' IG ■,

GENNAIO 1926
(RIVISTA MENSILE)
(C. C. CON LA POSTA)
T7a
•NUNC/ ATJTEM
MANINT
■ ■ ’ ■
FIDEjT,
.j~PE~r_,
CHARIIA/
\\\
TFUA
hàeV
MAI OR AUTEM HORUM
4	/
CHARITA/
ICOR AIII,15
V
ZBORNIK
GLATILO /LOV. IN HRVAT. DUHOVNIKOV V ITAUJI
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooot
Ali si storil vse, da nabereš čim več udov za GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO?
Kako boš v prihodnje več storil ?
toCXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
RESTAVRACIJA
PRI TREH KRONAH
v Gorici, Gosposka ulica. Točna postrežba.
		 ^
LUDVIK	ZOTTER
Brivski in	damski salon
	TRAVNIK 17
L- '		—J
Dr. L. MERMOLJA
zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni
Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5
Anton Breščak
Gorica —- Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba.
•s;	.	.
•S;
|
1 a «
a
*
Andrej Fiegel
Restavracija in gostilna
s prenočiščem.
>*■
S*
)K'-
S:
TRAVNIK
TRAVNIK |
S
:
:
Untoli Koren nosi. - Gorico :
najstorejša soriška tvrdka specijaiizirana s češkim porcelanom - šipami - emajlom in stekleno posodo.

JOSIPINA PODGORNIK
RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p.'t. rojakom. --—
rt
2 n
§5
SZ 22-ss
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.	Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5.
Urši vse bančne posle najkulantneje in najbolj točno!
J
3 01 O O
<3
a. p 3 —k p or
«2.3
rt —T O*
JOSIP CULOT
Gorica - Raštelj 2
Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, galanterije ter športnih predmetov.
V_________________________________J
©
©
s
§
G
G
S
G
§
G
S
G
Andrej Golja, Gorica
Travnik 22
trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin.
©G0QGG0GOGQG©©
Letnik VI.
1. januarja 1926.
Št. 1.
SV e bojte se!
zakaj, glejte, oznanjam vam veliko ve* selje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo zna* menje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.« In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili:
»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.«
(Lk 2, 10—14)
Ta mir bodi Vašim srcem, dragi so* bratje, Vašim župnijam in vsemu naše* mu ljudstvu za božične praznike in v no* vem letu 1926!
Prav posebno pa vošči Zbornik, naj bi se v novem letu vendar že odpravila vsa nesporazumijenja v naših vrstah, da bo* mo v čast božjo in v veliko korist in vzpodbudo našemu ljudstvu vsi sloven* ski in hrvatski duhovniki ena sama — lepo urejena božja bojna četa, ki se složno bori proti teminam zmote in so* vraštva za luč resnice in ljubezni.
Dr. Jakob Ukmar:
Historia docet.
Razmišljanja iz cerkvene zgodovine.
Historia optima vitae magistra, le žal, da se od te tako izborne učiteljice malo* kdo res kaj za življenje nauči. Učili smo se svetne in cerkvene zgodovine, kot di* jaki in bogoslovci, za izpit in nadaljnjo izobrazbo, pa le redkokdaj z globljim razmišljanjem o posameznih dejstvih in celotni pragmatiki. Skušajmo, dragi so? bratje, zamujeno nadomestiti vsaj zdaj, ko smo že nekaj časa v šoli življenja in ko smo tudi že sami doživeli in preživeli dosti hud košček zgodovine.
V naslednjem nameravam nuditi nekaj ascetičnih razmišljanj na podlagi cerkve?
ne zgodovine. Ne bo zgodovina, ampak razmišljanje v naš pouk in duhovni na? predek. Kar pravi Pavel v svetopisem? skih knjigah, da karkoli je pisano, je v naš pouk pisano (Rom 15, 4), velja v ve? liki meri tudi o foliantih cerkvene zgo? dovine. Tam je veliko duhovne hrane, le primerno pripraviti jo je treba, da bo užitna in tečna.
Cerkvena zgodovina je nekaj povsem svojevrstnega. Predvsem, prosim, kateri družabni organizem se more ponašati s časovno in krajevno tako obširno ter stvarno tako raznolično zgodovino kakor katoliška Cerkev? In potem ta čudovita kombinacija božjega in človeškega eie? menta, res mistično telo Kristusa, ki je ena oseba v dveh naravah, in sicer ne le indivise et inseparabiliter, ampak tudi inconfuse, salva proprietate utriusque^ na* turac.1 Da, človeški element se kaže v Cerkvi ves čas v svoji naravi kot res člo? veški; če bi ga božji element absorbiral, ne bi sploh imeli prave zgodovine kato? liške Cerkve, kajti božji element je v Cerkvi neizpremenljiv, to pa kar se ne izpreminja, nima zgodovine. In tako nudi ta človeški element v svojem 19?stolet? nem razvoju velik spectaculum mundo et angelis et hominibus (1 Cor 4, 9). Kaj je vse na tem pozorišču! Mistični Kristus se v revščini poraja, beži pred sovražniki, dela v samoti, je lačen in žejen, uči in di? sputira, spi in čuva, obsovražen in ljub? Ijen, skromen in čudodelnik, sojen in sodi, umira in vstaja.
Prvi predmet našega premišljevanja bodi
martyrium.
Veliko mučeniške krvi je bilo prejite v katoliški Cerkvi od krvi dijakona Šte? lana, in cuius sanguine Deus primitias martyrum dedicavit (Oct. s. Steph.), do krvi mučenikov, ki so zadnja desetletja izdihnili v misijonskih krajih. Nobena druga institucija, ne verska ne politična, ne more pokazati na tako množico prič
1 Coincil-Chalced. Cfr. Denfcinger-Bannwart 148.
2 —
(saj to so >,martyres«), ki bi se bile pro= stovolino žrtvovale za njene ideje. To je časten znak prave Kristusove cerkve, ki ga je nosila že koj od početka, še preden so apostoli prekoračili palestinske meje, dalje od Nerona do Galerija in Maksi* mina, pozneje pod Julijanom Odpadni* kom in Valentom, pod perzijskimi, vam dalskimi, gotskimi, longobardskimi in mohamedanskimi vladarji, za časa iko* noklastov, herezij in shizem ter skoro povsod, kamor se je križ vsajal na novo.
Taktika krvavih preganjanj ni vedno enaka, menjava se, kakor pač meni člo* veška. modrost, da bo bolj uspešno. Meč in križ, bič in zverina, lakota in žeja, ogenj in voda, vse pride prav, da se le doseže cilj. Trajan se zadovolji s svojo kontradikcijo: Christiani non sunt com quirendi, si deferantur et arguantur, pm niendi sunt (resnons. Plinio). Mark Am rei, Septimij Sever, Deci j, Dioklecijan in Galerij imajo rajši pozitivne odloke, ki se glase: occidite, torquete et occidite, ali pa samo torquete! Kaj bo bolj izdat* no? Maksimin Daza, ki je v Iliriku, Tra* ciji in na Vzhodu iz početka kristjane sistematično moril, je postal 1. 308. mi* lejši in odločil, naj zadostuje, da se kri* stjanom desno oko izruva in leva noga odreže. Posebno značilne so persecutio* nes populares, ki so se uprizarjale ne vsled izrecne postave, temveč po strast* nem nagonu mase in fanatičnih zlikov* cev, pa tudi iz osebne maščevalnosti. Ka* darkoli zavlada kaka fanatična struja, je to vedno zlata doba za podleže, denun* cijante in osebne nasprotnike. Tako so divjale kazenske ekspedicije proti kri* stjanom in prefekt tega ni zabranil, saj je znal, da re bo zamere na zgoraj. Tako sta za časa osebno dobrega Antonina Piia padla dva tržaška klerika, dijakon Lazar in subdijakon Apolinarij. Ta tak* tika ugaja ponekod tudi še v 20. stoletju; kdor je na vrhu, «ovori o enakopravno* sti in visokem pomenu vere in morale, kdor je spodaj, nekaznjeno požiga in po* bija.
Zgodovinarji navajajo razne vzroke in povode krvavih preganjanj prvih stole* ti j. Kristjani so bili prepovedana družba, religio peregrina, laesae maiestatis rei,
sacrilegi, malefici in kar si je še mogla izmisliti poganska domišljija in hudobni jeziki. Vendar to ne pove še vsega in menda celo ne glavnega razloga v okviri, rimskega cesarstva, to so le več ali manj popularne krilatice tedanjega časa. Po* glejmo globlje in pomislimo: tako visoko civilizirana in mogočna država naj bi se bila nad 200 let pečala z zatiranjem neke moralno osamljene sekte in to z vedno večjim aparatom, tako da je stopila v zadnji fazi od Dioklecijana dalje v pravi dvoboj za življenje in smrt? Kje je tu prestiž naj večje politične tvorbe vseh časov? Zakaj niso grški filozofi in rim* ski juristi komisijonelno preiskali, kaj je na stvari? A, šlo je za kaj več, šlo je za veliko idejo, za nov nazor o državi in religiji in rimski državniki so proti kon* cu nekam instinktivno čutili, da ali ta na* zor ubijejo ali pa sami podležejo. Kr* ščanstvo je namreč nastopilo koj v za* četku kot nadnaravno od Boga razodeto verstvo, namenjeno za vse čase in kraje, verstvo, ki ne pozna nacijonalnih in dr* žavnih meja, ki ne potrebuje in ne spre* jema.od državne oblasti nobene legali* zacije, verstvo, ki proglaša sacerdotium distinctum ab imperio in organizacijo svojih vernikov za societas perfecta, ne* odvisno v svoji sferi od kateregakoli dr* žavnega ustroja. Velika ideja, ptuja vsem starim poganskim državnim tvor* barn, neizvedena v izraelski teokraciji, pač na predvidevana v mesijanskih pre* rokbah (n. pr. Is 2, 2 sq). Za to veliko idejo se je bojevalo krščanstvo od pri* zora z davčnim denarjem (Mt 22, 15—22) dalje preko slavne apostolske dobe-skozi vsa stoletja in ta načelni boj men* da ne bo nehal do konca dni. Majhna ide* ja državnega verstva v sicer močni dr* žavi se je bojevala prva stoletja proti veliki ideji krščanskega neodvisnega uni* verzalizma v navidezno šibki cerkvi. Kompromis je bil izključen, boj se je moral dobojevati, majhna ideja je pod* legla veliki.
2 Cfr Aft 5, 28—29, sinedri]' pravi: praecipiendo praecepimus vobis, ne doceretis in nomine isto; Peter z apostoli odgovarja: Oboedire oportet Deo magis quam hominibus. Tu sem spada vse Pavlovo prizadevanje, da vrši kršč. univerzalizem, cfr Fe m ~ Fph 2, IT—T; Qa! 2, 11 sq.
Rimska država je imela svoje državne bogove, tudi bogove podjarmljenih na? rodov in pokrajin je s časom podržavila, sicer bi ne bili imeli pravice bivati. To je v pojmu suverene poganske države, da ne trpi nič koordiniranega, nič ne* odvisnega v svojih mejah. Vse kar diha, leze in gre, sme dihati, lezti in hoditi sa* mo še s privoljenjem naj višjega boga, ki je država, oziroma ta ali oni imperiali* stični mogotec. Ta je res najvišji bog; kako ne, saj postavlja in odstavlja bogo* ve, ki, če niso vpisani v državno listo, ali pa recimo, če niso od države kanoni* zirani, nimajo pravice do javnega kulta. Če bi se bili kristjani mogli ponižati in prositi za tako nostrifikacijo svojega Boga, bi bilo lahko prišlo do »miru in sprave« že dobrih sto let pred Konstan* tinom, n. pr. takrat, ko je vladal verski sinkretist Caracalla ali pa kmalu za njim Aleksander Sever, ki je imel tudi Kristu* sovo podobo v svojem larari ju. Toda Bog kristjanov take kanonizacije ne mo* re sprejeti, kajti on govori čisto eksklu* zivno: non est ultra Deus absque me, Deus iustus et salvans non est praeter me (Is 45, 21); in vpričo državnih bogov je moral kristjan izpovedati: omnes dii gentium daemonia, Dominus autem eoe* los fecit (Ps 95, 5). Kristus ne mara in ne more stati v larariju noleg Jupitra in nje* govih kolegov in koleginj, kajti in ipso inhabitat omnis plenitudo divinitatis cor* poraliter (Col 2, 9) et in nomine Jesu debet flecti omne genu coelestium, terre* strium et infernorum (Phil 2, 10) et illuni oportet regnare, doneč ponat [Pater] omnes inimicos sub pedibus eius (1 Cor 15, 25).	(Sledi nadaljevanje.)
