dolenjka. d.d. NOVO MESTO DNEVI MURE, 25., 26. in 27. novembra 1999, v prodajalni MURA na Glavnem trgu 28 v Novem mestu. Kupcem nudimo 20-odst. popust, ter manjše darilo. V soboto, 27. novembra 1999, od 7. do 19. ure odprta prodajalna MARKET SMREČNIKOVA. Št. 47 (2622), leto L • Novo mesto, četrtek, 25. novembra 1999 • Cena: 210 tolarjev ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST POSAVSKI MUZEJ ODLIKOVAN LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je odlikoval Posavski muzej Brežice ob petdesetletnici delovanja za zasluge in prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in pri razvoju kulturnega življenja s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odliko-vanje je predsednik vročil direktorju Posavskega muzeja mag. Tomažu Teropšiču na včerajšnji slovesnosti v Veliki dvorani Predsedniške palače v Ljubljani. Berite danes stran 2: • Bolezen, ki grozi celemu svetu stran 3: • Veliki načrti za veliko denarja stran 6: • “Če ne bi bil Pungartnik župan... ” stran 8: •So novomeške gazele poskočnejše? stran 11: •Ne razumejo, zakaj so na zatožni klopi stran 18: • Banditenfirer Stanko, general Franci in vojak Janci stran 24: • Trebanjci ne bodo več zamujali JOŽKO ČUK V REVOZU NOVO MESTO - Podjetje Revoz bo v ponedeljek, 29. novem-obiskal predsednik GZS mag. J°žko Čuk, ki si bo ogledal proiz-vodnjo in se v razgovoru z vodstvom seznanil z rezultati tovarne. ZAGORELO OLJE V FRITEZI ZAVRATEC - V gostišču Loke je *'• novembra zagorelo v kuhinji faradi vklopljene friteze z oljem. i ar-’ k' Je povzročil večjo materialno škodo, je pogasil lastnik sam, Posli pa so tudi sevniški gasilci. SPOMENIK HEROJU STANETU POTOČARJU-LAZARJU * NOVO MESTO - Predsednik Odbora skupnosti 7. korpusa Lado Kocijan, župan mestne občine Novo mesto dr. Anton Starc in predsednik območnega odbora ZB Novo mesto Ludvik Golob vabijo na svečano odkritje spomenika dolenjskemu rojaku Stanetu Potočarju-Lazarju, nosilcu spomenice 1941, narodnemu heroju in generalpolkovniku, ki bo v nedeljo, 5. decembra, ob 11. uri v Novem mestu, in sicer v Spominski veži talcev in v NOB padlih Novomeščanov - na Vratih pri Knjižnici Mirana Jarca. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec. V programu bodo sodelovali Partizanski pevski zbor, godba in recitatorji. NASILJE NAD ŽENSKAMI “Kaj ti je, V Sloveniji tako kot v mnogih dragih državah po svetu nihče ne vodi statistike o nasilju nad ženskami, obstajajo le ocene. In po ocenah Društva SOS je pretepena vsaka peta ženska, posiljena pa je vsaka sedma. Tisti, ki problematiko poznajo, pravijo, da so te številke prej prenizke kot previsoke. Nasilnost nad šibkejšimi ženskami in otroki je vpeta v kulturne norme in v sistem vzgoje. Fantke vzgajamo v duhu agresivnosti in odločnosti, deklice pa naj bi bile predvsem občutljive in čustvene. Zato se pogosto dogaja, da žrtve krivdo za doživeto nasilje pripisujejo Same sebi, njim pa jo žal največkrat pripiše tudi okolica. V nekaterih evropskih državah se proti nasilju nad ženskami in otroki borijo že več desetletij, pri nas zadnjih deset let, takrat so namreč začele nastajati prve nevladne organizacije, ki so opozarjale na ta pereči problem, najpogosteje skrit za štirimi stenami. Na predlog evropskega parlamenta je letošnje leto razglašeno za evropsko leto boja proti nasilju nad ženskami. Pri nas ga bomo obleležili s skupno akcijo nevladnih organizacij, vlade in parlamenta pod naslovom “Kaj ti je, deklica?, ki bo potekala tja do 10. decembra po celi Sloveniji. Z njo želijo opozoriti, da je kakršnokoli nasilje nad ženskami in otroki nesprejemljivo. Kakšen odnos imamo do nasilja, pa je nedvomno tudi najpomembnejša informacija, ki jo damo mladim o nasilju. JOŽICA DORNIŽ Snežna odeja presegla pol metra Na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini sneženje najmočnejše - Na Kočevskem preko 80 cm - Zimska služba zaposlena - Promet ovirali tovornjaki - Manjši izpadi elektrike NOVO MESTO - Na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije pravijo, da toliko snega v novembru, kot smo ga bili Slovenci deležni te dni, ni zapadlo že vsaj petnajst let. Dolenjska ni nobena izjema, saj smo ga bili prav tu (kot že nekaj zim) deležni največ. Snežna odeja je skorajda v vseh dolenjskih krajih dosegla pol metra, po nedeljskem močnem sneženju pa je snega največ na Kočevskem - preko 80 cm. Kljub temu večjih prometnih zastojev ni bilo. Sneg je najbolj ponagajal voznikom avtobusov, predvsem na hitri cesti št. 1 Ljubljana -Novo mesto, kjer so bile nekajurne zamude. Zastojev pa skorajda ni bilo v železniškem prometu. Z Dolenjskega prihajajo vlaki v Ljubljano z 10- do 15-minutno zamudo, vendar na Slovenskih železnicah pravijo, da je to predvsem posledica močno povečanega števila potnikov. Obilne snežne padavine so ponekod motile preskrbo z električno energijo, po besedah Damjana Slapničarja iz Elektra Novo mesto pa je šlo le za nekaj manjših izpadov, kar so delavci hitro popravili. V nedeljo je bil nekajurni izpad toka na daljnovodu Stopiče - Šentjernej, sicer pa z zadnjim sneženjem, ko se sneg ni nabiral na vodnikih, niso imeli večjih težav. Gotovo pa je imelo največ dela Cestno podjetje Novo mesto, ki skrbi za 1200 km državnih cest, 1400 km lokalnih cest na področju Kočevja, Ribnice, Trebnjega, Novega mesta, Posavja in Bele krajine. Direktor vzdrževanja cest Anton Hrastar je povedal, da je zimska služba te dni delala s polno paro, kar pomeni, da je šlo na ceste okrog 90 razpoložljivih plugov. Za posipanje so do zdaj porabili več kot dva tisoč ton soli in tri tisoč kubikov peska. “Največ zastojev, ki so bili predvsem na hitri cesti št. 1 na Poljanah, so povzročali tovornjaki s priklopniki, ki ne upoštevajo prepovedi vožnje. Pomembno je, da se vozniki, ki pravočasno izvedo za zastoj, poslužujejo obvozov,” svetuje Hrastar, “Vedeti pa je tudi treba, da je v času /nočnega sneženja težko vse ceste pravočasno splužiti.” Tudi zato je treba opozorila o obvezni zimski opremi jemati resno. L. MURN NOVEMBRSKI SNEG - Kot je bilo pričakovati, je prvo resnejše sneženje tudi to zimo marsikoga presenetilo. Po dolinah ga je konec minulega tedna nasulo tudi pol metra na debelo, na Gorjancih in v Kočevskem Rogu pa skoraj meter. Cestarji so vsaj na glavnih cestah svojo nalogo dobro in pravočasno opravili, lokalne ceste pa so morale ponekod čakati na plug in sol kar nekaj časa, medtem ko so pločniki v največjem stanovanjskem naselju v Novem mestu na Ulici Slavka Gruma še v ponedeljek popoldne ostali neočiščeni, prav tako parkirišča, ki so jih stanovalci dolžni očistiti sami. Pešci so tako morali vijugati po cestišču med avtomobili, kar ob prometnih konicah ni ravno varno početje. (Foto. I. V) Krka bo Enap prodajala tudi v ZDA Merck v Ameriki ne bo tožil Krke, ki je tudi umaknila tožbo proti Mercku - Na leto prodajo za 1,5 milijarde dolarjev enalaprila, zdravila proti visokemu krvnemu tlaku NOVO MESTO - Novomeška Krka in njen ameriški partner Schein Pharmaceutical sta pridobila pisno soglasje firme Merc & Co., da ju ne bo tožila v zvezi z dvema patentoma, ki ščitita Merckovo zdravilo Vasotec (tablete z enalapril maleatom), uspešnico med zdravili za zdravljenje visokega krvnega tlaka. Po tem soglasju so v ZDA ustavili tožbo, ki sta jo Krka in Schein vložila proti Merckovima patentoma. Krka je že pred več kot desetimi leti razvila lasten proizvodni postopek, po katerem izdeluje substanco enalapril maleat, ki je učinkovina v tabletah Enap, in ga patentno zaščitila v svetu, med drugim tudi v Sloveniji, Ruski federaciji, ZDA, Avstriji in Nemčiji. Krka trži to zdravilo v srednji in vzhodni Evropi, kjer se bo prodaja še povečala po hise maribor d.o.o. poteku patenta, to je po 10. decembru letos. Maja lani je Krka na ameriško Upravo za prehrano in zdravila (FDA) vložila dokumentacijo za registracijo enalapril maleat tablet. Inšpektorji FDA so avgusta lani potrdili, da Krka izpolnjuje vse zahteve ameriških standardov, ki veljajo za proizvajalce aktivnih farmacevtskih učinkovin in končnih farmacevtskih izdelkov. Letna prodaja enalaprila v svetu znaša okoli 1,5 milijarde dolarjev, od tega polovico na ameriškem tržišču, na katerem bo Krka prodajala enalapril po izteku patenta leta 2000. Merck je lani na ljubljanskem sodišču tožil Krko zaradi domnevne kršitve patenta in okrožno sodišče je sredi maja izdalo sklep o uvedbi začasne odredbe, po kateri bi morala Krka ustaviti proizvodnjo in prodajo enalaprila, vendar je po ugovoru Krke razveljavilo prvotni sklep. Tožba v Ljubljani še ni končana. Je pa Merck letos izgubil tožbo proti Krki v Moskvi, lani pa so Krkin enalapril začeli prodajati tudi na Danskem. Enalapril je za Krko najpomembnejši izvozni izdelek in predstavlja desetino vse Krkine prodaje. In to ob tem, da Krka to zdravilo prodaja petkrat ceneje kot Merck. Novinarji o sebi, svojih kritikih in narodu Danes na Otočcu začetek novinarskih študijskih dnevov OT.OČEC - Danes se na Otočcu začenjajo študijski dnevi slovenskih novinarjev. Popoldne bodo udeleženci dregnili v izzivalno temo “Kako sveti naj bodo novinarji”. Da se ne bi novinarji spraševali samo o sebi, bodo jutri dopoldne priostrili vprašanje “Kdo pritiska na novinarje?”. Tudi v novinarskih vrstah se v zadnjem obdobju bolj kot v preteklosti pojavljajo samostojni delavci Kakšen je družbeni in zlasti gospodarski položaj samostojnih novinarjev? V kakšnem razmerju soz novinarskim društvom? Kdo naj bi se posebej zavzel za samostojne novinarje, če se ti znajdejo v položaju, ko bi potrebovali stanovsko pomoč? Ta vprašanja in še kaj zraven bodo verjetno vzeli pod drobnogled jutri popoldne. J utri ob 17. uri bo v sklopu študijskih dnevov izredni občni zbor Društva novinarjev Slovenije. Tam bo verjetno precej vročih razprav o novem predlaganem delovnem pravilniku novinarskega častnega razsodišča in s pravilnikom povezanih statutarnih spremb društva. Kako zaščititi slovenščino, se bodo spraševali tudi novinarji na študijskih dnevih na Otočcu. Tema, ki je zgolj na videz pomembna samo za jezikovne čistune, saj v resnici sega vse tja do narodove samobitnosti, bo na vrsti v soboto dopoldne. Novinarski študijski dnevi so vsakoletni delovni zbor peres, kijih nekako povezuje Društvo novinarjev Slovenije. Društvo je vsekakor osrednja stanovska organizacija slovenskih novinarjev, dejstvo pa je, da povezovalne silnice znotraj novinarskega ceha v Slovenije bolj ali manj uspešno ustvarjajo zametke novih novinarskih organizacij. Le malokdo verjame, da se slovenski žumalizem tudi v organizacijskem pogledu ne bo v bodoče ostro razločil po svetovnonazorskih in podobnih merilih. Vprašanja, ali še tako novinarsko društvo, še ni resno v obtoku, verjetno pa ga bo čas zastavil tudi na ta način. L. M. ise po vasi meri VREME Ob koncu tedna se bo nadaljevalo po dolinah megleno, po hribih in gorah pa sončno zimsko vreme. kredi t z deui z n o k 1auzuI o! !a jutri; donosno uarceuan Če danes rešujete stanovanjski problem, se odločite za stanovanjski kredit SKB banke. Njegova glavna prednost je v ohranjanju vrednosti glavnice kredita z devizno klavzulo, kar je v razmerah zaostajanja rasti deviznega tečaja za stopnjo inflacije, ugodnejše za kreditojemalca. Če pa nameravate stanovanjski problem reševati šele v prihodnjih letih, se že danes odločite za namensko varčevanje SKB banke. Že po dveh letih lahko na podlagi tega varčevanja zaprosite za ugoden stanovanjski kredit. O vseh prednostih kredita in varčevanja se pozanimajte v poslovalnicah SKB banke ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 15. http://www.skb.si SKB BANKA ».D. Za Danes. In za jutri Igrajte se z Megani v salonih Renault. TOM+0% brez stroškov odobritve kredita. RENAULT 4 'tfL /V A S A 4 /V /< £ r 4 Koliko (ne) strpnosti? Strpnost je res tako uporabna vrlina, da bi seje kazalo učiti še in še. Toda od koga se učiti v Sloveniji strpnosti? Med tistimi, ki ne morejo učiti ljudstva strpnosti, so gotovo državni poslanci. Niso vsi med njimi nestrpneži, vendar pa so nekateri zgleden primer nestrpnosti do drugačnih. Je lahko vzor katera od organizacij? Morda Cerkev, ki po nenapisanem povojnem tihem sporazumu z državo skrbi za duhovno rast Slovencev? Bolje kot brskati med posameznimi možnostmi, ki so na voljo, se je v korist strpnosti spomniti na velike plakate z geslom vsi drugačni - vsi enakopravni. Kaj pomeni biti drugačen?^ To je lahko osebna presoja in nujno dolg spisek podrobnosti. Če bi o drugačnosti in enakopravnosti mislili npr. nekateri Američani, bi se zadovoljili s priljubljenim lokalnim reklom; najboljši Indijanec je mrtvi Indijanec. Gre pač za tipičen primer ameriške zagledanosti vase, ki je obkrožil in pretresel ves strpnosti zavezani svet in ki ga smiselno uresničujejo tudi mnogi drugi na zemeljski obli. Ker pa je anketa Dolenjskega lista, ki obravnava strpnost med ljudmi, namenjena predvsem neamariškemu občinstvu, je bolje misliti na (ne)strpnost v Sloveniji v krajih južno od Ljubljane. Ali posebej razmišljate o vsakršni, ne le narodni (ne)strpnosti, predvsem zdaj, ko je nekako neopazno šel mimo nas dan strpnosti? GABRIJELA ŠTAMPOHAR, trgovka iz Gradca: “Slovenci smo med seboj dovolj strpni, vendar tega ne znamo vedno pokazati. Kar se tiče strpnosti do pripadnikov drugih narodov, smo bolj strpni do tistih, ki prihajajo iz zahodnoevropskih držav kot do bivših Jugoslovanov. To gotovo izhaja še iz časov, ko so k nam prihajali ljudje iz nekdanjih republik opravljat težaško in umazano delo.” MATIJA GRAHEK, upokojenec s Sel pri Otovcu: “Slovenci med seboj nismo dovolj strpni. Ni prave sloge, čeprav bi morali držati skupaj, ker nas je malo. Še najbolj so nestrpni državni poslanci, čeprav nam bi morali biti ti izvoljenci naroda za zgled. Bolj znamo biti strpni do drugih narodov, kar smo dokazali tudi s številnimi dobrodelnimi akcijami.” ANDREJA REBERNIK, univ. dipl. analitična sociologinja iz Novega mesta: “Slovenci smo še vedno premalo odprti do drugačnosti, različnosti okrog sebe. Menim, da nas to prej ogroža, kot pa dopolnjuje in bogati. Premalo znamo povleči iz te drugačnosti in bojimo se sprememb v družbi. Na drugačnost reagiramo s strahom, z nasiljem ali pa se kar obrnemo stran.” JUSTINA FRELIH, gospodinja iz Šentruperta: “Sploh ni pomembno, kakšne barve kože, veroizpovedi ali političnega prepričanja je kdo, ampak da je človek sočloveku človek, ne pa volk. Nekateri so z nestrpnostjo do drugače mislečih ljudi zanetili celo veliko gorja, in skrajni čas bi bil, da pogledamo vase in pričnemo pometati pred lastnim pragom.” MARKO KAŠIČ, prodajalec iz Sevnice: “Strpnosti je še kar dosti. Moti pa me, ker smo Slovenci manj strpni predvsem do ljudi iz nekdanje naše skupne domovine Jugoslavije, kot da ne bi toliko časa živeli skupaj. Veliko bolj pa smo strpni in tolerantni do naših zahodnih in severnih sosedov, čeprav bi imeli dostikrat razlog, da bi odločno protestirali zoper njihov odnos do nas.” BRANKO ARKO, direktor Ortis centra iz Kočevja: “Slovenci gledamo na tujce tako kot drugod po Evropi. Na Rome in na južnjake smo že navajeni, od tega za kakšne odnose gre med njimi in nami, pa je odvisna tudi naša strpnost. Zaradi politike bratstva in enotnosti so imeli v preteklosti pri nas veliko privilegijev. Tudi zato smo morda danes do njih manj strpni, kot bi bili sicer.” IRIS OBRANOVIC, trenutno zaposlena v bistroju Pap v Ribnici: “Do tujcev Slovenci nismo strpni. Smo preveliki individualisti in premalo usmiljeni. O drugih ne razmišljamo dovolj, kar sicer ni prav, vendar tudi pripadniki drugih narodnosti pri nas ne naredijo nič za to, da bi jih mi sprejeli. Držijo se bolj zase, in čeprav so nekateri pri nas že leta, se nočejo naučiti slovensko.” VIDA BAN, sekretarka ZPM Krško, z Zdol: “Pred leti se je začela z geslom vsi drugačni - vsi enakopravni evropska mladinska akcija proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. Dejavna sem v tej kampanji. Strpnost je najvišja vrednota, spoštujem jo in se po njej ravnam. Cenim ljudi, ki spoštujejo drugačnost. S sprejemanjem drugačnosti osebno napredujem.” MARTIN PRAH, upokojenec, krhet iz Koritnega: “Pri nas ni nestrpnosti ne med sosedi ne po politični strani. Vsi se strinjamo, da kdor v Sloveniji pride na oblast, najprej poskrbi zase. Nestrpnosti tudi ni med Slovenci in Hrvati, je pa manj sodelovanja, kot ga je bilo. Sodelovanja je manj zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško. Prej je bilo veliko kupčij, zdaj jih . skoraj ni.” OB DNEVU BOJA PROTI AIDSU Bolezen, ki grozi celemu svetu Ne smemo si zatiskati oči! - Anonimno testiranje na HIV 1. december je dan, ki je posvečen boju proti aidsu: V letošnjem letu bo po vsem svetu zabeležen z geslom: Mladi lahko ustavimo aids. Ker mladi ljudje predstavljajo več kot polovico novih HIV infekcij, želi Svetovna zdravstvena organizacija z geslom poudariti potrebo o informiranosti mladih o bolezni-, načinu prenosa in zaščiti pred njo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v letu 1998 dnevno okužilo 16.000 ljudi, ob koncu leta je več kot 33 milijonov ljudi živelo s HlV-om. Ocenjujejo, da se devet od desetih ne zaveda okužbe. Veliko ljudi s HIV ali aidsom nima dostopa do zdravljenja, ki bi olajšalo njihovo trpljenje in bolečino. Več kot dvanajst milijonov odraslih in otrok je zaradi te bolezni že izgubilo življenje. Aids pomeni grožnjo celemu svetu in vsako leto zavzema nove smeri - v Indiji in Južni Ameriki, ki sta bili še pred nekaj leti razmeroma nedotaknjeni, število okuženih in bolnikov bliskovito narašča. 