih držav Anierike.
Nebrzdan aktivizem domačega Ustavnega sodiSča je dovolj močan razlog za takšno kritično presojo položiija in moči ustavnega sodstva v demokratični družbi."* Demokracija je preveč resna stvar, da bi jo lahko v preveliki meri zaupali le volji devetili sodnikov. V prisjjevku izhajam iz stali.^a, da si je Ustavno sodišče prilastilo prevelik del politične moči s tem. da je ^likokrat prekoračilo splošno sprejete "normalne" standarde ustavnosodnega delovanja, ki jih srečamo tako v zahodni Evropi kot v ZDA. To je najbolj očitno v tistih primerih, ko je Ustavno sodi.4če odločalo o stuktumih ustavnih vprašanjih." S strukturnimi vprašanji mislim predv.sem na tiste primere, ko je sodišče odločalo o vprašanjih, ki niso izrecno urejena ne v ustavi niti v katerem od drugih pravnih predpi.sov in je zalo v teh primerih pri presoji uporabljalo različne splošne hi zelo abstraktne pravne koncepte, doktrine tn teorije. Vdor politike v sodno presojo je najbolj pogost in najbolj verjeten prav pri uporabi omenjenih ab.straktnili pravno-konceptualnih kanonov razlage.
Trend je .^e toliko bolj zaskrbljujoč, ker ga je mogoče opaziti tudi v nekaterih drugih državah srednje in vzhodne Evrope, hkrati pa dobiva močno "teoretično" podporo zagovornikov kantovskega konstitnciona/izma."
V prvih letih tranzicije sta bili najbolj aktivistični ruski in madžarski Ustavni sodišči. Zgodovina ruskega sodišča je danes znana: agresiven aktivizem in nenehno vmešavanje ruskega Ustavnega sodišča v vse mogoče politične spore sta
• VH" o lern utej THbe l9Ha
ttidnibne/e n leni /{lef HiijfanC 1997: HiigaiiC 1995: m Cerar I997b " iWeitillht dnififlinu a ;H>menskri ftrvce/pfHttibiio distinbctp ii/wnib^i liidi SiiitUelii Citef Siiiisielii 1997.
aej S llolmea 1995
pripcljahi do Jcicinovega dekreta, s kaieriin je prepovctlal delovanje ruskega ustavnega sodiSCa." Madž;jrsko Ustavno sotJišie se je nekoliko uklonilo volji parlamenta in je danes manj aktivistično kot pred dvema, tremi leti. Na spremembo v naCinu delovanja madžarskega sodLiča je pomembno vplival pritisk javnosti in parlamenta."
Zagovorniki kautoirskega kotistUuciotiaUzma izhajajo iz ideje, da jc ustava, ustavno pravo, stvar "čLstih" načel in nad "umazanimi podrobnostmi" vsakodnevne |)olitike. Zaradi tega zagovarjajo močno vlogo ustavnih sodiSč pri oblikovanju novih u.siavnih demokracij v srednji in vzhodni Evropi. Ustavna sodiSča naj bi, preko svoje jiirLsprudence. odigrala ključno vlogo pri oblikovanju takšnih "čistih" načel ustavnega prava. Zakonodajalcu pa se že vnaprej odreka sposobnost ustvar-jajanja stabilnega in načelnega konstitucionalizma, predvsem z:iradi njegove nagnjenosti k iskanju kompromisov, ki naj bi bili manj "načelni" od "čistih" načel ustavnih sodiSč. TakSno pristransko povzdigovanje pomena ustavnih sodiič je napačno iz več razlogov. Prvič, tudi ustavna sodi^ niso forumi, ki bi bili imuni na pt)litično odločanje, in drugič, njihovo precenjevanje pomeni Lstočasno (neupravičeno) po<lcenjcvanje demokratično izvoljenih zakonodajnih organov. Kot opozarja Holmes. jc le parlamentarno-generirana demokracija tista, ki lahko na dolgi rok stabilizira in učvrsti razvoj demokracije v državah srednje in vzliodne Evrope. Ustavno sodstvo lahko odigra pri tem procesu pomembno vlogo, ne more pa nadomestiti vloge pariamenta."
Razlika med "strukturnimi" in "navadnimi" ustavnimi vpraSanji
Za sinikittrtm ustavna vprašanja štejem tista vprašanja, kjer se sodišče spušča v presojo splošnih pravnih konceptov, doktrin in ustavnih načel, ki so tx>disi opredeljena zelo skopo ali ohlapno ali pa v sami ustavi ali zakonu sploh niso opredeljena. Gre za abstraktne pravne koncepte, doktrine in načela kot so pravna država, demokratična država, socialna država, tržna demokracija, lokalna samouprava, "pravična" denacionalizacija in podobno." Pri razlagi teh abstraktnih pojmov, o katerih najdemo komaj kakšen stavek v ustavi, sodišča uporabljajo različne ustavne doktrine in teorije, ki niso zapisane v ustavi. Prav zaradi tega je interpretacija strukturnih vprašanj tisto področje, kjer je odločanje ustavnega sodišča najbolj |X)liIično. Ustavne doktrine in teorije so namreč vedno skupek raznih ideoloških in političnih predpostavk o določenem splošnem družbenem pojavu. Bolj kot je ustavni tekst nedoločen in abstrakten, večja je ^rjetnost, da bo sodišče pri odločanju uporabljalo tudi politične kriterije.
Kot ugotavlja Unger, abstraktni pojnji kot so predstavniška demokracija, pravna država, tržna ekonomija, člo^kove pravice, nimajo ene .same "nujne" oblike.
Cilef itnmidliible KnJesigiiliig Hir KuaHan Court l'J94. 72-H5. " \W o lem. glii Ihiczolav 1992 " CUeJ IMma l'J9S
" t« o hiiibreiiiih immeiih itdkiCaiija o uiUiiih yinihumth' rpmUinjUi. gkj HugaiiC l<V7. " Xa ihIIUcii ftiiiaz fmibimul fiollIlCiiiatl c todmrn utlktčaniu glct MUler. Hotne 1961). 67l-6H.t
marveč več pluralnih možnih oblik."" Zato je izbira med različnimi pluralnimi oblikami srvar vrednosino-politične in ne pravno-sirokovnc izbire. Teza, da obsia-ja ena sama oblika "pravilne" razlage teh pojmov, je zato clogmatični pravni kon-cepiualizem, ki je skregan z realno strukturo mo<lernega pravnega diskurza.
Zgolj dejstvo, da ustavna s<xliSča pri svojem odločanju uporabljajo tudi |X)li-tične argumente, ni S|w>rno samo po sebi. Temu sc ni moč izogniti že zaradi pomenske odprtosti jezika kot sredstva komuniciranja. Vsak realističen pristop k pravni argumentaciji mora vzeti to dejstvo v zakup. Kot dediči Wittgensteinovc pozne niozofijc in učenj ameriških pravnih realistov, dandanes nc moremo več izhajati iz formalistične predpostavke o določnosti pravnega jezika." Tako Wittgensteinova teorija jezika kot tudi "interna" kritika formalizma s strani ameri.^kih pravnih realistov, sta postavili pod vpraSaj glavno načelo formalizma in sicer, določnost jezika kot medija pravne komunikacije. Zato lahko rcčenio. da je vdor političnega v raz^janje sodišča inherento sojenju kot takemu. Ključno vprašanje, ki se tu odpira je, ali lahko "vdor političnega" na kakiSen način omejimo, zmanjšamo na minimum?
Temu vprašanju so namenjene številne ustavne teorije in doktrine, ki jih Holmes imenuje sredstv:i za odločanje o tic-od/očanju." Gre za ustavne doktrine, ki jih oblikujejo različni akterji politične igre, od parlamenta, državljanov, do sodišča samega. V zadnjem primeru govorimo o različnih doktrinah samoomeje-vanja, ko sodišče sledi določenim doktrinam, ki jih prej samo oblikuje, z namenom, da se izogne pretirani politizaciji svojega odločanja. Namen opisanih sredstev je med drugim v tem, da premaknejo ležišče odločanja ustavnih sodišč iz abstraktnih, strukturnih vprašanj na "navadna", konkretna vsakodnevna vprašanja varstva različnih pravic državljanov" S premikom težišča odločanja sodišča na takšna konkretna vprašanja, se zmanjšuje možnost politizacije odločanja ustavnega sodišča. Takšne "klasične" sodne spore, lahko .sodnik rešuje, ne da bi istočasno iskal odgovore na različna konceptualna vprašanja, oziroma ne da bi skušal iskati neko "globoko strukutro" različnih pravnih konceptov in teorij, kot to počne pri reševanju strukturnih vprašanj. Ne smemo pozabiti, da je ^liko konkretnih pravic povsem zadovoljivo opredeljenih že v pozitivni zakonodaji, kar pomeni, da tu sodnik enostavno "uporabi zakon" in ne išče odgovorov na razna konceptualna vprašanja o "pravni naravi" pravičnosti, pravne države, demokracije etc.
