PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! DELAVSKA ENOTNOST 1. AVGUSTA 1970 — ŠT. 30 — L. XXVII PO ZAKLJUČKU JAVNE RAZPRAVE O RAZVOJU KMETIJSTVA NEPOSREDNE NALOGE Kot je znano, so na II. seji konference ZKS, po razpravi o družbeno ekonomskih in političnih vidikih kmetijstva, sprejeli stališča in sklepe o nalogah komunistov pri razvijanju kmetijstva v Sloveniji. Konferenca je — sodeč po odmevih v tisku — vzbudila veliko zanimanje celotne slovenske javnosti za probleme kmetijstva, doživela pa je tudi vso podporo v organizacijah ZK, v sindikalnih organizacijah, posebno pa še pri kmefih-komunisfih. Bilo bi napak, če bi zdaj, ko smo končno jasno in glasno povedali, da si brez razvitega kmetijstva ne moremo predstavljati modernega gospodarjenja, prekrižali roke in si oddahnili: Lepe besede slej ko prej izzvenijo v prazno, če jim ne slede dejanja. Zato se centralni komite ZKS namerava že na naslednji seji zavzeti za konkretizacijo in uresničitev stališč in sklepov (celotne zamisli) konference ZKS, kako razvijati kmetijstvo. S tem namenom že pripravlja program dela in akcij pri preobražanju kmetijstva. Temeljil naj bi zlasti na naslednjih stališčih in nalogah, ki jih ie sprejela konferenca ZKS. ZAVAROVALNICA SAVA m o Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC. JESENICE. KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ. KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ. MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA. TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka NAŠA SERIJA SESTAVKOV NA TEMO: 'SPREMEMBE KREDITNO-MONETARNEGA IN BANČNEGA SISTEMA ____________ SAMOSTOJNOST NARODNE BANKE - KDAJ IN KAKO? .,.fT ..V . ■ v ' • ■ . ■ V-': - ' - •• Po »novem« za večino odločitev Narodne banke naj ne bi bilo več potrebno soglasje ZIS in Zvezne skupščine, odločitve pa bi namesto guvernerja sprejemala uprava NB SFRJ ciranja razširjene reprodukcije v kmetijstvu bi morali prilagoditi posebnostim proizvodnih razmer, zlasti še ekonomiki kmetijstva. Neskladnosti v odnosih med industrijo in drugimi dejavnostmi ter'kmetijstvom pa bi morali premagovati z večjo medsebojno povezanostjo, s hitrejšim, dvigom produktivnosti dela v industriji in v kmetijstvu ter z ustreznimi -ukrepi ekonomske politike — zlasti na področju cen. Za družbo, predvsem pa za kmetijstvo samo, je danes nadvse pomembno, kako proizvajati ceneje in bolj kvalitetno, kako zagotoviti relativno uravnovešenost trga in cen, ki omogoča večjo enakomernost proizvodnje, kako prodirati v mednarodni prostor spričo protekcionizma in kako se pripraviti za še bolj odprto tekmo na svetovnem, 'zlasti evropskem kmetijskem trgu. In kako dalje razvijati, poveče- (Nadaljevanje na 6. strani) Za pretežno večino centralnih bank (pri nas gre za Narodno banko SFRJ) velja, da uživajo precejšnjo stopnjo avtonomnosti pri sprejemanju svojih odločitev. Konkretno: niti vlade niso vselej toliko močne, da bi centralnim bankam predpisale, kakšne ukrepe s področja kreditno-monetar-ne politike morajo sprejeti, da bi bile gospodarske razmere v državi in pri poslovanju s tujino takšne, kot si jih želi vlada. Tako je seveda načelo, ki se le izjemoma potrjuje tudi v praksi. S tem hočemo reči, da, v spornih primerih vodstvo centralne banke in vlada, oziroma parlament poskušajo doseči sporazumno rešitev, ki naj zadovolji tako finančne interese centralne banke, kakor tudi vsakokratne politične in druge interese vlade oziroma parlamenta. Nobenih bistvenih vzrokov ni, da tudi Narodna banka SFRJ pri sprejemanju svojih odločitev ne bi uživala vsaj približno take avtonomnosti, kot jo imata, denimo, francoska narodna banka ali pa nemška centralna banka. Vendar pa se pri nas še vleče tradicija, podedovana iz časov administrativnega socializma, da namreč Narodna banka SFRJ večino svojih odločitev lahko sprejme šele po poprejšnjem soglasju zveznega izvršnega sveta in zvezne skupščine; se pra- vi, da mora ukrepati tako. kot ji naročita omenjenp družbeno-upravna organa. V sestavku »Koliko sta vredna dva odstotka«, objavljenem v prejšnji številki DE, smo opozorili na eno izmed zadev, glede katerih se Narodna banka, po izjavi njenega guvernerja, ni strinjala z odločitvijo vlade in zvezne skupščine, vendar je vseeno morala 'ukrepati, kot ji je bilo naloženo. Posledice zaradi (morda) zgrešene politične odločitve pa bo seveda najprej 'morala odpravljati Narodna banka. Karkoli pa bo iz tega nastalo, posledice bo v vsakem primeru občutilo gospodarstvo. Da je zadeva resna, vsekakor lahko sklepamo iz tega, da sicer guverner Narodne banke v zvezni skup- (Nadaljevanje na 6. strani) Na razpotju nadaljnjega razvoja samoupravljanja STRAN 3 Referendum z novo vsebino STRAN 4 a.MrrrM \ s S * S S S ** N *» N ■*> * * N S S h On S *>! N 1» ž: * s S »K S * s N s N ** N »» N N N * gggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggg» t s -• » » ngggggggga ČLOVEK IN SREČA PO STOPINJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O ZASLUŽKU NAJMANJ 800.— DINARJEV ZA NORMALNO DELO V REDNEM DELOVNEM ČASU _______ PRENIZKI RAZPONI - NAJHUJŠA CER delitve po delu V tovarni usnja Slovenj Gradec pravijo: »Samo še malo in nihče med nami ne bo zaslužil manj kot 800 dinarjev na mesec!« Vprašanje zase pa pomenijo razponi osebnih dohodkov, zaradi katerih strokovnjakov sploh ne morejo primerno nagraditi za njihovo delo Norme kot kriterij določanja višine osebnega dohodka STRAN 6 V prihodnje moramo vlagati v kmetijstvo več, da bi nado-hiestili tisto, kar nam ni uspelo v preteklosti, s čimer bi še bolj Pospeševali razvoj industrije, Potranjega trga, naše živlienjske ravni in družbene produktivnosti dela. Kako vlagati? Kreditno politiko in druge instrumente finan- RES JE 5 bojlerji 6 kuhinjske nape 9 prezračevale! za sanitarije SO NAJBOLJŠI V nadaljevanju naše akcije smo se tokrat oglasili v Tovarni usnja Slovenj Gradec. Na našo odločitev sta vplivala predvsem dva vzroka. Ta delovna organizacija po poslovnih uspehih in poprečnih osebnih dohodkih sodi med najboljše v svoji občini pa tudi v svoji panogi. Razen Tega v tej tovarni trenutno ie še kakih 15 ljudi ali 3% vseh zaposlenih zasluži manj kot 800 dinarjev. ŠE ZA SOL NE BI ZASLUŽILI, CE BI VZTRAJALI PRI STAREM! Kot večina drugih naših us-njarn je bila tudi slovenjgraška tovarna močno zastarela. Pred dvema,. tremi leti je tudi prišel zanje najbolj kritičen trenutek, ko so se morali odločiti, kaj naj storijo, da bi še vzdržali na trgu. Po daljših razpravah so se ogreli za sicer drzno, vendar očitno edino sprejemljivo rešitev: za korenito preusmeritev proizvodnje. O tem pripoveduje direktor podjetja Oto Sekavčnik: »Kot proizvajalci vegetabil-nega usnja na trgu nismo imeli več česa iskati. Proizvodnja gumirane žime kot naša druga osnovna dejavnost nam. je sicer dajala več dohodka, vendar le toliko, da bi životarili in se pre- bijali od danes do jutri. Tako smo se odločili za postopno ukinitev usnjarske proizvodnje. Proizvodne prostore, ki jih je proizvodnja gumarsko-plastične smeri. V tej proizvodnji zaposlujemo zdaj tiste ljudi, ki so zasedala usnjarna, smo postopoma začeli zoževati. Usnjarna danes na primer zaseda le še tretjino tistega prostora, ki ga je imela včasih. Hkrati smo se v usnjarni usmerili na proizvodnjo povsem določenih proizvodov, ki jih bodisi sami predelujemo, bodisi jih še prodamo na trgu. V izpraznjenih prostorih pa se je začela razvijati nova izgubili delo v usnjarni. Če vsega tega še ne bi storili, bi zdaj bili na tleh. Upam si trditi, da ljudem ne bi mogli zagotoviti niti takih osebnih' dohodkov, ki se začenjajo pri 600 dinarjih. Tako pa smo v letošnjih petih 1 mesecih dosegli poprečje 1110 dinarjev, medtem ko se najnižji zaslužki začenjajo pri 730 dinarjih — mesečni prejemki snažilk in drugih pomožnih delavcev, kakršnih je v'naši tovarni vsega petnajst, medtem ko skupno zaposlujemo 460 ljudi. Z novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, ki ga pripravljamo, pa nihče ne bi smel, seveda za polni delovni čas, zaslužiti manj kot 800 dinarjev Kolikor lahko presodim, bi morali najnižji zaslužki v prihodnjem letu doseči vsaj 850 dinarjev. Sicer pa — zakaj bi govoril ie jaz! Pojdite med ljudi, potem za .zaslišite' še naše funkcionarje!« kaj pravijo delavci? V slovenjgraški usnjarni tre- nutno pripravljajo vse potrebno, da bi' že v naslednjih dneh stekli novi stroji. Zato je večina zaposlenih na kolektivnem dopustu. Normalno dela le usnjarna. Fetorico zaposlenih sem vprašal, kaj sodijo o sindikalnem priporočilu glede najmanjšega zaslužka 800 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času. Pa tudi to, kje vse se po njihovem mišljenju skrivajo možnosti za zvišanje zaslužkov v njihovi tovarni. Odgovorili so: Stanko Matvoz, KV usnjar, z ženo, ki je zaposlena, vzdržujeta dva otroka, po lastni izjavi »pride čez 100 jurjev«. po podatkih računovodstva je v prvem polletju povprečno zaslužil 1089,60 dinarjev: »Prav je.da se sindikat zavzema za delavce ampak — zavzeti bi se moral za več kot samo za 800 dinarjev’ S tem še samski delavec komaj preživlja samega sebe. Ne bi pa vedel odgovoriti, kaj naj bi v moji tovarni storili, da bi bili (Nadaljevanje na 2. strani) Mladi in čas STRAN 8 Trenutki osvežitve ZLATOROG komet e lučka - 7 dni v sindikatih OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV! SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI ODBOR ZZB IN VVI OBČINSKI KOMITE ZMS | ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE j Železarna Jesenice > PROIZVAJAMO: 1 n ’ " 'm’ —? > ® PLOČEVINO — debelo, srednjo, tanko l | © TOPLO VALJANE PROFILE — okrogle, t > kvadratne, šesterokotne ? | © VLEČENO, LUŠČENO, BRUŠENO JEKLO \ l © HLADNO VALJANE TRAKOVE ? © HLADNO OBLIKOVANE PROFILE i ® ŽIČNIKE M \ ® VARILNI DODATNI MATERIAL 'Tr' l J DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE ŽELI OB OBČINSKEM l j PRAZNIKU VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO DELOVNIH USPEHOV! 5 OB KONCU SEPTEMBRA BO KONFERENCA B SAMOUPRAVLJAVCEV ČRNE METALURGIJE Prispevek I II. kongresu I samoupravljavcev I Samoupravljavci v črni metalurgiji bodo na svoji f konferenci spregovorili o nadaljnjem razvoju sa- ■ mdupravljanja, o samoupravnem dogovarjanju I in o svojem položaju, v sedanjih pogojih gospo- | dar jen ja | Posebna delovna skupina je že pripravila gradivo za konferenco samoupravljavcev črne metalurgije, ki bo v dneh od 20. do 25. septembra letos v Beogradu. O sklicu te konference so se dogovorili predstavniki jugoslovanskih železarn na svojem sestanku v Ljubiji ter tedaj tudi imenovali koordinacijski odbor za pripravo konference, ta pa se je potem na svojem sestanku v začetku junija v Smederevu preimenoval v odbor za pripravo in sklicanje konference samoupravljavcev črne metalurgije. Tema konference bo »Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, samoupravnega dogovarjanja in položaj samoupravljavcev v črni metalurgiji v sedanjih pogojih gospodarjenja«. Že omenjena posebna delovna skupina pa je pripravila teze o problemih, ki bodo na dnevnem redu konference. Sindikalne organizacije črne metalurgije sp teze že dobile in bodo o njih organizirale razprave, svoja stališča o' tezah ' pa bodo posredovale pripravljalnemu odboru za pripravo konference. : Organizatorji konference menijo, da bo prva konferenca samoupravljavcev črne metalurgije pomenila pomemben prispevek k pripravam za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, saj bo spregovorila, o vprašanjih, ki niso velikega pomena samo za črno metalurgijo, temveč tudi za naše' gospodarstvo in družbo kot celoto. Teze za to konferenco, ki so sedaj dane v javno razpravo v kolektivih črne metalurgije, so razdeljene na naslednja poglavja: ... • samoupravni in družbe-no-ekonomski odnosi Ter delitev dohodka v delovnih organizacijah črne metalurgije; O vpliv pogojev gospodarjenja na delitev dohodka in na samoupravne odnose; • ■ procesi integracije, samoupravnega in družbenega dogovarjanja ter sporazumevanja; OKNA Inles '/RATA POLKNA PRODAJA NA ribnica KRED,T • zaključna razmišljanja in nadaljnja aktivnost. V prvem poglavju tez se na podlagi analize samoupravne strukture delovnih organizacij črne metalurgije ugotavlja različnost oblik in stopenj združenega dela v tej panogi; našega gospodarstva ter poudarja, da so delovne organizacije črne metalurgije zelo temeljito razmišljale o novih oblikah in rešitvah v organizaciji združenega dela, prizadevajoč si pri tem, da vpliv neposrednih proizvajalcev na samoupravne odločitve ne bi bil samo formalnega značaja. V tem poglavju so prikazani tudi sistemi delitve v delovnih organizacijah črne metalurgije, obdelan pa je tudi način informiranja v delovnih kolektivih ter način sprejemanja samoupravnih odločitev. Drugo poglavje tez govori o prizadevanjih in o težavah pri gospodarjenju, o doseganju ciljev gospodarske reforme oziroma o nedoseganju teh ciljev v črni metalurgiji ter o vzrokih za sedanji položaj črne metalurgije. V tretjem poglavju je govora o vzrokih, ki so pogojili relativno razvit sistem samoupravnega dogovarjanja v črni metalurgiji- in dogovarjanja te veje z drugimi vejami našega gospodarstva, dalje o poslov-i nem sodelovanju in o integracijskih procesih ter o osnovnih pomanjkljivostih dosedanjega procesa samoupravnega dogo-, varjanja. Zadnje, četrto poglavje tez pa obsega zaključna razmišljanja in daje smernice za nadaljnjo aktivnost delavcev črne metalurgije v prizadevanjih za nadaljnji razvoj samoupravnega sistema v vseh oblikah organiziranega združenega dela ter za nadaljnje izpopolnjevanje odnosov med delovnimi, skupnostmi na načelu dohodka in delitve osebnih dohodkov v skladu z delovnimi dosežki. Teze Za prvo konferenco samoupravljavcev Črne metalurgije niso posvečene dosedanjim rezultatom, temveč predvsem problemom v tej veji našega gospodarstva ter kritičnim mislim v zvezi s položajem črne metalurgije. Po mnenju organizatorjev te konference je bistveno to, da problemi, ki jih obravnavajo teze za konferenco, dajejo možnost za konkretne razprave in za predlaganje ukrepov, ki bodo prispevali k izboljšanju družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja v delovnih organizacijah črne metalurgije. RUDOLF URŠIČ PRENIZKI RAZPONI -NAJHUJŠA CER DELITVE PO DELU : (Nadaljevanje s 1. strani) zaslužki sploh boljši. Z modernizacijo bi to že šlo, ampak — kje naj vzamemo denar zanjo?