RADIOLOGIA IUGOSLAVICA Anno 12 September 1978 Fase. 3 PROPRIETARII IDEMQUE EDITORES: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE ET SOCIETAS MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE FOEDERATIVE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE LJUBLJANA Radiol. Iugosl. 1 YU ISSN 0485-893X 1 UDK 615.849(05)(497.1) IZREDNO DELOV ANJE NA PLANOCELULARNI KARCINOM BLEOCIN citostaticni antibiotik injekcije ne okvarja hemopoeticnega tkiva zlasti dobri rezultati in obstojnejše remisije pri kom­ binaciji Bleocina z drugimi citostatiki ali z obseva­ njem 1 steklenicka Bleomycinum (v obliki sulfata) 15 mg INDIKACIJE Planoeelular111i poroženevaj oci karcinom kože, glave ilil Vlrartu (maiIDsdle, jreziika, ustnic, ustne i!l1 nosne vobline, f.adnksa ter larin!ksa); kardnom maternicnega vratu, penisa in skrotuma; pljucni karcinom (posebno bronhialni in metastaze; karcinomi ewfagusa, nekarteri možganski rtumordi (gliom, meningeom); maliigni limfom (rntiku­losarkom, limfosarkom in rob. Hodgkin). STRANSKI POJAVI Med zdravljenjem z Bleocinom se lahko pojavijo: ,povišana rtemperartu,r,a po imdic:iranju, izguba apertita, slabost, bruhanje, ,abdominal.Jne boleciJne, diarej1a, i1Zipadanje las, lndu­racija 'i!n pigmentacija ·kože, stomatitis liJn glavobol. Na mestu injidT.anja pride do induracije, cemur pa se lahko izognemo tako, da spreminjamo mesto injiciranja. Pri nekaterih bolnikih, zlasti starejših, ki imajo že okvarjeno funkcijo pljuc, se lahko pojaVJijo a;,neumoniji podobni znaki, ki ,preidejo v :i!reverzibilno pljucno f.ibrozo, ce stanja pravocasno ne odkrijemo in ne prenehamo z zdravljenjem. KONTRAINDIKACIJE Bleocin deluje teratogeno, zato ni primeren za zdravljenje nosecnic. Bleocin je kontraindiciran pri bolnikih z zelo zmanjšano pljucno funkcijo. Previdnost je potrebna pri starejših bolnikih s pljucnimi obolenji in okvaro ledvic. Doziranje je strogo individualno. Intramuskularno: 15 do 30 mg Bleocina razredcimo z manj kot 5 ml fiziološke raz­topine ali 5 %-tne raztopine glukoze. Mesto injiciranja moramo menjati, da prepre­cimo induracijo. Intravensko: 15 do 30 mg Bleocina razredcimo ,s 5 do 20 ml fiziološke raztopine ali 5 %-tne glulwze in injiciramo pocasi. I. m. in i. v. injekcije dajemo 2 do 3-krat tedensko,, ceilotna doza je 300 do 400 mg, za starejše bolnike 100 do 200 mg. Intraarterij.sko dajemo 5 do 10 mg Bleocina na elan ali vsak drugi dan. Dodamo heparin. Injiciramo zelo pocasi ali damo v obliki infuzije. Celotna doza je 100 do 300 mg. Lokalno injiciramo 1 do 3 mg Bleocina, razredcenega z 1 ml fiziološke raztopine, direktno v tumor in okolico. Zdravilo lahko tudi zmešamo z gelom ali vazelinom, da dobimo 0,1 %-tno mazilo za lokalno uporabo. . TOVARNA ZDRAVIL, n.sol.o., NOVO MESTO RADIOLOGIA IUGOSLAVICA PR0PRIETARII IDEMQUE EDIT0RES: S0CIETAS RADIOL0GIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANADE ET S0CIETAS MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANADE F0EDERATIVAE REI PUBLICAE IUG0SLA VIAE LJUBLJANA ANN0 12 SEPTEMBER Fasc. 3 1978 Co1legitm1. reclactorum: N. Allegre,tti, Zagreb -B. Bošnj:a-lwvic, Beograd -M. curcic, Beograd -M. Dedic, Novi Sad -A. Fajgelj, Sair,ajevo -V. Gvozdanovic Za.greh -S. Hemja, Ljubljana -D. Ivam.icevic, Zagreb -B. KarainfiJ.ski, Skopje -B. Kastelic, Ljubljana -K. Kostic, Beograd -B. Mark, Zagreb -N. Martinfac, Zagreb ­ Z. Merkaš, Beogr.ad -L. Milaš, Zagreb -J. Nov,aik, .S.klopje -I. Obrez, Ljub­ljana -F. Petriovcic, Zagreb -S. Popo,vic, Zagreb -B. Ravmihar, Ljubljana -Z. Selir, Sremska Kamenica -S. S·paventi, Zagreb -G. Sestaklov, .Sko,pje , -M. S,-D. Tevcev, Sikopje -B. V, poljar, Zagreb aa:l, Ljubljana Redactor principalils: L. Tabor, Ljubljana , Secretarius redactionis: J. Škrk, Ljubljana es: ,Redaator, T. Benulic, Ljublja·na -S. Plesnicar, Ljubljain:a -P . .Soklic, Ljublj.ana -B. Tavcar, Ljubljana J Radi,ol. Iug,osl. 1 YU ISSN 0485-893X 1 UDK 615.849(05)(497.l) Izdavacki savet revije Radiologia Iugoslavica: M. Antic, Beograd -Xh. Bajraktari, Priština -M. Dedic, Novi Sad -N. Ivo­vic, Titograd -M. Kapidžic, Sarajevo -A. Keler, Niš -M. Kubovic, Zagreb -S. Ledic, Beograd -M. Lovrencic, Zagreb -M. Matejcic, Rijeka -Z. Mer­kaš, Beograd -P. Milutinovic, Beograd -J. Novak, Skopje -P. Pavlovic, Rijeka -S. Plesnicar, Ljubljana -L. Popovic, Novi Sad -M. Porenta, Ljub­ljana -V. Stijovic, Titograd -I. šimonovic, Zagreb -J. škrk, Ljubljana ­ L. Tabor, Ljubljana -I. Tadžer, Skopje -B. Tavcar, Ljubljana -13. Varl, Ljubljana Tajnica redakcije: Milica Harisch, Ljubljana I, zdavanje casopisa u 1978. godini potpomogle su sledece ustanove, instituti, zavodi, bolnice i organizacije udruženog rada: -Savez samoupravnih interesnih zajednica za IJJ!aucne deliatnostri SFRJ -Raziskovalna skupnost Slovenije (u svoje ime, i u ime istraživackih zajed­ nica svih drugih republika i pokrajina SFRJ) -Udruženje za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ (organizacioni odbor X. kongresa radiologa Jugoslavije, Sarajevo) -Udruženje za nuklearnu medicinu SFRJ -Slovenslm zdravniško dmštvo -Otorinolaringološka klinika KC v Ljubljani -Opca bolnica, Split Doprinosi ustanova na osnovu samoupravnih dogovora: -Onkološki inštitut v Ljubljani -Inštitut za rentgenologijo v Ljubljani -Institut za radiologiju Klinicke bolnice u Novom Sadu -Radiološki institut M<:!dicinskog fakulteta Priština -Klinika za nuklearno medicino, KC, Ljubljana Pomoc reviji: -Radiološki instituti iz Beograda -Sekcija za radiologiju i nuklearnu medicinu lekarskog društva BiH Narucnici reklama: -BOSNALIJEK -Sarajevo -ELEKTRONSKA INDUSTRIJA -Niš -KRKA -Novo mesto -LEK -Ljubljana -SLOVENIJALES -Ljubljana -KEMOFARMACIJA -Ljubljana Univerzalna decimalna klasifikacija: Inštitut za biomedicinsko informatiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani RADIOLOGIA IUGOSLAVI CA ANNO 12 SEPTEMBER Fasc. 3 1978 SADRžAJ RENDGENSKA DIJAGNOSTIKA Angiografski prikaz prodora hepatoma u portalnu venu Vujic, I., H. Fabijanic, A. Hebrang, Z. Zubac i F. Petrovcic 603 Naša desetogodišnja iskustva lwd rotacione pneurnoencefalografije autotomografije mozga Livakovic, V., i S. Padelin 609 Rendgenološke ka:mkterisit.ike plucnih metastaza razlicitih tipova sarkoma coveka Klanjšcek, G. i S. Pesnicar 615 RADIOTERAPIJA I ONKOLOGIJA Deepitelizacija -Metoda izbora za lecenje prekancemznih promjena na glasnicam;:. Kambic, V. 621 Vrednost serumskega bakra in akti'V:nost Hodgkiinove bolezni Rudolf, Z. 629 Primerjava uspešnosti zdravljenja bolnic z malignomom ovarija, ki so bile operirane in obsevane, z bolnicami, ki so bile zdravljene s kirurgijo, obsevanjem iln kemoterapijo Klevišar, M., T. Benu1ic, J. Kuhelj 637 Pomen dolocanja izoencimov alkalne fosfataze v -onkologiji šebek, Lj. 641 I"omparaoija umgrafskih sa renografskim nalazima ,kod hidronefroze u bolesnicama sa karcinomom vrata .materice Zwitter, M., M. Erjavec, .j G. Klanjšcek 645 Radiol. Iugosl. UDK 615.849(05)(497.l) NUKLEARNA MEDICINA Primena metode diludonih krivulja u dokaz.vanju speciflicnosti ili heterogenosti ka,rcinoembrionalnog antigena u cirkulaciji Lemberger, J., E. Libman, R. Novakovic RADIOLOGIJA Kratek pregled razvoja molekularne bio1ogije Schauer, P. in š.rk, J. 653 PRIKAZ SLUcAJEVA Osteopathia hyperostotica (solerotisans) multiplex infantilis (Sindrnma Engelmann-Camuratti) Diklic, G. Leontiasis ,ossea uz prikaz jednog boles111ika Livakovic, V., i P. Relja Traumatsko išcašenje kuka u djece uz prikaz jednog slucaja Mates, I. 661 667 671 RADIOLOšKA TERMINOLOGIJA Jedinstvena terminologiija u radioLogiji Ledic, S. 673 VARIA 678 RADIOLOGIA IUGOSLAVICA ANNO 12 SEPTEMBER Fasc. 3 1978 TABLE OF CONTENTS DIAGNOSTIC RADIOLOGY Angiography of the portal vein invaded by hepatic tumor tissue Vujic, I., H. Fabijanic, A. Hebrang, Z. Zubaic, and F. Petrovcic 603 Pneumoencephal-ography with rotational chair and autotomography of the brain Livakovic, V., a.nd S. Padelin 609 Rad.o}ogic characteristics of pulmonary metastases frorn different histological types of human sarcorna Klanjšcek, G. and S. Plesnicar 615 RADIOTHERAPY AND ONCOLOGY Deepithelisat1on -Treatment of choice for vocal oord precancerous lesions Kambic, V. 621 Serum oopper levels and activity of Hodgkin's disease Rudolf, Z. 629 Comparison of treatment results in patients with ovarian malignancies operated and .irradiated with those given operation, irradiation ancl chemotherapy Klevišar, M., T. Benulic a;nd J. Kuhelj 637 The significance of alkaLine phosphata&is isoenzymes in onoology šebek, Lj. 641 A comparison of the urographic stage of hydronephrosis with the renographic findings in patients with cervical carcinoma Zwitter, M., M. Erjavec, ,ancl G. Klanjšcek 1 Radiol. I ugosl. 1 UDK 615.849(05)(497.1) NUCLEAR MEDICINE Application of the diluti-on curves method in provi11.1g specificity or hete-rogeneity of carcinoembryonic anttigen in the circulation Lemberger, J., E. Libmrun, and R. Nova.kovic RADIOLOGY A short review of the recent development in molecular biology Schauer, P., and J. škrk 653 REPORTS OF CASES Osteopathia hyperostotica (sclerotisans) multiplex infantilis (Sindroma Engelmann-Camuratti) Diklic, G. Leontiasis ossea: Report of a case Livakovic, V., and P. Relja Trnmnatic hip luxation in children: Case report Mates, I. 661 667 671 RADIOLOGICAL TERMINOLOGY Advances in radiological terminology Ledic, S. 673 VARIA 678 r 7 DEPARTMENT OF RADIOLOGY, MEDICAL UNIVERSITY SOUTH CAROLINA, CHARLESTON (USA), CENTAR ZA BOLESTI KRVNIH ŽILA KIRURŠKE SLUŽBE KLINICKE BOLNICE »DR OZREN NOVOSEL«, ZAGREB I ZAVOD ZA RADIOLOGIJU KLINLcKE BOLNICE »DR OZREN NOVOSEL«, ZAGREB ANGIOGRAFSKI PRIKAZ PRODORA HEPATOMA U PORTALNU VENU Vuj,ic I., H. Fabijani<':, A. Hebrang, Z. Zubac, F. Petmvcic Sažetak: U dijagnostici hepatoma, ,najcešceg primarnog malignog tumora je-tre, angiograf,tUJJCi ija pruža važne podatke koje drugi dijagnosticki pos ,ne mogu prikazati. U takvu skupinu podataka spadaju i ,oni o veni port-i. Osim -ostalih kairakteristika tumorn, prije postavlj-anja plana terapije mo­ramo znati da li je hepatom prodro u portalne grane. P1,ikazujemo neke osobitosti ang:i,ografake sloi,ke takvog pr.odora. UDK 616.36-006.6-033.2:616.149-073.75 Deskriptorji: jetrne novotviorbe, hepatom, novotvorba rhet.aistaza, p.ortalna vena, angiografij:a Radiol. lugosl., 12; 603-607, 1978 L J Uvod. -Hepatom je najcešci primarni Prilikam iizvodjenja i interpretacije an­maligni tumor jetre. U dijagnostici ovog giografije može se previdjeti dokaz pro­tumora, uz klirnicke i laboratorijske podat­dora hepatoma u portalne grane. Uzrok ke, odlucujuce su razne radiološke meto­torne je cesto blijedi prikaz portalne vene, de. :Važne podatke o lokalizaciji, prošire­ili pak kontrastno punjenje samo malog nosti, a ponekad i o vrsti tumora daju ra­dijela njezinih ogranaka. Ovo se osobito dioizotopske pretrage jetre, ultrazvucna zapaža u pocetku prodora, kada postaji još dij agnostika i kompjuterizirana tomogra­neznatna komunikacija arterijalnog 1i por­f.ij a. Tim postupcima rijetko dobivamo pri­talnog sustava, ili kasnije, kada je veci dio kaz prodora hepatoma u grane vene porte, portaln. vene ispunjen tumorskim masa­a podatak o torne neobicno je važan za ma. Zato ovim radom ukazujemo na os­planiranje terapije kao i za prognozu. novne karakteristike angiografske tehillike Isto tako se spomenutim radiološkim, po­i interpretacije, kojima je cilj utvrdjiva­stupcima ne dobiva cjelokupni prikaz po­nje prodora hepatoma u portalnu venu. remecaja cirkulacije izazvane rastom tu­mora. Prit0IU mislimo promjene na jetre­Metoda angiografskog prikaza tumora nim arterijama ii venama, gornjoj i donjoj jetre. -Angiografska metoda prikaza tu­veni kavi i posebno patološka stanja por­mora jetre sastoji se od angiograf,ije arte­talne cirkulacije. Najviše podataka o vrsti rije celijake i artenije mezenterike supe­tumora jetre kao i o spomenutim hemo­rior Seldingerovom tehnikom (4), a prema dinamskim poremecajima pruža selektiv­potrebi u nastavku se izvode i angiogra­ fije drugih arterijalnih ogranaka. Nakon na angiografiija. perkutane punkcije femoralne arter,ije Rad primljen: 14. 2. 