V nadaljevimju bom natačneje prikazal različna sredstva omejevanja pristojnosti in s tem tudi politične moči ustavnega sodstva, ki so povsem legitimen del pravnega reda večine zahodnih demokratičnih ureditev.
•	aej IJii/ier J'J'jGa. 7.
' Vei o lem glq Horum 1992. 229.3.V). •atflMnm 1988.20
•	Wo lern v Iiemstem kiiileksiu. gh^ Meiiy 1900. 359-37Z vameriStempa .SunsteOi 1996..?«/.
Sredstva omejevanja pristojnosti ustavnega sodstva Ex post omejevanje
V prvo skupino spadajo sredstva, ki jih jc moč uporabiti potem, ko sodišče že sprejme svojo odločitev. Predstava, da po odioči^•i ustavnega sodišča ni več pravno legitimnih sredstev za spremembo takšne odločitve, je napačna.
Ustavni amandma
Najbolj enostavno sredstvo je sprejetje ustavnega amandmaja s strani parlamenta. Na ta način parlament razveljavi odločitev sodišča, saj s sprejemom ustavnega amandmaja uredi sporno vprašanje na drugačen način kot je raz.sodilo ustavno sotlišče in kar je ključno, to stori na najvišji pravni ravni, t.j. na ustavni ravni, kateri je zavezimo ludi ustavno so<lišče samo. Razmišljanja nekaterih, da bi ustavo sodišče lahko razveljavljalo proceduralno pravilno sprejete ustavne amandniaje, je v nasproiju z idejo usiavnosodne presoje in samo parlamentarno demokracijo. Ustavno sodišče se namreč ne more |X>staviti nad ustavo samo: njegova primarna naloga je, da varuje takšno ustavo, kot jo je sprejel suvereni ustavodajalec. V trenutku, ko bi začelo presojali vsebino proceduralno pravilno sprejetih u.stavnih amandmajev, bi se ustavno sodi.4če postavilo nad ustavo in s tem uzurpiralo politično moč, ki mu ne pripada."
Ameriška u-stavna doktrina zavrača idejo, da bi vrhovno sodišče lahko razveljavilo proceduralno pravilno sprejet ustavni amandma. Teoretična podlaga takšnega stališča je načelo, da je pravica spreminjanja ustave superiorna nad pravico .sodne presoje ustavnosti (Holmes, Sunstein 1995, 278). Drugače je v Nemčiji, ki takšno prak.so formalno dopušča. Nemška ustava namreč vsebuje določeno "jedro' temeljnih pravic, ki naj ne bi bile podvržene ustavnim spremembam (člen 79/3 nemške ustave). Omeniti je treba, da jc praksa razveljavljanja amandmajev v Nemčiji izjemno retlka in omejena res samo na nekaj izjemnih primerov Kot sem že omenil, je pri tem vprašanju potrebno ohraniti določeno fleksibilnost in ustavnemu sodišču v res izjemnih primerih, ko bi šlo za poskus odprave demokratične drž;ive, tudi dopustiti možnost, da presoja .skladnost amandmaja z ustavo. To pa ne pomeni, da bi ustavno sodišče lahko presojalo o amadmajih \'sakokral. ko bi menilo, da je predlagan amandma v nasprotju z enim od pravnih načel ali pravnih koncepia\' ustave.
Povsem nezdružljivo z načelom ustavnosti bi bilo. če bi sodišče npr. razveljavilo amandma, ki bi spremenil volilni sistem v državi ali amandma, ki bi na kakršenkoli način spremenil organizacijo delitve oblasti v državi (npr. namesto parlamentarnega uvedel predsedniški sistem). Razen v izjemnih primerih, ko bi amandma ogrožal same temeljne demokratične vrednote ustavne ureditve.
" Ktjiih irmiijt lil ftotrrbiia tUJočma JMaihlhiosl. ki U usimiiemu sodUCit v doloCenlh Itrimerlh itofiiiifahi. da nuivljaii liuti sam laiatml amandma dre ta primer, k, hI iisiafoila/alec litnvt npr »dfmii-UI (lemrJmillcnn iMrn-no iimlllev m iiivsil dliiaiurv. In podobiir firtmerv. ko blOo za Mino krSliev temeljnih irvdnttsl demobmilCne uslanie iiredinv. Dodali Je irrba dasolurvs Izjemni /irimerl In le izjema ods/ilninega praiila. Več o lem t^ Ackerman l99I.Li-l&
sodišče ni legitimirano, da posega v izbiro usiavodujalca o ustavni ureditvi ilržavc. Čc bi ustavno sotliSčc prevzelo takiino vlogo, bi se postavilo ne samo nad su\"erenega zakonotlajalca oziroma ustavodajalca, anipak tudi nad ustavo samo. Postalo bi "super ustavodajalec', ker bi lahko samo sproti kreiralo in spreminjalo vsebino ustave. Kot vemo, ustavno sodi.^če za tak.^no funkcijo nima niti demokratične niti strokovne legitimacije. NiLsprotno, sodišCe je dolžno varovati in spoštovati obstoječo ustavno ureditev. Kot ugotavlja Holmes, zgledovanje pt) Nemčiji in njenem kanto\skem konstitucionalizmu ter pretirano močnem Ustavnem sodBču, ki lahko razveljavlja proceduralno pravilno sprejete amandmaje, ni najlxjljSe za države v tranziciji: razvoj demokracije je verjeten le ob močni vlogi demokratično izvoljenega precistavnika lju<lstva - parlanienta." Nobena demokracija na svetu se ni razvila na temelju močne vloge sodi.^č. Le ta lahko (xl-igrajo le sekimdarno, parlamentu potirejeno vlogo pri vz|xistavljajnju demokracije v državah v tranziciji.
Ker inui naSa u-stava pov.sem normalen postojKjk spreminanja ustave z ziihte-vano dvotretjinsko večino" menim, da uporaba amandajske tehnike kot sredstva "preglaso%'anja" odločitve Ustavnega .sckIL^čc ne bi zniaj^ala preglednosti ali stabilnosti ustavne ureditve kot take. Omogočala bi povsem normalno izražanje preferenc demokratične javnosti o vsebini temeljenega pravnega akta v družbi, kar je tudi najbolj razumljiv in demokratičen način spreminjanja ustave. Ce Američani v praksi" pretirano povzdigujejo svojo ustavo in gradijo "ustavni kult'*, ni razloga, da bi sledili njihovi praksi. Večina držav spremeni ustavo tako, da jo dopolni, le Američani mislijo, da jo lahko spreminjajo .samo "organ.sko", preko kontinuirane (re)interprctacije u.stave, ki jo opravlja Vrhovno .sodi.4čc, ki sproti razlaga ustavo.
Tu bi rad samo na kratko omenil zelo pomembno ustavno teorijo, ki jo je razvil Ackerman. Ackerman pravi, da ljudstvo ohranja svojo .suvereno oblast na ta način, da tudi po sprejetju ustave lahko na demokratičen način spremeni ustavo. Pravica spreminjanja ustave izhaja torej iz demokratičnega koncepta ljudske suverenosti, ki se ne izčrpa s .samim akton) sprejetja ustave, ampak ostaja aktualna tudi po sprejetju ustave. Ta pravica ljud.stva se lahko izrazi na različne načine, kar je ključno je to, da konkurira, je paralelna pravici "rednega" zakonodajalca, da kreira ustavni reil. Gre za teorijo ustavnega dualizma, ki pravi, da neposredno oblikov:ma volja volilcev (npr. na referendumu) dopolnjuje oziroma konkurira volji izvoljenih poslancev. Teorija ustavnega ditaliznia je p<jmembna, ker pravico spreminjaja usta^ utemelji na široki ljudski suverenosti In ljudstvo |x).stavi ne samo nad rednega zakonodajdca, ampak tudi nad ustavo samo. Kot pravi Ackerman, dualistično (K)jmovanjc ustavnosti postavlja demokratičen proces sprejemanja ustave na prvo
" atej IMma. Suiuleiii l'J95. .iOU
" Sliuviisia iium^i ima lui srvin normalno imKedum sprvminjan/a lalaiv: za sfirvmvmhii jv [Meb-na dfoinrijliisba ivCIna. bar je iisitil/en standard iiidl v drugih {HimerjalnUi urvdm ah l)rugai'e Je v Holnarijl. Rumnntji in UM. ki Imajoirreilninii slmg/KnUtifieisfurmlnJaJnJa uilaiv caej llolmi% Siinsivln ms. 2H'J-3'J4
" Sormailviio Je ureditev eiuika ioi /al nas. ustarnl amandma je redni naCtn s/treminjaja luiam.