Pastoralni pomenki.
Dr. J. L.:
Problem pomanjkanja duhovnikov.
V raznih krajih, kjer se je pojavilo občutno pomanjkanje duhovščine, se je od cerkvene strani pričela akcija, da odpomore temu zlu. Naj zlasti navedemo 2 tozadevna kongresa, ki sta se vršila v Parizu in na Dunaju.
Pod predsedstvom apostolskega nuncija msgr. Ceretti-ja, kard. Dubois-a in v navzočnosti drugih
škofov so se posvetovale razne francoske krščanske organizacije v Parizu o problemu pomanjkanja duhovskega naraščaja. Zborovanje se je vršilo v kolegiju sv. Stanislava, kjer se vzgaja okoli 1500 mladeničev. Na zborovanju so sprejeli tudi te-le sklepe:
1.	V vseh mladinskih krožkih in zavodih naj se posveti vsako leto vsaj en dan temu problemu in se naj razpravlja o sredstvih, lidjio povzdigniti število duhovskega naraščaja.
2.	Mladeniči naj kažejo povsod in na vsak način spoštovanja do> duhovnika:
3.	naj ne pozabijo noben teden moliti za duhov-ske poklice:
4.	naj širijo povsod, kjerkoli morejo, zlasti s spisi in predavanji misel o vzvišenosti duhovskega stanu.
Med govori so razpravljali tudi o očetovem vplivu na duhovsko vzgojo.
Drugi kongres se je vršil na Duna.iu o priliki Kmizijevega slavja,
Koncem novembra se je zbralo pri veliki slavnostni akademiji odlično občinstvo iz vseh slojev, ki je zelo navdušeno pritrjevalo izvajanju predavatelja p. An-dlav-aS.J. Taje živo orisal delovanje sv. Kanizija, ki je ohranil nemškemu ljudstvu najdražji zaklad sv. vere. Po njegovem prizadevanju so se ustanoviti za naraščaj duhovnikov konvikti. kolegiji in semenišča, tako v Dillingen-u, Feiburgu, Gradcu, Ino-mostu, Monakovem, Olomucu, v l3ragi in na Dunaju. — Msgr. Seipl je poudarjal potrebo, da skrbimo za duhovske poklice. Povedal ie, da jih posebno mori in ovira negotovost glede gmotnega položaja, razna preganjanja in zasramovanja, ki jih morajo duhovniki trpeti, pa tudi gospodarska revščina katoliško mislečih družim — Kard. Piffl je želel, naj se nadaljuje apostolsko delo med katoličani v istem duhu, kakor ga ie začel sv. Kanizij.
Bodi tudi pri nas skrb za duhovske poklice prvo prizadevanje naše pastirske službe.
J. D.:
Apostolstvo mož in mladeničev,
Cerkev se v vseh časih zelo trudi za zveličanje duš. V različnih dobah uporablja v to ralzna sredstva. V zadnjih letih priporoča za mladeniče in može zlasti »Apostolstvo mož«. Pisec teh vrstic priporoča že leto dni apostolstvo, a le z majhnim uspehom. Pri velikonočnem izpraševanju se še največ doseže, ker so ob tej priliki sami možje zbrani in se jim lahko razloži pomen te zveze. Vsi se zavedamo, da je po vojni vera med možmi bolj mlačna in da je želja sv. Cerkve, da pridobimo tudi može in mladeniče za vzorno versko življenje. Zato začnimo! Glede skupne sv. spovedi in sv. obhajila se dogovorimo z možmi in z mladeniči. Vzpodbujajmo jih z moškoi besedo, a ne zapovedujmo jim kot ženskam. Za apostolstvo priporočam majhne znake. Jako lepe take znake imajo nekatera društva v Ameriki. Taki znaki (po obliki) so zelo primerni tudi za apostolstvo. Kdo jih bo založil? Morda K. tiskovno' društvo v Gorici?
Katehetski vestnik.
Kateheti in fašistovski šolski sindikati.
Vatikansko1 glasilo »L’Osservatore Romano« piše v svoji lanski 286. številki z dne 10. dec.:
... »Od več strani se čujejo glasovi o pritisku in prikritih grožnjah, da se morajo duhovniki, redovniki in redovnice, ki poučujejoi po šolah, vpisati v fašistovske šolske sindikate.
Ni treba, da; bi vnovič opozarjali, na smernice, dane od Sv. Stolice, da že iz samega duhovniškega ali redovniškega stanu sledi, da morajo biti omenjeni učitelji izven organizacij, ki spadajo k političnim strankam. Oni vrše tudi v javnih šolah delo svojega poklica in zato jim ni dovoljeno se udati pritisku, za katerega posledice je odgovoren le tisti, ki ga vrši.«
Što je s katekizmom i biblijom za škole?
Da smo doista jadnici mi Hrvati u ovim kraje-vima. to se vidi po tomu, što več od konca rata nemarno školskih knjiga za poduku vjeronauka. □lavni uzrok: defectus pecuniae. Kad bi trebalo tiskati kakvu veliiku malo korisnu zbirku narodnih pjesama, tada bi se več otkuda skucalo. AH za takve stvari, koie su takodier u narodnom pogledu prepotrebne, kažu nekoji:	neka se skrbe
biskupi. Znamo pak, kako intadu biskupi skromna sredstva.
Najprije se je mislilo, da bi takvu knjigu izdalo »Društvo sv. Mohora za Istru«. Nu kasnije se je večina stavila na stanovište, da Društvo sv. Mohora« mora tiskati knjige, zgodne i zanimive za puk (za članove), a ne za školu. Zato se je kanilo kasmje izdati biblijsku povijest staroga (i kasnije novoga) zavjeta i to tako, da pojedinim štivima budu nadodani zgodni kratki dodaci iz katekizma. Izvadak iz toga mogao bi bio služiti kao gradivo za školsku knjigu, koja bi tako od-govarala tàkodjer Oentiilievom školskom zakonu. Posla se je prihvatio kolega Ivan Pavič, ekspozit u Juršičima. On se je mnogo trudio i dobro je obavio posao. Knjigu je zgotovio i izručio »Društvu sv. Mohora« za tisak. Nu tada je nastupila tvrda realnost: društvo' je nije moglo tiskati, jer bi ona knjiga ■— oko 250 stranica i još sa slikama — previše stajala (oko 8000 lira).
Kasnije je preuzeo brigu, da se izda školska knjiga za vjeronauk, presvj. gosp. biskup dr. Fogar. Odlučio je tiskati knjigu na svoje troškove. Prijašnji katekizam i biblija ne bi dobili odobrenja ministrstva za porabu u školama, jer su iz au-strijskog vremena i jer ne odgovaraju Qentilijevoj reformi. Zato je na želju presvj. g. dr. Fogara opet preuzeo posao kolega Pavič, da ovaj put iz ta-lijanskih knjiga, koje su izabrane za porabu u trščanskoj biskupijl, sasitajvi (služeči se i svojom knjigom) jednu jedinu knjigu za pouku vjeronauka u hrvatskom jeziku. Više knjiga za razne razrede stajale bi previše i djeca bi morala više puta kupovati knjige.
Nu kasnije se je doznalo. da bi nova knjiga u hrv. jeziku (od Hrvata sestavljena) teško došla do odobrenja za.porabu u školama. dok ne bi bilo u tom nikakve poteškoče, ako bi se koja od odo-
brenih talijanskih knjiga prevela na naš jezik. Zato se je morala odluka ponovno promijeniti. Izabrat če se koja dobra izmedju talijanskih več odobrenih školskih knjiga za vzeronauk te če se prevesti na hrvaitski jezik i onda tiskati. To isto su cdlučili učiniti gorički Slovenci za sebe. Prepo-ručujemo, da se izabere ista knjiga za Hrvate i Slovence u Italiji. Trščanski biskup presvj. dr. Fogar pokazao je u tom posebnu požrtvovnost i brigu, na čemu če mu naš narod dugovati zahvalu.
Želimo', da bi ta potrebna knjiga što prije izašla. Mogla bi se upotrebljavati i u crkvi. kad se djeca pcdučavaju u njoj vjeronauk.
Naše Zajednice.
Šempeterska zajednica obhaja svojo decembrsko — po vojni že 33. zajednišs ko konferenco dne 28. XII. v Šempetru. Snov bo katehetska. Pri slučajnostih bos mo obravnavali, kako naj v našem zas jedniškem okrožju organiziramo od Prevzvišenega zapovedane misijonske dneve. Ob koncu bo volitev novega pred* sedstva, kakor vsako leto v decembrski konferenci.
S	še večjo vnemo ko doslej se okleneš mo zajednice Srca Jezusovega sedaj, ko smo dobili v našem zajedniškem okrožju veličasten tempelj božjega Srca v novi, ravnokar posvečeni cerkvi Srca Jezusos vega v Vrtojbi. Gotovo bomo svojo vsas koletno slavnostno konferenco S. J. mes seca junija obhajali odslej na sedežu tega novega, božjemu Srcu posvečenega sves tišča. — Sobratu Švari, ki je tajnik naše zajednice, želimo ob tem veličastnem dogodku posvečenja nove cerkve Srca Jezusovega, da bi to svetišče še dolga, dolga leta vodil vesel, krepak in odločen.
J. G.
Kaj pa druge zajednice?
So li zaspale ali onemele? Slabo bo za naše duše in naše dušno pastirstvo, če ne oživimo povsod pravih in resničnih za= jednic S. J. Urednik upa, da bo mogel v novem letu mnogo bolj postreči s po* ročih o delovanju teh žarišč svetega nav* dušenja za naše ideale, nego doslej. Ali naj Zbornik kar javno podreza posamez* ne dekanate — začenši z goriškim?
Misijonska misel.
Misijonski dnevi od 3.-6. jan. 1926.
Že zadnjič sem naznanil, da bomo na pobudo prevzv. s?, nadškofa ms^r. dr.sja Fr. B. Sedeja obhajali v naši nadškofiji od 3.—6. januarja misijonske dneve. Pre? pričan sem, da ste čč. sobrat j e že povsod izdelali lepe načrte, da ti dnevi zares kar najlepše uspejo.
V	Gorici bomo imeli cerkvene mb, sijonske slovesnosti v cerkvi sv. Ignacija, in sicer v sledečem redu:
V	nedeljo 3. I. ob 7. uri zjutraj govor o pomenu misijonskih dni za versko * nravstveno prerojenje našega ljudstva;
Ob 145. uri slovesen blagoslov in gos vor: »Žalostne versko s nravstvene in sos cialne razmore med pogani.
V	pondeljek 4. I. ob 6. uri zvečer slos vesen blagoslov in govor: »Marija, Kras Ijica apostolov.«
V	torek 5. I. ob 6. uri zvečer slovesen blagoslov in govor: »Kako pomagaimo misijonom?«
V	sredo, na sv. Tri kralje ob 7. uri zju? tra j govor: »Presv. Evharistija in mis sijonska misel«, nato skupno sv. obhas j ilo in sv. maša; ob 3. uri popoldne gos vor: »Plačilo za misijonsko delo in žrts ve«, nato slovesen blagoslov in Te Deum, ki ga bo imel Prevzvišeni sam.
V	nedeljo 3. I. in v sredo 6. I. ob 6. uri ponoldne bomo imeli v Mar zini j evi dvos rani misijonska predavanja s skioptičs nimi slikami.