« Jože Kozar, KV usnjar; z ženo, ki je zaposlena, vzdržujeta dva otroka, po lastni izjavi zasluži najmanj 970 dinarjev, po računovodskih podatkih znaša njegov zaslužek 1122,40 din v poprečju prvih šestih mesecev letošnjega leta: »Iz vaših ust zdaj prvič slišim, za kaj se zdaj zavzemajo sindikati. Po mojem je prav, da mislijo na delavce, ampak — za višjo mejo najnižjega zaslužka bi se morali zavzeti! V tovarni pa bi na boljše zaslužke lahko vplivali tako, da bi stabilizirali dohodke tistih, ki pri nas največ zaslužijo. Po mojem je v tovarni prevelika razlika med tistimi, ki največ zaslužijo in pa med tistimi, 1 i so čisto pri dnu. Ce bi zgornje .pristrigli, bi za spodnje ostalo več!« Stanko Jehart skupaj z ženo, ki je zaposlena, preživlja dva otroka; po lastni izjavi zasluži od 890 dinarjev navzgor, po podatkih računovodstva je v letošnjih prvih šestih mesecih poprečno zaslužil po 1096,10 din: »Naj spomnim le na to, da je v zvezi s pokojninskimi vprašanji, spomnite se na zadnji kongres jugoslovanskih sindikatov, naš sindikat na splošno močno razočaral delavce! Zdaj vidim, da se sindikat ne ukvarja le z načelno politiko, ampak da je sklenil nekaj, kar naj bi bilo v prid delavcem. Ce bi zmeraj taka ravnal, če se ne bi oglasil šele tedaj, ko postane kritično, bi delavci vanj bolj zaupali. Tudi prekinitev dela ne bi bilo toliko, če bi republiški sindikat bolj pritisnil na uprave podjetij, ki so gluhe za zahteve delavcev ali ki se z delavci sploh nočejo pogovarjati. Sami pa veste, da je največ prekinitev 'dela zaradi slabih odnosov in zaradi nizkih dohodkov. No, morda sem se preveč razgovoril. Zato le še to-le: v naši tovarni bo bolje, ko bomo imeli več kadra, ki bo znal prodati tisto, kar naredimo! . Morali pa bi se tudi modernizirati. Delati znamo, zato naj strokovnjaki poskrbijo za boljšo tehnologijo!« Marija Lesjak, PK delavka pri hidravlični stiskalnici za likanje in grundiranje usnja; skupaj z možem, ki je zaposlen, preživljata enega otroka; po lastni izjavi zasluži od 840 dinarjev navzgor, po podatkih računovodstva je njen zaslužek v prvem polletju letos znašal poprečno 1070,45 dinarjev: »Veliko več bi pomenilo; če bi se sindikat začel zanimati za zaslužke delavcev tedaj, ko še ni bilo take draginje. Ko bodo povsod dosegli 800 dinarjev, kot zdaj predlaga sindikat, bo ta denar toliko vreden, kot je današnjih 600 ali 700 dinarjev. Glede možnosti, ki jih imamo za zvišanje zaslužkov, mislim, da bomo imeli samo toliko, kot bomo naredili in kakor bomo delali!« Stanka Tamše, PK delavka pri zobčanju okvircev za čevlje,; samska, zaposlena nekaj več kot tri mesece, zasluži poprečno po 900 dinarjev (njena izjava in podatki računovodstva se glede tega ujemajo!): »Zame, ki sem še sama, je dobro, kakor je! Mislim pa, da bo za vse nas bolje, če se bo vsak zase zavzel in potrudil pri svojem delu!« ZA DRUGAČNE DELITVENE ODNOSE IN ZASLUŽEK NAJMANJ 850 DINARJEV Z izjavami delavcev sem seznanil odgovorne predstavnike političnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva podjetja: Povedali so: Franc Leben, predsednik osnovne organizacije sindikata: »O najmanjšem zaslužku 800 dinarjev smo že razpravljali na delavskem svetu, ki je — tako kot vodstvo podjetja — zelo dojemljiv za vse, kar predlaga sindikat. Ugotovili smo, da bi lahko dosegli še kaj več kot 800 din najmanjšega zaslužka za normalno delo v rednem delovnem času. Pogoj za to pa je, da nasploh izboljšamo sistem delitve osebnega dohodka. Kolikor vem, strokdvne službe že pripravljajo ustrezni osnutek novega pravilnika.« Vinko Kešpret, predsednik delavskega sveta: »Na zadnji seji je delavski svet naložil vsem strokovnim službam, da v roku enega meseca izdelajo predloge za izboljšanje zaslužkov in za spremembo delitve osebnih dohodkov. Delavski svet je obenem zahteval, naj bi bili predlogi tako sestavljeni, da na račun višjih zaslužkov vseh zaposlenih ne bi bili prisiljeni zmanjševati skladov. Hkrati smo komisiji za analitično oceno in sistematizacijo delovnih mest naročili, naj čimprej dokonča svoje delo, da bi na podlagi njenega predloga lahko čimprej izdelali tudi novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Osebno bi k temu dodal, da bi nujno morali povečati razpone v osebnih dohodkih, če hočemo primerno nagraditi naše strokovnjake in jih tuSi obdržati. Najvišji zaslužek v našem podjetju zdaj ni več kot 3,2-krat višji od najnižjega; najnižji pa je 732 din. Razpon torej nikakor ni prevelik oziroma previsok, kakor vam je izjavil nekdo izmed delavcev!« Peter Bernard, vodja splošnega sektorja, sicer tudi predsednik OBSS Slovenj Gradec: »Naši delavci so nagrajeni po normi, administrativno osebje in strokovni kader pa ima fiksne postavke, ki se razlikujejo največ za 5 % navzgor ali navzdol. Zaradi tega se povečujejo zaslužki delavcev v neposredni proizvodnji, stagnirajo pa zaslužki vseh drugih. Po mojem pijav to predstavlja največjo slabost našega sistema, ki jo bomo morali odpraviti čimprej, vsekakor pa obenem z zvišanjem najnižjih zaslužkov na najmanj 800 dinarjev. Kako bomo to izpeljali, ne vem!« Jože Grah, sekretar OO ZK, član komisije za analitično oceno delovnih mest: »Pri dosedanjem delu smo ugotovili, da je pravzaprav veliko večje število enakovrednih delovnih mest, kot pa jih navaja naš sedanji pravilnik. Prav zato naša komisija analizira delovna mesta z vseh zornih kotov, da bi jih po eni strani čimbolj pravično ovrednotila, oziroma da bi po drugi strani določila kar najbolj pravična razmerja. Dejstvo tudi je, da bomo po novem bolje nagrajevali najslabše ovrednotena mesta, torej z višjimi startnimi osnovami. Prav tako bo treba bolje ovrednotiti tudi »e-lovna mesta strokovnjakov in administrativnega osebja nasploh. Občutek imam, da so takega mišljenja tudi delavci v neposredni proizvodnji, na katerih zahtevo smo pred časom uzakonili zdaj nizek razpon v višini zaslužkov.« Oto Sekavčnik, direktor: »Vztrajanje pri nizkih razponih osebnih dohodkov, kar smo sprejeli na zahtevo delavcev, nas je zdaj pripeljalo v slepo ulico. Ljudje odhajajo, ker jim drugje nudijo precej več. Z letošnjim zvišanjem vseh osebnih dohodkov za 4 % smo dosegli, da pri nas nihče ne zasluži manj ket 700 dinarjev, za kar so se sindikati zavzemali lani. Porast življenjskih stroškov pa je tolikšen, da se je celo z 80d dinarji težko prebijati skozi življenje. Zato bi, po mojem mišljenju, morali naše zaslužke v najkrajšem času zvišati vsaj Še za 10 °/o, da bi tako vsaj približno sledili naraščanju življenjskih stroškov. Menim, da je to uresničljivo, če bomo bolje izkoriščali delovni čas in če bo delo bolje organizirano, kot pa je. S tem pa lahko računamo le v primeru, če bo tudi strokovni kader bolje nagrajen. Skratka gre za zelo zapleten in zelo obsežen proces, iz katerega pa ne bi smeli iziti kot premaganci. Kakor je namreč objektivno i cs, da naraščajoči življenjski stroški pogojujejo tudi zvišanje zaslužkov, je spet res, da smo sredi preusmeritve proizvodnje, ki za nas pomeni tudi vprašanje nadaljnjega obstoja. Torej lahko zvišanje osebnih dohodkov temelji le na večji produktivnosti in vsestransko boljših poslovnih uspehih. Nikakor pa zaradi zvišanja osebnih dohodkov ne smemo posegati v sklade, saj so glede na naše načrte in potrebe • veliko, veliko premajhni...« MILAN GOVEKAR Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV © SLOVENSKE KONJICE V prvi polovici julija so v občini Slovenske Konjice izvolili oba delegata za drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Prvega so izvolili na razširjeni seji centralnega delavskega sveta industrijskega kombinata »KONUS«, kjer so to funkcijo poverili strojnemu tehniku ANTONU STOPARJU, zaposlenemu v obratu Sevnica, ki spada v to gospodarsko organizacijo. Kombinat »KONUS« ima okoli 1800 zaposlenib delavcev in bo imel na tem pomembnem zboru svojega predstavnika. Druga volilna enota v konjiški občini pa je po številu delovnih organizacij, ki jo sestavljajo, precej večja. V njen sestav sodi kar 32 podjetij In zavodov od gospodarstva do družbenih služb z okoli 3000 zaposlenimi delavci. Volilno telo so tvorili predstavniki njihovih organov upravljanja in političnih organizacij ter zastopniki občinskih vodstev. Na prvi seji so za delegata na kongres izbrali FRANCA BANA, sekretarja podjetja »KOSTROJ« in predsednika skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje v sedanji mandatni dobi« V razpravi na seji so predstavniki delovnih organizacij opozorili na nekatera vprašanja, o katerih bo kongres moral razpravljati In seveda za njihovo reševanje sprejeti ustrezne sklepe. Gre predvsem za nekatere odnose med zvezo in republikami, za razbremenjevanje gospodarstva vedno večjih družbenih obveznosti ter njegove akumu-lativnosti, ureditev deviznega ih zunanjetrgovinskega sistema, večje stabilnosti' našega gospodarstva in podobno. Čeprav so ugotovili, da kongres ne bo Čarobna palica, s katero bi v kratkem času rešili in spravili v sklad različna protislovja sedanjega časa, pa bodo po mnenju predstavnikov konjiških delovnih organizacij njegove odločitve morale imeti velik vpliv na vsa naša dogajanja ter hkrati tudi na delovanje različnih organov ua vseh nivojih. Prav za dosego teh ciljev pa Je bil na seji volilnega telesa v Slovenskih Konjicah dan velik poudarek pripravam na kongres, ki prav gotovo ne bo mogel razpravljati, sklepati in odločati o vseh zadevah, saj bi jih verjetno bilo toliko, kolikor bo delegatov. Zato bo treba v poprejšnjih razgovorih razčistiti mnoga, sicer pomembna vprašanja, kj pa- se pojavljajo na manjšem območju in v različnih oblikah. Opozorili so na dejstvo, da te razprave ne bi imele biti v obliki mitingov, z zelo splošnimi ocenami, pač pa konkretne obravnave določenih problemov. Udeleževali naj bi se jih predvsem tisti delavci, ki imajo primerne izkušnje na določenem področju m zadeve poznajo nekoliko globlje ter bi lahko prispevali zelo koristne in uporabne predloge za reševanje posameznih vprašanj. S tem bi hkrati tudi omogočili delegatom, da spoznajo probleme ter način njihovega urejanja ter odpravljanja, na kongres pa bi odšli z že izoblikovanimi stališči iz svojega območja. V. L. \ JmJE JMjKk Jti vjl JI POHIŠTVO VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLACDIJA ALEKSANDRA Za vas Izdeluje ali nova florida BREST Cerknica 7 dnf v sindikatih Priprave na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije YLlrb\M objavljamo zanimive primete iz naše samoupravne prakse, povzete iz več kot sto prispevkov, ki jih delovni ivi ugos avije pripravljajo za II. kongres samoupravljavcev in ki so nedvomno najprepričljivejši dokaz globine in širine samoupravljanja, ki smo ju že dosegli Na razpotju nadaljnjega razvoja ^aiMoeipravljanja ' • '‘J- '•*. ’ n.