1978. uvodimo preformirani kateter, ciji oblik i Vujic I., H. Fabijanic, A. Hebrang, Z. Zubac, F. Petrovcic velicina ovise o arteriji koju želimo pri­kazati. Da bi nakan arterij alne prikazali i venoznu portalnu fazu cirkulacije, mora­mo kroz kateter injicirati vecu kolicinu kontrasta. U linealnu arteriju injiciramo 50-80 ml, što ovisi o širini arterije i veli­cini same slezene. U arteriju mezenteriku super.ior dajemo 30-50 ml kontrasta, a u oba slucaja brzina protoka kontrasta mo­ra biti 8-12 ml/sec. Serijskim redgenskim snimanjem brzinom od 2--4 snimke u se­kundi u prvoj fazi pr-ikazujemo arterijal­nu cirkulaciju u tumoru. Nakan toga sni­manje je sporije, dovoljna je jedna ekspo­zicija svake sekunde. Zadnja sn,imka mo­ra biti ucinjena 40 sekundi nakan pocetka davanja kontrasta. Tim se 1Jacinom uspi-jeva prikazati portalnu venu bez obzira da 1-i se puni vec u arterijalnoj fazi pri­kaza, ili tek u kasnoj venoznoj fazi preko kolaterala. Angiografske karakteristike prodora he­patoma u portalnu venu. -U arterij alnoj fazi hepatom daje toliko karakteristicne promjene da ga mažemo razlikovati od drugih tumora jetre (1) (sl. 4). Ovdje samo ukratko spominjemo njegove angiografske karakteristike. Bogato je vaskulariziran mnoštvom nepravilnih arterija koje nisu podložne direktnoj invaziji (encasment). Kontrast se nakuplja u malim jezercima iz kojih se brzo ispire. Hepaticne arterije obicno su u cijelosti uvecane. Jedna od važnih karakteristika ovog tu­mora je i prodor u venu portu, što se an­giografski vidi u 40 % slucajeva. Svojim rastom hepatom može prodrijeti u portalnu venu i dovesti do patološke komunikacije izmedu arterij alnog i venoz­nog sustava. Na angiogramu se to vidi kao punjenje ogranaka vene porte kontrastom vec u arterijalnoj fazi. Najcešce do toga dolazi u ranoj arterijalnoj fazi, zato pri­likam analize rendgenograma treba pro- Sl. 2 -Angi-ografija arterije celijake s uve­canjem. Vidi se dobro punjen_j-e arterija jetre kontrastom uz istovr-emenu punjenje ograna­ka vene po,rte kontrastom koji je manje gu­ stoce (strelice) Angiografski prikaz prodora hepatoma u portalnu venu matrati neposrednu okolinu arterij alnih ogranaka jetre na mjestu tumora. U tim slucajevima na istoj snimci viiclimo pato­lošku arterijalnu cirkulaciju hepatoma i kontrastom ispunjene portalne grane (sli­ka 1). Ako je vena ispunjena vecom ko-licinom kontrasta laka je uocljiva na an­giogramu. Cešce je prikaz punjenja ma­nj, ih portal111ih ogranaka blijed, zbog jaceg razredenja kontrasta krvlju. U takvim slucajevima koristi angiografoja s uveca­njem, kod koje se manji portalni ogranci 1 606 Vujic I., H. Fabijanic, A. Hebrang, z. Zubac, F. Petrovcic Sl. 7 -Kasna arterij alna faza angiograma. Blijedo punjenje kontrastom jetrenih vena (strelice) zbog masiv.noo šanta u hemangiioen­ cloteld,omu bolje i jasnije isticu (sl. 2). Drugi postupak koji može biti koristan je suptrakcija an­giograma jetre. Postupkom suptrakcije iz­bjegava se sumiranje blijede sjene kontra­sta sa sjenama okolnih normalnih struktu­ra. Kada prikaz vene nije jasan treba oba­vezno pr,imijeniti ovaj fotografski postu­pak (sl. 3). Izostanak punjenj a vene kontrastom u ranoj arterijalnoj fazi ne iskljucuje pro­dor hepatoma u portalmt venu. U kasnoj arterij alnoj ili u prelaznoj fazi takoder može doci do prikaza ogrmmka portalne vene (sl. 4 i 5). Invaziju mažemo iskljuciti jedino onda, kada nema kontrastnog pu­njenja vene porte u arterijalnoj niti pre­laznoj fazi, vec se ona prikaže homogeno ispunjena kontrastom samo u venoznoj fazi cirkulacije. Diskusija. -Znakove prodora hepato­n1a u portalnu venu moramo na angiogra­mima tražiti u svim fazama cirkulacije. Naši primjeri pokazuju da se vena može ispuniti kontrastnom krvlju iz arterije u ranoj kao i u kasnoj arterijalnoj te pre­laznoj fazi. Prodor hepatoma može se pri­kazati i kao efekt punjenja u kontrastom ispunjenoj veni. U navije vrijeme opisana je karakteristicna ang,iografska slika tak­vog prodora (3). Kontrast u obliku tankih pruga ispunjava prostor izmedu tumora i još nezahvacene venske stijenke. Postaje li samo manje patološke komu­nikacije izmedu arterije i portalne vene, analiza angiograma mora biti pažljiva. Posebno isticemo važnost detaljne analize kasne artenij alne, i prelazne faze cirkula­cije. U njima se blijedo punjenje vene kontrastom može previdjeti, jer u okolini postaji više sjena slicnog intenziteta kao što su sjena jetrenog parenhima ili sam tu­mor kada se imbibira kontrastom. Osim važnlih podataka o odnsou hepa­toma i vene porte, angiografij a može po­moci u odredivanju smjera širenja tumo­ra (sl. 6). U nastavku pretrage potrebno je prikazati i venu kavu, jer je i ona neri­jetko zahvacena tumorom. Svaki prijevre­ni prikaz vena na angiogramu ne znaai prodor hepatoma. To se odnosi na jetrene vene koje se rano pune kontrastom kod tumora za koje su karakteristicni arterio­venozni spojevi. Ovi spojevi nisu poslje­dica infiltrativnog rasta, što najbolje vi­dim okod hemang,ioendotelioma (sl. 7). Za­to se prilikam analize angiograma treba voditi racuna o angiografskim karakteri­stikama pojedinih vrsta tumora. Zakljucak. -Angiografija je nezamje­niva metoda u razlikovanju tumora jetre, kao i za prikaz tumorom 1izazvanih pro­mjena u arterijalnom i vt!nskom optoku. Posebno je važna za prikaz prodora hepa­toma u portalnu venu. Pažljivom anali­zam angiograma ovakav prodor može se uocliti u 40 % hepatoma. Zato se angio­grafski postupak ne prekida prije nego se prikažu sve faze cirkulacije. U traženju znakova prodora hepatoma u portalnu ve­nu mogu koristiti i angiografija s uveca­njem te postupak suptrakcije. Summa,ry ANGIOGRAPHY OF THE PORTAL VEIN INVADED BY REPATIC TUMOR TISSUE Among the diagnostic methods used in dia­gnosing an ex:pansive tumor of the liver, in Angiografski prikaz prodora hepatoma u portalnu venu the majority of cases it is a hepatoma, the a;ngiography of the portal system is of parti­ •cular interest and importance, since it can gi­ve us additi,arnal information about the pos­:sible invasion of the portal vein by inf.iltrat­ing tumor tissue. ;This nnding is of special importances since the planned treatment may differ when the vessels are ,oompwrn:ised. An ,invas..on of the portal systems indicates the­refore a poore prognosis. Literatura l. Bass, F.: The racHolog.ical diagnosis of bepatoma with special emphasiis on angio­graphy, S. outh American Med. J. 49: 745-751, 1975. 2. Goldstein, H., H. Neiman, E. Mena, J. Bobstein, H. App1eman: Angiographic find­ings in benign liver cell tumors, Radiology 110: 339-343, 1974. 3. Okuda, K., T. Muska, T. Yoshida, Y. Kanda, T. Yamazaki, S. J.innonchi, M. Mor.i­ , yama, S. Kawaguchi, Y. Kubo, Y. Shimokava, M. Kojiloo, S. K111ratomi, K. Sakam,oto, T. Na­kashima: Demons•tration of growing casts of hepatoce.llular carci.noma in the portal vein by ooeliac a:ngiography :the thread and stre­aks sign, RacUo1ogy 117: 303-309, 1975. 4. Se.ld.inger, S. I.: Catheter replacement of the needle in percutaneous arteriography: a new technique, Acta Radiol. ,39: 368-376, 1953. Adresa autoa:-a: Ivan Vujic, MD, Department of radi,ol,ogy, Medical University of South Ca­a:-o1Lna, 171 Ashley Avennie, Charlestion S. C. 29403, USA. ¦ IXOTEN ® dražeje Citostatik za oralnu terapiju oclržavanja nakan što je remisija pus­tignuta intenzivnon1 pocetnon1 terapijon1 EncloxanR-om. N D I K A C I J E: Li m [ogranu lomatoza Limfosarkon1 Makrofolikularni limfoblastom Br•ill-Symmers Retikulosarkom Multipli mijelorn \Naldenstrbmova bolest Kronicna limfaticna leukemija Karcinom jajnika Karcinom dojke l'vlikroCelijski bronhijalni karcinom Seminom Drugi kernoscnziti\'11i solidni tumori kod kojih se upotrcb\ja\·., Enduxan.B Kronicn3 mi,ieloil--nn leukcmija P A K O V A N J E: :i0 i 200 dražeja l:c. -bosnaliiek 1 . e Proizvodi . SARAJEVO u sorodnji so firmom BIELEFELD 7 SLUŽBA ZA RADIOLOGIJU I SLUŽBA ZA MENTALNU HIGIJENU, ŽIVCANE I DUŠEVNE BOLESTI MEDICINSKOG CENTRA U ZADRU NAŠA DESETOGODIŠNJA ISKUSTVA KOD ROTACIONE PNEUMOENCEFALOGRAFIJE I AUTOTOMOGRAFIJE MOZGA Livakovic V., S. PadeHn Sadrža:j: Autori opisuju tehniku rotacione pneun1:oencefalografije i auto­tomografije mozga s rn.alom k,olicinom zraka. Iznose desetogocliš:nja zapažanja u radu obzi1rom na tehniku pregleda, dtjagnostiku, ,indikacije, kom:traindikacije, komplikacije za vrijerne i na­kan pregleda. Smatraju da PEG poj,aviom k,ompjuterizirane tomografije mozga, ultra­zvuka i drugih neagres,ivnih metoda pregleda nije izgubila svo·ju klinicku vrij,ec1nost, vec da se s nj,ima skladno dopunjuje. , UDK 616.831-079 Deskriptori: rotaciona pneumoencefa1ografij a, autotomogr.afij a rnJozga,apovij, est, nacin rada, klinicka zapažanja Radiol. Iugusl., 12; 609-614, 1978 L J Uvocl. -Zadnjih nekoliko godina ne­REAL TIME ES-5 smo i mi ove godine uroradiološka dij agnostika je vidno na­(oktobar 1977.) pustili u pogon. predovala. Pronadjena je usavršena i pri­ Svjesni smo cinjenice da ove nove ne­ mijenjena kompjuterizirana tomografija. agresivne metode pretraga cine revoluciju Iz dana u dan koncern EMI (1), koji ju uadijagnostici. To su epohalna otkrica rav­ je objelodanio 1i drugi vodeci svjetski pro­na pronalasku vakcina, rendgen zraka, an­ izvodjaci medicinske opreme daju, na tibiotika itd.a tržište sve savršenije clijagnosticke apara­Mediainski centar Zadar se aktivno te. Oni se temelje na kompjuterskoj obra­ukljucuje u ove nove dijagnosticke toko­di djelornicno absorbiranih rendgen zraka ve, kao što se ,i prije deset godina uklju­koje prolaze kroz zdrava i patološki pro­cio u tada kod nas novu metodu rendge­mjenjena tkiva. Podaci su nam dostupru u nološke dij agnostike: rotacionu pneumo­Vlidu slojevne snimke, brojcane skale ko­encefalografiju s malom kolicinam zraka eficijenata absorpcije rendgen zraka od i autotomografiju mozga. + 1000 do -1000, te kao impulsi deponi­Cilj našeg prikaza je da iznesemo neka rani u fleksibilne i magnetske diskuse iazapažanja stecena u radu. To cirnimo stoga vrpce.a jer smatramo da pneumoencefalografija Ovoj tekovini nauke možemo pridodati pojavom kompjutera nije preživjela me­i primjenu ultrazvuka u dijagnostici. Naj­toda, kao što se tu i tamo cuje. Uvjereni novije tipove aparata za staticku ,i dina­smo da ce se ona ,i u buduce skladno do­n11icku trodimenzionalnu ultrazvucnu dij a­punjavati sa cerebralnim angiografijama, gnostiku SONICAID MS-3 i SONICAID kompjuteriziranim tomografijama, EEG, Rad prirn.ljen: 22. 12. 1977. scintigrafijom, ultrazvukom itd. Livakovic V., S. Padelin Materija li metod rada. -Služili smo se rotacionim stolom koji ,ima dodatak za autotomografiju, rendgen cijevima na sta­tivima 3 D, generatorima Tridoros 4, Tri­doros 150 S, Garantix 1000, automatskom maišnom Gevamatic ll0 i Lysholmovom rešetkam. Bolesnika se u rotacionom stolu ucvrsti remenjem. Glava se faks-ira u umjerenoj fleksiji. Pristupi se lumbalnoj punkciji, uzimanju likvora za laboratorijske anali­ze i uštrca mala kolicina zraka, oko 20 ml. Igla se ne vadi, vec se u nju uvuce man­dren. U tam položaju napravimo probnu postranicnu snimku. Ako ocijenimo da ima dovoljno zraka za izvotljenje pretrage, iz­vadimo iglu, a ako ga je malo, dodamo još nekoliko ml. Ako je glava pacijenta fik­sirana u umjerenoj fleksiji punit ce se ventrikuli mozga. Ako je fleksija slaba zrak se pretežno skuplja u bazalnim cisternama (c. pontis, c. interpeduncularis, c. chiasmatis). Kod hiperfleksije glave zrak ostaje u cisetrni cerebellomedullaris. Ako utvrdi­mo da vec na prvoj snimci ima zraka u predjelu IV komore i aquaeductus cerebri (Sylv1ii) ,odmah pristupamo autotomogra­fiji. Cilj autotomografije je da se prikažu moždane strukture oko akvedukta, a one se anatomski nalaze u osovini lubanje. Na glavu pacijenta se montiraju »uzde«, s njima se glava vrti desno-lijeva nekoliko puta u toku cetiri sekunde, kol1iko traje ekspozicija uz 45 kV. Snimanje se vrši u profilu. Akvedukt, IV komora, pons, pinealka, recessus pinealis, recessus suprapinealis se ponašaju kao tocka koja miruje na oso­vini oko koje se glava vrti. Zato je razum­ljivo da ce se te strukture na autotomo­gramu najjasnije v:idjeti. Regije koje se nalaze sprijeda i straga u odnosu na osovinu se pokretima glave brišu. Iz autotomograma se može dobro ocije­niti širina ponsa izmedju c. pontis i IV komore, te cerebelluma i:zmedju IV komo-re i c. cerebellomedullaris, kao :i sve -in-· fratentorialne strukture. Zatim se snima treca snimka. Pacijent sjedi u stolici s gla­vam u hiperfleksiji. Centralna zraka ide u antero-posteriornom smjeru. Dobije se sli­ka tzv. »galebova krila«. Ova slika je· važna za ocjenu promjene položaja postra­nicnih ventrikula te eventualne disloka­cije u stranu akvedukta Sylvii. cesto u toj projekciji vidimo poput »brkova« ci­sterne amhiens. Iz ovog uspravnog položaja bolesnika rotiramo tako da u stolu leži na ledjima i gleda u rendgen cijev iznad glave. Na snimci dobijemo sliku »leptira« cija krila imi1Jiraju postranicni ventrikuli. Iz snimke mažemo zakljuciti ima li hydrocephalusa, da li su septum pellucidum 1i III komora u mediosagitalnoj ravnini, postaji li agenesis corporis callosi, cavum septi pellucidi itd. Na narednoj, petoj snimci, prikažemo prednje rogove postranicnih komora u profilu. Kod te snimke smo ponekad naišli na radiatio corporis callosi, nekada se vidi i caput nucleii caudati. Rotacijam pacijenta preko prsa napri­jed, zrak prebacujemo u okcipitalne ro­gove postranicnih ventrikula. Snimimo ih u dva smjera (VI i VII snimka). Kao i drugi autori i mi smo nailazili na najrazli­citije anatomske varijante tog dijela ven­trikularnog sistema. Naša osma snimka je najkarakter-isticnija za rotacionu pneumo­grafiju. Naime, kod klasicne PEG nisu se mogla. prikazati u a-p projekciji temporal­ni rogovi jer se nalaze na najnižoj tocki u odnosu na zemljinu težu. Kako je zrak lakši od likvora, nije u njih prodirao, ili ga je trebalo puno dati, kako bi prodro. Zato pacijenta rotiramo preko prsa za 270 ° . Zrak predje iz okc,ipitalnih rogova u temporalne. Na snimci u a-p projekciji oni se proiciraju u orbitama poput srpova. Sl. br. l. Njihovo dno i medijalnu stranu c-ini pes hypocampi. Njih snimimo d u profilu (Ix snimka). Pregled zaokružimo desetdm snimkom u aksijalnoj projekciji na kojoj se vidi panorama temporalnih i okcipital­ Naša desetogodišn,ia iskustva kod rotacione ... Sl. 1 -Zrakom ispunjeni temporalni rogovi nakon rotacije nih rogova postrarnicnih komora mozga. Dodatno se može raditi snimka visece glave. Prije toga moramo prebaciti zrak u III komoru rotacijam preko ledja. Analiziramo odnos dna III komore pre­ma se11i turcici. Ukoliko pojedini dio ventrikularnog si­stema nije dobro prikazan sa zrakom, ro­tacijam zrak prebacujemo u doticne struk­ture i pravimo dopunske snimke. Kod opisa tehnike rada nismo naveli po­datke o ugl()vima snimanja, njemackoj ho­rizontali itd. Uglavnom smo se služili usvojenim principima u našoj i svjetskoj neuroradiologiji. Indikacije. -Najviše smo obradi1i pa­cijenata koji su bo1ova1i od epilepsije ili je za tu bolest postajala osnovana sumnja. Pocetak ovog vremenskog intervala od de­set godina je nastavak uobicajene tadašnje prakse, kada se pneumoencefalografij a u rasvetljavanju epilepsije u pomanjkanju drugih metoda smatrala rutinskom pretra­gom. Zatim smo PEG pr: imenjivali u dija­gnostici ekspanzivnih intrakranijalnih faktora i to u slucajevima kad je postajala sumja za ekspanziju (papi11a stagnas, or­ganski psihosindrom), a neurolog nije imao »1atera1izaciju« u neurološkom statu­su koja bi ga upucivala da u nasun uvje­tima indicira koju drugu metodu pretrage· (angiografiju). Cesto smo PEG radi1i iza angiografij a zbog njihove pravilnije, potpunije inter­pretacije. U našoj kazuistiai rjedje su zastupljene indikacije dokazivanja kongenitalnih mal­formacija mozga, agenezije, kongenitalni hydrocephalus i dr. Kontraindikacije. -Rotacione pneumo­encefalografije nismo radi1i kod velike starosti pacijenata, kome, opceg lošeg sta­nja, uremije, cirkulatorne insuficijencije, akutnih infekcija i Papi11ae stagnans iznad. dvije dioptrije. Komplikacije. -PEG je pored dijagno­sticke vrijednosti popracena raznim korn.