Stev. iS9.
VEfttbffani, ponedelfek, 17. fiilifa 1922.
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POSTI:
za celo leto Din 90*— za pol leta Din 45*—
UrednBtn to upravniitvo » Ko-
oltarjem utici itev. 6 — tslifan uredništva štev »0 — telafon dpr**otštva itn. 328 mm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
v upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
moderno snienistoo.
Danes so razširjene med ljudmi neke meglene bajke o ogromnih plačah delavstva. Neštetokrat se sliši mnenje, češ delavec zasluži več nego najboljši uradnik itd. Zlasti krogi, ki jih živi kupčija, ne vedo dovolj povedati, kako sijajne plače imajo delavci, kako dobro se jim godi. Podjetniki pa, ki žive neposredno od delavskih žuljev, se pri neprestanem poviševanju cen sklicujejo naravnost na delavske plače, češ te požro vse, oni sami nimajo od visokih cen prav nobenega dobička, oni se naravnost bore za svoj obstanek.
V	te meglene, varljive bajke o delavskih plačah je z žarko lučjo posvetil poslanec dr. Gosar, ki je s svojo interpelacijo o delavskih razmerah v miljarder-skem podjetju trboveljskega rudnika sprožil v narodni skupščini dne 13. t. m. temeljito debato. Tu se javnost lahko prepriča, kako »sijajno« se plačujejo v naši državi celo največji trpini med delavstvom — rudarji, kojih plače so se po vsem svetu vedno odlikovale pred plačami ostalega delavstva. Da pride pri tem na zatožno klop tudi država kot podjetnik in davčna pijavka, nismo krivi mi, ampak kapitalistična klika, ki ima državno oblast v rokah. Dr. Gosar je navedel v vtemeljevanju svoje interpelacije naslednje avtentične podatke:
Plaže trboveljskih rudarjev.
Trboveljskim rudarjem so se določile plače v glavnem po komisiji, ki je poslovala od 16.—19. januarja 1921. Takrat so se določile nastopne plače:
Delavci I. kategorije (sem spadajo kvalificirani delavci, strelni mojstri, pro* fesionisti, kopači-strojniki, prožni polagalci, zidarji, tesarji itd. imajo dnevno 35 K;
delavci II. kategorije (mlajši kopači, lesni nakladalci, torej navadni težaki) imajo dnevno po 30 kron;
delavci III. kategorije (sem spadajo delavke v starosti nad 18 let) imajo po 24 kron dnevno;
delavci IV. kategorije (mlajši delavci) pa po 17 kron dnevno.
K tem temeljnim plačam pridejo še dodatki. Osebni dodatki znašajo za vsakega delavca 27 kron na dan. Poleg tega dobi vsak rudar na 3 mesece takozvani nabavni prispevek, in sicer za sebe 500 kron, za ženo 200 kron in za vsakega otroka po 150 kron. To znaša na dan za rudarja 6.66 K, za ženo 2.60 K in za vsakega otroka 1.92 K. Te plače bi se imele na podlagi dogovora, ki je bil sklenjen 19 januarja 1921, vsake tri mesece revidirati in prilagoditi cenam življenskih potrebščin. Toda to se do sedaj — v teku poldrugega leta — ni niti enkrat zgodilo.
Že v septembru 1921 je več organizacij krščansko-socialnih rudarjev zahtevalo, cia trboveljska družba to pogodbo izvrši in da poviša plače delavcem sorazmerno, kakor so se povišale cene življenskim potrebščinam. Toda ta zahteva je ostala brez uspeha. Pozneje je bila na zahtevo neke druge delavske organizacije trboveljskih rudarjev sklicana anketa za dne 8. novembra 1921. Jaz imam tu zapisnik o tej anketi. Na tej anketi se je ugotovilo, da so se cene živilom, kolikor jih mora dobiti vsak delavec, povišale tako, da je rabil takrat delavec za sebe mesečno 267 K več nego 19. januarja 1921; za ženo je bilo treba mesečno 129 K več, za vsakega otroka pa 130 K.
Toda trboveljska družba se je postavila takrat na sledeče staliče: Pred vsem •pravi: mi ne moremo povišati dnevnic radi tega, ker se cene premogu niso dvignile v januarju, ko so se določile prvotne dnevne plače, ampak šele v juliju 1921. Druga točka, na katero se je trboveljska družba sklicevala, je ta, da porabijo železnice (državne in južna) skoro 70 odstotkov vse produkcije in da se oddaja železnicam premog po nižji ceni, nego je bila določena za industrijce in privat. konsumente.
Država kot tlačiteljica delavskih mezd.