-. . . ' . , Potrebe nadaljnjega investiranja in nujnost pokrivanja izgub kmetijske proizvodnje terjajo od samoupravljavcev KK Ptuj odgovor na vprašanje, ali se bolje gospodari s centraliziranim ali pa z decentra-_____________ liziranim upravljanjem Med slovenskimi delovnimi kolektivi, ki pred II. kongresom samoupravljavcev Jugoslavije povzemajo svoje dosedanje samoupravne izkušnje, je tudi Kmetijski kombinat Ptuj. Njegov prispevek h kongresnemu gradivu ima naslov »Rezultati in problemi v razvoju KK Ptuj v obdobju reforme«, glavni avtor tega prispevka pa je diplomirani inženir agronomije Franc Toplak, vodja plansko-analitske službe v kombinatu. S svojim delovnim kolektivom, ki šteje kakih 1300 zaposlenih in s fakturirano realizacijo, ki je lani dosegla 152,673.000 dinarjev (novih seveda), zavzema KK Ptuj med štiridesetimi delovnimi organizacijami svoje občine drugo mesto po ustvarjenem dohodku, po številu zaposlenih in po izplačanih bruto osebnih dohodkih, po celotnem dohodku pa tretje mesto. V merilu naše republike pa je KK Ptuj — po evidenci SDK, ki zajema 22 kombinatov in kmetijskih posestev — med kombinati in posestvi na četrtem mestu po vrednosti osnovnih sredstev, po poslovnem skladu, po številu zaposlenih in po bruto osebnih dohodkih, po celotnem dohodku in čistem dohodku pa šele na šestem mestu. Strokovne službe kombinata imajo na voljo tudi številne podatke, na podlagi katerih je možno primerjati mesto in vlogo KK Ptuj v jugoslovanskem družbenem kmetijstvu. Med njimi naj navedemo vsaj tiste, Iz katerih so razvidni problemi tega kombinata oziroma njegovo zaostajanje za razvojem preostalega družbenega kmetijstva: Vse družbeno kmetijstvo v Jugoslaviji je ustvarilo v letu 1969 za 23 % več skupnega dohodka kot v letu 1968, KK Ptuj pa le za 8 % več; dohodek je v jugoslovanskem merilu bil večji za 20 %, v KK Ptuj pa le za 12%; neto osebni dohodki so bili v jugoslovanskem merilu v kmetijstvu večji za 20 % kot v letu 1968 in so znašali v poprečju 951 din na zaposlenega, v KK Ptuj pa so bili večji za 16 % in so znašali 761 din na zaposlenega oziroma po delitvi dobička 823 din. Naj dodamo še to, da so v Sloveniji znašali lani v kmetijstvu izplačani poprečni osebni dohodki 1003 dinarje. V kombinatu menijo, da njihovi problemi izvirajo iz tega, da razpoložljiva delovna sredstva izkoriščajo nekoliko slabše kot, drugi kombinati, predvsem pa iz dejstva, da so slabo opremljeni s stroji, ki so mimo tega večinoma zastareli; rezultat vsega tega pa so tudi zelo nizki povprečni osebni dohodki. Proizvodnja KK Ptuj je zelo raznovrstna — od čiste kmetijske proizvodnje do predelave in industrijskih storitev, ukvarjajo pa se tudi s trgovino. Kombinat ima deset obratov, med katerimi je po številu zaposlenih najmočnejši kmetijski obrat, ki ima približno 500 delavcev in je razdeljen na 13 delovnih enot. Obdelovalne zemlje je blizu 5200 hektarov, gozdov pa blizu 5100 hektarov. V devetletni zgodovini kombinata — ustanovljen je bil leta 1961 z združitvijo kmetijskih zadrug Jože Lacko, Gorišnica in Haloze, pozneje pa je še prišlo do različnih pripojitev — je kmetijska proizvodnja zaradi izgub predstavljala tako rekoč stalni problem. Izgube je bilo seveda treba pokrivati, to pa je bilo možno samo s prelivanjem sredstev med obrati oziroma. samo s pomočjo centralizirane akumulacije in centraliziranega odločanja o delitvi dohodka. Tudi lani je od 13 delovnih enot kmetijskega obrata kar 7 delovnih enot zaključilo poslovno leto z izgubo v skupnem znesku 951.000 din (novih). Investicijska dejavnost v okviru kombinata, ki je bila In je tudi še sedaj nujna zaradi zaokrožitve tehnološkega procesa, je prav tako bila in je še vedno dejavnik, ki zahteva združevanje sredstev. Investicije kombinata so bile večje kot pa njegove sposobnosti, da jih izvede z lastno močjo. In naj takoj dodamo: tudi investicije, ki so še vedno nujne, presegajo akumulativno moč kombinata, terjajo dodatna sredstva in : e-veda integracijsko povezovanje s sorodnimi organizacijami. Kombinat je leta 1966 dogradil farmo bekonov z optimalno kapaciteto 50.000 bekonov; trenutno pa je na tej farmi 42.000 bekonov, kar je približna realna kapaciteta tega obrata. Začetek gradnje tega obrata KK Ptuj sega v leti 1963—64, v času reforme pa so se stroški njegove gradnje povečali skoraj za polovico. Za osnovna sredstva tega obrata je kombinat vložil približno 2,7 milijarde starih dinarjev, za obratna sredstva pa 700 milijonov starih dinarjev. Pozneje so bili zgrajeni še silosi za 900 vagonov žita, lani pa me-šalnica in sušilnica. Vse te investicije so bile izvedene na podlagi kreditov, odplačevanje anuitet pa je preseglo amortizacijo in čisti dohodek kombinata. Nastalo zagato je pomagala premagati tudi republika, ki je za odplačevanje anuitet v obdobju od leta 1969 do konca leta 1972 zagotovila iz svojih sredstev po 100 milijonov starih dinarjev letno. To je precej izboljšalo finančni položaj kombinata, ki sedaj z večjim zaupanjem planira svoj nadaljnji razvoj. Trenutni položaj kombinata je razmeroma ugoden tudi zaradi tega, ker so v zadnjih dveh — treh letih malo investirali, kar pa seveda samo odlaga različne probleme nadaljnjega razvoja. Gotovo imajo v kombinatu prav, ko so sklenili, da bodo investirali le toliko, kolikor bo razpoložljivih sredstev — in da bodo hkrati dali prednost vlaganjem, ki bodo takoj dala dohodek. To pa je predvsem kom-pletiranje in rekonstrukcija obstoječih proizvodnih linij: krma — živina — mleko — meso — predelava — prodaja; nasadi — skladišča — kleti — predelava. — prodaja; gozdovi — žaga — mizarstvo — prodaja. Hkrati s tem so se v kombinatu usmerili v iskanje ustreznih oblik tehnično-poslovnega sodelovanja — do integracije — s podjetji predelave in trgovine, da bi tako svoje proizvodne linije čimbolj kompletirali in dosegli maksimalno izkoriščanje vseh zmogljivosti. V tem položaju je izrednega pomena vprašanje, kako razvijati samoupravljanje v okviru kombinata in kako deliti njegov dohodek, da bodo pokrite tako potrebe kombinata kot celote in zadovoljene težnje obratov, i'a v večji meri odločajo o porabi sredstev, ki so jih ustvarili s svojim delom. Dohodek se sedaj namreč sicer ugotavlja po obratih in delovnih enotah, skladi pa so centralni; noben obrat nima niti statusa pravne osebe, niti lastnega žiro računa. Z drugimi besedami: poslujejo sicer decentralizirano, dohodek pa se deli centralizirano — po sklepih delavskega sveta kombinata Obratni delavski sveti in sveti delovnih enot pri tem nimajo besede. Posamezni obrati kombinata dosegajo različne poslovne rezultate, vendar pa v kolektivu niso povsem prepričani, da so razlike v teh rezultatih pogojene samo z boljšim ali s slabšim delom. Dohodek obratov je v veliki meri odvisen od internih cen, ki so sicer določene s pogodbo, ki pa vendar ne omogočajo vsaj približno enake akumulacije obratov, ki so med seboj proizvodno povezani. Tako, na primer, obrat mešalnica 90 % svoje proizvodnje posreduje farmi bekonov, poslovni rezultat obeh obratov pa je zelo različen — kar se seveda odraža tudi v osebnih dohodkih zaposlenih. Isto velja za interne cene In za poslovne rezultate vinogradnikov In kletarjev, živinorejcev in mlekarjev itd. Skratka — zaradi teh Internih cen v kombinatu dvomijo, da je dohodek pravo merilo za uspešnost dela posameznih obratov, hkrati pa razmišljajo o tem, da bi nemara kazalo spremeniti sedanjo notranjo organizacijo kombinata in nekatere obrate združiti. Razumljivo je, da tisti obrati, ki sedaj dobro poslujejo, želijo imeti tudi večjo korist od tega — in da tisti obrati, ki slabo poslujejo in se borijo s težavami, želijo te težave še naprej reševati s prelivanjem sredstev, kar pa je možno samo na podlagi centralizirane delitve teh sredstev. To dvoje si seveda med seboj nasprotuje in odtod tudi težave pri sestavljanju novega statuta kombinata,' ki bo moral odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti sredstva za pokrivanje obveznosti in za prepotrebne rekonstrukcije in investicije, hkrati pa tudi večje osebne dohodke v tistih obratih, ki bolje poslujejo in ustvarjajo večji dohodek. MILAN POGAČNIK 8. avgusta 1942. leta je v majhnem ravninskem gozdičku v dolini Pesnice v Mostju med Ptujem in Juršinci v neenakem in hrabrem boju padla Slovenjegoriška — Lackova četa. V spomin na ta junaški boj praznujemo od 1959. leta 8. AVGUSTA PRAZNIK OBČINE PTUJ Vsem članom sindikatov in občanom čbčine Ptuj čestitamo za praznik ter jim želimo mnogo delovnih uspehov: OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV OBČINE PTUJ MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA PTUJ IN ORMOŽ MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE* IN TOBAČNE INDUSTRIJE PTUJ, ORMOŽ IN SLOVENSKA BISTRICA MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV PTUJ IN ORMOŽ MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ PTUJ IN ORMOŽ MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI PTUJ IN ORMOŽ OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PTUJ Vabimo člane sindikatov, da se skupaj z ostalimi občani polnoštevilno udeležijo osrednje proslave občinskega praznika, v soboto, 8. avgusta 1970, ob H. uri v Jelovicah pri Majšperku. Med NOB je bil v Jelovicah sedež organov tedanjega ptujskega okraja. V omenjeni kraj so prihajale tudi večje partizanske enote: bataljon Šercerjeve brigade in specialna četa Kozjanskega odreda. Jelovice so nudile partizanom prijeten dom. O PRIHODNOSTI ODLOČAJO SLUŽBE Na zadnji razširjeni seji mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva in prehrambene industrije v Beogradu so člani ugotovili, da delovne organizacije prekoračujejo vse roke, določene za izdelavo planskih projekcij, za obdobje 1971—1975. Odbor pa je pri tem tudi ugotovil, da se tudi sindikalne organizacije v delovnih kolektivih ne morejo v celoti otresti krivde za zamujanje rokov. Tako je na primer odbor ugotovil, da od skupno 47 anketiranih sindikalnih organizacij kar 35 organizacij sploh ni posvetilo pozornosti tem vprašanjem ali pa so jih obravnavali le kot zadevo postranskega pomena. Kot posledica premajhne aktivnosti druibeno-političnih dejavnikov se zdaj razkriva dejstvo, da se večina delovnih organizacij v Beogradu šele pripravlja na sprejem srednjeročnih programov razvoja. Tako je od 213 anketiranih delovnih organizacij komaj 73 kolektivov sprejelo plane svojega razvoja ali pa jih bodo šele v kratkem sprejeli. Prav ti podatki so bili neposreden povod za to, da je mestni sindikalni svet v Beogradu skupaj z mestnimi odbori strokovnih sindikatov sprejel program aktivnosti sindikatov, ki zadolžuje vse sindikalne organizacije, da spodbude strokovne službe v delovnih organizacijah, da bi do 1. oktobra le pripravile razvojne trrograme. Po mnenju sindikatov naj bi takoj nato razpravljali o teh srednjeročnih programih razvoja zbori delovnih ljudi ter jih vsekakor še pred koncem letošnjega leta tudi sprejeli. Zakasnitve pri pripravi srednjeročnih programov razvoja pa niso edina slabost beograjskih delovnih organizacij. Tisto, kar sindikati v Beogradu najbolj zamerijo delovnim organizacijam, je to, da plani še vedno ne nastajajo kot plod samoupravnih dogovorov proizvajalcev. Tako so na primer bile v 16 od 32 anketiranih delovnih organizacij strokovne službe, za planiranje osnovni nosilci oblikovanja zasnov petletnega gospodarskega in družbenega razvoja, samo v štirih delovnih organizacijah pa so to funkcijo prevzeli delovni kolektivi. Podoba postane celovitejša, če dodamo še nekatera dejstva: v dveh delovnih organizacijah so bile politične organizacije osnovni nosilci srednjeročnega planiranja, v treh so to funkcijo opravili strokovni kolegiji, v šestih delovnih organizacijah samoupravni organi — pri čemer v nekaterih delovnih organizacijah delovnim kolektivom sploh niso dali možnosti, da se izrečejo o programih razvoja, temveč so jih po najkrajši poti sprejeli. Rravna posvetovalnica »Ei • VPRAŠANJE: Star sem 56 let in imam 36 let pokojninske dobe. Ker sem slabšega zdravja, se nameravam predčasno upokojiti. Med zadnjo Vojno sem bil kot izseljenec zaposlen pri nekem industrijskem Podjetju. V letu 1943 sem se odzval pozivu za vstop v hrvatsko Vojsko — domobrane in sam v tej vojski služil tri mesece do kapitulacije Italije, nakar sem se ponovno zaposlil. Zanima me, ali mi bodo ob upokojitvi odbili vso delovno dobo, ki sem jo pridobil v času okupacije, ali samo tiste tri mesece, bo sem bil v sovražnikovi vojski. F. K. — Celje • ODGOVOR: Ker ste bili v času narodnoosvobodilne vojne pripadnik obo-rOženih sil na strani okupatorja oziroma njegovih pomagačev, se vam po določbi 1. odstavka 163. člena temeljnega zakona 0 pokojninskem zavarovanju ne šteje v pokojninsko dobo ves čas od 8. aprila 1941 do 15. 5. 