928 wmm 30LET VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 63270 KRŠKO OBMOČNA ENOTA KRŠKO AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, tax: 67-655^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 18 • LETO XVI • 17. MAJA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT Območna gospodarsHa zbornica za Posavje: Priznanji ta AFP Dobova in KPSTAK Krško Odličji v obliki Jupitrove palice sta prevzela Silvana Mozer, direktorica Kostaka, in Aleksander Polovic, vnuk ustanovitelja "dobovskega podjetja treh generacij"_________________________ Priznanji Gospodarske zbornice sta izročila predsednik Karel Recer in direktor Valentin Dvojmoč. V imenu Kostaka je odličje sprejela direktorica Silvana Mozer, v imenu dobovskega AFP-ja pa (zaradi zadržanosti ostalih dveh članov) najmlajši, Aleksander Polovic. Tri lučke na Sremiču, 11. maja - Na današnji seji se je Odbor OGZ lotil priprav na (bližajoči se) obisk predsednika vlade Slovenije, dr. Janeza Drnovška, v Posavju in priprav na volitve v svoj novi upravni odbor. Po uradnem delu seje pa so podelili letošnji zbornični priznanji za gospodarske dosežke v minulem obdobju. Prejela sta jih AFP Dobova in KOSTAK Krško. AFP iz Dobove so predlagatelji iz brežiškega združenja podjetnikov poimenovali "podjetje treh generacij". Ustanovitelj, Franc Polovic starejši, je pričel v Nemčiji s podjetjem za trgovino s tekstilom FRAPO. V tujini nabrane izkušnje je želel nato potrditi tudi doma, zato je v Do-bovi nastalo družinsko podjetje AFP, ki se je leta 1993 vselilo v novo sodobno poslovno prodajno zgradbo. Podjetje je eksklu- zivni zastopnik za izdelke tovarne Adidas (v Sloveniji in Hrvaški) in od dveh zaposlenih v začetku se je število delavcev v dobov-skem AFP-ju povečalo na sedanjih 38. S skupnimi napori ustanovitelja, Franca Polovica starejšega, njegovega sina Franca in vnuka Aleksandra podjetje raste samo na podlagi lastnega ustvarjenega kapitala, kar mu zagotvalja trden temelj tudi za nadaljnji obstoj. Kljub poslovnim uspehom pa sta vendarle prvi ponos Polovičev športni ekipi rokometašev in košarkarjev, ki nosita ime njihovega podjetja. To pa sploh nisoedina sponzorstva in pokroviteljstva, ki jih v AFP-ju prevzemajo na svoja pleča. KOSTAK - komunalno-stav-bno podjetje iz Krškega je v svoji 40-letni zgodovini opravljalo storitve, pomembne za delo in življenje občanov ter podjetij občine Krško. Podjetje se je razvilo iz nekoč majhnega Zavoda za komunalno gospodarstvo, ob svoji osnovni dejavnosti pa se je na tržišču uveljavilo tudi kot uspešen izvajalec gradenj. KOSTAK danes upravlja s 300 kilometri vodovodnega omrežja, z okrog 80 km kanalizacijskih vodov, vzdržuje okrog 280 km komunalnih cest in ulic, organiziral pa je odvoz komunalnih odpadkov iz vseh krajevnih skupnosti v krški občini. Še posebej pomembni pa so v zadnjem času njihovi dosežki na področju gradbeništva. Gre za visoko kakovost novozgrajenega bencinskega Servisa in rekonstrukcijo Strme poti v Krškem ter za gradnjo vodovodov v Veliki Dolini in občini Kozje. Svojim 270 zaposlenim so zagotovili socialni varnost, s 30 stalnimi kooperanti pa uspešno konkurirajo vedno bolj uspešnemu trgu. Pa še z nečem se lahko pohvalijo: so prvi med komunalnimi podjetji v roku in uspešno uresničili lastniško preoblikovanje v delniško družbo. Svoje certifikate jim je zaupalo preko 90 % zaposlenih. Sicer pa tudi njihova podpora že leta omogoča dvig kakovosti nastopajočim na športnem in kulturnem področju, (ika) MO let M - Agrohombinata Kljub težavam obilje načrtov "ki jih ne bi bilo možno uresničiti brez razumevanja, enotnosti v kolektivu in brez podpore koncema Mer- cator," zatrjuje direktor, ing. Ivan Kozole Krški Agrokombinat praznuje 25. maja 30. obletnico svoje ustanovitve. O prehojeni poti, težavah s katerimi se srečujejo, uspehih, smo se pogovarjali z direktorjem tega podjetja, ing. Ivanom Kozoletom. Razgovor bomo objavili v naslednji številki. Enotna trgovina - servisi bo preoblikovala svojo servisno dejavnost, del pa bodo opustili, ker kaže, da je ta pisana na kožo predvsem majhnim zasebnikom. V njihovih prostorih - v pritličju sedanje upravne stavbe pa bodo uredili velik prodajni cen- ter, kjer bodo potrošniki lahko kupili vse, od mila do moke... traktorja. Večja ko bo količina posameznega kupljenega izdelka, večji popust bo priznal računalnik na blagajni. Dela pri obnovi stavb v Žadovinku bodo stekla v drugi polovici leta in bodo dokaj hitro tudi zaključena. Otvoritev prenovljene klavnice - nove predelave mesa ob njej načrtujejo za september. Namenjeni bosta predelavi govedi, zrejene v okolici, prašičev s farme. Ivan Kozole: "Predelava bo tam sicer majhna, prilagodili pa se bomo sodobnim potrebam gospodinj, da ne rečem, da gre za butično proizvodnjo. Zamisli zbiramo po evropskem tržišču." "Tudi naša farma na Pristavi ima še vedno perspektivo. Preprosto zato, ker v Sloveniji še vedno ne pridelamo dovolj svinjine. Ekologijo farm bomo reševali za vse enotno," pravi Kozole. Sadjarstvo in hladilnica sta še edina v Krškem Agrokombi-natu ohranjena v tolikšnem obsegu. Povsod drugod po Sloveniji so se sadjarske organizacije sesule. Zadnja je bila na Ptuju. V Krškem jih pesti tudi veliko de-nacionalizacijskih zahtevkov, a kljub vsem težavam bi radi ohra- nili tudi sadjarjenje, nekakšen zaščitni znak krških kmetijcev. Agrokombinatove prodajalne tudi sicer dobivajo novo podobo. Trenutno je na vrsti tista v Resi, vse pa bodo tudi navzven spoznavne, označene bodo tako kot vse, kar sodi h koncer-nu Mercator, saj je njegov sestavni del tudi 300-članski kolektiv krškega Agrokombinata. (Ika) flM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 FUK ov koncert . Tof ufft ustvarjalcev t^ttture vabi v petek. 19 maja na koncert v bivšem dormj JLA Nastopih bodo Demoli-tion group, Spiritual pyrotechnics ter Pridigarji i> Ormoža (Cole) S svečane akademijo počastili dan zmage Brežice, 8. maja - S prome-nadnim koncertom pihalnih orkestrov iz Loč in Kapel po brežiških ulicah se je pričela osrednja proslava ob 50-letnici zmage nad fašizmom^ brežiški občini, ki se je nadaljevala s svečano akademijo v slavnostni dvorani brežiškega gradu. V programu so nastopili mešani pevski zbor Viva iz Brežic pod vodstvom prof. Simone Rozman, recitacij-ska skupina brežiške Gimnazije, flavtistka Vanja Ivankovič ob klavirski spremljavi prof. Sanje Re-bič-Gašparlin, harmonikar Uroš Vučajnk ter mlada pevka Martina Živič iz Kapel ob spremljavi pianistke Ele Verstovšek. Slavnostni govornik župan Jože Av-šič je v uvodu poudaril pomen zmage nad fašizmom, še pose- bej pa je opozoril na potrebo, da v današnjih časih (po)ostane maloštevilni slovenski narod čim bolj enoten in složen. Prijeten večer so v uradnem sporedu končali artiški tamburaši, čisto na koncu pa so mimo programa presenetili mladi pevci in pevke Vive, ko so pomešani med obiskovalce zapeli še Lepo je v naši domovini biti mlad. (E.S.) NŠK& Bnežice Trg bguim u t«L 06O8 BBS lrv*d«nlmi v«rtHiaHlmt oTmtonob*ton»Mrn pravilna izvedbo vertikalne AB vezi MW Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. Blokacije žiro računov gospodarstva Posavja in začetni stečajni postopki v letu 1994 Iz preglednice s poprečnimi zneski blokacij v gospodarstvu Posavja v posameznih mesecih leta 1994 je razvidno, da so gospodarstvo Posavja likvidnostne težave pestile tudi v letu 94. Poprečni zneski blokade so namreč iz meseca v mesec rapidno naraščali, z izjemo zadnjega meseca v letu. Kljub zmanjšanju zneska glede na pretekli mesec, je bil poprečni znesek blokade v decembru za več kot dvakrat višji kot v mesecu januarju oziroma skoraj za polovico višji od poprečnega zneska blokade v celotnem letu 1994. Prikaz podatkov o blokiranih žiro računih v gospodarstvu Posavja v letu 94: mesec poprečni znesek število blokiranih blokade v MIO SIT pravnih oseb v letu 1994 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december 1.133 1.245 1.272 984 1.024 1.368 1.614 1.779 2.193 2.504 3.098 2.456 110 104 109 116 112 112 121 119 127 129 137 135 Najvišji poprečni zneseki blokade so bili skozi celo leto 94 zabeleženi v gospodarstvu občine Krško. To je razvidno tudi iz spodnje preglednice, v kateri so prikazani poprečni zneski blokade in število blokiranih žiro računov nad 5 dni v mesecu decembru 94 v posameznih posvskih občinah: Prikaz podatkov o blokiranih žiro računih v gospodarstvu Posavja v decembru 94 Gospodarstvo Poprečni znesek Število gospodarskih občine blokade v MIO SIT pravnih oseb z blok v decembru 94 žiro računom - Brežice - Krško - Sevnica skupaj 279 1.928 249 2.456 54 54 27 135 V letu 94 je bilo v gospodarstvu Posavja začetih 14 stečajnih postopkov, in sicer za naslednje pravne osebe: Kovinarska - Gradbena oprema Krško, Kovinarska p.o. Krško, Kovinarska - Procesna oprema Krško, Kovinarska - Ekologija Krško, Kovinarska - Gostinstvo Krško, Kovinarska-Consulting Krško, Kovinarska-Intelektualne storitve Krško, SOP Klepar Krško, Žaga Sevnica, CIann Loka pri Zidanem mostu, Sami Sevnica, Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem, PEM Artiče, ISO Krško. Branka Ereš Obrtna zbornica Brežice Sejem v Kopru in Sežani 2e v aprilu so se začeli številni sejmi, od specializiranih do tistih, podobnih brežiškemu. Eden pomembnejših sejmov za Primorsko bo 30. maja v Kopru. 22.-25. junija pa v Sežani. Na Obrtni zbornici Brežice vam lahko posredujejo prijave in nekatere informacije. Marketing club 95 V okviru sejma Marketing club 95 v Ljubljani bo 17. maja od 10. do 16. ure Center za razvoj podjetništva občine Lendava organiziral brezplačno svetovanje malemu gospodarstvu za nastop na madžarskem trgu. V kolikor se zanimate za način poslovanja na Madžarskem ali za navezavo stikov, imate priložnost, ki jo velja izkoristiti. Celjski obrtni sejem V času pomladanskega obrtnega sejma v Celju bo 19. maja ob 10. uri v sejni sobi Celjanke poslovno srečanje z avstrijskimi podjetniki iz avstrijske Štajerske. Poslovna srečanja z avstrijskimi podjetniki v okviru obrtnih sejmov v Celju so postala že tradicionalna. Marsikatera vez se je spletla prav na teh srečanjih. Tudi tokrat bo štajerska gospodarska zbornica iz Gradca pripeljala številno zastopstvo, ki se zanima za poslovno sodelovanje s slovenskimi obrtniki in podjetniki. Posebno je zanimiva za tiste, ki se ukvarjajo s proizvodnjo opečatnih izdelkov, tekstilom, proizvodnjo in prodajo zabavne elektronike, elektro materiala in podobno. Prav tako bodo predstavljene možnosti kreditiranja in bančnega poslovanja. (Galex) Ljubljanska borza Dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo v začetku minulega tedna močno podobno trgovanju minule dni. V četrtek je bil promet z delnicami bistveno večji, vendar to lahko pripišemo aplikacijskim poslom. V petek pa kot da je vse zacvetelo; borzni posredniki so sklenili več kot 350 poslov, kar je močno povečanje, tečaji pa so zaznali vidno rast. Po dolgem času je promet z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v borzrfe kotacije A in B, presegel promet z vrednostnimi paprirji Banke Slovenije (zlasti z njenimi kuponi). Očitno postajajo nakupi bonov blagajniških zapisov Banke Slovenije druge izdaje manj zanimivi, saj je dnevni promet z njimi znašal manj kot 100 miljonov tolarjev. Enotni tečaj bona je v petek znašal 22.152 tolarjev, kar pomeni, da se je v minulem tednu povišal le za 1.4 gfl; Kupon bo namreč počasi treba vnovčiti za uveljavitev popusta pri vpisu blagajniških zapiskov v tujem denarju, tako da niso več primerni za špekuliranje na borzi. Posredniki menijo, da se tako veliko trgovanje z kuponi ne more ponoviti, vendar dvomijo v tak uspeh tudi tretje izdaje kuponov centralne banke, saj se bo morala prilagoditi razmeram na finančnem trgu. Živahnejše trgovanje z dolgoročnimi vrednostnimi papirji je pripisati negativnemu velikemu R, ki je povzročil zmanjšanje donosnosti bančnih depozitov. Slovenski borzni indeks se je v minulem tednu povišal za slab odstotek na 1,141,40. Tečaj redne delnice Dadasa se je v minulem tednu povišal za 5 odstotkov. Delnica borznopo-sredniške hiše se je podražila za 7,7 odstotka. Močno, kar za 10,5 odstotka se je povišal tečaj prednostne delnice Primofina. V minulen tednu se je znižal tečaj šestim delnicam: Salus (4,6 odstotka), Fin-media (1 odstotek), Hmezad banka (3 odstotke), Kreditna banka Triglav (1,2 odstotka), Rogaška (3,3 odstotka) in VIP (0,5 odstotka). Na OTC trgu je najbolj opazen skok tečaja redne delnice Rogaške za 153 odstotkov, saj na tem trgu ne veljajo minimalne dnevne spremembe tečajev. Ljubljanska borza je v borzno kotacijo A sprejela obveznico Banke Celje. S prvo izdajo pa so začeli trgovati 16. maja. Letna obrestna mera obveznice je 10-odstotna, kupon za izplačilo obresti bodo izplačljivi dvakrat letno. (NANI) ToM hladilna in klima tehnika DOBAVA ¦ MONTAŽA ¦ SERVIS KLIMA NAMAV, HLADILNIH NAPRAV V GOSTINSTVO. INDUSJrVjI IN GOSfODINfSTVU C. 4. JULUA 71 Krtko: Tel (0608) 34-S76: Mobtfl (0600) 627-67? Sadje Zelenjava jCeskovec VAM NUDI SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO PO KONKURENČNIH CENAH DAJEMO KOLIČINSKI POPUST Hoteli so pripraviti cenovno sprejemljivo deželno vino Ocene uvrstile "En hribček" med kakovostna vina Brežice, maja - Nova zakonodaja pač drugače ločuje vina in v brežiškem Vinu so hoteli poiskati ustrezno rešitev. Tržišču so želeli ponuditi povprečno vino, nastal pa je "6n hribček", ki so ga ocene uvrstile med nadpovprečno kakovostna vina. Ing. Roman šepetavc, enolog: "Sestava 'Enega hribčka' je podobna sestavi 'Bizeijčarva'. Gre predvsem za suha vina, kot so laški rizling {za osnovo), beli pino in šiporn. Ima 3 g ostanka nepovretega sladkorja in srednjo alkoholno stopnjo. Primeren je za samostojno pitje alt za mešanje brizgancev. Rdeči 'En hribček' je na tržišču že od marca in sedanjo serijo smo sestavili iz trgatve letnika 93 V njem je modra frankinja. žametna črnina in nekaj odstotkov modrega pi-noja. Alkoholna stopnja je 10,3 % in ima 6,9 g skupnih kislin v litru." Brežičani poudarjajo, da Vino Brežice sodi v višji kakovostni razred, kakor bi to lahko sklepali po njegovi ceni. (tka) I C NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 KMETIJSTVO D S sejma obrti in podjetništva ALDOS d.o.o. Aldos d.o.o., katerega direktorje dipl. ing. Stane Černelič, je bil ustanovljen 3. januarja 1991, nahaja pa se na Šolski 1 v Brežicah. Direktor Stane Černelič je svojo dejavnost razdelil na tri skupine: "1) STROJNA OPREMA - računalniki lastne izdelave, računalniki Compaq ter tiskalniki Epson; 2) PROGRAMSKA OPREMA - največja stvar, ki smo jo letos pridobili, je Microsoft dealer certifikat, kar nam zagotavlja pooblastilo za prodajo vseh Microsoftovih produktov, letos pa bomo pridobili še certifikate za Windowse, Word in Excel. 