" Km igmmren /irimer uUdnega kuha ustofiiiaii. glej Sullifan 1995.20-27. Izraz "kuU ustavnouCJe Ungurtcv. (.teJ Vnger 19960. 59
inesio,	na la naOin del inininih pravic pa na drugo mesto. Tenui nasproien
Je prinjer neniSkc ustave, ki določene dele ustave postavlja nad ljudsko suvernost, ker prefxjveduje njihove sprenjctnbe. Ali z drugimi besedami, ustavnost je po tem konceptu primarno usmerjena na varstvo pravic in sekudardno na pravico ljudstva, da samo določa vsebino teh pravic (Ackerman 1991,13).
Zakottoelajni velo
Drugi način "preglasov;inja" ustavnega sodišča je posebno ustavno sredstvo, v kanadski ustavni ureditvi znano kot "notwiLstanding clause", s katerim lahko zakonodajalec izvzame iz ustavnoso<ine kontrole določena ustavna vpraSanja oziroma določene ustavne pravice. Kanadska ustava to rešitev zelo natančno ureja in določa primere in |x>goje. v katerih parlament lahko uporabi to pravico." Iz u.stavne presoje so lahko izvzete le določene taksativno na.^lctc pravice. Takino izzvzetje velja i>et let in -se po izteku tega obdobja lahko obnovi. Tu gre v bistvu za kvalificirano obliko zakonodajnega veta nad odločitvami ustavno.sodne veje obhisti.
ReSitev je relativno nova nidi za kanadsko ustavno ureditev in je zato verjetno prezgodaj, da bi o njej izrekali kakršnokoli kategorično oceno. Komentatorji ponujajo močne argumente za in proti takšnemu ustavnemu inštitutu. Kar je v tem trenud<u zanimivo za domačo ustavno prakso je spoznanje, da v smu obstajajo različne možne pravne rešitve razdelitve pristojnosti med ustavnim sodtvom in zakono<lajalceni, ki kažejo, da odločbe u.stavnih sodišč nLso nujno "zadnja beseda" v ustavnem dLskurzu neke države. Za razvoj demokracije in demokratičnih inštitu-cij je takšno s(K>znanjc zelo pomembno, ker spreminja ravnotežje moči med ustavnim .sotli.ščem in pariamentom, oziroma odpira razne vmesne oblike kombiniranja načela ljudske suverenosti na eni strani in vladavine ustavnega sodstva na drugi. Kanad.ski primer krepi moč parlamenta, ne da bi v celoti odpravil ustavno sodst\'o. S tem vzpostavlja neko vmesno, kompromisno pot med trdim stališčem o absolutni nadvladi zakonodajalca in konceptom o vsemogočnem sodstvu, ki lahko razglasi vsak akt parlamenta za protiustaven.
Sprememba inierpretacije (razlage) zakonov
Tretji način spremembe odločitve ustavnega sodišča ic Sprememba načina razlage zakona, o katerem je že razsojata ustavno sodišče. Gre za takoimenovane "statutory interpretation* otlločbe - to so primeri, ko sodišče pri svoji presoji tudi sproti razlaga nej;isne ali manjkajoče zakonske določbe." Takšna praksa je zelo razširjena v ameriški ustavni ureditvi, kjer Kongres lahko sprejme zakon, ki na nov, drugačen način uredi določeno vprašanje, o katerem je že razsodilo Vrho\'no ali dnigo sodišče. Kongres sprejme drugačno vsebino zakona, ki ga je sodišče v določenem primeru razložilo na način, ki se Kongresu ne zdi ustrezen. Kongres ^čkrat izlKija tudi iz argumenta "spremenjenih dejstev", ki narekujejo novo razla-
* M*' o kaiuubkl untlui t lii i2iii{ii/ah. gkj Ht>gg 1992. H9l 'JOI. Moiun zugMWiiit kanadske «re-Hlliv iia Km /KHiriKfu Je harmnbti lintfattr KVt/rr <aej VMer l'JH4. o lem gfej Ijkrnine 1991
go zakona oziroma o<lloebc sodišča. Zalo Kongres večkrat "samo" ilo|xilni ali odpravi nej;isnosti prisotne v odločbi sodišča.
Menim, da ni razloga za to, da takšne prakse ne bi ujKirabljali tutli pri nas. V prid takšnemu argumentu govori tudi .s;m»a praksa Ustavnega sodišča, ki je .s;imo že večkrat predlagalo parlamentu, da dopolni ali odpravi nejasnosti v določenem zakonu." Zato ni razJoga, da tudi Državni zlx>r sam ne bi ubral enake strategije v primerili, ko ga k temu nc bi izrecno pozvalo Ustavno sodišče, ampak bi na ta način reagiral na tiste dele odločita Ustavnega sodišča, ki sc mu ne bi zdele (več) ustrezne bodisi zaradi nekih novih dejstev, ki jih ni bilo ob sprejetju odločbe Ustavnega sodišča, bodisi zaradi pravne šibkosti argumenta Ustavnega sotlLšča. Vedeti moramo, da ustavna sodišča ne odločajo vedno o enako pomembnih primerih. V nekaterih odločbah sodišče zgolj razlaga zakon, v drugih pa odloča o vsebini ustavnih pravic. V primerih odločb, kjer sodišče primarno ra/Jaga zakon, ni razlogov, ki bi parlamentu prepreče^'ali nadaljno dopolnjevanje ali spreminjanje že sprejete zakonske razlage ustavnega sodišča. Drugače je pri ti.stili odločbah, s katerimi sodi.ščc odloča o obstoju določenih ustavnih pravic. Tli parlament nima možnosti, da bi spreminjal, po redni zakonodajni poti, vsebine takšnih u.stavnih pravic. Prav zaradi t;ikšne razlike med opisanima vrstama odločb, ameri.'^ka ustavna teorija ločuje med "ustavnimi" in "zakonskimi" odločitvami atiierLškega Vrhovnega sodišča.
Povečanje Hevita sodnikov
Četrti možni način vplivanja na odločanje ustavnega sodišča je povečanje števila sodnikov sodišča. Ob znani ustavni krizi v 30 letih v ZDA, ko je predsedniku Rooseveltu nenaklonjeno Vrhovno sodišče kot za slaw razveljavljalo zakone, s katerimi je Roosevelt hotel realizirati program New Deal, je Roosevelt Kongresu predlagal takoimenovani "court packing plan".* BLsivo tega predloga je bil predlog Kongresu, da poveča število sodnikov Vrliovnega sodišča, kar bi Rooseveltu, ob dodatni nastavitvi reformam bolj naklonjenih sodnikov, omogočilo preglasovanje tistih sodnikov, ki so nasprotovali New Dealu. Se pretlen je Kongres imel možnost odločati o Roo.sevellovem predlogu, so odstopili koaservativni sodniki, ki so najbolj nasprotovali New IX-alu. Zaradi tega je Roosevelt odstopil <xl predloga.
Enako sredstxT) je uporabil ruski predsednik Jelcin, ki je po znanem konfliktu s prvim predsednikom ruskega Ustavnega sodišča Zorkinom, povečal število .sodnikov. Ker slovenska ustava določa zgornjo mejo števila sodnikov Ustavnega sodišča (devet)", bi bil zato potreben predhoden ustavni amandma, ki bi to določbo ustave spremenil. Po tej sprenjcmbi bi pretlsednik republike lahko preti-lagal povečanje števila sodnikov in na ta način kreiral zakonodajalcu Ixjij naklo-njenjo ustavno sodišče.