Sobratje, ki bi želeli, naj bi dotični «. misijonar imel tudi v njihovih župnijah predavanje s takimi slikami, naj sporos čijo svojo ^eljo natančno Zbornikovemu uredniku. Vsem kajpada ne bo mogoče ustreči, toda potrudili se bomo, da ustres žemo vsaj mnogim, predvsem v večjih središčih.
Spored goriških dni bodi obenem skromno navodilo, o kakih predmetih naj se te dni po vsej škofiji govori. Gras diva za take govore je mnogo v »Kat. mis sij onih«, obilico ga dobite tudi v posebs nem letaku, ki ga razpošljemo še pred tem Zbornikom.
Misijonski letak.
S pomočjo uredništva »Kat. misijos nov« smo izdali za misijonske dneve pos sebno izdajo »Katoliških misijonov« kot letak. Ta letak smo skušali tako prirediti, da dobi vsakdo, ki ga prebere, jasno sliko o nalogah misijonskega gibanja in da se prepriča o dolžnosti vseh katoličas nov, da pri tem podjetju vneto sodeluješ jo. Obenem smo skrbeli, da bo v tem les taku veliko zanimive, prijetne in tudi kratkočasne tvarine; tako upamo, da ga bo naše ljudstvo z veseljem prebiralo.
Tiskali smo ga 20.000 izvodov, kar je zelo malo, če pomislimo, da bi moral priti v vsako slovensko družino v Italiji. Za enkrat' naj se preč. sobratje blagovos lijo zadovoljiti z onim majhnim številom izvodov, ki ga vsakdo prejme po pošti. Na željo tržaškega vladike ga pošljemo tudi v njegove slovenske župnije — in tudi v slovenske župnije nove reške škos fije.
Za vsak letak naj verniki plačajo vsaj 50 stotink. Toda priporočajte jim, naj dajo po močeh še več, ker ves prebitek bo kajpada za misijone. Noben č. sobrat naj letaka ne vrača, ampak naj ga rajši zastonj razdeli, ker ljudstvo, ki bi ne hos telo dati 50 stot. za tak list, ga je najbolj potrebno.
Kako priporočajte ta list? Pokažite ga s prižnice, preberite iz njega kak zanimiv odlomek ali uporabite to in ono v svojih pridigah ter povejte, da vse to najdejo v misijonskem letaku.
Kako ga razdelite med ljudstvo? V zadnji štev. Zbornika je nekoliko toza* devnih misli in nasvetov.
Kdaj ga razdelite? Ne pred 3. jan. 1926.
Skupiček za ta letak in vse druge pro* stovoljne darove za misijone, ki jih zbe* rete v misijonskih dnevih, pošljite ne: mudoma g. tajniku in blagajniku U. M. C. Ivanu Reščiču, Gorica, Via del Tor? rente s Molino štev. 7.
Skupno z letakom pošljemo v vsako župnijo tudi nekoliko izvodov V. Vodo* nivčeve misijonske pesmi »Apostolov Kraljica«. Vsak izvod stane 50 stotink, ki jih istotako pošljete g. blagajniku Reš* Čiču.
6	—
Občni zbor U. M. Cl.
Obširno poročilo o občnem zboru naše misijonske organizacije, ki je bil 19. XI. 1925, ste brali v »Folium ecclesiasticum«. Za ital. del naše škofije sta poročala g. blagajnik J. Velcich in g. delegat dekan Ivan Kren, za slov. del pa g. blagajnik I. Reščič in delegat dr. M. Brumat. Če prb mer j amo obe poročili, vidimo, da je na; redil ital. del naše škofije za misijone mnogo več, nego slovenski. Delegat dr. Brumat je v svojem poročilu pojasnil z mnogimi tehtnimi razlogi, zakaj nismo Slovenci več naredili, je pa tudi izjavil, da bomo v bodočnosti mnogo bolj napeli svoje sile za to vzvišeno idejo. To izjavo so številni slov. in ital. duhovniki zelo odobravali in mi smo prepričani, da bo slovenska izjava držala.
Pri debati smo sklenili, da bodo odslej slovenski duhovniki dobivali »Kat. mi; sij one« namesto »Riviste«, ako to želijo in svojo željo javijo g. I. Reščiču.
Nadalje smo sklenili, da moramo v vseh naših duhovni j ah takoj uvesti mi; sijonske odseke, ki bodo pospeševali tri znana misijonska dela sv. Stolice.
O tem dobite še razna navodila. Zlasti bo potrebno, da vendar že tako ali tako oskrbimo sprejemnice.
Misijonsko zborovanje duhovnikov.
Dne 7. januarja 1926 bo ob 10. uri važ; no misijonsko zborovanje duhovnikov goriške nadškofije. Vodil ga bo PrevzvU šeni. Govoril bo o misijonstvu g. misijo: nar Pohar. Naša dolžnost je, da postane to zborovanje sijajna manifestacija na: šega navdušenja za najbolj božje izmed vseh božjih del.
O priliki tega zborovanja bomo imeli tudi važen- razgovor o duhovnikovih na: logah pri kat. prosvetni akciji.
Nadškofijski delegat U. M. C. za slovenski del.
Voditelj Marijinih družb.
J. G.:
Družbeni kontrolni listki.
Morda je to ziiak nekega nezaupanja, ampak dejstvo je, da so se v zadnjih časih, če že ne na novo uvedle, vsaj pomnožile raznovrstne kontrole,
revizije, pregledovanja in podobne skrbi polne naprave v raznih panogah našega življenja. Le misli na razne revizije v uradih — kedaj jih je bilo toliko ko sedaj! — pri zidavah, v društvih, da o zadrugah niti ne govorimo.
Pač mora biti nekaj zdravega v njih. sicer hi jim ne pripisovali tolike važnosti. Kar je pa drugod dobro, tudi v Marijini družbi ne bo slabo.
»Bolj na globoko!« je bilo letošnje geslo naših Marijinih družb. Več notranjega življenja! Tako je klical družbam naš vrli im povsod priljubljeni škofijski voditelj. V potrditev tega klica in v poglobitev tega gesla bi dodali lahko še en klicaj, ki bi se glasil:	Več. kontrole v naših družbah,
zlasti več samokontrole!
Iz tega tako stavljenega klicaja sledi, da naj bi imela družbena kontrola poseben pečat samokontrole. Gnoti savton' je k zunanjosti tako nag-njeniim dekletom zelo potreben. Brez tega samo-spoznavanja bo ostala beseda »bolj na globoko!« le na vrhu.
Tej družbeni samokontroli služijo zelo dobro kontrolni listki, ki so se po nekaterih družbah že vpeljali in se tudi dobro obnesli. Dobijo se naprodaj v Katoliški bukvami v Gorici. So lični, na lepem papirju izdelani, okusno opremljeni listki v štirih nekoliko različnih serijah, da si jih vsakdo po okusu izbere.
Na njih si dajo družbenice vsak mesec posebej odgovor o svojem »hiševanju« v Marijini družbi ter jih koncem meseca izpolnjene izroče pred-stojništvu ali voditelju, kjer se ta samokontrola spontano spremeni v splošno kontrolo. V zameno dobijo nove, nepopisane liste, na katere znova beležijo trud družbenega življenja: in tako mesec za mesecem.
Ta kontrola se da razvrstiti v tri poglavja: 1. o dolžnostih Mar. družbe, o tem. kar mora biti vsak mesec, n. pr. shod, sv. spoved, sv. obh.; 2. o prostovoljnih, a zaželenih družbenih dobrih delih, n. pr.: obhajilih za razne namene, obiskih in češč. presv. R. T„ sv. mašah med tednom itd. To poglavje bi bilo predvsem nekako ogledalo evharističnega življenja v družbi, ki je v nekem Smislu cilj družbe: po Mariji k Jezusu — evharističnemu z vsemi njegovimi milostmi in čednostmi. (Zato ima v nekaterih družbah vso skrb za te kontrolne listke evharistični odsek, ki listke deli in izpolnjene sprejema.) 3. Trebe poglavje je bolj splošno. Če drugega ne, opozarja družbenico na trojni družbeni namen: posebno češčenje Marijino, lastno posvečenje in apostolsko delovanje. Tu da lahko družbenioa odgovor, kako je skušala v preteklem mesecu ta trojni namen doseči, morda z raznimi pobožnostmi, tri- in devetdnevnicami. duhovnim berilom (Bogoljub, Kat. misijoni. Glasnik Srca J. in dr.), samopremagovanjem, skrbjo za misijonsko misel itd. Znane »apostolnice« nudijo polno gradiva. In če tega oddelka tudi ne izpolni, naj se po njem vsaj vedno znova zave, zakaj je prav za prav v družbi.
Dve seriji teh listkov nosita še sklepno dodatno vprašanje o družbenem prispevku, kar pride prav zlasti tistim družbam, ki imaio vpeljane mesečne ali letne denarne prispevke. To vprašanje nudi pa za vse družbenice lep migljaj, naj kaj
7	—
žrtvujejo za družbeno blagajno, čenrav niso uvedeni stalni prispevki. Le navajajmo vso našo mladino k temu, da mora res tudi kaj žrtvovati za svoje organizacije.
Za razne morebitne druge želje ali lokalne potrebe je na listkih še prostora. Posebnega naslova listki nimajo; imajo pa polno kratic, da ne more vsakdo razumeti vsebine. To je dobro za slučaj, da se listek izgubi. Pregnjen se lahko1 shrani v molitvenik.
Še eno misel! V naših družbah pridejo druž-benice morda premalo1 do besede; večinoma imajo to prednost le članice predstojništva ali kvečjemu še članice evharističnega ali kakega drugega odseka. — Kje je pa masa? In morda je ravno med družbenicami »brez portfelja« marsiktero brihtno dekle, ki bi s svojim svetom lahko več koristilo kot ofideine svetovalke, več oči tudi v družbi več vidi... Za to bi prišla prav druga, prazna stran družbenih kontrolnih listkov. Vsaka družbenica naj ima tu priliko izraziti svoje mnenje in svoje želje glede družbe, grajati, kar se ji zdi graje vredno, pritožiti s^ itd. Listek, ki se ob koncu meseca izroči predstojnistvu, pride v roke voditelju, dočim bi družbenica osebnoi ne prisila. Vsaka zloraba je tu izključena, ker krije družbenica take svoje opombe in opazke s svojim imemom.Tako bi bilo v družbi več demokratizma.
Ti listki bi tvorili torej neko vez med predstoj-ništvom im družbenicami. Njih glavni namen pa je večja poglobitev vsega družbenega življenja.
Prosvetno delo.
Goriška Mohorjeva družba.
Vodstvo tega našega najodličnejšega podjetja je poslalo vsem poverjenikom važno okrožnico. Menda bi bilo odveč, ako bi hoteli čč. sobratom še posebej poudarjati, da mora vsak duhovnik za* staviti vse sile v to, da se Gor. Moh. dr. kar najbolj utrdi in požene globoke kos renine v našem ljudstvu. Ker je topot preveč gradiva, ne moremo okrožnice po* natisniti. Pač pa zelo radi ugotavljamo na tem mestu, da je veselje nad G. M. d. med našim ljudstvom veliko, kar nam priča zlasti dejstvo, da so naročniki radi darovali r>o 2 liri za kritje primanjkljaja. Kjer še ni bilo propagandnih dni za G. M. d., naj se čimprej nriredijo. Propa; gandisti naj gredo od hiše do hiše in uspeh ne bo izostal.
B. M.;
Naše najvažnije kulturno društvo.
Za nas Hrvate u Italiji je vrlo veseli dogodjaj napredak »Društva sv. Mohora za Istru«. Ove go-
dine imade 2500 članova (dvostruko nego lanjske godime.) Ali to je sve još premalo. Kad imadu Slovenci 20.000 članova, marali bismo imati mi 10.000 članova. Ali obzirom na naše teže prilike moramo za buducu godinu doseči 5000 članova! Kako četno doi toga doči? — Nije dosta preporu-čiti upistvanje sa oltara. Treba iči osobno Mi, ako to nije moguče, poslati zgodnu osobu jednu ili još bolje dvije od kače do kače sa popisnim arkom u ruci i šahirati članove i članarinu. I u najzapušte-nijem kraju je bilo uspjeha, gdje se je bairem netko znao brimuti i brinuo za šahiranje članova.
