§loĄ€nska Krajina. Delavskl dom. Poročali smo že na tem me- stu pred kratkim glede zastoja gTadnje DeJavskega dama, ki naj bi služil kot zavetišče ištevilnim eezorbsk;<m delavcem spomladi in poleti. Sadaj, kakor poročajo, je Borza dela ,v Ljubljani nakazala prvi obrok brezobreetneiga p.osojila v znesku 350.000 Din. Vodstvo in nadzorstvo je prevzela soboška občinska uprava. Tako bo gradbeno vodetvo v dobrih rokah. Tudi sedanji načrti Delavskega doma 6e bodo v toliko spremenili, da se bodo namesto projektiranih privatnib etaniOivanj dogradili prostori za sresko načelstvo. S tem se počaei uieeničuje večletna želja sezonskega delavstva po lastnem zavetišču in zadostnih uradnih prostorih ekspoziture Javne borze dela v Soboti. Na tisoče sezonskih deilavcev je Ihvaležnib za vneto delo za gradnjo Delavskega doma sofoo&ki ob6insiki upravii. i KaJ bo z občlno Mačkovcl? Vasi eo vložile prošiije, ene, da bi se priključile v Puoonce, druge v Križevc« itd. V '-petek dne 20. t m. je imel obtinski odbar eejo, kjer eo tudl govorf'li o tej zadevi. To je ena izmed občin, ki ima zelo visoke doklade, veliko nad 100%. Občina ima še vedno veliko dolga radi Sole in gasilskega doma. Kakor emo ie poročali, bi bila najbolj pravična rešitev, da bd bil aeclež oboine v Pečarovcih, kateri bi se naj pridružili Šalametnci, kl eo tik Pečarovec, pa pripadajo v Puconce.- — Čudno je tudi to, da bodijo katoliiški otroci Iz Šalamenec v &alo v Pečarovce, evangeličanski pa v Puconce. Ko go merili daljavo od Šalamenec do Puconec in Pečarovec, so pravvilno merili le do Pečarovec, dočim ao merili ippoti Puconcem 3 političnimi metni in so tako iz.merili večjo razdaljo do Pečarovec in 80 tako določili 6i vasi šolski okollš Puconce, čeprav visak ve, da je bližje v Pečarovce. Pa katoličani svojih otrok ne pustijo v Puconce v Solo. Ob6ina Puoonoi pa noče nič priepevati za šolo v Pečarovcib. Naj oblast s tem nekaj naredi! Sv. Sebešžan. Danes poSiljamo »Slovenskega gospodarja« tudi v VaSo faro na ogled. To številko labko obdnžite in še »no vain pošlj** mo zastonj. Dobro preglejte naš časopis, kl že 69 let brani katoli^ko Cerkev. V liatu dobit* vse, kar želite in kar je potrebno eiroma&n^ mu tloveku. Naš list je strogo krščanfikl. I«i haja vsak teden na 16 straneh in stan« letno sarno 32 Din. Širitel}stvo za faro ev. Sebeščan na je prevzed g. Bejek, vaS diifini; pastir. Kdor žell namčiti »Slovenskega gospodarja«, naj »• oglasi v župnižču. Naročnino labko plačujet« tudl me-aečnio pri širitelju. Vsak teden bo prl-: našal naš list novioe Iz vašega kraja, zagon varjal bo vaše potrebe, da bodo zvedell ta vaše želje tudi tiati. kit vain lahko pomagajoi saj pa ima naš list bllzu 30.000 nar&čnlkorv. V veako naSo hišo »Slovenskega gospodarja«l Gornja Lendava. Praznlk Brezmadežne J« bil tudi za naa lep slovesen dan. Marij^m« družba se je palnoišit&vilno zbrala okrog obha-< jiiilne miize z mnogiml drugiml Marijinmi čan etilci. V Marijrno druibo je bilo sprejetih 7 novib članic. Sprejema se j.» udeležilo vellko Ijudi in slovesnost je bila rea Marijina, vesela in prisrčna. Veaeli smo vsl, da nam je Bog dal novih članoiv, ki: so se odločili za Marijino živ< ljenje. — Banskl