Tretja, zelo interesantna točka je pa ta, da pravi družba: mi smo dobili 6. julija
1921	od ministrstva za šume in rude naročilo, da v roku treh mesecev izpremeni-mo akordne plače tako, da bodo enake plačam v rudnikih v Bosni; istočasno se nam je naročilo, naj znižamo draginjske doklade za ženo in otroke na minimum! (To je socialno delo našega režima!) čisto naravno je, da je porabila to stvar trbo-
veljska družba v svoj prilog in rekla: če storimo to, kar zahteva ministrstvo od nas, bo dobil delavec prve kategorije povprečno 86 K na dan, dočim dobi sedaj 116 K na dan. To znači, da je bila zahteva ministrstva za šume in rude za delavce zelo škodljiva in družba se je lahko postavila na stališče: ministrstvo zahteva od nas nekaj, kar je za delavce slabše od tega, kar sedaj postoja; potem nimamo razloga, da sedanji položaj delavcev poboljšamo.
Pozneje v decembru 1921 so delavci zopet ponovili svojo zahtevo, da se morajo dnevne plače povišati in da mora podjetje izpolniti točko 8. pogodbe iz januarja 1921, kjer se določa, da se dnevne plače vsake tri mesece avtomatično uravnajo po cenah življenskih potrebščin. V januarju 1922 je res zopet prišlo do ankete, na katero je vlada pozvala poleg zastopnikov trboveljske družbe tudi reprezentanta takozvane delavske zbornice. Na tej konferenci se je določilo nastopno: Osebne doklade za rudarje se povišajo v I. kategoriji za 17 K na dan, v II. kategoriji za 15 K, v III. kategoriji za 13 K in v IV. kategoriji za 11 kron. Draginjske doklade se pa ne povišajo. Še več! Črta se omenjena točka 8. iz pogodbe iz leta januarja 1921.
To je bilo zadnje povišanje dnevnic trbovelj. rudarjem. Sedaj dobi delavec v I. kategoriji s temeljno plačo, z osebno doklado, z družinskimi dokladami in še z nabavnim prispevkom vred za sebe skupaj 85 kron 66 vin. ali mesečno, če raču: namo 26 dnin na mesec, 2.207 K. Če ima tak delavec v I. kategoriji ženo brez otroka, dobi vsega skupaj dnevno 103.24 K ali mesečno 2.684 K. Če ima tri osebe, dobi i dnevno 118.98 K ali mesečno 2.971 K; če ima delavec v rodbini 8 oseb, dobi vsega skupaj dnevno 197 K 28 vin. ali mesečno 4.886 K; to je popolnoma vse, z vsemi dokladami in takozvanimi nabavnimi prispevki. Edino, kar ni šteto — če hočemo biti skrupulozno natančni — je takozvana stanarina, ki znaša za samca mesečno 15 kron, za družino s tremi osebami 20 K, za družino s petimi osebami 25 K in za družino z več nego petimi osebami 30 K. Če ima pa delavec stan in natura, potem to sploh ni stanovanje, ampak v 90 odstotnih slučajih hlev.
Vsi ti podatki pa veljajo samo za naj- J višjo kategorijo in dosežejo delavske plače omenjeno višino samo takrat, če delavec dejansko lahko vseh 26 dni v mesecu dela. V slučaju bolezni ali kakega drugega zadržka je seveda zaslužek takoj znatno manjši. Če vzamemo II. kategorijo, kjer zaslužijo delavci nekaj malega več, nego zasluži povprečno delavec v trboveljskim ! rudniku, potem dobi ena oseba na dan j 78.65 K ali 2.045 K na mesec, družina dveh oseb 98.30 K dnevno ali 2.502 K mesečno, ; družina petih oseb 134.30 K na dan ali J mesečno 3.565 K, delavec z osmimi rod- ; binskimi člani pa 190 K 32 v na dan ali 4.706 K mesečno!
Od teh dohodkov je pa treba odbiti zelo važen strošek: davke, ki jih mo-ves mesec, plača 406 K davka. Delavec, s 8 rodbinskih članov in ki je zaslužil v 14 dneh 1.997 K, za štiri tedne (torej ne za ves mesec plača 406 K davka. Delavec, s petimi rodbinskimi člani in ki je zaslužil 1.658 K v eni plačilni dobi, to je v 14 dneh, je moral plačati 200 K davka. Delavec, ki ima tri rodbinske člane in ki je zaslužil
1.095 K v eni plačilni dobi pa je plačal za en mesec 104 K davka! (Nečuveno!)
Vsi ti podatki glede davkov veljajo za dobo pred zadnjim povišanjem delavskih plač, ki je stopilo v veljavo 28. januarja 1922. Sedaj se nekaj časa sem ti davki menda več ne pobirajo, vendar so bili delavci še vsled dosedanjih odtegljajev kruto prizadeti.