»Društvo sv. Mohora za' Istru« ima biti uzgo-jiteli našega naroda. — Jedamput se je radilo za narod probudjivanjem narodne sviiesti. Sada su druga vremena i drukčiji način rada. Sapienti sat!
B. M.:
Tiskovno društvo u Pazinu.
To društvo mora ostati i okupljati oko sebe našu intcligenciju našega mišljenja. Dosada nam je takedjer poslije rata izdalo to društvo više knjiga (koledari »Istra,nin«, »Oče naš«. »Oče, budi velja Tvoja!«) i sve te godine izdaje »Pučki Prijatelj«. To društvo nam mora biti na neki način kulturno središte. Propositum praetieum:	zani-
mati se za društvo, javljati odboru svoje misli i želje 1 — nešto žrtvovati, da se dode harem jedamput na godinu na glavnu skupštinu.
Dr. J. L.:
Sv. Oče o prosvetnem delu.
Sv. Oče Pij XI. je dne 4. novembra t. 1, poslal predsedniku katoliških izobražen valnih društev (Gioventù cattolica) ital.) bodrilno pismo »Motu proprio«, v katerem hvali katoliško vzgojno delo za mladino. Sklicuje se na svojo okrožnico »Ubi arcana«. V tej je označil kat. akcijo kot bistven del krščanskega življenja ter pastoralnega udejstvovanja. Iz tega je razvidno, da se ne more smatrati vzgoja no delo za povsem avtonomno, temveč da spada bistveno v področje dušnega pastirstva.
Jugoslovanski škofje in prosvetno delo.
Vatikansko.! glasilo »L’Osservatore Romano« poroča dne 13. dec. t. 1. iz Zagreba, da so jugoslovanski škofje izdali skupen pastirski list na duhovščino in vernike, v katerem izražajo svoje zadovoljstvo radi dostojnega praznovanja sv. leta in rimskega romanja ter bodrijo vernike, naj vztrajajo v borbi za vero. Zlasti priporočajo dober tisk in svare pred nevarnimi šolskimi reformami. Posebno toplo pa priporoča pastirski list katoliško akcijo, v kateri nuj se prosvetno delo razvija popolnoma po željah sv. očeta ter se opre na župnijske in škofijske organizacije.
Prosvetni sestanek duhovnikov.
O priliki misijonskega zborovanja dm hovnikov, ki bo v nadškofijskem dvorcu dne 7. januarja 1926 ob 10. uri zjutraj, se bomo posvetovali tudi o katoliški akciji v naši nadškofiji. Tozadevni referat bo imel msgr. dr. Josip Ličan. V prvi vrsti gre za to, da poda duhovščina Prosvetni zvezi konkretne nasvete za versko pog/o? bitev njenega — sicer neprecenljivega delovanja med našo mladino.
Cerkveno - upravne zadeve.
F. S.:
Cerkvena vojna odškodnina.
»Zboir« je naprosil g. poslanca Besednjaka, naj bi s č, g. starosto »Zbora« stopil do Treviža, da bi se vprašanje cerkvene odškodnine našim cerkv. pnedstojništvom nekoliko pojasnilo.
Dne 2. decembra sta se gg. poslanec in starosta zglasila pri civilnem komisarstvu v Trevižu, kjer sta bila zelo lepo sprejeta ter sta v zalo dolgi koriferenci z adv. Boni-jem, namestnikom civil. komisarja Rava, razpravljala o vseh vojno-odškod-ninskih vprašanjih naših cerkva.
1.	O zvonovih. Zvonovi se delè v tri kategorije: a odvzeti od bivše Avstrije, b odpeljani od italijanskih čet in c uničeni na fronti vsled vojnih dogodkov.
Zvonovi pod c se bodo takoj ulivali. Nekateri zvonovi so bili »pomotoma« naznanjeni kot avstrijska revizija, n. pr. za Št. Maver. Podsabo-tiin, Podsenico itd. Dotična cerkv. oskrbništva morajo dokazati, da so bili zvonovi res odpeljani od laških okupacijskih čet. V ta namen se pri dotičnem županstvu napravi zapisnik, ki ga štiri priče lastnoročno podpišejo. Ker so bili v teh primerih zvonovi odpeljani v korist sedanje naše države, jih bo brez težkoč dala uliti kakor one pod c.
Glede zvonov pod a pomnite: Odlok za 70 odst. predujem na rekvizicije od strani bivše Avstrije je dospel v Treviž, a samo za zasebnike, ne pa za javna bitja. Ker odlok ni jasen, se bo komisarslvo obrniloi na ministrstvo za javna dela z vprašanjem, ali se mere dotična določba raztegniti tudi na javna bitja. Medtem pa je tudi starosta »Zbora« naprosil g. poslanca Besednjaka, naj posreduje v Rimu za ugodno rešitev, bar je g. poslanec tudi obljubil storiti.
2.	Orgle. V odloku z dne 9. oktobra 1925, štev. 4518/Up pravi vlada, da spadajo orgle k nepremičninam; zato jih hoče sama vzpostaviti. V Trevižu smo dobili zagotovilo', da tega odloka ne bodo izvrševali. ker je bolj praktično', da si cerkv. oskrbništva sama orrislijo orgle po svojem okusu. Ko-misarstvo izplača dotično vsoto v gotovini.
Ker sem videl toliko naklonjenost za naše zahteve, sem sprožil vprašanje o naših stranskih oltarjih ter poudaril dosedanjo prakso naših vzpo-
stavitvenih uradov, ki priznavajo cerkvam samo glavni oltar, stranskih pa ne upoštevajo in ne odplačujejo, vsled česar so naše cerkve silno udarjene.
Adv. Boni se je čudil takemu ravnanju in zatrdil, da so oni vrnili cerkvam v starih pokrajinah vse, karkoli so prej imele. Rekel je: »Vi napravite potom knezo-nadškofijskega ordinariata v Gorici splošno pritožbo na komisarstvo. Pritožbi priložite seznam stranskih oltarjev, ki še manjkajo, ali pa naj ta seznam pošlje semkaj vsako cerkv. oskrb-ništvo posebej.
3. Izplačevanje vojne odškodnine. Trst je uvedel prakso, da sl, mora cerkv. oskrbništvo nabaviti premičnine in vposlati plačane pobotnice (ne samoi računa) prefekturi. Šele potem se izplača vsota,, ako ne presega mej, ki so določene v »Prontuario schematico«. Sedaj odpadejo vse te sitnosti in se izplača celotna odškodnina v gotovini in v tisti višini, ki jo je odmerila tržaška prefektura. AkO' je bilo v Trstu od vposlamiih pobotnic kaj odbito, se to iz Treviža povrne. Za dviganje vsot naj vpo-šljejoi cerkv. oskrbništva »deliberazione« po spodaj objavljenem vzorcu.
Pomniti je še tole:
1.	Kdor je prijavil previsoko vsoto premičnin, a jo jq prefektura v Trstu znižala na krivično mero, naj se pritožil na komisarstvo v Trevižu. (Tako n. pr. Renče.)
2.	Vprašanje glede čerkv. premičnin je popolnoma ločeno oid onega glede nepremičnin. Komur bi oblast hotela zadržati ali utrgati vsoto za premičnine, ker je preveč potrosil pri nepremičninah, naj se pritoži. (Tako n. pr. Bilje.)
Te -lepe obljube so nama bile dane kot zagotovilo-. V koliko se bodo tudi izvedle, se bomo svoječasno prepričali. Toda hvaležen sem že za to, da sem vendar prišel v stik z ljudmi, ki ne odbijajo, ampak skušajo vsaj s prijaznostjo in obljubami blažiti našo nesrečo.
Sobratu, ki bi hotel iti osebno v Treviž, a še ni bil tam, bi svetoval tole:	ko stopiš iz vlaka,
sedi takoj -na tramvaj, ki te popelje v Villo Margherita, na sedež komisarstva, ki je kake pol ure iz mesta.
Na tem mestu moram lizreči g. poslancu dr. Besednjaku v imenu »Zbora« najiskrenejšo zahvalo za vljudno posredovanje.
Nerešeno je še vprašanje izplačila stroškov za načrte, proračune in druge listine, ki so jih cerkv. oskrbništva sama krila, a sedaj ne najdejo zanje n'kjer kritja. Tu bo morala poseči vmes cerkvena zadruga.
Vzorec:
Deliberazione.
L’ Amministrazione della Ven. Chiesa vicariale (curaziale, parrocchiale itd.)
di............., composta dal Rev. vicario,
parroco itd...................e dai fabbri*
cieri:..........e............., vistata dalla
R. Sottoprefettura di (Gorizia, Tolmino, Idria, Sesana) e dall’ Ordinariato pr. arcivescovile di Gorizia prende atto
_ 9 _
della valutazione del danno di Guerra in
Lire:..........approvata dalla R. Prefets
tura di Trieste dd...........N.o..........
ed
1.	autorizza
il Rev. Sig..................a riscuotere
la suddetta somma per conto di codesta Amministrazione ecclesiastica per tra: mite della (Banca d’Italia in Gorizia )
2.	attesta, di non avere mai ricevuto un anticipo in merito, e
3.	attesta di avere rimborsato dalla sud:
detta somma L...........
.........,li.......... 1925.
Vicario, curato, parroco:	Fabbricieri:
Cerkvena oskrbništva, pozor!
Naprošajo se vsa cerkvena oskrbništ: va, katerim so bili vsled vojnih dogod: kov stranski oltarji poškodovani ali uni: čeni, da javijo podpisanemu kakovost (mramornat, kamenit ali lesen), število in približno ceno porušenih oltarjev. Isto naj se javi, četudi so že postavljeni — na državne in toliko bolj, če na lastne stroške. V evidenci moramo imeti ta predmet (glej gorenje poročilo), ker ho: čemo splošni pritožbi na komisarstvo v Trevizu priložiti tudi seznam manjkajo: čih in tudi že postavljenih stranskih ob tar jev. Ako bo mogoče, bomo skupno nastopili s sobrati laške narodnosti. — Vsem preč. sobratom želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Frančišek Švara, t. č. starosta.
Albin Kinder:
0 urejevanju knjižnic.
Kar je rokodelcu orodje, to je učitelju in učencu knjiga. Brez nje bi bil podoben ptiču, ki so mu brezsrčne roke odstrigle pereti, da se ne more vzpeti v sinje višave.
Kdor ima le malo število knjig, naj nikar ne razmišlja, kako bi jiih uredil. Naj bodo postavljene tako ali drugače, iskanje mu ne bo delalo sivih las.
Drugačna pa je zadeva, če imaš večjo knjižnico. Kaj ti pomaga še tako bogata knjižnica, če pa n. pr. pride kdo k tebi in te prosi za knjigo in ti iščeš in brskaš in je ne moreš najti! Koliko časa porabiš tako po nepotrebnem!
Po knjižnicah imajo navadno zaznamovane posamezne knjige s posebno črko in številko', ali pa samo s številko. Toda tako se zgodi, da najdeš v knjižnici poleg velike knjige drugo majhno in
zopet kako prav veliko, kar zelo moti naše oko im našo lepočutnost.
Jezuit Leopold Fonck, doktor modroslovja in bogoslovja ter rektor papeževega bibličnega zavoda v Rimu je iznašel nov način, kako se imajo knjižnice pregledno urejevati. Ker mislim predvsem na naše župnijske in dekanijske knjižnice, podajam tu na podlagi njegovih naukov le nekaj. praktičnih in že preizkušenih nasvetov.
I.
Knjige brez razlike natančno zmeri in vpiši njihovo višino s svinčnikom na prvo stran v zgornji desni kot. Zmeri jih v centimetrih in milimetrih, n. pr. 20.8, kar znači 20 cm 8 mm. S svinčnikom pa zabeleži te številke zato, da jih vsak čas lahko zbrišeš, če knjigo komu podariš ali se je kako drugače znebiš.
Ko so vse knjige zmerjene, jih razdeli na kaki mizi ali kar na tleh v posamezne oddelke, kamor že spadajo.