­plikacijama, koje na srecu imaju vrlo ri­jetko fatalni ,ishod (7). Da bi se smanjio broj neželjenih poprat­nih pojava, potrebno je poduzeti niz mje-­ra. To iziskuje prvenstveno dobru surad­nju rendgenologa, neurologa, neurokirur­ga ,i drugih klinicara, pravilno postavljenu indikaciju, temeljitu obradu 1ispitanika. Opce stanje bolesnika i prisutnost povi­šenog intrakranij alnog tlaka su elementi, koji trebaju biti podrobno ispitani da bi se sprijecile moguce kmp1ikacije za vrijeme zahvata i neposredno nakon toga. Zato je uobicajen, pored neurološke indikacije, pregled okuliste i interniste. Etiološki, sve komplikacije 1za vrijeme· vršenja pretrage, te neposredno nakon to­ga, vezuju se za ,iritativno dejstvo zraka u endokranijalnim 1ikvorskim prostorima kao i u~·variranju intrakranijalnog tlaka. Tako se udomacilo pravilo, da se kod povi­šenja intrakranijalnog tlaka iznad dvije· dioptrije, ne indicira PEG, ili se ona vrši uz veliki oprez. Stanje kardiorespiratornog sistema, kao­i opce stanje bolesnika, cesto iziskuju po­trebnu premedikaciju. Internisti cesto od­rede digitalizaciju. Kod hipotenzivnih sta­ Livakovic v., s. Padelin nj a, prvenstveno kod posturalne hipoten­zije, preferira se Ephedrini hydrochlorici 30 mg., ali se može uspješno djelovati i stavljanjem elasticnih zavoja na noge, na­rocito kod starijih ljudi. Analgetici su cesto sastavni dio prern.edi­kacije. Neke od njih treba izbjegavati kod somnolentnih stanja zbog povišenog intra­kranijalnog tlaka, jer vec postojecu so­n1nolentnost mogu neželjeno poj acati (Morphin). Nekad cesto upotrebljavani Petantin, Analgin, danas se zamjenjuju Talamonalorn.. Sve više se u premedikaciji izostavljaju J.henergan i Largactil kao se­dativna sredstva zbog opasnosti posturalne hipotenzije. Njihovo mjesto danas zauzi­maju psihofarmaci poput Haloperidola uz preverniranje ekstrapiramidne simptoma­tike. Kod nas se uobicajilo sedirati paci­jenta anksiolitickim farrn.acima (Apaurin am.pule) noc prije zahvata. Treba biti oprezan kod respiratorne dekompenzacije. Potrebno je obratih pažnju na kompli­kacije koje nastaju za vrijeme same pre­trage. Usljed algicnosti zbog uboda kod lum.­balne punkcije može nastati vazovagalna reakcija i hipotenzija. Dovoljnja je rota­cija stolice u horizontalni položaj i pretra­ga se može nastaviti. Ako za vrijeme pre­gleda usI.ijedi epilepticki napadaj potrebna je opskrba Valiumom. Vazomotorne pro­rnjene, znojenje i periferni kolaps nisu ri­jetke komplikacije. Poremecaj srcanog rit­ma (sinus tahikardija, sinus bradikardija, aritmije) primjecuju se kod dv:ije trecine pacijenata. Ni ove komplikacije ne izisku­ju prekid pretrage. Opasan je nagli porast intrakrlanijalnog tlaka. Može doci do uklje­štenja moždanih masa u tentorijalnu inci­zuru :ili cerebellernih tonzila u Faram.en occipitale magnurn.. To je teška komplika­cija ,i pregled se prekida. Rotacionu pneumoencefalografiju prati niz komplikacija i nakon pretrage. cesta je glavobolja, kao \USarn.ljeni simtorn., razlicitog trajanja i ,intenziteta. Mogu se dati vazodilatatori Redergin, Va­sculat. Može doci do povišenja tijelesne topline, kocenja vratne muskulature, po­vracanja, postpunkcionog sindroma. Vrlo rijetka komplikacija je subduralni hema­tom. Cešci je kod djece nego kod odraslih. Statisticki podaci o smrtnosti uslijed PEG su dosta neujednaceni prema razlici­tim. autorima. U prosjeku se krecu oko 0,22 %. Kao uzroci se spominju zracna em­bolija, krvarenja iz apoplektiformnih glio­blastoma !ili uklještenje rnoždanih masa. Naša nijedna komplikacija nije završila letalno. Rezultati. -Izvršili smo preko 150 pre­traga. Pacijenti su nam bili razlicitog uzrasta. Za djecu sn10 stol adaptiral.i na manje dimenzije. U više navrata smo zapazili da kod rasta tumora u ventrikule, a bez kompromitira­nja prirodnih otvora (Monroi, Sylvii, Luschka) i uz normalan resorptivni sistem Pacchionij evih arahnoidalnih granulacija, ostaje tlak likvora isti. Došli srno do za­kljucka da se likvor istisnut tumorom re­zorbira i da se uspostavi fiziološki tlak od 80-120 mm vode. U radu smo zapazili da je cesto likvor pod povišenim tlakom. u jednom od postra­nicnih ventrikula. Zrak ne može da udje u njega kroz odgovarajuci Monroijev otvor. U tim slucajevima smo pacijenta legali na suprotni bok i za vrlo kratko vrijeme bi zrak svladao spomenuti otpor i ušao u ventrikul. Radeci na dij agnostici ekspanzivnih fak­tora, naišli smo na tum.or kaljena corporis callosi. Nije potisnuo, podigao cisternu corporis' callosi, vec je rastao prema lije­vom postranicnom ventrikulu. U prvi smo mah pomislili da se radi o izrazitijoj radi­jaciji corporis callosi. Slabost desnostranih ekstremiteta, laboratorijski nalazi su nas upucivali na ekspanziju. Cerebralna angio­grafija je bila uredna, nije bila potisnuta arterija pericalosa. O toj diskrepanci iz­rn.edju PEG i cerebralne angiografije smo referirali izmedju ostalog na IX kongresu radiologa Jugoslavije 1972. god. u Ljub­ljani. Naša desetogodišnja iskustva kod rotacione. Opcenito smo utvrdili da se zrak kod rotacionih pneumoencefalografija rezorbi­ra za 1-2 dana. Najprije se gubi iz sub­arahnoidalnih prostora, a zatim iz komora. Subarahnoidalne prostore napušta u prvom danu. Ako smo našli subarahno­idalne prostore konveksiteta mozga šire 11ego obicno i ako se nismo mogli odluciti radi li se o atrofiji kore ili ne, ucinili bi­smo sutradan još jednu snimku. Ako bi još našli prisutan zrak radilo bi se o atrofiji. Mnogi pregledi su nam bili praceni flo­kulacijom likvora (Petrovcic). U suradnji s pedijatrima smo obradji­vali dijete staro osam godina. Imalo je -epilepsiju s akustickom aurom. Li,ievo je papilla stagnans bila dvije dioptrije. Dije­te je vuklo desnu nogu. Kod serijske cere­bralne angiograf.ije lijeve unutarnje karo­tide našli smo lagano podignutu arteriju cerebri mediju. Nije bilo patološke vasku­larizacije i imbibicije. Nalaz rotacione PEG je bio uredan. Radilo se o edemu l;i­jevog temporalnog režnja, a ne o tumoru, vjerovatno uvjetovanom cirkumskriptnim encefalitisom iza preboljelih varicella. Pacijent je još živ. iako je od toga prošlo devet godina. Vrlo rijetko dobija epilep­ticke atake. Na ovom primjeru v;idimo ka­ko je PEG pomogla da se dobro prikaza­nim urednim lijevim temporalnim rogom iskljucimo tumor temporalnog režnja na koji je ukazivala angiografija i izbjegnerno operaciju. Kod djeteta od sedam godina dobiLi smo kl-inicku dijagnozu: haemiplegia spasticc, infantilis lateris dex. Littleovog tipa. Taj oblik cerebralne djecje kljenuti pojavio se je sa smetnjama inteligencije i epileptic­kim napadajima. Bolest je pocela nakan poroda. Od nas je tražena cerebralna an­giografij a. Bila je uredna. ,smo Pristupili roto PEG. U profilu smo našli prošireni li­ jev:i ceoni rog privucen natrag. Okcipitalni rogovi se ukrštaju i daju sliku škara. Sl. br .2. To nam je bio dokaz da se radi o retrak­ tivnim promjenama nastalim nakan krva­ renja pri porodu. Kod istog pacijenta smo Sl. 2 Retraktivne pwrnjene ,Jwje pr,ivlace jeclan od okcipitalJnih rogova našli pomaknut septum pellucidum na ipsilateralnu stranu. To smo tumacili par­cij alnom haemicerebralnom atrofijam mozga na suprotnoj strani, koju smo i do­kazali. Ovo su bili samo neki od zanimlj,ivih primjera izmedju niza drugih gdje nam je rotaciona pneumoencefalografija s auto­tomografij om dala dij agnozu. Prvih dana našeg rada smo postavili pi­tanje: »Kada treba raditi autotomografiju u procesu rotac:i.one pneumoencefalogra­fije?« Planski smo radili ra:zn. varijante. Neko vrijeme smo autotomografirali na kraju pregleda. Zatim smo prešli na uzimanje autotomograma na pocetku pretrage, ne­posredno nakan uštrcavanja zraka. Tomo­grafiju smo radili i nakan vracanja zraka :iz temporalnih rogova obrnutom rotacijam preko ledja. N ajbolj,i rezultati su nam bili neposred­no iza uštrcavanja zraka, odnosno prve kontrolne snimke. To je lateralna projek­cija s blagom fleksijom glave. Ako se još i stol :ukosi prema naprijed za oko 10 ° , do­bar rezultat nece izostati. Zakljucak. -l. Rotaciona pneumoence­falografij a s malom kolicinam zraka i Livakovic V., S. Padelin autotomografija mozga se skladno dopu­njuju s cerebralnim angiografijama, kom­pjuteriziranom tomografijam, scintigraf:i­jom, ultrazvukom, EEG itd. 2.e Pretragu sa uspjehom može raditi sa­mo educirani radiolog uz blisku suradnju s neurologom, neurokirurgom, pedij atrom ii patologom. 3.e Potrebno je imati odgovarajuci rota­c.ioni stol, dodatak za autotomografiju i slobodnu rtg. cijev. 4.e Za jedan pregled treba osigurati okoe90 minuta. 5.e Prije pregleda treba obave,zno snimitiekraniogram i pluca, dobiti ,internisticni placet, izvršiti pregled papillae kod oku­liste i dati premedikaciju. 6.e Iza pregleda je potrebna dobra iestrucna njega. Summ.ary PNEUMOENCEPHALOGRAPHY WITH ROTATIONAL CHAIR AND AUTOTOMOGRAPHY OF THE BRAIN The itechn:ique of p1D.eumoenoephalography ,w.ith the use of rotatirnial clrnir and smalleamoU1IJ.t of intramedulla,ry injected air is des­cr1bed in the present [Paper. Tein years expe­Tience acquired with the use o.f the pr-esentedeand desoribed was by .method analysed theeauthors, and, in coJ11IJ.ectton w.ith this, the in­dica'bi,ons, contradindicatiOIIJ.s as well as theeoomplications were considered. Acoording toethe authors experience the pneumoelilcephalo­graphy i o ...., t) .. bD O..;,-, 4--< .... ,.-, Ul n. CJ UJ .... o oj ru rn o. 'E QJ 2 5.0 (fJ "' .6 o n. CJ H 5 z 0.6 0.. (Nurnber ,of cases) Large sized, 1si01i1:ary 1 3 9 2 Large and rneclii1um ,sized, l1in1.itecl 2 14 12 14 rin number Medium and srnall ,sized, nurn,erious 3 6 5 1 Niodular, large number 4 o o 2 Miliary disseminatrion 5 o o 4 Ossifying metastases 6 3 o o Mecliastinal lymph nodes 7 o 4 o rn.e.tars·taJSes Pleural effusiion 8 7 5 o Table -Diistribufoon and frequency ,of pul­rnonary metastases conf.iguration types fro,m 96 patients with sarcornas (33 cases with ,oste.o.genic s•arcoma, 35 cases with soft tissue s·and 28 cases with maLignant mela­ arcomas noma) Results. -According to their morpho­ •1ogiical and, consequently, -radinlogic ,ap­rr:iea.ria1nce sev,e,ra:l 1patterns .of ·pulmonary 1meta:stahc g1,ow,ths weir.e ,identifaed a,ncl subsequentily grou:ped lin the follow,ing pulmo1111airy ,meta,stases configuratiion types:. , l.e large sized, and usually solitary me­:tastases,e 2.e large and medium S1ized metastaises.eappeairing 'in lii,mited 1mmber, possiblyein rboth lung pa.renchymas,e 3.e medium 1and small ,siz,numeriouse ed, 1me>tastas•es .appearling 1111 rboth lungis,e Radiologic characteristics of pulmonary metastases ... 4.a nodu1a,r ,a,r coarse 1g11an1.11ar rn.etastasesaappearing in 1a,rge number on b:oth .si­des, the 1So ca.11ed sub.1111i1i.ary type of metaist,atic di.ssem.in,a1Jion,a 5.a miliary d,i,s,s•em,in.atiion, r, epresented bya ,a 1arge ,n.urnbeir of sma11 sized :meta­stases isppe,ad ·thr.oughout both lungafi.e1ds,a 6.a pr1ilnary ossiify;i;ng and, ussua11y, nu­1ne11ous n1etasta.ses,a 7.a metastas:in the ,mediast1Jina1 Jympha es , nodes, anda 8.ap1euira1 effusio1n.a a,spread ,in the ;med:iastina1 ,1ymph :node.s ,and p1eum1 effusi1rn1 ,are re.p,mted as 1Jhey a, B,,th Ja:st ,1types, 1i. e. the metastaitica p­pea1r often in c0tnnecho1n wiith the m,eta­static dissemination iin the Jungs. The f.requency a:nd d,ishiibubon -,of pu1­,n1onary m,eta,s1tas.es confoigura1Jiio,n typ:es ac­eo.t10 the 1si te aire presented :iln the rchng ,ta,b1e. Osteogenic sarcoma. -In the maj.o,rity of cas,es, 1tha1t is 1in 14 out of 33 pahent,s WJith puhnan.ary meta,stases foom os1teoge­nic sarc-om.a, uhe ,seoo1nd type that is '1a1rge a,nd rnedium sized rn,e1Jastati-c .gr-owthis we­re detected 1 (Ty,pe 2). The seaond ,acoo1r.diT1g ,­ to the.ir freque.ncy we,re :s!ix cases ,with me­diun1 -, and :sma,11 ,s1ized .but J1ume1°ous une1ta­1stas-(Type 3). To the same .gr.oup e.s 1be1ong a1so 1three oa1s,es w:ith '.pmimary ,os,S1ifying 1un.-(Tyipe 6). La:rge 1sized and g metastase,s 1s01ita.ry rn,eta:stase,s (Type 1) were fiound i,n three cases ,of the ,studiiied 1group. P1eura1 e.ffusi1rn1 wais 1·iln asoerta1ilned se­ven c,aises a,nd rit a1w:ays went ,a1on,g with ,so1ritary or ,si11.a1ler n1:e,1:lastases w:hkh were ,s'ituated ,a,Jrn1.g the Ju,ng ipeniphery. ,Th1is w,a:s ,a,11­ ,o,bservied n11ore frequent1y :iln ,adv1 ced case.s. The :submrilia1ry oir rniliiary metas1Ja-tic -dils1semi.na1Jion (Type 4 a;n,d 5) were •not iob­ s-eirved •iin tihe ,:of ,pa1:iilerrtsa studiied seri-e.s with osteogeni,c saroorn,a.a Solf tissue sarcomas. -In ,thiis gmu:p, cases with soft tissue sarcomas of diffe­rent histo1ogy like fibrosarcomas, rhabdo­myosarcomas, 1eiomyosarcomas and he­manghiopericytoma, liposarcoma and an­giosarcoma were studied. Aga1iln ·iin the rn.a,jo1ri-ty of cases, that 1is iln 12 ,out ,of 35 piatie.nt,s 1airge and n,edium ISii.