* o Iiriitibili iztuSnjah lui mm jKMlmCjii. ghi Cum* t<n.i.2li-30 -VrColem jjfc-/ OJte». Vami mX 304^205
' /Vii uthiatTb ICi.lileiui .■dtHvtuJie lulaiv dultiia. dti /e Hoama todtUv teslMijeim tt derrllli tud-
huhjv
Ex atite (samojomejevanje sodišča
Zu drugo skupino sredstev je značilno, da se lahko uporabi pred sprejetjem odločbe ustavnega sodiSča. Gre predvsem za različne doktrine o interpretaciji ustave oziroma zakonov, ki jih uporablja sodiSče z;ito, da bi zožilo svojo pristojnost (t.i. sodna samoomejitev oz. "judicial self-restraint"). Tu je pomebno, da se scxliSče samo zaveda, da ni dobro, če so njegove odločitve preveč politične in si zato pomaga z različnimi sredstvi pravne razlage, ki na določenih področjih omejujejo pristojnosti sodi.šča, kar posledično zmanjSuje verjetnost, da bo sodiSče odlo6alo po političnih kriterijih. Ce prva skupina sretUtev predstavlja različne oblike zunanjega, ex post pritiska na ustavno sodiSče, gre pri drugi skupini sredstev za ex ante odločitev sodišča, da o določeni zade\'i ne bo odločalo - t.i. "odločanje o neod-ločanju"."
Doktritia fmliiičnih vprašanj
Najlx>lj znana je doktrina političnih vprašanj." Gre za sotlno oblikovano doktrino, s katero sodišče postavi kriterije, na podlagi katerih presoja ali gre za "jiolitično zadeN-o", in če ugotovi, da obravnavana z;tdeva pred.stavlja politično vprašanje, sodišče o zadevi ne odloča in jo bodisi vrne zakonodajalcu ali drugemu predlagatelju ustavnega spora. Doktrino političnih vprašanj uporabljajo tako ameriško vrhovno sodišče kot tudi pomembnej.ša evropska ustavna sodišča." Naj-ix>mcmbnje pri doktrini političnih vprašanj je, da sodišče vnaprej oblikuje določene standarde, po katerih potem presoja, ali je neka zadeva preveč politična in zato tudi neprimerna za sodno odločanje.
Ameriško vrliovno sodišče je takšne standarde najbolj jasno artikuliralo v zade-" vi Baker v. Carr (1962)". Sodnik Brennan, avtor odločbe, je opredelil šest glavnih elementov te doktrine. Za "politično zadevo" gre:
-	če ustava jasno poverja določeno pristojnost drugi veji oblasti,
-	če ni primernih sodnih standardov za sodno odločitev v takšni zadevi,
-	če z;ide\'a terja nujno uporabo takojšnje politične presoje, ki očitno spada v domeno nesodne diskrecije,
-	če sodišče ne more odločiti o zadevi, ne da bi istočasno izkazovalo nespoSto\'a-nje do ostalih vej oblasti,
-	če gre z;i močno ("nenavadno") potrebo po spo.štovanju obstc^eče politične odločitw,
-	če grozi potenci:ilna "osramotitev" oblxsti z večjim številom odločitev (različnih vej oblasti) o isti zadevi.
Ce sodiSče ugotovi, da je v zade\'i, ki jo presoja, prisoten kateri od navedenih elementov, zavrne odločanje o takšni zadevi. Doktrina političnih vprašanj se uporablja potem, ko sodišče določeno zadevo že sprejme v obravnavo in jo zato
" t« o tem tthi IMma
» V« o Itj drJtliiiU /(fcy /fetUiin 1976: 7Hfte tOHK 96-107; o ii/eiiem fKimfiiu za diimMo pmku, gltj Hugam 1995.
" o iifmmht le t/oktniiv v Semi^t g/ef KhUn 1966: In Currlr 199.1. 170-171. "369U..S. 1H6(I962).
ne smemo mešati z inštitutom "\vrit of certiorari", ki predstavlja posebno dLskrcti-jsko pravico Vrhovnega sodišča, tla izbira zadeve, o katerih Ixj odločalo." Kot vemo, ameriško Vrhovno .sodišče v enem letu odloča največ o 150 do 200 skrtino izbranih primerih. Doktrina političnih vprašanj .se uporabi šele potem, ko sodišče opravi selekcijo primerov, o katerili to odločalo. Zaradi tega uporaba te doktrine ni preveč pogosta in jo so<liščc uporablja samo v tLstih primerih, ko meni, tla je soočeno z očitnimi političnimi vpra-šanji."
Domače ustavno stxiišče tltjsedaj Se ni izrecno uporabilo doktrine političnih vprašanj. Različni sodniki pa so že v večjem številu zadev, |x)srcdno ali izrecno, v svojih lf)čenih mnenjih pretllagali uporabo te doktrine." Doktrino je v večjem številu prinierov uporabilo tudi nemško ustavno sodišče." [>}ktrina ima pomembno vlogo tudi v jurisprudenci nekaterih ustavnih sotli.šč v srednji In vzlitxlni Evropi, kjer se .stnlniki vse bolj zavedajo pomena i>menjenc doktrine za legitimnost delovanja ustavnega stxlstva.
Čeprav standardi doktrine političnih vprx4anj nLso matematične formule, menim, da scxlišču omogt)čajo dovolj natančne kriterije za zavračanje txilt>čanja o listih zadevah, ki so po svoji vsebini tako izrazito politične, da o njih ni mogoča nepristranska in nevtralna sodna presoja. Ker gre pri doktrini političnih vprašanj za samoomejitev sodišča in ne za kakšne stantlartle, ki bi bili netxlvisni od sodišča
" H*" o lem gfe) Oiiiitlivr l'J<M.60A4
' V ttdifiivuni lui mojo knllhi n/efjoiv/fu miivii/ti v rrjvreiuhinukl zadeti (HugarlC l<J>J6.10/, mi sodnih Kruic oCUa fKrtiic 1996, 2H-29X da v luiSem /imrnem firostoru 'sadim timeniln- mxillnt'. ki lutf tu hi bile primerne za iiaSa itn Sodnik Krivic ima »• mislili Jimli'sem dtihnnu fxililiinih vfmilan/, za kaiero fmiii. da prt nas ne /iride t' pnUev. ker lui/ hi domaČe tttdIKe bilo doHiio ohraitumui tir zaitetv. ki so mu predtolene čr pustim ob strani defstfo, da stotnik Krivic očitno nI mznmel s/iomčita mo/e krinke odločbe IJsiavnega sodUCa o rv/erendiimstnh Inidaninh. kfer fpmtanjedoktrinelioliličnih vfmlan/sfiloh ni retet-anino, lahko poivm firedivem lo, da sodnik Krnic očitno ne loči met! doktrino/»tliik'nih f/imlanj in O/Hsanim diskrecijskim srvdslivm -ifnl i^ceniorari' če bi Jo razumel. fKjiem bi dojel da doklriiui /lolt-ličnih fpraS/inJ ni nikakrien injeb r I-tropi, saj p uporablja ludi iiemlku Ustarno sodISče. lui kaien/fia se sodnik Krivic tako zelo rad sUiatJe Currie natančno nafa/a pnmere. ko jc nemSbo stidliče u/wiuMm to doktrino (Currie t99i, I7lt-t?t. ofi .U9) Drugič. Krliičetv poziuitunfepnmer)tdnena fimtviJe tiidi drugače očitno zelo iibko. saj se s/iraSuJe a 'zdruHjniair nehuenh luijvlilitiieffih prarnih ieonj na/Usanih s sirani amenSkih atlorjev kol sta tlnger in .Einstein, z naiu pravno uredUiijo Če hi sodnik Krnic botje poztud l>nmerJalno /jn»n. hi lahko vedel, da gre za najvfilivne/ie svelovne teoretike, ki Jih vsi lidneJU evro/tski tetirellkl omenjajo In Jim tudi priznavajo fxtmembno liogo /ih nizimtvah o evropskem /irtivti ihttilnl evropski fikm^ llal>ermas (ttabermas tW6) na/ilie četo knjigo o Jiravu m pravni leonjt. kfer ničkolikuknit ohnttnnava argumente navedenih avtorjev, in izrecno /loiijan, da so več kot samo rele vantni za eirofakl Jmivni Jmator. sodnik Krivic /la bi rad slovenski /avnosii povedal, dti teoretdti Ungftrejevega m Sunsletnove]^ krnit niso nelevantni za .'itoveiii/o (sitJf Meg lega me Se obdotti, da fmy dajam dezinformacije' gfede tlotočenllt oblik neposredne demokracije O tem si sodnik Kntic kihko ivč prvhvnr v en! najbtjjiih (mmer/tilndi tludi/ o neposredni demokraciji IHutler. Kanney 1994 S2-.IU ki navaja ločne fuimerv ujiurabe institutov, ki jOi o/ilsu/em Ker sodnik Krnic zaUjuči««/ čtanek z 'nastv tom', da naj fmberem "ie kakino dodamo knjigo' o omenjenih /mihlemlh. IH mu rad odgiHvnl. da naj sodnik Krivic čimprej obUče kakino vtč/o in bo^ ofiremeljeno univerztietmi kn/lttilco, bodisi v XtXA bodisi v titmpi. kjer sc ho lahko /irefmčal da Je o ziulevah o katerih [lolemtzlra. napisanih te veliko razprav, ki Jih Sfjdnik Knvic očitno Se m imel pnioinost frrbrail
- (^ej Hugfinč 199 f.