Glavni oddelki so: askeza, bogoslovje, leposlovje, znanstvo in varia.
Ce imaš^ mnogo bogoslovnih knjig, jih lahko razdeltš v* pododdelke:	dogmatika, apologetika,
biblieum, pastoralka itd.
Pastoralne knjige (ako jih je veliko) zopet lahko razdeliš v take, ki se pečajo vvrav s pastirstvom, dalje v homiletične in katehetične.
Ako si bogat na znanstvenih knjigah, jih moreš razdeliti v zgodovinske, zemljepisne, prirodo-pisne itd.
Ko so knjige razbrane in ločene po potrebnih oddelkih, te čaka ne baš kratkočasno delo. da vpišeš knjigo za knjigo po načinu, ki ti ga opišem kasneje, ali v sezname ali pa na listke, in sicer vsak oddelek zase.
Ko je to urejeno, bodi vesel, ker si že veliko opravil. Ztoži nato vse knjige zopet drugo za drugo, ne oziraje se več na posamezne oddelke. Začni pri najmanjši in nadaljuj strogo po velikosti do največjih ter jih postavljaj na police, pa vse le spredaj v eni sami vrsti radi lažjega pregleda.
Kot prvo postavi najmanjšo navadno v desni ali pa tudi lahko v levi kot naj višje police. Njej naj sledijo po vrsti vse druge, ponavljam še enkrat, v strogem redu njihove višine. Ko je polica napolnjena, se vrni v desni ali levi kot — kakor si pač začel, — postavi prihodnjo knjigo pod prvo in tako vse naslednje vrste. Postavljene pa naj bodo narahlo, da vsak čas lahko še katero vrineš, kajti sicer boš moral radi ene same nove knjige prav vse premikati, kar ti ne bo prijetno.
Da se temu premikanju še bolj izogneš, se lahko poslužiš še originalnejše ideje, na katero sem prišel slučajno in jo tudi uresničil. Služi mi izvrstno.
Police so razdeljene v predale, ki so navadno od 60—:90 cm dolgi. Za vsak tak predal napravi si dve približno 2 in pol do 3 cm debeli deščici, katerih višina naj odgovarja knjigam dotičnega predala. Zoblane naj bodo deščice tako. da imajo na zunaj knjigi podoben, namreč malo upognjen hrbet. Hrbet prevleči z modrim papirjem. Dobro je, da po eno deščico vložiš takoj med knjige vsakega predala, drugo pa si ohraniš v reservi. Ako torej izposodiš kako knjigo, postaviš na njeno
mesto njej odgovarjajočo deščico in tako dosežeš, da se ti ne bodo knjige prevnaičale. Ato dobiš novo knjigo', odvzameš deščico m jo zamenjaš s to knjigo.
Pro dulci in fundo se še lahko prisrčno nasmeješ velikim očem nepoučenega radovedneža, ki, ne vem zakaj, ravno po teh »knjigah« še najraje stika.
Čudno se ti bo zdelo, je-š res mogoče najti knjigo v družbi toliko drugih, ki so ji skoro enake ali vsaj podobne. Ako število tvojih knjig ne presega 1500 ali 2000, jčih le mirno uvrsti ma eno polico, ne oziraje se na njihovo vsebino.
Ako pa imaš jako obširno knjižnico, moraš pač razdeliti knjige tudi. po vsebini. V ta namen napravi za vsako večjo skupino knjig posebno1 polico. To samo mimogrede.
Da boš vedel, kje se knjige z eno višino končujejo in z drugo začenjajo, napravi si mejnike iz lepenke, ki jih na tistem mestu vrineš. Visoko gori napiši na eno stran višino, ki je segala do tam, na drugo pa; prihodnjo. Tako Fonck. Meni se je pa zdelo za naše razmere bolj praktično, da sem nalepil vsaki 5.—8. knjigi na vrhfl njenega hrbta etiketo s tekočo višino'.	(Dalje prih.)
Temporalia nostra.
Kongrua.
Odsek »Zbora«, ki mu je bila poverjena zadeva kongrue, je sporočil predsedstvu »Unione del Clero« v svrho vzajemnega postopanja, naj bi se pri prošnji n.a prefekturo držali teh smernic:
1.	Naj bi se oblast pri novih fasijah držala glede bire prejšnje prakse in se zadovoljila s potrdilom županstva, ker je v duhu postave, da se pri ko-lekturi upošteva povprečna in rte dejanska cena.
2.	Denarni prispevki občin, ki nimajo podlage v prvotnih dotacijskih listinah, naj se smatrajo za prostovoljne darove in draginjsko doklado, ki vsled tega ne spada med fasijonirane dohodke beneficija. O tem se lahko preskrbi potrdilna izjava občine.
3.	V smislu zakona o kongrui z dne 19. septembra 1898, drž. zakon/a štev. 176, § 7-a, se imajo pri določitvi kongrue odbiti vsi deželni, občinski in okrajni davki in vse doklade kakor tudi vsi doneski, ki se morajo na podlagi kake postave plačati (»sonstige fùr òffentliche Zwecke auf Grund eines Gesetzes zu leistende Boitriige«.) Vsled tega naj bi se v fasiji pasirail tudi hišni davek za župnišča in druge beneficijatne zgradbe in drugi ne zgolj osebni davki.
4.	Naj bi se oblast pri postopanju proti duhovnikom v smislu stalne prakse prejšnjega režima naslanjala le na sodnijske sentence, ozir. judikate ter le na dejanja, ki so po pričah pravilno dokazana in jih dopušča zakon z dne 7. 3. 1874, § 8.
V pondeljek, dne 21. XII. 1925 se je že vršil sestanek slovenske in ital. duhov* ske zveze, na katerem je bil sklenjen skupni nastop duhovnikov obeh narod* nosti v vseh gori omenjenih zadevah.
Cerkvene vesti.
J. D.:
Reška škofija.
Nova reška škofija je majhna; v nje* nih treh dekanatih: Trnovo, Jelšane in Volosko deluje 32 duhovnikov. Mnogo želja se izraža za versko obnovitev te škofije; med drugim mislijo ustanoviti več župnij in prirejati ljudske misijone. Ustanoviti nameravajo sledeče župnije: Zagorje, Rukavac, Matulje, Opatija in Podgraje. Važna skrb te nove škofije je duhovski naraščaj. Že danes potrebuje* mo najmanj 10 duhovnikov za Trnovo, Knežak, Jelšane, Volosko, Brgud, Lovra* no, Moščenice in Reko.
Žalostno je, da ljudstvo te škofije ni nikoli vzgojilo toliko duhovskega na* raščaja, kolikor ga rabi. Temu so krivi predvsem sledeči vzroki: v narod sta se zelo zajedla liberalizem in mlačnost; go* spodarsko je bilo naše ljudstvo že pred vojno zelo šibko in je po vojni še bolj. Dober kos krivde nosi pa tudi med ljud* stvom delujoča duhovščina, ki ni skrbela dovolj, da bi pospeševala duhovske po* klice.
Žalostno je v naši škofiji tudi glede zvonov; nekatere cerkve so brez njih, druge imajo le po enega. Kdo pomore? Duhovniki čakamo, da se odloči država za nadaljnje ulivanje zvonov. Kdaj bo to? Kdor hoče imeti zvonove takoj, naj začne nabirati denar med ljudstvom.
V Reki nam manjka zlasti Marijinega doma. Mnogo družbenic hodi v Reko slu* žit, a nimajo potrebnega zavetišča. Kdo bi nam znal svetovati in pomagati, da odpomoremo tej veliki potrebi naše rev* ne škofije?
Posvetitev novih cerkva.
Prevzv. knez-nadškof je posvetil dne 11. nov. cerkev in glavni oltar v Št. Martinu na Knasu; naslednjega dne glavni oltar v Gaberju p. M.; dne 6. dec. 3 oltarje v malem semenišču in dne 13. decembra cerkev in glavni oltar v Vrtojbi.
Osebne vesti.
Goriška nadškofija.
Č. g. Josip Abram pride iz Sv. Lucije v Ročinj za kurata, dočim odide č. g. Franc Močnik v Avče za vikarja. — Č. g. Ivan Drašček je zapustil Štjak in se preselil kot kurat v Kobjeglavo;
11
kuracijo v Štjaku oskrbuje excurrendo č. g. Josip Likar iz Vrabč. — Oskrbovanje izpraznjene župnije na Vo*gerskem je prevzel č. g. Franc Čema-žar, vikar na Gradišču. — Č. g. Nikolaj Brumat, bivši kaplan v Gradiški, je premeščen v Pieris za vikarja. Na njegova mesto pride č. g. Peter Zor-zenon, bivši kurat v Mirniku in soupravitelj kura-cije v Dolenji. Vsled te premembe sta sprejela č. g. Friderik Lenardič soupravljanje Mirnika, č. g. Ivan Bregant pa soupravljanje Dolenj.
Umrl je v Kanalu Janez Vuga, župnik v pokoju, dne 28. XII. 1925. R. i. P.!
Tržaška škofija.
Franc Stefanutti, župnik v pok., je bil imenovan za začasnega kaplana v Lokvi; Dominik Scavino, 2. kaplan v Izoli, je postal 1. kaplan v Bujah; A-dolf Simonič, župni upravitelj v Krkavcih, je bil premeščen v Šmarje; Milan Kuret, župni upravitelj v Tinjanu, je postal župni kaplan v Buzetu; Ivan Bresso, '2. kaplan v Izoli, je bil imenovan za učitelja v Padeni. Josip Castellare je bil imenovan za 2. kaplana v Izoli.
Umrla sta: Ivan Valentin, katehet v pok., dne 30. XI. 1925 — in častni kanonik dr. Peter Toma-sin, vpokojeni prof. verstva, dne 7. XII. 1925. — Bog jima daj večni mir!
Jubileji.
Preč. g. Josip Grašič, kanonik in župnik v Ber-mu v Istri, obhaja te dni štiridesetletnico mašni-štva. Prezaslužnemu delavcu za Cerkev in narod kličemo »na mnoga leta!« in mu želimo, da bi našel med nami mnogo sebi enakih!
Preč. g. župnik Franc Šmid je obhajal 22. IX. 1925 svojo šestdesetletnico. Vrlemu delavcu na vseh popriščih krščanskega udejstvovanja čestitamo preiskreno!
Preč g. župnik Josip Primo-žič ie obhajal 29. XI. 1925 petindvajsetletnico svojega delovanja v Prvačini. Ob tej' priliki se je zgrnila; okrog vnetega jubilanta lepa četa prijateljev in mu iskreno čestitala. Pridružuje se ji tudi »Zbornik«.
Zahvala.
Bolni sobrat, za katerega smo v dnevih njegove dolge bolezni in izredne si romaš čin e prosili milo-darov, se je iskreno zahvalil vsem sobratom iz Goriške in Istre, ki so mu pomagali. Uredništvu so poslali mons. Elner 20 L. Brezavšček 25 L, Val. Knavs 10 L, Tomšič 20 L, Kralj 20 L, Barbič 10 L mons. Berlot. Franke, Matelič. 5 nepoznanih po 5 L. Bog povrni!
Razgled po svetu.
Priobčuje msgr. dr. J. Ličan:
Italija.
Znamke sv. Frančiška. — K 700-letnemu jubileju sv. Frančiška Asiškega izda Italija posebne poštne znamke s prizori iz življenja sv. Frančiška, n. pr. vtisnjenja ran itd.
Proti kletvini. — V rimski provinciji so z javnimi napisi razglasili sklep, da je v vseh javnih tvrdkah in podjetjih pod kaznijo prepovedano izgovarjati nedostojne im nesramne besede, ki žalijo nravnost, vzgojo, vero in dostojnost. Prepovedano je tudi mazati zidove z nesramnimi izrazi in risbami. To bi bilo potrebno tudi pri nas.
Kardinali na železnicah. — Vlada je sklenila dovoliti kardinalom stalen prosti kupe na vseh železnicah v Italiji in kolonijah.
Nemčija.