'Epidemija grozi vzhodni in centralni Evropi. Podsaharska Afrika pa je še vedno najbolj prizadeto področje sveta, kjer je več milijonov otrok izgubilo enega ali oba starša. V številnih delih sveta je aids največja grožnja ekonomskemu, socialnemu in nacionalnemu razvoju. V Sloveniji je bilo od leta 1986, ko je umrl prvi bolnik z aidsom, do konca letošnjega septembra prijavljenih 82 bolnikov, od tega jih živi še 23. V istem obdobju je bilo prijavljeno 69 oseb, ki so okužene z virusom HIV in še nimajo razvite bolezni. Za razliko od precej zanesljivega števila bolnikov, pa je število okuženih manj zanesljivo, saj so ti podatki odvisni od obsega testiranja na okužbo. Se vedno so v Sloveniji najbolj prizadeti homoseksualni moški, vse bolj pa izstopajo tudi primeri okužb Slovencev, ki so imeli heteroseksualne spolne odno- se v državah z visokim deležem okuženih prebivalcev in kjer je delež okuženih prostitutk zelo visok. Po razpoložljivih podatkih pa se hitro širjenje okužb med injicirajočimi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji še ni začelo. Okuženi večinoma trpijo zaradi zavračanja in diskriminacije. Vendar ta zaznamovanost omogoča posebne izzive. Ljudje, ki živijo z okužbo, bi morali igrati pomembno vlogo pri pomoči skupnosti v znanju in boju proti bolezni. Nihče med nami si ne sme pred aidsom zatiskati oči ne samo zaradi nevarnosti okužbe, pač pa tudi zato, ker smo vsi odgovorni, da bi okuženi in oboleli lahko brez izobčenja in zaničevanja živeli v naši družbi. Virus človeške imunske pomanjkljivosti kosi med otroki in odraslimi, med revnimi in bogatimi, med črnci in belci, tako na Severu kot na Jugu. Nevaren je nam vsem in nobena država, čeprav razpolaga s • Za nasvete in informacije se lahko obrnete na zdravnika Zavoda za zdravstveno varstvo v> Novem mestu, kjer se lahko tudi anonimno testirate na HIV. Anonimno in brezplačno testiranje opravljajo v Ljubljani na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete, posvetovalnica za aids pa je na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. še tako bogatimi znanstvenimi zmogljivostmi in ustanovami, se ne more sama spopasti z njim. Da bi ga porazili, se mora človeštvo združiti. JASMINA PATKOV1Č COLARIČ, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto • Ljubezen bedaka spametuje, modreca pa poneumi. (Diderot) v Šmarješki kardiološki dnevi Letošnji kardiološki dnevi v Šmarjeških Toplicah posvečeni uporabi ultrazvoka pri preiskavah srca in ožilja ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdravilišču Šmarješke Toplice so v petek in soboto, 19. in 20. novembra, pripravili 8. kardiološke dneve. Osrednja tema letošnjega srečanja kardiologov je bila eho-kardiografija, metoda preiskave srca in ožilja s pomočjo ultrazvoka, kije na področju kardiologije prinesla izjemen napredek. Ultrazvok omogoča zdravniku za pacienta neboleč pregled srca in ožilja in spremljanje zdravljenja, saj se lahko ultrazvočni pregled ponavljajo prez posledic za pacienta. Metoda je uporabna pri ambulatnem in bolnišničnem kot tudi znanstveno raziskovalnem delu. Po mnenju prof. dr. Mirana Frančiška Kende, predsednika Združenja kardiologov Slovenije, noben pacient ne bi smel zapustiti klinike, ne da bi opravil pregled z ehokardiografom. Na okrogli mizi v okviru 8. kardioloških dnevov so v Šmarjeških Toplicah razpravljali o uvedbi licenc za ehokardiografske preiskave, saj za razliko od nekaterih razvitih držav pri nas to še ni urejeno. Z ultrazvočnimi napravami so zelo dobro opramljene tudi številne periferne bolnišnice, vse pa nimajo ustrezno usposobljenih strokovnjakov. Izbira Šmarjeških Toplic za tradicionalno prizorišče kardioloških dnevov ni slučajno. Zdravilišče Šmarješke Toplice je namreč opremljeno z najsodobnejšimi napravami za diagnostiko in spremljanje zdravljenja obolenj srčnožilnega sistema, njegovi strokovnjaki pa imajo tudi za to potrebno znaje. Poleg tega je že od vsega začetka glavni pokrovitelj kardioloških dnevov tovarna zdravil Krka, ki je v srednji Evropi vodilni proizvajalec zdravil za zdravljenje kardiovaskularnih obolenj. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo Ehokardi-ologija, ki jo je združenje kardiologov izdalo pri Medicinskih razgledih tudi ob pomoči Krke. Knjiga naj bi poleg kardiologov s pridom uporabljali tudi študenti medicine kot učbenik. I. V. DIREKTOR KRKE MED KARDIOLOGI - Združenje kardiologov Slovenije, ki ima 160 članov in se sestaja dvakrat letno, je v Šmarjeških Toplicah dobilo domicil. Na 8. kardioloških dnevih so slovenski kardiologi generalnemu direktorju Krke Milošu Kovačiču (levo) v zahvalo za dolgoletno podporo izročili posebno diplomo, posebej pa se mu je zahvalil tudi predsednik združenja prof. dr. Miran F. Kenda (desno). Direktor Krke Miloš Kovačič na novinarski konferenci ni mogel mimo za Krko ugodnega razpleta spora z Merckom. Povedal je, da se je Krka z Merckom že dogovorila za skupen nastop na nemškem trgu, pogajajo pa se tudi za sodelovanje v ZDA. (Foto: L V.) OTVORITEV POTI DO MITREJA - Trak na začetku označene poti, ki od Rožanca vodi proti mitreju, so prerezali (od leve) predsednik krajevne skupnosti Petrova vas Anton Plut, predsednik koordinacijskega združenja projekta “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine" Janko Goleš in direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilo Breščak. V vasi bodo za obiskovalce uredili tudi parkirni prostor, pri Kočevarjevih pa bodo lahko dobili zloženko o mitreju. (Foto: M. B.-J.) Po poteh naše dediščine Po štirih letih končno turistična pot “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine” ■ Podpis sporazuma za naslednja tri leta ROŽANEC, ČRNOMEU - Po daljših porodnih krčih in včasih precej črnogledih napovedih so pred tednom dni končno pospremili v življenje turistično pot “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine”. Od 150 zanimivosti na tej poti so jih strokovnjaki izbrali 28, ki si zaradi svoje drugačnosti še posebej zaslužijo, da jih popotniki vključijo v svoj načrt potovanja. Prvi od zanimivosti, ki je označen in predstavljen v skladu s celostno podobo projekta “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine”, po kateri bodo prepoznavne tudi vse druge izletniške znamenitosti, je mitrej pri Rožancu v črnomaljski občini. Ob predstavitvi prve postaje so tako v vasi kot pri mitreju pripravili krajši slovesnosti. Na prvi je projekt, s katerim so pričeli pred štirimi leti, predstavil predsednik koordinacijskega združenja projekta Janko Goleš. Poudaril je, da gre za pilotni projekt evropskih držav v tranziciji, prav Slovenija pa je pri tem zgled drugim državam. Za Dolenjsko in Belo krajino je ta projekt pomemben tudi zato, ker smo dobili še brošuro z evropskim logotipom, kakršne nimajo niti najimenitnejši slovenski turistični kraji. Danilo Breščak, direktor zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki je izvedel projekt, pa je predstavil predvsem mitrej in mitraizem. Zanimivo je, da se je mitrej na Rožancu ohranil nepoškodovan - če seveda odštejemo zmrzali, lišaje in kisli dež, ki mu ne prizanašajo - vse do današnjih dni, čeprav je bila Mitrova vera uradno prepovedana. Veliko je k njegovi ohranitvi prispevala odmaknjenost, saj v slikovito dolinico kostanjevega gozdiča Judovje, kjer je v skalo vklesan Mitrov relief, vodi le ozek prehod. Predstavifev prve postaje “P° poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine” so v Črnomlju izkoristil' tudi za novegi spojrazum o sodelovanju pri projektu, ki so ga podpisal' minister za malo gospodarstvo 'n turizem Janko Razgoršek, državni podsekretar na ministrstvu za kme-tijsto, gozdarstvo in prehrano Ig°r Hrovatič ter župani. V projekt je namreč vključenih že 14 občin, 'n sicer Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Trebnje, Črnomelj-Metlika, Semič, Ivančna Gorica. Krško, Osilnica in Cerknica. Min'" ster Razgoršek je ob tem poudaril. da turizma ne predstavljajo le Kranjska Gora, Bled, Portorož in nekatera zdravilišča. "Mnogi si bolj kot betonsko džunglo želijo neokrnjen0 naravo ter bogato naravno in kulturno dediščino, kar jim lahko P°' nudimo prav s tem projektom, če se bomo dobro povezali in pripravuj zanimivo ponudbo. Ne smemo pasl privoščiti množičnega turizma, Je zatrdil minister. Hrovatič pa Je pristavil, da bodo s pomočjo tega projekta ljudje manj odhajal' s podeželja ter tako ohranjali kulturno krajino. -c M. BEZEK-JAKSt Ljubljansko pismo Odškodnin še od nikoder Koliko komu in kdaj? Če bo šlo vse po sreči, naj bi parlament še letos drugič razpravljal o predlogu zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Od prve obravnave zakona so minila že več kot štiri leta, saj so o predlogu razpravljali še poslanci prejšnjega sklica. Kdaj bo državni zbor opravil drugo obravnavo, pa ni znano. Morda bo le še decembra letos. Sprejem zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine je predviden z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki določa, da se v okviru sredstev, pridobljenih iz kupnine, ustanovi sklad za poplačilo vojne odškodnine. Upravičenci do odškodnine so določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, zakonom o popravi krivic in zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Navedeni zakoni pa ne urejajo pravice do odškodnine. Iz sklada naj bi izplačevali odškodnine za telesno in duševno trpljenje in odškodnine za izgubo življenja bližnjega. Višina odškodnine naj bi znašala od 25 do 50 tisoč tolarjev za vsak mesec prisilnega ukrepa. Skupna vsota odškodnine ne bi smela presegati 1,5 milijona tolarjev. Za osebe, ki so upravičene do prejemanja mesečne rente po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, pa naj bi se v znesek odškodnine vštela vsota od tedaj prejete rente. In kolikšne naj bi bile odškodnine? Vrednost odškodnine za mesec pretrpljenega nasilja naj bi znašala: za taboriščnike, ukradene otroke in politične zapornike po 50.000 tolarjev; za izgnance in internirance po 35.000 tolarjev; za mobiliziranec v redne vojaške enote okupatorja po 30.000 tolarjev; za begunce in delovne deportirance po 25.000 tolarjev. Odškodnina za izgubo življenja bližnjega, čigar smrt je neposredna posledica nasilnega dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, naj bi izplačal' upravičencu za pretrpljeno negmotno škodo v znesku 200.000 tolarjev. Če je upravičencev več, naj bi jim odškodnino razdelili po enakih delih. Predlagali so še, naj bi odškodnino izpla; čevali v dveh delih. Upravičene' naj bi prejeli v gotovini 300.000 tolarjev, ki se izplačajo v dveh letnih obrokih po 150.000 tolarjev. Drugi del odškodnine naj b' izplačali v obveznicah, izplačljivih v petih letnih obrokih, obrestovanih z letno obrestno mero v višini TOM + 1 tek. Prvi obrok naj bi izplačal' 1. septembra 2002. ' . Vlada pa predlaga znižanje višine odškodnine za posamezne upravičence, in sicer: za taboriščnike, ukradene otroke; 'f1 politične zapornike po 35.000 tolarjev; za izgnance in inter nirance po 25.000 tolarjev; z mobilizirance v redne vojas* enote okupatorja po 20.000 to larjev; za begunce in delovn deportirance pa po 12.000 to larjev. Vlada predlaga znižanje zaradi primerjave posarnezn' skupin odškodovancev med sc boj in glede na skupno visint) sredstev, ki bodo zaradi maj .. nih prihodkov sklada v najve J meri obremenila državni pr račun. .. i Odločitev, ali bo obveO ugodnejši predlog za zr vojnega nasilja ali tisti, k' ga J oklestila vlada, pa je zdaj v P stojnosti Državnega zbora Slovenije. VINKO BL atnik DOLENJSKI LIST Novomeška kronika NIČ VINA - Dolenjci komaj čakajo, da se Slovenija pridruži Evropski uniji. Potem jim niti najbolj zadrti policist ne bo mogel več reči, da sedijo za volanom vinjeni. Kot je slišati, unija cvička ne bo priznala za vino, zato bodo Dolenjci pili zgolj “vinu podobno pijačo". RAZDRTO - Ponavadi se v preimenovanju kakega kraja trejo interesi levo in desno usmerjenih strank, toda v primeru Šentjerneja je drugače. Da bi sosedom olajšali odločitev, jim prihranili prepire in stroške za referendum, so se s svojim predlogom oglasili prebivalci sosednjega najmanjšega slovenskega mesta. Ker je Šentjernej že celo leto prekopan skoraj do nerazpoznavnosti, predlagajo novo ime: Razdrto pri Kostanjevici. SPET DECI? - Nekateri krajani, ki so prisiljeni živeti v neposredni bližini smetišča v Leskovcu, so spisali peticijo. Ni jim všeč pot, po kateri roma odškodnina, ki menda do najbližjih in najbolj ogroženih sploh ne pripelje. Kako hudi so, še nismo uspeli izmeriti, vsekakor pa jih je treba vzeti resno. Nekoč so že ostro nastopili proti tedanjemu šefu krajevne skupnosti in ga silili, naj ga spije deci. Vsebino kupe so nastregli pri izcednih vodah pod deponijo. GENIALNO - Najpomembnejši snovalci prostorske ureditve Novega mesta bi najraje Glavni trg zaprli za pločevino, zaradi česar bi obiskovalci avtomobile puščali na obrobju mesta. Če pustimo vnemar genialno idejo, "da bi lahko parkirali kar pred bloki na Seidlovi cesti, zaenkrat ni uporabnih parkirišč. Morda je še najbolj primeren prostor nasproti avtobusne postaje Novo mesto. Tam lahko najde mesto zase kar Precej avtomobilov. Tistih seveda, ki se uspejo prebiti preko globokih jam. KRVAVA PREDJED - Novomeška kinodvorana je te dni vabila pred svoje veliko platno najmlajše, ki so uživali v novem filmu Asterix in Obelix proti Cezar-jm Film je menda zabaven, vsaj za hste, ki se jim je še uspelo nasmejati, potem ko so videli predfilm. Odgovorni so namreč mladim dušam na platnu pripravili s krvjo zabeljeno predjed, v kateri so morski psi prizadevno razkosavali človeška telesca. Prava matineja. M IZ MAŠ I H OBČI M Ena gospa je prvič zadovoljna, ker je samska. Njen sosed, ki ima ženo in tri otroke, ni Poštar, pa vseeno hodi redno na Pošto. Vsak dan po eno kartico Zdravstvenega zavarovanja. ŠERUGOVA potovanja OTOČEC - Kulturno in turistično društvo iz Otočca vabita na Predavanje s filmom. Jutri, 26. novembra, ob 18. uri bo namreč y avli otoške osnovne šole pestra m zanimiva doživetja z zadnjih Potovanj predstavil znani popot-9'k in dolenjski rojak Zvone Šeruga. dobrodošla darila Ljubljana, novo me- . TO - Center Dolfkc Boštjančič 12 Drage pri Igu, ki že 15 let skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, je včeraj od Poslovnega ^stenia Mercator prejel vozilo. enter za usposabljanje otrok in mladostnikov ima tudi enoto za varstvo in usposabljanje odraslih na.Škofljici, celodnevni oddelek v Šiški in dnevni oddelek v No-Vem mestu, ki mu, enako kot ^sem ostalim oddelkom, primanj-uje denarja. 1?? Iz novoivii ga lahko ti porabijo za karkoli nočejo, s tem da bodo odlagališča sanirali, se je izkazala za zelo jnodro in pravilno. Gasilci so nneli tako zadnja štiri leta na razpolago nekaj več denarja, kot bi Jim ga sicer priteklo. Vzpodbujen z letos uspešno zaključeno sana-ojo divjih odlagališč, pa namerava ribniški župan Jože Tanko za Prihodnje leto predlagati, da bi se lotili še čiščenja vodotokov oziroma divjih odlagališč ob vodah. Laški sel presenetil policiste - Običajno policisti presenetijo voznike motornih vozil, tokrat pa sc je zgodilo, da je voznik presenetil policiste. Oni dan so imeli Policisti spet akcijo, ki se ji uradno pravi "ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov”, po doma-e pa se temu pravi, da so z alkotesti mučili voznike. Tako so na Turjaku ustavljali vse voznike m med drugimi tudi nekega Ge-arja, prebivalca iz zgornje Kolp-ske doline. Povabili so ga v svoj avto in mu dali balonček. Gebar ^ pihanja ni branil. Pridno je pi-nal in policist je ugotovil, da je napihal ničlo. Seveda policist aikoskopu ni verjel in tudi Gebar-ki mu je zagotavljal, da ni pil, ne. Žrtvoval je še en balonček in mti tokrat je napihal ničlo. Policist je bil zelo presenečen in je Poklical sodelavca, češ: "Poglej, ^aj takega se mi ni še nikoli primerilo! Dvakrat sem mu dal pi-ati in obakrat ni napihal nič. Še se dogajajo čudeži tudi v našem Poklicu.” To dogodivščino mi je Pripovedoval Gebar, ko sva v nravstvenem domu čakala na Pregled srca. Potožil je še, da ima elo slabo srce, nakar mu je nek-no od čakajočih zabrusil: “Saj ni čud: , -no, v časopisu sem oni dan . rak daje alkohol koristen za srce. n ker ga ne piješ, si zdaj tukaj.” n ROZAMUNDE SE NE GRE-VEČ - Ženski pevski zbor Rozamunda, ki že dvanajst let de-ujc v KUD Marij Kogoj Turjak, j® izstopil iz KUD in šel na svoje, o zamere je menda prišlo, ker ni eparja za gostovanja, prevoze, aJe in drugo, saj so si pevke tudi bjeke kupile same. . SEDEŽ JE V KRAJEVNEM t°MU - Poročali smo, da so na .mjaku izvolili krajevni odbor, ki , e'uje za območje nekdanje kra-|j ne skupnosti. Zdaj smo zvede-' da je sedež odbora v krajevnem ,°mu Kulturno turističnega zavo-kjer že domuje-j KUD Marij Kogoj, Turistično tuštvo, Gasilsko društvo in Šport-0 mladinsko društvo Turjak. RIBNICA - Od treh preventivnih programov, ki jih je izvajal ribniški center za socialno delo, danes izvajajo le še dva: šolo za življenje, ki namenjena vsem učencem 8. razredov na območju ribniške upravne enote, in program skupine za osebnostno rast, ki pa je iz leta v leto uspešnejši. “Skupina za osebnostno rast trenutno šteje 21. prostovoljcev in prostovoljk; med njimi jih je 6, ki sodelujejo pri programu že od samega začetka pred skoraj štirimi leti,” pravi vodja ribniškega Centra za socialno delo Majda Vrh. Prostovoljci so dijaki in študentje, nudijo pa v prvi vrsti učno pomoč učencem osnovnih in srednjih šol. “Običajno ima vsak prostovoljec enega ali dva učenca, vendar imamo zaradi letošnjega izredno velikega zanimanja za nudenje pomoči, v tem trenutku prostovoljcev več kot učencev, ki potrebujejo pomoč,” pravi Vrhova. Mladinske delavnice za učence 7. razredov, ki so bile eden izmed njihovih preventivnih programov, so prepustili šolam, vendar imajo tudi s preostalima dvema programoma delavci Centra še vedno veliko dela. “Šolo za življenje, ki jo izvajamo v naših prostorih, organiziramo enkrat letno, ker pa je 8 razredov, to za nas pomeni osemkrat. S prostovoljci iz skupine za osebnostno rast pa se redno srečujemo vsakih 14 dni,” pojasnjuje Vrhova. V zadoščenje za vloženo delo jim je uspešnost obeh programov, ki se kaže tako v navdušenju osmošolcev ob za- ključku njihovega obiska na centru kot v izboljšanju učnega uspeha in tudi bolj socialnega obnašanja učencev, ki jim nudijo pomoč preko prostovoljcev. “Pogoj za delo v skupini za osebnostno rast je, da se prostovoljec dobi z učencem vsaj enkrat tedensko,” pravi Vrhova. Prenekatero sklenjeno prijateljstvo med prostovoljci,jn učenci, ki skupaj preživljajo del svojega prostega časa, pa, kot pravi, še dodatno potrjuje uspešnost tovrstnega dela boljših učencev iz socialno urejenih družin z manj uspešnimi učenci iz običajno slabše situiranih družin. M- L.