' COeJ Currie 199.1
297
sninegn, je lolik« bolj pomembno, kako načelno jc sodišče pri spoš(ov~anju postavljenih standardov. .Sprejetje te doktrine s strani domačega ustavnega sodišča bi prak.so le tega približalo sodobnim evropskim trendom in kar jc najpomembnej.še, sodišču samemu bi omogočilo, da .sc izogne otiločanju o najbolj delikatnih političnih vprašanjih, kar bi ix>sledično povečalo legitimnost odločitev sodišča v očeh demokratične javnosti.
Poleg doktrine političnih vprašanj obstaja še cel niz podobnih sodno izobliko-vaniii doktrin, katerih glavni namen je preprečevanje odločanja o zadevali, ki po s\-oji vsebini nLso "primerne" za sotino odločanje. Skupno ime za te doktrine je "nonjusticiability" doktrine. Najbolj znana je "case and controversy" doktrina", po kateri so<lišča odločajo .s;»no o konkretnih primerih, zrelih- za sotino reševanje, in ne o ab.sirakinih pravnih vprašanjih. Ameriško vrhovno sodišče je zelo do.sicdno pri spoštovanju te doktrine in vztrajno zavra6a odločanje o takoimenovanih "ideoloških" ozironia abstraktnih sporih, kjer sporna zadeva ni dcrt-olj konkretno opredeljena za sodno odločanje.
Evropska ustavna sotlišča imajo nekoliko drugače urejeno pristojnost in v številnih ureditvah najdemo pristojnost sodLšča. da odloča o ab.straktnih pravnih vprašanjih. V ameriški sodni praksi bi takšno odločanje bUo označeno kot dajanje načelnih mnenj oz. "advisory opinions", kar ni v skladu z prej opisano ustavno doktrino "case ami contoversy".
Vendar ludi v Evropi lahko opazimo zelo vrlike spremembe na tem področju." Za nemško u.stavno sodišče je npr značilno, da sc vse bolj izogiba odločanju o abstraktnih pravnih vprašanjih in raje o<lloča o konkretnih sporih, kar ustavnosod-no presojo vse bolj spreminja v klasično .sodno dejavnost in Istočasno zmanjšuje verjenost |X)litičnega odločanja sodišča, ki je, kot sem že omenil, pri abstraktnih pravnih vpra.šanjih najbolj pogosto." Vse bolj pomemben postaja inštitut ustavne pritožbe, ki je namenjen konkretnemu varstvu človekovih pravic. V teh primerih .so<lLšča odločajo o pov.sem konkretnih prinierih kršitev človekovih pravic, zaradi če-sar je tudi samo odločanje na tem področju x-se bolj podobno ameriški "case and controversy" doktrini, ki kot "prave" ustavne spore priznava samo konkretne
" 'COM and amimtrrsr'dtiklTina rU/Mupf ludl doktrino o trekan sftom frlfirness'} In o akiiial-noai sfuni ( 'moinnea V pnvm primeru sodUie odloča te laknu. ko Je sporno razmerje domi/ zrvlu da sodlUe lahko o njem ocOoCa CV ugotovi nasprotno. sndUte k\hko zadetv bodisi zat-me aH tudi poiaktt. da 'dozori-za sodno odtoianje 1'h dokinni -motHneia-pa gre za i^rnianje akiuatmtai spora, atl n/ir sfKtmo pravno ilejslvo spkJi le obsMja Če ne. poiem jnrftftrr .xpor oznaCi za -mooi- In o n/em ne odloCa Mrf o leh doktnimh glej Vibe /9«Sl 7.J-S«
« O nenmkem razvoju glej ."ihlink t99.i.7l 1-736 " far/ Menr I99J. 359-.172
sotlne spore.** TUdi madžarsko ustavno sodiSče je pomembno ome|tk> SN-ojo abstraktno pristojnost in v zadnjih <lwh letili zelo nenido ixlloča o abstraktnih pravnih vprašanjih.
1\i kaže omeniti, da so Številne države v srednji in vzhodni Evropi z dokaj čudno ureditvijo pravice iniciative ustavnega s|X)ra .same veliko pris|xr\"ale k temu, da so ustavna sodišča preobren>enjena z različnimi političnimi in ilruglmi ab.str.ikt-nimi zadevami, ki po svoji vsebini spadajo prej v pristojnost zakonoilajalca kot pa sodi.šča." V določbah o pristojnosti .sprožanja ustavnih sporov namreč velikokrat zasledimo pravila, ki poslaiKem in nekaterim drugim političnim organom zelo olnj.Sujejo možnost sprožanja ustavnih sp<jrov. Enako \vlja tudi za druge politične organe. Ti so velikokrat postavljeni c-elo v privilegiran polož;ij vis-a-vis navadnih državljanov in imajo "močnej.šo" pravico do sprožanju sporov, saj jim ni (x>trebno izkazovati pravnega interesa, ki se zahteN-a za "navadne" pobudnike ustavnega spora." Menim, da bi glede pravice sprožanja sporov morali veljati za vse enaki pogoji oziroma standardi: tudi poslanci in ostali preillagatelji u.staviiega spora bi monili izkazali povsem določen in d<jvolj konkreten ("čase aiul conioversy") pravni interes, kar bi |x>menilo občutno zmaaSanje različnih abstraktnih sp<irov, s katerimi poslanci politične z:ide\x; .samo prelagajo na u.stavno sodišče. Doktrina pravnega interesa, ki od iniciatorja spora terja, da pred sprožitvijo spora izkaže dovolj konkreten in dovolj jasno artikuliran pravni interes, bi morala veljati za vse iniciatorje ustavnih sporov, od vlade do navadnih državlpnov. Znano je, da so<li.šča preko te doktrine |ximembno vplivajo na sodno politiko izl>irjnja sporov, ki jih bodo obravnavala (Sunstein 1988). Dovolj natančna doktrina pravnega interesii lahko |K>membno prispeva k preusmeritvi .sodišč od abstniktnih k konkretnim sporom. Domače ustavno sodišče doktrino pravnega interesa že upf>rablja.'' Kar bi kazalo spremeniti je krog subjektov, na katere se ta doktrina nana.ša. K<it .sem že omenil, bi ta doktrina morala veljati tudi za poslance, iz\'rSllno oblast in vse tinige "privilegirane" predlagatelje u.stavnega s|X)ni.