3) SERVISNO-STORITVE- NA DEJAVNOST: računovodski servis, servis za strojno opremo, svetovanje in izobraževanje. Največ skrbi posvečamo kupcem, ki kupijo pri nas programsko in strojno opremo. Ogromno svetovalnih storitev pa naredimo kar po telefonu." Podpisali so dealersko pogodbo s firmo Repro za vse vrste tiskalnikov Epson, ki pa jih za njih dobavlja KRUNO d.o.o kot prodajalec tiskalnikov EPSON na veliko za Posavje in Dolenjsko. (Cole) CAR d.o.o« Car d.o.o deluje že dve leti, njen pol. direktor je Etbin Regali, komercialni direktor pa Bojan Kastelic. Imajo pet zaposlenih in še nekaj zunanjih sodelavcev. V podjetju Car d.o.o. na CKŽ 7 v Krškem dajejo največ poudarka računalniški opremi znamk IBM (ter IBM compatibil-ni), Roland in Epson. Druga dejavnost, s katero se ukvarjajo, so računalniški programi za trgovine, maloprodajo, veleproda-jo, servis in proizvodnjo. Prodajajo tudi notebooke. Del ponube Car-ja so tudi tečaji za DOS, Windows, Word, Ouatro pro in grafično oblikovanje ter tiskovine, imajo pa tudi programe na CD-ROM-ih. Etbin Regali še dodaja: "Z obiskom na sejmu in z realizacijo smo zelo zadovoljni. Dodal bi še, da je naš partner oz. dobavitelj za EPSON, ROLAND ter EIZO Kruno d.o.o. iz Brežic." (Cole) Pekarna Papež je družinska pekarna Poudarek na tradiciji, ki temelji na domači proizvodnji in peki kruha V pekarni Papež na Griču pripravljajo in pečejo svojevrsten kruh in pecivo, večino vseh del opravijo ročno in na tak način ohranjajo in negujejo običaje naših starih mam. Svojim strankam oz. kupcem nudijo preko štirideset vrst kruha in peciva, proizvodni program pa glede na povpraševanje tudi dopolnjujejo. Začetek današnje družinske pekarne sega v leto 1989, ko so se Papeževi, glede na petintri-desetletne izkušnje očeta Vida, odločili in začeli s peko kruha, takrat še v pekarni v Cerkljah ob Krki. Od leta 1993, ko so zgradili novo pekarno na Griču, kjer so pogoji neprimerno boljši oz. ustreznejši, so Papeževi svojo proizvodnjo kar nekajkrat povečali. Veliko lažje zadovoljujejo potrebe in želje kupcev iz Posa-vja, kjer svoje proizvode v večini tudi prodajo. "Radi pečemo posebne kru-he, tiste, ki so nekako že pozabljeni ali pa jih pečejo le še ponekod na kmetijah. Med take kruhe gotovo sodi tudi čebulni kruh, ki je naša posebnost. Seveda ga ne pripravljamo za redno proizvodnjo, ampak le za posebne namene. Za koruzni kruh kuhamo koruzne žgance, pečemo pravi gorjanski kruh, kvasne nastavke pripravimo doma, skratka, držimo se tradicije, ki temelji na domači proizvodnji kruha," je povedal Sandi Papež. Delo v pekarni je značilno nočno delo. Kruh pečejo ponoči, da bi bil kupcem na voljo že v zgodnjih jutranjih urah. Pri Papeževih imajo tudi kar velike načrte za prihodnost. Posebno pozornost namenjajo svojim strankam, trudijo se obdržati stik z njimi, upoštevajo njihove želje, včasih tudi nasvete, prihodnje leto bodo obogatili proizvodni program, izdelovali naj bi tudi li-stanato testo. Zavedajo se, da je pritisk konkurentov, predvsem tistih izven Posavja, zelo močan, vendar pa pravijo, da je konkurenca gibalo razvoja, je nekaj pozitivnega, zato bo kar držala misel, da če pečeš dober kruh, ga boš po vsej verjetnosti tudi prodal, (dama) Sodobnejša telefonija v Globokem Na območju KS Globoko že nekaj časa poteka izgradnja krajevnega in medkrajevnega telefonskega omrežja. Novo telekomunikacijsko omrežje bo omogočilo poleg boljše telefonije obstoječim telefonskim naročnikom tudi priključitev 400 novih naročnikov. Zaradi tehnološke zastarelosti in močno premajhnih kapacitet obstoječega telekomunikacijskega sistema na predmetnem območju smo konec leta 1994 pričeli z izgradnjo vseh potrebnih segmentov telekomunikacijskega sistema. V to spada prostor za telefonsko centralo, telefonska centrala, medkrajevni optični kabel, prenosni sistemi ter krajevno telefonsko omrežje. Krajevno kabelsko omrežje se gradi na celotnem območju KS Globoko, razen za naselja 2upelevc, Brezje pri Bojsnem, Piršenbreg, Bojsno in del Globokega. Na omenjenem območju še zadovoljuje obstoječe telefonsko omrežje, s tem da ga bomo v posameznih segmentih obnovili. Vsi dosedanji naročniki bodo pred vključitvijo obveščeni o novih klicnih številkah, te pa bodo uporabniki dobili tudi v službi informacij 988. V času vključevanja na novo centralo bodo tudi daljše ali krajše prekinitve na zvezah. Do sedaj imamo prijavljenih 395 novih interesentov za telefonski priključek. Nove prijave, ki jih bomo upoštevali v sedanjem terminu obdelave, smo zbirali do 15. 5. 1995 oziroma do zbrane kvote 400 novih interesentov za TK priključek. Z deli bomo predvidoma končali v mesecu juniju, zato planiramo v juliju opraviti vse potrebne tehnične preglede omrežja in naprav, kar bi nam v nadaljevanju omogočilo vključevanje novih telefonskih naročnikov. TELEKOM SLOVENIJE p.o. PE Novo mesto M - AGROKOMBINAT KRŠKO proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o. CKŽ 145, Krško ob 30. obletnici obstoja ORGANIZIRA ZA SVOJE KUPCE NAGRADNO ŽREBANJE Vsak kupec, ki bo v času od 20. maja do 3. junija 1995 v katerikoli trgovski poslovalnici, mesnici ali Distibucijskem centru kupil blago v vrednosti nad 15.000 SIT, bo prejel NAGRADNI KUPON, s katerim bo sodeloval v nagradnem žrebanju, z možnostjo pridobitve naslednjih lepih nagrad: 1. MOTOKULIVATOR S KOSILNICO 2. BARVNI TELEVIZOR , 3. ZUNANJI KAMIN 4.-8. BON V VREDNOSTI 20.000 SIT j 9.-12. BON V VREDNOSTI 10.000 SIT 53 IN OSTALIH TRIDESET NAGRAD ŽREBANJE BO 16. 6. 1995, IZIDI PA BODO OBJAVLJENI NA VSEH PRODAJNIH MESTIH ŽE 19. 6. 1995. ZA OBISK NAŠIH PRODAJALNIH MEST SE PRIPOROČAMO!!! 180 kg kruha naenkrat v peči. Za peko ene "šarže" je pri 230 stopinjah Celzija potreben čas od 35—40 minut, odvisno od teže kruha. Na sliki: vstavljanje kruha v peč. 13. teden cvička v Kostanjevici in 5. sejem vinogradnišk o-kletarske opreme Kostanjevica, 12.-14. maja - Že tretje leto zapored je mesto v "cvičkovi galeriji" kostanjeviškega gradu gostitelj Tedna cvička, prireditve, ki je v zadnjih letih namenjena oživljanju slovesa cvička, edinstvenega slovenskega vina. Veliko so že naredili, tako da se mu je morda zapravljeni ugled že povrnil. Otto Sevšek, predsednik prireditvenega odbora: "Prav je, da naredimo še kaj več v prid našemu posebnežu, pa tudi na druge vrste na Dolenjskem in v Posavju rastočih vinskih sort ne smemo pozabiti." Lado Smrekar, podpredsednik prireditvenega odbora 23. tedna cvička o tem vinu pravi: "Vino vzbuja navdih, čudovito obarva ustvarjalnost, da je človeku moč najti samega sebe, da je do sveta močan in prisrčen." V petek, soboto in nedeljo je bilo na cvičkariji zelo živahno. Malo je ponagajalo vreme, pa vendar. V teh dneh so si navzoči lahko ogledali sejem vinogradniško-kletarske opreme. Veliko ljudi se je nabralo ob šanku, da so pokušali najbolje ocenjena vina. V nedeljo je bilo srečanje vinogradnikov Dolenjske in Posavja ter podelitev priznanj. Sledilo je predavanje za gostinske delavce in vinogradnike. Za boljše razpoloženje pa so skrbeli trije ansambli. (Lea) S TRŽNIC BMBŽKE krSko KOZJE SEVNICA KADEČE SENOVO JAJCA II 14 II 16 11 16 JABOLKA 1*0 ICO 90 130 140 160 HRUŠKE 290 230 300 220 210 230 GROZDJE «00 300 / 330 300 600 KIVI 250 240 240 210 200 240 BANANI 120 120 130 130 160 120 MANDARINE / / 230 160 / 1 LIMONI 200 200 230 130 130 200 POMARANČE 130 120 140 130 120 120 PARADIŽNIK 230 230 130 2S0 300 230 PAPRIKA 330 300 390 330 330 700 prro»siu 330 330 330 300 300 300 OHROVT 230 250 220 200 200 / SOLATA 2*0 300 200 160 160 330 RADIČ / . / 230 230 2» / KROMPIR «0 110 M 60 70 ISO KORENJI ifa 140 140 140 140 140 POR 240, 230 230 ISO ISO 230 ČEBULA 140' 130 130 120 120 160 ČESEN 430 430 420 300 320 400 FIŽOL (ZRN) 330 300 320 300 t 300 SVEŽI ZELJE 1» 1*0 130 90 90 160 CVBTAČA 300 300 230 220 220 350 OREHI 1,000 »30 / 1,000 •00 1000 Opombo.: vzete »o nsmižk ocdb-. kolicme so izražmc v kilogramih Prašičji sejem Brežice, 13. maja - Na tokratni prašičji sejem so pripeljali 130 prašičkov, mlajših od treh mesecev. Prodali so jih 90, za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 360-400 tolarjev. Ponudba je zajemala tudi 70 malo starejših prašičev, lastnika pa jih je zamenjalo 45, po ceni 240-270 SIT/kilogram žive teže. d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 J Vozili smo: Opel Tigra l,4i 16 V t Kupeji so že dolgo tradicionalni del Oplovega programa. Prvi povojni kupe leta 1961 je bil zasnovan na Rekordu P2. Sledili so mu športni in elegantni avtomobili, kot npr. Manta, Monza ter legendarni GT leta 1968. Calibra je svetovni rekord z najboljšim količnikom zračnega upora (0,26) že od leta 1990. Medtem ko je Calibra popolni štirised, je bila manjša sestra Tigra že na začetku zamišljena kot 2 x 2 kupe. Namenjena je mladim po srcu, čeprav Opel računa predvsem na kupce med dvajsetim in štiridesetim letom ter na pare brez otrok. Oblikovalci Tigre so nameravi-li ustvariti čustven, dinamičen Zadnje steklo oz. pokrov prtljažnika je iz obarvanega stekla »sundvm«, ki znižuje temperaturo za do 5 C. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 17. IN 13. NAJEM IOOS OVEN: Če ste preživeli to polno luno, imate vse možnosti, da preživite do naslednje. TO JE HEC, ne vzemite tega resno! Vsekakor pa bodo napetosti trajale še dolgo časa in treba jih bo reševati. Največ jih bo v ljubezni pa tudi z denarjem. Ne presegajte samih sebe v poslovnih in denarnih zadevah, da ne boste povsem propadli. Upoštevajte nasvete drugih in glejte malo na borze. Tam se vse začne in konča. S partnerjem bodite tolerantni in mu naklonite tisto, kar bi želeli sebi - vso svobodo. f "^ Tm\ * ®i 79 "-~ mWi J DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 2J LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. Drugi vas morda ne razumejo dobro, zato prihajate v konflikte z okoljem. Razmislite o sebi in svojih mislih, pa boste našli vzrok. Z nadrejenimi težave, zato pomanjkanje volje do dela. Ne dovolite, da drugi hodijo po vas, in dokončajte začeto. Nekemu staremu prijatelju se boste zaupali in morda tako rešili nek problem v odnosu s partnerjem, ki se vleče že leta in leta - predolgo vsekakor. Dolgčas vam je z njim, ali ne? Stalno eno in isto in to ni tisto, o čemer ste sanjali. Spremembe bodo velike. Precej boste nestalni, močno boste reagirali na nekatere dogodke in tako izgubili dragoceno energijo. Strah vas je, pa tega nočete priznati. Dokler se držite principa ljubezni in pravičnosti, vam - vašemu notranjemu bitju - nihče nič ne more. Precej brez energije boste, pa vendar se vam kaj hujšega sedaj ne more zgoditi. Bodite le pametni in si privoščite počitek, ko ga potrebujete, in ne bodite taki deloholiki. Kdor preveč dela, mu partner doma z drugim bega! Kdo pravzaprav beži od koga? Denarja vam ne bo manjkalo, čeprav trenutno ne zaslužite najbolje. Lahko si privoščite vse, kar je dobro, ne da bi vas bilo strah. Če tako delate, vedno dobite vse nazaj. Uživajte v vseh stvareh, ki delajo svet, a nikoli ne manipulirajte z drugimi. Pri delu vam bo šlo bolje kot navadno. Važen vam je občutek, da nekaj zmorete, in ne toliko, da s tem kaj zaslužite. S sodelavci se boste dobro razumeli, s šefom pa kot po navadi - slabo. Če boste pretiravali, se lahko izčrpate. Vleklo vas bo ven, stran od doma, v katerem ponavadi ne zdržite dolgo. Vi sicer lahko verjamete, da vas le zanima svet, v resnici pa doma ne zdržite, ker se ne počutite prijetno. Nekdo vas doma zelo ovira. Vaši prijatelji ne bodo najbolj zanesljivi. Zamujali boste z dogovorjenimi roki, zato boste imeli kar nekaj dolgih pogovorov s poslovnimi partnerji. Bolj boste ustvarjalni, a rezultati ne bodo tako hitri. Nekaj novih prijateljev si boste pridobili in se od njih nečesa naučili. Ne skušajte vsiljevati partnerju svojih pogledov. Demokracija in ljubezen sta eno in isto, ampak to pomeni, da vsak dela svoje, ne da bi se drugi vmešavali v to, hkrati pa nihče ne dela proti drugemu. Ne morete spreminjati drugih, temveč sebe. Če študirate, vam bo študij sedaj pomenil beg pred ljudmi. Na vsak način se hočete nekje izkazati, to pa samo zato, ker vas je nekdo prizadel, starši ali partner morda. Vseeno pa morate nekaj delati in je to že bolje, kot pa da se vdajate jezi in žalosti. Bono Baršek i upe, privlačen predvsem za mlade, kljub temu pa so se osredotočili na dober občutek: večnamensko notranjost, dobro aerodinamiko, ekonomičnost in nenazadnje vabljivo ceno. Oblika in funkcija sta združeni v zakrivljenem ločnem stebru, ki daje Tigri skupaj s steklom na obeh straneh zadnjih vrat nezmotljiv profil. Celo v mirovanju daje Tigra slutiti moč in eleganco s svojo značilno klinasto obliko, nežnimi boki, naprej potisnjenimi vrati in predrzno oblikovanim zadkom. Vizualni poudarek na kolesih, s tesno izrezanimi loki za kolesa, je odločilen za Tigrino dinamično zunanjost, tako kot široko nameščena zadnja kolesa in rahlo izbočeni zadnji blatniki. Neprekinjena, gladka linija okrog trupa daje Tigri občutek zaključene celote. Začne se nad Oplovim znakom na nosu, nadaljuje kot linija okoli prednjih blatnikov in pod okni do zadka. Tigra pa prinaša tudi nekaj novosti. Za zadnje okno so prvič v Evropi uporabili obarvano "sundvm" steklo, razvito v ZDA, ki znižuje temperaturo v notranjosti za štiri do pet stopinj. Opel pa je Tigri namenil tudi novi barvi: oranžno - bronasto, imenovano "apache" in keramično modro. Tigrina notranjost je prav tako temeljito obdelana. Armaturna plošča je enaka kot pri Corsi, s preglednimi merilniki in stikali. Tigra, ki smo jo vozili, je imela precej bogato notranjo opremo: dve zračni blazini, sa-mozatezne varnostne pasove, odlične sedeže, električno odpiranje pomične strehe in oken, avtoradio Blaupunkt z ločenim displejem ter centralno zaklepanje z zaščito proti kraji. Šibkejšo od