Šolsko vprašanje. — Na kat. kongresu v Stock-hardu je voditelj nemških katolikov Marx govoril o šolskem vprašanju im je med drugim poudarjal: »Socializem smatra, da je vzgoja državljanov vrhovna pravica države. — Vsled tega se trudi, da bi odpravil pravico Cerkve do vzgoje mladine in hoče tudi naravno pravico in dolžnost, ki jo ima družina do vzgoje, izročiti državni skrbi. Liberalizem od svoje strani uničuje vse vezi. ki vežejo človeka z vero in Cerkvijo, ter hoče mesto nadnaravne krščanske vere uvesti neko zgolj človečansko (humanitarno) vero in tako odvzeti Cerkvi pravico do obstoja. Mi katoličani pa odklanjamo te napačne teorije, naslanjajoč se na naravne pravice, ki jih ima družina pri vzgoji, ter na božje poslanstvo; ki ga ima Cerkev poleg države.
Mi ne moremo priznati drž. šolskega monopola, kakor so si ga zamislili socialisti in liberalci, ter stojimo na stališču svobode glede vzgoje. Katoličani drugih dežel so doživeli žalostne izkušnje z državno šolo, ki se vedno bolj laieizira. Take skušnje moramo upoštevati. Vsled tega zahtevamo večjo juridično garancijo in večjo prostost za privatno šolo.«
Krščanski modni list .— Znano je, v kake norosti in nedostojnosti je zašla pariška ženska moda. Proti tej nemoralni ženski modi se je pričela živahna reakcija v Parizu samem, pa tudi med Angleži in v novejšem času tudi med Nemci. — Znano kat. podjetje B. KiiMen v M. Gladbach-u je pričelo v nov. t. 1. izdajati nov modni list »Blatter fiir Kleid und Heimkultur«, ki ima tudi krojno prilogo.
Francija.
Petdesetletnica kat. univerze v Parizu, — Letos je preteklo 50 let, odkar si je Cerkev priborila v Franciji svobodo višje izobrazbe na univerzah. Slavna je zgodovina zlasti pariške kat. univerze, ki je postala žarišče vsega intelektualnega življenja francoskih katoličanov. Ob tej priliki je obhajal slovesno sv. mašo kardinal Dubuois ob navzočnosti velikega števila civilnih in verskih oblastnikov, znanstvenikov ter vseučiliškega osebja.
Jugoslavija.
Vseučilišče. — Kakor poročajo nekateri jugo-slov. listi, se bo v decembru t. 1. vršila v Zagrebu konferenca o novem zakonu glede vseučilišč. Po tem zakonu bi ostali popolni vseučilišči le še v Beogradu im Zagrebu, v Ljubljani pa bi se univerza skrčila le na moiitainistično fakulteto. S tem bi
bil zadan smrtni udarec cvetoči ljubljanski bogoslovni fakulteti. Nikakor ne verjamemo, da se ta načrt uzakoni. Proti takemu kulturnemu nasilju protestiramo že danes tudi mi Slovenci v Italiji.
Proslava 1600-letnice nicejskega cerkvenega zbora. — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je priredilo v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« proslavo 1600-letnice nicejskega cerkvenega zbora s sledečim sporedom:
1.	Pomen nicejskega cerkvenega zbora (univ. prot. dr. Fr. Orivec).
2.	Papeževa pomoč stradajoči Rusiji leta 1922.-1923. — S 60 skioptičnimi slikami. Prizori iz strašne lakote 1. 1922. Izvirne slike je pojasnjeval univ. prof. dr. A. Snoj.
Med prireditvijo je pel pevski zbor »Liubljama«.
Radič o veri. — Radič je postal prosvetni minister. Zanimivo je, kaj misli ta minister o veri. V Ljubljani je pri banketu dejal: »Vera je prepričanje, je zavest posameznika in njegova privatna stvar, kakor kak robec. V riaši državi je prepričanje svobodno in zato je konec verskih bojev. Vera je odnošaj človeka z Bogom in ne s popom. Molitev je razgovor z Bogom in ne prazno ponavljanje besedi. Klerikalci samo verižice nosijo, dr. Krošep, je bil suženj, dr. Krek je bil umen, ali tudi on je bil suženj Rima. Dr. Korošec ne more gojiti svobodnih odnošajev z Rimom, ker je pop, mežnair im suženj.«------No. čednega mi-
nistra za uk in bogočastje so si izbrali!
Dr. Ivan Šušteršič umrl. — Dne 7. oktobra je umrl v Ljubljani dr. Ivan Šušteršič, ustanovnik kat. pol. stranke. O priliki njegove smrti so se listi spominjali njegovih zaslug. Tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je ob tej priliki priobčil objektiven članek in se ga toplo spominjal.
Zavod sv. Jeronima. — Radi zavoda sv. Jeronima so vzdignili svobodrnomisleci v Jugoslaviji velik hrup, češ, da se krčijoi njihove narodne pravice. Dognalo se pa je, da je Vatikan povsem korektno postopal ker spada glasom konvencije lastil'štvo im uprava tega zavoda sv. Stolici. Če torej Vatikan ni hotel izročiti ključev zavoda poslaništvu Jugoslavije, ki je kar ukazalo prenesti pcslamiški arhiv v ta zavod, je postopal le v smislu svojih pravic. Svobodnomislieci, ki so radi tega hoteli kovati kapital zase proti Cerkvi. so< se le blamirali.
Avstrija.
Benediktinsko vseučilišče v Solnogradu. — Starodavna opatija sv. Petra v Solnogradu je imela od leta 1617. kat. univerzo1, ki je bila potem leta 1810. po bavarski vladi zatrta. Sedanji sv. oče Pij XI. je daroval benediktinskemu kolegiju veliko vsoto, da zopet vzpostavi prejšnjo univerzo. To se je zgodilo v novembru L 1.
Švica.
Državne volitve. — Koncem oktobra t. 1. so; se vršile volitve v državni švicarski svet. Liberalna stranka je pridobila 2 mandata in šteje sedaj 60 poslancev, dočim je kat. konservativna zgubila 2 mandata in ima 42 poslancev. Socialisti so mesto
prejšnjih 43 pridobili 49 mandatov. Vseh mandatov je 198. Situacija se bistveno ni spremenila in ni dala deželi ne novih idej in ne novih mož, pač pa je zbudila zmerne in konservativne stranke k pozornosti in jih opomnila, naj obrnejo vso pažnjo na socialne probleme, kajti če se ti slabo rešujejo ali ostanejo kar nerešeni, pospešujejo nezadovoljnost med masami in dajejo netivo1 za socialistično propagando med ljudstvom. — V Švici dozoreva prepričanje, da se je treba skoiro odločiti ali za krščanski socialni program ali pa za socializem.
Anglija.
V Birminghamu je priredila tamošnja moška kat. zveza zborovanje angleških udruženj za versko propagando:. Velika množica se je zbrala v gledališču, kjer sta predavala 2 škofa im pisatelj Beloch. Soglasno so katoličani izjavili, da se mora papež vrniti v Anglijo, to je, da se mora priznati tudi med Angleži njegova duhovna oblast, ki jo ima čez vse narode po božjem pravu.
Chile.
Nova državna ustava. — Država Chile je dobila novo državno ustavo. Katoličani se pritožujejo, da je glasovanje o tem bilo nepravilno, ker ni glasovalo vse ljudstvo, ampak le nekateri volivci. Izmed 7,000.000 prebivalcev je glasovalo za nov projekt okoli 127.000. Verski problem se je razmotrival iz stališča povsem ateistične države. Vsled tega so se ukinile vse postave glede verskih zadev. Le za dobo 5 let so dovolili nadškofu neko vsoto za bogoslužne namerte. Sicer priznava nova ustava vsem konfesijam lastninsko pravico do cerkve in cerkvenega premoženja in oprošča cerkvene predmete vseh davkov. Izvedla se je torej ločitev Cerkve od države, vendar ne v tem sovražnem smislu, da bi se Cerkev oropala in preganjala. Vsako leto se na državni praznik zberejo ministri s prezidentom v cerkvi k slovesni službi božji in zahvalni pesmi Te Deum.
Rumunija,
Krivice na cerkvenem polju. — Narodne manjšine na Rumunskem so se pritožile radi krivic na cerkvenem polju pri Zvezi narodov. Država je proti njim dvignila obtožbo, češ. da pomenja potovanje v inozemstvo radi cerkvenih zadev nevarnost za državo. Bili so to protestanti iz Sedmograškega.
Dansko.
Jubilej sv. Anskarija. — Skandinavski katoliki se pripravljajo, da dostojno proslavijo 11-stoletni-co, odkar je prišel na Dansko veliki apostol sv. Anskarij (1. 826.). Dne 11. julija 1926 nameravajo prenesti tudi relikvije tega svetnika iz Kopenhage-na v Skamlimg.
Algerija.
Kardinal Lavigeri. — V Algeriji so 8. nov. t. 1. obhajali 100-letnico rojstva kardinala Lavigeri-a, ki se po pravici imenuje apostol Afrike, L. 1867. je začel svoje misijonsko delovanje v Afriki. Njegov trud je Bog obilno blagoslovil.
Znamenite spreobrnitve.
Holandski list »Het Missiebolkje« poiroča o zna-menit h spreobrnitvah, ki so se v novejšem času dogodile. Na Angleškem je pristopila v kat. Cerkev gospa Rajmunda Asquith-ova, snaha prejšnjega angleškega predsednika Asquith-a: v Ameriki se je povrnil v kat. Cerkev ruski pravoslavni škof Dzbail, na Norveškem sloviti pisatelj Siegrid Undsat; v Indiji se je dala krstiti gospa pokojnega Anatith Chasen, ki je bil potomec kraljeve družine; na Angleškem je bil sprejet v kat. Cerkev anglikanski pastor Rouse, ki je slovel v krogu špiri-tistov. Sploh opažamo zlasti med anglikansko duhovščino izredno približevanje Rimu. V novejšem času je pristopilo kar 57 duhovnikov v kat. vrste.
Socialni vestnik.
Dr. J. L.:
Papež o gospodarskem in socialnem problemu.
V tajnem konzistoriju je sv. oče dne 14. decembra 1. 1. med drugim naglasil tudi to:
»Etsi enim tanti aestimaimus, auanti aestimari o por tet., id omne, quicquid excogitaitur et fit, ut contentioines inter civium ordines exolescattit vel saltem minuantur, utque cives universi in commu-ne bonum vires conferamt operamque suam, illud tamen displicet, quod, oum in re oeconomica et sociali, quam vocant, novae hisce dliebus leges conderentur, visum est, plenum haberi rutionem non posse et catholicae in hoc genere doctrinae et actionis catholicae, cuius partes sant, ut hanc ipsam doctrinam explanando evolvat atque in usum deducat, in eo quidem campo; in quo utra-que, et doctrina et actio, est in primis necessaria ec salutaris.
Quaedam nimirum sunt Ilibertatis iura, quae Ecclesia, sui ratione officii, tacere non potest quin tueatur ac vindicet. Ipsa enim, doctrina instituto-que suo, alienissima sane est, cum ab licentia illa rermnque perturbatione, in) quam damnati a se liberalismi et socialismi, ut aiunt, errores quoquo pacto societatem hominum abripiunt. tum ab ornai alia de rebus politicis notione, quae teneat, civita-tem seti Statum sibi ipsum, velati finem extremum, sufficere; unde expedite, immo etiam necessitate quadam, civitas eo pertrahitur, ut privata iura la-befactet atque absumat, cum exitu, quemadmo-dum facile intellectu est, haud minus tristi atque acerbo« (Osserv. Rom. z due 15. XII. 1925).
Observator politicus.
Dr. Josip Ličan:
Smotrno, načelno delo vodi do uspehov,
To nam znova dokazujejo zadnji do* godki med našimi brati Čehi. Mrzel veter je zapihal ko j po vojni tudi na Češkem; svobodnomiselnost je šla bujno v klasje.