­ 1zed 1netaista:ses were fo1]nd in ,a rn:ode:raite amn1.ber (Type 2), ,111,ex,t ac­ meainwbile the cordiing .1:lo the frequency were ,iin thi,s group 1arge and sol1itary metastases. These we.f;ound 9 ,oillt ,of 35 (Tyipe re in c-ases 1). Mecliu1111 a:nd :sm,all siZied metastaises in large number (Type 3) were detected in fave ca,s,es. In orne p,the at1i,ent 1iad.i,o.J1ogiic a,p,pearance wa:s chairaote1°ized ,by the ,p1re­ 11sence of la117g,e and medium 1S!ized togethe, ,r w,ith 111vmenou1S , small .siJz,ed 1110ta1stases ,thu,s i pr,e:s,e111tiing a ,nrixed picture iof metasta1,tica distr1iibutlio111 (Type 2 ,a1nd 3). Metastatic dep.ostits ;i,n mecliiast.na,l lymph node,s were ,oibserved iln four cases. Ln ione pa1tiiernt lyrrnph niode 1netastases a:p­ i, pea1red dur1ing the ,t,erminal 1pe111i;od ,of di­s.ea:se, aft-er ,a ooni.plete by 1rnac:Li,ahan ,cure of ,,a s,o,liitary 111,eta:static depo.sit 1in the , 111ght ,lung, whlich ,a1ppeaired ancl wa,s i·1Jrea­ ted mo111ths before. Pleuira-1 :effus1iion was 1Jiound 1iln five cas.es, and lin 1al,l ;the oa,se,s .it was a:n acoon1.pa:ny­ ilng 1phenorne,r1an of rthe ,pulrn:onary ,rneta­ stases. miEary metastatic .spreada {Type 4 and 5) wa:s a11ot ,obse1rved arnar1g Submi.1-iia.ry or ., ,1patien1Js of the ,st.1.1diied ,series. Malignant melanoma. -Large and me­clium :s'ized ,meta,sfaJSes lin moderate n1lll11­he1r (Ty1pq 2) weire f,1111 14 1out 1of 38 ound cases with .rnabgna,nt :meLa;n,oma. .Next acoordi:ng to ·theiir f,requency were fou.r ca­ses wiith m1lii·a-ry dis:s-emina-ti1011 ,(Type 5). In these cases , mmary d.ssemrinabon appemed .001111.biined wiith other types ,of 111e­ ailwayis ­·tastases tO/r ,deve.l1oped s'Ubsequent1y to thea , already pr-esea11t .rneta:static 1spread ,of othe1ra types. For instainoe, 1in two oa1se:s ,- ni..l.iiairy ,d!Lssemi:naiti.to.n was f,ound together wiith ,,airge ,mediium :s1ized metast,.es (Ty1pea Jand a:s 2)a.and iiln ,a,rnother two ca1se1s 001mbi;n,ed withathe submi·liairy -diJssemi1nation (Type 4). The , Klanjšcek G. and S. Plesnicar subm1iliairy diissemi1natio,11. (Type 4) w,ais diiagnos•ed only liri ,two c,ases, whi1e ,i111de­peinde1 I1t mi1iary metaJSta1JLc ,51Pread wa:s n'Ot observied iln ,the ,studii,ed ser:i,es. Wlith ,the excep,1:iion o,f Oine ca,se tsubrniliairy ,aind 1ni­Jiiary .dIBs,emli.:nation of pu1mo[1ary meita: S1ta­ •se.s (Ty;pe 4 and 5) was fou:nd 1Jo 1appeair sii­ :multiaineous,1aind tio diiisti111g'Uli.sh a1111d cha­ ly, 1racte.riz,. the diisseminaitilon •type usually [Pre.sent diifficul1:ii.es. Soliltary metaisfas1es (TY]pe 1) were :fiound ,in tw10 while medium ,aind 1s:rnall ,sizeid me­ta:srtases (Tyipe ·3) we.r,e frmnd !in one ,case. The liln1Jeiresti1n.g f:i.Jndiilng ,tn the .s-tudied seirii-es was ,i that JP[eUlrail ieffosion wa:s :never fouI11d rin eas,e.s wi:th ,sol1ita1ry 1111,e1Ja1stais-es, ,wherealS lrai-g-e, mediurn a:nd ,small ,51ized metastases ,(Type 2 al1id 3) were ,in our oa­ses aiooomp,airri,.:,.r ed wilth pleurail ,effusfo111 Fmm the ipresented 10bserv,a1tto11,af ther 1 metastatic diiis:seirnination 10,f pulrnonary melta1sta1s·es kom 10,steogeI11ic ·s-arcon1,a, .s1oft ,1Jissue s.arcon1;a1s aind [na,.Lgnant 1ne·1aa1J01na the fo1low:ilng ,geI11eiral character:iis1Jics, rr,e­giarrdiilng thei,r rr.: adiiolo,gic ,appearanoe ca1n ,be deduoed: 1.rThe m,ost f.r,equent meta1sta:1Jic dils.se­ m:inatilon ,ty;pe 10,bserv-ed in .almost ,equad ,,, p1110p'O H Ul > . H H H H Ul > SCLA 227.6 227.8 218.1 229.6 SCLo 229.8 238.2 244.6 209.9 Tabela 1 -Vrednosti SCL glede na spol in splošne sim:ptrome: SCLA -popr. vrednost v A stadijih, SCLB -poprecna vr,ednost v B sta­chjih, VSI,o, -vsi pacienti, VSIM -vsi moški, VS!r, -vse ženske, III.M -moški v III. sta­ diju F B 41.3 44.1 A M 58.7 Diagram 2 -Razdelitev pacientov ,po spolu, prisoitnosti splošnih znakov in predhodni tera­piji: B-prisotni splošni znaki, A-brez splošnih 2makorv, M-moški, F-ženske, Nihil-brez pred­ •,hodne ,terapije, IR-predhodno obsevanje, KT-predhodna kemoterapija, IR+KT-predhodno ob­ .sevanje in kemoterapija 3* 632 Rudolf Z. je bila 209,9, brez nj•ih pa 229,6. Razlika med obema skupinama je signifikantna (p < 0,01). Pri moških s splošnimi simpto­ mi je poprecna vrednost 238,2, brez njih pa 227,8. Razlika ni zanesljivo i;:1ignifi­kantna (p < 0,1). Zanesljivo signifikantna pa je razlika med moškimi in ženskami s splošnimi simptomi (p < 0,001). V III. sta­diju pa je signifikantna razlika (p < 0,01) med mošk,imi s splošnimi simptomi (244,6) in brez njih (218,1). V tabeli 2 so predstavljene poprecne vrednosti po stadijih. Poprecne vrednosti rastejo od 207,7 v I. stadiju do 220,8 v II. stadiju, dalje na 226,8 v III. stadiju in koncno do najvišje vrednosti v IV. stadiju 237,1. Razlika rn.ed I. in IV. stadijem je signifikantna (p < 0,001). Prav tako je si­gnifikantna razlika med IV. in II. stadijem (p < 0,01) ter I. in III. stadijem (p < 0,01), nezaneslj,ivo pa med I. in II. stadijem (p = 0,1) ter med IV. in III. stadijem (p = 0,1). še nezanesljivejša pa je razlika med III. in II. stadijem (p < 0.2). +-' ::'5 Cll i:::·2 ;, l]j :P. .s ...s: ...s: ...s: > .E u u u u u § z " ·--'­ .s ....:i ....:i j j +-' o . ,o u u u u u 5 z "' .s ....:i ...s: ....:i ...s: +-' o . ,o u u u u u n. Lnvest. 35: 405, 1953. 8.e Hrgovcic M. et al.: Serum coppe.r levelse-in lymphoma and leukemia: special referenceeto Hodgkin's disease. Cancer 21: 743-755,e1968,,e 9. Hrg,M. et al.: Significance of ovcic se­rum copper levels in adult patients witheHodgkin'-s di,Cancer 31: 1337-1345, 1973.e sease. 10.eHrgovcic M. et al.: Serum copper obser­vati,ons in patients with malignant lymp!1,oma. Cancer 32: 6, Hl73. 11.eLacher M. J.: The pathology of Hodg­kin's diseases -have we come full circle. V: Hodgkin's disease. Lacher M. J. ed. John Wi­ley & So,New York, 1976. ns. 12.e Lukes R. J. in J. J. Butler: The patho­logy and nomenclature of Hodgkin's cHsease. Cancer Res. 26: 1063-1081, 1966. 13.e Martazavi S. H. et al.: Value of serumecopper measurement in ly.mphomas and seve­ra! other malignancies. Cancer 29: 5, 1972. 14.e Miller J. B. tn J. E. Ultman: Diagnosticeprocedure in the staging of Hodgkin's disease. V: Hodgkin's disea,se. Lacher M. J. ed. John ,Wiley & Sons, New York, 1976. 15.e Rappaport H. et al.: Report of the com­mittee on histopatho1ogical criteria oontribu­ting to staging of Hodgkin's disease. Cancer Res. 31: 1864-1965, 1971. 16.e Schenker J. et al.: Serum copper levelsein normal and pathologic pregnancies. Am. J. Obstet. Gynecol. 105: 933-937, 1969. 17.e Sischy B. et al.: The leve! of serum cop­per as an indication -of activity, prognosis, and response to therapy in Hodgkin's disease. Abstracts of Tenth International Cancer Con­gress. Houstorn, Texas, 1970. 18.e Tes,smer C. F. et al.: Serum copper cor­relations with bone marrow. Cancer 29: 173-179, 1972. 19.e Tessmer C. F. et al.: Serum copper in lymphoma, particularly Hodgkin's clisease. Abstracts of Tenth International Cm1ce.r Con­gress. Houston, Texas, 1970. 20.e Tessmer C. F. et al.: Serum copper in Hodgkin's cliseas.e in children. Cancer 31: 303-315, 1973.e 21. Tessmer C. F. et al.: Serum copper asean inclex ,of tmn·or respons.e to radiotherapy. RacUology 106: 635-638, 1973. 22. Thorling E. B. in K. Thorling: The cli­nical usefulnes-s ·of serum copper determina­tions in Ho:dgkin's disease. Cancer 38: 225-231, 1976.e 23. Grupa avtorjev: Hodgkinova bolezen.e Radiologi,a Iugoslavica: Suppl. 1, 1973. Zahvala. -Zahvaljujem ,se tov. dr. šumi­Križnik Tatjani, teamu za maligne limfome in vsem delavcem Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki so kakorkoli pomagali pri raz­iskavi. Naslov avtorja: Z. Rudolf, zdravnik, Imu­nološki laboratorij, Onkološki Institut, Vra­zov trg 4, 61000 Ljubljana. l ONKOLOŠKI INŠTITUT V LJUBLJANI PRIMERJAVA USPEŠNOSTI ZDRAVLJENJA BOLNIC Z MALIGNOMOM OVARIJA, KI SO BILE OPERIRANE IN OBSEVANE Z BOLNICAMI, KI SO POLEG OPERACIJE IN OBSEVANJA PREJEMALE KEMOTERAPIJO Klevišar M., J. Kuhelj, T. Benulic Povzetek: Prirnerjana je uspešnost dveh vrst terapij pri boh1icah z na­predov,alim malignomom ovarija. Ena skupina bolnic je bila po operaciji obsevana, druga skupina bolnic pa je po operaciji in obsevanju prejela še kemoterapijo. Prosti interval bolezni je po koncani terapiji daljši pri slednji skupini bolnic. Preživetje bolnic obeh skupin je bilo po petin letih približno enako. UDK 618.11-006-08 Deskrptorji: ovarijske novot'.'orbe, zdravljenje, kirurgija operativna, ra,­c1'Lote1rap.ija, zdria:vi,1o terapija, preživetje Racliol. Iugosl., 12; 637-640, 1978 Uvod. -Pri bolnicah z napredovalim malignomom ovarija v trebušni votlini še vedno ni dokoncno rešeno vprašanje uspe­šnosti razlricnih do sedaj znanih nacinov zdravljenja in njihove medsebojne kombi­nacije -operacije, obsevanja in kemote­rapije. · Splošno veljavnemu principu, da je po­trebno najpreje operativno zmanjšati tu­morsko maso v trebuhu, sledijo priporocila razlicnih avtorjev, da naj operaciji sledi obsevanje celega trebuha, nekateri puipo­rocajo po operaciji kemoterapijo, medtem ko tretji svetujejo po operaciji kombinaci­jo obsevanja in kemoterapije. Buchler (6) na.vaja v svoji študiji o zdravljenju III. štadija ovarialnega mali­gnoma, da se preživetje bolnic ,izboljša s kombinacijo radioterapije in kemoterapije, vendar pa ni bilo razlike med monokemo­terapijo (5-Fu ali Cytoxan )in polikemote­rapijo (5-Fu, Methotrexat, Cytoxan, Vin­cristin, Prednison). J Smith (8) poroca o primerjavi uspeha te­rapije pri skupini bolnic, ki sd bile post­operativno obsevane, s skupino bolnic, ki so postoperativno dobile kemoterapijo, in sicer Melphalan, v casu 2-36 mesecev. V primerjavi 5-letnega prežiivetja za vse sta­dije med njimi ni bilo bistvenih razlik. Pri bolnicah s I. stadijem obolenja je radiote­rapija pokazala boljše rezultate, v poznej­ših stadijih (III.) pa je bila kemoterapija ucinkovitejša. Griffiths (9) poroca, da so uspehi zdrav­ljenja napredovalega karcinoma ovarij a, tako simptomov prosti interval kot tudi 5-letno preživetje boljši, kadar operativni terapiji slecH obsevanje kombinirano s ke­moterapijo. Zaradi razlicnih podatkov v literaturi smo želeli na primerih bolnic z napredo­valim malignomom ovarija, ki so bile zdravljene na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v letu 1971, ugotoviti katera kombinacija zdravljenja je bila uspešnejša. V naši študiji smo ocenjevali cas brez Clanek prispel: 15. 5. 1978 simptomov bolezni in preživetja bolrnic. Klevišar M., J. Kuhelj, T. Benulic Material in metode. -V študiji so ob­ravnavane bolruice, ki so se po podatkih hospitalnega registra ,za rak Onkološkega inštituta v Ljubljani zacele zdraviti v letu 1971 na našem inštitutu zaradi napredova­lega malignoma ovarija. Vseh skupaj je bilo 67 bolnic z napredo­valim malignomom ovarija, od katerih smo po preegledu dokumentacije v študijo za­jeli 39 bolnic. Od teh je bilo 21 po opera­ciji obsevanih -in nato zdravljenih še s ke­moterapijo, 18 pa je bilo bolnic, ki so bile po operaciji samo obsevane. Med vsemi omenjenimi 39 bolnicami ni bilo nobene, ki bi po opreaciji prejemala samo kemote­rapijo brez obsevanja. Razdelitev naših bolnic po stadijih obo­lenja v obeh skupinah-prikazuje tabela l. Terapija Stadi'ji operacija obsevanje operacija obsevanje kem:oterapija I 3 II 7 8 III 7 10 IV 1 3 Skupaj 18 21 Tabela 1 -Razdelitev bolnic z napredujocim malignomom ovarija po stadijih in •po oblikah terapije. Uporabljena je bila FIGO klasifi­ kacija Histološki tipi naših bolnic v obeh sku­pinah so prikazane na tabeli 2. Terapija operacija Histološki tipi operacija obsevanje obsevanje kemoterapija Papillarni cystadenoca g 16 Mucinozn.i cystadenoca 2 Mesonephron 1 Neklas. a.clenoca 8 3 S:kupaj 18 21 Tabela 2 Histološki tipi malignomov ova­r.iJja pri na1ših bol[]Jicah illl naclini zdir,avljenja Pri vecinJi bolnic (obeh skupin) smo po­stoperativno obsevali ves spodnji abdomen, velikosti polja so se gibale najvec okrog 28 X 24 cm, doze pa od 3000 do 5600 rad, najvec okrog 3500 do 4000 rad. Osem bol­nic je bilo obsevanih preoperativno. Samo pri 3 bolnicah je bila narejena celotna ab­dominalna kopel, z dozami od 2000 do 4000 rad na celotni abdomen. 21 bolnic je poleg operacije in obsevanja dobilo še kemoterapijo. V vseh teh prime­rih je šlo za monokemoterapijo, in sicer pri 2 bolnicah z Endoxanom, pri vseh ostalih pa s Thiotepo i. v. Kemoterapija je trajala od 1 meseca do 1/2 leta. Rezultati. -V našem porocilu ocenju­jem.o ucinkovitost dveh oblik terapije pri dveh skupinah bolnic z napredoval>irn. ma­lignomom ovarija. Skupina 18 bolnic je bila po operaciji še obsevana, skupina 21 bolnic pa je poleg omenjene terapije pre­jemala še kemoterapijo. Rezultati obeh obl.k terapij so prikazani na tabelama 3 in 4 kjer so boiaice razpo­rejene po stad.jih obolenja (ob sprejemu) in po casu v katerem je pr, išlo do recidiva obolenja. Omenjeni so tudi primeri bolnic pri katerih je bilo zdravljenje neucinko­viito. Umrljivost bolnic je prikazana na tabeli 5 in to za obe obliki zdravljenja. Podatki so zbrani po 6 letih od sprejema bolnic na naš inštitut. Od vsel-:: 39 v našem porocilu obravnavanih bolnic je živih še 17, kar je nekaj manj kot polovica bolnic. Brez Pojav recidivov (v letih) efekta Stadiji tera­> 0,5 0,5-1 1-2 > 5 pije I ( 3) 2 II ( 7) 2 5 III ( 7) 3 1 1 1 1 IV ( 1) 1 Skupaj: (18) 4 3 2 1 8 Tabela 3 -, Pojav recidive pri bolnicah z na­predovalim ma1ignomom ovarij a, ki so bile : po operaciji še obvesane (v letih) Prim. uspešnosti zdravljenja bolnic z malignomom ovarija, ... Brez Pojav recidivov (v letih) efekta .Stadiji tera- ·> 0,5 0,5-1 1--,2 >5e pije I ( O) II ( 8) 1e 2 5 III (10) 1e 1 1 7 IV ( 3) 1e 2 .Skupaj: (21) 3 1 3 2 12 Tabela 4 -Pojav recidive pri bolnicah z na­predovaUm malignomom ovariieja, 1ki so bile po , operaciji obsevane in so prejemale še kemo­ terapijo (v letih) Terapija Umrle bol11.ice v letih .zdravljenja ,operacija obsevanje operacija obsevanje kemorteuapij,a v l. letu 7 7 V 2. letu 2 3 V 5. letu 1 V 3. letu 1 V 4. letu 1 Skupa,j 10 12 Tabela 5 -Umrljivost bolnic z •napredovalim malignomom ovar,ija glede na razlicno obliko zdravljenja Diskusija. -Zaradi majhnega števila bolnic je ocena rezultatov zdravljenja nezanesljiva. V skupirni bolnic, ki so bile operirane in obsevane, je bilo vecje število zacetnih malignomov, saj jih ima­mo kar 3 v I. stadiju, medtem. ko irn.amo v •lrug,i skupini vecje število bolnic kasnihestadijev obolenja.e Interval brez simptorn.ov je v eni 1n v drugi skupini približno enak. Hospitaliza­cija je biila pri bolnicah, ki so nadaljevale s Kemoterapijo po obsevanju daljša, in je v tem casu kemoterapija dodatno povzro­cala tudi neugodne stranske ucinke. Izgle­da, da ima tak nac.in zdravljenja malen­kost boljšo prognozo oziroma nekoliko dalj­ s1 prosti interval kot samo operacij,i sle­deca obsevalna terapija. Zakljucek. -Avtori izveštavaju o uspe­hu kombinovanog lecenja bolesnica sa na­predavanim ovarialnim karcinomom. Zbog malog broja za obradu primjernih bolesni­ca rezultati nisu statisticki provereni. Iz­gleda, da su autori komebinacijam opera­cije, zracenja i kemoterapije postigli ne­što dužu rern.isiju nego samo operacijam i zracenjem. Preživljanje nakan 5 godina bi­lo je ipak jednako u obe grupe. Summarye COMP ARISON OF THE TREA TMENT RESUL TS IN PA TIENTS WITH OV ARIAN MALIGNOMS, OPERATED AND IRRADIATED, WITH TROSE GIVEN OPERATION, IRRADIATION AND CHEMOTHERAPY The succes,s ·of two .kinds of therapy in pa­tients with advanced .o:varian malignoma was oompared. One group of the patients was irradiated postoperatively, while the other group was given besides ,operation and 'irra­diation chern,otherapy as well. Evaluation of the free interval of disease after finLshed the­rapy revealed that this interval was longer with the patients who where treated by che­rnotherapy besides operati.on and irradiation, than with the patients that were ,operated and irradiaed only. After fove years the survi'Val period in both gr,oups ,of the patients was nea,rly the same. Literaturae l.eAokerman L. V., J. A. del Regato: Can­cer. Diagnosis, treatment and progrwsis. Mosby, St. Louis 1970. 