obeh Tiger poganja 1, 4 litrski motor ECOTEC s po štirimi ventili na valj in močjo 66 kW/90 km. Odlikujejo ga predvsem majhna poraba goriva, prijaznost do okolja in dobre zmogljivosti. Upravljanje z vozilom je glede na športni karakter dovolj nezahtevno in prav dobro se obnaša celo v mestni gneči. Na začetku boste imeli nekaj težav le pri bočnem parkiranju, ker s sedeža ne vidite nosu in zadka. Tigra postane živahna šele v zgornjem območju vrtljajev in takrat se spremeni v pravi mali dir-kalnik. Zaradi kratke medosne razdalje in neposrednega volana je lahko pri večji hitrosti precej nemirna. Dobro podvozje zagotavlja odlično lego na cesti in Tigra gre v zavoj "kot po tirnicah", le v ostrih zavojih lahko ob hitrem dodajanju volana ali odvzemanju plina postreže z odnašanjem zadka. Vožnja s Tigro je užitek v polnem pomenu besede in ko opaziš, da z njo povsod zbujaš pozornost, pozabiš na pomanjkljivosti, za katere veš samo ti. Komur pa to ni dovolj, se lahko še vedno odloči za Tigro z močnejšim motorjem. Opel Tigro nam je prijazno odstopil Opel Kruno iz Brežic. (EMS) Tigro lahko dobite v oranžno-bronasti barvi imenovani »apache« ter keramično modri, kakršno smo tudi preizkusili. Hvala tudi Tanji za poziranje. AnHeta Maturantski ples Maturantski plesi so za nami. Stanje v trgovinah z oblačili se je normaliziralo, trgovke so si že opomogle od navala takšnih in drugačnih zahtev glede "sanjske obleke". Podjetniki in obrtniki pa najbrž že zbirajo "težko" artilerijo za obrambo pred naslednjim navalom prošenj za sponzoriranje teh svečanih prireditev. Vdora v družinski proračun raje ne omenim. Kako so doživeli svoj maturantski ples letošnji četrtošolci Gimnazije Brežice? Damjana Krošelj iz Bošta-nja: "Maturantski ples je enkraten dogodek, kljub temu pa so stroški previsoki. Toliko, kot je vzel denarja, je vzel tudi časa za priprave." Lidija Strmecki iz Vitne vasi na Bizeljskem: "Maturantski ples? Lepo, ampak nič posebnega. Z 10.000 tolarji se da "priti skoz", samo znajti se moraš. Prehodila sem vso Slovenijo, nazadnje pa sem dala obleko šivat." Mateja Cvetkovič iz Krške vasi: "Na ples smo se pripravljali dolgo časa; sestavljali smo program, dekleta smo hujšala, da smo lahko oblekla, kar smo želela. Ni nam uspelo. Veliko nas je "pristalo" v hlačah. "Nekateri" niso upoštevali, da smo imeli nove čevlje in so imeli malo daljši program." Vlado Sotošek z Gorice pri Raztezu: "Ples je bil zelo dober. Vztrajali smo do jutranjih ur, da se nismo ponoči vozili domov. Ne, jaz nisem hujšal, malo sem se moral zrediti, da so mi bile hlače prav. Zabavali smo se." Elvira Pavlin iz Leskovca pri Krškem: "Obleko sem iskala v Ljubljani. Našla sem jo zadnji hip. Bila je malce dražja, pa sem jo vseeno kupila, ker... ni samo "za enkrat". S srečelovom smo poravnali stroške za ples, nekaj denarja nam je celo ostalo, da smo si ga razdelili med sabo. Cene maturantskih oblek se gibljejo od 20.000 do 60.000 tolarjev." Uroš Grobelšek s Senovega: "Ples? Fajn! Ne bi mmoglo biti boljše. Vsi smo bili zadovoljni. Priprave? Dva tedna smo se učili triglasno peti Gaudeamus, dva meseca pa smo se pripravljali za četvorko." Petra Hočevar z Blance: "Program je bil dober, ker je bil kratek, pa še pavza je bila vmes. Mnogi se sprašujejo, zakaj vsi razredi Gimnazije nismo skupaj priredili plesa. Predvsem zato, ker v bližini ni dovolj velikega prostora, pa tudi vsi se med sabo ne razumemo dobro in ne bi mogli narediti takega dobrega žura." Tanja Špiler iz Brežic: "Obleko sem iskala dva meseca, nazadnje pa sem jo dala šivat. Na plesu smo se preveč porazgubili. Nekateri profesorji niso prišli na ples, ker je naš razred pod njihovimi pričakovanji. Kako smo iskali sponzorje? Včasih je bilo prav ponižujoče prositi pri podjetjih." Niko Vareško iz Brežic: "Neizogibna neumnost. Po programu smo se sami organizirali, tako, da smo se še do treh imeli fajn. Kako sem kupil obleko? Mama se je morala strinjati, da je dobra, ker je dala denar." Rezultati ocenjevanja na kostanjeviškri cvičkariji Letošnji kralj cvička je že tretjič postal Janez Kralj iz Dobruške vasi, sicer pa so bila med najboljšimi vina Janeza Zarna iz Leskovca - 2.. Anice Kos iz Šentjerneja - 3., Gašperja Maizlja iz Šentjerneja - 4. v kategoriji cvička. Med dolenjskimi rdečimi vini je zmagal pridelek Boža Mervarja iz Novega mesta, 2. pa je bil Anton Drgan s Čateža. Z modro frankinjo je zmagal Miloš Munih tz Novega mesta. Janez Žaren iz Leskovca je bil drugi. Med roseji je bil prvi Stjepana Zupančiča iz Samobora, drugi pa Mira Rajkoviča iz Šentjerneja. V razredu dolenjsko belo je bilo najboljše vino Darka Trbov-ca iz Sevnice m drugo Otta Sevška iz Kostanjevice. Vinko štember-ger iz Šentjerneja je s svojim laškim rizlingom zasedel prvo in drugo mesto. Ostale kategorije so bite manj številno zastopane. Še vedno brez naslova petek, 5.5. Še včeraj sva se dogovorila in danes storila, s Krunotom sva zamenjala avtomobila, pa ne za stalno, samo za danes. Hvala bogu, kajti Vectra turbo je le malce preveč zame. Dušan Pe-trakovič je rekel: "To je avto, ki gre 200 km/h in ima še dve prestavi v rezervi." Kar je preveč, je pa preveč in še prav je imel. Kakor koli že. Imel sem kar nekaj težav, da sem ukrotil teh 200 in še nekaj konjev, čeprav smo se kmalu navadili eden na drugega. Sanje Doležal, ki je bila najavljena za v Pacific, ni bilo ne na oddajo ne na nastop. Punca se je nekje zadržala. Morda tudi na meji. Kruno mi v oddajo sporoči, da je imel manjšo nezgodo, in da je moj avto malce razbit. Zopet ena od njegovih fint, nisem mu verjel. sobota, 6.5. Človek ne bi verjel, če ne bi videl. Kruno je res imel nezgodo in res imam počeno prvo vetro-bransko steklo. Vendar jaz ne paničarim; hladen kot Pepsi iz hladilnika sem se vsedel nazaj v vectro in se odpeljal. Novomeško sobotno dopoldne se od brežiškega razlikuje predvsem po tem, da tam ni toliko kupcev iz Hrvaške. Ti so zadnje dni kar preplavili Slovenijo, pa ne zaradi nakupov, ampak zato, da jim kakšen "zvončič" na glavo ne pade. nedelja,7.5. Nedeljsko-vojaška šala, avtor Pero soldat. V jarku, da se zmrači, čakajo: puška, pištola in odeja. Ob 19.25 pade mrak in pištola prevzame pobudo: "Sedaj bomo šli na juriš, načrt je naslednji. Jaz in puška greva naprej, ti, odeja, ti pa naju odzadaj pokrivaj." ponedeljek, 8.5. Še vedno sem brez svojega avta in igra je postala prav zabavna. Kar me je na začetku motilo, je sedaj postalo nepogrešljivo. Recimo avtoradio, ki glasnost avtomatsko prilagaja hitrosti avtomobila. Slovenska rokometna reprezentanca je imela danes svoj ognjeni krst na svetovnem prvenstvu. Ker ga je imela tudi Hrvaška, se je žreb odločil, naj se dve sosedi krstita kar sami med seboj. Izgubila je sevda naša dežela, največja ironija pa je, da nam je največ golov zabrisal slovenski "kvizling" Iztok Puc, za kar se mu seveda celotna Slovenija iz srca zahvaljuje. Še najbolj pa je v igri užival Balki, čeprav je ni gledal niti sekunde. Mislim, da je tudi on, vsaj delno, kriv za poraz naših. Cel večerni program je namreč vrtel glasbo, ki je nam, zvestim pripadnikom slovenskega rokometa, zbijala moralo. torek, 9.5. 50-letnica zmage nad fašizmom; saj je to danes, ali ne. Dan, ki ima zgodovinsko vrednost, vendar je za Slovenijo ta trenutek bolje, da je ne bi imel. Sicer pa - zmente se sami; domobranci in partizani. In to hitro, dokler vas še kaj je. Nas pa pustite pri miru. Nam ni jasno, kaj se je dogajalo v "naši" vojni, in kako bi potem lahko razumeli, kaj se je dogajalo v "vaši". In ni nam potrebno nič razlagati, ker nas ne zanima. Po dolgem času zopet v Ljubljano, v starem delu je danes velika testa, tako velika, da sem slišal, kako Čuki pojejo Hugota. Še po daljšem času sem se oglasil na famoznem radiu gama MM, ki ni več takšna špica, kot je bil. sreda in četrtek, 10. in 11.5. V Brežicah se je začel tako dolgo pričakovani sejem obrti in podjetništva, za katerega so nekateri dejali, da ga sploh ne bo, češ, kje ga bodo pa imeli. In so ga postavili za OMV-jev bencinski servis in pred hišo mojih staršev. Nič hudega, nam vsaj radia ni bilo potrebno prižigat... trala, trala, tralala nam radio Brežice igra. Moja naloga na sejmu je, da se tu in tam javim na Studio D. Super, dali so mi vse potrebno in nekaj od tega je neisprav-no: dovolj, da javljanja ne bo. In tako bi tudi bilo, če mi v pomoč ne bi priskočili fantje in dekleta iz trala, trala, tralala nam radio Brežice igra. (Edi) C NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 RAZVEDRILO D PA SE SLIŠI. Parkirišče ob letošnjem brežiškem sejmu je zgodba za "crknt". Predvsem zato, ker ga praktično ni bilo. Izvedenci za parkiranje so nesrečne voznike preganjali s travnikov ob robu obvoznice, ker je policija tam prepovedala puščanje vozil. Potem so voznike usmerjali v ulice za sejmiščem, ki so bile redno po obeh straneh obložene s parkirano pločevino. Naslednji izvedenci za parkiranje so z rokami in tablicami kazali na površino, posuto z gramozom, ki bi sicer lahko služila namenu, a na njej ni nihče delal niti toliko reda, da bi smiselno tja spravil čim več vozil. Seveda je bilo tudi to "parkirišče" praviloma ves čas polno. Še sreča, da se je z njega dalo odpeljati kar na obvoznico. Tako je bil krog sklenjen in kdor je imel čas, se je lahko kar vozil naokoli - čakajoč na parkirni prostor. V petek popoldne je zmagalo ljudstvo. Zvedrilo se je in ob obeh straneh obvoznice so vozniki nagnetli dolgi koloni parkiranih vozil. Očitno je Posavcem branje španska vas. Na brežiškem sejmu smo NG delili zastonj, pa jih ga precej kljub temu ni maralo vzeti: "Ne, ker ga itak ne bom prebral." Bog pomagaj. So se pa nekateri nanj tudi naročili. Pričakovano presenečenje: preden so krški in brežiški obrtniki potegnili vsak za svoj konec vrvi, so slednji ugotovili, da jih je vseh skupaj za 200 kil. Zato so se privezali na ograjo brežiškega sejma. Krčani so za seboj potegnili še ograjo. Brežiški sejem obrti in podjetništva je organizatorju, Obrtni zbornici pobral petnajst tisoč mark za propagando. To smo izvedeli na tiskovni konferenci. Vsak dan poslušamo o kriznem proračunu, ki novo oblast Kar naprej onemogoča pri gradnji cest, šol, zdravstvenih domov, pri kulturi in še kje. Nič nam pa ne povedo, za kaj je proračun krizne narave. Ljudje lahko sklepajo vse mogoče. Pred volitvami ni bilo nikoli govora o čem takem. Morda je vzrok prevelika radodamost, s katero so si nekateri kupovali glasove in tudi tako manjšali izdatke za volilno kampanjo, predvsem pa obdržali sloves "poštenih" in varčnih politikov. Le kaj bo odkrila revizija? Prepričani smo, da v letu '96 ne bo kriznega proračuna, saj bodo državnozborske volitve. Takrat bodo spet asfaltirali, adaptirali, dograjevali in predvsem zamegljevali. Mnogi bodo polni obljub tistim, ki jim tisti trenutek ne bodo izstavili računa. Bodo pa ga prav gotovo izstavili kak mesec kasneje. Še dobro, da bodo volitve vsako drugo leto, saj bi drugače imeli krizni proračun kar naslednja tri leta in pol. Živele volitve! Išče se splavar. Na cesti med Črešnjicami pri Cerkljah ob Krki in med Drnovim je podvoz pod avtocesto. Pod njim pa se že ob najmanjšem deževju nabere toliko vode, da se ne da priti skozi. Po besedah domačinov je potrebno okoliškim kmetom velikokrat vžgati traktorje in izpod mosta vlačiti avtomobile, ki jih je zalila voda. Predlagamo, naj si najdejo splavarja. Na kostanjeviški "Cvičkariji" večjih problemov ni bilo, kakor so povedali nekateri. Videli pa smo, da so mnogi ljudje izgubljali živce zaradi zaparkiranih vozil. Nekateri so nestrpno čakali pred svojimi avtomobili dolgo v noč, morda tudi v jutranje ure, saj tudi vanje niso mogli. Pa da ne boste mislili, da je kakšen policist kaj ukrenil! Le mimoidoči so se zgražali nad temi dejanji, zaparkiranih vozil pa ni mogel premakniti nihče. Mnogi Šentjernejčani sedaj, ko sta urejena parkirišče in pešpot na glavnem trgu, spet kritizirajo, kaj je storjeno narobe, česa sploh ni in podobno. Nekatere motijo verige, ki označujejo prehode, druge barva stebričkov in še marsikaj. Prej, ko so bila vozila raztresena vsepovpreg, so se tudi jezili. Nikakor jim ni prav. Naj se tisti, ki so zaslužni, da je trg dobil novo podobo, nikar ne "sekirajo", saj je tako ali tako vsako delo, storjeno za uporabnike, deležno mnogih kritik. Certifikati. V znani krčmi v Stari vasi je gost hotel plačati rundo kar s certifikatom. Vesela krčmarica pa je le zmajala z glavo. Potrt gospod srednjih let je odprl denarnico, plačal pijačo in potarnal: "Ga bom pa v Kostak vložil, da mi bodo jamo skopali." Šampanjec. Zmagovalcu in tudi mnogim drugim udeležencem letošnje dirke po Sloveniji bo mesto Krško ostalo zares v spominu. Pred razglasitvijo najboljših v kronometru so ugotovili, da je zmanjkalo šampanjca. Kdo ga je ukradel, se še ne ve, šušlja pa se, da je imel prste vmes neki Krčan. Tako se je okoristil z žlahtno kaplico, bljižna trgovina pa je imela novega kupca, ki je prišel po novo steklenico za zmagovalca. fltnn&T GRANIT daa, 68250 Brežice Cesta bratov Cerjakov 50 tei & far: 0608/61-266 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM IN ŽELEZNINO NUDIMO VAM: ¦ gradbeni material ¦ stavbno pohištvo izolacije ck-k.tr« > material material za centralno ogrevanje ¦ jub program - sanitarna keramika ¦ orodje ¦ bela tehnika ¦ vodovodni material Glasbeni gost Duo Escado Odličen nastop v polni dvorani II« samostojni koncert simfoničnega orkestra Duo Escado sestavljata profesionalna glasbenika Božo Medvešek in Boris Moškon, oba iz Krškega, ki sta po dolgoletnih izkušnjah v glasbi združila znanje in sposobnosti v duetu. Njuna želja je čim več igrati. Predstavljata se na raznih zabavah doma in v tujini (v Švici, Avstriji, Nemčiji). Instrumentalec Božo igra klaviature, harmonike in poje. Boris pa kitaro, klaviature in tudi poje, poleg tega pa kontaktira z ljudmi. Igrata vse zvrsti glasbe in tako zabavata ljudi na veselicah, modnih revijah, maturantskih plesih, porokah... Glasbenika pravita, da bosta v bližnji prihodnosti začela snemati lastne skladbe. Nočne ure igranja so prav gotovo zelo naporne, saj ima noč svojo moč in ti oči vleče skupaj. Res je, da so nočne ure v tem načinu življenja, ki ni čisto vsakdanji, težje. Toda za prave ljubitelje glasbe to ni problem. Veliko potujeta. Vama je naporno "letati" kar tako na hitro sem ter tja?" Napori so nepozabni ob spominu na neponovljive zanimivosti, ki jih vidiva po svetu. Spoznavava tudi kulture drugih ljudi, njihove navade in običaje, način življenja, jezik. Mladi duet Escado se želi v prihodnosti udejstvovati na raznih prireditvah in festivalih ter se tako promovirati pri ljudeh. (Lea) \ Krško, 13. maja - V Kulturnem domu Krško je bil minuli petek 2. samostojni koncert simfoničnega orkestra. V skoraj dveurnem programu so glasbeniki zaigrali deset skladb.