Cene življenjskih potrebščin so v tem času neprimerno narastle. Leta 1921. je ob času sklepanja pogodbe znašala cena bele moke 17 K za kg, sedaj pa znaša glasom delavske spomenice 24 K, kar je gotovo prenizko vzeto. Moka spada med glavne življenjske potrebščine delavčeve. Razlika med nujnimi delavčevimi izdatki začetkom 1.1921. in današnjimi je ogromna. Ako vzamemo delavca z ženo in enim otrokom, potem znašajo njegovi izdatki za življenjske potrebščine po sedanjih cenah mesečno 2.250 K; za obleko, za obutev, za davke in za vse drugo mu ostane celih 506 K.
Toda pri tem je količina življenjskih potrebščin, ki jih more delavec v tem slučaju kupiti, tako majhna, da mora pri taki prehrani izgubljati na svoji fizični moči in da se ne more obdržati na višini, ki je potrebna, če hoče, da stalno producira v isti meri in da ne propade.
Država dolžna družbi 50 milijonov kron!
Radi tega so delavci zahtevali v marcu 1922 znova povišanje doklad za 100 odstotkov. Toda družba na to ni pristala, tudi ministrstvo za šume in rude ni storilo v tem pogledu nobenega efektivnega koraka, tako da je ostalo vse pri starem. Samo družba je dobila poleg starih pretvez, s katerimi je doslej vedno izbegavala izpolnitev svojih obvez proti delavcem, še novo, in sicer v tem, da pravi: jaz ne morem delavcem povišati plače, dokler mi država ne plača premoga, ki ga dajem državnim železnicam. Diferenca, katero bi morala država na ta račun plačati, znaša okoli 50 milijonov kron. In tako je naša železniška uprava skupno z ministrstvom za šume in rude vso stvar srečno dovedlo tako daleč, da je družba izigravala delavstvo proti državni upravi. (Poslanec dr. Momčilo Ivanič: »Mesto da država ščiti slabe!«)
Potem, ko je poslanec Gosar z gor: navedenimi besedami osvetlil položaj podzemeljskih sužnjev, je stavil na ministrf sledeče vprašanje:
Ali se on zanima toliko za položaj delavcev v te\ podjetjih, nad katerimi ima potom državne oblasti vendar pravico nekega nadzorstva, da ve, kakšen je njihov položaj? Ali se on zanima za to vprašanje toliko, da ve, kakšne socialne, ekonomske in politične posledice utegnejo nastati iz tega, če se položaj rudarjev ne zboljša? Kajti štrajk v Trbovljah bi imel za naš sa-obračaj in našo industrijo vrlo težke po-, sledice.
Drugič ga pa vprašamo: Kaj hoče pod* vzeti, da se ta stvar v najkrajšem času 1 uredi?
* * *
Zdaj smo radovedni, ali se bo še drznil kdo javno izreči trditev, da delavec danes stoji dobro? Naj vsak zagovornik buržu-azije čita te podatke in naj pove, kako more izhajati 9 ljudi s 4000 K na mesec? In če potem še govori o sijajnem položaju delavstva, spada ali sam m"'! krvosese ali pa je — prismojen.
Pošlima ir. flsssr la flosHnCar orat a&mimie
sitimi rudarji.
Včeraj popoldne sta prišla poslanca dr. Gosar in Gostinčar v Trbovlje, da tam delavcem poročata o poteku »trboveljske« seje državnega zbora, ki se je vršila 13. t. m. in se pečala z interpelacijo dr. Gosarja in tovarišev o ureditvi delavskih plač v Trbovljah.
Ko so rudarji zvedeli da prideta poslanca poročat, se jih je nabralo na stotine, tako da niso mogli v prostorno dvorano.
Dr. Gosar in Gostinčar sta jim poročala in razložila, kako sedaj stvar stoji. Rudarji so v gnječi mirno poslušali in od
časa do časa glasno odobravali izvajanja
Cule pa so se tudi težke in pikre pritožbe o postopanju z rudarji od strani oblasti. Prepovedujejo jim shode in čisto gospodarske sestanke, kar mora pri revščini, v kateri žive ti ljudje, vplivati strašno Človek bi se res vprašal, ali ne živimo morda v kaki nekulturni in nazadnjaški državi, ko bi ne vedel, da nam vladata dva velika kulturonosca in svobodnjaka — Pašič in Pribičevic.
Po poročilu poslancev so se ljudje lepo mirno razšli.	x
Doa selila psiara o Sfsoeniji.
Podrobnosti © si@sr&£i v 3©h3nls&2 Bistrici. — Požar
v Laverci.
Iz Bohinjske Bistrice smo prejeli sledeči dopis:
Velika nesreča je zadela našo vas in uničila mnogim gospodarjem vse. Čez noč so postali dobrostoječi in marljivi posestniki berači, ki jokajo nad žalostnimi ostanki svoje domačije svojo strašno nesrečo.