Proti kat. Cerkvi se je zasnovala celo češka nacijonalna razkolna cerkev, ki je z vladno podporo iztrgala katoličanom več cerkva. Za odpad od Cerkve se je začela propaganda tudi med duhovščino. Vladne vajeti so vzeli v roke svobodno* miselni socialisti skupno z agrarci, t. j. tako zvana rdeče*zelena koalicija. Ta je krenila odločno na levo za svobodnomi* selnimi cilji. V državi so se pojavili hudi neredi. Cesto je veljal tajnik stranke več, nego državni glavar. Zlasti glede varnosti premoženja se je nered še no* večal, ko je 27 poslancev izsto~ilo iz so* cialističnega kluba in javno razvilo ko* munistično zastavo. Dne 22. maja 1919 je zbornica uzakonila ločitev zakonske zveze. V državne praznike so uvrstili tu* di Husov maznik. Dne 6. julija se je cela vlada — s predsednikom republike Ma* sarvkom na čelu oficielno udeležila Hu* soveba slavia. Radi tega je papežev nun* cij v znak protesta odpotoval iz Prage, a vkljub temu so vladni krogi nadaljevali započeti nastop proti Cerkvi. Že so imeli — kakor poroča 1. oktobra »Prager Ta* geblatt« pripravljen zakonski načrt proti usužnjenju kat. Cerkve. Namenili so se odpraviti vse državne prispevke za ver* ske in kulturne namene. Hoteli so pod* vreči ves noduk v šoli izključno le držav* ni kontroli Isvobodnomiselni). Predmet verstva v šoli so hoteli zamenjati z neko vrsto etike. Hoteli so ukiniti in prepove* dati za bodočnost vse konfesijonelne šole ter odpraviti bogoslovne fakultete na vseučiliščih. V načrtu so imeli tudi kon* fiskacijo vsega premoženja cerkvenih redov, ki bi se izlilo v verski fond, kate* rega bi pa upravljala' le država. Taki so bili načrti svobodnomislecev. Toda kato* ličani niso držali križem rok. Krepko so ljudstvo organizirali v verskih in pro* svetnih društvih, pomagali mu gmotno z zadružnim delom ter se tako povzpeli do cvetočih gospodarskih organizacij. Dvig* nili so in razširili katoliški tisk in zdru* žili vse kat. strančice v eno samo politič* no mogočno organizacijo:	»Ljudsko
stranko«.
S svojim aktivnim in uspešnim posega* njem v javno življenje so si pridobili v javnosti velik ugled. Ko so kovali svo*
- 14
bodnomisleci svoje načrte, da podjarmi; jo in uničijo kat. Cerkev na Češkem, je prišel nenaden preobrat. Sovražno po; čet j e svobodnomislecev je odprlo ljud; stvu oči. Napočil je dan volitev: 15. no; vember. Češko ljudstvo je z glasovnico v roki dalo drugo smer češkemu javnemu življenju. Zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. Pri volitvah je izšla kat. ljud; ska stranka kot druga najmočnejša stran; ka v državi, oziroma, če združimo tudi drugorodne krščanske stranke, kot prva najmočnejša stranka v državi.
Socializem pa je doživel, kakor prizna; va socialistični list »Čeh«, občuten poraz. Vseh krščanskih glasov je bilo 4,068.321, dočim so jih dobili socialisti le 2,591.618; razmerje je torej 2 : 1. Če pomislimo, da je letos glasovalo okoli 6,600.000 voliv; cev in da je bilo med njimi 4,068.321 kr; ščansko mislečih, je razvidno, da so do; bili socialisti okoli 4,000.000 glasov manj, nego leta 1920. Uspeh volitev je bil torej naslednji: Češka ljudska stranka je do; -bila 31 mandatov (prej 21), Slovaška ljudska stranka (voditelj Hlinka) 23 (prej
11)	, skupno 54 poslancev. K tem mora; mo prišteti še 4 madžarske in 14 nemških kršč. socialistov. Tako ima torej češki parlament 71 posl., ki so bili izvoljeni na krščanskem programu. V senatu je pa dobila Češka ljudska stranka 16 (prej
12)	, slovaška pa 12 (prej 6) senatorjev.
Poziv za sestavo vlade je dobil sedaj
msgr. Šramek. Zavedni katoličani so te; daj preprečili kulturni boj in usmerili svoje delovanje k udejstvovanju boga; tega krščanskega soc. programa. Ta bo dvignil češko ljudstvo do pravega blago; stanja. Učimo se iz tega, da smotrno in načelno delo privede ljudstvo najzanes; Ijiveje do lepih uspehov.
Nove knjige.
B. M.:
Molitvenik „Oče, budi volja Tvoja".
Najnovije deseto izdanje molitvenika »Oče, budi volja Tvoja!« je — može se reči — razgrabljeno od naroda. Pred jedilu godimi i pò bilo je tiskamo to izdanje u nakladi od 6000 komada, a sada imade »Tiskovno društvo u Pazinu« još samo par stotima komada u zalisi. Rasprodalo se dakle poprečno u 60 župa po 100 komada ili u 100 župa po
60 komada. Taj uspjeh je postignut ne samo zbog nestašice molitvenika i zbog obljubljenosti tog molitvenika, nego takodjer zbog lijepog tiska i veza molitvenika. Obzirom na sve veču skupoču ne čemo tako brzo imati tako jeftinih molitvenika takve veličine i sa takvom opremom. — Trebalo bi več započeti sa tiskanjem novog 11. izdanja. Bilo bi se več započelo, kad nam ne bi manjkalo ljudi i novaca! Za kolike nepotrebne ili malo potrebne stvari se potroše silne tisuče. a za ono, što je tisucama duševna hrana i upeha, nema sredstaVa! U tekstu novog izdanja ne če biti da-kako nikakvih promjema, jer sada nijesu više ni potrebne. »Oče, budi volja Tvoja!« ie duševni kruh naših Seljaka, pooevši od bogatijih gazda do najzadnje pastirice. Taj je molitvenik tako lijep (po mojemu mnijenju najljepši medu hrvatskim molit-veniicima za puk), da je šteta, što se još nije pokušalo raširiti ga u ostalim hrvatskim pokrajinama. Sada bi to bilo lakše, jer še tekst u njemu slaže sa tekstom.koji je odredjen od hrv. biskupa za ove hrvatske krajeve.
Štiri knjige o Mariji.
V svetem letu so izšle o Mariji kar štiri slovenske knjige. Ali ni to delo Sv. Duha? Ce se bomo bolj približali Mariji, bo za nas sveto leto obrodilo obilen sad. Poznaš te knjige?
Prvo je spisal »Zbornikov« urednik. Naslov ji je »Pota Marijina«. O njej lahko bereš v »Zborniku« št. 10—12. Si jo kupil? Samo 6 lir stane. Si jo bral? Tudi če nimaš Marijine družbe, jo moraš brati. Pisatelj ima vabljiv slog, da moraš brati, čeprav govori malo na široko.
Na Štajerskem so izšle šmarnice »Marija, moja ljubezen« od dr.ja Žagarja. Ljudje so jih radi poslušalk Zaslužijo da jih shranimo za kako suho leto:, ko morda izidejo kake manj vabljive šmarnice ali celo nobene ne.
Veliki govornik v ljubljanskem Šenklavžu je napisal 14 govorov o Mariji s skupnim naslovom »Zena s solncem«. Ker je poprej izšlo že 10 knjig njegovih govorov, si pač bral in študiral vsaj katero in torej že poznaš Opekov slog. Mislim, da je v novi knjigi njegova beseda še posebno prisrčna. Ko bereš v prvem govoru: Kdai že bi bil moral kaj več storiti za Marijino čast med vami! Kdaj že bi vam moral govoriti govor za govorom o najlepši ženi sveta, o najvišji stvari vsemogočnega Boga. da bi jo vsi čimbolj spoznali, ognjeno ljubili, neutrudno častili! — veš takoj, da se je govornik v teh pridigah še posebno potrudil. Prepričaj se!
»Knjiga o Mariji«, ki je izšla v spomin na prvi slovenski Marijin kongres, je pa nekaka marijo-logija. Sestavki raznih govornikov tega kongresa: redovnikov, duhovnikov in lajikov razpravljajo 1. o temeljih Marijinega češčenja, 2. o bistvu Marijinega češčenja, 3. o sadovih Marijinega češčenja, 4. o potih Marijinega češčenja, 5. o apostolih Marijinega češčenja. Vsak govor ima čudovito izbran motto iz kake modrostine knjige, konča pa s prelepo molitvijo' im vzklikom:	Z ljubim Sinom
slednji čas Marija blagoslovi nas! Silvin Sardenko je zapel Materi Mariji 8 spevov. V začetku knjige in na koncu v Spominskih listih je nekaj zgodo-
vine 1. Mairijimeffa kongresa med Slovenci.. Vloženih je 5 slik. Več sestavkov je od naših delavcev: Ličan, Cigoj, Brumat.
Kupi si vezano knjigo, ker je trajne vrednosti, čeprav za nas ni prav poceni.
Če poznaš še kako drugo našo- knjigo o Mariji iz svetega leta, prosim, oznani ja Naj opozorim kar jaz še na krasni amerikanski nabožni list Ave Maria, ki vsako leto piše dosti o Mariji. Naši Ame-rikanci se postavijo. Seveda je za nas predrag. — Kakšen je pa prekmurski »Marijin list«, ne vem, ker ga nikoli nisem videl. Kdor ga pozkaš, povej!
Nuturza.
Sonce in Senca.
Tak naslov je dal dr. p. Angelik Tominec O. F. M. svoji knjigi »Zagovori krščanske vere«, katera je 1. 1925. izšla kot 8. zvezek Mohorjeve knjižnice. Pisatelj je nabral večinoma v slovenskem tisku 22 zmot, ki se pogosto berejo ali slišijo, in jih krepko> zavrača. Zmote so o božjem razodetju, o veri, o čudežih, o evangelijih, o Kristusu, o Cerkvi, o spovedi, o molitvi, o postit, o celibatu in meništvu itd.
Sedanji rod potrebuje take apologetične knjige. Debro delo storiš, če jo daš dvomljivcu v roke. Tudi tebi bo služila kot orožarnica, da imaš zavrnitev hitro pri rokah. Želimo, da bi se kmalu uresničilo, kar beremo v epilogu: »Po možnsti pridejo (drugi ugovori) pozneje na vrsto«.
Naturza.
Plovan Šime Križmanič iz Ježnja.
Kakor pravi koledar prevaljske Mohorjeve družbe, je imela ta družba letos v Italiji samo 36 dosmrtnih in 70 letnih udov. Zato se mi zdi primerno opozoriti na eno njeno letošnjo knjigo, ker bi jo drugače lahko marsikak sobrat prezrl. Izšla je kot X. zvezek Mohorjeve knjižnice z naslovom »Božji mejniki — povest iz Istre — spisal dr. Ivan Pregelj«.
Glavni junak je plovan Šime Križmanič iz Ježnja. Rojak škof Dobrila ga je pridržal v Trstu za dvornega kaplana, njegova najsrčnejša želja pa je bila služiti v Istri, na zemlji, ki ga je rodila in po kateri je silno koprnel. Ker pride pismo, da je teta bolna, mu škof dà 8 dni dopusta: »Vrni se zdrav! Pa če je božja volja, tudi istrska plovanija ti ne uide. Še sit je boš!« »Nikoli!« ie odvrnil Šime. »Tako budi!« je odzdravil Vladika.
Okoliščine so nanesle, da je ostal Šime v istrskem vzdušju več časa, do smrti. Iskal ie morilca rajnkega očeta, da bi rešil iz ječe tistega, ki je bil po nedolžnem obsojen. Isti divjak kot očeta konča še njega po kratkih mesecih. A ti kratki meseci zadostujejo pisatelju, da pokaže, kako je ono istrsko vzdušje. Pisano je vse s toliko ljubeznijo do te dežele Hus, kakor zove pisatelj Istro, da ti mora iti skozi srce. Nam duhovnikom je povest dvakrat zanimiva, ker spoznamo v njej poleg junaka Šimeta še več istrskih duhovniških tipov. Porabljena je tudi istrska folklora, da še globlje pogledaš v narodovo dušo.