(Humoreska, Madžarski ples, Fantom v operi, Otrok je rojen ...) Prof. Drago Gradišek je povedal, da na prvem koncertu orkester žal ni bil zastopan z vsemi inštrumenti, tokrat pa so bili. Igrali so res odlično, tako da je na koncu sledil še bis, za katerega je simfonični orkester pripravil še eno skladbo. Na prvem koncertu bisa niso imeli pripravljenega, tako da so ponovili eno skladbo iz rednega programa. Žur v Oazi bo v soboto, 20. maja, ob 20. uri na Senovem, v bi-stroju Oaza. Zabavat vas bo hišni band (ex Imagine). Pridite, ne bo vam žal! Naša v F-duru V kulturnem domu Krško se bo v soboto. 20. maja, predstavil skladatelj Herman Snijders, znani dirigent, aranžer in pozavnist iz Nizozemske. Je uspešen komponist za pihalne orkestre, otroške zbore, big bande. klavir in akustično kitaro. V KDK bo krstna izvedba in snemanje obsežnega glasbenega dela MASS IN F-MAJOR v latinskem jeziku v izvedbi Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, APZ Maribor, MePZ Kranj ter solistov Zorice Fatur, Dragice Kovačič, Vinka Paiča in Emila Baronika. (Kati) kil DARILNI BUTIK CKŽ 65A, KRŠKO - UNIKATNI IZDELKI IZ KRISTALNEGA STEKLA IN KITAJSKEGA PORCELANA TER KERAMIKE - BAMBUSOVE VRTNE GARNITURE IN OSTALO DEKORATIVNO POHIŠTVO - UNIKATNE SLIKE - KERAMIČNE SVETILKE TER PISANA IZBIRA OBLAČIL IN DODATKOV IZ INDIJSKE SVILE - MODNI NAKIT Najlepša harmonija In toplina za vas In vaše najdražje v darilnem butiku OKARINA. Odprto vsak dan razen nedelje od 8. ure dalle { DisceFrEoue ^ Dobova, 12. maja - Atraktivna skupina Kuzma - Šaka Zulu je v petek gostovala v dobovski diskoteki Paradiso, kjer redno, že od novega leta sem, vsak petek priredijo glasbeni večer z gostom. Tudi tokrat so se številni obiskovalci Paradisa naplesali in nanoreli, saj je vzdušje v diskoteki ob podobnih priložnostih res enkratno. Kako bo šele v petek, 19. maja, ko bo v Paradisu gostovala zagrebška ročk skupina PARNI VALJAK, lahko samo ugibate. Prav imate, spet bo žur do jutra! (dama) Nagradna križanka AGROKOMBINAT A Krško Sponzor tokratne nagradne križanke je Agrokombinat Krško. Agrokombinat praznuje 25. maja 30. obletnico svojega delovanja. Podjetje se ukvarja s štirimi dejavnostmi: sadjarstvo, poljedelstvo in farma, klavnica s predelavo in mesnicami ter trgovina s servisno dejavnostjo. M-Agro-kombinat Krško vas vabi v svoje prodajalne, mesnice in Distribucijski center, kjer vas v naslednjih dneh poleg ugodnih nakupov čaka tudi prijetno presenečenje. V hladilnici v Stari vasi še v mesecu maju dobite sveža jabolka, kmalu pa bodo v prodajalni tudi sveže jagode. Na farmi Pristava lahko kupite odojka ali večjega pitanca, vsa prodajalna mesta z živili pa so založena s kvalitetnimi mesnimi izdelki predelave Kostanjevica Rešitev križanke iz šestnajste številke - Geslo: ZDRAVI LASJE, SALON KATARINA. Po vodoravnih vrstah: ZAMAH, DRAMA, RAJA, SALON, KIVI, DA, EKA, MATIC, MN, TARANTELA, AT, IRAN, ARA, KALDOR, SMOLA, EK, PIRJEVEC, TARNANJE, ATI, ALFI, AA, ALS. Za pravilno rešeno nagradno križanko iz šestnajste številke Salon Katarina podarja dve nagradi. 1. nagrado, trajno pričesko, je dobila Helena Žabkar, Kržišče 13, 68274 Raka, 2. nagrado, modno striženje, pa prejme Vida Molan, Veliki Obrez 80, 68257 Dobova. Prosimo vas, da z osebnim dokumentom obiščete Salon Katarina v Krškem. Tokrat vam nagrado za pravilno rešeno križanko podarja M- Agrokombinat Krško. Za pravilno rešeno križanko lahko dvig- nete v hladilnici v Stari vasi karton jabolk (14 kg). SESTAVIL PIIJP OESLO KRIŽANKE VISOKA PLANOTA V SOMALIJI OROAN VOHA ANTON VODCSEK MATERINA DUŠICA SUMER. BOOINIA PLODNOSTI HUDIČ. VRAG ^^ififik RAZMNOZ. TISK DELA ˇ IN /1 ttfi TONA > 30LET FRANCOS TERORIST ORGANIZACIJA ZMAGA PRI ŠAHU IVAN DIMC | ¦ l It SLOVEN NARODNO DREVO INDUSTR NAFTE ŽVEPLO ¦ ¦ ' SLOVEN. ARHITEKT FRANCE GOROVJE V SZ GRČIJI SLOVEN NOGOMETAŠ MATJAŽ ZELlSCE S1.REZJSER SLAVKO OSEBNI DOHODEK KOSITER TASTA-TURA ;¦•" SPOMLADI POSEJANO zrro GORA V TURCU1 ŠPANSKO MESTO POSODA AVSTR. DIRKAČ ANO. FILM. PROOUC J ARTHUR DEL ROKE 100 m' SINJSKA IGRA ORSKA POKRAJINA AZIJSKI VELETOK KAMENINA STATUA SLOV. ALPINIST JOŽA VEK, DOBA TEHNIČNA ŠOLA VIOLINSKI, ... !j LAPUH IVAN GOSTIJA LANTAN KRAJ M BREŽICAH ¦-;..::¦. ¦¦ 'fc ¦ ;-.:: MOŠTVO STROJ i _ _ d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 J NA KRATKO: Y občini Konje praznujejo dva Jubileja Kozje, maja - V občini Kozje letos praznujejo kar dva pomembna (jubileja. Najprej bodo praznovaii kozjanski gasilci, ki v avgu-' stu praznujejo 120-letnico organiziranega gasilstva. Ne morejo se pohvaliti s posebno dobro opremo, zato sedaj vodijo zbiralno akcijo za nabavo kombiniranega gasilskega avtomobila. Kot smo obveščeni, vse zastavljene akcije potekajo po načrtu. Jeseni pa bodo v Montu praznovali že 40»obietnico ustanovitve. Gre za enega najpomembnejših motorjev razvoja Kozjanskega, Trenutno dajejo neposredno kruh 270 detavcem. posredno pa še veliko večjemu števil«, (Toni) Pilštanjsko srečanje Pilštanj, 14. maja - Kulturno društvo Lesičho-Pilštanj je pripravilo srečanje na Pilštanju. V Jazbečevi hiši so odprli razstavo 6. slikarske kolonije likovnih pedagogov pod imenom pilštanj 94. Na razstavi so se predstavili akademski slikarji Darinka PlŠMeti-Lorenčak, Peter Krivec, Karel Plemenitaš in Milan Lorenčak. Kulturni program so prispevali mladi člani KD Lesično-Pilštanj. Sledil je ogled znamenitosti Pilštanja, farne cerkve, kipa sv. Eme, sramotilnega kamna in ajdovske žene. Popoldne pa so ob pokušini domačih dobrot predstavili letošnje letne prireditve na Pilštanju. Srečanje se je nadaljevalo ob pristni domači kapljici in glasbi. (Toni) Občinsko tekmovanje v "veseli šoli'* Brestanica, 13. maja - Na OŠ Adama Bohoriča Brestanica je bilo ta konec tedna zelo živahno. V soboto je namreč na OŠ potekalo občinsko tekmovanje v veseli šoli in sicer za četrte, pete, šeste, sedme in osme razrede. Tekovanja pa se je udeležila tudi šola s prilagojenim programom. Tokrat so zmagovalci znani že po prvem krogu, saj so se učenci zares izkazali. Tako se bo vseh šest, že sedaj znanih zmagovalcev, udeležilo tudi državnega prvenstva. Za-želimo jim veliko uspeha! (Kati) Gradijo bencinski servis Senovo, 15. maja - V ponedeljek so prvič zabrneli stroji, ki opravljajo zemeljska dela pri postavitvi nove bencinske črpalke na Senovem. Dokumentacija, ki jo je pripravil Savaprojekt, je že nekaj časa pripravljena. Opravili so vse potrebne razpise in tudi izvajalec del je znan. Dela bo opravilo podjetje Kostak iz Krškega. Upajmo, da ima naročnik pripravljen denar, kar je pogoj za hitro in kvalitetno izgradnjo. (Toni) Prodajna razstava Pleterje, 13. maja - Prodajna razstava slik iz likovne kolonije "Pomlad ob Krki in Savi", ki je bila v stari šoli Kartuzije Pleterje, je od 12. do 17. ure privabila zelo veliko obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad ustvarjenimi umetninami. 66 slik je bilo lokacijsko razdeljenih na motive iz Šentjerneja, Kostanjevice in Pisec. Nekaj del imajo avtorji še doma. Slikarji so prihajali z družinami in svojimi najbližjimi na ogled celotne razstave, med katerimi so bila tudi njihova dela. Vse obiskovalce je toplo sprejemal Janez Rozman, vodja Galerije Otočec. (Lea) Gasilska slovesnost Šentjernej, maja - Na dan pred svetim Florjanom se je pred gasilskim domom odvijala slovesnost z blagoslovom kipa svetega Florjana, zavetnika gasilcev, ki so ga ob 110. obletnici darovali gasilski prijatelji iz Avstrije. Kip je blagoslovil gospod dekan Anton Trpin. Kulturni program so izvedli pevci moškega zbora. Tako je bil na dan svetega Florjana že petič izveden sprevod gasilcev iz župnije od Dolenje Brezovice do Šmarja, kjer je bila svečana maša v čast zavetnika gasilcev - svetega Florjana. Na prireditvi so sodelovali gasilci z devetimi gasilskimi praporji iz vseh društev. (Lea) Vino iz Brežic tudi s čokolado Brežice, 11. maja - V desetih dneh bodo v diskontu brežiškega Vina naprodaj čokolade ter čokoladni in drugi bomboni podjetja "tcam" iz ttalije (ob jezeru Como). V Vinu so se lotili širitve svoje prodajne mreže, ker pač iščejo možne tržne niše. Zato prodajajo tudi nekaj drugih blagovnih znamk, kot sta Stock in Čips z Rake. Med Icamovo čokoiadno ponudbo se jim zdi posebej zanimiv program majhnih čokoladic, primernih za serviranje ob kavi Raziskave so namreč potrdite, da se prodaja kave v lokalih, kjer gostu ponudijo tudi čokoladico, poveča za 30 %. Njena cena je povsem primerljiva s cenami ostale čokolade, za 25-kilogramsko naročilo pa kupcu na ovitek odtisnejo njegov znak. (Ika) Utrinki gotskega stenskega slikarstva Slovenska vas, 4. maja - V galeriji Hamer so odprli razstavo z naslovom Utrinki gotskega slikarstva. Z svojo navzočnostjo so otvoritev popestrili Josip Korošec, direktor Restavratorskega centra Slovenije, Ivan Bogovčič, akademski slikar, organizator te razstave in več uglednih gostov iz sosednje Hrvaške. Počasi oživlja tudi "južni" del Slovenije in postaja znan po vsej Sloveniji. (Božidar Zore) Cesta skozi Vrhove kmalu obnovljena Vrhovo, 10. maja - Magistralna cesta Celje-Krško je bila v odseku med Hotemežem in Vrhovim zelo poškodovana. Izvajanje del poteka v obsegu celotne rekonstrukcije odseka magistralne cesta Radeče-Vrhovo, kjer trenutno prekrivajo potok Krepovka, ki teče skozi Vrhovo ob cesti proti Sevnici. Izvajalec je upošteval željo krajanov, da se potok prekrije, prekritje pa bo tudi dobra osnova za bodoči pločnik skozi naselje, (dama) 1, Tudi pri nas Modri telefon in društvo 1 za cerebralno paralizo Krško, 9. maja - V hotelu Sre-mič so se za okroglo mizo zbrali invalidi s cerebralno paralizo, njihovi starši in strokovnjaki z različnih področij, da bi se pogovorili o težavah, ki jih pestijo pri vključevanju v "zdravo" okolje, in ustanovili društvo za to področje. Pogovora na temo Odrasel sem - ali mi boste to omogočili, ki ga je organiziral krški center za socialno delo, so se poleg strokovnjakov in invalidov iz Po-savja udeležili še gostje Zora To-mič, predsednica zveze društev za cerebralno paralizo, Anka Osterman, sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in mag. Janez Drobnič, svetovalec direktorja Zavoda RS za delo. V preddverju hotela je bila na ogled razstava društvene literature in izdelkov invalidskih Sanacija spomenika NOB na Senovem Ob letošnjem praznovanju 50-letnice zmage nad nacifaši-zmom in konca druge svetovne vojne je krajevni organizaciji Zveze borcev in udeležencev NOB-a Senovo uspelo, ob izdatni gmotni podpori Rudnika Senovo, nosilca patronata nad se-novškim centralnim spomenikom NOB-a, uresničiti sanacijo spomenika. Spomenik je bil postavljen 1951. leta v trajen spomin 78-tim padlim borcem NOB-a in žrtvam nacifašizma s Člani DVT Krško na strokovni ekskurziji v Nemčiji in na Nizoiemski Člani društva za varilno tehniko Krško so bili 4. aprila na strokovni ekskurziji v Nemčiji in na Nizozemskem. Najprej so si v Nemškem Mannheimu ogledali firmo ABB Reaktor G.m.b.h., ki vrši vzdrževalna dela na opremi za nakup nuklearne elektrarne. Na Nizozemskem pa so si ogledali podjetje za izdelavo polnjenih varilnih žic ESAB-FILLARC v Ultrehtu. Strokovne ekskurzije se je udeležilo 33 članov društva, pri realizaciji ekskurzije pa so jim pomagali OTechna Krško, Videm papir, VTS Krško, I PO Krško. V podjetjih, ki so jih obiskali, so jim pripravili strokovna predavanja in jih seznanili z njihovo najnovejšo tehnologijo v proizvodnji izdelkov. Med potjo v omenjene kraje pa so si člani DVT Krško ogledali še kulturne znamenitosti v Ulmu, Heidelbergu, Amsterdamu, Maa-strihtu in Roterdamu. Na koncu so bili zadovoljni s sprejemom in gostoljubljem tako v Nemčiji kot na Nizozemskem. (Jože Arh) VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD ŠOLSKA UL. 1 A 68270 KRŠKO Spoštovani starši! Obveščamo vas, da sprejemamo NOVE PRIJAVE ZA VPIS OTROK V VRTEC DO 25.5.1995 vsak dan od 7.-15. ure v upravi WZ, enota Ciciban, Šolska 1 a. Otroke lahko vpišete v naše enote: - CICIBAN, Šolska ul. 1 a - PRAVLJICA, Bohoričeva 1 - GRIČ, Gubčeva 6 in 8 - KEKEC, Delavska 10 - NAJDIHOJCA, Šolska 14 a - MURENČEK, Zdole - DOLENJA VAS Bivanje otrok v vrtcu pa je možno: 4-5 ur dnevno 5-6 ur dnevno 8-9 ur dnevno ter tedensko različne kombinacije. Obrazce za prijavo otrok dobite v vseh naših 7 enotah. Sprejem prijav in ostale informacije pa dobite na upravi vrtca ali po telefonu 21-558 in 31-306. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO Alenka Cerlovič ponovno v Brežicah podjetij ter gojencev varstveno-delovnih centrov. Po pogovoru za okroglo mizo, kjer so svoj vidik na življenje z drugačnostjo predstavili invalidi, njihovi starši ter predstavniki posavskih institucij, so imeli še neformalno druženje in pogovor, popoldne so se gostje udeležili kontaktne oddaje na radiu Brežice, ob 18. uri pa so v krškem kulturnem domu invalidi - varovanci VDC, učenci šol s prilagojenim programom in otroci iz razvojnih oddelkov - pripravili prireditev z glasbo, plesom in čarovnimi točkami, ki jo je povezovala psihologinja Barbara Smolej. Prireditev so zaključili invalidi iz Maribora z lutkovno igrico Veveriček posebne sorte. (nic) Brežice, 11. maja - V galeriji Posavskega muzeja so v četrtek po petnajstih letih še drugič odprli vrata svoji rojakinji, akademski slikarki Alenki Gerlovič. 