2.eY.R. C.: Chemotherapy of ovar'iane oung cancer: past and present. Semin. Oncol. 2, 267, 1975. 3.e Day T. G., Jr., J. P. Smith: Diagnosis andestaging of ovarian carcirnoma. Sern,in. Oncol. 2, 217, 1975. 4.e Classificahon a1nd staging of malignantetumorn in the fomale pelvis (Repo,rt frmn the Klevišar M., J. Kuhelj, T. Benulic Cancer Committee of the international Fede­ration of Gymeool-ogy and Obstetrics) 5. Buchler D. A., et al.: Stage III ovarian carcinoma: Treatment ancl results. Raclio1ogy , 122, 469, 1977. 6. Smith J. P., F. N. Rutleclge, L. Delclos: Results of chemotherapy as an acljunct to surgery in patients with localized ovarian oancer. Semin. Oncol. 2, 277, 1975. 7. Graffiths C. T., R. N. Grogan, T. C. Hall: Advanced ovarian cancer: Primary treatment with surgery, racli-otherapy and chenmtherapy. Cancer 29, 1, 1972. Nasluv avtorice: Klevišar M., zdravnica, Onlm.loški inštitut v Ljubljani, Vrazo,v trg 4, 61000 Ljubljana. r 7 ONKOLOŠKI INŠT,ITUT V LJUBLJANI POMEN DOLOCANJA IZOENCIMOV ALKALNE FOSFATAZE V ONKOLOGIJI šebek S. Povzetek: Elekurof.oretsko frakoi011i-ranje serumske alkalne fosfataze na celuloznem acetatnem gelu v izoencime je metoda, s katero lahko zgodaj ug,otovimo patološke spremembe v hepatobiliarnem traktu. S pujavlja­njem alfa, frakcije pridobimo na zanesljivosti v ocenjevanju. Toplotna inaktivacija jetrne in kostne komponente izboljša razclenitev na alfa, jetrno in prebeta kios-1mo frakcij-o, vendar je za zanesljivo ugotavljanj:. patol.ošlcih sprememb v kosteh poctrebna celokupna ·serumska aktivnost do 1,5-kratne go,m1je meje normale. UDK 616-006.07:616.15-074:612.015.l Deskriptorji: ,onko,logija, diag111oza labo.ratorijska, alkalna fosfataza, izo­ ,1 enc-i,mi, elek.h,o.foreza Radio!. Iugosl., 12; 641-644, 1978 Uvocl. -Izoencime alkalne fosfataze smo dolocali zato, da bi ugotov,jli izvor po­vecanja celokupne serumske alkalne fosfa­taze pri rakavih bolnikih. Ugotoviti smo hoteli, ali so vzrok povišanja jetrne ali kostne metastaze. Pri izboru bolnikov smo se posluževali izvidov scintigrafije pri je­ ,trnih metastazah in rentgenskih oziroma scintigrafskih izvidov pri kostnih metasta­zah. Obcutljivost metode smo izražali z raz­merjem med celokupno serumsko alkalno fosfatazo in pojavljanjem patološke spre­membe v .izoencimogramu. Material in metode. Aparat za elektroforezo tvrdke Chemetron, Milano -celulozne acetatne folije iste tvrdke -ke­rn,ikalije in reagenti: Na veronal pufer pH 8,6 karbonat-bikarbonatni pufer 0,01 M pH 10,0 J 0,015 M MgSO4 alfa-naftilfosfat-Na, Sigma Fast Blue RR, Koch-Light Ponceau S, BDH. Postopek. -Metoda locitve alkalne fo­sfataze v organsko specificne komponente z elektroforezo na celuloznem acetatnem gelu je modificirana po Fritscheju (Frit­sche et al., 1972). Elektroforeza je tekla 1 uro pri 250 V. Vzporedno s patološkimi serumi smo obdelali tudi normalni serum, en vzorec za izoencimogram in enega za proteinogram. Po locitvi v frakcije smo trakove prevlekli s tanko plastjo substrata in inkubirali v vlažni komori 2 uri pri 37° C. Nakar smo pasove izoencimov obarvali s Fast Blue RR (1 mg/ml) in naglo sprali s 5 '% ocetno k,islino. Jakost pasov smo ocenjevali vizualno v primerjavi z normalnim serumom in dolocali lego glede na beljakovinsko komponento v proteino­ Clanek sprejet: 27. 5. 1978. gramu. 642 Sebek S. Celokupno serumsko alkalno fosfatazo smo dolocali po Babsonu, substrat je fe­nolftalein monofosfat, normalne vrednosti pa od 9 do 35 IE. Za boljšo locitev jetrne in kostne frak­cije, ki potujeta v elektroferogramu dokaj blizu, smo serum inaktivirali pri 56° C 10 min. Takega smo podvrgli enakemu po­stopku kot nativni serum (Green et al., 1972). Pri tej temperaturi se inaktivira 95 '% kostnega izoencima, in 40-60 % je­trnega, medtem ko se alfa1 frakcija inakti­vira v celoti. Rezultati. -Obdelali smo 137 serumov rakavih bolnikov, pri katerih so ugotovili jetrne metastaze sciintigrafsko, kostne me­tastaze pa rentgensko ali scintigrafsko ali pa po obeh postopkih. Pri nekaterih pri­merih so ugotovHi jetrne metastaze z la­paroskopijo oziroma med operacijo. Za po­zitivne vrednosti jetrniih izoencimov alkal­ne fosfataze smo oce111ili tiste, kjer je bila povecana rLJ frakcija v primerjavi z normalnimi serumi oziroma, kjer se je po­javila še nova patološka komponenta a1fa1. V normalnih serumih najdemo a1fa2 kom­ponento, šibko pre beta tj. kostno kompo­nento in sled intestinalne, ki potuje nepo­sredno za betaz globulinom. Pri serumih bolnikov z jetrnimi metastazami smo našli povecan alfaz izoencim. Jakost povecanja je odvisna od aktivnosti celokupne alkalne fosfataze v serumu. Zelo pogosto se pojav­lja nova patološka 1izoencimska komponen­ta na mestu globulina alfa1, le v nekaterih primerih pa tudi povecan intestinalni izo­encim. Od 56 serumov bolnikov z jetrnimi me­tastazami so se naši zakljucki iz :izoenci­mogramov ujemali z diagnozo, postavljeno z drugimi metodami, v vseh primerih ra­zen pri enem, kjer je bila celokupna aktiv­nost zelo nizka (17 IE). Poleg pojacane alfa2 izoencimske frakaije se je pojavila alfa1 frakcija v 60 '% serumov s celokupno aktivnostjo pod 50 IE. Pri celokupni se­rumski aktivnosti od 50 do 100 IE se je po­javljala a1fa1 komponenta v 85 '% prime-rov, nad 100 IE pa v vseh. Povecani inte­stinalni izoencim smo opazil:i pri komaj 6 od 56 bolnikov. Pri teh je bila celokupna aktivnost nad 150 in celo 400 IE. % primerov s povecano frakcijo Cu 2 . Pn-. o-2 ::J-----(o ,!,;fil ......: CI} OH Cu Cu Q.J . g ..... ..... +-' 2-. Q) µ, ifJ Pa Usis, ur.ogrcllPhY, racU.oisort:ope 'l:ernography Radiol. Iugosl., 12; 645-648, 1978 fotroduction. --In patients with cervi­cal carcinoma, death is n10st often caused by uraemia. In a typical case autopsy will reveal a bilateral stenosis of ureters just above the bladder. This stenosis can be caused by the growth of the tumor or by fibrosis after iirradiation or operation; often two or all three of these factors are involved (4). CLinically, hydronephrosis in these patients is often silent; blood urea and creatinine will rise only after renal failure develops. Therefore intravenous urography, preferrably by the infusion technique (3), and renography (1) are most 1important diagnostic procedures. Applied before and after treatment, they help to present the anatomy and the function of the uropoetic system ancl often y,ielcl deci­sive information to the therapist (2). At our Institute, hydronephrosis has been cliviclecl into five urographic stages. They are listecl below and correlate well Acceptecl f.or publication: 18. 5. 1978. J with cliinical evoluation of the condition. The aim of this study was to compare the­changes on the renogram with the uro­graphic stages and to find paralell stages also in renograms. Materials and methods. -Case histories of patients with histologically praven cer­vical carcinoma treated at the Institute of Oncology, Ljubljana, in the years 1974-1977, were Jeviewed. There were 106 of them to fullfill the following crite­ 1ria: l. Urography and renography perform­ed no longer than one month apart. 2. No1 clinical evidence of obvious pro­gression of hydronephrosis in the ti­rne span between the two examina­tions. 3. Patients w,ith previous urological ope­rations, eviclent chronic pyelonephri­tiis or other renal cliseases or anoma­lies, were exludecl. Zwitter M., M. Erjavec, G. Klanjšcek For these patients, urographic records were re-examined. Each kidney was analy­sed separat_ely and hydronephrosis was classified into one of the following five stages: O normal renal excretory system (137 cases) 1 slight change ,in the volume of the re­nal excretory system (21 cases) 2 moderate dilatation of the pelvis and urether, anatomy still preserved (12 cases) 3 marked dilatation of the pelvis and ureter, clubbed calyces (21 cases) 4 anatomy disappearing, secretion still present, but often retarded (9 cases) 5 afunctional kidney (12 cases) The curves of the renograms were also, reviewed and grouped according to the corresponding urographic stages. Results. -The characteristics of reno­grams in relation to the corresponddng STAGE I Fig. 1 -Infusi,hydrone;phrosis of the right kidney. The on urogram showing the first-stage range of the corresponding renograms , Fig. 2 -Ain exan.1.ple of the second-s.tage of hydroneplwos.s with the range of the oorre- " - sponding renograms A comparison of the urographic stage of hydronephrosis urographic stages are shown in Fig. 1-4. In the first stage an !intermittent or modera­te rise of the excretory segment of the re­nogram is seen; the peak of the curve is preserved. In the second stage the curve is rising during the exarnination, but the secretory segment is still normal. Signs of impaired secretion appear in the third stage and are marked in the fourth stage while the curve is loosing its steep rising slope. The characteristics of an afunctional kidney (stage five) are well known. There were 23 curves (9 '%) which did not fall within the corresponding ranges shown, but into one of the neighbouring ones. A normal renogram was seen ,in 134 kid­neys. In this instance, urography was nor­mal in all but 5 cases, which were uro­graphically classified as first stage hydro­nephrosis. Discussion and conclusions. -This com­ parision has shown a good correlation bet- STAGE III Fig. J Thircl-stage hyclr-onephrosis with the rang-e of the corresponcling renograms Fig. 4 -Fourth-stage hyclronephrosis (left) with only traces of contrast being secretecl and the range of the corresponding renograms Zwitter M., M. Erjavec, G. Klanjšcek ween the two methods in the staging of hydronephrosis. There were 8 patients where in spite of normal urography reno­graphy showed signs of obstruction. As there are few cases to show urographical signs of hydronephrosis in the presence of a normal renogram, it is our practiice now to have urographic examination done only in patients with renographic signs of ob­struction. Thus, unnecessary costs and risk to the patient are avoided. In hydronephrosis there are several factors to influence the findiings of the two methods: site, degree and duration of ste­nosis and the function of the opposite kid­ney. While urography offers more infor­mation concerning the anatomical changes, renography can better describe the fun,.. ction. In the evaluation of hydronephrosis, the use of both methods wlill yield best information. Sad ržaj KOMPARACIJA UROGRAFSKIH SA RENOGRAFSKIM NALAZIMA KOD HIDRONEFROZE U BOLESNICAMA SA KARCINOMOM VRATA MATERICE Kod 106 bolesnica sa karcinomom vrata materice izvršena je komparacija urografskog stadijuma hidronefr.oze sa renografskim na­la.om. Opiisani su krlterijumi za podelu hi-dronefroze u stadijume na osnovi nalaza ovih d;veju pr--ografskog i reno­ etraga. Skladnost urgrafsk-og stadijuma ustnovljena je kod 91 % ,slucajeva. Kod no,rmalnog renograma urogra­fija u pravilu ne pokazuje znakova ubs.truk­cije i zato rutinrs.ki nide indicirana. U slucaju r.enografskih znakova obstrukcije, kombinaci­ja dveju pretraga daje najbolju inf-onnaciju o anatomskim i funkcionalnim prilikama um­ ,poets,kog trakta. R,eferences l. Diische S., L. Caplan, S. Kramer: The iso­tope renogram in carcinoma of the cervix. Am. J. Roentgenol. 90: 149-156, 1963. 2. Havlicek S.: ZgiOdnje ugotavljanje priza­detosti. v urinarnem aparatu .in metastaticnih infiltracij v medenici pri raku na vratu ma­ternice s pomocjo piel-ografije, nefrografije in limfografije. Doktornka disertacija. Medicin­ska fakulteta, Ljubljana 1972. 3. Har;rjs J. H., J. H. Harris Jr.: Infusion pyel,ography. Am. J. Roentgenol. 92: 1391-1396, 1964. 4. Kerr W. K.: The significance of urinary tract c-omplications in carcinoma of the cervix uteri. Surg. Gyneool. Obstet. 113: 219-226,. 1961. Author's adress: Matjaž Zwitter, M. D., In­stitute of Onc-ology, Zal-oška 2, Ljubljana. r 7 MEDICINSKI CENTAR U SUBOTICI I LABORATORIJA ZA PRIMENU RADIOAKTVINIH IZOTOPA U MEDICINI MEDICINSKOG FAKULTETA U BEOGRADU, SR SRBIJA PRIMENA METODE DILUCIONIH KRIVULJA U DOKAZIVANJU SPECIFICNOSTI ILI HETEROGENOSTI KARCINOEMBRIONALNOG ANTIGENA U CIRKULACIJI Lern.berger J., E. Libman, R Novakovic Rezime: Izvršeno je radiioimunološko odredjivanje CEA u uzorcima dilui­ran.ih seruma bolesnHrn sa malignim i nemalignin:1 bolestima u kojih su prethodno dokazane v,isoke vrednosti CEA. Kons-truisane su diluci-one krivulje seruma za svakog bo-lesnika, te su graficki prikazane u odnosu na standardnu krivulju. Paralelnost dilucionih kr.ivulja .i standardne kr.i­vulje ukazuje na imunol,ošku identicnost i na specificnost merenih vred­nos,ti CEA. Nepa['alelnost diluc1on,ff1 knivulja i standardne krivulje suge­rišu prisustv,o znacajnih kolicina CEA-u slicnih supstanci kioje unakrs,no reagiraju i dobiijajuj se la;§no povišene vrednosti, ,te doprinose nespeci­f,icnosti CEA testa. Diskutira se o znacaju pr.irn.ene i o nedostacima me­tode dilucionih krivulja. UDK 616-006-07:616.15-074-097 Deskriptori: nuklearna medicina, raclioimunol-oška metoda, karcinoem­brj,onalni antigen, dilucione krivulje, specificnost, hete1,ogenost, cirkula­ cija, kvalitativni test Radiol. lugosl., 12; 649-652, 1978 L J Uvod. -Mnoga istraž,ivanja su dokazala bolestiirna. Ovi podaci ukazuju, da u cirku­da je kvantifikacija karcinoembrionalnog lacij,i mogu perzistirati pored CEA i CEA-u antigena (CEA) u telesnim tecnostima dra­imunohemijski slicne supstance, koje tako­gocen dij agnosticki i prognostickii test u on­djer reagiraju sa CEA-antitelima u postup­kologiji. Premda su inicij alni podaci uka­ku radioimunološkog odredjivanja i dobi­zali da je CEA specifican biološki produkt jaju se lažno povišene vrednosti CEA. Da karcinoma kolona (Gold et al., 1965), na­bi se razjasnilo, da li u datoj situaciji po­knadno se pokazalo da se producira 1i oc1 višene vrednosti CEA u serumu reflektira­strane tumora drugih lokalizacija unutar ju samo CEA ili i CEA-u slicne supstance, i van digestivnog sistema (Moore et al., primenljiva je metoda dilucionih kriivulja. 