-S. SKUPINA ZA OSEBNOSTNO RAST - Med učenci, ki potrebujejo pomoč, prevladujejo fantje, saj so med njimi le štiri dekleta; obratno pa je pri prostovoljcih, med katerimi so razen dveh fantov sama dekleta. Na posnetku: del članov skupine z direktorico centra Majdo Vrh (skrajno desno) na izletu, ki ga zanje enkrat letno organizira Center za socialno delo (M. L.-S.) Več prosilcev, manj štipendij Kadrovske štipendije sta letos razpisali le dve kočevski podjetji - Za republiško štipendijo zaprosilo 751 prosilcev Prvi pesimist, drugi optimist Prva na državnem tekmovanju v logiki: Erik Štrumbelj in Matjaž Šega KOČEVJE - Dijaka 2. a razreda kočevske gimnazije, Matjaš Šega in Erik Štrumbelj, sta si na nedavnem državnem tekmovanju v logiki z osvojitvijo največjega možnega števila točk prislužila delitev prvega mesta. Za oba odlična in na številnih področjih aktivna dijaka je bil to do sedaj največji, ne pa tudi edini omembe vreden uspeh. KOČEVJE - Število razpisanih kadrovskih štipendij kakor tudi število podjetij, ki štipendije razpisujejo, v kočevski občini iz leta v leto pada. Glede na majhno število razpisanih kadrovskih štipendij, težko socialno stanje mnogih kočevskih družin in visoke stroške šolanja pa se število vlog za republiške štipendije veča. Se lani je v razpisu kadrovskih štipendij sodelovalo 5 kočevskih podjetij, ki so razpisala skupno 33 štipendij, letos pa sta štipendije razpisala le Lik Kočevje in Mercator KG, d.o.o., Kočevje. Od skupno letošnjih le 24 kadrovskih štipendij, jih je večina za lesarske smeri izobraževanja. Vloge za republiško štipendijo je oddalo kar 751 prosilcev, in sicer 581 dijakov in 170 študentov. Pozitivno je bilo rešenih 62 odst. vlog, kar pomeni, da bo v letošnjem letu štipendije prejemalo 372 dijakov in 94 študentov. Glede na veliko število negativnih odločb na kočevskem uradu za delo pričakujejo, da se bo povečalo število prosilcev za bančna posojila. Do prvega razpisanega roka, ki je sedaj podaljšan do 26. novembra, so prejeli 20 vlog prosilcev iz Kočevja in Ribnice. Število predlogov za Zoisovo štipendijo, ki jih podajajo šole, se Turizma ni brez znanja Izobraževanje turističnih vodnikov KOSTEL - Mlado Turistično športno društvo Kostel uspešno deluje in je bilo zato deležno tudi že več pohval in priznanj. Predsednik Stanko Nikolič, ki je pred kratkim prejel visoko priznanje Turistične zveze Slovenije, pravi: “Turizma na podeželju ni brez znanja, zato dajemo poseben poudarek izobraževanju članov društva in tudi vsgh občanov naše mlade občine. Prav te dni so naša prizadevanja usmerjena v izobraževanje turističnih vodnikov, in to za vodenje turistov in izletnikov po domači občini pa tudi po drugih območjih Slovenije. Pri tem računamo na pomoč občine, Ljudske univerze Kočevje in drugih, ki se s takim izobraževanjem ukvarjajo. Za izobraževanje članov in občanov smo doslej naredili kar precej, saj smo pred kratkim zaključili s tednom vseživljenjskega izobraževanja in s seminarjem za vodnike raftov. Sicer pa smo imeli letos že sedem predavanj o urejanju okolja, zdravi prehrani in drugem. Z Vitro iz Cerknice pa smo organizirali lani študijske krožke o turističnem razvoju podeželja, ki so se ga udeležili člani desetih gospodinjstev, ki že delujejo na področju turizma ali pa se na to pripravljajo. V kratkem pa bomo izdali tudi knjigo o pristnih kostelskih jedeh in pijačah, ki smo jih predstavili na nedavni razstavi ob tednu vseživljenjskega učenja.” J. P. je v zadnjih dveh letih podvojilo. Se pred dvema letoma so prejeli le 23 predlogov, letos pa kar 43 predlogov osnovnih šol in 4, ki jih je podala gimnazija. Pogoje za podelitev štipendije je izpolnilo 17 kandidatov, tako da jih bo skupaj s starimi v letošnjem šolskem letu prejemalo 61 dijakov, med katerimi jih kar 80 odst. obiskuje gimnazijo. Ker novih predlogov za Zoisovo štipendijo od visokošolskih izpbraževalnih ustanov letos niso prejeli, jo bo prejemalo le 43 študentov. Med njimi je 7 absolventov, ki bodo predvidoma prihodnje leto zaključili svoje izobraževanje in se tako pridružili 18 absolventom in diplomantom iz preteklega leta. M. LESKOVŠEK-SVETE Erik je na lanskoletnem državnem tekmovanju iz matematike osvojil tretjo nagrado, Matjaž pa je lani skupaj s še dvema dijakoma pripravil raziskovalno nalogo Biološka in kemijska analiza reke Rinže, ki jo je po osvojitvi prvega mesta na regijskem tekmovanju raziskovalnih nalog oktobra letos predstavil na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Tekmovanj se rada udeležujeta, pravita, daje, če dosežeta dobro uvrstitev, še toliko bolje. Že kot osnovnošolca sta bila na državnem tekmovanju v logiki, sicer pa si med vidnejše uspehe prištevata tudi osvojeno 4. mesto med 16 sodelujočimi ekipami na letošnjem mednarodnem debatnem srečanju v Novem mestu. Oba sta namreč člana gimnazijskega debatnega krožka; ob tem da Matjaža poleg računalnikov zanimata še fizika in kemija, Erika pa predvsem računalniki in še posebno tridimenzionalna grafika, pa sta oba tudi člana krožka za logiko. V prostem času oba rada igrata košarko, oba pa tudi navdušujejo znanstveno fantastične in fantazijske knjige. Čeprav sta zgovorna, se rada šalita in sta razen tega, da sta sošolca, tudi prijatelja, kiju zanimajo enake reči, pa sta si, kot pravita, v svoji biti zelo različna: Erik je nepopravljiv pesimist, Matjaž pa rojen optimist. Tako tudi vsak na svoj način izražata zadovoljstvo nad šolanjem na DRŽAVNA PRVAKA - Erik Štrumbelj (levo) in Matjaž Sega (desno) skupaj z mentorjem krožka za logiko Mirkom Škofom (Foto: M. L.-S.) KOSTELSKE JEDI IN OBIČAJI KOSTEL - Te dni je izšla knjižica “Kako so se obnašali Kostelci...?”, ki jo je uredil Peter Svetik, izdalo pa Turi-stično-športno društvo Kostel. Gre za prvo poizkusno izdajo kuharskih receptov o kostelskih jedeh pa tudi navadah in običajih, dodanih pa je tudi nekaj šaljivih zapisov o hrani. Urednik.je domiselno združil, kar je bilo že doslej zapisanega in povedanega s sodobnostjo. Pri tem je uporabil tudi posamezne narečne kostelske besede, kar daje knjižici (24 strani, le 50 izvodov) še dodatno privlačnost. V pomoč občini za Kostel Delo Kostelskega društva - Skrb za ohranjanje dediščine KOSTEL - Kostelsko društvo so pred dvema letoma in pol ustanovili Kostelci in prijatelji Kostela z namenom, da bi takratni kočevski KS Kostel pomagali, da bi postala samostojna. S pričetkom dela občine Kostel v začetku letošnjega leta so dočakali uresničitev svoje najpomembnejše naloge, vendar pa s tem, kot pravi predsednik društva, sicer župan občine Škofljice, dr. Jože Jurkovič, njihovega dela še ni konec. Z ustanovitvijo občine je pretežni del bremena prizadevanj za ohranitev življenja na demografsko redko poseljenem področju Kostela prešel na občino, prednostna naloga društva pa je postala skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Junija letos so skupaj z domačini očistili okolico cerkvice v Slavskem Lazu, s čimer so nadaljevali z lani začetimi očiščevalnimi akcijami, ko so uredili okolico in dostop do cerkve v Kostelu. Organizirali so tudi redno poletno srečanje Kostelcev. V želji, da bi z medsebojno izmenjavo idej o možnostih razvoja Kostela prispevali k delu občine na zagotovitvi pogojev za življenje in delo ljudi, pa so pred nedavnim organizirali tudi prvo srečanje Kostelcev, ki živijo izven Kostela. 3. decembra bodo organizirali tradicionalno miklavževanje in imeli občni zbor, na katerem bodo obravnavali program dela, ki pa je za prihodnje leto obsežnejši od letošnjega. “Namesto sedaj le ene za prihodnje leto načrtujemo dve konkretni akciji, prav tako pa bomo tudi naša dosedanja srečanja skušali prihodnje leto organizirati večkrat,” pravi dr. Jurkovič. Pomembna naloga društva bo tudi izdaja slovarja kostelskega nareč- kočevski gimnaziji. Erik pravi, da kot vsak dijak misli, da od njih zahtevajo preveč, bolj za šalo pa dodaja, da šola ne zavira njihovega napredka. Matjaž, ki želi povedati pravzaprav isto, pa pravi, da jim šola v težkih razmerah, v katerih deluje, ker domuje v isti stavbi kot srednja šola Kočevje, omogoča največ, kar lahko, in dodaja, da mu ni žal, ker obiskuje kočevsko in ne katere druge gimnazije. M. LESKOVŠEK-SVETE dr. Jože Jurkovič ja, pri čemer se bodo v želji, da bi ohranili pristno kostelsko govorico, poslužili tudi sodobne avdio-in videotehnike. “Največ za ohranitev jezika se da narediti, če bodo ljudje v Kostelu ostali,” pravi dr. Jurkovič in dodaja, da bo zato še naprej naloga društva, da bo občini pomagala ustvarjati pogoje, ki bodo mladim omogočali, da bodo lahko ostali doma. M. L.-S. NA HRIBU SLAB PRITISK VODE LOŠKI POTOK - Vodovodno omrežje v spodnjem delu Hriba je staro že preko 50 let, zato je izguba vode izredno velika. Brez vode često ostanejo stanovalci v višjih stavbah. Te dni poskušajo cevovod vsaj delno sanirati. Večjega uspeha pa seveda ni pričakovati, saj je vsa napeljava, še posebej v občinskem središču, pod asfaltom in, kar je najhujše, niti upravljavec točno ne ve, kod poteka. Občina in Hydrovod načrtujeta širšo obnovo vsega vodovodnega omrežja, ki delno napaj tudi KS Drago. Kdaj bo na vrsti, pa je težko reči. Vsekakor bo intenzivnost prenove odvisna od denarja. Nataša Tanko Ribniški študentje v novih prostorih Člani kluba tudi dijaki RIBNICA - V kletnih prostorih nekdanje vrtnarske hišice na Knafljevem trgu, v kateri že nekaj let domujejo člani društva upokojencev, invalidov, borcev in ribičev, so v petek odprli prostore tudi člani študentskega kluba Ribnica. Čeprav je bil klub ustanovljen sele pred nekaj leti, so njegovi člani v tem času veliko postorili za ureditev razmer, zlasti so se izkazali pri pridobivanju” strehe nad glavo”. “V klub je trenutno včlanjenih 84 študentov iz občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Upam, da se na bodo zdaj pridružili tudi drugi, saj smo s pridobitvijo prostorov zagotovili možnost za pogostejša srečanja in organiziranje delavnic ter predavanj”, je ob odprtju povedala Nataša Tanko, predsednica kluba. Klub bodo “okrepili” še z dijaki. Ta združitev je malce nenavadna, a je smiselna. Večina dijakov bo namreč nadaljevala študij, zato je prav, da jih že zdaj seznanijo z nalogami. In drugi razlog? “Precej dela na račun študentskega kluba opravijo dijaki. Tudi nekatere ugodnosti, kijih imamo študentje, na primer obisk kino predstav v domačem kraju, bi lahko izrabili tudi dijaki, saj so med tednom v Ljubljani, Kopru ali Mariboru.” Ob odprtju prostorov je spregovoril tudi ribniški žu- Can Jože Tanko. Dejal je, da o občina prisluhnila njihovim pobudam in jim po svojih močeh tudi pomagala. M. G. Veliko zamimanje za prostovoljno delo Uspešni preventivni programi ribniškega centra za socialno delo - Trenutno več prostovoljcev kot učencev, ki potrebujejo pomoč 12 NAŠIH O S C I v “Ce ne bi bil Pungartnik župan Na zboru krajanov Trebnjega deljena mnenja o Ravnikarjevem ureditvenem načrtu za center mesta - Bodo strokovnjaki civilne pobude le uskladili poglede z arhitektom? TREBNJE - Vodstvo trebanjske krajevne skupnosti je sklicalo zbor krajanov, da bi “sondiralo teren” glede ureditvenega načrta (UN) centra mesta Trebnje, ki so ga občinski svetniki pomladnih strank s podporo svetnika LDS Petra Freliha že dvakrat zavrnili. Kljub ponovnemu obširnemu pojasnjevanju kronologije dogodkov pri sprejemanju odloka o UN iz ust predsednika sveta KS Staneta Sitarja, predstavnika oddelka za okolje in prostor Draga Bregarja in ljubljanskega arhitekta Andreja Ravnikarja, čigar podjetje je izdelalo dokumente o spornem UN, ter predstavnic civilne pobude Bariče Smole in Marje Hribar je bilo v prvem delu več razpravljavcev proti ponujenemu UN kot pa zanj. veniji. Predsednik sveta KS Sitar je pozval strokovnjake, ki jih je na zboru zastopal Peter Frelih, naj vendar sedejo z arhitektom Ravnikarjem za isto mizo in proučijo, kako pripraviti za vse strani sprejemljiv predlog UN za občinski svet. Svetniki bodo spet imeli v rokah platno in škarje! * P. P. “Če ne bi bil Pungartnik izvoljen za župana, bi bil ta UN sprejet,” je komentiral Ciril Pungartnik, kako takšna izjava v javnosti iz “nekih” krogov kaže predvsem na politično ozadje “blokade” eldeesovega župana. Pungartnik je na izrecno vprašanje, ali ima občinski svet pravico ponovno proučiti nove predloge za morebitno dopolnitev Ravnikarjevega dokumenta, odgovoril pritrdilno. Blaž Pavlin in Marjan Zupančič ISCEM MOZA S KULTURO TREBNJE - Ljubitelje gledaliških predstav vabita SLKD Območna izpostava Trebnje in TIC, da si do 26. novembra rezervirajo vstopnico za komedijo Iščem moža s kulturo srca (glavna vloga Gojmir Lešnjak - Goje), ki bo v kulturnem domu v Trebnjem. V predprodaji bodo vstopnice po 1.000 tolarjev, v redni prodaji pa po 1.200 tolarjev. KONCERT ZAGRISKIH FANTOV ŠENTLOVRENC - Jutri, 26. novembra, bo ob šestih zvečer v Kulturnem domu koncert Zagri-ških fantov, ki prepevajo pod vodstvom Darka Bregarja. Kot gostje bodo nastopili pevci mešanega pevskega zbora dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra pod vodstvom Fani Anžlovar. sta namreč zatrjevala, da po dvakratni zavrnitvi Ravnikarjevega UN lahko občinski svet le razpiše nov natečaj za izvajalca... Zupančič je spomnil, da so pri drugem glasovanju o odloku UN na občinskem svetu predlagali, da bi odložili sprejem tega dokumenta in da “je občinski svet pokazal dosti odgovornosti, ko je omogočil ponovno razpravo”. Tako je odgovoril na očitek Janeza Zajca, daje bilo takšno ravnanje občinskega sveta neodgovorno, saj izzveni, kot “da ostane tako stanje, ki nam je lahko v sramoto. Prostorje predragocen in vsake želje ne bo nikoli moč upoštevati, so menili drugi. Očitek predsednika sveta KS, Staneta Sitarja, da doslej občinski svetniki iz KS Trebnje niso nič storili za to krajevno skupnost, je Marjan Zupančič zavrnil kot očitno laž in vrnil žogico, češ, da je svet KS tisti, ki ni speljal stvari do konca. Sitar pa je odgovoril, da na javni razpravi o odloku UN na sedežu KS ni bilo nobenega občinskega svetnika in da ima pooblastilo, da na zboru krajanov sproži zahtevo za odpoklic takih svetnikov! Predsednik Kluba študentov občine Trebnje Robert Meglič ni opazil, da bi v sedanjem UN kdo mislil na mladino, in je predlagal, da bi v Trebnjem naredili mladinski center. Bojan Gole je menil, da bodo šli investitorji drugam, če ne bodo imeli pripravljenih dokumentov. Pozval je, naj vendarle stopijo iz podrejenega položaja, da se bodo morali načrtovalci avtoceste prilagoditi trebanjskemu UN, ne pa obratno, podobno kot se je zgodilo drugod po Slo- SEVNISKI ORNITOLOGI DOBILI .1. NAGRADO SEVNICA - Mladi sevni-ški ornitologi, ki izhajajo iz krožka profesorja biologoje na sevniški šoli, Dušana Klenovška, Peter Požun (8.r.), Danilo Brečko (1; letnik lesarske šole v Sevnici) in Gregor Godler (2. letnik srednje računalniške šole v Velenju), so na 5. državnem srečanju mladih ornitologov v Mariboru dosegli z raziskovalno nalogo “Mestna lastovka v Sevnici” prvo mesto v-kategoriji srednjih šol. Naloga je zajemala popis vseh (skoraj tisoč!) gnezd v Sevnici. Sevniški ornitologi se bodo za nagrado udeležili tudi ekskurzije v narodni park Isola della Cona ob izlivu reke Soče. HELENA KOZAR - ZIDARIČ DIREKTORICA INPLETA SEVNICA - Po dolgem uspešnem vodenju Inpleta, ki so ga ustanovila konfekcijska podjetja Lisca, Jutranjka in Komet, se je direktorica Marija Jazbec umaknila v pokoj. Nadzorni svet Inpleta je za novo direktorico Inpleta imenoval diplomirano ekonomistko Heleno Kožar - Zidarič iz Loke pri Zidanem Mostu, doslej zaposleno v sevniškem Taninu in nazadnje v Inpletu. Zidaričevo so sicer na občinskem svetu v Sevnici in Krškem pred kratkim imenovali za direktorico posavskega podjetniškega centra. Soglasje bi moral dati le še brežiški občinski svet. ona Stane Hribar in njegov pomočnik Franc Jevnikar sta se na Čatežu pri Trebnjem takole prijateljsko pogovarjala z direktorjem Dolenjske Maksimilijanom Jakopinom. V bližini so se sukali tudi nekateri njihovi sodelavci in sam vrhovni poglavar Marcatorja Zoran Jankovič. Samo vprašanje časa je še, kdaj bo naposled “poroka”. (Foto: P. P,) PIJAN NADALJEVAL Z VOŽNJO ZIDANI MOST - 20. novembra ponoči so policisti do iztreznitve pridržali 27-letnega vinjenega B. G. iz okolice Trebnjega. Alkotest je pokazal kar 3,29 g/kg alkohola v izdihanem zraku, zato so mu policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali vožnjo, tega pa ni upošteval in so ga znova ustavili v naselju Stefan. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške. Krmeljčani ponosni na svojo šolo Njihova šola prejela najvišje priznanje - grb občine Sevnica - Šola je tudi kulturno in družabno središče Krmelja SEVNICA, ŠENTJANŽ - Med 18 predlogi za dobitnike letošnjih priznanj sevniške občine se je občinski odbor za priznanja soglasno odločil, da letos podeli osmero priznanj. Kot smo že poročali, je na slovesnosti, združeni s 700-letnico Šentjanža, najvišje priznanje - grb občine Sevnica dobila osnovna šola Krmelj, priznapji Dušana Kvedra Tomaža sta prejela direktor sevniške Lisce Vilijem Glas in zgodovinar Janez Kos iz Šentjanža, medalje Dušana Kvedra Tomaža pa Atletski klub Sevhica, kmetica Majda Biderman s Kladja nad Blanco, upokojeni gospodarstvenik Ivan Gole iz Trebnjega, sevniški podjetnik Karel Kozole in kulturni animator, zborovodja Ciril Udovč iz Dolenjega Boštanja. V naslednjih tednih bomo skušali predstaviti dobitnike priznapj. Osnovna šola Krmelj je s svojim uporabljajo sodobne modele uče- delom vpeta v življenje in delo kraja. Je izobraževalno, vzgojno, kulturno in družabno središče Krmelja, ki vzgaja odgovorne, motivirane otroke z željo po sodelovanju in samostojnosti. Skrbi za razvoj vsakega posameznega učenca, razvija njegovo vedoželjnost in tisto, kar zmore. Učenci si v tej šoli pridobijo veliko uporabnega znanja in po prizadevanju učiteljev in staršev postanejo uglajeni mladi ljudje, ki imajo radi svoj kraj. Pri učno-vzgojnem procesu nja in poučevanja. Učenci dosegajo lepe uspehe na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih na vseh področjih. “Poleg osnovnega poslanstva, ki ga šola in njen kolektiv izvajajo izredno odgovorno, strokovno in prijazno učencem, šola vzorno sodeluje z mnogimi institucijami in tako dopolnjuje dejavnost številnih institucij, otrokom pa so tako omogočene mnoge interesne dejavnosti,” je poudarjeno v utemeljitvi, zakaj si je letos krmeljska osnovna šola ŠTIRJE ŽUPANI - Po polemičnem zboru krajanov v Trebnjem, ki se je končal šele okoli 22. ure, so nadaljevali moževanje in druženje v gostilni Opara tudi bivša predsednika trebanjske občinske skupščine Ivan Gole in Ciril Pevec, bivši župan in poslanec Lojze Metelko ter sedanji župan in poslanec Ciril Pungartnik. Medtem ko so se Gole, Pevec in Pungartnik na zboru jasno in glasno zavzemali za čim prejšnji sprejem ureditvenega načrta centra, je bil Metelko ves čas tiho. Zato pa so bili možaki, ki so se “zalum-pali” do pol dveh zjutraj, toliko bolj zgovorni v sproščenem klepetu in ob tej priložnosti znova spomnili Metelka, da je še on podpisal pogodbo z Mercatorjem in zastavil ureditveni načrt centra. (Foto: P. Perc) Wf zn f>out ■ f V Kjgjs ] l i; *foSW. * 1 L PRODAJNI CENTER KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE - Preteklo soboto je bil velik dan za KZ Trebnje in Mokronog, kjer so odprli nov prodajni center zadruge. Razprostira se na 860 m2, naložba pa je po besedah direktorja KZ Trebnje Ludvika Jermana vredna skoraj 200 milijonov tolarjev. V njem je našla svoj prostor trgovina z repromaterialom, rezervnimi deli, gnojili, sredstvi za varstvo rastlin, skratka, založena je z vsem, kar potrebuje sodoben kmet. V trgovini je tudi bela tehnika, akustika in razne drobnarije za gospodinjstvo. Pod streho prodajnega centra je še sodobna živilska samopostrežnica z mesnico in mini pekarno ter bife. Center je zgrajen po ideji ahitektke Joži Uhan in po projektih podjetja Linea Trebnje. Za to pridobitev so čestitali predsednik državnega sveta Tone Hrovat, minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, trebanjski župan Ciril Pungartnik in predsednik sveta KS Mokronog Tone Maver. Za kulturni spored so poskrbeli folklorna skupina Kres iz Novega mesta in mokronoški pevci. (Foto: P. Perc) % i zaslužila grb občine Sevnica. Učitelji in učenci krmeljske osnovne šole dejavno sodelujejo v DKŠD Svoboda Krmelj kSt vodje različnih sekcij, režiserji, animatorji, soustvarjalci mnogih kulturnih in športnih prireditev, gledaliških predstav, koncertov, strokovnih in potopisnih razstav. Krvodajalske akcije so v tej šoli že tradicija. Vsako leto sodelujejo pri srečanju starostnikov in raznih zbiralnih akcijah. Krmeljska šola vzgaja učence v duhu strpnosti in spoštovanju starejših. Vsako leto sodelujejo tudi na občinskem tekmovanju, učence pa spodbujajo, da vstopijo v gasilske vrste. Društvo prijateljev mladine Krmelj v tesnem sodelovanju s šolo uresničuje svoj obsežni celoletni program, ki vključuje dejavnosti za ustvarjalno in sproščeno preživljanje prostega časa. P. P. PRENOVLJENA ŠOLA V DOBRNIČU - V sredo, 17. novembra, smo začeli s poukom v prenovljeni šoli. Solo so prenavljali dva meseca in pol. Prenovili so streho in na podstrešju uredili dva razreda in zbornico. Uredili pa so tudi druge razrede in sanitarije. Razredi so zelo lepo urejeni. V pritličju je prostor za malo šolo, v prvem nadstropju sta drugi in četni razred, v novih prostorih pa prvi in tretji razred ter zbornica. V prenovljeni šoli mi je zelo lepo, še lepše pa bi bilo, če bi imeli tudi telovadnico. (Primož Novak, 4. r. OŠ Dobrnič) V VOLČJEM POTOKU Šele dobro smo začeli s poukom, že smo imeli prvi naravoslovni dan. Šli smo v arboretum v Volčji Potok. Arboretum se imenuje zato, ker tam gojijo drevesa in grmovnice. Najprej smo spoznali močvirsko cipreso in njene lastnosti. Odpravili smo se proti ribniku, kjer imajo race, gosi in labode. Videli smo belega in črnega laboda. Malo naprej je stalo drevo platana. Ima skorjo, podobno vojaški opremi. Onesnažen zrak mu ne škodi. Videli smo tudi rumeni dren in poskusili njegov plod. Malo naprej je stalo drevo z imenom tulipanovec. To ime je dobilo po listih, saj so v obliki tulipanovega cveta. Tudi pušpan ni manjkal. Videli smo francoski park, ki je someren. Po eni uri hoje smo prišli do jezera, kjer so plavali lokvanji. Za konec smo si ogledali, kaj vse lahko naredimo iz pušpana. Preden smo odšli, smo se še zahvalili in pomalicali. Ta naravoslovni dan mi je bil zelo všeč. TINA KROŠEU, 4. r. OŠ Blanca KAKI DARJE BOŽIČ - Na pristojnem pobočju pod sevniškim gradom je Darja Božič tik pred mrazon in snegom obrata 25 čudovitih kakijev, kakršnih ni ravno pogosto najti niti na Primorskem, od koder je Darji prinesel sadiko prijatelj Stane. Kaki bi imel morda kar okrog 200 sadežev, če bi vsi cvetovi in sadeži ostali na drevesu. (Foto: P. Perc) Trebanjske iveri JIH JE KAJ V HLAČAH? -Predsednik sveta trebanjske KS Stane Sitarje na zadnjem zboru okrog 150 krajanov pozval strokovnjake civilne družbe, ki nasprotujejo Ravnikarjevemu projektu ureditvenega načrta centra mesta, naj vendar sedejo skupaj z arhitektom Ravnikarjem, če jih je kaj v hlačah, in skušajo najti rešitev za razvoj in napredek mesta. Ker je med deveterico strokovnjakov tudi gradbena inženirka Marja Hribar, ki sicer občasno nosi hlače, je še čudno, da ostremu Sitarju ni nihče očital, da njegove opazke zvenijo po - moškem šovinizmu... BO MINISTER NASAN-KAL? - Kmetijski minister in ovčerejec Ciril Smrkolj je preteklo soboto ob otvoritvi prodajnega centra trebanjske kmetijske zadruge v Mokronogu v svojem hudomušnem slogu povedal, kaj vse mu hočejo naprtiti tisti, ki bi ga radi “odrezali”. Ta čas je Smrkolj deležen največ kritik zaradi odstrela medvedov. Si je zato minister v trgovini tako pozorno ogledoval sanke, ker je tuhtal, kaj bi še postoril, da ne bi “nasankal”? Smrkolj pa je znova pokazal, da ima dobre živce, saj ga ni vrglo iz tira, ko je med njegovim govorom “crknilo’ ozvočenje in se vrnilo malo pozneje med nagovorom trebanjskega župana Cirila Pungartnika. Ni bilo niti besedice, ali gre za eldesovsko zaroto! CVETANOV VOL - Mokronoški velemesar Anton Cvetan je s svojim osebjem ob otvoritvi prodajnega centra KZ Trebnje pripravil za več kot petstoglavo množico okusnega vola na ražnju. 680 kg težko živinče je darovala trebanjska kmetijska zadruga. Približno 350 kg mesa je množica pospravila že dopoldne, saj je slastne zalogaje izdatno zalala z zastonjskim vinom. (Foto: P. P.) REVIJA PIHALNIH ORKESTROV GROSUPLJE - Ivanška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredi v soboto, 27. novembra, ob sedmih zvečer v avli osnovne šole Louisa Adamiča območno revijo pihalnih orkestrov. Nastopili bosta godbi Stična in Dobrepolje ter pihalni orkester glasbene šole Grosuplje. Sevniški paberki BERTA TUDI Z BERGLAMI? - Ravnateljica krmeljske osnovne šole in skupina učenčev s te šole sta se oglasili prl sevniškem županu Kristijanu Jancu, da bi mu na zanimiv in duhovit način čestitali za občinski praznik. Županje bil skoraj tako vzhičen kot takrat, k° mu jc miss Slovenije 98 M|Sa Novak ob praznovanju v Šentjanžu pritisnila “cmoček". Ra?" nateljica Logarjeva pa je imen1 pred podelitvijo najvišjeg3 priznanja njeni šoli - grba občine Sevnica - precej težav hrbtenico, toda kdor jo pozn?j ve, da takšne priložnosti ne zamudila, čeravno bi moral' priti z berglami... v SUPER PREDSEDNIK ' Da je krajevna skupnost Sen -janž iz pred leti najmanj razvit postala po sodobnih cestni povezavah in drugi mfrastru*' turi primerljiva ostalim kra jevnim skupnostim v sevn*** občini, ima po mnenju števij!1' krajanov in Občinarjev veli* zasluge tudi šentjanški "m|n župan Milan Jamšek. Kako ni uspeva, daje pristal super prc’ sednik in ostaja med desetin najboljšimi prodajalci Savni pnevmatik v Sloveniji, pa oSl ja skrivnost... Krške novice NAJBOLJŠI KANDIDATI -Nekatere politične partije v Krškem so bile v zadnjem času “viharjev notranjih igrača”. Bojevale so namreč bitko za oblast, in to tako, da so v omikanih ravsih na strankarskih sejah izbirali, kdo od članov stranke je najboljši človek za to ali ono pomembno funkcijo na občini Krško. O imenih tokrat ne bi ničesar, mogoče le o tem, da občina dobiva- na novo vsaj enega delavca, ki je doma iz krajev župana Francija Bogoviča. Če sta oba iz istih krajev, pa nista iz iste stranke. Kaj bo odločilo? DEDKI? - Dedek Mraz, ki običajno “pokriva” ob novem letu krško občino, bi se lahko imenoval tudi Upajoči. Še zmeraj namreč upa, da bo lahko obdaril vse krške otroke in da bo za to dobil v občini, iz proračuna in drugače, denar, s katerim bi napolnil svoj darilni koš hrepenenja. Res pa je, da do danes ni nič kazalo, da bi za svoj novoletni program dobil denar tudi omenjeni dedek. Kot da bi bilo v Krškem več takih dedkov, ki delajo novoletni program!? VODA - Govori se o pitni vodi iz senovškega rudnika. Te vode je v rudniku več vrst: dolomitska itd. Vodo napovedujejo, vendar noče in noče priteči, kot bi morala. Videti je, kot da nekateri najbolj pristojni za te zadeve želijo, da bi iz rudnika tekla ne voda, ampak vodka. Novo v Brežicah RONDO I. - Potem ko je Dolenjski list prejšnjič izrazil dvom v skorajšnjo otvoritev rondoja, tj. krožišča, se pravi krožnega križišča v Brežicah, so objekt odprli že naslednji dan. Zato povabilo: če je še kaj lokalnih težav, sporočite jih, mogoče bo z objavo v tisku težave že naslednji dan konec! RONDO II. - Rondo v Brežicah je sloviti cestno prometni objekt. Slaven je zato, ker so se na njegovo gradnjo, pozneje pa tudi na otvoritev pripravljali zelo dolgo. Brežice sicer niso dobile rondoja prej kot Krško, kar bi utegnilo biti slabo v točkovanju za lokalno prevlado. A nič ne de. Lahko so zadovoljne, saj ima brežiško krožno križišče na sredi vodomet, krški ga pa nima. A spet je tu težava. Ko bi zmajkalo vode. bi imel brežiški rondo napako, medtem ko bil krški prav tedaj brezhiben. KONDICIJA - Milko Veršec, občinski svetnik je tekel skupaj z brežiškimi atleti krog po zasneženem stadionu. Tako je verjetno nabiral moč tudi za razprave na sejah sveta. Dr. Sušina, podžupana, niso opazili med tekači, torej je tega dne dobil s tekom manj kondicije. Zato Brežičani z zanimanjem Pričakujejo naslednjo sejo občinskega sveta, kjer se bosta sPet spričkala Veršec in dr. Sušin. Kdo bo imel takrat več moči za govor? Ko sta se zadnjič sporekla na temo osamo-svojitvene vojne, je bil Veršec glasnejši od Sušina. dejavni ob tedne v KARITAS Brežice - župnijska Karitas Brežice bo ob tednu Karitas pripravila več dogodkov. Danes od 11. do 17. Urc poteka zbiralna akcija v Prostorih Karitas na žup-n>jskem dvorišču; darovalci 'ahko o prispevkih sporočijo tudi na telefon (0608) 61-2^5. Karitas se bo tega dne °b 10.30 predstavila na Radiu Brežice v enourni oddaji. V soboto po 9. uri bodo ptroci v veroučni učilnici 'zdelovali adventne venčke. Otroci, ki jih lahko spremljajo starši, naj prinesejo s ?eboj pentlje, svečke in škarje za zelenje. V nedeljo, 28. dovembra, ob 15. uri bo v Prosvetnem domu v Breži-Cah tradicionalni, že sedmi dobrodelni koncert Klic dobrote. Vstopnine ne bo, Prostovoljne prispevke bodo datnenili dejavnosti Karitas. M&i I Z M A S I rl 0 3 Č I N Na ogled zgodovina šole in kraja Osnovna šola XIV. divizije Senovo ob sedemdesetletnici predstavila nekaj zanimivih podrobnosti - Sola in rudnik sodelujeta - Ne le zgodovina šole, ampak tudi preteklost Senovega SENOVO - Osnovna šola XIV. divizije Senovo je morda uresničila ob svoji sedemdesetletnici svoj sen o tem, kakšne dragocenosti vse želi imeti pod svojo streho. Vsekakor drži, da so se ob obletnici na šoli ravnatelj Vinko Mostar in sodelavci zgledno predstavili obiskovalcem. Na nedavni prireditvi ob obletnici so povabili k ogledu zbirke mineralov. Gre za bogato zbirko, kot sta poudarila ravnatelj Hostar in mag. Bogoljub Aničič, raziskovalni svetnik v Geološkem zavodu Slovenije. Zbirka, ki krasi hodnik senovšice šole, je nastala iz primerkov, ki so bili v šoli že doslej, in iz tistega, kar je šola pridobila v izmenjavi s sorodnimi ustanovami. Tretji vir nastanka pa je zbirka mineralov, ki jo je šoli podaril senovški rudnik ob svoji 200-let-nici. Tako kot zbrani minerali vabi na izlet v mislih v zgodovino Zemlje in pradavnino tudi v šoli nedavno urejeni rudniški rov. Do obletnice je šola namreč v kleti zagotovila verno podobo senov-ške jame, ki je dala neizbrisen trajni pečat lokalnemu gospodarstvu Zgolj miza ali umetniški izdelek? Mirku Rožmanu iz Term Čatež trak kakovosti ČATEŽ OB SAVI - “Namen tistega, kar delam in kar so dobro ocenili na gostinskem zboru, je, da bi tudi na področju strežbe v gostinstvu naredil premik preko znanih okvirov. To je lahko v nasprotju s knjigo, s tistim, kar učijo v gostinstvu. Ne glede na to se trudim spremeniti klišeje, pojmovanja o tem, kaj in kako je v strežbi prav. Po mojem je namreč prav tisto, kar lahko prodaš, seveda na dostojni ravni.” Tako pravi Mirko Rožman, v Termah Čatež vodja gostinstva v hotelu Terme in hotelu Golf grad Mokrice. Na letošnjem 46. slovenskem gostinskem zboru v Portorožu, ki ga je organiziralo združenje za go- Mirko Rožman stinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, je dosegel trak kakovosti, enega od vsega dveh podeljenih. To priznanje je dobil, ko je v tekmovalnem delu portoroškega zbora nastopil z izdelkom "Omizje za 6 oseb ob zaključku sezone golfa v Mokricah”. Trak kakovosti, ki velja za eno najvišjih priznanj v tekmovanju na gostinskih zborih, sicer pomeni priznanje za večletno delo in ne le za “končni" izdelek, kakršno je, denimo, nagrajeno Rožma-novo “Omizje”. Uvodoma omenjene Rož-manove besede o ustvarjalnih možnostih v strežbi v gostinstvu verjetno sporočajo med drugim, da tudi urejanje miz v gostilni skriva v sebi nekaj umetniškega. Koliko stoletne tradicije in koliko vsakokratne lastne domiselnosti naj gostinec uporabi pri pogrinjanju mize, bo Mirko Rožman verjetno predlagal v prihodnje še večkrat. Ena od priložnosti za to je višja strokovna šola za gostinstvo in turizem na Bledu, kjer Rožman študira. M. LUZAR in življenju nasploh, tako tudi šoli.-Rov je nastal ob opaznem sodelovanju rudnika, kar je omenjal tudi Herman Kunej, direktor Rudnika Senovo v zapiranju. Prvi mož ekipe, ki je delala šolski muzejski rudnik je sicer Bojan Jankovič, rudniški vzdrževalec. Bera prazničnih dogodkov ob obletnici šole je precejšnja. V njej se zrcali volja vodstva šole tako za ureditev zidov šole zgradbe kot za duhovno rast najmlajših in starejših, ki se znajdejo za daljši čas ali mimogrede pod šolsko streho. Da je bera zanimiva širše in ne zgolj za pedagoške delavce, kaže nenazadnje tudi pester obisk na omenjeni praznični slovesnosti, ko so se srečevali korenine in poganjki •in ko sta si domiselno podali roke šolska zgodovina, sedanjost in prihodnost in ko sta si navsezadnje zgledno segla v roke tudi šola in kraj. ENAJST OB VOZNIŠKA DOVOLJENJA KRŠKO - V okviru poostrenih nadzorov akcije Promil so policisti PU Krško 19. novembra med 22. in 5. uro ustavili 58 voznikov motornih vozil. Od 37, ki so jim odredili preizkus z alkotestom, jih je 11 vozilo pod vplivom alkohola, zato so jim odvzeli J I ' ' flUm . «r & ODPRLI KRIŽIŠČE - Trak na krožnem križišču v Brežicah sta prerezala Vladislav Deržič, župan brežiške občine (na sliki levo), in Vili Zavrlan, direktor direkcije Republike Slovenije za ceste (tretji z leve). Desno: brežiški podžupan dr. Sušin. (Foto: L. M.) Pomagala naj bi krožna vožnja —j--------------------------------------------------- V Brežicah novo križišče - 8.500 vozil dnevno - Moteča križanja ceste in železnice - Kmalu še drugo krožišče OB PRAZNIKU - OŠ XIV divizije Senovo je, podobno kot druge rorodne ustanove ob takih praznikih, naredila dogodek slovesen. Z nekaterimi podrobnostmi, med temi je mogoče zbirka mineralov, katere otvoritev je na sliki, se je posebej vtisnila v spomin. (Foto: L. M.) BREŽICE - Pri Intermarketu v Brežicah so v petek odprli težko pričakovano krožno križišče. Novi prometni objekt je za voznike pravo olajšanje, saj je bil dosedanji prometni red na tem kraju s prepovedanim zavijanjem v nekatere smeri izjemno neprikladen, zlasti za motorizirane obiskovalce nakupovalnega središča Intčrmar-ket. Gradnjo objekta je narekoval •tudi vse gostejši promet v tem brežiškem predelu. Skozi nekdanje križišče, sedanje krožišče, namreč dnevno pelje že 8.500 vozil. Ob otvoritvi je dr. Alojzij Slavko Sušin, brežiški podžupan, posebej zadolžen za lokalno samoupravo, dejal, da občinski svet in domačini na Brežiškem niso zadovoljni z urejanjem cest. Zato pričakujejo, da bodo pristojne državne službe več delale na tem področju. Želijo si med drugim sodobnih križišč ceste in železnice. Krožišče, prvo v Brežicah, so zgradili tako, da bodo nanj lahko priključili bodočo zahodno cesto iz Brežic proti Krškemu. Stroške gradnje pokrivata država in občina, prva 65, druga 35 odstotkov. V objekt so doslej vložili 67 milijonov tolarjev, vendar bo cena ob dokončanju višja. Med gosti ob otvoritvi krožnega križišča je bil Vili Zavrlan, direktor direkcije Republike Slovenije za ceste. Med drugim je napovedal, da bodo verjetno že prihodnje leto v Brežicah blizu v petek odprtega krožišča slovesno prerezali trak še na drugem rondoju. M. LUZAR 180 TABLET MAMILA OBREŽJE - Bosanski državljan O. H. je 21. novembra na MMP Obrežje kot voznik avtobusa vstopal v Slovenijo. Pri kontroli so policisti v avtobusu našli kuverto, v kateri je bilo 180 tablet, ki spadajo med mamila. Sledi kazenska ovadba. PRIHODNJE LETO PRAZNOVANJE VRNITVE IZGNANCEV VELIKA DOLINA-“Prihodnje leto bo pomembno za vse izgnance in menim, da tudi za vso Slovenijo. Takrat bo pomemben datum naše vrnitve iz izgnanstva.” Tako je dejal Ivan Živič, ko je v imenu Društva izgnancev Slovenije na slovesnosti v OŠ Velika Dolina govoril ob dnevu šole. Po Živičevi napovedi bodo vrnitev izgnancev v domovino praznovali s proslavo v Brestanici. Ob bolečih spominih so si stisnili roke Dan šole na Veliki Dolini posvečen izgnanstvu VELIKA DOLINA - Osnovna šola Velika Dolina posveča dan šole, kakršnega je pripravila tudi 17. novembra, izgnanstvu. V sedanjem dolinskem šolskem okolišu so Nemci 1941 izselili iz 13 vasi 145 družin, kar pomeni več kot 1.000 ljudi. MOJA DRUŽINA Naša družina šteje štiri člane, in sicer imam atija, mamico in mlajšo sestrico, seveda pa ne smem pozabiti sebe. Smo čisto povprečna slovenska družina. Moj ati je star 32 let. Ime mu je Jože. Včasih je živel v