Nekako ob pol štirih popoldne v soboto je nenadoma švignil iz kozolca posestnika GašperjaArha ogenj, v trenutku objel ves kozolec in se takoj prijel hiše posestnika Arha. V poslednjem trenutku se je ljudem, ki so se nahajali v hiši, posrečilo planiti na piano in rešiti golo življenje. Požar se je vsled hudega vetra razširil na ves gornji del vasi in uničil 29 poslopij. Na gornjem koncu vasi so ostale še samo tri hiše. Na mesto požara so takoj prihitele požarne brambe iz vseh bližnjih krajev kakor iz Bohinjske Bistrice, Srednje vasi, črešnjice, Bleda, Javornika, Mlina in od drugod in z brezprimemo požrtvovalnostjo gasile in pomagale pri reševanju. Kljub temu je bilo mogoče rešiti prav malo. Mnogim posestnikom je pogorelo vse in so rešili samo, kar so imeli na sebi. Človeške žrtve ni bilo nobene. Radi velikega vetra, ki je raznašal iskre na vse strani, so morali gasiti celo noč, da se ogenj ni razširil na ostali del vasi. Tudi je bilo gašenje precej otežkočeno radi oddaljenosti vode.
V	nedeljo okrog četrte ure sta se pripeljala v Bistrico kralj Aleksander in kraljica Mafija in si ogledovala v družbi župana in župnika pogorišče. Kralj in kraljica
sta se zelo zanimala za nesrečo in je kralj naročil, da naj se mu takoj predloži seznam posestnikov, ki so pogoreli in seznam škode. Obljubil je s svoje strani največje pomoč in podporo.
Danes dopoldne je pogorišče obiskal tudi pokrajinski namestnik g. Hribar. V imenu Slovenske Ljudske Stranke si ie ogledal pogorišče poslanec Brodar, ki jf obljubil, da bo posredoval za naizdatnejši pomoč.
Pomoč je nujno potrebna in je dolžnost oblasti, da priskoči pogorelcem z izdatnimi podporami v denarju, obleki in hram takoj na pomoč, da bodo vsaj do zime poc streho.
Iz Laveree izvemo: Včeraj popoldne je iskra lokomotive vžgala kozolec gostil* ničarja Franc Dremlja. Velik veter, ki je v tem času pihal, je raznesel iskro na ostala poslopja in se je požar razširil tudi na gostilno Franca Dremlja in njegova gospodarska poslopja ter na hišo Jožefe Dremelj. Obema je pogorelo prav vse, med drugim tudi 13 prešičev, ki jih ni bilo mogoče rešiti. Ljubljanska požarna bramba je bila kmalu na mestu in je največ pripomogla, da se ni požar razširil na ostale hiše v vasi, ki so bile v veliki nevarnosti. Pri gašenju je več ljudi zadobilo težke opekline in so morali iskati zdravniške pomoči. Nerazumljivo je, zakaj ni prišla gasit požarna bramba iz Škofeljoe, ki je dosti bližje Laverci kakor Ljubljana.
Demokratski klnb pred razcepom.
Predsednik Davidovih odstopil.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Radi nesporazuma ob priliki odlaganja krize v demokratskem klubu je Ljuba Davidovič podal včeraj popoldne ostavko na mesto predsednika demokratskega kluba. Njegova ostavka je predvsem posledica kršitve Pa-šiču dane besede s strani demokratov. Da-vidovičeva demisija pa je tudi predvsem posledica notranjih gnilih razmer v demokratskem klubu, kjer obstojajo že od nekdaj najrazličnejše struje, ki jih drži sku-
paj samo še izkoriščanje moči, ki jo bo prav gotovo pospešil razpad demokratskega kluba, kajti on je bil menda edini človek v demokratskem klubu, ki je bil sposoben voditi vse različne elemente. V parlamentarnih krogih se z zanimanjem pričakuje prihodnja seja demokratskega kluba, na kateri bo prav gotovo prišlo do interesantnih scen, ki so v demokratskem klubu že od nekdaj v navadi
„„,/Stra£ 2.	....__________ ......	-	»Novi	Čas«,	dne	17.	julija	1922.
C	*—
iSoečan pokop iugofa-
šistooske irtoe.
Zagreb, 17. julija. (Izv.) Včeraj je bil pokopan na svečan način Rožič, ki je padel kot žrtev zločinske roke nekega jugofaši-sta. Sprevod je bil zelo veličasten in se ga je udeležila ogromna množica zagrebškega občinstva. Na grobu je govorilo več govornikov. Do izgredov ni prišlo, dasiravno so jugofašisti na mnogih krajih poskušali izzvati mirno občinstvo, ki je izkazalo po-sledno čast žrtvi podivjanih ljudi.