1945. leta ne glede na to, koliko časa. je vojaška služba trajala in je brez pomena, ali vas je za-l’adj takega sodelovanja sodišče obsodilo ali ne. M. VEHOVEC • VPRAŠANJE: Po končanem porodniškem dopustu sem začela delati s skrajšanim delovnim časom; prav v teni času naj bi po sklepu delovne organizacije izrabila redni letni dopust. Zanima me, ali lahko delovna organizacija odredi letni dofrust delavki v času, ko dela s skrajšanim delovnim časom? A. D. — Ljubljana • ODGOVOR: Delovna organizacija lahko z razporedom letnih dopustov določi, da delavka izrabi svoj letni dopust v času, ko dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti če je določeno, da vsi delavci izrabijo letni dopust hkrati, uvede torej tako imenovani kolektivni dopust. Če pa v vašem primeru ne gre za kolektivni dopust in če splošni interes delovne organizacije oziroma organizacija dela dovoljujeta, da dopust lahko izrabite tudi kasneje, bi bilo pravilno, da bi delovna organizacija upoštevala vašo željo, da bi izrabili dopust kasneje, to je, ko bi začeli delati poln delovni čas. Pri tem naj opozorim še na določilo člena 71. TZDR, po katerem mora delovna skupnost najmanj 30 dni vnaprej sporočiti delavcu, katerega dne se začne njegov letni dopust. f MIRJANA LIPUŽIC SINDIKATU NJEGOVO MESTO! Delavski svet PTT podjetja v Skopju je sprejel statut in V njem med drugim opredelil tudi vlogo sindikalne organizacije v podjetju. Medtem ko je v prejšnjem statutu bilo določeno, da je delavski svet dolžan posredovati sindikalni organizaciji svoje materiale, pa je po novem statutu tudi sindikat dolžan v določenih primerih obvestiti samoupravne organe, kaj misli o posameznih problemih. Samoupravni organ je nato dolžen mnenje sindikata upoštevati, če ga pa ne, lahko sindikat zahteva izvedbo referenduma. Spričo te opredelitve vloge sindikata v statutu podjetja so sprva nekateri sodili, da statut podreja samoupravlajnje sindikalni aktivnosti. Podrobnejša analiza odnosov pa je razkrilaj da je tak pomislek povsem odveč, da torej ne gre za nobeno podrejanje niti samoupravljanja sindikatu in ne sindikata samoupravi. Gre za to, da je delavski svet dolžan upoštevati nekatere pobude sindikata, da je dolžan o njih razpravljati ter o svojih stališčih obvestiti sindikalno članstvo. Prav tako pa je zdaj tudi sindikat dolžan, da aktivno posega v razreševanje problemov in v oblikovanje družbenih in ekonomskih odnosov in da torej ni več neprizadet opazovalec. Taka normativna opredelitev vloga sindikata pa bo omogočila, sindikatu v skopskem PTT, da se bo laže vključeval v samoupravno odločanje, da bo postal neposreden sooblikovalec družbenih odnosov v podjetju. S tem so se seveda povečale pravice, obenem pa tudi dolžnosti sindikata v tem podjetju. Podjetje izdeluje: kvalitetno posteljnino za gospodinjstvo s poudarkom na strojno vezenih vzorcih, kvalitetno in zelo uporabno gostinsko konfekcijo ter strojno klekljano čipko. * Se priporočamo! DOPISNIKI POROČAJO • JESENICE Za občinski praznik nov obrat Zadnji dan julija bodo v okviru praznovanja občinskega praznika slovesno odprli nov obrat Iskre na Blejski Dobravi, Denar za gradnjo nove hale je prispevala občinska skupščina, opremo pa podjetje Iskra Kranj. V novem obratu na Blejski Dobravi bodo delali nekatere dele za telefonske naprave. V tem obratu Iskre bodo zaposlili sto delavcev, pretežno žensk iz Jesenic in okolice. V končni fazi, ko bodo proizvodnjo še povečali, bodo lahko zaposlili ie enkrat toliko delavcev, to pa je za jeseniško komuno že kar precej, saj Imajo velike težave z zaposlovanjem žensk. B. B. A SLOVENSKA BISTRICA Izvolili so delegate za kongres V dveh volilnih enotah v občini Slovenska Bistrica so izvolili pred kratkim delegate za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. V prvi volilni enoti, ki so jo sestavljali člani delovnega kolektiva Impol, so za svojega delegata izbrali ANTONA KIDRIČA, metalurškega tehnika iz Impola. Na volilni konferenci II. enote, ki so jo sestavljali člani ostalih delovnih organizacij, ki imajo sedež v bistriški občini, pa so za svojega predstavnika na II. kongresu izvolili KVIRA PETRAČA, gradbenega tehnika iz GP »Granit«. V. H. ■■■■■■■■■ VELEBLAGOVNICA MITOM J priporoča potrošnikom biter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo 9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje 9 za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki labko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, BLAGOVNICA NAMA, Kočevje s 1 : 5 IM« ■ ■■■■■■■■■HI S SPREJET JE NOVI STATUT ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV KONČANO POMEMBNO IN OBSEŽNO DELO V »em velikem zasavskem podjetju so med prvimi v revirjih začeli pripravljati nove samoupravne dokumente in po skoraj dveh letih temeljitega dela pred kratkim sprejeli novi statut, ki ureja številna vprašanja in predvsem položaj te delovne skupnosti, kot tudi vseh njenih zaposlenih članov. Posebna komisija za pripravo novega statuta je na zadnjem zasedanju osrednjega delavskega sveta Zasavskih pre- uresničevanje njegovih temeljnih in drugih določil, vsebovanih v teh ali onih poglavjih. Pravilna in umestna je ugoto- mogovnikov ugotovila, da so v. vitev, da bo statut ostal zgolj in javni razpravi člani kolektiva dali nad 70 dodatnih predlogov in pripomb, od katerih jih je samoupravni organ precej sprejel, nekatere pa zavrnil, ker je ugotovil, da niso v skladu z nekaterimi drugimi, že sprejetimi samoupravnimi akti te delovne skupnosti. Razumljivo je, da so v več kot dvomesečni javni obravnavi člani kolektiva največ razpravljali o družbenoekonomskem položaju podjetja pa tudi o svojih pravicah in dolžnostih, odgovornosti pri delu tako vodstvenih ljudi, kot vseh drugih zaposlenih, o upoštevanju varnostnih predpisov, kar je nedvomno v rudarstvu še prav posebnega pomena zaradi narave dela v rudarstvu in o številnih drugih aktualnostih v zvezi s sedanjim in bodočim delovanjem tega podjetja. Novi statut posebej ureja dolžnosti in pravice delovnih ljudi v zvezi s samoupravljanjem in uvaja kot osnovno celico združenega dela delovno skupino, ki naj omogoči vsakemu posamezniku, da sodeluje v samoupravljanju in s tem uresničuje svoje samoupravne pravice in dolžnosti. S sprejetjem novega statuta edinole samo krpa popisanega papirja, če bi njegovo izvajanje prepustili samo posameznikom ali celo posameznim skupinam, pa se, razumljivo, šele začenja ne pa vsemu kolektivu. Po drugi strani pa je res, da bo treba posamezna njegova določila uresničevati postopoma in da se bo treba zanje vsestransko prizadevati. Ni nobenega dvoma, da bo izvajanje statuta v glavnem odvisno od gospodarjenja oziroma uspešnosti prihodnjega gospodarjenja Zasavskih premogovnikov. Zato ni naključje, da o potrebi smotrnega, preudarnega gospodarjenja, o potrebi ustvarjanja takih pogojev poslovanja, da bo to v korist podjetju kot celoti, kot tudi posameznim članom delovne skupnosti, ni govora samo v enem ali dveh poglavjih, marveč na števRnltl straneh tega akta. Vse kaže, da bo prav prihodnji čas nazorno pokazal, kako in v kolikšni meri je pravzaprav mogoče uresničevati vsa stališča novega statuta v praksi. Zasavski premogovniki so prav v teh dneh zašli v velike težave zaradi zaostrenih pogojev pridobivanja premoga in zaradi nekaterih drugih objektivnih razmer gospodarjenja. Kolektiv bo moral vložiti velike napore, da bo odstranil vse tiste vzroke, ki mu za zdaj onemogočajo doseganje boljših proizvodnih in poslovnih uspehov. IZREDNA PRILOŽNOST! volan ljubljana kersnikova 6 vam nudi vozila NSU za dinarska in devizna sredstva ----------- - «> • NSU - 1200 C - 7.152 DM ali 26.950.-N-din - fco Sarajevo Rok dobave pri deviznem vplačilu — promptno, pri dinarskem 30—60 dni # NSU — 1000 C — 6.476 DM ali 24.400.— N-din — fco Sarajevo Rok dobave pri deviznem vplačilu 30—45 dni, pri dinarskem 90—120 dni Ne zamudite fe priložnosti, ker Je količina vozil omejena. Vse informacije o nakupu dobite v našem prodajnem oddelku Ljubljana, Kersnikova 6, telefon 311-734. * AMANDMA V PRAKSI * AMANDMA V PRAKSI * 'AMANDMA V PRAKSI * AMANDMA V PRAKSI • 'AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA 7 Hef erendum r& novo vsebino Referendum, kot obliko neposrednega demokratičnega odločanja, smo kmalu po osvoboditvi vgradili tudi v naš socialistični sistem. Vsebina in postopek referenduma, ki se je uveljavil kot institut našega družbeno-političnega sistema, zagotavljata, da je referendum pri nas vedno predstavljal obliko neposredne socialistične demokracije — obliko neposrednega soodločanja o vrsti pomembnih vprašanj. Z uveljavitvijo delavskega in družbenega samoupravljanja se značaj referenduma še bolj razširi. Vse bolj se uveljavlja kot oblika neposrednega samoupravnega odločanja v temeljni družbeno-poli-tični skupnosti, uveljavil pa se je tudi kot oblika neposrednega samoupravljanja v delovni organizaciji. Vsebino in postopek za izvedbo referenduma je do uveljavitve amandmaja XV. določal zakon. Tudi danes je postopek za izvedbo referenduma v delovni organizaciji okvirno določen z zveznim in republiškim zakonom. Po uveljavitvi amandmaja XV delovni kolektivi avtonomno določajo oblike, preko katerih bodo uresničevali svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Tako tudi vsebina referenduma ni več omejena, četudi zakon še vedno kljub amandmaju določa nekatera statusna vprašanja, o katerih se v delovni organizaciji lahko odloča le z referendumom. Vzpodbujeni z določili XV. ustavnega amandmaja so številni delovni kolektivi posebej pozorno proučili tudi primernost dosedanje vsebine neposrednega odločanja z referendumom. Ugotovitev Resolucije o uresničevanju ustavnega amandmaja XV, ki se glasi: »V dosedanjem izvajanju ustavnega amandmaja so bili doseženi pomembni uspehi in so se pokazale pozitivne tendence, ki so zlasti izražene v krepitvi neposrednega samoupravljanja delovnih ljudi...« se zato gotovo nanaša tudi na novo vsebino referenduma v statutih delovnih organizacij. V teoriji poznamo tri oblike referenduma: • referendum kot obliko neposrednega odločanja o določenih vprašanjih, • referendum, na katerem se odloča o potrditvi nekega pravnega akta, in • referendum, ki ga izvajamo, da bi poprej ugotovili mnenje o določenem vprašanju. Glede na vsebino samoupravnega odločanja poznamo obvezni in fakultativni referendum. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je za določena vprašanja referendum obvezna in edina oblika odločanja, za druge pa se z referendumom odloča, če nastopijo določeni pogoji oziroma le v določenih primerih. Kljub amandmaju pa je referendum mogoče vgraditi v samoupravni mehanizem le v tistih delovnih organizacijah, v katerih je oblikovan delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. To pa zato, ker se v delovni organizaciji, ki nima delavskega sveta, vsa vprašanja razrešujejo neposredno na zboru delovnega kolektiva. V dosedanji praksi se je v naši republiki uveljavila le prva oblika referenduma, katerega vsebino je'določal zakon. V mislih imam referendum kot obliko neposrednega odločanja, kot obvezno obliko odločanja o vseh v zakonu navedenih vprašanjih. To je vedno bil le obvezen referendum, pri katerem tudi pobuda za njegov razpis ni bila potrebna. V frimeru, da je nastopilo vprašanje, o katerem se po določilih zakona obvezno odloča z referendumom, ga je delavski svet moral razpisati. Odločitev o teh vprašanjih, ki bi bila sprejeta brez referenduma, bi bila nezakonita. Glede tega amandma ni uveljavil nič novega. Zakon še vedno določa vsebino obveznega referenduma, le da ima delovna organizacija možnost, da to vsebino razširi. Vsebino referenduma je mogoče razširiti na dva načina; z razširitvijo vprašanj, o katerih se odloča le po poti referenduma - in z določitvijo tistih vprašanj, o katerih lahko v statutu določen pooblaščenec sproži pobudo za razpis referenduma. V statutih delovnih organizacij se postopoma uveljavljata obe navedeni možnosti. Poleg v zakonu določenih vprašanj (spojitev podjetja z drugim podjetjem; pripojitev podjetja k drugi delovni organizaciji; razdelitev podjetja na dve ali več delovnih organizacij; zamenjava sedeža podjetja; reševanje kolektivnih sporov med delovno skupnostjo podjetja in delovno skupnostjo organizacije združenega dela v primeru, da je o sporu mešana arbitraža zavzela stališče, s katerim se delavski svet ne strinja; o spremembi dejavnosti podjetja, ki povzroči, da postane podjetje zavod; o prenehanju podjetja, ker so prenehali pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti oziroma možnosti za delo podjetja), o katerih se lahko odloča v podjetju le z referendumom, statuti navajajo tudi druga. V statutu železarne Jesenice je vsebina obveznega referenduma opredeljena takole: »Delovna skupnost neposredno odloča na referendumu o naslednjih vprašanjih: — o novih vlaganjih tovarne, za katera so potrebne investicije, večje od 20 % nabavne vjednosti obstoječih osnovnih sredstev; — o odcepitvi ali opustitvi posamezne osnovna proizvodne dejavnosti v tovarni] — o izločitvi tovarne iz Združenega podjetja.« Ali določilo v statutu Rudnika lignita v Velenju, po katerem delavci z referendumom odločajo poleg drugih v statutu navedenih vprašanj tudi »o dolgoročnih programih, s katerimi se perspektivno bistveno povečujejo materialne možnosti podjetja, a trenutno pri' zadenejo osebne dohodke delavcev in sklade podjetja.« V obeh navedenih primerih lahko ugotovimo, da je obvezni referendum dobil novo vsebinsko dimenzijo. Vsebina obveznega referenduma tako ni več omejena le na odločanje o statusnih vprašanjih, temveč se razširja tudi na področje najpomembnejših materialnih odločitev v delovni organizaciji. V preteklosti se fakultativni referendum ni uveljavil v naši samoupravni praksi. Po zadnjem spreminjanju statutov pa je vedno več primerov, ko tudi fakultativni referendum dobiva na svojem pomenu. Čeprav so nekateri mnenja, da fakultativni referendum ni primerna oblika, se v praksi poraja vedno večja potreba prav po uveljavitvi tega instituta. Gre za vse tiste primere, ko določeno vprašanje, ki je sicer v pristojnosti delavskega sveta, dobi ob določenih pogojih ali v določenih razmerah izjemno važen pomen za ekonomski položaj delovnih ljudi v delovni organizaciji. Za take primere bi v vseh delovnih organizacijah določila statuta morala dopuščati, da pride do odločitve po poti referenduma ali do druge oblike neposrednega vpliva na odločitev vseh, ki jii> bodo posledice take odločitve zadele. Ni pa nujno, da je edini pooblaščenec za sprožitev pobude za razpis referenduma delavski svet. Pooblaščenci za sprožitev pobude za razpis referenduma bi lahko bili tudi: določeno število članov delovnega kolektiva, zbor delovnega kolektiva podjetja ali dva zbora delovnih kolektivov organizacijskih enot, sindikalna organizacija v podjetju, organ občinske skupščine itd. Kot primer navajam določilo statuta podjetja »Sava« v Kranju, ki fakultativni referendum opredeljuje takole: »Z referendumom delavci podjetja obvezno odločajo: ...kadar delavski svet sam ugotovi, da je določeno vprašanje tako pomembno za celotno delovno skupnost, da. je prav, če o njem odločijo vsi delavci; ko iz enakih razlogov to pismeno zahtevajo zbori delavcev ene tretjin® delovnih enot ali ena desetina delavcev podjetja.