Prekmurju. Še zdaj tam velikokrat obiščemo sorodnike, vsako leto tam preživim del počitnic. Mami je stara 33 let. Njeno ime je Zvonka. Nekoč je živela v Dobovi, kjer imam babico, dedka in strica. Obiščem jih skoraj vsak dan, saj niso daleč. Ker imajo doma kmetijo, jim velikokrat pomagamo pri delu. Oba moja starša sta zaposlena in hodita v službo. Ati dela v pisarni na Občini Brežice, mamica pa v podjetju Agraria cvetje. Moja sestrica Jerneja je stara sedem let. Ker hodi šele v prvi razred, zjutraj obiskuje varstvo, zato ne greva skupaj v šolo. Velikokrat se igrava in tudi pomagava drug drugemu pri pospravljanju sobe in igrač. Čeprav mi večkrat nagaja, jo imam rad. Zdaj vsi skupaj živimo v Brežicah, kjer imamo stanovanje v Trnju. Tu mi je zelo všeč, saj imam med sosedi veliko prijateljev. Vsi skupaj-se imamo radi in brez svoje družine si ne morem predstavljati življenja. Lahko sem srečen v družini, ki mi nudi vse, kar potrebujem. MATJAŽ LOVENJAK, 5. e Novinarski krožek OŠ Brežice ILEGALCI POSAVJE - V bližini MMP Obrežje je 16. novembra mejo ilegalno prestopil bosanski državljan, pomagal pa mu je Slovenec, zoper katerega je bila podana kazenska ovadba. Policisti so 18. novembra pri ilegalnem prehodu državne meje v Slovenski vasi prijeli še državljana Makedonije, dva državljana Hrvaške in državljana Romunije. Lani so učenci 8. razreda pod mentorstvom Brigite Barkovič raziskovali izgnanstvo in to svoje delo predstavili na prireditvi z biltenom in razstavo. Predtem so v raziskavi na terenu zapisovali spomine živečih izgnancev ter zbirali predmete in fotografije za že omenjeno poznejšo razstavo. Pri tem delu so v vasi Koritno odkrili pesmi, ki jih je v izgnanstvu pisal Jakob Virant, oče Janeza Viranta, ki hrani omenjene stihe. Dolinska šola je izbor Virantovih pesmi izdala v 350 izvodih v zbirki z naslovom Iz izgnančeve duše, ki jo je predstavila na letošnjem dnevu šole. Tega dne so v šoli na prireditvi, kjer so pripravili program učenci OŠ Velika Dolina in Glasbene šole Brežice, ob sodelovanju Posavskega muzeja Brežice odprli tudi razstavo Pregnani od doma. • Omenjeno sestavo hrvaške šolske delegacije so imeli gostitelji in gostje za simbolično napoved tesnejših stikov med dolinsko in bregansko osnovno šolo. Boris Zaringer, ravnatelj OŠ Milana Langa Bregana', je na dolinskem dnevu šole ob pozdravu navzočim tudi rekel, da “prihaja kot sosed, kot prijatelj”. Florijan Bergant, ravnatelj OŠ Velika Dolina v sporočilu prvega moža sosednje šole vidi precej trdno napoved novega tesnejšega sodelovanja. Ivan Živič iz Globokega se je na dolinskem dnevu šole v imenu Društva izgnancev Slovenije in posebej predsednika Vlada Der-žiča zahvalil šoli za dan, posvečen izgnanstvu. Dneva šole na Veliki Dolini se je udeležil med drugimi ravnatelj osnovne šole Milana Langa Bregana Boris Zaringer, ki sta ga spremljali Gabriela Žokalj in Mateja Grmšek. Prva uči v breganski šoli, tj. na Hrvaškem, a živi v Sloveniji v Novi vasi pri Mokricah, druga je breganska osnovnošolka, katere oče dela preko meje v Sloveniji in katere sorodniki živijo tudi v Sloveniji. Tudi ravnatelja Zaringerja vežejo, kot je poudaril, tesne vezi s Slovenijo. M. LUZAR ŠOPEK PRIJATELJSTVA - Delegacija OŠ Milana Langa Bregana je OS Velika Dolina izročila šopek kot znamenje novega dobrega sodelovanja med sosednjima osnovnima šolama, ki se po uvedbi slovensko hrvaške državne meje družita manj kot prej. Na sliki (z leve): Florijan Bergant, ravnatelj OS Velika Dolina, in Boris Zaringer, ravnatelj OŠ Milana Langa Bregana, ki jo obiskuje tudi nekaj otrok iz Slovenije. (Foto: L. M.) Pišece vedno z Maksom Pleteršnikom Bršljanov cvet: nov spomin avtorju Slovensko-nemškega slovarja PIŠECE - Znamenitega slovenskega leksikografa, svojega spoštovanega rojaka in uglednega znanstvenika Maksa Ple-teršnika se rojstne Pišece vedno spominjajo. Marjana Ogorevc, Martin Dušič in Franc Ornik so skupaj z Dolenjsko založbo pred dnevi izdali in založili drobno, a vsebinsko bogato knjigo “Bršljanov cvet”. Njen podnaslov je “Maks Ple-teršnik vedno z nami”. Marjanca Ogorevc, avtorica temeljnega prispevka v knjižici, sklepa osnovni zapis o Obnovi Pleteršnikove domačije v letih 1993-1995 takole: "Zakaj Bršljanov cvet? Ker je bršljan vedno zelen, ker je bila rojstna hiša zavita 20 let v bršljan, vse do ustanovitve odbora, ker je Ple-teršnikov slovar izšel v septem- bru, ko bršljan cveti in trosi seme, ker bodo besede v Ple-teršnikovem slovarju vedno žive - sveže kot bršljan.” Martin Dušič piše o tem, kako se je osnovna šola v Piše-cah v jeseni 1992 na pobudo prof. Jožeta Škufce zavzela za obsežen šolski projekt o življenju in delu Maksa Pleteršnika, enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev leksikografov. Učenci, učitelji in ravnatelj šole so opravili pomembno delo, ki je zdaj predstavljeno v sestavku “Učitelji in učenci OŠ Pišece dve leti s Pleteršnikom.” Pišečki župnik Franc Ornik objavlja zanimive Zapiske in dokumente o Maksu Pleteršniku, ki jih je zbral iz domačega župnijskega arhiva. Marsikaj iz življenja rojaka učenjaka, zlasti pa o njegovem mirnem, vedno ustvarjalnem značaju, je zdaj povedano prvič. O zaslužnem znanstveniku in učitelju slovenskega jezikaje bilo že marsikaj napisanega in objavljenega. Bršljanov cvet dopolnjuje doslej opravljeno delo in je nov dokaz hvaležnosti, ki jo rojstni kraj z vsem spoštovanjem posveča skromnemu, a velikemu možu. T. GOŠNIK * h So novomeške gazele poskočnejše? Na lestvici 500 najhitreje rastočih podjetij je 28 podjetij z novomeškega poštnega območja - Prvi po prihodku, izvozu in zaposlenih ter nad povprečjem po dobičku in donosnosti Naprodaj je DZU Vizija in tudi četrt pida Na trgu ponudbi Tilie in borzne hiše Perspektiva NOVO MESTO - Zavarovalnica Tilia prodaja 98-od-stotni delež v družbi za upravljanje Vizija. To je za časnik Finance povedal predsednik uprave zavarovalnice Mitja Mejač. Tilia, ki je v letošnjem letu prejela 2,5 milijarde tolarjev svežega kapitala od Pozavarovalnice Sava, se namreč namerava dezinve-stirati, saj je imela v preteklosti veliko naložb v nepremičnine. Kot pravi Mejač, bodo te po končanih cenitvah prodali in kapital donosneje naložili. VTilii zdaj zbirajo ponudbe in menda se za nakup zanima več kupcev. Do prodaje naj bi prišlo v prvi polovici naslednjega leta, okrog nje pa se bo očitno dvigalo še veliko prahu, saj ima DZU tudi 10-odstotni delež v pooblaščeni investicijski družbi DPB Vizija in bo zato posredno naprodaj tudi ta. V javnosti so se prejšnji teden pojavile špekulacije okrog možnih kupcev in kombinacij nakupov, še posebej zato, ker tudi borznoposredniška hiša Perspektiva na trgu ponuja prodajo 15-odst. deleža v pidu DPB Vizija. Morebitni kupec bi tako lahko prišel skupno do četrtin-skega deleža in prevzel pobudo v tem dolenjskem pidu. B. D. G. NOVO MESTO - Novomeško gospodarsko območje je v Sloveniji poznano predvsem po dveh velikanih in še peščici večjih gospodarskih družb, medtem ko regija zaostaja za slovenskim povprečjem po številu in hitrosti nastajanja novih malih podjetij. Novomeščani so si zato v strategiji razvoja malega gospodarstva postavili visoke cilje: v desetih letih naj bi povečali delež malega gospodarstva v prihodkih in ustvarjeni dodani vrednosti regije od 15 na 30 odst. Poleg tega naj bi tudi podvojili število zaposlenih v malih podjetjih in razvili vsaj 30 hitro rastočih podjetij, ki bi dajala zagon razvoju. PLAČE GRADBENIKOV POD POVPREČJEM NOVO MESTO - Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije gradbeniki na Dolenjskem in v Beli krajini ustvarijo 16 milijonov tolarjev prihodkov. V Sloveniji v tej panogi dela kar 3.500 podjetij, vendar je bruto plača zaposlenih v gradbeništvu pod državnim povprečjem, skoraj za petino pa za drugimi dejavnostmi zaostaja tudi ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega. Če gre verjeti izsledkom tednika Gospodarski vestnik, ki že nekaj let oblikuje lestvice največjih podjetij, najuspešnejših izvoznikov in najhitreje rastočih podjetij" (t. i. gazel),'se je na širšem Dolenjskem že začel preobrat. Morda ali pa tudi ne, kajti analiza Gospodarskega vestnika zajema vsa najhitreje rastoča podjetja. Na lestvici 500-ih je resda večina majhnih, 36 srednjih in samo 7 velikih podjetij, vendar analitiki ugotavljajo, daje čas hitre rasti majhnih družb kar nekako minil. Povprečna rast malih hitro rastočih podjetij je bila v zadnjih štirih letih 477-od-stotna, rast srednjih 750-odst., medtem ko je bila rast velikih gazel kar 1138-odst. Morda bi lahko rekli, da tudi ta tabela, čeprav • Hitro rastoča podjetja, t.i. gazele, na novomeškem poštnem območju, ki so se uvrstila med prvih 100 na lestvici GV (v oklepaju mesto): TVgovina Klas Hme-Ijčič Mirna Peč (4), Remex Metlika (12), Kolpa Metlika (24), Tom Commerce Mirna (29), Bar-tog Trebnje (30), Gimpex Novo mesto (36), Preiss Sevnica (56), Job - Avto Puntar Krško (57), Eminent Novo mesto (59), Granit Commerce Novo mesto (83), L Tour Tčebnje (92). dolenjske gazele na njej po različnih kazalcih blestijo, le potrjuje, da se v teh krajih še vedno počasneje kot drugod porajajo nova mala podjetja. Gospodarski vestnik je vzel pod drobnogled gazele po poštnih regijah; za osnovno merilo je vzel rast čistih prihodkov od prodaje med letoma 1994 in 1998, spodnjo UGODNA POSOJILA ZA MALA PODJETJA BREŽICE - V Uradnem listu št. 94 (19. november 1999) sta dve objavi, ki sta pomembni za malo gospodarstvo v občini Brežice. Gre za razpis za dodelitev dolgoročnih posojil za razvoj in ustanavljanje malih podjetij, pri katerem je na voljo 35 milijonov tolarjev. Rok za prijavo je 14 dni po objavi, odplačilna doba je največ 5 let, obrestna mera pa TOM + 2 odst. Občina v sodelovanju z Razvojnim centrom Brežice razpisuje tudi subvencioniranje obrestnih mer za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, za kar je na voljo dodatnih 7 milijonov tolarjev. KAKO KAZE NA BORZI? Na novice o Kr Selitev delnic pidov v pokojninske bone je končana in najbolj nestrpni so le dočakali konec moratorija, ko spet lahko prodajo vse delnice ali bone. Čeprav se je že ničkolikokrat izkazalo, da se s prodajo ne splača hiteti, se mnogih ne da odvrniti od prodaje pri slabi tretjini nominalne vrednosti delnic. Pravico menjave delnic v pokojninske bone je po še nedokonč-nih podatkih izkoristilo le 4 odst. delničarjev, zato bo njihova količina omejena. Trenutno se njihova cena drži nad 50 tolarji za bon, nadaljnja usoda pa bo odvisna od dodeljenega premoženja in nakupov ljudi, ki bodo poskrbeli za svojo pokojnino. Na prodajo bodo verjetno pritiskali tisti, ki imajo zanemarljivo malo bonov ali pa so jih dobili proti svoji volji. Če je težko predvideti ravnanje delničarjev, ki so bili v delničarstvo "prisiljeni", pa včasih preseneti ravnanje “resnih ” lastnikov. Tokrat imam v mislih državo, ki zdvira združevanje dveh logističnih velikanov Luke Koper in Intereurope. Po skoraj letu dni, odkar je namera o združitvi postala znana, je vlada prejšnji teden vendarle sprejela prvi uradni sklep, in sicer, da naj se odločanje o spojitvi preloži za mesec dni, v nasprotnem primeru bo država kot 51-odst. lastnik Luke nasprotovala združitvi. Poteza je neodgovorna, saj je še laiku jasno, da v takem roku ni mogoče pripraviti nove cenitve podjetij in vseh potrebnih papirjev za projekt. Zaplet je povzročil zdrs Intereuropine delnice pod 2.400 tolarjev kljub zelo dobremu poslovanju v prvih devetih mesecih. V siceršnjem mrtvilu so se vlagatelji še najbolj zanimali za delnice kemične dejavnosti. Tako je v tem mesecu najbolj, kar za 14 odst., porasla delnica Colorja Medvode, z 10-odst. rastjo pa ji sledi Helios iz Domžal. Obe družbi naj bi si opomogli po ruski krizi. Mnogi so pričakovali boljši odziv na novice v zvezi z novomeško Krko, a se je tečaj delnic le za kratek čas povzpel do 27.500 tolarjev in spet zdrsnil. Krka bo prihodnje leto prodaja-lajtnalapril tudi v ZDA in ker je precej povečala tudi prodajo v zahodnoevropskih državah, si sedanji kupci njenih delnic delajo zalogo v pričakovanju precej boljših poslovnih rezultatov. MARTJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 mejo prihodkov v letu 1994 določil pri 30 milijonih tolarjev in upošteval le tiste, ki so lani poslovali z dobičkom. Po postavljenih merilih je na novomeškem poštnem območju odkril 28 hitro rastočih podjetij, ki so prispevala, da je, kot ugotavlja tednik, novomeška poštna regija lansko Jeto naravnost “eksplodirala”. Še leto prej je bila namreč na 5. mestu po povprečnem'čistem prihodku na gazelo, letos pa se je prebila na prvo mesto, saj so hitro rastoča podjet- Belokranjski posebnež v izvozu na azijske trge Družba Iskra Kondenzatorji se tam prebija sama SEMIČ - Delniška družba Iskra Kondenzatorji je lani prodala za 5,1 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za družbo take velikosti in s 1.250 zaposlenimi sicer malo. Kot poudarja direktor Janez Štefanič, je vzrok v tem, da sami izdelajo večino sestavnih delov pa tudi stroje in opremo za lastne potrebe. Ker morajo zaradi zahtev tržišča in razvoja izdelkov proizvodnjo stalno prilagajati, tako sami izdelajo kar dve tretjini opreme. V razvoj vlagajo 5 odst. letnih prihodkov. Do leta 2002 naj bi podjetje dosegalo 10-odst. letno rast prodaje. To ob zaostreni konkurenci na trgu ne bo lahko, zato upajo, da bodo lažje uspeli s širjenjem partnerskih odnosov s kupci. Naslednje leto naj bi tako že 85 odst. poslov dosegli na osnovi dolgoročnejših pogodb, po katerih bo družba ekskluzivni dobavitelj ‘stalnim partnerjem vsaj za dve leti. Podjetje Iskra Kondenzatorji proda le desetino izdelkov doma, kar 60 odstotkov na drugih evropskih in 27 odst. na azijskih trgih. Tam so za preživetje ob močni konkurenci vse težji pogoji, v katerih pa se mora družba Iskra Kondenzatorji sama znajti. “Država ni naredila prav nič, da bi nam omogočila lažji pristop na te trge, čeprav bi morala, saj Slovenija od tod ogromno uvaža,” pravi direktor Štefanič, a očitno pri tem podjetje ne more biti dovolj glasno, saj je s tako velikim tržnim deležem v Aziji posebnost v Sloveniji. Ustvari namreč polovico slovenskega izvoza na Kitajsko, enako velja tudi za Južno Korejo in Tajvan. B. D. G. ja ustvarila povprečno skoraj 1,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov na eno podjetje. S predzadnjega na drugo mesto je območje poskočilo tudi po ustvarjenem dobičku: predlani je bilo povprečje 5, lani pa 44 milijonov tolarjev na gazelo! Nadpovprečno se uvršča še po stopnji donosnosti in na prvo mesto po izvozu na gazelo. Novomeške gazele so skupaj v povprečju izvozile kar za 818 milijonov tolarjev. 500 hitro rastočih podjetij v Sloveniji z lestvice Gospodarskega vestnika ima povprečno 28 zaposlenih, v gazelah novomeškega poštnega območja pa je povprečno 63 zaposlenih ali triinpolkrat več kot pred štirimi leti. V tem obdobju so slovenske gazele nasploh zrasle po številu zaposlenih, saj je 500 najhitrejših leta 1994 zaposlovalo 5.686 delavcev, lani pa že čez 14 tisoč. B. DUŠIC GORNIK Bramac poleg stešnikov tudi inženiring V sedmih letih za trikrat povečali proizvodnjo DOBRUŠKA VAS - Bramac iz Dobruške vasi je od leta 1992 za trikrat povečal proizvodnjo betonske strešne kritine in lani izdelal že preko 25 milijonov kosov strešnikov. Sočasno je tržni delež na slovenskem tržišču povečeval od slabih 25 odst. na letošnjih 46 Odstotkov. Ker novogradenj in prenov starih strab ni toliko, kot bi lahko v Bramacu izdelali strešnikov, vse bolj razvijajo inženiring streh: računalniško obdelavo projektov, izračun ostrešij, izdelavo ponudbe, iz- vedbeni inženiring in nadzor. Družba ima 130 zaposlenih in je lani ustvarila 3,5 milijarde tolarjev prihodkov, od tega dobro tretjino z izvozom. Pri prodaji na tuje trge je družba omejena z delitvijo trga znotraj koncerna Bramac Dachsysteme International, ki že ima podjetja v okoliških državah. Bramac Slovenija prodaja v državah bivše Jugoslavije, predvsem na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, medtem ko prodaja v Albaniji zadnje čase miruje. V? W, PRENOVLJENI LABOD V LJUBLJANI - V petek popoldne so za Bežigradom v Ljubljani odprli popolnoma prenovljeno Labodovo prodajalno, ki se je preselila iz kletnih v zgornje prostore. Obnova 550 kv. metrov prostora in nova oprema je Laboda stala 100 milijonov tolarjev. Ob otvoritvi je zbranim govoril predsednik GZS mag. Jožko Čuk (na sliki desno), generalni direktor Laboda mag. Andrej Kirm (levo) pa je poudaril, da Labod pospešeno razvija lastno prodajno mrežo, saj so že spomladi odprli novo 300 kv. metrov veliko prodajalno v Novem mestu. Prireditev so popestrili tudi z modno revijo, na kateri je Labod predstavil kolekcije lastnih blagovnih znamk za to jesen in zimo ter večerno kolekcijo. (Besedilo: B. D. G.) Iz Brežic za Munchen Integral Brebus del najboljše mreže avtobusnih prevozov v Evropi - V Brežicah do vozovnice za Pariz BREŽICE - Brežiški Integral Brebus je edini med slovenskimi avtobusnimi prevozniki, ki redno prevaža potnike v Nemčijo. Ti lahko trikrat tedensko potujejo na progi Brežice - Ljubljana - Munchen. Koncesijo za te prevoze so pridobili pred dobrima dvema letoma, pred tem pa so si zanje močno prizadevali in prebijali birokratske ovire kar sedem let. Po besedah direktorja Jožeta Baškoviča se je splačalo/saj so ti prevozi prihodkovno zanimivi, poleg tega pa zdaj sodelujejo z nemškim prevozniškim podjetjem, ki ima daleč najboljšo mrežo avtobusnih prevozov po Evropi. Brebus se s pogodbo za prevoze vključuje v to mrežo in ima tudi ekskluzivno pogodbo, ki mu daje status podagenta. To pooblastilo podjetju daje možnost, da prodaja vozovnice za prevoze po vsej Evropi in tako je, na primer, mogoče v Brežicah kupiti vozovnico za avtobusni prevoz do Pariza. V Sloveniji je sicer zelo malo mednarodnih avtobusnih linij, največje maloobmejnih. Že omenjena avtobusna povezava med Brežicami in Miinchnom je dobro izkoriščena; potujejo sorodniki, delavci na tujem, turisti in tudi študenti, saj je avtobusni prevoz po Evropi cenejši od železniškega. B. D. G. BANKA, KI PRIDE KAR K VAM DOMOV LJUBLJANA - Ponudbo bančnih storitev na slovenskem trgu je nedavno popestrila banka Karntner Sparkasse AG, ena