1919 leta rojena umetnica, ki je svoje otroštvo do konca OŠ preživela v Brežicah, se je obiskovalcem predstavila s petintridesetimi najnovejšimi deli, nastalimi po letu 1982. Čeprav na platnu in lesonitu prikazuje pokrajine, kot se jih spominja s potovanj po inkovski deželi v daljnih perujskih Andih, po Kitajski, Škotski, Dalmaciji in domači de- želi, zaradi posebne tehnike akrilne tempere z dodatki prahu naravnih kamnin slikarke ne moremo označiti kot klasično kra-jinko. Pokrajino upodablja namreč na poseben, notranje občuten način. Razstavo je odprl župan Jože Avšič. o slikarskem ustvarjanju Alenke Gerlovič pa je spregovorila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik Lor-ber. V uvodnem kulturnem programu je pred polnim malim avditorijem brežiškega gradu dramska igralka in pevka Jerca Mrzel pela pesmi znanih slovenskih pesnikov. (E.S.) Kozjanski park razstavlja v gradu Podsreda Senovega ter šestim neznanim partizanom, ki so padli 24.3.1944 na Jevši. Kamnosek Marjan Jakša iz Krškega je na spomeniku lično obnovil vseh 1.355 črk, katere sestavljajo priimke in imena ter rojstne podatke preminulih. S tem je spomenik zopet dobil prvotno podobo in dokaz, da padle borce in žrtve za svobodo slovenskega naroda Senovčani nismo pozabili. Stojan Šibila Grad Podsreda, 12. maja -Na gradu Podsreda so odprli retrospektivno razstavo del znanega ameriškega umetnika bolgarskega rodu. Gre za dela, ki so nastala v letih od 1962 do 1992. Razstava je na grajskem podstrešju, ki se zelo ujema s projekti slikarja. Christo razstavlja 33 offset odtisov, ki so lastnoročno podpisani, 11 litografij in fotografije, ki prikazujejo izvedbo njegovih "akcij". Pri izvedbi mu pomaga žena Jean Clode. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja njegove projekte. Razstave in otvoritve se avtor ne bo udeležil, ker bo v tem času izvajal projekt "zavijanja" Reich- staga v Nemčiji. Umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše je razstavo odprl, postavila jo je arhitektka Andreja Medvedec, plakat in kataloga je izdelala Janja Ošlaj, kustos razstave pa je Mar-ja Florenčak iz Kozjaskega parka. Razstava bo odprta od 12. maja do 12. junija, nakar se seli v Obalno galerijo v Piran, kjer bo odprta skozi poletje. Na gradu Podsreda je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. V tem mesecu pa bo v okviru Kozjanskega parka odprta tudi razstava naravoslovne in umetniške fotografije "V zelenem" Hr-voja Oršaniča. Razstava bo v KIC-u Podsreda. (Toni) KMETIJSKA TRGOVINA ž3 C* Zagreb V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: - kmetijsko mehanizacijo: SIP, A^rjrnehanJta, Crema, Gaspardo . - rezervne dele za: ftroptinice, faktorje Zeta, MT.URSUS - obračaJnlie, nakladalne prikolice akumulatorje - 1N0X posode za vino - traktorske gume tel.: 99386 608 62 155 (0608) 61-662 TELEVIZIJA NOVO MESTO tiftal s Trdinovega vrha ovega vrha M 4 na kanalu " I vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH SPORTMIPREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja I1KCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Filmski spored Kino Kostanjevica 19. V. ob 20. in 22. uri: KONČNA HITROST, akcija Kino Krško 18. V. ob 19. uri, 19. V. ob 20. uri in 21. V. ob 18. uri: HALGATO, slovenski film "KINO SERVIS" Breiice 19.5. ob 18.30 RAPA NUI, pustolovski, ob 20.30 IZBRUH, triler. 20.5. ob 18.30 RAPA NUI, pustolovski, ob 20.30 IZBRUH, triler. 21.5. ob 18.30 RAPA NUI, pustolovski, ob 20.30 IZBRUH, triler. 22.5. ob 20.30 IZBRUH, triler. 23.5. ob 20.30 ULIČNI BOJEVNIK, akcijski 24.5. ob 18.30 ULIČNI BOJEVNIK, akcijski Kino Šentjernej 19.5. ob 20. in 22. uri KONČNA HITROST, akcijski C NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 KRONIKA - ŠOLA D H. Bogataševo srečanje Zdravstveni delavci krške občine praznovali na Senovem Senovo, 12. aprila - Enajsto srečanje zdravstvenih delavcev občine Krško pod imenom Bogatajevi dnevi je potekalo v kulturni dvorani Doma XIV. divizije na Senovem. Prisotne je pozravil direktor zavoda ZD Krško, dr. Ladika. V svoji sredi so pozdravili ženo in svojce pokojnega zdravnika Bogataja. Zdravstvene delavce sta pozdravila tudi župan občine Krško Danilo Siter in dramska skupina OŠ Senovo. Direktor dr. Ladika je v svojem govoru kronološko preletel večino dogodkov, uspehov in tudi nalog, ki so sooblikovali preteklo leto. Posebej je izpostavil ustvarjanje boljših pogojev dela in bolj pravično nagrajevanje delavcev v zdravstvu. Pri ustvarjanju boljših pogojev dela je govoril o nakupu Bo nove hiše, ki naj bi razbremenila prostorsko stisko v ZD Krško, omenil pa je tudi investicije v obe zdravstveni postaji. Govoril je o dodatnem usposabljanju zdravnikov in štipendijski politiki, ki je že začela dajati pozitivne rezultate. Posebej je poudaril dobro sodelova- nje z UKC LjubljanA, kjer dela kar nekaj v občini Krško rojenih zdravnikov. Predstavil je tudi nekaj načrtov in želj, ki jih v zdravstvu želijo čim prej realizirati. Želje so predvsem naslednje: enakomeren razvoj, boljši pogoji dela, zamenjava iztrošene opreme, stabilizacija gospodarskih razmer, stabilizacija razmer v ZZZS, iz-deleva vizije zdravstvene dejavnosti, pravilna cena dela in največja želja, da bi ustanovitelj uspel zbrati vsa potrebna sredstva za izpeljavo večine potreb. Po podelitvi jubilejnih nagrad so prešli na strokovni del srečanja, v katerem je dr. Vilma Siter predavala o degenerativnem obolenju hrbtenice, fizioterapev-tka Marinka Levičar pa o fiziote-rapiji, njeni uporabi in fiziotera-pevtskih metodah. Na koncu se je dr. Ladika zahvalil vsem sodelavce za požrtvovalnost in potrpljenje, saj jih niso zaustavili ne sneg ne blato ne slabi delovni pogoji. Povabil jih je, da se naslednje leto v čim večjem številu srečajo v Kostanjevici. (Toni) OŠ Cerklje na oddaji Hugo V petek, 21. aprila, smo odšli osmošolci naše šole na snemanje TV igrice Hugo. Da bi želeli sodelovati tudi mi, smo jim sporočili že pred petimi meseci. Zaradi velikega zanimanja smo prišli na vrsto šele sedaj. Nestrpni smo se odpeljali v Ljubljano. Nekaj časa smo počakali, potem pa so nas odpeljali v studio. Tam je že bila Spela, ki se je pripravljala na nastop. Najprej smo poi-skusili, potem pa je šlo zares. Dekleta smo bila prva na vrsti. Imele smo smolo z začarano vrečo, tako da so prvih 16.000 SIT dobile naše nasprotnice iz Gorenje vasi pri Skofji Loki. Tudi fantje niso uspeli in zopet so denar dobili Gorenjci. V soboto pa je bila sreča na naši strani, saj smo imeli enak rezultat kot tekmovalka po telefonu in tako nam je Mitja priigral 16.000 SIT. Denar bomo porabili za valeto ob zaključku osnovne šole. Malce razočarani smo se odpravili domov. Jožica Kožar, 8.r. OŠ Cerklje ob Krki Zahvala Iskreno se zahvaljujemo gospodu Stanetu Škobernetu za podarjeni televizor, proizvod tovarne Gorenje - Velenje elektronika. Družina Njegač Tudi tokrat so imeli delavci notranjega ministrstva UNZ Krško kar polne roke dela. Ponovno so zabeležili nekaj neuspelih poiskusov ilegalnega prehoda državne meje, zaplenili so nekaj orožja, obravnavali par prometnih nesreč... Poginile se ribe Neznanec je 8. maja v dopoldanskem času iztočil v potok Ar-meško v naselju Stolovnik večjo količino fekalij. Tako je prišlo zaradi pomanjkanja kisika v vodi do popolnega pogina rib v dolžini cca. 1,5 kilometra. Velike materialne škode na kraju nesreče ni bilo mogoče oceniti. O neprijetnem dogodku so obvestili tudi republiški inšpektorat za varstvo okolja. Zasegli strelivo Državljan Hrvaške J.P. je 10. maja na MMP Obrežje izstopal iz Slovenije v Hrvaško. Pri pregledu vozila so policisti odkrili 140 različnih nabojev. Strelivo so zasegli, vsekakor pa zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške. Našli rakete preti toči V gramozni jami v bližini asfaltne baze Boršt so policisti 10. maja našli večjo količino raket proti toči. 73 najdenih raket je prevzel pirotehnik, kriminalisti pa nadaljujejo z zbiranjem podatkov. Trčil v drog mestne razsvetljave A.R. iz občine Krško je 10. maja peljal iz smeri Prekope proti Kostanjevici. Ko je pripeljal v Kostanjevico, kjer vozišče poteka v ostrem desnem nepreglednem ovinku, hitrosti svojega vozila ni prilagodil trenutno slabemu stanju vozila. Vozilo je pričelo zanašati in trčil je v drog mestne razsvetljave. Voznik je zado-bil hudo telesno poškodbo. Zoper njega bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. Trčil v pešca R.G. iz Brežic se je 8. maja pripeljal z osebnim avtomobilom iz smeri semaforiziranega križišča proti Cesti 1. borcev. F.J., prav tako iz Brežic, je prečkal vozišče izven prehoda za pešce. Takrat je po desni strani v smeri Ceste 1. borcev pripeljal R.G. in trčil vanj. F.J. se je telesno poškodoval, zoper R.G. pa sledi kazenska ovadba. OŠ Savo Kladnik se je predstavila na sejmu učil in dnevih slovenskega izobraževanja Ljubljana, 9.-13. maja - Na 15. Mednarodnem sejmu igre, vzgoje in izobraževanja v Ljubljani se je predstavila tudi OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, ki je osrednja šola v Sloveniji za uporabo računalnika pri pouku angleškega jezika. Na svojem razstavnem prostoru so skušali predstaviti svoj kraj, šolo in delo z računalniki pri različnih predmetih in pri angleškem jeziku. Prikaz dela je bil osrednja točka na sejemskem razstavnem prostoru. Učenci so se učili z izobraževalnimi programi, oblikovali stavke s pomočjo urejevalnika besedil in programa Paintbrush, predstavili pa so tudi projekt o šoli in živalih s programom Corel Show. Razvojna skupina za uporabo računalnika pri pouku angleškega jezika, ki je sestavljena iz posebnih strokovnih sodelavcev ter učiteljev angleškega jezika in dela na osrednji šoli, si je v svojem programu zadala nalogo, da preuči uporabo urejevalnika besedila, ovrednoti nekatere izobraževalne programe in razmišlja o nekaterih novih programih. Izhajajo iz potreb učencev, njihovega znanja in vedenja o računalnikih, računalniško podprt pouk ang-Iščine pa skušajo vpeti v veljavni učni načrt. Pomembna naloga je tudi informiranje vseh kolegov, ki se za to področje zanimajo, zato bodo pri njihovem delu dobrodošle ponudbe, izkušnje, pa tudi pomisleki vseh, ki že delajo pri pouku z računalniki ali pa bi to šele želeli. (Kati) konca so delavni tudi sicer; večina jih vodi več kot en zbor. Gostiteljica, OŠ Dobova, je svojo priložnost dodobra izkoristila - predstavila je vse svoje štiri zbore, za konec pa občinstvu v posladek ponudila koncertno vajo velikega zbora, (nic) Revija pevskih zborov občine Brežice Pevcev je dovolj Nad Dobovo se je utrgal oblak, pa se pevci niso pustili pregnati. Občinstvo je njihov trud obilno poplačalo. Dobova, 12. maja - Brežiška zveza kulturnih organizacij in OŠ Dobova sta organizirali revijo občinskih pevskih zborov. V trinajstih zborih je prepevalo 460 pevcev, tribuna pa je bila tudi nabito polna. Revije se je udeležila tudi gostja Majda Haup-tman, strokovna sodelavka ZKO Slovenije. Otroški šolski zbori so prišli iz Dobove, Velike doline, Artič, Bi-zeljskega, Pisec in Kapel, mladinski pa iz Globokega, Cerkelj, Dobove in Brežic. Pela sta še dekliški zbor brežiške gimnazije in vokalna skupina Solzice brežiške glasbene šole. Občinstvo se je izkazalo kot poznavalsko in najboljše nagradilo s še posebej bučnim aplavzom; sicer pa so vsi nastopajoči pokazali zavidljivo raven tudi pri zahtevnejših izvedbah. Zborovodje tega Magistralna cesta ff-f Dolenjka še vedno cesta smrti Magistralna cesta M-l na relaciji Trebnje-Obrežje izpadla iz predloga letošnjega proračuna. Na vrsti so poslanci. Vabljeni ste na prireditev v Pišece ob 10" ali na start 4 v Krškem ob I1h! Brežice, 10. maja - Na pobudo direktorja Cestnega podjetja Novo mesto Franca Goleta sta župana Jože Avšič in Danilo Siter sklicala posvet v zvezi s predlogom dopolnitve proračuna Republike Slovenije za leto 1995, kajti magistralna cesta M-1 od Trebnjega do Obrežja je izpadla iz predloga proračuna za letošnje teto. Posveta se je udeležil tudi direktor Uprave za državne ceste Slovenije Anton šajrt. Vožnja po Dolenjki, kot imenujemo magistralno cesto Ljublja-na-Zagreb. je vse prej kot prijetna, saj ao na asfaltnem vozišču globoke kolesmce, vzdolžne in prečne razpoke. Na odsekih ? betonskim voziščem je prišlo do pokanja in neenakomernega posedanja betonskih plošč. Sedanje vozišče je na spodnji meji uporabnosti glede na prometno varnost, zato je nujno potrebno obnoviti vozišče, "Avtocesta bratstva in enotnosti |e bila zgrajena leta 1958 in od takrat nismo na njej beležili večjih posegov. Zato je v tem trenutku preplastitev nujna, saj nastaja gospodarska škoda. Na relaciji Trebnje-Obrežje. v skupni dolžini 45 km, je zelo problematičnih 33 km cest, kjer so betonske plošče. Celotna vrednost preplastitve omenjene ceste bi znašata 1.2 milijarde tolarjev, kar bi pomenilo, da b» v treh letih s po 400 mio SIT iz proračuna lahko pre-' plasti! cesto z najnujnejšimi odseki. Vendar pa se vsi zavedamo ki je vedno večji problem in razvojna zavora, v celoti izpadla iz predloga letošnjega proračuna, kar pomeni, da bo smrtonosna Dolenjka vsaj še eno leto pobirala krvni davek." Zato se župani posavskih, dolenjskih in belokranjskih občin obračajo na poslance omenjenih področij, da vložijo amandmana predlog letošn)eqa proračuna itj poskušajo v državnem, zboru priboriti sredstva za modernizacijo magistralne ceste, ki si jtega naziva sploh ne zasluži več. Preplastitev Dolenjke bi vsekakor Izžrebanci nagradne akcije za naše nove naročnike Nagrade so prejeli: 5 x prost vstop za 2 osebi kadar koli v petek, v diskoteko Paradiso je dobilo Splošno el. Kozinc. Dol. Boštanj 62 a, 68255 Pišece vrednostni bon za 5.000 SIT, vnovčljiv v Vrtnarskem centru na Čatežu: Karel Pikelc. Pavlova vas 74. 68255 Pišece 10 vstopnic za termalno riviero v Termah Čatež: Jože Sto-par, Narpelj 59, 68270 Krško 1 x vrednostni bon za en omot po 6 plastenk brezalkoholne pijače FIT: Cilka Voglar, Trubarjeva 2, 68270 Krško 1 x enomesečna karta za fitness Požun Senovo: Anica Ša-botič. Čateška 16. 68250 Brežice umetniška slika Galerije Meke: Dolenjska banka, ekspozitura Krško, CK2 135 a, 68270 Krško ogledalo Steklarstva Meke: Renata Žnidarič, Kumrovška cesta 8, 68259 Bizeljsko nahrbtnike Mont Kozje so prejeli: Andrej Petan, Sovretova 56a, 68270 Krško, Štefan Njegač, Dolšce 62 a, 68311 Kostanjevica, Andreja Tomažin, Jurčičeva 10, 68250 Brežice. Simona Žnideršič, Ledina 54 a, 68290 Sevnica, Ivan Grubič. Kregarjeva 7, 68250 Brežice, Tilka Turšič, Župeča vas 54, 68263 Cerklje ob Krki in Peter Sokolovič, Župančičeva 20, 68250 Brežice darilni kupon za kopalke Lisca: Drago Škvarč. Mihalovec 31. 