evetnik je posial naš rojaJc BačM Franc. Z veseljem smo sprejeli to vest in že-limio nov&mu g. svetniku obilo blagoelova pri njegovem delu. Pričakujemo od njega, da bo zastoipal naše interese in težave odločno ia vstrajno na svojem novem mestu. ;— Starcl umirajo kar po vnstl. Pokopal>i smo v par dnn vib tri etare korenike: Husar Mibaela dn Suh bič Matljo iz Radovec ter Škaper Mibaela ix Doličev. Naj ipočivajo v miru! — Sezonski dalavci »o se vrntMi. Kar živahno je pastalo epet pri naa. Vrnili so se delavci iz tujine. Pravlj<\ da še ne bi bilo taJto hudo, samo palirji da Jlh Btrašno mučijo. Čuidno to, all ne more borza dela napravitii' temu konec? Delavci 90 z go« apodarji zadovoljni, tTpijo pa zaradi domačih ljudi, palirjev. »Bolozenski dopust« našlh naclonalcev. Za- nimive stvari ee godijo pri nae. Tudi mj nii smo bili kar tako za slavnega režima ptičev( Velike gospode in zaipovedovalce smo i.meli, To se je delalo na vse strani. Shodi, zborovanja, družabni večeri raznih imen, nastopi, zabavrae prireditve, plasi, vee pod zastavo slavne ideje nacionalcev. In so prišle zanimivejše fctvari, recimo volitve. To je bil pravi mačji plcs. Po nekaterih občinah so vodile glavno agitacijo in »strogo kontrolo« pri štetju glasov kar nacioaalke različnib knen. Goepodje 50 se ponižali ia obiskovali naše kmetovalce In delavce in jih gonili na volišča. Po volitvah so ti slednji sicer imeli mir pred gospodo, sami so pa delali v avojih strankah ne Blavnega epomina naprej. Vračali so ee ved no po pondeljkib ol) pivi zarji domov, preieti Ee bolj rideje jugoslovanstva in strankft. Pa glejte! Kriza režima je prinesla tudi našiin gospodom krizo nacionalizma. Vse so začeli opuščati in najbolj so pri tem prizadeti naši gostilničarj.', ker ni nič več nacionalnih veče rov in zabav. Vse je nehalo, samo Jugoslavija je ostala. Kako pu&to in prazno je po naši Kra.jint. Dorna po sobah čepijo in si ob »Ju tru« (prej ob »Glasu naroda«) vzbujajo spomine. Tu in tam ee oglasi še violina ali kla \Vr z ono znano: »Pa kak lušno je blo . . .« Ta ali oni si na fcihem šepeče: Pravzaprav sem bil tudi jaz »klerikalec« in nisem to, kar sem bil za časa režimov. In če kateri pove to še na glas pri kozarcu vina, je vsaj malo zabavljanja in emeha. Tipičen primer »bolezenBkega dopusta« naših nacionalcev imamo gotovo v Gornji Lendavi. Od vsega ogromnega truda za idejo JNS je ostalo menda samo to, da ta ali ona oseba napravi od časa do časa kakšen Skandal, enak onemu na Hidvegu pri Soboti. Vee počiva. Društva nacio<nalcev so opufitila sestanke, družabnib večerov ni vee, samo plesna šola bo baje še cstala, ki pa n* bo več v znamenju ideje JNS, kakor je to bila prej. Nič več ne delamo, samo prenvšljujemo, tako govorijo. Tu in tam še pride do malega prepira, ker notoen noee veljati več za vodjo nacionalcev. Pa so se tudi resno skregali in sedaj eo si v laseh. Drugače pa pocivajo z lepo mislijo: ker nismo ničesar dosegli z delom, bomo mogoče kaj korJstili z nedelavnostjo. Izvrstna mteel, v»aj naši ljudje spoznavajo, da Jugoelavija le ni tako strašna, kak-or so nam jo predstavljali nacionalci in se vračamo \~si k složnemu delu za našo državo. — Opnzovalec.