« Enako zanimivo in novo je določilo v statutu Pivovarne »Union« v Ljubljani, kjer se kot vsebina referenduma opredeljujejo tudi vprašanja, »za katera sklene delavski svet, da bo o njih ne gled® na to, da so v pristojnosti delavskega sveta, odločala delovna skupnost podjetja z referendumom«; in »o drugih vprašanjih, ki s0 odločilnega pomena za ekonomski položaj članov delovne skupnosti, ki jih predlaga sindikalna organizacija podjetja, dve organizacijski enoti podjetja, glavni direktor ali skupno nredsedniki samoupravnih in družbeno-političnih organov (delavski svet, kolektivni izvršilni organi, sindikalne organizacije in osnovne organizacije ZKJ).« Vsa navedena določila predstavljajo novost in posledico uveljavitve XV. ustavnega amandmaja. V vseh teh primerih fakubu' tivnega referenduma torej ne gre za statutarno opredelitev novih vprašanj, o katerih se odloča z referendumom, temveč za opred6' litev pooblaščencev, ki lahko v določenih razmerah oziroma pogoji" (ki niso vnaprej določno opredeljeni) zahtevajo razpis referenduma o vprašanju, ki je z navedenimi pogoji oziroma razmerami v nep°" sredni zvezi. Vsekakor pa uveljavljanje fakultativnega referendum* — Kakšna je po tvojem situacija? — Kaj več, kot se lahko te dni prebere, ne vem! Skupščina je šla na dopust, cene pa še naprej skačejo kvišku. Izvršni svet se menda še kuha po pisarnah, ampak kaj velikega ne bo mogel napraviti. Nima prave besede. — Ja, tudi jaz sem prebral, da bo v jeseni zahteval več pravic: To bi ne bilo slabo. V skladu s tem bi lahko tudi pri nas napravili kakšne kadrovske premike... — Nikar, Jože! Čas za to še malo ni primeren; ljudje so na dopustu. Razen tega je treba, prav zdaj, če nočemo, hladno glavo, ne v taki vročini. Raje zapri svoj resor in se kam potegni! — Jaz pa mislim, da je treba stvari postaviti tako, kot je treba, prav zdaj, če nočemo, da nas bo situacija prehitela... — Misliš? — Ja, mislim! Kadrovski aspekt obravnavanega problema se bo na jesen nedvomno 5= eASA kakšen pogled naprej! Že takrat se je požvižgal na reformo; nam drugim pa se je razodelo šele lani in letos. Ampak eden mora vedno plačati ceho. Razumeš zdaj? — Ampak on ni bil nikoli doma: kar naprej je letal po bankah in v Beograd in ven. Govorili so, da je tolikokrat na poti, da se je nad Zagrebom že trikrat srečal... — Dragi moj, saj zato! Prav takšen profil se zdaj išče. Poglej malo bilance in se vprašaj, kje je denar, pa ti bo takoj jasno, kakšen kadrovski aspekt se bo jeseni in drugo Ljubljančani se lahko v teh vročih dneh ohladijo v treh mestnih bazenih, in sicer na Iliriji, od koder je tudi naša fotografija, na Koleziji in v na novo odprtem kopališču na Kodeljevem. Kopališče Ilirija je vsak dan polno, okrog tisoč kopalcev se dnevno zvrsti v njem, ob praznikih in nedeljah pa tudi preko tisoč NAMENSKO VARČEVANJE DELAVCEV »1BT«, ZAČASNO ZAPOSLENIH V TUJINI Upravičene želje pa tudi potrebe Predstavniki Investicijskih birojev v Trbovljah so pred kratkim pripravili v Frankfurtu, v Zvezni republiki Nemčiji, prvi širši pogovor z vodji skupin delavcev tega podjetja, zaposlenih v Miinchnu, Ambergu, Zahodnem Berlinu in drugod. Osnovni namen posvetovanja je bil temeljiteje seznaniti vodje skupin in preko njih vse delavce tega podjetja z nekaterimi načrti Investicijskih birojev v zvezi z začetkom uvajanja širšega poslovnotehničnega sodelovanja z nekaterimi zahodnonemškimi podjetji, kar naj bi zagotovilo delavcem po vrnitvi domov ustrezno zaposlitev, in s programom stanovanjske izgradnje, saj je znano, da številni delavci tega podjetja namensko varčujejo za izgradnjo svojih stanovanjskih hiš ali nakup stanovanj potem, ko se bodo za stalno zaposlili doma. ■ V zvezi s tem je zanimiv sklep Investicijskih birojev, da bo preučil možnosti, da iz sredstev, ki so pridobljena od zaposlenih v Zvezni republiki Nemčiji, izdvoji okrog 12 do 14 % denarja izključno za izgradnjo stanovanj za njihove potrebe, ko se vrnejo domov. Gre torej za to, da bi ti delavci delno s svojimi prihranki, deloma s sredstvi matičnega podjetja čimprej dobili ustrezna stanovanja ali pa da bi si lahko sami zgradili svoje družinske hišice. Investicijski biroji so že rezervi- • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • 'AMANDft pomeni, da se bo v naši prihodnji samoupravni praksi o številnih vsebinsko novih vprašanjih odločitev sprejemala po poti referenduma. Referendum kot oblika potrjevanja veljavnosti samoupravnega akta se v dosedanji praksi ni uveljavil. Ta oblika referenduma, kolikor bi jo dovolj pogosto uveljavljali, bi lahko pomembno prispevala k hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov. S tem referendumom se odloča o potrditvi nekega akta organa, ki je pristojen, da tak akt sprejema. V primeru, da statut uveljavlja to obliko referenduma, tak akt velja le, če je bil po sprejetju potrjen na referendumu. Tudi ta oblika referenduma je lahko v statutu opredeljena kot obvezen ali kot fakultativen referendum. Pozitivna zakonodaja ne obvezuje delovnih organizacij, da uveljavijo to obliko referenduma, saj ne predvideva potrjevanja sprejetih splošnih posamičnih aktov na referendumu. Menim, da bi to obliko referenduma bilo primerno uveljaviti za uveljavitev statuta in Pravilnikov o delitvi dohodka, osebnih dohodkov ter pravilnikov o delovnih razmerjih. Vsi navedeni akti predstavljajo podrobno določeno normativno osnovo samoupravljanja v vsaki delovni organizaciji, njihovo oblikovanje pa je vse prepogosto dejansko prepuščeno le ozki skupini delavcev v podjetju. V nekaterih delovnih organizacijah v'drugih republikah statuti predvidevajo referendum kot obliko potrjevanja veljavnosti samoupravnega akta, zlasti za uveljavitev statuta, medtem ko v naši republiki tega primera še nismo našli. Pač pa statuti nekaterih delovnih organizacij uveljavljajo referendum kot metodo ugotavljanja mnenja delovnega kolektiva o določenem vprašanju. Ta oblika referenduma predstavlja v statutu zapisano možnost, da delavski svet v določenih primerih pred sprejetjem določene odločitve iz svoje pristojnosti mora razpisati referendum, da bi ugotovil mnenje (razpoloženje) delovnega kolektiva o vprašanju. V tem primeru gre le za fakultativni referendum, saj je odločitev o njegovem razpisu odvisna od delavskega sveta. Te oblike referenduma, ki po vsebini predstavlja bolj metodo dela delavskega sveta, kot pa obliko neposrednega vpliva na odločitev o določenem vprašanju, ne zasledimo v statutih. Taka oblika referenduma in anketa imata skupni namen. Zato naj navedem kot Primer določilo iz statuta »Transporta« iz Ilirske Bistrice: »O vseh Vprašanjih, za katera ni obveznosti, da jih mora obravnavati zbor delovnih ljudi, oziroma da se morajo reševati z referendumom, lahko člani delovne skupnosti izražajo svoja stališča in dajejo sugestije v anketah.« Navedeno določilo dokazuje, da sestavljavcem ni bila znana hložnost uveljavitve referenduma kot metode za ugotavljanje mnenja delovnega kolektiva. Zato so se poslužili ankete, ki pa predstavlja enako ali celo bolj celovito obliko ugotavljanja mnenja delovnega kolektiva. Vsi navedeni in drugi primeri bi morali biti deležni široke družbene podpore, saj predstavljajo v organizaciji samoupravljanja nove rešitve, ki vodijo h krepitvi neposrednega odločanja o vseh bistvenih vprašanjih družbeno-ekonomskih odnosov, dela in poslovanja, -/ , ~ " PETER TOŠ rali večje zazidalne površine v Trbovljah, kjer naj bi čez nekaj let zraslo novo stanovanjsko naselje, predvsem za delavce-povratnike iz Zahodne Nemčije. Pomenek v Frankfurtu na Maini pa je odkril še nekatere pomembne značilnosti v zvezi z namenskim varčevanjem naših delavcev v tej zahodnoevropski deželi. Zanimanje za varčevanje pri naših delavcih, za organizirano, namensko varčevanje je seveda izredno veliko. Vendar domala vsi naši ljudje sodijo, da jim naš bančni mehanizem, ki za zdaj omogoča varčevanje samo za stanovanja, se pravi, da je mogoče dobiti zgolj kredite na hranilne vloge za stanovanja, ne ustreza. Veliko naših delavcev varčuje tudi za druge namene; eni za izgradnjo manjših obrtnih obratov, drugi za servisne delavnice, tretji bi radi odprli zasebna gostišča, spet drugi razne druge, manjše obrate in delavnice. Zal, pa namensko varčevanje za te dobrine pri nas še ni uvedeno, in zato delavci upravičeno sodijo, da bi kazalo izpopolniti naš bančni sistem oziroma bančno poslovanje. Kot so poudarjali vodje skupin v razgovorih v Frankfurtu, prav to odvrača številne naše ljudi, da svojih prihrankov ne vlagajo na domače devizne račune, ker pač vedo, da s svojimi hranilnimi vlogami ne morejo najemati kreditov in posojil za te namene. Zelja velikega števila naših delavcev pa je, da bi jim slovenska kreditna banka in hranilnica omogočila tudi te oblike varčevanja, saj bi v tem primeru sredstva na devizne račune naših ljudi pri tej banki zagotovo hitro porasla, to pa bi bil za to bančno hišo nedvomno še večji uspeh, kot ga dosegajo v sedanjem deviznem poslovanj«. Predstavnik ljubljanske kreditne banke in hranilnice, ki je tudi sodeloval na posvetovanju, je pojasnil vzroke, ki za zdaj še onemogočajo te -oblike poslovanja, poudaril pa je, da vodstvo banke že lep čas poskuša doseči soglasje za te oblike poslovanja pri zveznih organih in da jim bo to morda kmalu uspelo, V zvezi s tem pa so zanimive še nekatere druge ugotovitve naših delavcev v tujini. Številni med. njimi kritizirajo počasnost pri obveščanju njihovih svojcev doma o deviznih nakazilih. Niso bili tako redki primeri, ko so naši delavci v Zvezdi republiki Nemčiji v bankah, ki sodelujejo z ljubljansko kreditno bančno hišo in njenimi podružnicami na Slovenskem, nakazali toliko in toliko denarja, domači v Sloveniji pa so šele po mesecu dni in v nekaterih primerih celo komaj po petih tednih prejeli obvestilo o nakazilu denarja. Ker za ta čas ne tečejo obresti, se čutijo naši ljudje v Zahodni Nemčiji prikrajšane. Nekateri, vodje skupin so imeli s seboj celo odrezke in pisma svojcev o tej dolgi poti oziroma romanju denarja iz Zahodne Nemčije v domovino. Verjetno so to vprašanje v ljubljanski kreditni banki in hranilnici že uredili, povedali pa smo ga zato, da opozorimo na pomen naglega poslovanja z denarjem, ker je to za naše ljudi življenjskega pomena. Morda - še podatek, ki zgovorno kaže, kako solidno in zanimivo poslujejo nekatere za-hodnonemške. bančne hiše. V razgovorih z delavci smo zvedeli, da te banke na željo ali zahtevo svojih klientov preskrbijo celo ustrezne dokumente in dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš, da jim pač omo- 'Ci” gočijo vse to urediti hitro in ne da bi izgubljali kdo ve koliko dragocenega časa. Po vsej verjetnosti te usluge niso brezplačne, kažejo pa na resnično poslovnost teh bank in na ostro konkurenco med njimi v želji, da bi si pridobile čim več strank. Naši ljudje, zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji, Vedo za te primere, poznajo solidnost bančnih hiš in zato nekateri med njimi vlagajo svoje, prihranke v njih. Ni treba posebej dokazovati velike gospodarske škode za nas, ko je vendarle znano, da predstavljajo devizni prihranki naših delavcev v domačih bankah pomemben vir za obračanje tega denarja za naše potrebe. Vsekakor bi kazalo še bolj prisluhniti potrebam in željam naših ljudi v zvezi z varčevanjem in jim, kolikor je mogoče, ustreči v njihovo in skupno korist. Kadrovski aspekt aktualne situacije zelo zaostril. Najbolje, tova- leto realiziral v praksi. Kdor riš sekretar, da kar takoj pri- ima zveze z veletrgovino in praviva ustrezen seznam lju- bankami, ima oblast. Razumeš di. zdaj? — Ali ne bi raje počakala — Kaj pa reforma? na zvezne in republiške kri- — Katera reforma? terije? Moža sta se zasmejala in — Nikakor. Rekli bodo: gre dvignila kozarca, naj za nosilce samoupravlja- — Na zdravje! n ja, za organizatorje ustvar- Potem si je starejši otrl z jalnih pobud, za družbeno raz- aianjo ustnice in rekel: gledane subjekte in podobno _ oh čia„ari„e še Jaz Pa mislim, da je treba na, za ta mesec. No, stvari postaviti nekoliko sir- če nfmaš ti — Kako? — O, toliko pa še imam. Kaj — Izhajati je treba iz sitna- si še ^ vedno blagajnik naše cije, ki je relativno fleksibil- podružnice? na. — Se! Na seji upravnega — In? odbora so rekli, da