68257 Dobova Na brežiškem sejmu nas je razveselil tudi del plesne skupine Harlekin iz Kostanjevice: Nejka, Vika, Tina, Mihela in Mojca. Žrebanje ponavadi ni mačji kašelj. Na brežiškem sejmu pa se je komisija, ki je žrebala nagrade za nove naročnike NG-ja, imela kar fletno. | knjižna nagrada DZS - prodajalne Brežice: Franc Lesar, Prežihova 11, 68250 Brežice 1 x gostinska storitev za 1.500 SIT na Motelu Petrol Čatež: Milena Savšek, Velika vas 48 a, 68271 Leskovec pri Krškem 1x4 kremne rezine na Motelu Petrol Čatež: Alojz Fajmut, Šolska 11, 68250 Brežice 1 x modna pričeska salona Katarina Krško: Klemenčič Marjan, Cesta bratov Milavcev 38, 68250 Brežice 1 x darilni karton vina - Klet Leskovec: Sonja Savnik, Stari grad 19, 68270 Krško enodnevni izlet v Gardaland 20. maja: Dušan Sečen, Linhartova 2, 68250 Brežice vrednostni bon za 1.000 SIT na Tončkovem domu na Lisci: Matjaž Sotlar, Ul. bratov Zorko 3, 68281 Senovo 1 x zaboj jabolk (v maju) v hladilnici v Stari vasi: Nicole Radermacher, C.4. julija 129, 68270 Krško vrednostni bon Araslo trade d.o.o. Senovo: Marija Arh, Prekopa 5, 68311 Kostanjevica vrednostni bon za tekstilni izdelek trgovine "Mi za vas" Senovo: Anton Bruderman, Lamutova 5, 68250 Brežice umetniška slika Aziza Dubriča: Kmetijstvo-vrtnarstvo Vim-poljšek, Lenartova pot 22, 68250 Brežice P.S.: Žrebanje je nadzorovala tričlanska komisija, ki jo je vodil predsednik brežiške obrtne zbornice, ing. Franc Bratanič. Nagradne kupone z nagradami prejmete v uredništvu Našega glasa, CKŽ 23, Krško. Ker je bilo nagrad več kot novih naročnikov, bomo z ostankom (ki sploh ni zanemarljiv) zasnovali nov nagradni fond. Več o tem v eni od naslednjih številk. vseh voznikov na omenjeni cesti, konec koncev tudi varnost poslancev. (Gaiex) kabini JSajC čestitamo 06 rojstvu hčerkice ^/iTlje. Obema že/imo ooi/o zaraoja in veliko srečnih skupnih trenutkov. študentski servis Maribor Podružnica Krško liiltiHIMJ-lilllEEl V času od 10. do 17. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Denis Šuligoj iz Brežic - Barbaro, Bojana Salmič iz Velikega Podloga -Lariso, Nada Polovic iz Gabrja - Matejo, Anica Gorišek-Videnič iz Brežic - Žana in Anica Kožar-Ogorelc iz Sedma - Martina. Vsem iskreno čestitamo! Go ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 J RK Interier 11 : : RK Lisca Sevnica 10 (11:8) V prvi finalni tekmi za vstop v 1. SRL je ekipa Interierja pred več kot 700 gledalci premagala ekipo Lisce iz Sevnice z dvema zadetkoma razlike, i V prvem delu je bila igra izenačena do 11. minute, ko je bil rezultat izenačen na 4 : 4, nato pa so Sevničani povedli s 7 : 5. V zadnjih minutah prvega dela so se Krčani razigrali in si do odmora priigrali štiri zadetke prednosti. Tudi začetek nadaljevanja je pripadel domačinom, ki so vodili že 17 : 10. Takrat pa so igralci Interierja popustili, kar so borbeni Sevničani znali izkoristiti in se približali na vsega dva zadetka razlike. Za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Potek igre je pokazal, da da je Interier boljša ekipa in da je zmaga povsem zaslužena. Sevničani se bodo za poraz skušali odolžiti v sredo ob 20. uri v športni dvorani v Sevnici in si tako zagotoviti tretjo odločilno tekmo za napredovanje v najmočnejšo slovensko rokometno ligo. RK Interier: Imperl, Papež 9, Keše, Iskra 1, Mašič 1, Martinčič, Bogovič 5, Urbanč, Kukavica 3, Pire, Dragar 3, Levičar. RK Lisca: Gradišnik, Novak 2, Jug 2, Mijovič 1, Šunta, Plazar 1, Rantah 3, Novšak 1, Sečki 9, Senica, Lupše, Simončič 1. frl-A.) #- Po tekmi sta povedala: Abas Arslanagič, trener Interierja: "Rezultat tekme je realen. Zmaga moje ekipe, ki je boljša od nasprotnika, je povsem zaslužena, čeprav so moji igralci po visokem vodstvu zaigrali brezglavo in nedisciplinirano. V povratni tekmi se ne bojim nasprotnika, ampak svojih igralcev, da ne ponovijo slabe igre iz drugega dela današnje tekme." Dušan Kokalj, trener Lisce: "Zmaga domačih je zaslužena. Proti koncu tekme smo imeli tudi mi svoje priložnosti, vendar jih nismo izkoristili. V povratni tekmi pričakujem spet trdo tekmo, rezultat pa je negotov." Mladi rokometasi Interierja Osvojili drugo mesto v državi Izola, 6. maja - Po tem, ko so mlajši dečki RK Interier iz Krškega odigrali 12 ligaških tekem ter se z enajstimi zmagami in enim neodločenim izidom uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji, so v Izolo odpotovali, da bi se častno borili za barve svojega kluba. Ker večine nasprotnikov niso oznali, so računali, da se bodo potegovali za tretje mesto, saj so v prvi tekmi (finale so igrali "na izpadanje") naleteli na domačo ekipo Izole, prvaka Zahodne Slovenije. V več kot razburljivem srečanju so visoko favorizirane Izolčane tesno premagali, s 13 : 12, po ogorčenem boju, po dveh podaljških. Uspeh je bil toliko večji, ker sta bila oba sodnika naklonjena domačinom, sicer organizatorjem zaključnega turnirja. V finalnem srečanju, z ekipo Velike Nedelje jim športna sreča ni bila naklonjena in so ga tesno izgubili, z 8 : 9. Nasprotnik je v prvem polčasu povedel s 5 : 3,v začetku drugega pa so ga Interjerevci ujeli in do dveh minut do konca nenehno vodili, z enim golom razlike. Dva neuspešna napada pa sta odločila končnega zmagovalca, saj so nasprotniki svojo priložnost izkoristili, z dvema odločilnima goloma. Za mlajše dečke R.K. Interier so igrali: Levičar, Grošelj Z. Šebalj, M. Šebalj, I. Vrančič, M. Vrančič, Zupančič, Marki, M. Šebalj - vodil pa jih je trener Nedžad Mašič. Zvonko Šebalj je bil z 12 goli najboljši strelec finala in je zato prejel lep pokal. Drugo mesto v državi je za mlade rokometaše nedvomno lep uspeh in vzpodbuda za naprej, z njimi pa je bil zadovoljen tudi predsednik kluba, Drago Radej, ki jih je spremlajl na obeh tekmah in jim ob koncu prisrčno čestital. Podoben uspeh (2. mesto na državnem prvenstvu) le leta 1990 dosegli tudi starejši pionirji, ki jih je tedaj vodil Janez Simončič. Na poti do visoke uvrstitve so krškim mlajšim dečkom pomagali še Nuklearna elektrarna. Zavarovalnica Triglav, Mercator- Preskrba, Agim Krasniqi, Ljubljanska banka, Žito-pekarna ter Pekarna-Papež. Živko Šebek Nesrečen poraz v zadnji minuti V 20. krogu prvenstva MNZ Celje v kadetski konkurenci so Brežičani odigrali eno boljših tekem v tem prvenstvu, čeprav so nesrečno izgubili. Tretji odločilni zadetek so dobili v zadnji minuti. Končni rezultat Svoboda Brežice - Era Šmartno 2 : 3. Večji del tekme so Brežičani odigrali z desetimi igralci, saj je bil iz igre izključen domači branilec. Najboljši v brežiški vrsti je bil dvakratni sirelec Panič. Mlajši brežiški dečki so v soboto gostili ekipo Šentjurja. Vodili so po zadetku Berstovška, v drugem polčasu pa prejeli dva zadetka in nesrečno izgubili. Razočarali pa so starejši dečki, ki so z ekipo Šentjurja izgubili kar 10:0. (Pilip) i, Kiv Vransko : NK Krike f l:l (0:1) NK Krško: Stritar, Šerbec, Rabič, Kavčič, Murn, Molan M.. Molan V., fetopar, Pire, Zakšek, Budna. V predzadnjem 19. krogu prvenstva MNZ Celje v članski konkurenci so Krčani zabeležili nov uspeh, četrto zaporedno zmago, tretjo v gosteh, kar jih uvršča na tretje mesto na lestvici. V Vranskem so že od samega začetka gospodarili na igrišču, tako da rezultat ni mogel izostati. Boljšo igro so kronali z zadetkoma Molana in Budne. Z okrepljeno obrambo in hitrimi protinapadi so spravljali v obup domače nogometaše ter v drugem polčasu še enkrat zadeli. Strelec je bil Zakšek. V krški ekipi ni bilo slabega igralca, še posebej pa se je izkazal veteran Budna. V kategoriji mlajših dečkov so krški nogometaši doživeli nepričakovan poraz proti najmljajšim dečkom iz Vranskega z rezultatom 1 ; 0. Porazu je botrovalo tudi slabo vreme. Starejši krški dečki so doživeli najhujši poraz v tej sezoni, saj so prejeli šest zadetkov, vse v prvem polčasu. V zadnjem 14. krogu v mladinski konkurenci so mladinci Krškega v velikem derbiju za napredovanje v 2. slovensko mladinsko ligo v Rogaški Slatini visoko izgubili z ekipo Steklarja z rezultatom 4 : 0. Krški igralci, ki so v letošnji sezoni zabeležili le en poraz, so bili pred odločilno tekmo zelo optimistični. Žal pa je pomembnost tekme, izostanek nekaterih standardnih igralcev in nadvse kvalitetna ekipa domačih so naredili svoje. Za tolažbo: tudi drugo mesto ie uspeh. Za Krčane so nastopili: Kožic, Cedilnik, Omerzu, Voglar, Gabrič, Zorko R. (Černoga), Bovha, Zorko F., Dvorančič, Mlakar, Rabič. (Pilip) STRELJANJE Mladinci SD Kruno državni prvaki Na 4. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem mednarodnega programa, ki je potekalo 6. maja v Piranu, je v streljanju s pištolo z osvojitvijo naslova državnih prvakov velik uspeh dosegla mladinska ekipa SD Kruno Brežice, o čemer smo že poročali. Uspeh je s petim mestom v članski konkurenci dopolnil Vlado Sabadoš, ki se je v finale uvrstil celo s tretjim rezultatom dneva. Prav je, da junake predstavimo tudi na fotografiji. Od leve: Robert Ferenčak, Vlado Sabadoš, Aleksander Piškur in Aleksander Sinko. (ES) Strelka Tina Grabnar Na svetovni pokal v Milane Selektor slovenskih strelskih reprezentanc s puško je obvestil SD Leskove, da bo Tina Grabnar 24. junija sodelovala na svetovnem pokalu v Milanu, kjer bo imela priložnost izpolniti olimpijsko normo za Atlanto 1996. Svetovni pokal je poleg svetovnega prvenstva edino tekmovanje, kjer je mogoče doseči olimpijske norme. Poleg Tine Grabnar, ki že ima izpolnjeno normo za nastop na svetovnem pokalu, je selektor na podlagi doseženih rezultatov na kontrolko 19. maja v Ljubljano povabil še Dejana Županca in Urško Arh, ki bosta na tem tekmovanju imela priložnost pridobiti vstopnico za nastop na svetovnem pokalu. (J.A.) DP osnovnih in srednjih sol V Črenšovcih pri Murski Soboti je potekalo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju z zračnim orožjem. Lepe uspehe so dosegli tudi leskovški strelci, ki so tekmovali za OŠ Leskovec, Gimnazijo Brežice in Šolski center Krško. V ekipi krškega šolskega centra Krško je nastopil še član SD Kruno Brežice Peter Fridl. Najboljša med vsemi tekmovalci je bila Tina Grabnar, ki je premagala tudi vse mladince. Pri OŠ se tekmovanja niso udeležili brežiški osnovnošolci, ki so se sicer kvalificirali na DP. Rezultati: med ekipami OŠ so Leskovčani osvojili sedmo mesto, posamezno pa je bil Boštjan Arh tretji, Mišo Zorko triintrideseti, Gašper Arh petintrideseti ter Mitja Pacek dvainštirideseti; med mladinci srednjih šol so zmagali Krčani, ekipa Gimnazije Brežice pa je bila četrta; posamezno je bil Fridl 2., Mlakar 7., Reberšak (vsi Krško) 20., Koritnik 25., Vrščaj 30. in Zorič (vsi Brežice) 31; brežiške mladinke so prav tako osvojile prvo mesto, Tina Grabnar pa je bila najboljša med posameznicami; Urška Arh je zasedla 7. mesto, Urška Smolej 9. in Špela Arh, ki je nastopila za STŠ Novo mesto 13. mesto. (J.A.) Pokalna tekma v praktičnem streljanju V Struževem pri Kranju je potekala 3. pokalna tekma v praktičnem streljanju, katere so se udeležili tudi člani C.P.S iz Krškega v kategoriji revolver in samokres. Dosegli so dobre rezultate. V kategoriji revolver je Ceplak zasedel 2. mesto, Levičar 3. in Živič 5. mesto. V kategoriji samokres je bil Godina 14. (J.A.) NALI N0C0MET 15. kolo MNZ Celje Rezultati: Dnevi želja - Goldhorn 3:0, Galero - Sportklub 3:4, Aranžerji - Juventus Maco 0:3, Allo, Cafe Pole - Rebus 3:0 (brez borbe), prost Straus 88. 16. kolo MNZ Celje Rezultati: Rebus - Aranžerji 2:3, Juventus Maco - Galero 6:1, Sportklub - Dnevi želja 4:1, Goldhorn - Straus 88 0:3, prost Allo, Cafe Pole. Vrstni red po 16. kolu: Juventus Maco 29 točk, Sportklub 25, Dnevi želja 16, Allo, Cafe Pole 15. V petek, 19. maja, bodo Krčani v Laškem igrali odločilno tekmo v boju za tretje mesto proti ekipi Aranžerjev. (Pilip) Kranjec prvak v počasnem šahu Kadetska ekipa NK Svoboda - perspektiva brežiškega nogometa Od leve proti desni: Kapušin (tajnik), Bakič, Majzel, Zore, Hrastovšek, Kopinč, Hečimovič, Zeneli (trener), Markovič S., Markovič G., Vukosav-ijevič, Račič, Kožar, Panič. Na odprtem šahovskem prvenstvu ŠK Milan Majcen Sevnica je med posamezniki v počasnem šahu zmagal prvokategornik Toni Kranjec pred Iztokom Blasom (oba Sevnica) in Miro- slavom Šibiljo (Krško). Sledita Janez Blas in Ludvik Cvirn. Zmagaovalec je prejel pokal v trajno last, drugo-in tretjeuvrščeni pa sta prejela medalji. (J.B.) Slovenski speedway v krizi!? Po drugi dirki za DP se je dobrim poznavalcem speedwaya pokazalo že znano dejstvo. Žal je zelo malo dobrih in kvalitetnih speedwayistov, saj jih lahko naštejemo na prste ene roke. Velike težave imajo organizatorji dirk za DP. da zberejo 18 tekmovalcev, ki jih potrebujejo za regularno dirko. Res je. da nekaj kvalitetnih posameznikov ne nastopi zaradi poškodb ali bolezni, še bolj pa je res. da so posamezniki "zalutali" na DP. Za eno reprezentančno prireditev, kakršna je dirka za DP. potrebujemo več kvalitetnigh voznikov. Z nostalgijo se spominjamo časov, ko je bila vsaka vožnja kvalifikacijska. Preteklo nedeljo pa smo bili priča le eni ali dvema kvalitetnima in izenačenima vožnjama. V slovenskih speedwayskih centrih se vse manj in manj mladih odloča za ta atraktiven in nevaren šport. Izjema je le krška speedwayska šola, ki je že tradicionalno vir dobrih speedwayistov. Krški mladi val prihaja in obeta boljše dni za slovenski speedway. Najboljši primer za to so uspehi mladega Šanteja. ki se je že prebil v sam vrh domačega speed-waya. (Pilip) PLES Uspešen konec tedna PPK Lukec Litija, 13. maja - Plesalci in plesalke Posavskega plesnega kluba Lukec so v Litiji uspešno nastopili na kvalifikacijskem plesnem turnirju v standardnih in latinskoame-riških plesih. Rezultati: pionirji -Jaka Piltaver in Tina Korber v LA plesih 2. in v ST plesih 3. mesto: Marko Babic in Sanja Antolič v ST plesih 7. in 9. mesto v LA plesih; Mitja Stanič in Katja Zakšek 10. mesto v ST plesih; Mitja Pintar in Jasmina Zakšek 12. mesto v ST plesih; mlajši mladinci - Mitja Prah in Mateja Gane 4. mesto v LA plesih: mla|ši mladinci višji razred - Sebastjan Vodlan in Urška Kla-kočar 4. v LA in 5. mesto v ST plesih; mladinci - Janez Zokalj m Kaia Kržan 11. mesto v LA plesih. (Galex) II kompletov medalj Benetke, 14. maja - Na mednarodnem tekmovanju v Benetkah so plesalci in plesalke PPK Lukec v standardnih in latinskoameriških plesih osvojili 21 kompletov medalj. Rezultati: pionirji 6 do 9 let - 1. mesto ST in 3. mesto LA Jaka Piltaver in Tina Korber; 1. LA in 2. ST Marko Babic in Sanja Antolič; 2. LA in 3. ST Uroš Rogič in Darija Albreht; 4. LA in ST Bogdan Špoler m Staša Puntar; pionirji od 10 do 11 let - 3. LA in 6. ST Mitja Stanič in Katja Zakšek: 5. LA in ST Mitja Puntar in Jasmina Zakšek; mlajši mladinci od 12 do 13 let - 1. LA in 4. ST Mitja Prah in Mateia Gane; 2. LA in 5. ST Matjaž Šauta in Marija Albreht; mlajši mladinci od 14 do 15 let - 1. LA in 7. ST Janez Žokal in Kaja Kržan; 2. LA Zoran in Leonida Perčič: mlajši mladinci višji razred -2. LA in ST Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. (Galex) PLAVANJE Mednarodni miting Dunaj 05 Plavalca krškega plavalnega kluba Celulozar Gregor Povhe in Nika Pribošič sta se udeležila mednarodnega tekmovanja na Duna|u konec aprila, ki so se ga udeležili plavalci in plavalke iz 16 evropskih iz aziiskih držav. Tekmovanja se ni udeležila Urška Slapšak, ki bi glede na rezultate lahko dosegla vidnejše uspehe na tem tekmovanju in se uvrstila v finalna tekmovanja tega mitinga. Oba plavalca sta tekmovala v absolutni (Povhe) in mladinski kategoriji (Pribošič), kjer sta bila oba mlajša letnika. Odplavani časi kažejo na dobro pripravljenost obeh plavalcev v tem trenutku in napovedujejo uspešneišo sezono od lanske. Rezultati: Gregor Povhe - 100 kravi 24. mesto, 200 kravi 26. mesto. 