" v«; o lem ireiidu /flef HiiguriC /9!M Sltuviisbo ustamu sndlfi'c uUMniim /irtliiiham iiiimiiiju /»» cej /moriiijsll. '/m nidUni od nebalenh drugih sredn/e lii t<2luidiittrfnilaklh uMariiih utdlU. Iti iif;/! Iiiiiiluta sfJtJi Se ne [tiiziuijti. ozimma iilmajti zeuUiii>l/lix> urejene fmiice prtuimeznllHi, dti dlrvklnu liaga svcfe prlittihe im iium-iui toditia (nlir Hiilnanja. Knmunlta In ileliiimi Kim/ti). Je dumača urednev na lem /ludnKlu zadtnvljlva Stiuvnstf) uslaiiui «idUCe ima pri utiavni imuiH» moffoie črto /irrtirt>b<i lirtuojiKat. saj laliiu iHisamUen pramii akt. t katerim Je bita krieim iislarna fimtha, ne tamn mzi<eljfii.t am/ntk ludl nadumesii t Sfop odtoCbo Takine[irvili^insU nima nobenn dru/p, zahodiuteirtifiskii ustariui sadlUe (lUigani t'J94. 46). Itreja jo I60 člen 'Mkuna o uslafnem sodiUu Takiiui umluevie sfnirna javd-irsem z fldlka mutnth konJUktov med tndUiem m tirugimi organi, nameslo kalmli sudtUe sprvfme praaml^en akt V mislih Imam predi-sem druga rvdna MMithUi In ii/mtrne organe /Wo znan 't/Mm' /trlmer Je odloCitev sodtiča o raztvIfttiiM i«/(r«'mw sodnega sivia o kandidaturi sodnice za sttdnUko [unktifii In tuidomesillev mUoCUit sodnega avta z lastno odloCbtk "VM o tem ghj .Ichimrtz t99X
" aieJ zi ilen /jiknna o usuuiurm umUUu (Vrl «LV. ti IS/V4X ki M med firvdhigatcl/l In /»Jtudnlkl uslattiega sfmm V ftnv kalegonpi sodijo drbutil zhor. najmani tretjina fmlancei' driafnega zhota. driaiiu sivi, ilada. sudtUe, driavnt lotilet. Hanka Slot<enlJe. ttaiunsko sodtUe. i-andi Ooi-ektu-lh firuiii. predslaiiiHkl organi lokalnih skupnost! In reprezentani-nt sindikan Drtaiitam sv lahko le pobudniki In mornjt)/ired s/Ktnim Izkazali pravni Interes •• VW o tem I^J Hugam 199$. 5+51»
Naj Se omenim, da je v praksi ameriškega in nekaterih zahodnoevropskih sotiiSč mogoCe zelo pogosto zaslediti primere, ko sotliSča zavračajo odločanje določenih primerov, ki naj bi bili po svoji vschini, predvsem zaradi s\'oje kompleksnosti. neprimerni za sodno odlcK^anje." Kot poudarjajo različni avtorji, sodiSča nimajo ne demokratične legitimnosti ne praktične in kognitivne sposobnosti za otlločanje o sistemski strukturni regulaciji. Sem spada npr. ekonom.ska re-gulativa, pri kateri tako ameriSko kot nemSko ustavno sodiSče zakonodajalcu ponavadi dopuščata večjo mero svobode kot pri večini daigih področij in zato vanjo zelo poredkoma |x>.segata. NemSko ustavno sodišče je v najpomebnejši odločitvi o tej problematiki zapisalo, da v mo<lerni liberalni državi vedno obstajajo različni pogleili na vsebino ekonom.ske in socialne politike in je zato pri teh vprašanjih vetino nujen politični kompromis, ki ga ni mogoče presojati le z uporalKj "ozke" pravne logike,- Razmišljanje nem.4kega sodišča je zelo podobno ameriškemu, ki je po krizi v 30 letih tega stoletja, ko je raz\-eljavljalo številne ekonomske zakone in se pri tem vedno sklicevalo na logiko "klasičnih ustavnih pravic"." spremenilo svoje nmenje in z;ipLsalo, da ni naloga sodišča, da uzakoni določeno ekonom.sko teorijo. Ixxlisi paternalizem ali prosti trg. saj je ustava narejena za ljudi z različnimi |x>gledi na ekonom.sko leorijo.»" S temi besedami sodnika Holmesa je sodišče prekinilo obtlodje takoimenovanega "lochnerizma" in ekonomski regulaciji vse do danes pustilo lx)lj ali manj proste roke."
Tak.šno prakso bi morala upoštevati tudi ust3\-na sodišča v srednji in vzhotini Evropi, ki prepogosto razsojajo o zelo kompleksnih in ob.sežnih ekonom-skih reformah. Obsežne strukturne ekonomske reforme se na dajo vkleniti v togo logiko ustavnih pravic, ampak terjajo dosti bolj fleksibilen in policentričen pristop."
Stil pravne argumentacije
Nič manj pomembno sredsrvo za omejeN-anje pristojnosti ustavnih sodišč je način pravne argumentacije, ki ga sodišča uporabljajo. Kot sem že uvodoma omenil, ustavna .s<xli.šča pri svojem odločanju zelo pogosto uporabljajo splošne pravne doktrine, koncepte in teorije. Po eni strani je t;ikšen pristop razumljiv, saj ustava, če hoče ostati ustava in ne programski dokument, ne more urejati vseh vidikov
" KiiseiiberK fe imfisal ntiUCiia kfi/ign. dnkaztite. da stKbUa w morrju bUl glarm a/tviu uriib-luniih druibeiii/i s/mrmeitib (^tvj Kiaeiibvrg t99X "(arjOgus l'J>J(KIM
' are za uhdnhfe ziiaiiv kol -bichuemem • imeiiofaua po lu^bu// riianem pnmeru tt lejffi tibdiit/a. v bautvm Je UKltiie mifrljatih zaltoti o km)iem detm iurm Času. ker bi krtil ^ngotlbetio »rtbodit -l.fKhiuertzem Je Urit diikaz. kaku sudUie lahku nutitipuUnaJo z uporabo tplniiiih pmitilh doktrin In kon-(etnov. \feC o krtilkl liK-hnerizma gle/Sunsteln fJtt?
" dre za frVrii» mnenje sodnika llnimesa. v katerem Je astro kniziral odkičilef lodOCa v primeru Ijoctiiier if. Seu- ibrk. fJH l/m (IVOfJ
» VeC o odntau amvnikejtu \'rtu»niegfi sodilCa do ekonomski/i tJinHaiil. glej Easterbrook l'JH4. " znana Je t-^ller/eDa distinkct/a med bifiolanilml In pohceiumtilml šport Hni naj bi bili bolj /irlmenu za praiiio reieimije. ker Jih Uiife reiujemo z uporabo boutme. aluili. pravne logike imllcentncnl /mMeml fta lusj bi bili laife rvUjni z u/>ombo Instrumenialne laclonahuail. ki Jo ufiorab-IJaJo imditem uprarnl In zakonodajni organi COeJ htiter /97«
drvižbcncga življenja, kar posledično pomeni, da so sodniki tisii, ki morajo, preko interpretacije prava s pomočjo iloktrin in konceptov, ustavo nenehno dop<jlnje-vati. Po drugi strani pa ima takšno početje tudi drugo, lxj|j problematično plat. Prav zgoraj opis;ina kritika formalizma in konceptualizma v pravu odkriva slabo.st in pomanjkljivost tak.šne pravne argumentacije, ki spregleduje spoznanje o alternativnih pluralizmili, vedno prisotnih pri oMikovanju pravnih koncepttA' In doktrin.
Pri svojem delu sodišče uporablja takoimenovano racionalirizajočo pravno analizo, ki je danes dominantna oblika pravne analize in argimientacije v s^tu." Racionalirizajoča pravna analiza utemeljuje pravno analizo kot kreativen proces odkrivanja racionalnih načel, ciljev (namenov) in politik, ki naj bi se skriv-iili za površjem pravnih materialov. Problem takšne analize je v tem, da ni jasno, kako sc uporaba takšnega pristopa k pravni analizi lahko izogne izzivu ideje o alternativnih pluralizmili in o kontingentnosti v pravu.^ Ce so pravne doktrine in koncepti lahko opredeljivi na več alternativnih in pluralnih načinov, kako potem utemeljiti, da je ravno en in edini koncept in doktrina skladen z iwtavo? Z drugimi besedami, kaj potemtakem legitimira odločitve ustavnega sodišča, ki so ponavadi odločitve za eno od možnih alternativnih oblik pravnih konccpUA' in doktrin. Ideja alternativnih pluralizmov kaže. da to zagotovo ni pravna znanost. Pluralnost pravnih konceptov namreč demistificira globoko vsajeno prepričanje, da obstaja "pravno znanst^ni" način definiranja pravnih konceptov in doktrin Gre za enega najtrdovratnej-ših mitov pravne teorije 19.stoletja. najbolj z akoreninenjene v teoretičnem pristopu nemških pandektistov." Ker obstaja \'cč možnih načinov opredeljevanja pravnih konceptov, je odločanje ustavnega sodišča, v primerih ko gre za izbiro med različnimi konccpti in doktrinami,
Ustavna sodišča odlt)čajo o celi vrsti primerov, kjer pogosto uporabljajo kot odločilen argument različne pravne doktrine in koncepte kot so pravna država, socialna držiiva, enakost, pravičnost etc. Glavni problem pri u|x)rabi takšnih konceptov in doktrin je v njiho\'i \'sebinski in ponjenski pluralno.sti. Spoznanje, ki izhaja iz ideje o alternativnih pluralizmih je. da je pravna analiza, kolikor se dotika pravnih struktur, |X} svoji naravi politično dejanje, saj vsakič jjonovno rekonccp-tualizira institucionalno strukturo pravnega reda. Institucionalna imaginativnost in kreativnost sta zato sestavni in inherentni sestavini pravne analize.