največjih bank na avstrijskem Koroškem, ki ima pri nas predstavništvo že od leta 1991. Zdaj je tu ustanovila še podružnico in ponuja sodobne bančne storitve (bančne avtomate, telefonsko banko, netbanking), kredite za gradnjo in bivanje ter financiranje malih in srednje velikih podjetij. Posebej za Slovenijo je banka uvedla bančno svetovanje pri strankah, kar pomeni, da bodo s prenosnimi računalniki in mobilnimi telefoni opremljeni svetovalci obiskali stranko in ji takoj izdelali bančno ponudbo. V primeru soglasja bo možen takojšen podpis pogodbe in tudi začetek financiranja. Dvakrat več naložb v papirnice Se celulozni, papirni in papirnopredelovalni industriji obeta novo obdobje? - Letos za naložbe dvakrat več kot lani in kar štirikrat več kot leta 1995 - Cene celuloze rastejo NOVO MESTO - Slovensko papirništvo je letos za naložbe namenilo 6,2 milijarde tolarjev, od tega skoraj polovico za rekonstrukcije in 28 odst. za novo opremo in objekte. Morda še vedno premalo, komaj 7 odst. vseh naložb je na področju varstva okolja. Boljše čase obetajo tudi načrti za prihodnje leto, ko podjetja iz te dejavnosti napovedujejo še več naložb. Največ naložb je bilo v papirnicah v Goričanah, Količevem in v Vipapu Vidmu, kjer so ob 60-letnici tovarne pognali nov preč-norezalni stroj. Za naložbo so odšteli 5,8 milijona mark, a ker so stroju dodali še pakirno in transportno linijo so v posodobitev vložili 750 milijonov tolarjev. Z novim strojem so nadomestili štiri starejše stroje in tako povečali kakovost razreza in za trikrat tudi zmogljivost. V Papirnici Radeče so v tem letu pridobili novo linijo za pisarniške papirje formatov A3 in A4; PA PIRNIČ A RJEM GRE NA BOLJŠE - Cene celuloze so na tržišču v primerjavi z začetkom leta natasle za 35 do 40 odst., višje pa so tudi cene papirja in kartona, zato si slovenske papirnice obetajo boljše poslovne rezultate. (Foto: B. D. G.) za to naložbo so odšteli 300 milijonov tolarjev. Poleg tovarne celuloze in papirja v Krškem ter radeške papirnice sta med večjimi predelovalci papirja v krški občini še" dva. Prvi je tovarna valovitega kartona Tespack iz Brestanice, ki je povečala tržni delež že na 30 odst. in letno redno vlaga v razvoj 100 do 200 milijonov tolarjev, drugi pa tovarna izdelkov iz papirja Papiroti Krško, ki je v lasti Aera Celje. V Posavju je tako samo v omenjenih tovarnah zaposlenih več kot 2 tisoč delavcev, še nekaj pa jih dela pri manjših papirno-predelovalnih podjetjih. S POSOJILOM DO REDA PRI NEPREMIČNINAH? LJUBLJANA - Slovenija bo dobila 14 milijonov evrov posojila od Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki bo namenjeno posodobitvi evidentiranja nepremičnin v državi. V projektu je najpomembnejša posodobitev zemljiškega katastra, ki bo omogočila učinkovito spremljanje rabe zemljišč, določanje davka na nepremičnine in vrednotenje nepremičnin. V prihodnjih 5 letih naj bi s pomočjo posojila odpravili tudi zaostanke pri vpisu v zemljiško knjigo, uskladili registracijo stanovanj in vzpostavili kataster delov stavb, ki bo usklajen z zemljiško knjigo. Red na tem področju bo zagotovil učinkovitejšo kmetijsko politiko, vrednotenje in obdavčenje nepremičnin ter pomagal, da se bo razvil trg nepremičnin. Predsednik Združenja papirm-čarjev je na nedavnem srečanju na Bledu dejal, da ta čas večina pa- pirnic in papirnopredelovalnih podjetij komaj zmore izpolnjevati dogovorjene dobavne roke, čeprav še na začetku leta naročil ni bilo dovolj. Povečano povpraševanje je povzročilo naraščanje cen celuloze, ki je v primerjavi z začetkom leta dražja že za dobro tretjino, cene pa se še niso ustavile. Poleti se je začela dvigovati tudi cena starega papirja ter nato še papirja in kartona. Poslovni rezultati bodo letos, še zlasti v papirnicah, precej boljši, kot je . kazalo na začetku leta. Slovenski papirničarji niso zadovoljni s sistemom izobraževanja, ki ne pozna več poklica papir-ni tehnik. Ker potrebujejo dobre in usposobljene delavce, so v skladu s sodobnimi zahtevami panoge sami pripravili zasilne pr°' grame. Izobraževanje zdaj poteka v nekaterih največjih tovarnah, med drugim tudi v papirnici v Krškem, papirničarji pa želijo, da bi skupaj z izobraževalnim $istf' mom in Inštitutom za celulozo m papir čimprej ustvarili izobraževalni program po meri panoge. B. DUŠIČ GORNIC POSODOBLJENI AERO CELJE, KRŠKO - Družba Aero Celje, ki zaposluje 670 delavcev m ustvari letno 11) milijard prihodkov, je pred kratkim pridobila novo Im1' jo za izdelavo samolepilno-odlep Ijivih lističev. V Aeru si veliko obetajo od 450 milijonov tolarjev vred ne naložbe, saj tri četrt prihodko ustvarijo na tujih trgih. Polovico svoje proizvodnje izvozi tudi Paptt0 ti iz Krškega, družba, ki jo je AC kupil leta 1995. kije bil ukraden v Italiji. Očitno neznanec ni mogel z njim nadaljevati Poti zaradi snega na cesti. ALARM GA JE PREPLAŠIL -Neznanec je 19. novembra nekaj po L uri vlomil v menjalnico B.A.R.M. v Črnomlju, vendar je po vključitvi a,arma pobegnil. Škoda znaša vse-cno okrog 50 tisoč tolarjev. TRČIL V NADVOZ PLUSKA - Voznik izrednega tovora V. V. iz Ormoža, kije od namenjen v HE Brestanica, Je 15. novembra dopoldne na hitri cesti št. 1 trčil v nadvoz na Pluski, verjetno zaradi previsokega tovora. Zaradi poškodb •ovora, vozila in nadvoza je Prišlo do večje materialne škode. Okoliščine nesreče policisti še ugotavljajo. po dolenjski deželi * ŽE PR1PRA VE NA PRAZNOVANJE - Dočakali smo Sneg, pred vrati je že december, ki diši po praznikih. Ti pa so seveda povezani s pijačo, do-ro hrano in zabavo. Neznane iz Regrče vasi vsega tega n‘ma, pa si je priskrbel po svo-je več steklenic žgane pijače, Več zavitkov cigaret ter nekaj denarja. Vse to je ukradel iz gostinskega lokala Leon pub, kanior je seveda najprej vlomil, nato še v priročno skladi-kde, od koder pa ni odnesel n'česar. Lastnik J. H. je oškodovan za 160 tisoč tolarjev. ’ STARO ZA NOVO- V trgovini Julija na Glavnem trgu v Novem mestu si bodo zapomnili obisk neznanca oz. najverjetneje neznanke, ki je v ^asu od 15. do 16. novembra Pošla v prodajalno. Z obešal-nika je ukradla črno žensko Palerino, nanj pa obesila rabljen ženski plašč. Očitno je "Pslila, da velja ponudba sta-r° Za novo. No, nova palerina 1,1 bila tako poceni - stala je feč kot 56 tisoč tolarjev. Pravica do zasebnosti ogrožena? Posvet o spoštovanju pravice do zasebnosti - Pogojena z absolutno poštenostjo vseh - Meja s pravico do obveščenosti občana o vseh javnih zadevah - Kako bo to področje uredila EU? LJUBLJANA - Je pravica do zasebnosti ogrožena? Kaj pomeni izguba pravice do zasebnosti za druge človekove pravice? Kako je z varovanjem človekovih podatkov? Kateri interesi in katere institucije ogrožajo zasebnost? Katere jo varujejo in kako? V kakšnem odnosu so ta vprašanja do pravice javnosti, da je obveščena o javnih zadevah? O vseh teh vprašanjih so pred kratkim razmišljali razpravljavci na strokovnem posvetu v prostorih Parlamenta RS, ki sta ga organizirala Državni svet in društvo Občanski forum. Ne glede na to, da pravico do zasebnosti varuje Ustava RS, dajo opredeljujejo tudi mednarodni dokumenti, kot so Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Svet Evrope - Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, postaja ta pravica po mnenju mnogih dandanes vse bolj ogrožena, z njo pa tudi nekatere druge. “Pravica do zasebnosti je pravica posameznika pred posegi oblasti. Informacijske tehnologije, ki so se v zadnjih desetletjih močno razvile, so hkrati omogočile decentralizacijo oblasti, ki vključuje nove in veliko bolj učinkovite kontrole posameznih sfer javne uprave, obenem pa tudi vsestransko in enostavno poseganje v zasebnost. Pravica do zasebnosti je torej povezana z omejitvijo policije in obveščevalnih služb, da spoštujejo ustavne določbe o pravici svobode mišljenja, izražanja, političnega delovanja in tiska,” je dejal dr. Leo V Štirje izbranci Za 10. nacionalni otroški parlament NOVO MESTO - Po občinskem otroškem parlamentu prejšnjo sredo so delavci Društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta v sodelovanju z Občinsko zvezo prijateljev mladine Metlika v sredo, 17. novembra, v prostorih Zavoda za šolstvo organizirali še regijski posvet na letošnjo temo otroških parlamentov Spolnost in aids, Imava se rada. Sodelovali so mladi parlamentarci iz občin: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Žužemberk, Trebnje, Ivančna Gorica, Dobrepolje. Kočevje, Ribnica in Sodražica. Žal se zaradi slabega vremena srečanja nista udeležila predstavnika iz Semiča in Loškega Potoka. V pogovoru, ki ga je vodila Vladka Škof, je znova sodelovala Marija Oberstar iz Zdravstvenega doma Novo mesto, mladi pa so zdaj prispevali predloge in sugestije, ki sojih oblikovali na občinskih parlamentih: ustanovitev svetovalnih služb za mlade v šolah ali zdravstvenih domovih, izobraževanje staršev za bolj odprte in odkrite pogovore z mladimi o spolnosti in aidsu, poskušati vplivati na medije, predvsem pa na televizijo, da bi predvajala več izobraževalnih oddaj o spolnosti in aidsu. Udeleženci so demokratično izvolili štiri predstavnike, ki jih bodo zastopali na 10. nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 6. decembra v prostorih Državnega zbora. To so: Špela Kastelic iz Novega mesta, Boško Jezerčič z Otočca, Katarina Kumelj iz Ribnice in Maja Ferkulj iz Dobrepolja. L. M. Šešerko in poudaril, da se v večini avtoritarnih držav po padcu realnega socializma uveljavlja liberal-nodemokratična družba z nekaterimi avtoritarnimi in neliberalnimi elementi. Postavlja se tudi vprašanje, v kakšnem odnosu je pravica do zasebnosti do pravice javnosti, da je obveščena o javnih zadevah. Marjan Sedmak meni, da v visoko razvitih družbah postaja meja med javnim in zasebnim tako gibljiva, da jo je vse težje nadzorovati s klasičnim inštrumentarijem pravne države. V zvezi z mediji govori ob koncu tisočletja o dveh zasebnostih: “o pravi in tisti, ki jo razvedrilna industrija postavlja na ogled. Ko gre za razvedrilnost, je sklicevanje na zasebnost odveč, kjer je prizadeti svojo zasebnost vede ali hote postavljal na ogled javnosti. Ostaja pa mu pravica do intime.” Tone Vidmarje prepričan, daje varnost pravice do zasebnosti pogojena z absolutno poštenostjo vseh posameznikov, ki ne bodo v imenu višjih ciljev nikoli prekršili osnovnega principa osebnega poštenja in resnice. Preveč idelistič-no? Novinar RTV Slovenija Tomaž Rane je s svojo izkušnjo, ko je spremljal afero Vič - Holmec in so mu kriminalisti, da bi prišli do vira njegovih informacij, brez odredbe sodišča, torej nezakonito, kontrolirali izpise telefonskih klicev preko mobitela in s tem posegli v njegovo zasebnost in poklicne pravice, želel povedati, da je pravica do zasebnosti žal povezana z močjo. Glede vključevanja Slovenije v Evropsko unijo pa so razpravljal-ci opozorili, da niti ta nima jasnih rešitev, kako področje pravice do zasebnosti urediti smiselno in TRENUTEK NEPAZLJIVOSTI -Snežne razmere so te dni gotovo ovirale promet, najprej v sredo s prvimi snežnimi padavinami, še močneje pa v petek in nedeljo. Le trenutek nepazljivosti je bilo treba, še posebej na slabo spluženih ali delno posutih cestah, in že je prišlo do zdrsa s cestišča ali manjših prometnih nesreč. Na bok prevrnjeni avto na cesti Otočec-Družinska vas je že eden od takih primerov, čeprav je bilo snega takrat še komaj za vzorec. (Foto: L. M.) enotno. L. MURN “Res, bil sem presenečen ” Jure Košir, vodja policijskega okoliša Ribnica, najboljši policist ■ Večino dela opravi peš RIBNICA - Ko so pred dnevi v Ljubljani razglasili najboljše policiste v Sloveniji, je bil Jure Košir, vodja policijskega okoliša Ribnica, nemalo presenečen. V ostri konkurenci s kolegi iz vseh policijskih uprav je odnesel prvo mesto. Doma je z Brega pri Kočevju, na ribniški policijski postaji pa dela že od leta 1981. Čeprav se v službo vozi največ z avtobusom, mu niti na pamet ne pride, da bi zato zaprosil za delo v bližnjem Kočevju. “Med Ribničani se res dobro počutim. Večino dela opravim peš in sem tako v stalnem stiku z ljudmi. Imam bolj svetovalno vlogo, pomagam pri organiziranju okroglih miz, skrbim za varnost v prometu, rad prisluhnem problemom občanov ipd. Ljudje me dobro poznajo in imajo vpogled v moj poklic, pravi Košir. Kljub temu želi pri delu ostati neopazen, diskretnost pa je potrebna zlasti pri žgočih težavah. Za osvojeno 1. mesto je Jure Košir prejel mobitel in enoletne brezplačne pogovore v Simo- bilovem omrežju ter tridnevni polpenzion v Atomskih toplicah. Njegov uspeh je tudi priznanje vsem zaposlenim na P P Ribnica, ki jo pesti prostorska stiska. Težav pa bo kmalu konec, saj se bodo okrog novega leta preselili v obnovljeno stavbo nekdanjega zdravstvenega doma. M. GLAVONJIČ Jure Košir POSVET “MOC UPORABNIC SOdALNOVARSTVENIH SLUŽB” NOVO MESTO - V okviru akcije “Kaj ti je, deklica,” ki poteka od 16. novembra do 15. decembra, bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 16’. uri v prostorih gimnazije Novo mesto regionalni posvet z naslovom Moč uporabnic socialnovarstvenih služb. Predavala bo Lidija Jerebic iz zavoda Pelikan in Materinskega doma Škofljica, nato pa bodo predstavniki centrov za socialno delo v regiji in policije predstavili svoje izkušnje pri reševanju primerov nasilja nad ženskami. NEPREVIDNO NA SNEŽENI CESTI ZALOKE - Pri naselju Zaloke na hitri cesti iz smeri Obrežja proti Ljubljani je 21. novembra ob 11.10 D. M. iz Krškega zaradi neprilagojene hitrosti na zasneženem vozišču zaneslo na nasprotni vozni pas. Takrat je pripeljal T. Ž. s Senovega in prišlo je do trčenja. Potnico I. Z. iz Brestanice so hudo poškodovano odpeljali v novomeško bolnišnico, povzročiteljici pa so prvo pomoč nudili v ZD Krško. AVTOBUS TRČIL V DREVO ŽUŽEMBERK - Voznika avtobusa R. Š. je na spolzki in zasneženi regionalni cesti z Dvora proti Žužemberku 17. novembra začelo zanašati. Avtobus, na katerem na srečo ni bilo potnikov, je trčil v drevo. Voznik se hudo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici. Zimska zgodba se ponavlja Problem tovornjaki Čeprav je jasno, da zima slej ko prej pomeni tudi sneg in z njim povezane težave v prometu, se zgodba vsako leto ponovi - nesreče, zastoji, zdrsi, slaba očiščenost cest ipd. Slovenija in z njo tudi Dolenjska je te dni doživela letošnjo prvo “snežno krizo". Toliko snega v novembru ni menda zapadlo že vsaj petnajst let. Čeprav so bile napovedi vremenoslovcev znane, je sneg mnoge neprijetno presenetil. Človek ne more verjeti, ampak kljub vsem opozorilom o nujnosti ustrezne zimske opreme je bilo v času največjega sneženja na cesti z lahkoto ugledati voznike, katerih jekleni konjički gotovo niso bili opremljeni tako, kot se za pol metra snega spodobi. Nek mladenič je np. neutrudno speljeval s parkirišča na Glavnem trgu. Drselo mu je, ni šlo ne naprej ne nazaj, sneg je letel izpod koles, on pa je vztrajal. Kako je njegova vožnja po neočiščenem vozišču potekala naprej, ne vem. Menda je srečno prispel, kamor se je napotil, čeprav bi se dalo razpravljati o odgovornosti do drugih v prometu. Znova pa so vsaj na Dolenjskem največ težav v prometu povzročali tovornjaki, mnogi neprimerno “obuti” za zimo. Čeprav je np. v nedeljo zanje veljala dvojna prepoved vožnje - ker je nedelja do 22. ure in zaradi močnega sneženja - jih to ni motilo, da ne bi opravili svoje “nujne”poti. Tudi zemljevida s cestnimi izogibališči se sami niso preveč radi posluževali. Peljali so se, dokler je pač šlo. Pa kaj, če so potem, ko niso zmogli klanca ali so se obrnili povprek, ves promet zaustavili za nekaj ur! Zimske razmere na cestah so znova jasno pokazale našo prometno kulturo oz., bolje rečeno, nekulturo in neodgovornost. L. M. SNEG PADEL S PONJAVE KARTELJEVO - 22. novembra nekaj po 11. uri je z vozila s polpri-klopnikom, ki gaje vozil Z. B. iz okolice Brežic, na hitri cesti št. 1 pri Karteljevem padel sneg s ponjave na tovornjak s polpriklopnikom, ki ga je iz nasprotne strani vozil E. O. iz Trebnjega. Sneg je padel na prednje vetrobransko steklo, ki se je razbilo. Z. B. je moral plačati kazen v višini 10 tisoč tolarjev, ker ni očistil snega s ponjave. ZGODBA IZ NOVOLINE. D.O.O. Ne razumejo, zakaj so na zatožni klopi Preložena glavna obravnava zoper D. Pluta, Z. Volf - Žulič in M. Mihelič, ki jih obtožba bremeni zlorabe položaja ali pravic, Pluta pa še sklenitve škodljive pogodbe - “Sploh ni oškodovancev!” ■ Zakonska nedorečenost v začetku devetdesetih NOVO MESTO - Na okrožnem sodišču v Novem mestu je prejšnji teden potekala glavna obravnava zoper Dušana Pluta, Zvonko Volf -Žulič in Marijo Mihelič. Obtožba jih bremeni, da so v začetku devetdesetih let kot odgovorne družbeno-pravne osebe pri opravljanju gospodarskih dejavnosti v podjetju Novoline, d.o.o., zlorabili svoj položaj z namenom, da si pridobijo veliko protipravno premoženjsko korist. Podjetje Novoline, d.o.o., Novo Inšpektorice so pri pregledu mesto so konec septembra 1990 poslovanja med Novoline, d.o.o., KO BI PLUŽILI ŠE VEČKRAT! -Tako si je te dni, ko je. na Dolenjskem močno snežilo, mislila večina voznikov in pešcev. Toda Cestno podjetje Novo mesto je šlo na delo z vsemi razpoložljivimi odrivalnimi stroji, okrog devetdeset jih imajo. Z njimi so plužil in posipavali tudi novomeške ulice (na sliki), da je promet le tekel, čeprav bolj po polžje. Ko bi vozniki tudi sicer vozili tako počasi in previdno! (Foto: L. M.) ustanovili podjetje Novoles Straža, Kolpa Metlika in deset zasebnikov z namenom opravljanja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev. Direktor podjetja v mešani lastnini je postal Dušan Plut, Žuličeva je bila njegova pomočnica za finančni inženiring in Miheličeva pomočnica za ekonomsko-razvojne storitve. Podjetje je uspešno poslovalo, v javnosti pa je zaradi nekaterih poslovnih potez zbujalo precejšnjo pozornost. Julija 1994 so se v podjetju oglasile inšpektorice Agencije za plačilni promet, da bi ocenile poslovanje v smislu lastninskega preoblikovanja podjetja. Glavna ugotovitev je bila, da je podjetje od ustanovitve naprej močno spremenilo lastninsko sestavo, saj se je v slabih treh letih iz v bistvu podjetja v družbeni lasti spremenilo v podjetje v popolni zasebni lastnini, te spremembe pa