Ker ne pišem ocene, ampak samo opozarjam,
bodi dosti! Kdor je bral Pregljevo povest »Pleba-nus loannes«, bo že zato segel po »Božjih mejnikih«, da spozna še piovana Šimeta: Istrani pa že radi istrskega vzdušja. Morda bo kak Istran poročal, kako se je pisatelju posrečilo pogoditi to vzdušje.	Naturza.
Paberki iz nasprotnih listov.
Za ta oddelek smo prejeli zopet zelo mnogo gradiva. Toda z ozirom na to, da je ta štev. božična in da smo morali odložiti še koristnejše članke, naj ostane ta Zbornikov predal topot prazen.
Urednikova listnica.
Pismo uredniku.
Oni dan ste mi pošto poslati, naj bi kaj napisal za »Zbornik«. Ko ste me videli, ste mi sami isto rekli. Veste, da nisem obljubil. Sedaj me pa vest priganja, da vam moram vendar ustreči.
Toda, kaj naj pišem? Ko sem o tem razmišljal, se mi je zdelo, da najlaže opravim, če vam pišem pismo. V pismu razložim, zakaj nisem nič zapisal. Če hočete to pismo dati v list, bo pa videti, da sem vendar nekaj napisal.
Na stari generalštabni karti je bilo gori za Tolminom brati čudno ime »Naturza«. Častnik, ki je mapo risal, jezika čadrških pastirjev gotovo ni dobro umel, Čadržan pa tudi častnika ne dosti. Častnik je pač z besedo ih roko vprašal, kako se pravi tistim bregovom za izvirom Tolminke. Domačin pa je v svojem dialektu povedal, kar bi se pisalo »notri zad«, tako da je častnik razumel in zapisal »Naturza«.
Tak-le »Naturza« sem jaz v svojem zakotju. V drugih zakotjih so pa drugi »Naturzi«. S tem hočem reči, da od nas »Naturzov« ali Zakotnikov nikar ne pričakujte kaj prida vrednih prispevkov za »Zbornik«.
Tako-le se nam godi:	Ker je človek rezultat
razmer — in mi živimo v malih razmerah, se nam obzorje kolikortoliko skrči. Polagoma postanemo podobni Madžarom, ki so prepričani, da ie njihova Budapešta natančno na sredi sveta. Meni je moje zakotje središče, mojemu prijatelju njegovo, oba sva pa »Naturza«. Dokler tega drugim ne poveva, še ni tako hudo. Če pa pozabiva na stari rek: si tacuisses, philosophus mansisses, in prineseva svojo kramo na trg, se nama bodo najprizanesljivejši vsaj muzali. Zato je bolj pametno, da mi »Naturzi« ostanemo — notri zad, kat pa da bi se s pisanjem silili v ospredje in tu sramoto želi.
Še druga težava je z nami. Ko učimo', pridigamo, ukazujemo, se navadimo, da naša velja. Zato pa, če kaj pišemo, rabimo tudi široke, apodik-tične stavke. Ker nismo vajeni, da bi nam ugovarjali, pri pisanju lahko premalo pazimo, ati je res
— 16 -
vše tako gotovo in pribito, kakor nam pride iz peresa. Če jaz kaj napišem, se bom prav gotovo iznebil kakih prav originalnih. Če bo pisal sobrat »Naturzu« na desni ali oni na levi. bosta pač tudi onadva originalna po svoje. Vsi trije bomo pa hoteli, da vsakemu njegova obvelia. Ker je zakotij v naši deželi »kajt«, bo takih originalnih, različnih misli »kajt«.
Potem pa tista naša občutljivost, ki hitro zameri in se jezi! Ko bi znali drugačno mnenje bolj mirno poslušati, presoditi, ali sprejeti ali z dokazi vljudno zavrniti, na vsak način pa brez razburjenja prenašati! Če hočem kaj prav odkrito povedati, podati en kos lastnega srca, se moram vselej bati, da bom naletel na zamero. Drugič bom molčal in srce zaprl. Kako pisanje pa bo to. oko bo srce zaprto? Ali ne bo boljše sploh tiho biti? Če bom začel pisati kake objektivne razprave, ne bodo brali, češ, .da niso praktične. Pisati, kar ne bodo brali?!
Menda ni treba naprej presti, saj vidite nit: ne Zakotniki, ampak središčniki rtaj pišejo. Mi bomo brali in vsak po svojem značaju sprejeli ali zavrgli, ubogali ali zanemarili, hvalili ali grajali, godrnjali ali tišali.
Ne vem več, kje sem bral. je že lep čas, kako je neka Ljubljančanka povedala o ljubljanskih duhovnikih. Rekla le: Ko sem prejšnje čase prišla h gospodom, so molili; če pridem sedaj, pišejo. — Zdi se mi, da se tudi nam Zakotnikom, posebno če nam je glava pobeljena ali opleta, bolj poda rožni venec v rokah kot pa pero.
Kaj ne, da boste rekli: Sedaj vidim, da si prav storil, da ne pišeš? Posebno če bi vam malo bolj odkril tisto žilico, po kateri teče namesto- mirne krvi nekaj strupa; kadar zatrepeče tista žilica, prav gotovo kam zbodem. Tega pa policija ne pusti. — In če dodam, da spadam v vrsto tistih, ki pravijo, da so nervozni, boste gotovo- zadovoljni, če ne bom pisal.
Preden sklenem, vas še prosim to-le: Če boste slišat!, da sem koga s tem pismom kaj razžalil, mu recite, da nanj nisem mislil.
Prav lepo vas pozdravlja
Naturza.
Moj odgovor:
Dragi g. Naturza! Odgovarjam Vam kratko, da se ne zaimer'm blagajniku mons. Berlotu. Vaše misli so moje misli in zato sem se branil, ko so mi ponujali uredništvo »Zbornika«. A ker sem ga vendar sprejel, bom imel vprav v Vaši skromni osebi najbolj kongenijalnega sotrudnika. Poglejte, prosim, tam gori po Vaših zakotjih, ali bi ne megli iztakniti še kaj takih Naturz, ki bodo od notri zad skrbeli, da pridemo vsi Naturzi od notri ven do širšega obzorja in zlasti do večje bratovske vzajemnosti.
Ob koncu voščim Vam vesele božične praznike, sebi in »Zborniku« pa prav mnogo Naturz za leto 1926. Vale!
Vaš vdani urednik.
Naš »Zbornik«.
Na štev. 10.—12. 1. »Zbornika« je prejel Zbor sam in tudi uredništvo »Zbornika« več zelo po-
hvalnih izjav, ki so nas zelo vzradostile in vzpodbudile k vztrajnosti. Naj to vedo tudi čč. sobratje sotrudniki, ki predvsem zaslužijo omenjeno priznanje in prav toplo zahvalo — združeno s prošnjo za bodočnost.
Najboljše znamenje, da so 6č. sobratje z »Zbornikom« zadovoljni, je to, da smo prejeli za to štev. toliko gradiva, da ga moramo odložiti za prihodnjič.
Gg. sotrudniki naj ne zamerijo, če ne najdejo svojih prispevkov v tej šetv., a naj tudi ne mislijo, da bo vedno preveč gradiva. Idealno bi bilo prav za prav to, da bi vsak čimveč prispeval, da more urednik izbirati.
Prispevke za »Zbornik« pošiljajte do 15. vsakega meseca; dopisi, ki pridejo pozneje, bodo objavljeni šele naslednji mesec.
K člankoma »Denuncijantstvo« in »Goriška Matica« v štev. 10.—12. I. »Zbornika«.
Ta dva članka sta hudo užalila nekega č. sobrata, ki zahteva, naj ju prekličem in obžalujem. Preklicati in obžalovati teh člankov ne morem, ker ne najdem v njih nič žalivega proti dotični č. osebi. Glede članka o »Goriški Matici« dodam samo to, da sem zvedel iz najzanesljivejšega vira — imam pisano izjavo, — da je »G. M.« identična z Nar. tiskarno in da je treba »preorientacijo« tega podjetja pripisati le dejstvu, da je pok. dr. Gregorčič zapustil Narodno tiskarno g. Lukežiču. Ta ugotovitev pa omenjenega članka bistveno ne spremeni. (Sicer pa moram odkrito priznati, da ne urnem, kako se ta izjava zlaga z naznanilom v letošnjem koledarju G. M„ da se je G. M. preu-strojila v »zadrugo1«.)
Če želi preč. sobrat še katerega popravka, naj ga blagovoli stvarno napisati in podpisati, za kar je bil dvakrat ustmeno in enkrat pismeno prav vljudno naprošen.
Urednik.
Upraviteljeva listnica.
Zadnjo decembrsko in to januarsko številko sem poslal na pogled premnogim sobratom, ki doslej »Zbornika« niso dobivali. Vsi dobijo še februarsko številko ter ž njo položnico, da plačajo prvi Obrok naročnine 1926. Opozarjam, da je obseg »Zbornika« odvisen edinole od dobre volje sobratov: ali bo »Zbornik« Izhajal na 4 ali 16 ali več straneh, to bom določil šele februarja meseca, ko bom vedel, koliko naročnine se je v blagajno steklo. Dobro voljo je urednik dokazal, gradiva je še preostalo. Naj tudi brave! sledijo uredniku.
Upravitelj.
‘ Izdajatelj : Zbor svečenikov sv. Pavla.
Tiskarna: Zadružna tiskarna v Gorici.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič, kurat v Podgori.
Vse dopise pošiljajte le na naslov:
Dr. Mirko Brumat, stolni vikar Gorica, Corte St’llario 7
} Brata Abnja - Gorica l
^ ulica sv. Antona 4 y
4 Zaloga vipavskih, briških ►
4	- - - in istrskih vin. -	-	►
'▼'▼w:
r--------------- r:
. i	Zdravnik
Dr. France Jakončič
Gorica - Gosposka ulica št. 6
sprejema za notranje bolezni od 9 - 11, 3-4 k.J----’	.-^....... • • : -k^
••••••••••••••••••••••••€•••••••
Dobro znana gostilna ,
S„PRI MAKS U“|
5	Izborno uino!	Terezija Petrovčič. S
• •		Na razpolago
83			 	P«	
	Na razpolago
83	~							—			.		83
Naša	1 3 11 n S n n zavarovalnica se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.	
A.	RAVNIK
f~7~	... ....... a..,.“T77TTTTT7~>,,.
Urarnica in zlatarnica
L. B R A U N I Z ER
Gorica, Travnik 24. - Galanterije.
k	.	...	, .. , '% J ;
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX>OOpO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX3
Andrej Mavrič
Goriča, Gosposka ulica št. 3
Bogata izbira domačega in inozemskega sukna — Velika izbira, hažuhovin. Lastna krojačnica, mozkih in zenskih --------- oblek. -------
OOOOOOOO CXXXXX300OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXDOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
SVEČE
K. T. D. v GORICI
Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica)
Katoliška knjigarna v Gorici ima v zalogi sveče: I.a po 10'50 L za kg, Il.a po 7 L za kg. Kopačeve izvirne sveče so naročene in pridejo skoro gotovo v prvih dnevih januarja. Zaradi spremenljivosti carine in valute cena še ni določena. Kadilo »Lacrima" in „Granis“ v zalogi.

Na razpolago
Katoliška knjigarna | in devocionalnica - j
v Gorici - Gosposka ulica št. 2. |
	Il	1 TEOD. HRIBAR Največja izbera najfinejšega in priprostega blaga za obleke. -	i
	1	
Na razpolago
f ‘
v
\
Zadružna tiskarna
Gorica - Vrh Piacute 18
Ali vršite zanjo propagando?



V
Ivan Temil - Gorica l
Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.)
Odlikovana brusilnica na električni I pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Verdi Št. 40. I

>■
Ivan Kacin - Gorica
Piazza Tommaseo 29 (Piacuta)
Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. -Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instrumente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja se tudi na obroke!

Na razpolago

Na razpolago
Na razpolago
Zobozdravnik
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema
v Gorici, na Travniku štev. 20.
^ ____________________________
Ali sme duhovnik sodelovati pri indiferentnem zadružništvu proti krščanskemu ^	-
MA-
Svečarna
. i ■ I
K. T. D. v Gorici
Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica)
21