50 kravi 22. mesto, 400 kravi 21. mesto; Nika Pribošič - 100 kravi 13. mesto, 400 mešano 12. mesto, 200 mešano 10. mesto, 400 kravi 11. mesto, 800 kravi 8. mesto. (Galex) Plavalna tekma Maj OS Plavalni klub Celulozar je v soboto in nedeljo organiziral plavalno tekmovanje Maj 95, ki se ga je udeležilo okrog 150 plavalcev iz plavalnih klubov Kopra, Ptuja, Cerknega, Trbovelj, Olimpije Ljubljana in Celulozarja. Nastopi v pred-tekmovanjih so napovedovali vidne uvrstitve domačih plavalk in plavalcev, kar se je v finalih tudi potrdilo. Rezultati: 400 kravi moški - 1. Povhe, 3. Herakovič; 400 kravi ženske -1. Repec A., 3. Repec N.; 100 delfin moški - 1. Povhe; 100 delfin ženske - 1. Repec N., 2. Ivanovič, 3. Cerle; 100 hrbtno ženske - 1. Bizjak, 2. Herakovič; 100 prsno moški - 2. Baje, 3. Bizjak; 100 prsno ženske 1. Čargo, 2. Pribošič; 100 kravi moški - 2. Povhe, 3. Herakovič; 100 kravi ženske ¦- 1. Repec N.. 2. Repec A., 3. Ivanovič; 200 kravi moški - 1. Povhe; 200 kravi ženske - 1. Repec A.; 200 delfin moški - 1. Herakovič, 2. Kelhar; 200 delfin ženske - 2. Repec N.; 200 hrbtno ženske - 3. Bizjak; 200 prsno moški - Ba|c; 200 prsno ženske - 2. Pribošič, 3. Čargo; 200 mešano moški - 1. Povhe, 3. Herakovič; 200 prsno ženske - 1. Repec N., 3. Repec A. Pohvaliti velja tudi ostale krške plavalke m plavalce, ki so uspešno zastopali barve kluba. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pisna priznanja, Natalija Repec je prejela pokal za odličen rezultat, podeljene pa so bile tudi praktične nagrade. (Galex) Brežiški obrtniki najboljši Brežice, 13. maja - Obrtna zbornica Brežice je ob sejemskih prireditvah pripravila tudi tradicionalne športne igre obrtnih zbornic Posavja. Skupno so bili najboljši obrtniki iz Brežic, Sevničani so osvojili 2. mesto, člani Obrtne zbornice Krško pa so se morali zadovoljiti s 3. mestom. Rezultati: rokomet - 1. Brežice, 2. Sevnica, 3. Krško; nogomet - 1. Brežice, 2. Krško, 3. Sevnica; tenis - 1. Brežice, 2. Sevnica, 3. Krško; 4. vlečenje vrvi - 1. Krško, 2. Sevnica, 3. Brežice; spretnostna vožnja s kolesom - 1. Krško, 2. Brežice, 3. Sevnica. (Galex) C NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 OBVESTILA - REKLAME ID Pravice iz zdravstvenega zavarovanja med turističnim bivanjem v domačih in tujih krajih Bliža se čas dopustov in glavna turistična sezona, zato ne bo odveč nekaj stalnih napotkov o tem, na kaj je dobro pomisliti v zvezi z našim zdravstvenim zavarovanjem pred odhodom na počitnice. Pripravili smo osnovne informacije za tiste, ki bodo preživljali dopust v domačih krajih, nadalje za tiste, ki bodo potovali v tujino, ob koncu pa dodajmo še nekaj osnovnih podatkov za zdomce, ki bodo dopust preživeli v domovini. a) Tako kot pri vsakem odhodu k zdravniku je osnovna stvar, na katero morajo misliti zavarovanci pred odhodom na počitnice v domače slovenske kraje, da morajo imeti urejeno zdravstveno izkaznico, ki mora biti tudi potrjena. Vedeti je potrebno, da lahko brez nje uveljavljajo le nujno medicinsko pomoč. Če ne gre za nujno medicinsko pomoč in če zavarovane osebe zahtevajo zdravstvene storitve kljub neurejeni izkaznici, jih morajo plačati sami, brez možnosti povračila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod). Da ne bi doplačevali za posamezne storitve, pa morajo imeti s seboj tudi veljavno izkaznico o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju za doplačila. Sicer bodo zavarovane osebe na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja v primeru potrebe lahko med dopustom v domačih krajih uveljavlje pravico do t.i. nujnega zdravljenja. S sprejemom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja v primeru potrebe bodo lahko med dopustom v domačih krajih uveljavljale pravico do t.i. nujnega zdravljenja. S sprejemom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je seznam storitev, ki jih obsega nujno zdravljenje, dorečen in obsega: - ohranitev življensko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev iz-krvavitve; - preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenskih funkcij; - zdravljenje šoka; - storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare ali smrt; - zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja; - zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev; - zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika; - zdravila s pozitivne liste, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih stanj; - nujne prevoze z reševalnimi in drugimi vozili v teh primerih. široka paleta teh storitev v primeru nujnega zdravljenja in relativno dobre zdravstvene zmogljivosti, ki so primerno razpršene povsod po Sloveniji, zagotavlja zavarovanim osebam, ki preživljajo dopust v domovini, primerno zdravstveno varnost izven kraja svojega bivanja, še enkrat pa ni odveč ponoviti, da morajo imeti s seboj urejeno zdravstveno izkaznico in pa izkazilo o prostovoljnem zavarovanju za doplačila. b) Za tiste, ki nameravajo dopust preživeti v tujini, je pomembno vedeti, da lahko sle- herni slovenski zavarovanec uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjeno konvencijo ali potrebne mednarodne sporazume o zdravstvenem ali socialnem zavarovanju. Pri tem nujno zdravljenje pomeni tiste medicinske oz. zdravstvene postopke, ki odvrnejo neposredno nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varen povratek obolelega ali poškodovanega v domovino. Za države, kot so Avstrija, Italija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Luksemburg, Belgija in Romunija, si morajo zavarovanci pred odhodom priskrbeti poseben dokument "Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi". Potrdilo lahko dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, ki se nahajajo v vseh regionalnih središčih v bivših občinah v Sloveniji. S tem potrdilom lahko zavarovanci v navedenih deželah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih oz. zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami na mestu samem, Zavod pa jim bo na podlagi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja preveril dokumentirane račune in povrnil stroške v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Nekoliko drugačne postopke določajo konvencije z Anglijo, Češko, Slovaško, Bolgarijo in Poljsko. Sporazumi s temi državami našim državljanom zagotavljajo uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči v javnih zavodih na osnovi slovenskega potnega lista. Pri tem v načelu ne bi smelo biti nikakršnega (do)plačevanja, saj sporazumi predvidevajo poravnanje stroškov med pristojnimi zavodi v državah. Kljub temu velja tudi za te države opozorilo za primere uveljavljanja pravic pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primerih neposrednih plačil je za uveljavljanje povračil pri Zavodu, kot smo že navedli, potrebno poskrbeti za dokumentacijo storitev in stroškov. Posebej velja zavarovance opozoriti glede uveljavljanja pravice do nujnega zdravljenja na Hrvaškem, kjer bo v poletnih mesecih preživljalo dopust veliko slovenskih državljanov. S Hrvaško je bil sklenjen poseben sporazum, ki je bil dopolnjen tudi s pomembnimi aneksi. Na teh osnovah naj bi bilo uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči zagotovljeno našim zavarovancem že na osnovi potrjene zdravstvene izkaznice. S potrjeno zdravstveno izkaznico naj bi načeloma na Hrvaškem lahko uveljavljali pravice do vseh nujnih zdravstvenih storitev, vključno z zdravili. Kljub sporazumu prihaja relativno pogosto do tega, da se nekateri hrvaški izvajalci zdravstvenih storitev ne držijo določb. Zato svetujemo zavarovancem, da hranijo podatke oz. dokumente o morebitnih stroških oz. izvajalcih, kjer ne bi mogli uveljavljati pravice do nujne zdravstvene pomoči na opisan način. Dokumentirane pritožbe Zavod lahko posreduje hrvaškim organom, ki so dolžni ukrepati v skladu s sporazumom proti sttiim, ki ga kršijo. V vsakem primeru torej tudi za Hrva- ško velja, da naj v primeru neposrednih plačil za nujna zdravljenja hranijo dokumentacijo o stroških in jo ob vrnitvi posredujejo ustrezni službi Zavoda za uveljavitev povračila. Za vse ostale države, kot so naprimer Francija, Španija, Švica, Grčija, Turčija, Skandinavske države, ZDA in druge, kjer do sedaj še ni bilo mogoče skleniti posebnih pogojev (sporazumov) za uveljavljanje pravice do nujnega zdravljenja, velja, da bodo zavarovanci morali sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje na mestu samem. Zavod pa jim bo na osnovi ustrezne dokumentacije stroške povrnil v višin ustreženega deleža poprečne cene teh storitev v Sloveniji. c) Še informacija za zdomce, ki prihajajo na počitnice v domovino in so zavarovani pri tujih zavarovalnicah. Za delavce na začasnem delu v tujini, ki so zavarovani pri tujih zavarovalni- cah, v kolikor bodo koristili zdravstvene usluge v času biva-naj pri nas, velja naslednje: tisti, ki delajo in so zavarovani v državah, s katerimi ima R Slovenija sklenjeno konvencijo o socialni varnosti (npr. Nemčija, Italija, Avstrija), imajo na tej osnovi pri nas enake pravice kot naši državljani do koriščenja nujnih zdravstvenih storitev, vendar le do vrednosti zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Torej bodo morali razliko do polne vrednosti doplačati. Pri tem pa ne smejo pozabiti, da bodo morali svoje zavarovanje izkazati pri zdravniku. Če pa so zavarovani v državah, s katerimi še ni bila sklenjena konvencija, bodo morali zdravstvene storitve pri nas plačati v celoti, pozneje pa bodo tam, kjer so zavarovani, uveljavljali zahtevke za vračilo sredstev za opravljene zdravstvene storitve. Območna enota Krško ¦¦¦juuju i HRVATSKO ZAGORJE TEL.: 049/370-515, 370-S61, 371-2S5 FAX: 049/372-061 PODATKI O PROPAGANDNEM OGLAŠEVANJU SO DOSEGLJIVI NA UREDNIŠTVU NAŠEGA GLASA OBČINA KRŠKO OBVEŠČA vse zainteresirane pravne in fizične osebe, da je SAVAPRO-JEKT Krško kot izdelovalec Programa za zapiranje rudnika Senovo v Uradnem listu objavil: PRVI URADNI POZIV zainteresiranim podjetjem, gospodarskim družbam in podjetnikom posameznikom, ki imajo razvojne ideje in konkretne programe, da jih ponudijo in izvedejo v sklopu programa zapiranja rudnika Senovo. Opredelitev Zakona je, da bo bodočim investitorjem, ki bodo v obdobju zapiranja rudnika (predvidoma 1995-2000) organizirali nadomestno proizvodnjo na Senovem ali zaposlili delavce rudnika (predvsem rudarje), podal možnost določenih ugodnosti, kot so: - koriščenje obstoječih proizvodnih in infrastrukturnih objektov pod ugodnejšimi pogoji, - denarne spodbude za prezaposlovanje delavcev rudnika, - možnost koriščenja drugih sredstev pod ugodnimi pogoji (občinska sredstva, bančni krediti...). Evidentirani programi bodo upoštevani kot ena od osnov za opredelitev razvojne strategije Senovega v novih razmerah, kar lahko pomeni boljše izhodišče za hitrejšo uresničitev posameznih programov. Prijava naj vsebuje povzetek poslovnega načrta, študije oz. investicijskega programa, iz katerega je razvidno: - opis investicije, - ocena predračunske vrednosti in predvideni viri financiranja, - število potrebnih delavcev, - ekološka primernost programa, - zagotovila glede tržne, tehnološke in ekonomske upravičenosti programa. Ker je rok za izdelavo Programa zapiranja rudnika Senovo omejen, prosimo zainteresirane, da svojo ponudbo oz. prijavo posredujejo v roku 30 dni od prijave, na Savaprojekt Krško, CK2 59. Izjemoma bomo upoštevali za vključitev v program tudi tiste ponudbe, ki jih bodo ponudniki napovedali v navedenem roku, z opredelitvijo kasnejšega roka za dostavo celotnega programa. ,; Ponudniki, katerih programi bodo predlagani za vključitev vi program zapiranja rudnika Senovo, bodo o tem obveščeni vjj roku 90 dni od prijave programa. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo tudi po telefonu 0608/22-402, 22-625 (int.221) oz. po telefaksu 0608/21-246 (Savaprojkt Krško, g. Drmič) in 0608/79-300 (Rudnik Senovo, g.Klanšček). Iščem službo čistiIke v dopoldanskem času, Marija Korman, CKŽ 30. 68270 Krško. Ugodno prodam belo dekliško obhajilno obfeko. Tel.: 31-791. Ugodno prodam južnoameriške činčite z opremo. Tel.: 33-140 Prodam leseno prešo na ramen 4 x 2.8 m letnik 1937. Tel: 0608-341-747. Prodam rotacijsko kosilnico RK-420. priključek za motokulti-vator F-400 ali F-420 (MIO standard Osijek). Tel.: 33-140. STEKLARSTVO |/J DUŠAN W* VUČANJK VSE VRSTE STEKLARSKIH USLUG LNPESTRA IZBIRA OKVIRJEV Delovni čas; 7 - 15h« sobota od 7 - 12h OBČINA KRŠKO OBJAVA NA PODLAGI PRIJAV, KI SO PRISPELE NA POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO, OBJAVLJAMO PREDVIDENE NASLEDNJE PRIREDITVE V MESECU MAJU 1995 ORGANIZATOR PRIREDITVE VRSTA PREDVIDENI ČAS PRIREDITVE IN KRAJ PRIRED. TURISTIČNO-HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZDOLE POHOD PO GRABNU 02.05.1995 PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR JEZIKOVA NEDELJA 07.05.1995 K0CA NA BOH. DKDSVOBODA SENOVO PIHALNI ORKESTER SAMOSTOJNI KONCERT 0B50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM 09.05.1995 D0MXIV.DIV. NA SENOVEM TURISTIČNO-HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZDOLE OŽIVLJANJE ROMARSKIH POTI 14.05.1995 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV KOSTANJEVICA TEDEN CVIČKA V KOSTANJEVICI 12.13.14. 