Kapltntaciia samosf&f* nih fetnetoo.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Kriza, ki SO jo hoteli izzvati samostojni kmeti, se polega, ker je vladnim strankam na tem, ida si zagotovijo dovolj glasov za zakon o 'posojilu. Včeraj dopoldne je Pašič pozval aninistra Puclja, da na seji ministrskega sveta obrazloži vzroke svoji demisiji. Pu-Icelj je na seji izjavil, da zahtev samostojnih kmetov ni vzeti tako resno in da bi se jjdale zmanjšati in omiliti. Končni odgovor Sjpa bo dal, ko se vrnejo trije njegovi po~ ielanci iz Ljubljane, kamor so šli poročat jglavnemu odboru SKS o položaju. V sploš-■nem imajo v polit, krogih utis, da so sa 'mostojni popolnoma kapitulirali in so bile njihove zahteve navaden humbug in voliv-ni manever.	r	i
HIebIe Palic pred kraljem.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Kralj je po-•zval Pasica k sebi na Bled, da mu poroča o 'situaciji. Pašič odpotuje najbrže jutri, ko £lobi od samostojnih kmetov definitivni fcdgovor.
Uro dokaz tju&žm-prsosrasiii44.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji so bili poleg drugega odobreni posebni krediti in sicer med drugim 15 tisoč dinarjev ministru za javna dela za zgradbo pravoslavne cerkve v Šabcu, 100.000 dinarjev za muslimansko društvo »Gajretc v Sarajevu in 300.000 dinarjev za postavo Spomenika v Subotici. — Katoliški duhov-jaiki pa imajo še vedno 75 par dnevno pokojnine, medtem ko se za muslimanske in
Sravoslavne ustanove razmetavajo mi-joni.
Zkareosaie zažie na-reicso.
ANGLIJA ZA SPREJETJE NEMČIJE V ZVEZO NARODOV IN ZA RAZOROŽITEV.
London, 17. julija. (Izv.) Pod predsedstvom španskega poslanika je pričelo zborovanje Zveze narodov. Na dnevnem redu so poleg ostalega: Vprašanje. Mace-donije, vprašanje Palestine, kjer se pripravlja izbruh vojne med Židi in Arabci, izvolitev Korfantija na Poljskem in predlog Lige narodov za razorožitev. Poslednji točki daje Anglija velik pomen, kar se vidi že iz tega, da je imenovala za svojega zastopnika na tej seji lorda Bratforda. — Angleški listi naglašajo, da je sedaj zelo ugoden čas za sprejetje Nemčije v Zvezo narodov in je angleški zunanji minister obvestil nemškega poslanika v Londonu, da bo Anglija podpirala sprejetje Nemči-fe v Zvezo in da naj Nemčija vloži prošnjo.
Hapetost med HebsIHJo in Francko.
Berlin, 17. julija, (izv.) Nemška vlada je poslala v Pariz noto, da ji ni mogoče izpolniti vseh obvez posebno glede točk o privatni lastnini. Nato je poslala francoska vlada oster odgovor, v katerem opominja nemško vlado na točke badenskega dogovora, ki stopijo te dni v veljavo in izjavlja, da bo od reparacijske komisije zahtevala striktno izvrševanje vseh določb.
Konec kaaške konte* renče.
Haag, 17. julija. (Izv.) Včeraj popoldne je pi*edsednik konference obvestil ruskega zastopnika Litvinova, da je pooblaščen izjaviti mu v imenu vseh članov podkomisij, da ni nobenega smisla, da bi se še dalje pogajali z Rusi. — Politični krogi smatrajo, da je haaška konferenca s tem končana.
AMERIŠKO POSOJILO.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da Be bo vladi vendarle posrečilo na najrazličnejše načine dobiti Dofcrebno število Kla-
sov za ameriško posojilo. Zakon o posojilu pride na dnevni red na jutrajšnji seji in se bo vršila razprava po skrajšanem postopanju.
Današnja pr@c2borz&*
Zagreb, 17. julija. (Izv.) Pešta 25.50, Berlin 76, Italija 15.15, London 14.90, New-york 330, Pariz 27.10, Praga 7.60, Dunaj
I.12, Švica 65.
Dunaj, 17. julija.. (Izv.) Praga 735, Zagreb 92, Pešta 25.50, Varšava 5.60, Italija 1415, Bukarešta 182, London 1400, Ne\v-york 31.000, Pariz 2600, Švica 6000, Berlin 70, Holandsko 12.000.
Curih, 17. juliia. (Izv.) Berlin 1.19, Holandsko 202.10, Newyork 521.75, London 23.19, Pariz 43.25, Italija 23.85, Praga
II.75, Pešta 0.40, Zagreb 1.5375, Sofija 3.30, Varšava 0.095, Dunaj 0.0175, n. a. K 0.02.
tfolltičnl dogodki.