sem še naj- — Tudi naši kadri morajo bolj primeren za to funkcijo, biti fleksibilni, ne pa togo za- ker nisem imel še nikoli de-prti vase. belega denarja v rokah, vedno — Pa sploh imamo takšne le plačo. Veš, v odboru je več kadre? direktorjev, imamo pa tudi — Imamo, kako ne! Poglej enega ministra... na primer Štefana... — No, potem si pri viru in- — Ampak Štefan je bil ven- formacij: ali nam bodo po- dar v arestu. kojnine kaj zvišali? — Ja, bil! Pa si kaj vpra- — Nisi bral? Ne več v maju šal, zakaj? Zato, ker se je za nazaj, ampak ob vsakem prve dni reforme, ko je šlo novem letu... še zares, zašpekuliral z oljem. —■ Štiri mesece prej? Odkrili smo ga le po naključ- — Ja, štiri mesece... ju. Prelistal sem obtožnico: VINKO BLATNIK UH ■ M. V. Kompas ima svoje hotele ne samo po Sloveniji, temveč tudi vzdolž jadranske obale. Pred kratkim zgrajeni hotel v Dubrovniku je poln gostov r Kako gospodarimo POPUST, POPUST, POPUST, POPUST, POPUST, POPUST »VARTEKS ODIJELA« PRODAJALNA LJUBLJANA, DALMATINOVA 4 Vabimo vas, da si ogledate veliko izbiro moških in ženskih oblek ter perila po najugodnejših cenah. POPUST, POPUST, POPUST, POPUST, POPUST, POPUST Neposredne naloge Samostojnost Narodne banke — kdaj in kako? (Nadaljevanje s 1. strani) vati in obvladovati notranje tržišče? Politično in ekonomsko bi bilo skrajno zgrešeno, če bi razumeli družbeno intervencijo kot obliko ustvarjanja admini- strativnih privilegijev, avtarkije in podpiranja nizke produktivnosti dela ter preživelega načina gospodarjenja. V slovenskih razmerah bomo hitreje reševali tako imenovano kmečko vprašanje, če bomo Koliko investiramo Investicije so v današnji Jugoslaviji mnogo višje, kot so bile pred vojno. Slabo razvite države namreč ne morejo odvzeti večjih sredstev sprotni porabi, zato so znašale tedaj investicije kakih 5 % do 6 % družbenega proizvoda. V povojnem času pa se je delež investicij povzpel do tretjine družbenega proizvoda, kar je spet pomenilo drugo skrajnost, namreč, nesmotrno porabo denarja za premalo utemeljena in zato ekonomsko nepretehtana vlaganja. Zato smo z reformo investicije temeljito znižali: od 30,9 % vrednosti družbenega proizvoda v času pred reformo so se že v prvem letu reforme znižale na 24,1 % in so se potem zniževale še naprej do leta 1967, ko so dosegle najnižji delež. Od takrat dalje pa se spet povečujejo. V absolutnih zneskih se investicije niso zmanjšale: zmanjševal se je le njihov delež v družbenem proizvodu. Podobno je bilo tudi z investicijami v Sloveniji. Vendar so investicije v Sloveniji predstavljale za 3 % manjši delež družbenega proizvoda. Tako je bilo pred reformo in je še zdaj: lani so investicijska vlaganja v osnovna sredstva znašala v državi 22 % družbenega proizvoda, v Sloveniji pa 19,4 °Io. V letošnjem letu pa lahko ugotovimo veliko naraščanje investicij. Po podatkih za prve tri mesece so se investicije v državi povečale od lanskega leta za 55,2 %, v Sloveniji pa za 59,3 %. Po namenu gre seveda večina sredstev, ki jih investiramo, v gospodarstvo. Pred reformo je bil ta delež v državi večji kot v Sloveniji, po reformi pa se je v Sloveniji povečal. Lani je šlo za gospodarstvo v vsej državi 73,8 % investicij, v Sloveniji pa 75,6 %. Po virih investiranja stalno narašča udeležba bank; v naši republiki tvorijo bančne investicije že 54,4 % vseh investicij. Po reformi so se pa zelo znižale investicije občin, ki so se od leta 1965 do danes zmanjšale za več kot trikrat, če jih merimo po številu dinarjev. Po deležu pa je zmanjšanje petkratno. Investicije v družbeni standard, kjer so najvažnejša vlaganja v gradnjo stanovanj, so se v času reforme precej zmanjšale. V letu 1965 je znašal njihov delež v skupnih investicijah v državi 24,0 %, v Sloveniji 26,1 sedaj pa so se zmanjšale v naši republiki bolj kot v vsej državi. Investicije federacije so v Sloveniji zelo majhne, kajti federacija vlaga največ v manj razvita območja. Njene investicije so največje v Bosni, na Kosovu, v Makedoniji in Črni gori. Ti podatki so že sami po sebi dovolj zgovorni in jih ni treba posebej komentirati. Očitno je, da se znesek spet vzpenja k tretjinskemu deležu investicij v družbenem proizvodu. Kaj to pomeni, pa je tudi znano: predreformne čase. uspešnejši pri odstranjevanju razdvojenosti med starim načinom proizvodnje in moderno tehniko, tehnologijo, organizacijo dela in tržnim gospodarjenjem. Najprej moramo utrditi spoznanje, da izolirane in »le z državo povezane« družinske kmetije, ne glede na njihovo velikost, kot jih poznamo v klasični dobi — in kakršne bi še danes nekateri želeli imeti — nimajo prihodnosti. Vendar ne zaradi »ideoloških kapric« naših družbeno - ekonomskih odnosov oziroma bojazni pred kapitalizacijo, marveč zato ne, ker se jim bodo in se jim že postavljajo po robu železne zakonitosti razvoja modemih proizvajalnih sil, znanje in znanost, delovna . sposobnost, tehnika, tehnologija, organizacija dela, koncentracija sredstev. To pa tudi pomeni, da se bo slovenska vas še naprej razslojevala; vendar bo tisti, ki bo ostal v kmetijstvu, s procesom njegove modernizacije, z razvojem samoupravljanja in z izenačevanjem socialnega statusa z delavci postopno izgubljal značilnosti klasičnega kmeta. Zasebna lastnina proizvajalnih sredstev, ki bo še dolgo obstajala, se bo vedno bolj povezovala med seboj in z družbeno lastnino. Osebno delo se bo prav tako nenehno združevalo zaradi večjih ekonomskih učinkov in uvajanja razvite tehnologije ter organizacije dela. Kmetovi dohodki bodo izvirali pretežno iz njegovega dela bodisi v kmetijstvu bodisi v dopolnilnih dejavnostih, zemljiška lastnina kot vir dohodka pa bo s tem izgubljala svoj nekdanji pomen. Tako se bo spreminjala tudi zdajšnja socialno-gospodar-ska struktura kmečkih gospodarstev. A kar je glavno: z vključevanjem kmetijstva v celotno gospodarsko življenje, v samoupravne in tržne odnose, bomo okrepili tudi socialni položaj kmetov, njihove samoupravne družbene pristojnosti in moč njihove besede pri odločanju o prihodnji podobi Slovenije. V. B. (Nadaljevanje s 1. strani) ščini ne bi oporekal predlogu ZIS. Podobnih primerov je bilo doslej že več, vendar je omenjeni prišel še najbolj v ospredje. Ob večji stopnji avtonomije naše centralne banke ZIS naj-brže pred skupščino ne bi prišel s predlogom, kakršnega je zagovarjal in s kakršnim je — vsem protestom navkljub — tudi uspel. Kako torej je z avtonomnostjo Narodne banke SFRJ? ZVEZANE ROKE, NIHČE ODGOVOREN! Zakon o Narodni banki SFRJ pooblašča in zavezuje našo osrednjo banko, da v zvezi z uresničevanjem kreditno-mone-tarne politike, kot jo določita zvezna skupščina in ZIS, samostojno sprejema naslednje odločitve: • določi višino skupnih zadolžitev (kreditov) poslovnih bank pri Narodni banki; • določi višino obveznih rezerv poslovnih bank pri Narodni banki (o tem smo pisali v zadnji številki DE); • dovoli poslovnim bankam, da lahko koristijo del obvezne rezerve, če same postanejo nelikvidne; • odreja, da morajo poslovne banke del svojih sredstev nalagati v določene posle (namenska poraba sredstev), da bi obdržale svojo likvidnost. Prav tako Narodna banka odreja najvišjo stopnjo zadolžitve posameznega komitenta pri njegovi poslovni, banki. Višina te zadolžitve ne sme preseči vsakokrat določenega odstotka sredstev, s katerimi banka razpolaga; • določa obrestno mero za kredite, ki jih pri Narodni banki najemajo poslovne banke. Kot lahko razberemo iz teh določil, gre dejansko za temeljna vprašanja kreditno-monetar-nega sistema. Vendar pa to ne pomeni, da bi prav za vsako odločitev Narodne banke, ki bi posegla na navedena področja, zares bilo nujno potrebno tudi soglasje ZIS oziroma zvezne skupščine. Ne, podedovana praksa je pripomogla k temu, da Narodna banka nima možnosti, da bi vplivala na odločitve ZIS in zvezne skupščine. Zakonsko besedilo, da Narodna banka ravna v mejah sklepov in priporočil vlade oziroma skupščine, praksa namreč razlaga tako, da banka ravna tako, kot ji navedena organa naročita. Če pa je tako, Narodna banka s stališča praktičnega urejanja problematike kreditno-monetarnega področja in v smislu centralnega regulatorja finančnega tržišča ni in ne more biti niti učinkovita, hiti odgovorna za svoje delo. Najbrž pa nismo daleč od resnice, če zapišemo, da pa to od nje pričakujemo. Praksa namreč kaže, da bi to bilo potrebno, kajti vemo, da v končni posledici za odločitve ZIS in skupščinskih organov ni odgovoren nihče, posledice pa trpi samo gospodarstvo. KAKO NAJ BI BILO »PO NOVEM«? Komisija zvezne skupščine za revizijo zakonov s področja kreditno monetarnega sistema je v svojih tezah zapisala, naj bi z dopolnjenim in spremenjenim zakonom o Narodni banki SFRJ dosegli dvoje. Narodna banka naj bi postala samostojnejša pri opravljanju svojih osnovnih funkcij, kajti le tako bi postala tudi polno odgovorna za strokovno in učinkovito izpolnjevanje nalog, za katere je pooblaščena. Slednjič pa naj bi Narodni banki omogočili, da izboljša in razširi mehanizem urejanja kreditnih in denarnih odnosov. S tem bi namreč Narodna banka imela možnost, da bolj vsestransko in obenem bolj prožno vpliva na denarne tokove in na denarno in kreditno politiko. Čeprav se že omenjena komisija zvezne skupščine ogreva za opisano pot, ki ji ni kaj oporekati, pa je glede konkretnih ukrepov več kot previdna. Predlaga namreč samo dvoje. Prvič gre za to, da bi odločitve v ime- s ..., da bodo v naslednjem < obdobju zagotovili takšen razvoj Makedonije, da bo leta J 1975 znašal nacionalni doho-< dek na prebivalca 700 dolar-( jev, s čimer bi presegli ele-< mentarno nerazvitost republi-< ke in ustvarili pogoje za njen\ nadaljnji in hitrejši razvoj. < Prihodnji razvoj karakterizira < velika odvisnost od dodatne; akumulacije. Makedonija mo-* ra dobiti okoli 50 odstotkov < sredstev, potrebnih za svoj* razvoj, iz sklada za nerazvite.' Drugi negativni faktor je pre-< cej velika nezaposlenost. Raz-< voj pa je odvisen tudi od si-j stemskih rešitev, ki bodo spre-< jete v okviru federacije, kakor ^ tudi od ekonomske politike v < primarni in sekundarni delitvi; ..., da se je, po podatkih> službe družbenega knjigovod- < stva, v vse proračunske bla- J gajne lani nabralo 28,3 mili-* jarde dinarjev, kar je za 4 mi- < lijarde več kot leta 1968. Od< tega odpade ng zvezni prora-< čun 13 milijard din, k čemur < je Srbija prispevala 37,8 od-\ stotka, Hrvatska 27,1, Slovenija 20,2, BiH 8,9, Makedonija < 4,9, Črna gora pa 1,3 odstotka l zbrane vsote. Udeležba v do- < hodku federacije na enega za-< poslenega za prvih šest mese-{ . cev lanskega leta znaša v Slo- < ^veniji 2.228 din, v Hrvaški < 1,684, Srbiji 1,512, Makedoniji^ 1,125, Črni gori 1,049, v BiH* pa 1,013 din. Slovenija je na c prvem mestu tudi če gledamo, J koliko kdo iz svojega družbe-* nega proizvoda izloča v pro-< račun federacije: Slovenija < 12,9 odstotka, Hrvatska 9,9, Sr- < bija 9,7, Makedonija 9.2, BiH < 7,5, Črna gora pa 7,4 odstotka; l *. nu Narodne banke namesto guvernerja, kakor je zdaj, sprejemala uprava Narodne banke, ki bi -jo šele morali ustanoviti. To upravo — kot kolektivno telo — bi poleg predsednika Narodne banke (njegova funkcija bi se približno ujemala s položajem sedanjega guvernerja) sestavljalo še vseh šest direktorjev republiških central Narodne banke, namestnik predsednika Narodne banke — centrale za SFRJ in še pet vodilnih delavcev centrale Narodne banke. Vse člane uprave Narodne banke bi imenoval ZIS. Po tej poti bi bil zagotovljen tudi vpliv družbenopolitičnih skupnosti, še zlasti pa vpliv republik. Omenjena komisija 'še predlaga, da bi se morali sporazumeti o tem, ali bi morala Narodna banka ob sprejemanju svojih odločitev poizvedeti tudi 1 za mišljenje novo ustanovljenega Monetarnega sveta Jugoslavije — njegova naloga je, da ZIS, zvezni skupščini in Narodni banki posreduje strokovna mišljenja o vseh zadevah s področja kreditno-monetarnega sistema — ali pa ji tega ni treba storiti oziroma lahko stališče monetarnega sveta tudi zavrne. Iz vsega tega lahko razberemo, da je vprašanje avtonomije Narodne banke več kot zapleteno in občutljivo. Tako kot je zadeva zamišljena:, bi Narodna banka v najslabšem primeru pridobila le to, da se sme pritožiti ZIS in' zvezni skupščini, če se ne bi strinjala s tistimi mišljenji monetarnega sveta, za katera bi bila z zakonom obvezana, da zanje poizve. Ta pravica bi namreč bila Narodni banki zagotovljena z zakonom. NAMESTO NAŠEGA SKLEPA Razprave o bodočem statusu Narodne banke SFRJ so zdaj očitno šele v začetni fazi. Četudi bi za zdaj uresničili samo to, kar smo že omenili, bi vendarle pomenilo, da smo napravili korak naprej. Uspeh je namreč že to, da smo o teh zadevah sploh začeli razpravljati in da je le predvidena, a čeprav zelo »sramežljiva« liberalizacija avtonomije Narodne banke SFRJ. Kakorkoli pa že bo, vseeno ostaja vprašanje, zakaj poskušamo z druge strani to-avtonomijo zacementirati v malodane neokrnjene sedanje okvire s tem, da v obliki Monetarnega sveta Jugoslavije uvajamo nekak operativno-kontrolni organ, ki naj bi bdel nad poslovanjem in odločitvami Narodne banke. Ali naj to pomeni strah in bojazen