05.1995 KOSTANJEVICA ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA 11.TEK OB KRKI NA10KMIN21KM 21.05.1995 KOSTANJEVICA LOVSKA DRUŽINA BRESTANICA LOVSKA RAZSTAVA 26.05.1995 GRAD BRESTANICA MASTERSTEAMKRŠKO KOLESARSKI KRITERIJ "POMLAD V BRESTANICI" 27,05.1995 BRESTANICA DKDSVOBODA BRESTANICA DRAMSKA SEKCIJA DRAMSKO DELO OB PRAZN. 50-LETNICE DR. SEKCIJE 27.05.1995 DOM SVOBODE BRESTANICA TURISTIČNO-HORTIKULTURNO PRIKAZ KOŠNJE DRUŠTVO ZDOLE 28.05.1995 RAVNE PRI ZD0LAH LOVSKA DRUŽINA BRESTANICA ZAKLJUČEK LOVSKE RAZSTAVE S HUBERTOVO MAŠO, PEVSKIM ZBOROM INROGISTI 31.051995 GRAD BRESTANICA GLASBENA ŠOLA KRŠKO SIMFONIČNI ORKESTER SAMOSTOJNI KONCERTI MAJ 1995 KRŠKO IN KOSTANJEVICA OBClNSKAGASILSKAZVEZA . KRŠKO tekmovanje mladine, Članov in Članic MAJ 1995 KOŠARKARSKI KLUB INTERIER KRŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO 0SN0VN0Š DOLIN POS.REG. MAJ 1995 OŠLESKOVEC AK. SLIKAR JOŽE MARINC KOSTANJEVICA LIKOVNA RAZSTAVA JOŽEMARINC MAJ 1995 ODPRTI ATELJE DOBE 1 Obveščamo vse organizatorje prireditev, da bomo v NAŠEM GLASU vse leto za\sak mesec posebej objavljali vse večje prireditve na območju naše občine. Zato nam pravočasno sporočite vse potrebne podatke, mi pa bomo poskrbeli, da bo prireditev vključena v objavo. Hkrati obveščamo organizatorje, da bomo za naslednje leto pripravili Koledar prireditev v občini Krško v obliki brošure, zato že sedaj razmišljajte o vaših prireditvah, ki bi jih vključili v to brošuro. f(fi> TKT^TIItE) časopis za Posavje in okolico ^ --------^----- Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................................................................................................. Kraj, datum: ............................................... (podpis naročnika in žig) (K ZADNJA NAŠ GLAS 18, 17. MAJA 1995 J Maša anketa: Čevapčiči, mcsn. svaljki: slovenski nacionalni sovražniki v Čevapčiči, mesni svaljki: slovenski nacionalni sovražniki S Kraljevino Jugoslavijo in z vsemi kasnejšimi izdajamo "bratske Juge" smo Slovenci dobili tudi novo jed: čevapčiče. Če se človek sprehaja med gostinskimi lokali, bi skoraj pomislil, da je to celo slovenska nacionalna jed, tako je pogosta in tako malo pravzaprav povprečen Slovenec ve o pravih slovenskih nacionalnih jedeh. Problem je seveda v tem, da so bile jedi premožnejših Slovencev pač take, kot jih je etablirala kuhinja združenih narodov in narodnosti rajnke Kaundka Monarhie, medtem ko je revnejši živelj v mestih in na kmetih svoj jedilnik zasnoval na tistem, kar sta mu pač nudila njiva ali hlev. Tako kot po vsem svetu. Zato tudi poznavanje "slovenskih originalnih jedi", kot piše včasih na propagandnih sporočilih za posamezne gostilne ali hotelske "kulinarične tedne", še pred kratkim ni seglo dlje od klobas (mesenih j* krvavic) in kisle repe ali zelja ter žgancev. Marsikje ne vedo niti tega, da je treba žgance potem, ko jih skuhamo in odcedimo, razmešati ter temeljito zabeliti z vrelo maščobo, da zacvrčijo. Stvar okusa (in zdravja) je, ali so to ocvirki, narezana okusna slanina ali zgolj olje. Pomembno je le, da se samo tako žganci ne bodo spremenili v nedoločljiv suhi drobir. Nazaj k čevapčičem. V času nekoliko višjega standarda se je ob koncih tednov in med prazniki kadilo z vseh gostilniških vrtov, z obal potokov in rek, ob jezerih in travnikih, kar tako. Po vseh skritih kotičkih naše lepe Slovenije so na žaru cvrčali čevapčiči, zarebrnice, ražnjiči... Potem nam Juga ni pustila, da bi se osamosvojili niti malo, pa smo sklenili, da bomo imeli samostojno državo, in izgnali smo ves njen južni del. Tudi čevapčiči so padli v nesmisel (pardon v nemilost). Gostinci si jih skoraj niso upali uvrstiti na jedilnike, najbolj pogumni in iznajdljivi so jih prekrstili v mesne klobasice ali mlete svaljke. Problem je postajal resen, saj na marsikaterem pikniku otroci brez čevapčičev preprosto niso imeli česa jesti. Z zarebrni-cami, sploh tistimi iz kotlovine, se niso hoteli otepati, klobasic in koktajl hrenovk so se preobjedli, in čevap se je ponovno prebil v ospredje. Zmagala je pamet ali morda gurmanstvo. Dober čevap (saj vidite, da ga pišem po slovensko, ne pa s Č!) je pač okusna stvar, če ga znate prav speči na ravno dovolj vročem žaru, da ostane sočen... V maso nekateri dodajajo sesekljano čebulo in poper, drugi česen, tretji oboje in še kake omake, četrti jih mažejo z gorčico, zalivajo s pivom... Poleg se prileze surova narezana čebula, paradižnik, kumare in še kaj. Vse to je stvar okusa. Poskusite s solato iz pečene paprike: velike, mesnate paprike na hitro pope-čete, da jim kožica odstopi. Ogenj mora biti precej močan, a če kožico pri tem poškodujete, vam bo ušlo veliko soka. Nekoliko ohlajeno papriko olupite, prestrezite sok, odstranite peščišča in peške ter jo dajte v skledo. Začinite s precejšnjo količino narezanega, strtega česna, solite in kisajte še toplo. Na koncu dodajte olje (po okusu) in nekajkrat premešajte. Najbolje je počakati nekaj ur, da se vse skupaj temeljito prepoji. Če zmorete čakanje! Pa še šala, čeprav bradata. Ali veste, zakaj je med Slovenci čevap (in jedi na žaru kar tako) tako temeljito pognal korenine? Zato, ker družine ob nedeljah rade pojedo kaj okusnega. In žar je ponavadi moško opravilo. Kaj pravijo naši anketiranci!? (Ika) Alenka Lapuh, dijakinja trgovske šole v Brežicah: "Čevapčičev ne maram preveč, ker me spominjajo na "kmečke" piknike. Zraven paše tudi čebula, po kateri ti iz ust močno zaudarja, kar pa je zelo neprijetno. Ime čevapčiči je južnega izvora, zato mi je ime mesni svaljki bolj všeč. Ne glede na ime, jih ne jem najraje, ker so malo mastni. Ne rečem, da jih ne jem nikoli, vendar pa ne morem reči, da jih obožujem." Elizabeta Gerhard, upokojenka iz Malega Podloga: "Živim sama in čevapčičev ne delam. Sin pa je v Franciji. Ko je bil še mlajši, jih je videl in spraševaL, kako se jih naredi. Dopadlo se mu je, zdaj pa ih dela tudi sam, za svoje prijatelje. Zunaj si je postavil kamin, kjer jih peče. Da bi jih preimenovali? Kje pa! Če ste otroka krstili, ga ne boste preimenovali. Slovenija ima še toliko drugih specialitet - pa smo marsikaj prevzeli iz Avstrije ali Nemčije." Franc Laknar, kmatovalec iz Globo-čic pri Kostanjevici: "Hitro pripravljena hrana sploh ni zdrava, od pretiranega uživanja le-te lahko človek zboli. Vsak dan bi morali imeti vsaj en topel obrok, pojesti nekaj z žlico. Predvsem pa bi morali uživati več bio hrane, katere veliko pridelajo Avstrijci, pri tem pa jim pomaga država. Slovenci premalo delamo na bio hrani. Večji problem s prehrano se pojavljajo v večjih mestih, kjer mnogi tako rekoč živijo od hitro pripravljene hrane. Na podeželju se kuha bolj redno in uživa več zdravih jedi. Ob praznikih in večjih slovesnostih pa se vsakomur prileze meso na žaru in podobno." Sonja Savnik, dijakinja iz Krškega: "Ne, čevapčičev ne maram, ker mi njihova oblika ni najbolj všeč. Sicer pa jem pleska-vice, čeprav so narejene iz iste ali podobne mase. Moti me tudi to, da so pri nas, v Sloveniji, ponekod na jedilnih listih zamenjali ime v "mesne svaljke". Osebno sem mnenja, da bi prvotno ime moralo ostati takšno, kot je, čevapčiči namreč. Ampak na raznih piknikih in zabavah čevapčiče jem, saj mi ob takšnih priložnostih kar pasejo, no, takrat me oblika ne moti." Vesel Karimani, lastnik okrepčevalnice Orhideja na tržnici v Krškem: "Za čevapčiče, ki jih pripravljamo pri nas, uporabljamo mleto meso iz junetine in dodamo vse potrebne začimbe. Po razpadu Jugoslavije imamo še vedno enak promet, torej to ni vplivalo na padec prometa. Gostje so zelo raznovrstni, prihajajo celo iz Novega mesta, Brežic, Sevnice itd. Mislim, da zaradi tega, ker ponudimo kvalitetne čevapčiče in pleskavice in tudi zaradi primerne cene. Razmišljal sem tudi o razširitvi okrepčevalnice, tako da bi gostom ponudil še kakšen burek ali pomfri, vendar za zdaj to še ni izvedljivo." Roman Milost iz Radeč: "Moram reči, da nisem ravno pristaš "vzhodnjaške" hrane, raje prisegam na domače jedi, med katerimi pa bolj kot meso cenim zelenjavo. Menim, da smo se vse preveč navadili zgolj kupovati, premalo pa pridelovati. V trgovinah kupujemo vprašljivo hrano, četudi je na pogled najbolj lepa in sveža. Ljudje velikokrat sploh ne pomislijo, kaj vse je, denimo, uporabljenega in zmeša-nega v razne pripravljene jedi, da so le-te lahko obstojnejše. Še bolj tragično pa se zdi dejstvo, da že živino, dokler je še živa, hranijo in pripravljajo v ta namen." e Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice d.o.o. V Brežicah so odprli Sejem obrti in podjetništva Sejma se je udeležilo preko 130 razstavljalcev iz vse Slovenije Brežice, 10. maja - Na slavnostni otvoritvi se je kljub slabemu vremenu zbralo precejšnje število ljudi, otvoritveni govor pa sta prispevala brežiški župan Jože Avšič in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. trendom nadaljevati tudi v prihodnje. Kot je povedal Jože Avšič, so se za sejemske aktivnosti v Brežicah odločili že v preteklosti, sedanjost pa nam nazorno pove, da je bila ta odločitev še kako pravilna ocena in opredelitev. Slavnostni trak na brežiškem Sejmu obrti in podjetništva je prerezal predsednik Obrtne zbornice Slovenije, Miha Grah: "Nisem proti velikim družbenim podjetjem, saj smo obrtniki uspešno pri njih dobivali delo vsa ta leta. Sem pa proti temu, da umetno ohranjamo pri življenju tisto, kar ne more več obstati. Naj se gospodarstvo očisti teh bremen, naj propade, kar mora propasti, čim prej in naj nadaljnji krog razvoja poženejo novi, manjši centri!" V montažni hali ob brežiški obvoznici, postavljeni zgolj za potrebe sejemskih razstavljalcev, so v OZ Brežice pod pokroviteljstvom občine Brežice pripravili že tretji sejem obrti in podjetništva in kot kaže, mislijo s V Brežicah je v minulih dneh razstavljalo več kot 130 razstavljalcev iz vse Slovenije, vzpodbudno pa se zdi dejstvo, da se je sejma udeležilo tudi precejšnje število posavskih obrtnikov in podjetnikov, (dama) ' Ob kofetku Upokojeni zdravnik dr. Rudi Malavašič s Senovega Zdravniško haljo zamenjal za slikarsko haljo in čopič Dr. Malavašič je dolga leta služboval v ZD Senovo kot splošni zdravnik. Pacienti se skoraj ne spominjamo, da je kdaj manjkal v vedno polni ordinaciji. Prišel je zaslužen čas upokojitve. Kot mnogi upokojenci se tudi dr. Malavašič ni zares upokojil, temveč zgolj zamenjal "službo" in svoj čas namenil drugim zade- vam, predvsem vinogradu in slikarstvu. Ne mislimo ga predstavljati kot vinogradnika, temveč kot amaterskega slikarja, ki pri svojem slikanju kljub amater-stvu dosega zavidno raven kvalitete. Dr. Malavašič: "V šali povedano, slikam že od osnovne šole, saj sem že takrat raje gledal sli- ke, kot bral. Spominjam se, da smo imeli v čitanki ob vsakem tekstu tudi sliko pisatelja, ki sem jo ponavadi priredil po svoje. Tako sem Ivanu Cankarju narisal brke čez cel list, Jurčiča pa spremenil celo v hudička, saj sem mu narisal rožičke in poudaril brado. To ni ostalo skrito učitelju, ki se je ob pogledu na "umetnijo" zgrozil. S slikarstvom sem se seznanil v gimnaziji in ob študiju medicine, vendar nisem nikoli niti pomislil, da bi izbral slikarski poklic. Zelo rad sem pregledoval razne monografije in obiskoval slikarske razstave. Za kaj drugega med napornim študijem in nato službovanjem tudi ni bilo časa. Najraje sem občudoval slikarje iz konca 19. stoletja - brata Šubic, Ivano Kobilico, Gasparija, Petkovška in druge, ki so prvi ponesli našo slovensko umetnost v svet. To so bile umetnije, ki sem se jim lahko le približal, nisem pa jih mogel imeti. Všeč so mi tudi novejši slikarji, kot so Kregar, Lojze Perko, Pavlovec in podobni. Ravno ak. slikar Stane Kregar mi je prikazal najosnovnejše poteze slikarske umetnosti in me s tem še bolj tisti, ki mi ni dovoljeval nadaljevati, to je trajalo vse do upokojitve. Z upokojitvijo pa se mnogo spremeni in jaz sem naenkrat imel tisti čas, zato sem začel slikati. Ker nisem mogel priti do Senovo, 12. maja - V sklopu praznovanja Bogatajevih dne-vov so se zdravstveni delavci udeležili otvoritve prve razstave slik upokojenega zdravnika dr. Malavašiča s Senovega. Razstavil je 20 slik, ki jih je naslikal predvsem v dveh časovnih obdobjih: v sedemdesetih letih, večino pa v času po upokojitvi. Gre za slike, narisane v različnih tehnikah, od svinčnika preko olja do pastela. Razstavil je originale in nekaj odličnih repro- dukcij znanih slovenskih slikarjev. Razstava je naletela na dober sprejem, čeprav so se mnogi obiskovalci prvič srečali z dr. Malavašičem kot slikarjem in preko njegovih reprodukcij spoznali tudi nekatere slike bolj znanih slovenskih slikarjev. Žal bo razstava odprta le do nedelje in bo tako mnogim ostala skrita. Upamo in želimo, da bo dr. Malavašič še kdaj pokazal svoje slike in jim dodal še mnogo novih. (Toni) nagnil k slikanju. Leta 1970 sem prvič bolj resno začel slikati. Takrat so nastala tri olja. Naslikal sem portret matere, podsreški grad in ajdo iz Krškega polja. Zopet je bil čas občudovanih slik, sem sklenil, da naredim nekakšne kopije, v katere bom vključil tudi svoj talent. Od prej omenjenih slikarjev vzamem osnovo in v pastelu izdelam sliko, ki me zanima. Tako je nastala tudi slika "Kofetarica", ki ima za osnovo sliko Ivane Kobilice, in še nekaj drugih. Naslikal sem kar nekaj slik, ki jih bom na pobudo zdravstvenih delavcev razstavil v avli Doma XIV. divizije na Senovem. Mislim, da je prav, da slike pokažem tudi drugim. Slikam v tehnikah s svinčnikom, oljem in v pastelu. V zadnjem času slikam predvsem v pastelu, saj je zelo težko kopirati olja, s tehniko pastela pa se lahko zelo približam originalnim barvam. Atelje sem si uredil v hiši sredi vinograda. Tam delim čas in delo med opravila v vinogradu in slikanje. Tu najdem navdih in potreben mir. še posebej mi je pri srcu pogled na Veliki Kamen, ki je tudi upodobljen na eni izmed mojih slik. V naravi pa najraje slikam v bližini Podsrede, kjer sem odkril čudovit kotiček s pogledom na mesto na eni strani in na podsreški grad na drugi strani. (Toni) .