’+ Čegav je Radič? Naša demokratska glasila pišejo te dni o Radiču kot o ^ljubljencu klerikalcev« in posebej »Novega Časa«. Toda znano je, da ima Radič tako v Hrvatski in Slavoniji kakor v Bosni in Dalmaciji samo enega resnega in neizpi’os-nega političnega nasprotnika: Hrv. ljudsko stranko. Katoliški listi — ne izvzemši >Novega Oasa« — in katoliški politiki so od vsega početka svarili pred Radičem in obsojali njegovo demagoštvo. Radič sam ničesar bolj ne sovraži kakor katoliško gibanje in sam se je pohvalil, da smatra za svojo največjo zaslugo, da je hrvatske kmete odvrnil od ..klerikalizma-.: in da mu morajo biti za to posebno demokrati hvaležni. Radič je tudi izšel iz vrst političnega svobodomiselstva in se bo v te vrste nedvomno o prvi priliki povrnil. Zato naj si nad to lesniko z njihovega lastnega drevesa poizkušajo zobe le sami; mi jim to privoščimo in jim želimo dober tek.
+ Enotna fronta socialističnih strank v nemškem državnem zboru. Parlamentarna kluba nemških večinskih in neodvisnih socialistov sta sklenila, da se zvežeta v delovno zvezo.
+ Smrtne obsodbe v procesu proti socialnim revolucionarjem v Moskvi. Te dni se je v Moskvi končal dolgotrajen proces proti ruskim revolucionarjem, ki so bili obtoženi, da so poizkušali vreči sedanji sovjetski sistem. 5 obtožencev je bilo oproščenih, 33 pa obsojenih na smrt.
+ Avtonomija Burške. 15. t. m. se je prvič sešel deželni zbor zapadne Ogrske,
v	kolikor je pripadla Avstriji. Za predsednika je bil izvoljen socialni dem. Wim-mer, za prvega podpredsednika krščanski socialec župnik Gangl. V sredo se vrši volitev deželne vlade.
iDnevni dogodki
— Trbovlje. Že dalj časa se opaža, da na naši občini ni vse v redu. Napetost in nasprotovanje med uslužbenci, šikane in zadiranje nasproti občinstvu, pa ne od g. gerenta, ampak od strani dveh uradnikov. Odkar je gerentstvo prevzel sladki g. učitelj Plavšak, je na občini potegnil seveda demokratski in sokolski veter. Ta režim je pa absolutističen in centralističen. G. učitelj ni zadovoljen s samim gerent-stvom, njegov ideal je biti šolski ravnatelj in trboveljski župan. Ker pa po svoji stranki ne more do toga, zato se dela strogo .»nadstrankarskega«, da se ja vsem prikupi. Demokratski režim pa naj opravljata njegova tajna svetovalca: prvi tajnik in prvi policaj kot ministra za notranje in zunanje zadeve. Odtod torej tak nastop teh dveh gospodov napram svojim tovarišem in občinstvu, ker sta orodje g. gerenta in njegovega režima. Posebno si g. minister za zunanje zadeve prizadeva vedno in povsod in še več kakor treba, ustreči svojemu šefu, da zabavlja čez ^klerikalce« in komuniste kot rušitelje države in krivce današnjih nevzdržnih razmer, dasi je bil sam nekdaj hud komunist, in si tako pridobiva gorentovo popolno zaupanje in naklonjenost. Mož pozablja na svojo preteklost in le za tem stremi, da postane policijski nadzornik, Ali bo njegovo »državotvorno« obnašanje res kaj k temu pripomoglo, pa ne vemo.
— Žrtev poklica. 13. t. m. so odkrivali na cerkvenem pokopališču v Trbovljah nagrobni spomenik dne 31. decembra 1921 ponesrečenega vojaka, katerega je povozil vlak, ko je stražil železnico ob priliki vožnje našega kralja na Gorenjsko. Iz prostovoljnih prispevkov je občina kupila kamen z napisom: »Stojan Dunjak, redov 40. triglavskega pp. — Žrtvi za dom in rod postavili 1922 občani.« — Pri odkritju so bili: pravosl. duhovnik, zastopstvo 40 pp, ki je položilo venec na grob, zast. obč. sveta ter raznih društev, kakor gasilcev, sokolov z znaki in zastopniki učiteljstva in šol. -
— Belgrajske vzor bolnice. >Epoha« Dfiob&lie nismo ne k etra bolnika, ki sc
zdravi v belgrajski bolnici. Da se tudi naši zdravniki pouče, kako je treba delati z ' bolniki in kako se morajo upravljati bolni-■ ce, da bomo tudi v tem oziru enkrat edini, i priobčujemo pismo v ccloti: Prosimo Vas, da v vašem listu obvestite javnost o strahovitem neredu v državni bolnici, posebno pa še v tako imenovanem oddelku za jetične, v katerem sc nahajajo tako težko bolni, da ne morejo sebi naliti niti čaše vode. Bolničarka, ki ima službo, večinoma spi in če jo kdo pokliče, se dela kakor da ne sliši. Bolniki so primorani, da opravljajo potrebo kar pod sebe. Naše stanje je tako strašno, da smo prišli do prepričanja, da bi za našo bolezen bilo povsod bolje, kakor v tej neurejeni bolnici. Prosimo Vas, da nas vzamete v zaščito, da vsaj svojih poslednjih dni ne preživljamo v teh peklenskih mukah, ki so nečuvene in nedovoljene v ustanovi, ki se imenuje bolnica.« — Ker je dr. Kukovec v svojem znanem govoru v Mariboru očital zdravstveni upra-
vi	v Sloveniji, da vzdržuje preveč strežnic in sploh bolnice preveč potratno upravlja, sklepamo, da si naši centralisti žele tudi v slovenskih bolnicah take razmere kakor jih opisuje 'Epoha^ v Belgradu, kjer morajo bolniki opravljati svoje potrebe kar pod se.