pred tem, da bi v mejah zakonskih in drugih pooblastil Narodna banka ukrepala »preveč« samostojno? Ali morda gre za to, da se bojimo relativno samostojne centralne banke, ki bi vladi in skupščini vsilila svoja, ozko finančna stališča? Gre morda za še kaj drugega? Pričakujemo, da bo razprava v zvezni skupščini jasno osvetlila ta in druga vprašanja. MILAN GOVEKAR M N EN J A IN S TALIŠČA NORME KOT KRITERIJ DOLOČANJA VIŠINE OSEBNEGA DOHODKA pohištvo in. oprema, za vaš (dom centrala ljubljana titova 51 V letošnjem prvem polletju so morale delovne organizacije sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest. Pravilno in normalno bi bilo, da je vsebinska povezava med tem aktom in pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. To pomeni, da mora biti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po svoji metodologiji, kvantifikaciji stalnih in stimulativtnih faktorjev nagrajevanja tak, da v največji meri uresničuje zahteve sistemizacije posameznega delovnega mesta in upošteva razlike v individualnem delovnem prispevku delavca, ki dela na sistemiziranem delovnem mestu. V nekaterih delovnih organizacijah, predvsem v tistih, kjer imajo urejeno nagrajevanje po sistemu norm, ne najdejo prave povezave med aktom o sistemaziciji delovnih mest in pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ni namen tega sestavka iskati vzročne zveze med tema samoupravnima aktoma, temveč opozoriti na nekatere probleme in neusklajenosti med določanjem osebnih dohodkov na podlagi norm in našim samoupravnim sistemom. Za začetek razvoja sistema delitve osebnih dohodkov verjetno lahko smatramo začetek razvoja kapitalizma. Takrat je bila plača delavca odvisna in vezana na čas, ki ga je delavec prebil na svojem delovnem mestu. Učinek njegovega dela je bil odvisen od tega, kako močan je bil nadzor. Z nadaljnjim razvojem blagovne proizvodnje in kapitalizma sploh so prišli do spoznanja, da' je možno doseči večji učinek, če je zaslužek delavca odvisen neposredno od količine blaga, ki ga naredi v časovni enoti. Tako so nastale norme, ki so določale, koliko neke vrste blaga mora biti izdelanega v eni uri ali kakšni drugi časovni enoti. Tako so nastale norme, ki so določale, koliko neke vrste blaga mora biti izdelanega v eni uri ali kakšni drugi časovni enoti. Namesto plače po času je delavec, dobil plačo po kosu, s tem je bilo omogočeno, da si je vsak posameznik lahko dnevno izračunal svoj zaslužek, ki pa ni bil v ničemer odvisen od resnično prodane proizvodnje in doseženega skupnega iztržka. S prehodom od plače po času na plačo po normi je v veliki meri odpadla potreba po večjem nadzoru in različnih disciplinskih ukrepih. V našem družbeno-ekonomskem sistemu naj bi bil zaslužek vsakega posameznega delavca odvisen od njegovega prispevka k skupnemu rezultatu poslovanja, ki pa je rezultanta proizvodnih in samoupravnih prizadevanj in odnosov. Glede na to, da naj bi te odnose delovni kolektivi čim bolj razvili, so v teh prizadevanjih norme kot, kriterij za določanje osebnih dohodkov zaviralni element, saj so odraz najemniških odnosov delavec—kapitalist. Še več, norma kot prevladujoči kriterij določanja osebnih dohodkov in naš samoupravni sistem se v bistvu izključujeta. Zakaj? Delavec kot neposredni proizvajalec in potrošnik je zainteresiran, da je norma čim nižja, ker mu je tako ob koncu meseca zagotovljen večji osebni dohodek, kot če je norma višja. Taisti delavec pa naj bi bil tudi upravljavec — samoupravljavec, kar pomeni, da bi moral podobno kot kapitalist ali lastnik sredstev težiti, da bi bila količinska norma na časovno enoto čim višja. S tem bi namreč za podjetje kot celoto dosegel ob nespremenjenem urnem zaslužku več dohodka. Pa ne gre samo za to nasprotje. Delavec, ki je plačah po normi, hoče izdelati čim več izdelkov v časovni enoti. Zato j® kljub normativom kvalitete proizvodnje itd. gotovo prizadeta kvaliteta proizvodov, bolj neracionalno se izkoriščajo surovine, na delovna sredstva se manj pazi. Tako je, če proučujemo delavca kot potrošnika, ki mu je normalno glavni cilj čim bolj debela kuverta ob koncu meseca. Delavec kot samoupravljavec pa bi moral biti zainteresiran za zniževanje stroškov materiala, za primerno uporab® Kako gospodarimo Ste slišali... DANAŠNJI IN JUTRIŠNJI DAN CELJSKE TOVARNE LIBELA :.da se je ob pomoči Srbije in celotne jugoslovanske skupnosti dohodek na Kosovu po vojni povečal za okrog 4-krat, industrijska proizvodnja pa za 7,5-krat. Delež kmetijskega prebivalstva se je zmanj-Sal od 83 na 60 %. V takšen razvoj je bilo investiranih S120 milijonov dinarjev. Prispevek-širše družbene skupnosti ^predstavlja' okrog 65 % ' Skupnih vlaganj. Kljub temu znaša- dohodek na prebivalca samo 36 %= poprečnega dohodka v državi, zaposlenih pa je samo 8% prebivalcev. Cilji Kosova- v srednjeročnem, obdobju razvoja so: letno naraščanje proizvodnje po 14 %, letni nacionalni dohodek na prebivalca naj bi leta 1975 znašal 420 dolarjev, na novo naj bi letno zaposlovali po 50.000 ljudi. Tako bi leta 1975 dosegli 42-odstbtno raven razvitosti Jugoslavije; ..., da bo po predvidevanjih -makedonskih gospodarstvenikov v. naslednjih letih makedonsko gospodarstvo raslo po .stopnji 9 do 9,4-% letno. Na seji ekonomskega sveta v republiki Makedoniji so nekateri menili, da je 9-odstotna stopnja meja rasti, drugi pa so sodili, da bi morala bitu spodnja meja znatno višja kot 9 %,. ie se želi doseči proklamira-ne cilje, hitrejšega razvaja. Za 9-odstotna stopnjo letne rasti so se odločili predvsem žara-1 di omejenosti lastne akumulacije, ker ni bilo pričakova-, nega prelivanja kapitala iz razvitih delov države in iz inozemstva. Sicer pa je prevladovalo mišljenje, da mora biti v prihodnjem razdobju na prve-fn mestu hitrejši razvoj in šele :-na'drugem mestu standard. i * Z ' 9-odsiotno stopnjo rasti bi imela Makedonija' 1975. ‘leta -700 'dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca. Sedaj znaša dohodek okoli 400 dolarjev; j ..da so stališča slovenske gospodarske zbornice o možnostih razvoja v naslednjih 5 letih zanimiva in pomembna, zlasti ker odražajo tudi mnenja drugih republiških organov in organizacij. Osnovna ugotovitev v teh stališčih je, da je v smernicah množica protislovij. Se nič se ne ve, od kod sredstva za modernizacijo, zlasti ne, če razglašamo visoko rast vseh oblik potrošnje, uspelo povečati potrošnjo in hkrati modernizirati proizvod-Neverjetno je, če bi nam njo. Protislovje je tudi v pričakovanju, da se bo treba Usmerjati k razbremenjevanju gospodarstva. Istočasno predvidevajo smernice nove obdavčitve gospodarstva za potrebe zveznega proračuna in za nerazvite; imesPR0DAJA POLK NA ■ VRATA . " ' okna ' ■ ribnica na kredit Malo optimizma, malo grenčice Čeprav so prodajne cene za njihove izdelke blokirane že pet let, vseeno računajo, da bodo pretežno z lastno akumulacijo že v naslednjih petih letih podvojili proizvodnjo, če seveda v prihodnje cene reprodukcijskih materialov ne bodo naraščale tako vrtoglavo, kakor se dvigajo zdaj Celjska tovarna LIBELA je naša največja tovarna tehtnic, obenem pa tudi priznani proizvajalec različnih finomehaničnih izdelkov. Njen 700-čianski kolektiv je lani iztržil 6,5 milijarde S- dinarjev. Po predvidevanjih razvojnega načrta naj bi v prihodnjih petih letih podvojili proizvodnjo; v zvezi s tem pa zaposlili 30% več delavcev, ki naj bi čez pet let v poprečju prejemali za 70 % višje za- služke, kot jim jih njihova Takoj velja poudariti, da so v tovarni LIBELA trezno optimistični in da niti ne bodo preveč presenečeni, če bi se izkazalo, da so delali račune brez krčmarja. Ta trditev preseneča, zato naj jo poskusimo pojasniti. Za trenutne razmere, v katerih posluje LIBELA, je. zna-, čilno, da so prodajne cene njihovih izdelkov blokirane že pet let. Razen vsega drugega to pomeni, da na trgu, ha katerem se hudo dražijo njim potrebni reprodukcijski materiali, lahko vzdržijo samo na račun povečevanja produktivnosti, ki je v dobršni meri posledica specializacije proizvodnje na zahtevnejše vrste tehtnic in finomehaničnih izdelkov ter velikose-rijsko proizvodnjo enostavnejših tovrstnih proizvodov. Pri vsem tem so na podlagi tržnih raziskav ugotovili, da bi na našem trgu lahko prodali veliko več tehtnic in finomehaničnih izdelkov iz svojega proizvodnega programa. Raziskave so pokazale, da bo naš trg čez pet let potreboval približno še enkrat toliko tehtnic, kolikor jih vsi proizvajalci prodajo danes. Drugič: tudi izvažali bi lahko precej več kot zdaj, ko delež Izvoza v njihovi skupni realizaciji dosega le 7 %. Kako torej ob takšnih pogojih oziroma možnostih izkoristiti vsaj tisto, kar imajo: tradicijo, znanje in sposobnost kolektiva, da bi vsemu navkljub le napredovali? POMAGAJ SI SAM IN POMAGALI TI BODO DRUGI! V razgovoru z odgovornimi predstavniki tovarne LIBELA smo lahko izvedeli, da bi, jim sprostitev cen sicer prišla prav, vendar pa s tem za zdaj niti ne računajo niti jim to ne bi koristilo! Na trgu se namreč srečujejo s konkurenčnimi izdelki nekaterih drugih domačih proiz- tovarna lahko nudi zdaj. vajalcev, razen tega pa še s tujo konkurenco. Zviševanje cen torej ne bi pomenilo tiste rešitve, ki naj bi nakazala pot do 5 milijonov novih dinarjev, kolikor bi jih potrebovali za modernizacijo, oziroma za razširitev tovarne. Je še kakšna drugačna pot in kakšna je, da bi prišli do teh sredstev? V tovarni LIBELA sodijo, da so možnosti. Vidijo jih predvsem v nadaljnjem povečevanju proizvodnje in večji produktivnosti, ki pa naj bi bila predvsem posledica nadaljnje specializacije proizvodnje. Kljub zamrznjenim cenam naj bi na ta način ustvarili pretežni del tistih sredstev, ki jih potrebujejo, da bi si zagotovili lastno udeležbo, s katero bi potem zaprosili za kredit. Realno bi ta čas nastopil najpozneje po dveh rMthi: ST POHIŠTVO letih. Dotlej bodo seveda morali stiskati na vseh koncih in krajih, vendar še najmanj pri osebnih dohodkih. Če bi to storili, bi namreč začeli izgubljati kadre. Tega pa si nei morejo in ne smejo privoščiti. SODELOVANJE ALI RAZDOR? Naslednja možnost pridobivanja dohodka, pa je, milo rečeno, precej bolj sporna. Proizvode tovarne LIBELA zdaj namreč montirajo in vzdržujejo tudi pogodbeni servisi. LIBELA zdaj predlaga, da bi ji servisi odstopali del dohodka, ki ga ustvarjajo z montažo in s popravljanjem tehtnic. Sodeč po sedanjem predlogu naj bi šlo za 15 % realizacije pogodbenih servisov. Le-ti se temu upirajo, ker bi s tem izgubili lastno akumulacijo. Toda če se s tovarno LIBELA ne bodo sporazumeli, je ta pripravljena razširiti omrežje lastnih servisnih delavnic. S tem' bi pogodbeni, servisi, med katerimi sta tudi' podjetji TEŽMER iz Ljubljane in TEHTNICA iz Kranja, izgubili precej dela. Če bi torej pogodbeni servisi odklonili tisto, kar jim predlaga LIBELA, bi si morali poiskati dodatno delo, da bi še obstajali kot samostojna podjetja. Pri tem namreč vztrajajo. Dodatno delo pa je možno le v tem primeru, da bi ha nek način še bolj široko odprli vrata tuji konkurenci. To pa bi spet poslabšalo položaj tovarne LIBELA... Na ta način je krog sklenjen. Pogodbeni servisi so zainteresirani. za sodelovanje z domačo tovarno, ki jim trenutno in tudi v perspektivi zagotavlja največ dela. Toda 15 %, kot jih zahteva - LIBELA, se jim zdi preveč. Velja pa opozoriti, da se je pretežni del kadrov, ki jih zaposlujejo pogodbeni servisi tovarne LIBELA, izobrazil v matični tovarni. Delež od uslug, ki si ga skuša zagotoviti LIBELA, si je torej mogoče razlagati tudi kot obliko zahtevka po odškodnirii za vzgojo. BREZ PRETIRAVANJ! Kakor lahko vidimo, je zadeva precej zapletena. Nočemo razsojati, kdo ima bolj prav, saj je na obeh straneh nekaj »-neovrgljivih« argumentov. Dejstvo pa je, da se bodo zaradi skupnih interesov nekako morali sporazumeti. Morda je izhod v integraciji, ki ji načelno nihče ne nasprotuje, vendar se spet ne morejo sporazumeti o izhodiščih zanjo, čeprav se o tem že dlje pogovarjajo... Med vsemi navedenimi čermi — zamrznjenimi cenami, dražitvijo reprodukcijskih materialov in tihimi »grožnjami« pogodbenih servisov — se torej giblje sedanja pot celjske tovarne LIBELA. Njenemu kolektivu želimo. da bi se spretno izogibal vsem nevarnostim. Če se že strinja s politiko kar najbolj intenzivnega izkoriščanja ztnoglji-vosti, najbrž zanj ne. bo pretežko poiskati tudi skuono govorico z vsemi tistimi, ki so odvisni od njegovega dela in od katerih je tudi sam odvisen veliko boli, kot bi se zdelo na prvi pogled. -mG strojev, za čim boljšo kvaliteto itd. Ti dve nasprotji imata lahko za posledico, kar niti ni tako poredko, da je povečan dohodek zaradi zviševanja norm nižji kot pa če bi ocenili izgube, ki so nastale , Zato, ker so, denimo, delavci kljub povišani normi hoteli doseči enake osebne dohodke. So pač toliko bolj hiteli in toliko manj Pazili, kako delajo. Zato je ena najvažnejših nalog samoupravnih organov, med hjimi še zlasti sindikalnih organizacij, da se borijo proti takim načinom., obračunavanja osebnih dohodkov, ki temeljijo zgolj na doseganju in preseganju norm, in da iščejo in izpopolnjujejo tiste oblike nagrajevanja, ki