so nastale tudi kot posledica poslovnih odločitev, od katerih naj bi nekatere imele tudi znake kaznivih dejanj. in Depo, d.o.o., katerega direktorica je bila Žuličeva (med ustanovitelji sta še podjetje Novoline in Miheličeva), naletele na dva sporna računa, ki naj ne bi imela podlage. Z računom št. 10 naj bi se vsi trije obtoženci zaradi neplačanega davka okoristili za okrog 53 tisoč nemških mark ali 128 povprečnih plač, z računom št. 3 pa za 173 povprečnih plač. Pluta obtožnica bremeni tudi sklenitve kreditne pogodbe leta 1991 s 25 osebami - delavci, za skupno vrednost preko 320 tisoč nemških mark za nakup kapitalskih vložkov v podjetju Novoline, d.o.o., z odplačilnim rokom štirih let, 10-odstotno letno obrestno mero in 60-odstotnim obračunavanjem eventaelno zakonsko določene revalorizacije, čeprav “je vedel, da se krediti odobravajo z devizno klavzulo in da so zato pogodbe za podjetje škodljive, zaradi česar je podjetje kljub skrajšanju odplačilnega roka na dve leti samo zaradi izostanka devizne klavzu- le utrpelo vsaj za 146 tisoč nemških mark škode.” Na prvi glavni obravnavi letos septembra so vsi trije obtoženci izjavili, da obtožbe niso razumeli, kar se je zgodilo tudi, ko jo je tožilec Bojan Avbar ponovno razložil. Senat s predsednico Milojko Gutman ni sprejel predloga njihovih odvetnikov, da se sojenje prekine, ker je nezakonito. Vsi trije obtoženci so potem v zaslišanju obtožbe zanikali in dejali, da sploh ne vedo, česa so obtoženi. “Oškodovanca ni, škode ni, kaj sploh obravnavamo v tem postopku? V čem smo prekoračili svoja pooblastila? Vse odločitve so bile sprejete v skladu s pravili družbe in takrat veljavnimi zakoni,” je dejal Plut. Priča, diplomirani pravnik Zvone Špelko, je pojasnil namen revizije, problem pa je v tem, da je sprememba zakona o reviziji lastninskega preoblikovanja naknadno določila kriterije oškodovanja družbene premoženja. Takrat še ni bilo zakona o gospodarskih družbah. “Zakon v tistem času ni bil dorečen, in če je bil sum družbenega oškodovanja, bi se lahko vložila tožba na civilno sodišče. Ne vem, če se je to zgodilo,” je dejal Špelko. Priča Anton Panjan, diplomirani pravnik, kije bil leta 1991 krajši čas zaposlen v podjetju Novoline, d.o.o., zadolžen za zakonito poslovanje družbe, je glede sklenitve omenjene pogodbe (sam je bil eden od 25 družabnikov) dejal, da se mu ta kot pravniku ni zdela nezakonita. “V Novoline sem odhajal s položaja sodnika na okrožnem sodišču v Novem mestu in se na to mesto tudi vrnil. Če bi jo imel za škodljivo, je ne bi sklenil. Uporaba devizne klavzule je bila takrat možnost, ne obveznost. Ne vem tudi, da bi kdo zaradi teh pogodb utrpel kakšno škodo.” Glede “spornega izmišljenega” računa št. 3 je povedal še, da je imelo podjetje Novoline v tistem času res veliko dela s SOP Krško. Glavna obravnana je bila na predlog tožilca, da se zasliši še izvedenec finančne stroke, ki bo povedal, ali sta sporna računa fiktivna, in zaradi izračunov oškodovanja družbe Novoline, d.o.o., zaradi pogodb brez devizne klavzule, začasno preložena, čeprav so temu vsi trije odvetniki obtožencev nasprotovali. L. MURN i DOLENJSKI LIST 1 Majhna pozornost, veliko presenečenje Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben pečat. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije. <7 POŠTA SLOVENIJE hUpS/wwH.posUi..si e-pošta: inJo@posia.si Kdo je pripravljen na svojo prihodnost? zavarovalnica tifia pripravljeni na novo tisočletje STANOVANJSKI VARČEVALNI RAČUN Že po treh ali petih letih varčevanja lahko najamete ugodno posojilo in si postavite ali obnovite hišo, prenovite ali kupite stanovanje, morda garažo, vikend ali pa si pridobite gradbeno zemljišče. Vsi, ki vas naša ponudba zanima, nas pokličite ali nas obiščite v naši najbližji enoti. Z veseljem vam bomo predstavili naš ugoden način dolgoročnega varčevanja in kreditiranja. Informacije dobite tudi na spletni strani tvwtv.nkbm.si. Za lasten dam, samo vaš, topel, prijeten in udoben. Ekspozitura Brežice Cesta prvih borcev 6 telefon: 0608 61 978 Agencija Krško Cesta krških žrtev 135 b telefon: 0608 22 877 "'s^Nova KBMdd Nova Kreditna banka Maribor Meta Malus LUNINE BUKVE 2000 LUNIN KOLEDAR Lunine bukve 2000 z luninim koledarjem so letos bogatejše in obširnejše od lanske izdaje. Dodali smo še osem strani. Naj opozorimo še zlasti na vrtni koledar Slavka Zgonca, ki vas bo vsak mesec vodil po opravilih, ki so razdeljena na sobne rastline, okenske in balkonske rastline, okrasni vrt, zelenjavni vrt, sadovnjak in vinograd, svoj astrološki nasvet pa dodaja še Meta Malus. Poleg že ustaljenih rubrik luninega koledarja boste lahko prebrali še o zdravljenju s kamni in kaj vam prinaša kitajski horoskop. Kot novost smo dodali tudi horoskop za vaše štirinožne ljubljenčke - pse. Ker ste imeli lani precej pripomb na drago poštnino z odkupom, smo se letos odločili za navadno pošiljanje koledarja. Zato vam bomo po naročilu najprej poslali položnico z ustrezno ceno, kjer so poleg Luninih bukev zajeti tudi drugi stroški, kot so poštnina, položnica, DDV itn. Če se boste odločili postati redni naročnik, boste imeli 10 % popust in boste za Lunine bukve odšteli 875 SIT; če boste le enkratni kupec, vas bo izvod stal 972 SIT. Zato vas prosimo, da se pri naročilu opredelite za eno ali drugo možnost (tudi če boste naročilo sporočili na avtomatski odzivnik, ki dela 24 ur na dan). NAROČILNICA META M LUNI B U K Lunine bukve boste po plačilu položnice prejeli z navadno pošto na vaš naslov. Na ta način smo vam omogočili, da boste letošnje Lunine bukve kupih ceneje kot lani. Hkrati vas obveščamo, da bo mogoče Lunine bukve kupiti tudi v knjigarnah, Delovi prodajni mreži in na 300 prodajnih mestih Pošte po vsej Sloveniji, in sicer po 972 SIT. Naročila sprejemamo do razprodaje na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu (061) 13 77 542. Če bo vključen avtomatski odzivnik, vas prosimo, da pustite točen naslov in tudi podatek, če želite postati redni naročnik. Podpisani (ime in priimek):.............................................. Naslov:................................................... .................................. Pošta:....................................................................................... Želim postati redni naročnik Luninih bukev {označite s križcem) [ J Datum:................................... Podpis:_________________________________________ k Dom je nekaterim dan, za druge imamo rešitev. LUNINE BUKVE 2000 DOLENJSKI LIST Št. 47 (2622), 25. novembra 1999^ Cene so v SIT. Ponudba velja od 25. do 30.11 .'99 oz. do prodaje zalog. Kroglice za jelko 5 cm - 15 kosov ali 6 cm - 12 kosov v različnih barvah 72- delni set Sestavljanka pobarvanka RAZLIČNI MOTIVI Obojestranska pobarvanka 70 x 100 cm sestavljena iz 35 mega kosov nudi otroku ure in ure zabavnega ustvarjanja! 12 debelih in 24 tankih flomastrov na priročnem stojalu Okrasna veriga mm x 10 m, na kolutu, v različnih barvah SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, šmartinska 152G hipermarket ■EISEIfiS® KRŠKO DOBRODOŠLI! (v decembru) PON, - PET. 8h - 20h SOBOTA 8h • 19h NEDELJA 8h - 15h Video komplet TV GT 3300 konzola, 2 joy stika, adapter, TV pištola in kaseta s 500 igricami 2: ‘ Letališče maketa letališča s parkirno hišo, restavracijo in posebnim pristajališčem za helikopter; priložena podloga velikosti 82 x 73 cm, 2 potniški letali, gasilski tovornjak ter tovornjak za prevoz goriva 4.980,- HIPERMARKET S RAR (g) NOVO MESTO DOBRODOŠLI! (v decembru) PON. - PET. 8h - 20h SOBOTA 8h • 17h NEDELJA 730 ■ 12h TERMOTEHNIKA več kot trgovina Ji ISO 9002 Največji salon kopalniške opreme na Dolenjskem! • široka ponudba različnih priznanih proizvajalcev •m brezplačno svetovanje in ogledi na objektu možnost kreditiranja pri različnih bankah gotovinski popust brezplačna dostava blaga lastna monterska ekipa, ki vam naredi ali prenovi kopalnico v nekaj dneh Posebna prednovoletna ugodnost v času med 25.11. in 31.12.1999: brezplačna montaža pri nas kupljenih pip! prednovoletni popusti na montažo in material Termotehnika, Pod Trško goro 83,8000 Novo mesto, telefon: (068) 371800, fax: (068) 322 050 www.termotehnika.si, e-pošta: termotehnika@siol.net v v ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE ALI IMATE OSTEOPOROZO? Specialisti iz Zdravilišča Dolenjske Toplice vam v najkrajšem času s sodobno, zdravju neškodljivo preiskavo - merjenjem kostne gostote - odgovorijo na to vprašanje. Za vse tiste, ki osteoporozo imate, pa smo pripravili poseben 7-DNEVNI PREVENTIVNI PROGRAM, ki vsebuje: • pregled pri zdravniku specialistu (brez merjenja kostne gostote), • 3 zdravstvene terapije dnevno (skupaj 18 terapij), • prosto kopanje v notranjih bazenih in • dve predavanji z zdravstveno vsebino. VSE SKUPAJ ZA SAMO 14.900 SIT! Program bo potekal v naslednjih terminih: 21.11. - 28.11.1999; 12.12. - 19.12.1999; 16.1. - 23.1.2000; 6.2. - 13.2.2000. Informacije in rezervacije: 068/ 65 230 ali 39 19 400 I^KRKNZDRAVIUŠČK O v STU Mm ■ IO .0 MHZ Zahvala sponzorjem zbornika Šentjanž 700 let Milan Jamšek, predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž, ki je ob 700-letnici prve omembe Šentjanža v pisnih virih izdala in založila zbornik Šentjanž 700 let, se je zahvalil ustvarjalcem zbornika, posebej še prof. Janezu Kosu, ki je knjigo uredil, ter sponzorjem. Izdajo knjige so podprli: KS Šentjanž; Občina Sevnica; Zveza kulturnih društev Sevnica; Armat, d.o.o., Šentjanž; Kmečka zadruga Sevnica, z.o.o., Sevnica; Inkos, d.o.o., Krmelj; Sava avto, d.o.o., Sevnica; Gradnje, d.o.o., Boštanj; NLB, d.d., podružnica Posavje Krško; Radio Sevnica; Sava Tires, d.o.o.; Trimo, d.d., Trebnje; Nizke gradnje Iztok Bence, s.p., Boštanj; Prevoz mleka Andrej Majcen, s.p., Šentjanž; Avtoprevozništvo, okrepčevalnica Majcen, Milan Majcen, s.p., Šentjanž; GTM Repovž, Šentjanž; Olga Medved, Bistro, Šentjanž; Gozdna Boštanj; Jože Šinkovec, Boštanj; Sadjarstvo Brečko; Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana, Območna enota Krško; PNC Trgovina Remar, Veliki Cirnik, Šentjanž; Remos, d.d., Novo mesto; Krašcommerce, d.o.o., Novo mesto; Kopitarna Sevnica; Gostinsko podjetje Sevnica, d.d.; Anton Bunderšek, s.p., Kladje, Šentjanž; Steklarstvo Franc Mlakar, s.p., Boštanj; JP Komunala, d.o.o., Sevnica; Avtobusni prevozi Miro Novak, s.p., Zabukovje; Marjan Majcen, RTV servis, Šentjanž; Konfekcija Jutranjka, Sevnica; Mizarstvo Drago Krošeij, s.^., Boštanj; Pekarna Bruno Vidmar, Gabrijele; Tanin Sevnica, d.d., Sevnica; Mercator Dolenjska, d.d., Novo mesto; Konfekcija Lisca Sevnica, d.d., Sevnica, in Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, z brezplačno objavo te zahvale pa tudi Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tomič prvak v velenjskem blatu Na generalki pred evropskim prvenstvom v Velenju Tomič zmagal med mlajšimi člani -Sevničanom ekipno zlato, Novomeščani drugi ■ Pionirski zmagi v Novo mesto in Šentjernej mm iiiJ!) m MIRNCANA TRETJA V ZGORNJI KUNGOTI MIRNA - Na prvem mladinskem turnirju slovenskih badmintonistov za jakostno lestvico sezon 1999/2000 v Zgornji Kungoti je pomlajena ekipa Mirnčanov kljub vsemu posegla v vrh. Še posebej sta se izkazala mlada reprezentanta Urška Silvester in Žiga Strmole, ki sta v boju s starejšimi tekmeci osvojila tretji mesti in tako potrdila upravičenost izbora v mladinsko reprezentanco, ki bo konec januarja nastopila na ekipnem mladinskem evropskem prvenstvu v Avstriji. Njun uspeh sta dopolnili Špela Silvester s četrtim in Maja Klemenčič s petim mestom. V soboto so v Velenju na progi, kjer bo čez tri tedne evropsko prvenstvo, pripravili odprto državno prvenstvo in miting Evropske atletske zveze EAA v krosu. Med člani sta se gosta iz Avstrije Christian Pflugl in Peter Weund-sam že v prvem krogu oddaljila od slovenskih konkurentov, med katerimi je bil tudi Aleš Tomič iz Cerovega Loga, član novomeškega Portovalda, ki je med slovenskimi tekači dosegel peti čas, med mlajšimi člani pa je bil najboljši. Velenjska proga tokrat ni bila ravno prijazna do tekačev. Dan pred prvenstvom je močno snežilo, tako da so morali organizatorjem na pomoč priskočiti lopate vajeni rudarji, ki so odstranili sneg, tekači pa se so med tekmo namesto v sneg pogrezali v blato. Novomeški uspeh med mlajšimi člani je s tretjim mestom dopolnil član Krke Telekoma Boštjan Kozan. Med mladinci, ki so se prav tako borili za mesta v reprezentanci za evropsko prvenstvo, Tomičevemu klubskemu tovarišu Marku Gorencu, ki je jeseni dobil Kros Dela, tokrat ni uspelo ugnati Velenjčana Boštjana Buča, o prvem in drugem mestu pa so odločili šele zadnji metri 6550 m dolgega teka. Tretje mesto je zasedel veliki up sevniške atletike Borut Veber. Tekmovanje je skupaj s pomladanskim prvenstvom štelo tudi za ekipni vrstni red, kjer so velik uspeh dosegli Sevničani, ki so'v seštevku točk članov, mlajših članov in starejših mladincev osvojili prvo mesto, novomeški klub Krka Telekom je bil drugi. Podobno je bilo pri dekletih, kjer so bile Sevničanke ekipno druge. Mlajši mladinci in pionirji so nastopili na mitingu, posebej pa sta se izkazala članvKrke Telekoma Matjaž Berus in Šentjernejčanka Janja Bučar, ki sta zmagala med pionirji oziroma pionirkami. Velike težave z moštvi z repa Trebanjci, Dobovčani in Ribničani so tokrat igrali s tremi zadnjeuvrščenimi - Le TVebanjci zlahka - Ribničani po dobrem začetku tekmo s Slovanom celo izgubili Zaradi povratne tekme osmine finala evropskega rokometnega pokala mest so Thebanjci tekmo s predzadnjeuvrščenim Jadranom v Hrpeljah odigrali že med tednom, po pričakovanju pa se domačini favoriziranim Dolenjcem niso mogli resneje upreti, vse pa je bilo odločeno že v prvem polčasu, ki so ga Trebanjci dobili s 24:12. Visok končni izid 43:32 za Treb-nje je predvsem posledica slabe igre v obrambi in strelskih vaj Likavca (14 zadetkov), Žvižeja (9) in Šavriča (7). Precej bolj ležerno kot Trebanjci so se tekme z zadnjeuvrščenimi Izo-Ijani lotili Dobovčani. Goste so podcenjevali, kar bi se jim prav lahko maščevalo. Izoljani so namreč povsem zasluženo dobili prvi polčas, Dobovčanom pa je uspelo vzpostaviti pravi red šele sredi drugega polčasa, ko so 12 minut pred koncem povedli s štirimi zadetki prednosti, kar je bilo dovolj za miren zaključek. S to zmago so se Dobovčani povzpeli na zasluženo peto mesto prvenstvene lestvice. Tudi Ribničani so tokrat igrali z moštvom z repa lestvice, a jim je pričakovana zmaga ušla iz rok. Po začetnem vodstvu z 9:4 so zelo popustili, tako da se je Slovanu uspelo približati na en gol zaostanka. Na odmor so Ribničani sicer Odšli z dvema zadetkoma prednosti, Ljubljančani so prvič izenačili v 40. minuti na 14:14, v naslednjih minutah pa so prišli do dveh zadetkov prednosti, ki so jo uspeli zadržati do konca. Med najbolj zaslužnimi za zmago Slovana je Krčan David Imperl, ki se je izkazal z odličnimi obrambami v odločilnih trenutkih tekme ter tako preprečil Ribničanom, da bi izenačili in si priigrali vsaj točko. V naslednjem kolu bo v Trebnjem derbi četrto- in petouvrščenega moštva lige med Trebnjim in Dobovo, glede na videno pa je pričakovati zmago domačih rokometašev, ki so tri poraze v dosedanjem delu prvenstva doživeli s tremi prvouvrščenimi moštvi, Pivovarno Laško, Prulami in Preventom. Ribničani bodo slab vtis s srečanja s Slovanom poskusili po- praviti v Škofji Loki. Zmaga nad Termom bi jim prišla zelo prav, v primeru poraza pa bi zdrsnili proti repu lestvice, čeprav se jim zaenkrat za obstanek ni treba bati. METLIČANI ŽE BRCAJO V DVORANI METLIKA - V soboto, 20. novembra, se je športni dvorani pri osnovni šoli v Metliki začela tretja zimska občinska malonogomet-na liga. Zanimanje za ligaško tekmovanje, ki ga tretje leto zapored pripravlja Športna zveza Metlika, je veliko, saj sodeluje 16 moštev. Izidi 1. kola: Grabrovec : Lokvica 6:2, Policija : Svip 10:2, Krokar : Antikristi 7:1, Dabi : Suhor 4:0, Rojal: Hami 3:1, Podzemelj: Gradac 3:1, Krasinec - Štukelj : Zidarstvo Begič 10:1. Letos v ligi lahko nastopajo tudi registrirani igralci, tekme pa bodo ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. SREČA POTRKA DVAKRAT Tok! Ob vsakem nakupu audio in video izdelkov se vam odpirajo vrata do več kot 3000 privlačnih nagrad. I oči aD a:_ O GO aD QO .O * •■=> c T> Obiščite trgovine s Philipsovimi izdelki! Tok! 20. januarja 2000 pa se vam bodo nastežaj odprla vrata do glavnih nagrad: DVD - digitalni videopredvajalnik, 15 televizorjev, 10 mini glasbenih sistemov in 10 soundmašin. PHILIPS Obrnimo snet na bolje. KURILNO OLJE VAM PRIPELJEMO Skladišče: Novo mesto 068 323 814 Brežice 0608 61 188 Bencinski Servis: Črnomelj 068 56 070 Kočevje 061 851 461 Trebnje 068 460 420 Izidi državnega prvenstva v krosu: mlajši člani - 1. Aleš Tomič (Por-tovald) 35:35, 3. Boštjan Kozan 36:42, 8. Martin Pezdirc (oba Krka Telekom) 45:14; starejši mladinci (6.550 m): 1. Boštjan Buč (Velenje) 22:24,2. Marko Gorenc (Portovald) 22:28, 3. Borut Veber (Sevnica) 23:11... 9. Robin Papež (Sevnica) 25:32,, 10. Marko Bevc (Portovald) 25:32; starejše mladinke (3.350 m) - 6. Klavdija Tomažin 14:08... 10. Alenka Radej 14:50,11. Janja Pungerčar (vse Sevnica) 15:35; mlajši mladinci (4.950 m) - 2. Dejan Ambrožič 18:32... 4. Miha Kapš 19:11... 8. Jure Derganc 20:05, 9. Andrej Tomažin (vsi Krka Telekom) 20:34; pionirji (1750 m) - 1. Matjaž Berus 5:37,8. Matija Šega (oba Krka Telekom) 5:37; pionirke (1.750 m) - 1. Janja Bučar (Šentjernej), 6. Branka Virtič (Sevnica) 7:02. V izbrani vrsti Slovenije, ki bo 12. decembra nastopila na evropskem prvenstvu v krosu v Velenju, so med 22 slovenskimi tekači tudi Aleš Tomič, ki bo nastopil v članski konkurenci, ter Marko Gorenc (oba Portovald Novo mesto) in Borut Veber, ki se bosta z najboljšimi evropskimi takači v teku čez drn in strn pomerila v mladinski kategoriji. VSE ZMAGE OŠ CENTER NOVO MESTO - V petek, 19. novembra, so na osnovni šoli Center v Novem mestu pripravili občinsko prvenstvo v šahu za mlajše in starejše deklice, v vseh štirih kategorijah pa so zmagali mladi šahisti iz osnovne šole Center. Med dečki do 11. leta je zmagal Igor Radež, med dečki do 15. leta je bil najboljši Milan Radomir, medtem ko je Katja Golobič zmagala tako med deklicami do 11. leta kot v starejši skupini. Kljub snežnemu metežu, kije oviral prihod tekmovalcev v Novo mesto, je na tekmovanju nastopilo 38 mladih šahistov. (R. R.) KOŠARKA Pokal Saporta, skupina H, 8. kolo - Radnički : Krka Telekom 65:76 (24:38); KRKA TELEKOM: Dražovič 9 (75-odst.), Petrov 3, Smodiš 22 (46-odst.), Deschryver 9 (100-odst.), Grum 5, Ščekič 2, Ivo Nakič 22 (47-odst.). RADNIČKI: Nadjfeji 16, Stojkovič 16 itd. Pokal Slovenije, četrtfinale - Slovan : Krka Telekom 56:70 (25:31); KRKA TELEKOM: Dražovič 5, Petrov 3, Smodiš 24, Deschryver 7, Grum 4, Drobnjak 2, Ščekič 2, Nakič 23. Prosti meti: Slovan 12:15, Krka Telekom 11:14. Met za tri točke: Slovan 4:18, Krka Telekom 9:25 (Nakič 5, Smodiš 2, Dražovič in Deschryver po 1). Osebne napake: Slovan 17, Krka Telekom 21. 