— Velika nesreča v rudniku v Jablanici. V velkem promogokopu v Jablanicu se je v soboto zrušila zemlja v enem izmed rovov in pokopala pod seboj štiri rudarje. Njihovi tovariši so pričeli takoj odkopavati zemljo in se jim je posrečilo enega zasutih delavcev izkopati še živega, dočim je bil drugi, ki so ga odkopali, že mrtev. Ostalih dveh pa še vedno niso mogli odkopati, ker se je v rovu neprestano rušila zemlja. Izključeno je, da bi ostala živa. Nesreče je predvsem krivo podjetje, ki se zelo malo briga za varnostne naprave v jami.
— 40 francoskih vojakov je umrlo med vojno v Dubrovniku. Pred par denivi so njihove zemske ostanke prepeljali na vojni ladji v Francijo, da jih pokopljejo v njihovi domovini. Pri tej priliki so se seveda vršile velike svečanosti v Dubrovniku in v Franciji.
— Atentator Stejic in drugi obsojeni komunisti bodo v prihodnjih dneh prepeljani v znane zapore v Mitroviči, kjer bodo morali prestati svojo kazen, če preje ne umrjejo.
— Zopet ena dika režima. Iz Novega Sada poročajo, da bo veliki podžupan Bačke, znani ognjeviti pristaš vladnih strank in današnjega patriotičnega režima, dr. Mojzije Stojkov, postavljen v kratkem pred sodišče, da odgovarja za mnogoštevilna dela, ki spadajo bolj v delokrog raznih kazenskih zakonov, kakor pa v delokrog velikega župana.
— Odprava zakona za učiteljice. Šolski odsek salzburškega deželnega zbora je sklenil, da se dosedanje določbe, ki učiteljici dovoljujejo zakon, ukinejo in da veljaj poslej možitev učiteljice kot njena odpoved in izstop iz državne službe.
— Na tehniški srednji šoli v, Ljubljani bodo v šolskem letu 1922/23 otvorjeni ti-le oddelki: 1. Višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in stru-garska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. javna risarska šola. Vpisovanje v I. letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 11. septembra t. 1., v višje letnike pa dne 14. septembra. Dne 12. septembra bo vpisovanje v I. letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami
i 4., 5., 7. in 8.; dne 14.septembra pa v višje ! letnike teli oddelkov. V mizarsko in atru-| garsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne j 12. septembra, v javno risarsko šolo dne ! 1. oktobra, v stavbno rokodelsko šolo pa j od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek | tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bo-| do dne 11. septembi‘a, sprejemno preizkušnje v višjo stavbno in višjo strojno šolo dne 12. septembra, sprejemne preizkušnje za žensko obrtno šolo pa dne 13. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 15. septembra. Pouk v javni risarski šoli prične dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra t. 1. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd. so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 73, z dne 11. 7. 1922, in iz objave na razglasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole.
— Tovarna za vagone v Jaršah? Kakor poroča »Marburger Ztg.«, namerava podjetje >Bohlerwerke<: v Kapfenbergu kupiti zgoreli Majdičev mlin v Jaršah in ustanoviti tovarno za vagone in kovinske izdelke.
— Državna horza dela. Pri vseh podružnicah >Državne Borze Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 2. do 8. junija
1922	dela 270 moških in 134 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 521 moških in 137 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 239. — Promet od 1. januarja do 8. julija 1922 izkazuje 21.880 strank in sicer 10.950 delodajalcev in 10 ti-
.......................... Štev.	ISSt
soč 930 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4.950. — Dela iščejo: elektromonterji, čevljarji, krojači, šivilje, peki, mlinarji, natakarji, natakarice, trgov, sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, sluge, vzgojiteljice, pisarn, moči, vlagalke, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, kolarji, mizarji, zidarji, tesarji, pom. delavci v tovar. auto-mehaniki, pom. delavci k zidarjem, pleskarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Ljubljanski trgovec okraden v Zagrebu. Anton Mayer, trgovec iz Ljubljane, se je mudil 15. t. m. po poslih v Zagrebu,
kjer je veliko spretnih žeparjev. Eden teh ljudi, ki živijo na tuj račun, mu je izvlekel iz žepa zlato uro in verižico ter poleg tega še listnico, v kateri je bilo 5005 dinarjev, ne da bi bil trgovec, ki takih stvari v Ljubljani ni vajen, zapazil, kako mu jo spretna roka žepnega tatu izpraznila žepe. Tatvino je takoj prijavil policiji, vendar je zelo malo upanja, da bi mu to kaj pomagalo.