krepijo samoupravni sistem. S tem pa ni rečeno, da je treba norme ukiniti. Nasprotno so želo koristne: — za realno planiranje obremenitve kapacitet. Pri projektiranju Sradnje' ali rekonstrukcije podjetja je treba na primer vedeti, koliko izdelkov je možno izdelati z določenim strojem v določenih Razmerah. Da bi bil ta stroj polno izkoriščen, je verjetno treba določiti še ustrezne druge faze proizvodnje. Torej gre za tehnične in časovne normative in za njihovo medsebojno povezanost z namenom, da bi proizvodnja nemoteno in uspešno potekala; — za odpravljanje organizacijskih napak. Če je na primer znana horma, koliko bi se lahko dnevno naredilo na nekem stroju, dejansko pa je norma redkokdaj dosežena, je dolžnost organizatorjev Proizvodnje ugotoviti, zakaj razlika med normo in njenim dosega-hjem: ali je napaka na stroju ali ne ustrezajo surovine, pomožna delovna sredstva — orodje ali pa gre za nesposobnost delavca; — za spremljanje produktivnosti dela s fizičnimi kazalci; — za sestavljanje cenikov, kamor sodi tudi planiranje osebnih dohodkov kot postavka stroškovne cene; — za ugotavljanje individualnih delovnih učinkov posameznika kot enega izmed elementov sistema delitve osebnih dohodkov. Če vse te lastnosti upoštevamo, potem je jasen zaključek, da so norme, še kako potrebne — toda ne za direktno funkcijsko odvisnost 0sebnih dohodkov, temveč za zagotovitev čim bolj racionalne in Usklajene proizvodnje. Če pa naj bi z določanjem normativov dj-'“gli bolj organizirano proizvodnjo, morajo biti normativi kvali-tetno in objektivno postavljeni. Glede na to je razumljivo, da tega mogoče doseči, če so normativi postavljeni predvsem za dolo-nsnje osebnega dohodka posameznika, ker bodo potem avtomatično višji, če bo prevladala volja vodilnih in nižji od realnih, če jih bo določil delavec kot potrošnik. Praviloma bi namreč morali z normo — bodisi delovno ali časovno — v bistvu določiti najbolj racionalno razmerje med dejavniki proizvodnje — to je z delom, delovnimi sredstvi in predmeti dela — ter učinkom, ki ga je treba s kombinacijo teh proizvodnih dejavnikov doseči. To naj bi bila osnovna vsebina določanja norm, ki pa je žal, še marsikateremu delovnemu kolektivu bolj neznana kot znana ali pa podrejena vlogi norme kot merilca višine osebnega dohodka. Glede na tako opredeljeno vlogo norme se zastavlja vprašanje, kako izpolniti načelo nagrajevanja po delu, če norma kot skoraj najbolj pogost način določanja osebnega dohodka nasprotuje osnovnim načelom samoupravljanja, po katerih je delavec neposredni proizvajalec in hkrati upravljavec vloženih sredstev in celotnega rezultata, to je dohodka. Nagrajevanje po delu je možno doseči, če je po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov vsakemu delavcu zagotovljen osebni dohodek iz treh virov: — iz njegove analitične ocene, ki mora temeljiti na izpolnjevanju po sistemizaciji delovnih mest določenih pogojih; — iz njegovega individualnega uspeha, učinka v skupnem rezultatu, ki se lahko meri mesečno, tromesečno, pri čemer se lahko za delavce v neposredni proizvodnji poišče vzročna zveza med analitično oceno in postavljenimi normami; — iz njegovega individualnega uspeha, učinka v skupnem končnem obračunu poslovnega leta. Kot sem že pojasnila, je namen tega sestavka opozoriti na vsebino norm v našem samoupravnem sistemu nagrajevanja. Pri tem naj bi bilo očitno, da je učinkovitost nagrajevanja po delu zlasti odvisna od objektivno kvalitetno določene sistemizacije delovnih mest ter na njenih temeljih izpeljane analitične ocene posameznika. V tem mehanizmu ima norma le podrejeno in posredno vlogo. Uporabna je za merjenje individualnega učinka delavcev v neposredni proizvodnji, če je to merjenje vsebinsko povezano z analitično oceno posameznika. KSko to doseči, pa je odvisno od sistema, na katerem temelji sistemizacija delovnih mest, in določitve osebnega dohodka po analitični oceni, kjer je spet možnih več inačjc, kar pa ni predmet tega sestavka. MAJDA KOGOJ ?Zavod. » m®MEC«e I/jublfana ? JBee$]feewS8®e« .1® vabi k sodelovanju tovariše in tovarišice, člane sindikalne podružnice, ki bi bili pripravljeni med člani kolektiva zbirati nove naročnike na trilogijo Toneta Svetine »UKANA« Ker je zanimanje za trilogijo še vedno zelo veliko, bo delo ponovno ponatisnjeno. Izid predvidevamo spomladi 1971. leta. Poverjeniki prejmejo ustrezno provizijo. V treh knjigah opisuje avtor na 2400 straneh špijonsko delo Gestapa in obveščevalno službo partizanov na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Ce želite sodelovati pri zbiranju novih naročnikov v vašem kolektivu, sporočite zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10 (knjigotrški oddelek), kjer boste prejeli nadaljnjo informacije. ZAVOD BOREC Doklej nekontroliran ples cen? Nepričakovano močno naraščanje ,cen v preteklem letu, ki ni v skladu s cilji reforme, in gibanj^ cen v letošnjih petih mesecih, kaže, da so cene nedvomno eden od osnovnih problemov gospodarstva. Cene v trgovini na drobno in delno tudi na debelo, cene storitvam, gostinskim uslugam in cene življenjskih potrebščin so vse lansko leto naraščale hitreje kot prejšnja leta. V drugi polovici leta pa so v večji meri. začele naraščati tudi cene proizvajalcev industrijskega blaga. Ta gibanja se še z večjo naglico nadaljujejo letos, le da je vrstni red nekoliko spremenjen. V prvih dveh mesecih so se najbolj zvišale cene pri proizvajalcih industrijskega blaga, v naslednjih dveh mesecih pa smo občutili — kot posledica naraščanja cen proizvajalcev —• izredno močno naraščanje cen v trgovini na drobno in v gostinstvu. Občutne podražitve živil in višje cene storitvam »vlečejo navzgor« tudi indeks cen življenjskih potrebščin. Z: naraščanjem cen, še zlasti cen proizvajalcev in v gostinstvu, smo tako že v petih mesecih presegli podražitve cen lanskega leta, kar še malo ni v skladu z resolucijo ekonomske politike v letu 1970, ki predvideva ob optimalni stopnji rasti gospodarstva tudi uravno-vešenje cen. Dosedanji ukrepi na področju politike cen so bili omejeni le na popravke cen, ki so bili že dalj časa nujni glede na gibanje cen na trgu (zlasti pri surovinah in reprodukcijskem materialu) in glede na porušena. razmerja v cenah. Zadnje spremembe v zakonu o oblikovanju in družbeni kontroli cen in odredba o obveznem dostavljanju cenikov za industrijske izdelke, ki dopušča možnost spremembe cen v dveh mesecih po vloženem zahtevku, pomeni samo prizadevanje, da bi začasno zadržali cene na doseženi ravni, ne pa kaj več. Gospodarstveniki so izračunali, da cene v Sloveniji vedno prehitevajo za mesec ali dva gibanje cen na območju celotne države. Porast cen storitvam pa je v Sloveniji v primerjavi z Jugoslavijo kljub temu visok Tudi v drugih državah cene naraščajo, kar je značilno za močno konjunkturo gospodarstva, vendar so tam podražitve manjše in ne vključujejo vseh vrst blaga. Gibanje cen na svetovnem trgu nedvomno vpliva tudi na naše cene, zaradi znanih vzrokov pa so podražitve pri nas vendarle občutno večje kot na tujem. Tako so v slovenski industriji proizvajalci prodajali svoje izdelke v letošnjem maju v poprečju za 8,7 % dražje kot lani oziroma za 6,1 % dražje kot v zadnjem mesecu leta 1969. Najbolj so narasle cene pri proizvajalcih industrijskega blaga v januarju in februarju (2,1 % oziroma 2,3 %), manj v marcu in aprilu (0,6 %>. V primerjavi z lanskim poprečjem so najbolj narasle cene v papirni industriji, kjer šo bile v decembru sproščene z Izjemo roto papirja in cigaretnega papirja, ki sta ostala še nadalje v režimu zadržanih cen. Posledica te sprostitve je močan porast cen izdelkom papirne in grafične industrije. Drug močan delež pri povečanju prodajnih cen proizvajalcev v industriji pa imajo višje cene lesa in hlodovine. Temu sledi nujno tudi poviševanje cen v pohištveni industriji Nesorazmerja, ki so nastala z zviševanjem cen izdelkom, katerih cene se prosto oblikujejo, in cenami izdelkov, ki so pod neposredno družbeno kontrolo, so zahtevala, da so v letošnjih prvih mesecih v večji meri zvišali tudi cene izdelkom pod kontrolo, še zlasti v barvni metalurgiji. Večje premike v cenah imamo tudi v usnjarski industriji. S cenami je torej tako, kot z vrsto domin: prva, Id se podre, sproži podiranje cele vrste. * V celotni podražitvi gre več kot 70 % podražitev na račun izdelkov, katerih cene se oblikujejo prosto na trgu. Vsi dosedanji ukrepi za umiritev cen, ki smo jih sprejeli v veri, da bodo vpeljali red na trgu, lahko le začasno umirijo po-samežna področja cen, ne morejo pa vplivati na splošno urav-novešenje trga. Za rešitev teh problemov bo potrebno razjasniti | in rešiti nekatera sistemska vprašanja,, zlasti s'področja razširil jene reprodukcije. Na to pa že kar predolgo čakamo. »SAVA« ! JESENICE na Gorenjskem izvaja visoke, nizke, industrijske, športne In turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Lesc. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup ali pa si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. KOLEKTIV ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA OBČINSKI PRAZNIK! ^ Kolektiv trgovskega podjetja »ZARJA« — Jesenice Čestita ob občinskem prazniku vsem cenjenim KUPCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE SODELOVANJE. © 15 specializiranih trgovin @ servisna služba za TV, radio-akustične aparate ® bogata ponudba 1$ ugodni kreditni pogoji @ brezplačna dostava na dom IZVENŠOLSKA DEJAVNOST VINIŠKIH UČENCEV, S AKTUALNE PROBLEME DANAŠNJEGA SVETA KATERO SO SE VKLJUČILI POSREDNO PRAV V VSE Mladi m ; ftA' , m Vsak peti otrok v Beli krajini ima enega od staršev na delu v tujini # Na svojo razstavo, na kateri so prikazali ta problem, so povabili predstavnike političnega in kulturnega življenja @ Hoteli so jih opozoriti na ta problem, žal pa so se le redki povabilu odzvali lahko nastal tako zapleten mehanizem! Vse dela brezhibno. Na razstavi sodelujejo učenci samo s svojimi izdelki izven-šolske dejavnosti. Dvanajst krožkov in skoraj tristo učencev je pripravilo razstavo. Človek skoraj ne bi verjel, da kmečki otrok poleg, šolskega dela in domačih obveznosti na polju in v hiši najde še toliko, časa za neobvezno deld v krožkih. »Skoda je le," je povedal direktor šole tovariš TROHA, »da ti otroci, ki so tako nadarjeni in prizadevni, ko hodijo' v šolo, nimajo povečini nobene možnosti več za nadaljnji razvoj, ko obvezno šolanje končajo.« 1 Dvomim, da so otroci v dru- Obfožujemo vojno! Hočemo mir in srečno mladost! Robot Marko Ima pod kontrolo prometno vozlišče železnice, avtomobilov in ladij, nadzira pasjo družino in plešoča robota in še in še... V začetku meseca so imeli v Vinici v Beli krajini že tretjo razstavo izvenšolske dejavnosti v novi osnovni, šoli. Letos so to razstavo posvetili petindvajseti obletnici OZN in ji dali naslov »Mladi in čas«. . Učenci osnovne šole v Vinici so že širom po svoji domovini in izven nje znani po svoji izven-šplski dejavnosti. Poleg izdelovanja tehničnih predmetov, raznih robotov in zapletenih strojev, so sprožili akcijo »Poslušajte nas«. Lani so izdali celo knjigo pisem iz vsega sveta. Letos je razstavljenih nekaj teh pisem. V tem prostoru, ki je posvečen krožku OZN, je tudi začetek nove letošnje akcije, ki ima naslov »Obtožujem« in ki bo zbrala prispevke otrok vsega sveta, ki sd proti vojni in zatiranju. O tem še neradi govorijo, ker bodo akcijo pričeli šele jeseni. Poleg tega je v šolskem poslopju tudi republiška razstava fotografije pdd naslovom »Mir, pravičnost, napredek«. V posebnem prostoru, je razstava belokranjskih narodnih noš in značilnih izdelkov. Dali so ji naslov »Hodil po zemlji sem naši«. S tem delom razstave so imeli poseben namen. Na celi steni so pokazali, da ima vsak peti otrok v Beli krajini enega od staršev v tujini. Povabili so predstavnike političnega in kulturnega življenja, da bi jih opozorili na ta problem. Zal. pa so se odzvali le redki. Najbolj zanimiva za poprečnega obiskovalca je gotovo soba robotov, ki so ji dali naslov ' »Ustvarjalna fantazija«. Preko dva metra visok robot Marko ima pod kontrolo prometno vozlišče železnice, avtomobilov in ladij, nadzira pasjo družino in plešoča robota, pa glasbeni in računski robot. Prav neverjetno, kako je pod otroškimi rokami Umetno jezero z motornimi ladjami, nad njim pa viadukti gih krajih Slovenije manj nadarjeni in manj sposobni.. Razstave pa, ki bi pokazala tako vsestransko aktivnost, še na no- beni šoli nisem videl. Verjetno nimajo za to zaslug le otroci. TEKST IN FOTOGRAFIJE: ANDREJ AGNIC V Modni hiši sl lahko izberete bogat asortiment damske poletne konfekcije. Izbirali boste lahko med najrazličnejšimi modeli za šport, počitnice, službo ter modeli za sve-čanejše priložnosti. Poleg tega sb na oddelku damske konfekcije v prodaji ekskluzivni, visoko modni modeli v omejenem številu. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR — OSIJEK Na tem majhnem prostoru se vse premika, premika tako, kot v velikem mestu laaaaaaaaaaaaaaaaatBaaaaa* aaaaaaaaaaaa»«aaaaaaaaaaaaaaaa.*.i«a«aaaaaaBaaaaai SUrSSSSSiAH^Amm - -s, j:,;" JSS+1& ffSS SS&ifZSZ: «=.“ ‘