Povedano zahteva rekoncepiiiallz;icijo odnosa med ustavnim sodiščem in državljani. Če so odločitve sodišča v številnih primerih politične narave, to pomeni, da sodišče opravlja oblast, ki mu ne pripada. Z zanikanjem političnega elementa pri svoji razsojl, sodišče pravne odločitve mistlflclra kol icoretičr>o edino pravilna razumevanja problemov, ki so po svoji naravi Izmikajo takšni exposlfacto racionalizaciji. Kol .sem že omenil, je tu ključno spoznanje sodobne antl-necesl-larne teorije'*, da pojmi In koncepti kot so demokracija, trg, pravna država, človekove pravice, nimajo neke nujne ali logične globoke strukture. Ravno n;isproino, saj omenjena teorija razkriva, da obstaja več možnih načinov defini-
" f.nr za Vngerjem deflnict/ii VeC glej Utifter VJ9(ki.
" Idejo o koiUtiinenliiotll vfinuv je nafinAj raziM IJnger (Hej Viifter IVJOa. ft M " <aej Ihiiter V/OGb. U) " r.V/ invdvsem Korty fJtPJ In 1'nger l<JH7
ranja in razumevanja naMetih |K>jn»ov in pravnih struktur. S tem, ko jim nadenemo teoretično lasado, v bi.stvu zanikamo pluralnost njihovih oblik in z;mikanio prisotnost političnega momenta pri oilločanju soitL^ča.
Demokratičen antipod takSnega, pretirano konceptualnega pristopa k pravu, je pragmatičen in na analogiji, kot temeljni metodi pravne interpretacije, utemeljen način cxiločanja pravnih prolilemov." 'lak-^en, teoretično nepreienciozen pristop priznava kontingentno naravo pravnih .struktur in s tem omogoča rekonceptua-liz;icijo (xlnosa med socLstwm in demokratično javnostjo. Ker je pravo bLst\x;no manj konceptualno kot nas pravna teorija uči, je |x>trcbno pravno razlago demokratizirati. To pa lahko dosežemo .samo tako, da zmanjšanto monopol pravnikov pri razlagi prava in s tem, da demokratično |avno.st bolj aktivno vključimo v priK-es interpretacije prava. Kot pravi Unger, sodstvo naj bi postalo predvsem partner in "tehnični" xsistent demokratične javnosti pri razlagi prava, kar istočasno pomeni, da bi s tem izgubilo svoj privilegiran položaj vrhovnega interpréta prava.
Ena oti |x>sk*dic pragmatične razlage prava bi bila v vzpostavitvi dialoga n>e<l .sodstvom in tlemokratično javnostjo. Sotistvo bi pri pragmatičnem reSevanju s|K>rov bilo bolj iz|x>stavljeno demokratičnemu pritisku, saj bi svoje odločitve moralo naslavljati predvsem na drž;ivljane, na njihove ideale in interese, in manj na kiHVtt-teoretiCue koiice/He in doktrine. Morebitni napačnosti odločitev sodi.<ča bi tako hitreje in lažje sledil odgoN'or demokratične javno.sti, kar bi verjetno prisililo .sodst\'o. da Se enkrat pretehta Ixstno odločitev*. Kumulativna posledica opisane preraz|xjreilit\x' vlog in načina pravne razlage bi bila v-ečja ilemokratičnost pravnega diskurza. Ideja demokracja bi tako postala vodiliK) tehnično pomagalo pri razlagi prava.
Primer takšne demokratično naravnane pravne interpretacije so vse tLste otiločbe stHlišč, kjer le ta pri s\-oji razlagi upoštevajo tudi splošno mnenje demokratične javnosti. Dolîcr primer so odločbe nemškega in ameriškega .sodišča o pravici tk) alxirtusa.'* Obe .s<xliSči sta se izognili povsem neproduktiv ni konceptualni razpravi o tem ali je zarodek "pravna o.seba" oziroma "živo bitje' ali ne**, in sta pri svojih odločitv"ah izhajali iz vvliko bolj pragmatičnega tehtanja pravic no.sečnice na eni strani, pravic .s;imih zarcKlkov- na drugi strani, oziroma v jeziku nem.škega .sodišča, pravice oziroma dolžnosli države, da vanije dostojan-srvo človekov^ega življenja, in prtč;ikovanji demokratične javnosti, ki jih tudi ni mogoče pov.sem olîiti, na tretji .strani. Z drugimi Ixrsetlami, .sodišča so iskala ravnovxrsje med tloločenimi ustavnimi pravicami in načeli in pričakovanji demokratične javnosti in zato v odločitvi večji del namenila vpnišanju. z;ikaj je predlagana odločitev dobra tako za no.sečnice, zarodek in družbo kot ccloto in .se Izognila brezplodni konceptualni pravni metariziki. S takšno demokraiizirano argumentacijo so se sodišča
" Ctv) Smisivut l'JiXi 62 im " IW o um Seuman liVS. i7.t-Jt4
" .v« iirfmHlukiirmist liiktiw ruzlmuvjtttptt uptaiinl uidnik tUackmuii e zadeit Koe v Vaitr kfer/v ui/>i.tal, lia rasIKiif irligljv m drugI iHigfrdi lut uvl. mzItCna nbrarttamfo ifiruJtiii/e zaCelba iiW/riiya ftic »• U/i/fr. 4IO lis ll.i (t97.V. /Jtnimnti nnfmiiii o ndiiam lazMiiili rrHgi) m drugih attuviiili iiaziinif lia ijiniiaii/e ziiCeitri thl/eiiia lu »iihuiih profulh Im/iliiiKifah sla imfnutla DutirlHii iii IHbr <iki l>n\>rtiii IWi .tS-Vl. Ihbr f/^jn. 5J-7A
izognila izključujoči logiki pravnih konceptov oziroma doktrin, ki bi recimo določale, da se življenje /jčne z rojstvom in je neilotakljira in da je zato vsak poseg v zaro<lek protiusta^n. TakSen koncept bi bil nesprejemljiv za vse tiste, ki se ne strinjajo s tem, da se življenje prične ob rojstvu, in za tiste, ki menijo, ila je tu primarna pravica žensk o svobodnem odločanju o lastnem življenju. Zato je bolje, če .sodeča pri svojih odločitvah uporabljajo opLsano demokratično me<o<lo razlage, kjer upoštevajo tudi mnenje demokratične javnosti. Na podoben način bi so<ILšČa lahko demokratizirala svojo odločanje tudi o drugih aktualnih in kompleksnih problemih kot so vprašanja denacionalizacije, privatizacije etc.
Zaključek: "demokracija rpran/" namesto "pravnega imperija'
Pravni si.stemi poznajo različne oblike pnivnih sred.stev, s katerinu lahko zako-nodajec, držiivljani ali sodišča sama ijovsem legitimno omejujejo pristojnost in s tem tudi politično moč ustavnih sodišč. Njihova skupna značilnost je, da |x)meml> no prispevajo k demokrati/.aciji pravnega diskurza. Ustavnim .sodiščem omejujejo možnost, da bi po.stala edini in zadnji orakelj pravne "rcsnice". Zmotno je mnenje vseh tistih, ki pravo prikazujejo kot privlegirano tlomeno pravnikov, ki ninui veliko skupnega s [x}litičnim življenjem clružlx' kot celote. E<lcn votlilnih pravnih teoretikov v .s%'etu, Dworkin, rad govori o "pravnem imperiju" in njegovi logiki. Tej sliki prava mora vsak demokrat, pravnik ali nepravnik, po.staviti nasprotno sliko prava kot sestavnega dela clenjokracije, prava kot sestavnega dela splošnega demokratičnega diskurza v družbi. Pravo mora v demokraciji Iskati predvsem svojega zaveznika in ne sovražnika.
LITERATLIRA
Ackc-rnian. »rucc. 1991. Wc ilw Ksiplc (1): Koundatioav Camhrklgc. Har%-anJ University Press.
BickcI, Alexander 1962 The Ivast lyangcrou.« Unnch: TIk- .Supreme Onirt at the lUir of Politics. New Hawn, U)ntk>n Yale Univcrslly Press.
Hugarič, Bojan. 1994. .Sodna presoja asiavnosii v ZDA in l-vnipi: med praRmailzm<im (reali/.-moni) in idc<)k)gi)(>. Zbornik /naastvcnih ra/.prav Pravne fakultete Univerze v l^ubljani, Mr35-52.
Itugarič, Ik)ian. 1995. Ustavru> .vxlstvt> in (ali) parlamentarna Ucmukracifa: o doktrinah pravnega intcn.*sa in političnih vpra.Aanj Zbornik znanstvenih ra/.prav Prawc fakuhcic Univerze v Muhljani, IVIetnik, sitAyS'i.
ItUKariC, Ikijan. 1996. Zakaj je pravni d<ij{malizcni ncdemokraliCen, l)eki, .sobotna pnkiga, 20.iuliil996.