— Priporočljiv kopališki čuvaj. V Zagrebu se je še! pred par dnevi kopat zasebni uradnik aV--.';č in je na savskem kopališču pustil ’ ivari pri kopališkem streža-ju. Zorčir , r*nil. Ker ga le dolgo ni bilo nazaj, ie '.*uv:».j izročil njegovo obleko policiji, vendar je preje spravil denar in uro. Policija je vsied tega naredila pri njem hišno preiskavo in našla Zorčičeve stvari. Čuvaja so vsled tega aretirali. Na policiji je izjavil, da mu je te stvari dal spraviti neki gospod in da je čakal, da jih pride iskat. Najbrž je čakal, da se vrne Zorčič iz drugega sveta. Nepoštenega možakarja so izročili sodišču.
— Samomor mlade deklice radi očma.
V	zagrebški bolnici je umrla neka 15 letna deklica, ki se je zastrupila. Pred svojo smrtjo je povedala zdravnikom, da se je zastrupila zato, ker ji ni bilo doma več mogoče živeti, odkar se je njena mati znova poročila, ker jo je očem zelo zapostavljal.
£jubljanskl dogodki.
lj Stanovanjske zadeve. Učitelj Srebrnič na Viču išče že leto dni stanovanja. Vlagal je ponovne prošnje, hodil od Ponci-ja do Pilata, a vse zaman. Njegova družina strada v Celju, on pa na Viču. V avstriisk dobi je morala biti žena s 4 otroci 16 mesecev brez vsake plače, ker je bil njen mož zaradi »p. v. zaprt 22 mesecev. Za vse napore, za stradanje, za preganjanje ni dobil doslej še prav nobene odškodnine in niti toliko se ne zdi jugoslovanski centralistični gospodi vreden, da bi mu odkazala stanovanje. Kaj še? Ta gospoda gre v preziranju revežev tako daleč, da stanovanje, ki ga je bil v mestu že dobil in se prvi zanj oglasil — odda boljše situiranemu, ki pa nima 4 otrok! Pa tudi tega ta jugoslovanska stanovanjska gospoda ne upošteva, da ima g. učitelj Srebrnič sina, ki se mu vsled vojnih posledic suši hrbtni mozeg in je revež hrom in spoznan za 100 odstotkov invalida. Žalostno je, da se pri nas smatra bivše politične preganjance za kulije, ki imajo le dolžnosti — pa prav malo pravic.
lj Kaljenje nočnega miru. Odkar se je pričel točiti tudi na Martinovi cesti Dalmatinec, izgleda vse bolj po dalmatinsko in je tudi ta cesta polna razgrajanja. Tako je zbudilo v soboto okrog 11. ure zvečer prebivalce iz mirnega spanja glasno >petje« alkoholnih duhov. Kmalu po petju se je razvil hud pretep in se je pričelo strašno rjovenje, tako da so ljudje ogorčeni odpirali okna, češ, kaj je to. Pričakujemo, da bo policijsko ravnateljstvo vprašalo o dogodku stražnika, ki je imel službo na Martinovi cesti okrog 11. ure. Pripominjamo, da so ti razgrajači preklinjali v raznih dalmatinskih in primorskih narečjih, zato priporočamo policiji, da posveča Orjun-cem malo več pažnje. — Prizadeti.
lj Krvav pretep na Igu. Sinoči so se na Igu pretepli v gostilni fantje iz Iga doma in iz ljubljanske okolice. Pretep se je razvil prav živahno in so noži in koli igrali zelo važno ulogo, kajti v bolnico so pozno v noči pripeljali štiri ranjence. Dva junaka z Iga, enega iz Kosez in enega iz Mestne pristave. Vsi štirje so precej porezani in potolčeni in ni njihovo stanje ravno zavidljivo. Koliko je lahko ranjencev, se še ne ve, ker so jo popihali domov. Zadnjo besedo bo govorilo sodišče. Ižanska kronika pijančevanja, pretepov in pobojev je zopet izpopolnjena z enim novim žalostnim dogodkom kot posledico alkohola in ižanskega junaštva.
Odgovorni urednik Joicf Rutar. Izdaja konzorcij ^Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Več tesarjev
se sprejme takoj v trajno delo pri
Stavbni družbi d. d. Ljubljana,
Levstikova alica 19.