1971, Reynoso et al., 1972). Zbog toga da­Uporedjivanjem dilucionih krivulja sa nas se smatra, da CEA test nije tumor spe­standardnom krivuljam moguce je dobiti cifican nego tumor karakteristican. Medju­uvid u imunološku identicnost ili s1icnost tim, imunoreaktivnosti CEA detektirane su cirkulišuceg CEA, a što je od dij agnostic­i u bolesrnika sa nemalignim bolestima, a kog znacaja. pretežno u pacijenata sa inflamatornim poremecajima jetre, pankreasa i pluca Ma.terijal i metode. -Izvršena je serija (Hansen et al., 1974). Dokazano je, da ma­dilucije seruma 9 bolesnika sa malignim i ligne celije tumora biosintetiziraju CEA nemalignim bolestima u kojih su prethod­(Goldenberg et al., 1972), medjutim, nejasno no dokazane visoke vrednosti CEA. Dilu­ je poreklo CEA u bolesnika sa nemalignim cije su vršene sa serumom zdravih ljudi, bez prisustva CEA. Konstruisane su cliluci­ Rad primljen: 2. 2. 1978. one krivulje za svakog bolesnika i grafic­ Lemberger J., E. Libman, R. Novakovic ki su pr.ikazane u odnosu na standardnu krivulju CEA (slika 1). CEA je odredjivan u serumu radioimu­nološkom. metodam s tzv. dvostrukim an­titelima, a primenjeni su reagensi firme CIS. fl strUl"l"CI bo1ts niko K 200 12 zs 50 100 60 f--t-t+--+---t--\..-l'-.----"sc--+-\--+'4----+------1 .xlOO Bo f-...-.--_ __ -1 .---'------'-_j_ _j_ 5 \O 20 100 lfO 200 320 ng CEAi'ml Diagram Dilucione kr,seruma ivulje bok­snika sa karcinomom .dojke, bronha, kolona i pankreasa ka:o -i cioze jetre, i holelitiaze Rezultati. -Dilucione krivulje seruma bolesnika sa karcinomom dojke, bronha, kolona, pankreasa kao i sa cirozam jetre i holelitij azom paralelne su medjusobno .i u odnosu na standardnu krivulju, što uka­zuje na jednaku imunohemijsku reaktiv­nost. Medjutim, dilucione krivulje seruma bolesnika sa karcinomom. jetre, žucne be­šike i pankreatitisom nisu paralelne niti medjusobno niti sa standardnom krivu­ljam. Ovo ukazuje, da u ovih bolesnika uz CEA perzistiraju i CEA-u slicne supstance cija se imunoreaktivnost razlikuje u odno­su na referentnu preparaciju CEA. Sa na­g,iba dilucine krivulje bolesnika sa karci­nomom jetre vidljivo je, da se uticaj CEA-u slicnih supstanci mogao u velikoj meri eli­ minirati vecom dilucijom seruma. Diskusija. -Primena metode dilucionih krivulja u testiranju specificnosti radio­imunološki merljivog CEA bazira se na cinjenici, da strukturalno jednake supstan­ ce raspolažu identicnim antigen-determi­nantnim grupama i imunohemijski jedna­ko reagiraju. Prema torne, razlike u imu­noreaktivnosti ukazuju na prisustvo struk­turalno razlicitih ili heterogenih molekula. Paralelnost diluaionih krivulja seruma bo­lesnika sa karcinomom dojke, bronha, ko­lona, pankreasa kao i sa cirozam jetre i holetijazom sa standardnom krivuljam in­dicira, da se cirkulišu6i CEA u ovih bole­snika imunološki ne razlikuje niti medju­sobno niti u odnosu na standardnu supstan­cu izoliranog iz tkiva m.etastaza jetre pri­marnog karcinoma kolona. Ovi podaci ta­kodjer ukazuju, da je specificno registri­ran CEA u cirkulaci) i da CEA-u slicnih supstanci nema ili. su prisutne u neznatnim kolicinama. Medjutim, neparalelnost dilu­cionih kr.ivulj a seruma bo lesnika sa kar­cinomom jetre, žucne bešike i sa pankre­atitisom u odnsou na standardnu kr. ivulju sugeriše, da su uz CEA prisutne i znatne kolicine CEA-u 1imunološki slicnih supstan­ci koje unakrsno reagiraju pa se dobijaju lažno povišene vrednosti CEA. U sklopu CEA-u slicnih supstanci bitna uloga pripa­da »non specific cross reacting antigen-u« (NCA) koji je opisan u literaturi i kao nor­ malni glikoprotein (NGP) (Van Kleist et al., 1972, Mach et al., 1972). Ovaj glikopro­tein je p11isutan i u tkivu karcinoma kolo­na i u mukozi kolona zdravih ljudi (Van Kleist et al., 1972). Smatra se, da se NCA poj acano producira u toku inflamatornih procesa digestivnog trakta i kao rezultanta unakrsne reakcije dobijaju se povišene vrednosti CEA (Edgington et al., 1976). Me­djutim ,interferencija od strana NCA je prakticki zanemarljiva u konvencionalnim radioimunološkim metodama s tzv. dvo­strukim antitelima (Franchimont et al., 1974, Laurence et al., 1974). S druge stra­ne, fekalni antigen (NCA-2) raspolaže se slicnim antigendeterminantnim grupama kao i CEA, reagira sa CEA-antiserumom, Primena metode dilucionih krivulja ... te se interferenciji od strane ovog antige­na pripisuje nespecificnost CEA testa (Bur­tin et al., 1973, Matsuoka, 1976). Ovi po­ daci indiciraju, da CEA nije jednostavna molekula nego je heterogena grupa razli­citih izomera, a raspolaže sa najmanje dve antigen-determinantnih grupa: jedna gru­pa je strogo CEA specificna, a druga je za­.jednicka i za CEA i za CEA-u slicne gliko­proteine (Rogers, 1976). Heterogenost CEA znatno otežava preparaciju monospecific­nog antiseruma i tirne doprinosi nespecific­nosti CEA testa, iako u navije vreme po­:stoje pokušaji preparacije monospecificnog antiseruma prema specificnim antigen­determinantnim grupama molekule CEA (Matsuoka, 1976). Heterogenost CEA doka­zano je ,i izolacijam. specificnog izomera tzv. CEA-S (Zamcheck et al., 1975). Po­stavljanjem radioimunološke metode za ·odredjivanje CEA-S u serumu utvrdjeno je, da je ovaj izomer znatno specificniji pa­rametar za tumore digestivnog sistema u 'Odnsou na konvencionalni CEA (Edgington et al., 1975, Edgington et al., 1976). U bu­ducnosti ce, verovatno, CEA-S zameniti CEA. Medjutim, u slucaju postavljanja sti­ mulativnog dinamickog testa, i konvencio­nalni CEA dobice znatno veci znacaj uprkos relativne nespecificnosti. Metoda dilucionih krivulja i kvalitativni test u utrdj,ivanju specificnosti merenih vrednosti CEA; jednostavna je, brza i pri­menljiva u svakoj laboratoriji. Preporucu­.je se primena u situacijama kada se visoke vrednosti CEA i malignitet ne mogu po­tvrditi drugim metodama. Nedostaci meto­de su u torne što je pnimenlj,iva samo kod povišenih ili visokih aktivnosti CEA u se­rumu i u nemogucnosti kvantifikacije CEA-u slicnih supstanci. Zakljucak. -Prikazana je primena me­tode dilucionih krivulja u detekciji speci­ficnosti ili heterogenosti radioimunološki merljivog CEA u ,serumu bolesnika sa ma­lignim i nemalignim bolestima. Paralelnost dilucionih kr,ivulja i standardne krivulje ukazuje na specificnost, a neparalelnost sugeriše heterogenost CEA u cirkulaciji. Istaknuti su znacaj i nedostaci metode di­lucionih krivulja. Summary APPLICATION OF THE DILUTION CURVES METI­ IOD IN PROVING THE SPECIFICITY OR HETEROGENEITY OF CARCINOEMBRYONIC ANTIGEN IN THE CIRCULA TION There has been carried out the radi,oim.mu­noassay of CEA in the s.pecimens of diluted serum of patients with malignant and non­malignant disease in which high values of CEA were previously pr.oved. Dilution cm·ves ,of the serum of each patients were marcle and shown grafically in relatiion to standard curves. The parallelism of dilution and stand­a.rd curves point to immunological identity as well as to specificity of measured CEA va­lues. Unparallelism ,of diluti-on and standard curves suggest the presence of certain quanti­,ties of CEA like substances which cwss react and give falsely increased values and contri­bute to nonspecif.ic CEA test. We discuss on the importance of the application and on the drawbacks of the diluti,on curves method. Literatura l. Burtin, P., G. Chavanel, H. I-Iirsh-Marie: Characterization of second normal antigen that cr,oss react with CEA. J. Immunology 111, 192G, 1973. 2. Edgington, T. S., R. W. Astarita, E. F. .Plow: Association of an isom.eric species of . carcinoern.bry,onic antigen w.ith neoplasia of the gastrointestinal tract. New Engl. J. Med . 293, 103, 1975. 3. Edgingt-on, T. S., E. F. Plow, W. Go, R. Heberman, F. Burtin, I. Jordan, C. Chav­rin, D. H. de Heer, R. M. Nakamura: A com­parison of CEA-S and CEA concentrations in sera and the inde,pendence ,of CEA-S, NCA and bl,ood gr,oup antigen.s. Bull. Cam.cer 63, 613, 1976. 4. Franchimont, P., M. L. Debruche, P. F. Zangerlee, J. Proyard: Radiioimmunoassay of carcinoembry.onic antigen (CEA). U: Radioim­munoa.ssay and related pr,ocedures in medi­cine, vol. II, IAEA, Vienna 1974: 267-274. 5. Go1d, P., S. Freedma,n: Demonstration of tumor-specific antigens in human col,onic car­cinomata by immunological tolerance and absorption tehniques. J. Exp. Med. 121, 439, 11965. Lemberger J., E. Libman, R. Novakovic 6. Goldenberg, D. M., R. A. Pavia, H. J. Hansen, J. P. Vandervoode: Synthes.is of car-: cinoem.bryonic antigens in vitro·. Nature New Biol. 239, 189, 1972. 7. Hansen, H. J., J. J. Snyder, E. Miller, J. P. Vandervoode, O. N. Miller, L. R. Hines, J. J. Burns: Ca,rcinoem.bryonic antigen (CEA) assay. A Laboratory adjunct in the diagnosis and managemerit of cancer. J. Human Path. 5, 139, 1974. 8. LauTence, D. J. R., U. Stevens, D. A. Darcy, C. Turberville, A. M. Nev.me: Assay of the carcinoembry.onic antigen by a double antibody rndi,oimmunoassay and the develop­ment of a.1 assay for nonspecific cross react­ing antigen. U: Radioimmunoassay and rela­ted procec1 •1res in medicine, vol. II, IAEA, Vienna 197•\: 275-286. 9. Mach, J. P., G. Pusztaszeri: Carc,inoem­bryon.ic antigen (CEA): Demonstration of a partial identity be.tween CEA and a normal glyooprotein. Immunochemistry 9, 1031, 1972. 10. Matsuoka, Y.: Cancer specificity pro­blems of carcinoembryonic antigen. U: Cancer rela,ted antigens. North Holland Publishing Company, Amsterdam 1976: 3-12. 11. Moore, D. L., H. Z. Kupch.ik, N. Marcon, N. Zamchek: Carcinoembryonic antigen assay in cancer of the colon and pancreas and other digestive tract disorders. Dig. Dis. 16, 1, 1971. 12. Reynoso, G., T. M. Chu, D. Holyoke, E. Cohen, T. Nemoto, J. J. Wang, J. Chuang, P. Guinan, G. P. Murphy: Carcinoembry,onic antigen in patien.ts with different cancers. JAMA 220, 361, 1972. 13. Rogers, G. T.: Heterogeneity of carcino­e1nbryon.ic antigen irn,plications on its role as a tumour marker substance. Bi-ochem. Bio­ -phys. Acta 458, 355, 1976. 14. Von Kleist, S., G. Chavanel, P. Burtin: Identification -of an antigen from normal hu­man tissue that crossreacts with the carcino­embryonic antigen. Proc. nat. Acad. Sci 1(Wash.) 69, 2492, 1972. 15. Zamcheck, N., H. Z. Kupchik, G. Pusz­taszeri: CEA-S-A more specific CEA? (Edito­r, ial). New Engl. J. Med. 293, 145, 1975. Dr sci. Janoš Lemberger, Radioiz-otopna la­bo-ratorij a, Medicinski cen tar, 24000 Subotica, Zmaj J ovina 30. r 7 INSTITUT ZA BIOLOGIJO ,CLOVEKA, MEDICINSKA FAKULTETA, LJUBLJANA ONKOLOŠKI INŠTITUT, LJUBLJANA KRATEK PREGLED MOLEKULARNE BIOLOGIJE Schauer P. in J. Škrk Vsebina: Molekularna biofogija je mlada veda s kratko toda bogato zgo­ dovino. Clanek opisuje razvoj in sedanje stanje te vede ter njeno uporabo za razlago nekater. ih rnedicins,.ih vprašanj. UDK 557.1 Deskriptorji: n,ol.ekularna biolo,gi.j a Radiol. lugosl., 12; 653-660, 1978 Zgodovina molekularne biologije je tako kratka, da bi nekdo lahko rekel, da je pravzaprav sedanjost. Pa vseeno ima svoj zacetek, svoj vzpon, stranpoti, pretirano navdušenje in nesmiselno zavracanje, ocit­ke in prehude zahteve. Zanimivo je tudi stališce medicine do molekularne biologije. že pred dobrimi desetim,i leti se je Nobe­lovec Butendandt spraševal. ce smemo res­nicno imeti molekularno biologijo za te­melj sodobne medicine. Tedaj je dejal, da ce ravno lahko recemo, da v vsakodnevni praksi, v diagnozi in terapiji, ugotovitve molekularne biolog.ije še niso uporabne, pa bodo v bližnji prihodnosti imele nanju ve­lik vpliv. Kdor pa pozna problematiko, od­kritja in cilj molekularne biologije, ta povsem dolocno ve, da so temelj moderne medicine. Vedno bolj se zavedamo, da na mišlje­nje in delo zdravnika vpl,ivajo odkritja molekularne biologije. Seveda pa to ne ve- J lja samo za zdravnike. Molekularna biolo­gija je postala predmet širokih razprav na­ravoslovnih krogov na sploh. Butendandt se ob vsem tem huduje tudi na radijska, televizijska in casopisna po­rocila. Ta v zadnjem casu cesto prehiteva­jo porocila v strokovni literaturi. V tem pa se skriva nevarnost pretiravanja, prehude­ga poenostavljanja, neizpolnjenih obljub -skratka gre za znacilen lov na senzacije, ki ni še nikoli nobeni stroki koristil. Na­sprotno prav v tem je nevarnost, da bi podrocje med laiki prišlo »ob kredit« -postalo bi le modni znanstveni »šlager«, brez tistega ocarljivega nadiha, ki mu po pravici gre. ce hocemo razložiti kaj je molekularna biologija, se moramo ozreti nekoliko nazaj. Vsako obdobje nosi pecat neke znanosti; prva polovica tega stoletja je pripadla fi-• ziki, druga pa prav tako revolucionarnemu poletu biologije, katero so s kvantitativno c:anck spreje',: 16. 5. 