HugariC, Dojan. 1997. Coastitutional 0)uav Ik.-twi.vn Adjuiiicalton and Politics, tekst predavanja na Mar\-ard Ijw Schix)!, 3 12.1997.ncob(avt|cn.
Duller. David, Kanney, Austin, ur. 199i.Kcfen:ndums around the Workl: The Gnnving Use of Direct IX-niocracy. Washington. D C. The AKI Prcss.
Cent. Miro. 1977a. Slovcasko astavnti .sodiÂCo-nicd praviim in politiku. Tcorija in praksa. I«.3't. (>/1997. Mr.953-96H.
Ccrar. Miro. 1997b. Kclativi/cm u.s(avnoKa üodi.^a. Razglcdi. Sl12. 11.6. 1997.
Cohen William, Varat. Jonathan. 1993. Oiastitutional Uw; Ca.scs and Material. 9th Edition. Wc,stbiiry. New York. The Houndalion Prcs.s.
Ciirric. David. 1993- The 0>astitution of the Federal Republic of Germany. ChicaRo. London, tlniwrsiiy of Chicago Press.
Dahl. RobcTt. 1957 Deci.sion-.MakinK in a Democracy: The Supreme a)urt as a National I'tjIicy-MakcT, Journal of Public Uw. vol.6. 279-295.
Dieize, Goiffried. 1957. Judicial Review in l-urope, Michigan Ijw Review, vol.55. sjr.539-54>i.
I)wx>rkin. RonakL 1993. Life's IX)niinion: An ArgunK-ni Ahtmt Abortion. Kuihana-sia, and Individual Freedom. New York Alfred Knopf.
l-:asterbrtx>k, Frank. 1981 Foreword: The a>urt and the i-conumic .System. Harvaitl Liw Re\'iew. w>l.9«. sir.-l-éo.
Ivskridge, William. 1991. Overriding .Supreme Own .Sjatutory Interpretation lX'ci.sions. The Yale Ijw Journal, vol.101, .str 33M55.
Fuller. U)n. 1978. The Fornvs anti l.imiis of Adjudication. Harv;itxl Ijw Rev iew. vt>l.92. .str 353409.
Gunther. Gerald. 1991. Constitutional Ijw: TVvelfth Kdilion. We.sthury. New York, The Foundation Pa>.s.s.
Habcrma.s. Jürgen. 1996. Ikiween Faixs and Norms: Contrihutioas to a Discourse Theory of l-iw and IK-nuxraty Cambridge. The .MIT Pre.ss.
Henkin. Ix>uis. 1976. Is There a -Political Que.siion' Dtxirine?, The Yale Uw Journal, vt>1. 85 str 597.
Hogg. Itter. 1992. Coaslilutional Uw of Canada: Ttiird l-dition. Ontario. Carswvl.
Holmes, .Stephen 1988. Gag Rules or the Politics of Omi.ssion, v J KLsier. R Slagstad. ur, 0>n.stituiionalisni and IX-nxxraty Cambridge. Cambridge Univeniity Pa-Ks.
Holmes, Stephen. 1993 hack to the Drawing JJoard. Kxit Kuropean Cnastitutonal Review, Winter 1993..•itr2l-25.
Holmes. Stephen 1995. Conceptitins of Democracy in the Draft Consiiiutitins of Po.si-Communi.st Countries, v »Crawford, ur. Markel.s. .States, and Democracy: The l\>litical Kcononty of P(»i-0)mmuni.st Traasformation. Doukler We.stview Prcs.v
Holmes. .Stcplien, Sunstein. Ca.s.s. 1995. The Politics .)f Coastitutional Rc-vision in l-a-stern Fuwipe, v l.evin.son, .Sanford. ur. Responding to Imperfection: The Thet)ry and Praciice of 0>n.siiluli<)nal Amendment. Princctcm, New Jersey. Princeton Uniwrsity Pres.s.
Horwitz. Morton 1992. The Traasformation of the AnK-rican Uw. 1870-1960: The CrtsU of Ix'gal Orthodoxy New York, Oxford. Oxford Unlveisity Prc.sjt.
Klein, Fricxirich. 1966. Hundesvi.-rfa.vsungsgertchi und richterliche Heurteilung politischer Fragen, 10.
Krlvic, MatevA. 1996. Varijiv nad<imestek /akt»noda|nega referendunu: Okrasne buie. kronv pir in astava, IX'k>, s«)hotna prikiga. 27julij. 1996.
l.uk.<iC, Igor 1997 PolitiOraxst ustavnega t)dlo6inia Teorija in praksa, kt34. 6/1997. .str.982-1000.
Meny, Yvvs. with Knapp. Andrew 1990. Crtnvmment and PoHtics in Western Kurope: Britain. France. Italy. Germany Oxford. Oxford Univvisity Pa-s-s.
Milk.-r, Arthur. Howell, Ronald. I960. The .Myth of Neutrality in Coastitutional AdjudKatlon. The linivvrsity of Chicago Uw Review, vol.27, str 661-695.
Neuman. Gerald 1995. Ca.scy in the .Mirnir ANirtion, Abase and the Right to PnHeclitm in the United .States and Germany. AnK-rican Journal of Comparative Uw. vx>I.XUlI, .Spring, sir 273-3M.
Ogus, Anihony. 1990.1'nipcrty Kight.s and Freedom of lxx>nomlc Activiiy, v Hcnkln. Louis, Ro.scnilial, Albert, ur., Coasiituiionalisni and Rlgiits: The Influence of the United .Staic.s Constitution Abroad. New York. Columbia University Press.
Par/olay, Pctor. 1992. Judicial Review of the Compensation l.aw in Hungary. Michigan journal of International l.aw, vol.13, ■'tr
lUsner. Richard. 1983. The Meaning ofjudicial Self-Restraint. Indiana Uiw Journal. v«)l.59,1-24.
Rorty. Richard. 19H9. Contingeny. Irony, and .Solidarity Cambridge. Cambridge Untwniity Pres-s
Ro.senberg. Gerald. 1993. The Hollow Hope*: Can Courts Hring About S<x.-ial Change. Chicago. University of Chicago Press.
Roundtahic: Retlesigning the Russian Court. 1994. l-jist European C(>n.stituiional Review, Summer/Fall 1994, .str. 72-85.
Schlink. Ik:rnhard. 1993. German OiaMitutiunal Culture in Tran.sition, Cardo/.o l.aw Review. vol.14, str 711-736.
•Schwanz, Herman. 1993. The New Courts: An Overview. Kast l-urupean -Coastitutional Review, wil.2.. Spring 1993. str 28-32.
Sullivan, Kathleen. 1995. Constitutional Amendmeni.s. The American Prospect, no. 23 (Hall 1995), .Mr 20-27
Sunstein, Ca-ss. 1987. Uxrhner's U-gacy 0>lumbia Ijw Review, vol 87. str 873-919.
Suastein, Ca.ss. 19K8. .Standing and the Privaii/.ation of Public Uw. 0>lunihia l.aw Review, vol. 8«. .-«r 1432-1481.
Sunstein. Ca.vs. 1996. U-gal Rc;i.soning and Political 0>nnict. New Yj>rk. Oxford. Oxford University Pres-s.
Sunstein. Ca.ss. 1997. The U-gitimacy of Coivstitutional Courts: Notes <in Theory and Pranice. Kxst European Constitutional Review, Winter 1997, vol. 6. str 61-63.
Tribe, ljurence. 1980. The Puz/Jing Persi-stence of Procc-ss-Hased 0>n.stltutional TTieoric-s. The Yale I.aw Journal, vol. 89. .str. 1063-1080.
Tribe. Uurence. 19««. American Corutitutional Law: Second l-diiion. Mineola. New York The Foundation Press.
Tribe. I.aur(!nce. 1990. Abonion: The Clash of Absolutes. New York. U>ndon. W. W. Norton tic 0)mpany.
lUshnet. Mark. 1995. Policy Distortion and IX'mucratic IX-bilitation: Comparative Illumination of the Countermajoritarian Diniculty. Michig;ui luiw Review, vul.94. str245-301
Unger. Roberto. 1987 False Neceiwity: Antl-Neceiwitarian Social Tlieory In the Service of Radical Democracy Cambridge. Cambridge University Press.
Unger. Roberto. 1996a. What Shoukl Legal Analysis BeconK-?. New York, I.ondon Verso.
Unger. Rtjberto. 1996b. Ix-gal Anal>'sis as Instituiional Imagination. .Modern Law Review, vol 59. str 1-23.
Weik'r. Paul. 1984. Rights and Judges In a DemcxTacy A New Canadian Version. Journal of Uw Reform, viA 18.51.