1978. analizo v opisovanju bioticnih pojavov po­ Schauer P. in J. škrk stavili na trdna tla. Temeljna misel pr,i tem je, da se na ravni molekul ugotov.jo procesi na katerih slonijo »makromanife­stacij e«, t. j. pojavi klasicne biologije. Molekularni biologi so iz množice raz­1icih molekul živega sveta izdvojili samo one, ki so nosilci in prenašalci inforrn.acij o dedovanju in realizatorje teh informacij -DNA, RNA in beljakovine. Zasluga za odkritje na6ina shranjevanja in prenosa dednega zapisa pripada mole­kularnim biologom petdesetih let tega sto­letja. Njihova raziskovanja so bila usme­rjena na dolocanje sestave in zgradbe nu­kleinskih kislin in beljakovin, njihovih bioloških funkcij ter povezovanja struktu­re in funkcije med njimi. Molekularna bio­logija preucuje to k in formacij v ce­lici in organizmu v celoti. Ta tok informa­cij je formuliran v t. i. »prvi biološki dog­mi«, kjer se dedna informacija praviloma preliva z DNA prek RNA na beljakovine (heterokataliiticna funkcija), pri cemer se DNA sama podvojuje (avtokataliticna funkcija). Dedni zapisi se hranijo v DNA, ki se podvaja pri vsaki celicni delitvi -iden­ticni skupek informacij prehaja na hcerske celice, t. j. z generacije na generacij o. Hkrati pa prek usmeritve DNA-RNA -beljakovine nastajaj o tisti proteini, ki. jih celica v nekem casu potrebuje v doloceni kolicini. Dovolj je, da se spremeni en sam clen v DNA, t. j. nukleotid in že se v odgovarja­jocem proteinu spremeni ena od amino­kislin, ki lahko privede do spremembe nje­gove biološke aktivnosti ali pa celo do nje­ne popolne izgube. Funkcije beljakovin pa so številne in bistvene za življenje in specificnost celic ter organizmov. To so ra­zen kataliticnih, strukturnih, ,zaš6itnih, re­gulacijskih, transportnih, še mnoge druge. V prvem obdobju je metodologija mole­kularne biologije temeljila na principu re­dukcionizma, t. j. analizi kompleksnih po­javov življenja na vse preprostejše. Delali so v in vitro sistemih in s preprostimi bio­loškimi objekti. Preucevali so prenos ded­nosti, kontrolo aktivnosti genov ipd. Temu so se uprli klasicni biologi, ·ki so odrekali tako dobljenim rezultatom širši pomen. Reakcija molekularnih biologov na takšen odpor je bila izražena v znanem aforizmu: »Kar velja za ešerihijo, velja tudi za slo­na«. Poznani molekularni biolog Nobelovec Jacob pa je skušal omiliti vedno ostrejši spor, ki se je zdel že skoraj nepomirljiv z besedami: » ... to, da se dedovanje lahko pojasni na ravni molekul še 111i dokaz, da bo odslej vsa biologija molekularna.« Sama po sebi, s svojimi eksperimental­nimi pristopi kot tudi z ravnijo organiza­cije, ki jo preucuje, molekularna biologija sedanjosti še ne more pojasniti višje oblike biološke organizacije. Perspektive njenega razvoja pa so takšne, da lahko pr.cakuje­mo njeno prerašcanje v neko, lahko bi jo imenovali organizacijsko biologijo. Kako pa prikazujejo zgodovino te mlade biološke discipline? Prvo obdobje naj bi bilo obdobje romantike, ki se zacne v tridesetih letih z razmišljanji Delbri.icka o novih nalogah genetike (1935 do 1945). Sploh se je v letih pred drugo svetovno vojno dogajalo nekaj novega: misli (in ne metode) iz fizike so priceli uvajati v gene­tiko. Gre za prvo ram.anticno periodo. V letih 1945 do 1953; v drugi romanticni periodi še nekateri znanstveniki mislijo, da je dedna snov sestavljena iz beljakovin, ceravno že preje Averyjevi sodelavci ter Hershey in Chasova kažejo na dedno vlogo DNA. Tu gre za bistveni napredek, saj že vidimo konec zacetnim tavanjem. Dogma t ,i c no obdobje obravnava cas od 1953. do 1963. leta, ko sta bili postavlje­ni obe veliki dogmi biologije -o prenosu informacije ter druga o delovanju genov. Pojem dogme vsekakor ni dober, ampak celo nesprejemljiv izraz v znanstvenem raziskovanju. Ker ima svojo razlago v nek­danji navdušenosti ob resnicno velikih od­kritjih, seveda nima ta pojem tiste vsebine kakor sicer. Sedaj pa smo že v t. i. a k a d e m s k e m obdobju. Gre za obdobje stabilizacije raz­ Kratek pregled molekularne biologije :iskovanja. Seveda vsi problemi še niso re­.šeni, ne vemo npr. kako se odv,ija morfo­_geneza. Vemo pa, da imamo v rokah me­ tode, ki so kos tudi tem vprašanjem. Na tej stopnji je molekularna biologija dokoncno priznana, ima posebne organiza­,cije, casopise, centre itd. Molekularna bio­logija se je institucionalizirala. Postala je .akademska disciplina in nekdo celo pravi » ... da se lahko v avantgardi biološkega raziskovanja pojavijo prej tisti, ki preucu­jejo živcni sistem kot pa genetiki«. Ob vsem tem pa je treba pripomniti, da je to samo en nacin gledanja na zgodovino te veje znanosti. Molekularno biologijo pac ne moremo postaviti ob stran že znanim klasicnim ve­ jam biologije, saj je ona stržen, je v njiho­, vern bistvu, je prisotna v vsaki od njih in jim daje trdno materialno podlago. Takšen koncept pa je hkrati trden temelj posebne­mu filozofskemu pomenu biologije, saj sto­ji v ostrem nasprotju z vsakršnim vitaliz­mom, ker razpolaga z mocnimi materialni­mi dokazi. Molekularna biol-ogij a išce mo­lekularni nacrt pojavov na katerih pociva klasicna biologija. Sedaj, ko smo si dokaj skopo ogledali, kaj je molekularna biologija in kakšna je hila njena pot do današnjih dni, si poglej­ mo nekaj najpomembnejših odkritij ter njihovih posledic. Francis Crick iz velike dvojice biologov današnjega casa se je že pred štirimi leti vprašal, kje smo sedaj po tolikih letih raz­ iskovanja DNA (Crick 1974). V pomladi in poletju 1953. leta sta skupaj z Watsonom napisala štiri clanke o strukturi in funkciji DNA. Ali lahko ti prvi clanki še odolevajo udarcem in preskusom casa? Mogoce neko­ Liko preseneca, vendar je res, da sintezo DNA še danes povsem ne poznamo. Res pa je tudi, da poznamo enovijacno in krožno DNA, dokaj dobro zgradbo kromosomov pri obnovitvenih procesih ter da lahko ko­ maj razpravljamo o mutacijah, ne da bi hkrati upoštevali te procese. Ob tem je treba reci, da je bil naprav­ ljen velik napredek tudi v raziskovanju sinteze beljakovin ,in sicer predvsem kako se ta proces zacne (iniciacija).1 Pri tem gre za dve vprašanji -kako ribosom spozna iniciacijske signale, na mRNA in pa ure­ditev iniciacijskega kompleksa, ki ga urav­navajo posebni faktorji in GTP (Ochoa 1976).J Znanstveniki so v zadnjih letih napravi­l. gene. Transplantirali pa so jih tudi iz žab, miši in vinskih mušic v bakterije. Da­li so cloveško dedno snov v žabja jajca, ki sicer niso dala nikoli nic drugega kot žabe, pac pa so hkrati stvarjala tudi beljakovine cloveka. Strokovnjaki obljubljajo, da bomo ma­nipulacijo z geni (geneticni inženiring) uporabljali za zdravljenje dednih bolezni, mogoce celo raka, podaljševali življenje, stvarjali nove vrste kulturnih rastlin in ži­vali ter nekoc morda povzrocali celo znat­ne spremembe v cloveku samem (Grob­stein 1977). Trenutno gre to še najbolj s plazmid1i iz bakterij. Z uporabo encimov odcepijo iz »stare« DNA ·nek njen del in ga vgradijo v »novo« DNA nekega drugega organizma. Tako sestavljena DNA je križanec, ki ga sicer ne nahajamo v naravi. Nekatere slu­bi, da bi lahko kljub še tako ostrim. var­nostnim ukrepom kužna bakterija ušla iz laboratorlijev in povzrocila nove pande­micne bolezni. In naslednja možnost! Virusi se lahko razmnožujejo samo v celici, ker uporab­ljajo za ta proces ves sinteticni aparat in gradbeni material celice. Biologi upajo, da bodo uspeli viruse v toliko spremenliti, da bodo lahko prenašali cloveške gene, ki so jih celice izgubile ter na ta nacin poprav­ljati dedne napake. Sem sodijo tudi poskusi izolirati gene, katerih funkcija je znana. Prvic je to uspe­ lo leta 1966 in nato leta 1971. Obakrat so delali z žabjo DNA. Take gene preskušajo nato kako v in vitro okolišcinah vkljucu­ jejo in izkljucujejo svojo aktivnost brez zamotanih kemicnih okolišcin. Kakor receno govorijo mnogi biologi se­ daj o manipuliranju z geni pri ljudeh. To­ Schauer P. in J. škrk da najprej moramo vedeti, kje so posamez­ni geni na kromosomih. Metoda t. i. hibri­dizacije somaticnih celiic pa nam to omo­goca, Razvozlanje celotnega dednega zapisa nekega ž, ivega bitja, v našem primeru viru­sa 0 Xl 74 ni pomembno le s tehnicne plati, pac pa tudi za razumevanje potov kakršne izbira narava za shranjevanje dednega za­pisa (Sanger in sod., 1977). že dolgo smo vedeli, da je DNA tega VJirusa premajhna, da bi lahko kodirala devet vrst beljakovin molekul virusa za katere vemo, da nasta­nejo, ko virus vdere v gostiteljevo celico. Prekratka je kar za 15 '%! Ko so primerjali nukleotidno zaporedje DNA in zaporedje aminokislin za nekatere beljakovine, so v dveh primerih ugotov, ili, da je kod za drugo beljakovino v nukleo­tidnem zaporedju vecje beljakovine. Tako je kod za genski produkt B v kodu za gen­ski produkt A in E v D. Z drugimi bese­dami povedano, z dvemi geni, ki normalno dajo le dve beljakovini, virus 0 Xl 74 lah­ko napravi štiri mocno razlicne beljako­vine. Naslednje vprašanje je, kako celica raz­bere svojo DNA. Vsaka celica ima sicer vse gene, vendar svoj izbor, t. i. aktivnih genov. Ima tudi nekakšen notranji kole­dar, ki ji pove, kdaj naj raste, se deli, ustvarja hormone in umre. V nekem trenutku življenja celice mora biti na tisoce okolišcin natancno koordini­ranih na molekularni ravni, ceprav gre za majhno skupino genov, ki naj bi se ,izrazili (Levine 1976, Busch 1976). Gre za t. i. gen­sko regulacijo (»druga biološka dogma«). Precej nadrobno je bila preucena na bak­terij ah in VJirusih. študij, kako se geni vkljucujejo in izkljucujejo je poskus razu­mevanja »inteligence« celice. Vedno vec je biologov, ki so mnenja, da gre v veliki meri za pojave, ki izvirajo iz c2licnega po­vršja. Gotovo je eno najbolj priivlacnih pod­rocij t. i. diferenciacija. V sako veccelicno bitje zacne svoje življenje kot ena sama oplojena jajcna celica. Nato se pricno de­litve, kjer vsaka celica dobi povsem iden­ticen dedni material. Toda kmalu nato se pricno vkljucevati razlicni geni v raznih kromosomih, kar daje tudi vso pisanost lastnosti. Nove celiice postajaj o vse bolj specializirane. Zdi se, da je prišel cas, da se metode in nacin mišljenja, katere je molekularna biologija sprejela, preucevajoc enocelicne organizme, lahko razširi na višje organiz­me. Vendar pa moramo takoj pripomniti, da celo pri najpreprostejših veccelicnih organizmih pos.tanejo problemi znatno bolj zamotani, kakor pri bakterijah. Danes lah­ko recemo, da v glavnih potezah »razume-. 1110« celico, ne pa tkivo, niti organ, še manj pa organizem v celoti. Rast, razvoj, raz­množevanje in vedenje nekega organizma zahtevajo ne samo razlicne kemlicne reak­cije, temvec tudi strogo usklajenost teh ke­micnih aktivnosti. Skoraj ni dvoma, da mora biti preucevanje veccelicnih organi­zmov, predvsem v analizi njihovih regula­cijskih mehanizmov. Izražanje razlicnih genov pri veccelicnih organizmih mora biti takšno, da omogoca natancen razvoj organizma, t. j. precizno zaporedje biokemicnih dogodkov v teku katerih se celo to izražanje spreminja, ko se celice diferencirajo. Potrebni so sistemi, ki so sposobni nenehno inducirati ali inhi­birati aktivnost geneticnih segmentov. Gre tudi za znatno vecjo zamotanost dedne snovi glede na bakterije, torej po­trebujejo višj,i organizmi še toliko bolj urejen mehanizem, ki bi omogocil pravšen izbor genov, aktivnih v prav dolocenem trenutku. DNA bakterijske celice lahko doloca zgradbo okoli 2000 do 3000 peptidnih ve­rig, t. j. vsebuje nekaj sto operonov. Celice· sesalcev pa imajo okrog tisockrat vec DNA. Problemi regulacije kompleksnih in dife­renciranih organizmov niso samo na višji stopnji, ampak tudi drugacni. Neka bak­terija se mora samo prilagoditi na razlic­na okolja; celice tkiva pa so v povsem dru­gacnem položaju, saj morajo usklajevati svoje delovanje z drugimi celicami istega Kratek pregled molekularne biologije •Organa, kajti le tako lahko ta organ iz­poljnjuje naloge, za katere je specializiran. Te pa so zopet podrejene organizmu kot celoti. Hkrati pa ne smemo zanemariti vrste si­gnalov v razlicnih oblikah, ki potujejo po ,organizmu .in koordinirajo njegovo delova­nje. Dokaz, da so »fetal111i« encimi (izocimi) in drugi fetalni antigeni (tudi drugi anti­geni), ki povzrocajo nastanek raka, prisot­11i v tumorskih celicah, je vodila do misli, da se geni, ki so normalno spe6i v odraslih tkivih, aktivirajo med neoplasticnim pro­cesom (Busch 1976). Dokaz, da so nekateri kromatinski proteini tumorskih celic fetal­ni antigeni pa nakazuje na možnost, da je ,doloceno prižiiganje genske aktivnosti za tumorsko rast lahko tudi fetalno. Sedaj 111enijo, da fetalni derepresorji reagirajo z genomom, stvarjajoc beljakovine potrebne }Jri rasti, invazivnosti in metastaziranju. IDINALIA CELICA Rn NIDIDLAZE /Mll:IIO. /ipq. Rastni procesi celic vkljucujejo pozitiv­ ne !in negativne ekstracelularne faktorje, citoplazmaticne receptorje, represorje in derepresorje ter specificne serije genov v jedru (sl. 1 in 2). Geni udeleženi pri normalnih celicnih funkcij ah so razlicni od tistih za rast, in­ vaziivnost ali metastaziranje. Toda v fetal­ nih tkivih so vrste genov aktivne v rasti, invazivnosti in metastaziranju (sl. 3). Ti so normalno zavrti v vecini odraslih tkiv ali delujejo posamic. Nekateri pa so receptor­ skii inhibitorski geni, ki stvarjajo vrsto re­ presorjev, ki nadzirajo hidrolaze razlicnih makromolekul, kot so proteaze in RNaze. Te so lahko udeležene pri represij,i drugih genov. Vecina reakcij usahne, ko prenehajo dražljaji. Odstranitev stimulusa je lahko zvezana s povecano aktivnostjo specificnih hiidrolaz ali destrukcijo odgovarjajocih po­ lisomov. ( NIIUJOCE STANJE ) f• • t'#/ind8'/t,, fn • /JOS(!iN,o P!trmo f,mlx,jo f t • illJ/(/1ti'IFld$f / • in//iMorji r, • .1r1s1tnilr1nfe RF• fdalni .ptors/ci pro/M Sl. 1 -Elementi celicnega ,odgovora na zunanje deja1Vnike v miruj,ocem stanju. Zunanji de­,,, javniki ,so v ravnotežju z intracelularnimi elementi. Simboli so: G,-GR, strukturni geni, vkljucno z geni za receptorske proteine (GRn); Gr.pwt, g,eni za ribosomske proteine; N,o, rDNA geni; Gf,-Gfn in GRf, fetalni geni z opisanimi funkcijami; G1, inhibitorski gen Schauer P. in J. škrk Neoplasticne celice povzrocajo izražanje strukturnih genov za specificne izocime in antigensko aktivne fetalne antigene kot so karcinoembrionalni antigen in cx-fetoprote­i111i, ki jih nahajamo v serumu (sl. 4). V rakavih celicah so aktivirani nekateri fetalni geni, supresij a katerih se ne izvrši, AITIYIIUO STANJE :wMnj,· dejavniki ker pri odraslem faktorji, ki so potrebni: za prekinitev že dolgo ne delujejo vec (sl. 5). Pac pa je dokazano, da neoplasticne celice lahko nadziramo s specificnimi fe­ talnimi kontrolnimi elementi. Karcinogen pa lahko deluje ali z recep­ torji, aktivatorji oziroma celicnimi encimi ( NOIMALU CELICA 1 />1 ----! -,r,/tltA, PJ-li-1t1RNAI ,., --II -lflRNAI Rn-11-------,t.fN,j„ :5-•RN.,6 rprol ,,11osw,,,· s, Sl. 2 -Oclgov,or celice na dražljaj (S,). Nastane kompleks med faktorjem, ki j.e deloval na. celico in receptorskim. p1,oteinom (S„R,), ki aktivira ,skupino genov (G,-GR,, Gr-prot in No)_ Nastajajo razlicne tnformacijske RNA (mRNA), ,ribosomi in polisomi, ki omogocajo sintezo, specificnih makromolekul. Fetalni geni ne sodelujej,o pri teh normalnih odgovorih. P,-P,, razlione belj almvh1e FETALNA CELICA zunanji· depmiki "-. Sr + Rr-SFRF II( sr R( s, II( s, HIDROLAZE p,rttan, __ ,. __,,,. fosfatO,e lipoff! Sl. 3 -Shema pdkazuje aktivacijo ,fetalnih genov s faktorjem Sf (fetalni »stimulacijski --l ••m ?....llllfl.llWWl•lll Dokaz je apsolutno siguran pomocu opita izotopima. ,,Esencijalni" fosfolipidi (EPL) ugraduju se in · -. ........ ) poboljšava loto u membrane . · . .,>,mikrocirkulaciju LEKIM, BETZING, STOFFEL: Hoppe Seyler·s Zschr. i normalizuje Physiol. Chemie t,;-· permeabilnost 353 (1972) S. 949-96.4 s: .. kapilara .mmi . .'> 11m .,imw•im.•m1m · ·· Indikacije: lndikacij.e.; Varikozni sindrom • Ulcus cruris Akutni i hronicni hepatitis Posttromboticni sindrom · Staticni edemi · Hemoroidi Masna degeneracija jetre Ciroza Razliciti poremecaji jetrenih funkcija Radijacioni sindrom, gestoze, trovanja i dr. Unapredenje venskog refluksa medikamentoznim putem Essaveri kapsule Essentiale® torte regenerira oštecene membrane celija jetre i njenih organelai Essentiale „s-, -bosnalijek-u saradnji sa Proizvodi: --e,.bosna/ijek• Sa,,jevo u saradnji sa firmam it,ilNATTERMANN Koln [lj] NATTERMANN 7 MEDICINSKI CENTAR ZADAR SLUŽBA ZA RADIOLOGIJU LEONTIASIS OSSEA UZ PRIKAZ JEDNOG BOLESNIKA Livak!ovic V., P. Relja Sadržaj: Autori 01pisuju paciijenta sa ,i.zmz.ttom k1'0nJonom osteodistro.fi­ 1, j,om u vidu o.steo·skleroze vecine kosti.ju lubanje .. Posebno je zanimlj,ivo da ni,su na.fornnpju1:eniz,o­vana kic1ntrastina tmnografij a«. Medjutirn, Jmmpjute:riz•tomotja n1,,ože irana graf,.se ,ra­diti kao kombinovani pregled sa jodven­tinilkua1og,rafojom odnosrrm m:ijel,-01111 ografii,j(»crnuputer assisted my,eJ1o,gr.apihy«). Lspra­vain na.iv e:a te :lwmbii:novane ,pa·e.glede bir biro: »lmm1pdute1riiz1ovana ,. j10dv1ent1rikrnlogra­ fija« :ilri »:lmrn,pjute,riz,iirana mijdogr-afaja« sr •trum ,štio se u ,nastaviku u ,zagrad1i n1ože ,na­ •Zll1.acilbi. -,»s Ain11iiPaque-mn« •a u Sllucajurikr v OSiprndju, se [POjavlj:ajo p.rii ,relativno mlad,ih, na ,i:s.tih 1orga,ni,h ,kJot rpr,i pred.rui,k:ih lin so multifo,kalni. Pri ,m.a,l:ignih o.bo,l,e,ng je kemo;f:erarpiji eden gJ.av;nih priJnc-i1po1V ,selekbiV1D10 de,lova­,rrj e na turno,rs,ko ,tkliv,o. Taklšen ;po:-:iJnci:po;p:rav gabovo o:vira idejs!tv10, da do s-edaj ni =ainih ioprlijemljivih ,k:va,Litartivmih -razlilk v ,mei-aiboSe v IT1e­kater:ih pnirnenih »aktivriira« ·iin vi:V10, ne­uspela .kultivaaija nekaiterih vrs,totumo.,I'jev, ,riztik, da :je v rodvz,,vz;orcu tudi etern rno,r­maln.10 tkivio -idr.). P11ik·az-aIT1e .s,o ·bile šte1v,ilne :nl!ož,nosh, ki jih daje 1:/kivna kultu,ra pri raz,islwiv.anju , raka (screening pri odkrivanju novih ke­moterapevtikov, proucavanje tumorskih imunosti, hibridizacija celic, ugotevljanju faze delovanja na celicni ciklus in kvanti­tativno vrednotenje kemoterapevtJika, pro­ucevanje poliferacijske kinetike, itd.). Prenašanjne ,rezultatov dobljenih IT1a ži­vals,k,ih tumoir:sikih modelih na humane tu­morje ,rni enos.tavno. Da dobimo cim bolj 1real11to in ,za1neslj1ivo s1ilm 10 de,Jro,v.anju agens:a na tum1or.siko rašco, .mora,m,o ,sled­njega te:stiratli na c.im vecjem 1šrt:ev .iJlu žii­valskih tumo,rjev. P,noblern ,predstavlja tu­dii adekva,itumorsik:i rnode-1, ,k.i IT1aj bi se ten majbolj približal hioJošikiim •ka,: raklteni.siti­kam humanega :tumo,r}a .. Kljub te.mu ,pa ilahko ug,otoV1i:mo, da so vse kemoterapev- '' A Training Manual for Cancer Research Workers ,str. 176-183 UICC Technical Report Series 20, 1975 Geneva. tike -,s p:,živalskiih ovrednotii,li o,mocjo tu­morskih modelov. Predavainija je zakljucil p:::-of. Metcalf zo , ,nasvet:i o ,pisanju lin ,podajanju ,z;nanstve­ne,ga referata. ,c,lanek :s 1podo:b[ljo v:Se1bino je bil tudi obj-avljem..''' V .popoldanskem pirakticnern delu so nam razložiE in d,emonstriralii šte'Vli1 lne raz­iskovalne metode, ki d1ih upombiljajo :na iJn­šti,tuitu. Nekate,re od nj1ih smo ,lahko tudi sami ii.zvedl:i. P,ri,ka,zaili s-o: -mro1rfo.loške met-ode (zmrzli 1rez, Jige1ruoobi,, 01ps.ijo, citološke metode),o ž,iv,alske tumorje ,i,n tr.ansplain-tacijsikeo metode (intraperitonealna, intra­ 1 ve[);o,in subkuta,na , zna trains-plantaei­ja Eh,rLichovega a,scites,ne,ga ,tumorja,ožliv-alskih .levkemij idir.),o -osnovne 1imurnoJ,oške metode GdV1odi­menz,,d v,ojnogels,ka ,d,ifuz.ijskao iJona-Lna , metoda, rimunoelektroforeza, doloca­ je -p:o,vršri.nskih T + B :hrnfoai.tIT1ih an­tigenov, irnurrmp-meiloda),o lak -tkivna kultura ekSiperimentalnih tu­morjev,o -!krnmatog;rafi.j:a :in elektmforeza -:p.l.a­zems,klih iliuid,o, v,o -gradie.ntrno centi,ifugira.nje za -locitevofrakcij tumo,rsk,ih cel!ic,o -ITlekaiter,e k1lirI1Jicne raziskovalne me­todie.o Ta,k,o smo se postopom,a seznarr1ili de­ :,,z lom Onk,opa­ tološke,ga inštituta, ki :s ikliJ]ic­nim d•elrnn pired.stav,lja Nadona,lni 011ika­l1ošk,i •inštitut. Oba rde1la vz,onl!o sodelujeta. Celoitina -us,t:anro.va se .ukvarja ·predvsem z 1iskanjem 1in -razisklovanj-eun ,novih kemote­ rnpev:ui.kov. Onlkolnšiki inštitut o:p,raVli p,re.dkli.inicino fa,zo 1testi,ranja n1ove s,n,ov,. , Ce se pollmže ucinkoVli1a, jo ,testiraj!o še k,li­ul!iicno. Efe,k.t takšnega sodelovanja je najd­1 1ba IT1eik.ate11ih lastnih kemote,rapev1iklov (Deig•r.anol, Dii.bromoduloitol, Mye,lob,r,omol tid,že v 1kUniicilli rabi, druge r.). Ne.kateri ,so :pa še izp:opoln.1ju1ejo .s ci,lj-ern do.biti cim us,pešnejše im. cim mainj ·tnksi!cne substance.o ,1Na Onlmpatiol1oškem inšti1utu etudiiraj-o tu­ :dii v2iroke neuspeha kemoterapije. ,Pr.i aina­ liizi eksperirnerutal.nega aiscites111ega ,tumoir­ ,,,ja so naš11i vehko he1teiroge,nost tummske celicne populaciije ,glede na: morfio,loške, oške, biokemicne, imwrnol1ci1!og,enetslke in ceLicno-iki,neticne ,las,tnosti. N aš,lii so tudli .razlicno obc.utljivos1t po,s,ameznih cel1icnih l1irr1ij ,na v•,1iln ,radio­ rsto ken1,01:eraipevtLkav terapi,jo. Gradivio, ki srn.o ,ga pr,eje11i, i0:bsega pov­zetke 1precl,av-anj ,ter opis ,nekateir,ih metod iz p,rakhcne,ga dela. Splošna ,že,1ja ude1le­ ,ženoev je ,bila, da ,bi dobili predavanja v celoti. Bodo·cim udeležencem ,na takšnih te-caj1ih -bi pripo1rncal uporabo ,pni,rocnega mag!lletofona. Med tecajem smo 1imeli d,ov,o,lj ,pri,ložrno-­sti za cliiskus·ije s p,redava.telji iln za medse­ibojno spozmavanj-e s,luš.ateljev. V •casu i1:e­6aja so orgarniziral,,kon­ i ibrrezplacen obiS1k certa, S1p:rejem pri mi111.stru ,za zidrav:stv:o i>n pos..veoer, ki ga je pr:.red1i.l ,direikto1r buv.1111:i N aci1on.a:lnega inšt1iltuta pmf. .S. Eakhairdt. Naj za,kljuciim z ugorovitvij10, -da je bi-1 ,tecaj ileLo dobm prii1 p,rav1,ien, da :sem dobil dober vtis o madžairs,ki onkiološki .razis•kio­va:l111i dejavnosti 'in da t,a,kšen tecaj pnipo­J,ocam vsakemu, ki ga zan.1.in1a ibiol-ogij a .tumorjev oz. , klinicna onlml,ogija. A.aCerara - POVODOM PUŠT ANJA U RAD LINEAR­NOG AKCELERATORA U SKOPLJUa Na Mecljunamdrni dan z,dravlja, 8. ap,nilla 1977 god,ine, na Institutu za ,rad;i,oJngiju ·i •Onkol,ogiju, (Odeijerrj,e za raid.,ote,rapiju)a 1,1Medic:in;s1k10rg fakulteta u Slmplju, puš:te,n j,eauarad novi linearni akcelerator maksimal­ne eneirgije 20 MeV-a, TIP SL75-20 farmea,MEL riz Lon,dona -prvii rovaikvog 1Jipa ua!r1ašoj zem.lj1i. Tom pril,i,krom .. kolektivu Od­delenja za radri.oite['a,p.iju ovo,g Institutaa·zvain,i,· cr1110 je pr,eda:t :na u;p,otrebu i j,eda,n de.oa n,O;vtO .sa.gradjeno.g, -ali neduvrše:nog nbjek.ta ,za ,rad'iiotercljp,iju i onk,o,log.iju, u ,lmrme ,sill locirani •ne s-an110 l1inea,n11i alrn,ee,leratD!r, tj. Oddele,nje za vris,o,kovioltažnu ,radiotera1piju, nego i oddelenje za brahiterapij,o te od­,delenj,e .za or1Jo,v,olitažnu :radiirntera.piju ,sa sv:im potr-ebn:im p,ratecirn. prosilo,r:ij a,ma ka,o što su ambulante, ,ce,ka,oinice, sobe za rteh­n,icm·e i lek,a:re ritd. OV1oj svecanos,iii p,risu:s-tvovao j,e v,elik. hmj viisokrih ,cLruštvenro po1iti6kih rndnitka gira,da i repubhke, ipredstavinioi Urn:iverzi­ ,-teta u Slmplju, ,pirndstaVJITic:i ,SIZ za zdrav­ stvio, preds1tavn,ic,i dekanarta ,i :nastavno ,na­ucnog i radnickog saveta Medicinskog fa­kulteta, vel1i:kii. hl'loj leka1ra k1tnicikilh u51ta­ ,n,o,va, p1redstavn:i,ai :silic,n:iih tnstituaija riz c:i­ , ,,tave Jug,osfavije 1ka,o i ,predistav1niai fLrime ,Philips 1i MEL 1iz l.J011Jdo: na. Izgradinj a muvog dela ,za :rad:i1oterapiju 1i nabavka linearnog akceleratora rezultat je ,p,re svega plO'fatvovainog .rada i 111apora 1: lmlektiva LI11stitwta za -radi,alog1, iju ;i onkolo­giju, ,aui isto :talk,o i ve:Lilroj mo1ralnoj ti delli­micno maiter.iuaJ,noj pomo6i našeg društva tj. Izvršnog veca .kireta­ SR .Makec10111ije, Se1,riidata z·a zdrav.stvio, SIZ-a za zd,rav:Sitv,o te Organa Mecliici,rns.lmg fakulteta u Skioip.ju. Nabavkom ovog akceleratora, strucni kadr1ov1i Oddelenja 1za radiloter.apiju u Sko1p,lju, (kotiima ovio oddelenje ,rastpolaže : ued,01voljnom bnoju), dioibiil1i ,su u s1vajii1111 1ru­ ,'kama još jedno snažno oružje u hmbi p1 no­tiv ta:kv:o,g poc1mukiliog, 1.1i so- 0pšteljuds,kog c.ija1nog zla ka1a ·štJo je 1ra!k. 11ime je u i:s.t,o, v.rnme ucinjen još jedan veli:kii ,kor.aik kaedaljem upotpunjivanju opreme ovog odde­leinja ,moder,rnim sredstv:ima za lecenje ov·ee,teške 1i 01paisne : ,bolesti.e Na ,kraju -ove ,1nfo1rmaaije, 1rno1ran110 j,o,š recii da Oddelenje ,za 1radioteraipiju !institu­ta za rad.o.logliju i orukologiju u S.k1oiplju, spada medju neko:li,ko :· najvecih iil1lsti-tucliija ovakvog tipa u zemlji. Ovde se primenjuju s,v,i rnodetI'ne u:-adioteraipij e, te hm­ i 'Vri.dov,,mono-hemiotera1ptij e, a .s1tacionar 10,dele:nja , ,raspolaž•e ,sa 135 bo:lesrr11ckiih ,kire;veta ·i ono 1 ·po,k,niva te1ri1loriiju ,sa oko 4,5 milijona sta­1110,vmilka, d•er ovde ig,rav:itira ne ,samio :s1ta­a10>w11ištvio SR Makedou1,ije ,nego ,i ,c1ifave·eSAP ,Kosova te oužrni delovi SR Sr1blije, ,ae td:ovi:šavan:j-novog ,br,oj ibo,les- em objekta 11i6kiih posrt:elja uvecace se ,na 200.e I.eDimceve rflKEMOFARMACIJA Podjetje za promet s farmacevtskim materialom Uvoz-izvoz LJUBLJANA, Metelkova 7 Telefon 312 333 Telegram: Kemofarmacija Ljubljana Telex: Kemfar Yu 31-334 Tek. racun pri SDK št. 50100-601-10329 Poštni predal 143 OSKRBUJE LEKARNE, BOLNICE IN OSTALE ZDRAVSTVENE USTANOVE Z NASLEDNJO VRSTO BLAGA: -gotova zdravila -kemikalije -droge -zavojni material -veterinarski preparati -reagensi -kozmeticni preparati -instrumenti za humano medicino in zobozdravstvo -dentalno blago -aparature -oprema za vse zdravstvene ustanove -embalaža IMA LASTNI UVOZNI ODDELEK VRŠI VSE UVOZNE IN IZVOZNE POSLE ZA KVALITETO BLAGA ODGOVARJA GALENSKI KONTROLNO ANALITSKI LABORATORIJ PODJETJA PRODAJNA SLUŽBA DELA NEPREKINJENO OD 6.30 DO 19.00 URE • ® EDEN IZMED STEBROV SODOBNE ANTIBIOTICNE TERAPIJE INDIKACIJE • infekcije respiracijskega trakta; • infekcije kože in mehkih tkiv; • infekcije urogenitalnega trakta; • septikemija in endokarditis; • gastrointestinalne infekcije; • meningitis; • infekcije kosti in sklepov. KONTRAINDIKACIJE Keflin je kontraindi.iran pri ljudeh, ki so preobcutljivi za cefalosporinske antibiotike. STRANSKI UCINKI Najpogostnejši stranski ucinki so: bolecina na mestu intramuskularne injekcije, tromboflebitis, makulopapularni izpušcaj, urtikarija, reakcije, ki so podobne serumski bolezni, ter eozinofilija. ® TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMICNIH IZDELKOV LE K LJUBLJANA v sodelovanju z Eli Lilly & Co., Indianapolis. RADIOLOGIA IUGOSLAVICA Casopi:s za rendgendij agnostiku, radioterapiju i o,nkologinu Jugoslaivije ,i Izvršni odbor Udruženj.a za nukleam.u medicinu Jugos1av:i.e Adresa redakcije: Onkološki inštitut, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana Br,oj cekCJV'llog racuna: 50101-678-48454 Brnj devi.nog i!'acuna: 50100-620-000-32000-10-5130/6 LB -Ljubljanska banka -Ljublgana Odgovmini urednik: prof. dr. L. Tabor, Ljubljana , Tiskarna Uooih delavnic Z-avoda za slušno in gO'Vorno prilzaderte v Ljubljani ENDOBIL AMP.ULE, STEKLENICE ZA I. V. INFUZIJO ENDOBIL JODOKSAMSKA KISLINA Novo kontrastno sredstvo za intravensko holecistografijo in holangiografijo ENDOBIL -izredne diagnosticne možnosti -intenzivna in obstojna radiološka kontrastnost -hitro in selektivno izlocanje skozi jetra -odlicno sistemsko in organsko prenašanje -velika razlika med pragom izlocanja skozi jetra in pragom izlocanja skozi ledvice SESTAVA Endobil, z genericnim imenom jodoksamska kislina, je kemicno 3,3' f-etilenbis-­(oksietilenoksietilen-karbonil-imino)] bis (2, 4, 6-trijodobenzojeva kislina). 1 ampula (20 ml) vsebuje 6,2 g jodoksamske kisline (v obliki megluminske soli); 1 ml raztopine vsebuje 183 mg joda. 1 steklenica za aifuzijo (100 ml) vsebuje 7,61 g jodoksamske kisline (v obliki meglu­minske soli); , . n I raztopine vsebuje 45 mg joda. DOZIRANJE IN NACIN UPORABE Za bolnike z normalno telesno težo zadostuje 20 ml Endobila i. v. (1 ampula), med­tem ko dajemo adipoznim in korpulentnim bolnikom 30 ml Endobila i. v. Pedi­atricne doze so relativno manjše. Navadno uporabljamo 0,5 do 1 ml Endobila na kg telesne teže i. v. Intravensko infuzijo (100 ml steklenica) priporocamo bolnikom z relativno insufi­cienco jeter ali kadar je potrebna !izredno natancna slika. Pred uporabo Endobil segrejemo na telesno temperaturo in ga pocasi intravensko vbrizgamo ležecemu bolniku (4 do 5 minut). Endobil se hitro izloca prek jeter tako, da je najboljši cas za slikanje med 60. in 90. minuto: intrahepaticne poti posnamemo med 30. in 40. minuto, .žolcni mehur pa po 90. minuti. Pri holegrafskih preiskavah za intravensko kapljicno infuzijo uvajamo vecje kolicine relativno razredcenega kontrastnega sredstva. Intravenska infuzija naj ne traja manj kot 5 in ne vec kot 20 minut, v poprecju od 10 do 15 minut. STRANSKI POJAVI Stranski pojavi pri uporabi Endobila so v glavnem redki in blagi, redkokdaj se po­javita obcutek vrocine in bruhanje. Ceprav redko, vendar lahko kot pri drugih jodnih kontrastnih sredstvih, tudi pri uporabi Endobila pride do pojavov neprenašanja ali drugih neželenih reakcij. Zato moramo imeti prpravljeno vse za nujno intervencijo in v primeru potrebe takoj zaceti s simptomaticnim zdravljenjem. KONTRAINDIKACIJE Hude okvare jeter, ledvic ali miokarcla; huda oblika hipertireoze. OPREMA 5 ampul po 20 ml 1 steklenica za infuzijo po 100 ml Testne ampule po 1 ml KRKA TOVARNA ZDRAVIL, n. sol. o., NOVO MESTO