1. B SKL, 8. kolo - Ten Krško : Ilirija 85:74 (42:42); TEN KRŠKO: Mesič 13, Finžgar 19, Ogorevc 4, Božič 6, Zaturoski 11, Rozman 3, Boh 6, Avsenak 16, Vukič 7. LESTVICA: 1. Nova Gorica 14, 2. Bežigrad 14, 3. Ten Krško 14, 4. Kemoplast 13, 5. Radenska Creativ 13,6. Banex 12 itd. V 9. kolu bo Ten Krško v soboto, 27. novembra, igral v gosteh z Banexom. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, 8. kolo - Krka - Maxi Olimpija 0:6; LESTVICA: 1. Eta Preserje 15,2. ŽNTK Maribor 13, 3. Maxi Olimpija 12, 4. ERA Tempo 11,5. Radgona 8,6. Radlje 7, 7. Moravske Toplice Sobota 7, 8. Krka 4, 9. Učila Križe 3, 10. Petovia 0. ROKOMET Pokal mest, 2. tekma osmine finala - TREBNJE : RUNAR SANDEFJORD 33:22 (15:13); TREBNJE: Torlo 1, Hribar, Bur-dijan 3, Radelj, Begovič 7, Blago-jevič, Šavrič 6, Stojakovič 5, Zupančič, Likavec 9, Gradišek 1, Žvižej 1. 1. SRL, moški 10. kolo - JADRAN : TREBNJE 32:43 (12:24); TREBNJE: Torlo, Hribar 1, Mežnaršič, Burdijan 2, Radelj, Begovič 2, Šavrič 7, Stojakovič 5, Likavec 14, Žitnik, Gradišek 3, Žvižej 9, Zupančič. DOBOVA : HOTELI MORJE PORTOROŽ 23:21 (11:13); DOBOVA: Kostevc, Džapo 8, M. Urbanč 2, Martinčič 1, Bogovič 2, Voglar 1, Deržič 4, Vertovšek 3 (3), D. Urbanč, Kukavica 1, Kranjčič 1, Škof. INLES RIKO : SLOVAN 21:23 (12:10); INLES RIKO: Grm. Spoljariš 2, Lesar 2, Ilc 1 (1), Na. Hojč 4, M. Hojč, Ivanec 3, Žbač-nik 1, Pajnič 3, Bartol 2, Dokič, N. Hojč, Dukič, Merhar 3. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 20, 2. Prule 67 18, 3. Prevent 16, 4. Trebnje 14, 5. Dobova 11, 6. Gorenje 9, 7. Radeče 8, 8. Inles Riko 8, 9. Slovan 7,10. Termo 7, 11. Jadran 2,12. HM Portorož 0. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 7. kolo - TPV NOVO MESTO : ASICS TABOR 3:0 (17,22,26); Lestvica: 1. Infond Branik 18,2. HIT Nova Gorica 17, 3. Kemiplas Koper 14, 4. TPV Novo mesto 11, 5. Formis Bell Rogoza 10, 6. Šentvid 10, 7. ZM Ljutomer 9, 8. Marsel Ptuj 7, 9. Asics Tabor 0,10. Jeti Šport Bled 0. 2. DOL, moški, 7. kolo - Kovinar Kočevje : SIP Šempeter 1:3, Šoštanj Topolšica : Krka Novo mesto 3:0. Lestvica: 1. Brezovica 20... 9. Kovinar 4, 11. Krka 4. V soboto, 27. novembra, bo Krka igrala doma s Termom Lubnikom, Kovinar pa v gosteh z Ljutomerom. 3. DOL, zahod, moški, 7. kolo - Pneuma center Mokronog : Hoteli Simonov zaliv Izola 2:3; Lestvica: 1. Salonit 20... 7. Pneuma center Mokronog 10. 3. DOL, zahod, ženske, 7. kolo -TPV Novo mesto II : Piran 1:3, Kemiplas Koper III : Črnomelj 3:0, Kočevje : Brestanica 3:0. Lestvica: 1. Kočevje 20, 2. Črnomelj 18... 7. Brestanica 7,9. TPV Novo mesto II 6,11. Semič 3. TPV oslabljen na pokal CEV Po zmagi nad Taborom novomeške odbojkarice začasno na četrtem mestu - Blesteli Rajakova in Kopilova - Oslabljene v Nemčijo - Mokronogu ne gre - Prvi poraz Crnomaljk NOVO MESTO - Medtem ko so drugi odbojkarski prvoligaši konec minulega tedna zaradi pokalnih tekmovanj nekoliko pozabili na ligaške točke, so odbojkarice novomeškega TPV-ja vseeno opravile svojo ligaško dolžnost, saj so zaradi nastopa na turnirju drugega kroga pokala evropske odbojkarske zveze v Nemčiji tekmo sedmega kola državnega prvenstva z Asicsom Taborom iz Ljubljane odigrale vnaprej. Ljubljančanke so se Novome- povedle z 21:12 in vse je bilo odlo- ščankam resneje upirale le v tretjem nizu, sicer pa so TPV-jeve odbojkarice po pričakovanju zlahka zmagale, ter se začasno prebile na četrto mesto prvenstvene lestvice, ko bo odigrana še tekma med Šentvidom • Odbojkarice novomeškega TPV-ja bodo od 26. do 29. novembra nastopile na turnirju drugega kroga pokala Evropske odbojkarske zveze CEV v Marktheidenfeldu v Nemčiji, kjer se bodo pomerile z beograjskim Poštarjem, danskimi državnimi prvakinjami Holte IF in domačo vrsto Franken Brunnen iz Karbacha. Novomeška ekipa bo nastopila oslabljena, saj zaradi zdravstvenih težav Sandra Grabič in Anastazija Muhič ne bosta nastopili. in Rogozo pa bodo zdrsnile na peto mesto. Na začetku prvega niza sta bili ekipi izenačeni, a le do desete točke, nato pa so Novomeščanke REKREATIVNA LIGA V KOŠARKI NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo organizirala občinsko rekreativno ligo v košarki. Za tekmovanje, ki se bo predvidoma začelo 19. decembra, se lahko prijavite do petka, 3. decembra. V ligi lahko nastopajo tudi moštva ali posamezni igralci iz občin Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč. Vsa dodatna pojasnila dobite na Agenciji za šport ali po telefonu 322 267. SMUČARSKI TEČAJI ČRMOŠNJICE - Največje dolenjsko smučišče Rog Črmošnjice je začelo obratovati na začetku tedna, s tem pa je z delom začela tudi Rogova šola smučanja. Že ta teden bodo učitelji smučanja začeli s tečaji za osnovne šole, ob koncu tedna pa bodo svoje znanje posredovali vsem, ki bi se radi naučili smučati ali pa želijo svoje znanje le izpopolniti. čeno. V drugem nizu so gostje celo vodile s 7:4, a kaj večjim ni uspelo. V tretjem nizu so Novomeščanke povedle s 16:11, gostje pa so poskusile izrabiti še zadnjo priložnost in povedle s 23:22, Novomeščanke pa so spet izenačile na 24:24 in v podaljšku izkoristile tretjo zaključno žogo. Z natančnimi servisi iz skoka in učinkovito igro v napadu se je ponovno izkazala Snežana Rajak, z dobrim blokom in natančnimi podajami pa Maša Kopilova. Žužemberčani so tokrat počivali, oba dolenjska drugoligaša Kovinar Kočevje in Krka Novo mesto pa sta srečanji sedmega kola izgubila. Tudi Mokronožani, ki so se lani vse do zadnjega borili za sam vrh tretjeli-gaške lestvice, so se morali v sedmem kolu spet sprijazniti s porazom, že tretjim v novi sezoni, ki jih je močno oddaljil od zastavljenega cilja uvrstiti se v drugo ligo. Zanimiv je tpdi razplet sedmega kola v tretji ženski ligi. Do sedaj vodilne Črno-maljke so brez dobljenega niza izgu-bile s tretjo ekipo koprskega Kerni; plasa, tako da so morale prepustiti vodstvo na lestvici Kočevkam, ki so edine še neporažene in na dobri poti v drugo ligo. I.V. Celo vratarje zadel gol Trebanjski rokometaši so se s sijajnim zaključkom tekme z Runarjem uvrstili v četrtfinale pokala mest TREBNJE - Trebnje se je v slovenskem športnem prostoru že zdavnaj uveljavilo kot pomebno rokometno središče, od sobotnega večera pa je vrisano tudi v evropski rokometni zemljevid. Trebanjski rokometaši so se s sijajno predstavo na povratni tekmi osmine finala evropskega pokala mest uvrstili med osem najboljših moštev v tem tekmovanju, kar je do sedaj največji mednarodni uspeh trebanjskega rokometa. Pred tednom dni so na Norveškem z Runarjem v Sandefjordu sicer izgubili s štirimi zadetki razlike, a so lahko dodobra spoznali način igre norveških rokometašev, ki so do zmage prišli predvsem s hitrimi protinapadi. Preprečiti njihovo hitro igro in onemogočiti najboljša igralca Sandefjorda Trollerunda in Lieja je bil ključ do uspeha na povratni tekmi v Trebnjem.Prvi polčas je bil izenačen in po začetnem vodstvu Trcbanjcev so gostje v 13. minuti celo povedli s 7:6, prvi polčas pa je z dvema zadetkoma prednosti le pripadel Trebanjcem. Drugi polčas sc je začel zelo živčno, a številnih napak Trcbanjcev gostje niso znali kaznovati. Potem pa so napočile minute Tfebanjccv, ki so v odločilnem”delu tekme popolnoma nadigrali goste, izid z 19:17 prvič povišali na 23:18, kar bi jim že zagotovilo napredovanje v četrtfinale, izid 29:19 nekaj minut pred koncem pa je bil že znak za slavje v trebanjski športni dvorani, med strelce pa se je v zadnjih minutah srečanja vpisal celo vratar Mustafa Torlo. Trebanjci so zdaj odvisni od žreba. Evropska rokometna zveza Je med osmimi četrtfinalisti pokala mest določila štiri nosilce, med katerimi bo žreb določil nasprotnika Trcbanjcev, ki bi jim najbolj ustrezal turški Aski iz Ankare, nekolik0 manj ugodni pa bi bili španski Val-laloid, nemški Grosswalldstadt m Dunkerque, ki pa niso nepremagljivi, a za sanje o finalu je vseeno še prezgodaj. ZMAGA ČRNOMLJA IN SNEŽNIKA V vzhodni skupini druge košarkarske lige je Črnomelj v osmem kolu v gosteh z 82:69 premagal La; stovko in je na lestvici peti, Kočevski Snežnik pa je v zahodni skupini praV tako v gosteh z 78:74 ugnal Tolmin in je na lestvici četrti. Ekstra lahko kurilno olje naročite po telefonu. v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - Rokometaši Grče nadaljujejo z zmagami v Ribnici. V osmem krogu druge lige so zlahka ugnali Grosuplje, za Kočevce pa je Dejan Malnar kar sedemkrat zadel mrežo nasprotnikov. • KOČEVJE - Na četrtem rokometnem turnirju za veteranke v Šentjerneju so se spet izkazale Kočevke, ki so osvojile prvo mesto in tako uspešno zaključile letošnjo sezono. V finalu so z 9:8 premagale Šentjernej. • RIBNICA-V šestem kolu v drugi državni malonogometni ligi, skupina zahod, so nogometaši Ribnice doma z 1:5 izgubili s Casinojem iz Portoroža. Ribničani so srečanje dobro začeli, cel prvi polčas oblegali gostujočega vratarja in z zadetkom Kaukoviča povedli z 1:0, potem pa v drugem polčasu povsem popustili. • RIBNICA - Na enajstem državnem tekmovanju Mladina in gore je v Framu pri Mariboru med 71 ekipami nastopila tudi štiričlanska ekipa Urbana iz Ribnice po mentorstvom Zdenke Mihelič. Tjaša Arko, Lesa Lesar, Simon Žurga in David Debeljak so osvojili drugo mesto, zmagala pa je ekipa iz Braslovč. Za nagrado so Ribničani dobili prejela petdnevno bivanje v Rjavčevi leoči pod Vršičem in v Pogačnikovem domu na Kriških podih. • RIBNICA - V 18. krogu občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Tornado Agaton : Grafit 4:3, Divji jezdeci Foto Toni : Biba market 8:3, Elin Kot : Turjak 5:3. Na lestvici vodi Tornado Agaton, med strelci pa Vlado Grgurič. (M. G.) I E* KRKKZDRAVIL1ŠČK HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC • TRADICIONALNI TURNIR DVOJIC - V soboto, 20. novembra, so v Teniškem centru Otočec pripravili tradicionalni turnir dvojic. Med ženskami sta zmagali Srebrnjakova in Munkova, ki sta v finalu ugnali Zupančevo in Peljhanovo, med moškimi pa sta Ilovar in Pepelnjak v finalu s 7:5 premagala Freliha in Možica. • POSEBNA PONUDBA - Novembra in decembra so v Teniškem centru Otočec za svoje obiskovalce pripravili posebno ponudbo. Tako si lahko uro tenisa v dvorani med 8. in 14. uro in med 22. in 24. uro privoščite za 1.500 tolarjev, medtem ko je treba za uro teniških užitkov ob sobotah in nedeljah od 8. do 14. ure plačati 2.000 tolarjev. Upokojen- ci, dijaki in študenti imajo do 14. ure še 20 odst. popusta. Kdor si privošči paket 10 ur, igra eno uro brezplačno, po dogovoru pa vodstvo centra odobri popust tudi organizatorjem turnirjev. • PAKET ZDRAVJA - Paket zdravja, ki stane 9.500 tolarjev, gostom Teniškega centra Otočec omogoča enomesečno neomejeno uporabo fitnesa, savne in masažnega bazena. • REKREATIVNI DNEVNI PAKET - Enkraten obisk fitnesa savne in masažnega bazena v enem dnevu stane 1.560 tolarjev. • TELEFON - Za rezervacije in dodatna pojasnila se lahko obrnete neposredno na recepcijo Teniškega centra Otočec ali pa zavrtite telefon (068) 75 458. Košarkarska zgodba brez žarometov S košarkarji Krke Telekoma na tekmi z Radničkim na Madžarskem - Potovanja niso užitek, tujih mest si ni časa ogledovati • Vse podrejeno tekmi - Tudi zmaga se hitro pozabi Košarkarji Krke Telekoma so se z rutinsko zmago nad Slovanom uvrstili na finalni turnir pokala Slovenije BREŽICE - V petek, 19. novembra so slovesno odprli težko pričakovani Atletski stadion Brežice. Z novim športno-rekreativnim objektom dobiva nove možnosti za dobro delo zlasti atletski klub Fit Brežice, “eden največjih športnih kolektivov v Posavju”, kot je na otvoritvi označil klub Stane Gramc, predsednik kluba. Atletski stadion Brežice so zgradili pri srednji ekonomski in trgovski šoli Brežice. Pred tem so se odločali med gradnjo na dosedanjem edinem brežiškem stadionu in novo lokacijo in ugotovili, daje novogradnja boljša in še cenejša rešitev, kot * Ob otvoritvi so nanizali nekaj podatkov o uspehih brežiške atletike. Iz Brežic prihajajo med drugim tudi slovenski rekorderji Vladka Lopatič v sedmeroboju, Simona Kozmus v metu kladiva, Jurij Rovan v skoku s palico in Vladimir Kevo v metu kladiva. govnih znamk. K uresničitvi zamisli o gradnji stadiona so prispevali tudi nekateri delavci na občini Brežice, kot so ob otvoritvi kar nekajkrat poudarili. Kot so povedali na otvoritvi, bodo ob stadionu postavili tudi večnamensko športno dvorano, predvidoma jo bodo začeli graditi čez 2 leti. Polde Rovan, ki so ga na otvoritvi imenovali očeta brežiške atletike, je , 1-4Dl OBETAJO - Novomeški namiznoteniški klub je v prizidku ob P°r>ni dvorani Marof dobil prepotrebne prostore za vadbo, kar s pridom .toriščajo predvsem mladi, s katerimi dela nekdaj odlični igralec Dušan s °čevar Njihova sreča je tudi v tem, da je morala Krka precej pomladiti p°io vrsto in tako tudi mladi v članski ligi nabirajo dragocene izkušnje. ,n«jstletni novomeški namiznoteniški up Simon Gradišar (na sliki levo Poru s Tomažem Kraljem) je prvoligaške izkušnje že dobro vnovčit na ,^’eni mladinskem turnirju, kjer je kot še neznan igralec nase opozori! z Vrftno predstavo proti najboljšemu mlademu namiznotenisarju v Slove-P ut kasnejšemu zmagovalcu Žigi Jazbecu. (Foto: I. V) NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so na četrtfinalnem turnirju pokala Košarkarske zveze Slovenije brez težav na Kodeljevem ugnali drugo ljubljansko moštvo in se uvrstili na finalni turnir, na katerem se bodo 8. in 9. aprila prihodnje leto pomerili z Unionom Olimpijo, Pivovarno Laško in škofjeloško Loko kavo, kije tokrat nekoliko presenetljivo izločila Savinjske Hopse. Z uvrstitvijo na finalni turnir slovenskega pokala so novomeški košarkarji že izpolnili enega izmed ciljev, ki so si jih zastavili pred novo sezono. Prav poraz v četrtfinalu pokala je bil največji in tako rekoč edini odločilni spodrsljaj košarkarjev Krke v lanski sezoni, ta spodrsljaj pa je bistveno vplival na to, da je moral tedanji trener Ljubojevič zapustiti mesto ob Krki. . Novomeščanom, nekoliko utrujenim od pogostih nastopov v pokalu Saporta in na domačem prvenstvu, se tokrat ni bilo treba posebej truditi in so si lahko privoščili, da so se jim Ljubljančani sredi drugega polčasa približali na eno samo točko razlike (38:39). Le nekaj minut bolj zavzete igre je bilo dovolj, da dvomov o zmagovalcu ni bilo več. Vse kaže, da Ivo Nakič, ki je na prvih tekmah letošnje sezone zaradi operacije hrbtenice sedel na tribuni, počasi prihaja v staro formo. Prav on in Matjaž Smodiš sta tokrat skupaj dosegla kar dve tretjini veh točk Krke Telekoma (47). Podobno kot na Madžarskem na tekmi z Radničkim je Smodiš polnil koš nasprotnikov v prvem polčasu, ko je dosegel 16 točk, Nakič pa seje s Slovanom poigral v drugem delu tekme, ko je dosegel 15 točk. Podobno kot Krka Telekom sta se na finalni turnir brez težav uvrstila tudi Union Olimpija, ki je s 96:45 ugnala domžalski Helios, in Pivovarna Laško, ki je z 82:68 premagala ZM Maribor. Tako kot lani Krki je letos spodrsnilo Savinjskim Hop-som, ki se počasi poslavljajo od mesta med veliko četverico, kamor meri četrti udeleženec finalnega turnirja škofjeloška Loka kava. Pomlajena Krka je na dobri poti V petek odprli težko pričakovani Atletski stadion Brežice -Atletski klub Fit Brežice, “eden največjih športnih kolektivov v Posavju” - Navdušeni (atleti) - Uspehi izrekel zadovoljstvo nad tem, da je novi brežiški stadion narejen po evropskem zgledu. Poleg atletske steze so na stadionu tudi igrišča za male športe. Otvoritvena slovesnost je izzvenela v celoti kot težko pričakovan dogodek, ki sedanji podobi in vsebini Brežic dodaja nekaj pomembnega in predvsem nepogrešljivega. Navdušenje atletov je težko opisati, pri čemer drži, da so se ga nalezli tudi včasih morda malce zadržani Brežičani, s čimer petkova otvoritev nekako izstopa med podobnimi dogodki. L. M- ATLETSKI STADION - Zaradi sneženja je bila slovesnost ob otvoritvi stadiona v srednji ekonomski in trgovski šoli. Potem so zunaj na stezi prerezali trak, nakar so atleti in tudi nekateri drugi tekli krog po zasneženem stadionu. (Foto: L. M.) Suhoparne številke v časopisnih poročilih o tekmah povedo skoraj vse: kdo je zmagal in kdo je tekmo izgubil, koliko je kdo dal košev, katero je moštvo na lestvici. Poročilo ponavadi govori o dogodkih na igrišču, ki jih osvetljene z žarometi vidijo tudi gledalci v dvorani, a to ni vsa košarkarska zgodba, nekaj ji manjka. Košarkarji jo z druge strani. Tekma osmega kola evropskega košarkarskega pokala Saporta med Krko Telekomom in beograjskim Radničkim v madžarskem Peczu ni bila usodnega pomena za nobeno od obeh moštev, ki sta si napredovanje v naslednji krog tega tekmovanja praktično zagotovili že pred tem, bila pa je pomembna za vrstni red v skupini H, od katerega je odvisno, kako močnega nasrotnika bo moštvo dobilo v naslednjem krogu. Novomeščani so v Novem mestu mlado in hitro moštvo Rad-ničkega premagali, a ne zlahka. to zgodbo vidijo drugače, doživljajo Košarkarji Krke Telekoma so se na Madžarsko, kjer zaradi političnih razmer v Jugoslaviji Radnički igra skoraj vse tekme, ki bi jih sicer moral igrati na domačem terenu v Beogradu, odpravili že v ponedeljek zjutraj, tekma pa jih je čakala v torek zvečer. Dolgotrajno potovanje z avtobusom za košarkarje ni noben užitek. Če normalno visok človek še nekako spravi noge med dva sedeža, imajo dvometraši s tem velike težave. Vsak se sicer znajde po svoje, a ravno spočit na cilj ne pride nihče. O tekmi, ki jih je čakala naslednji KAM Z NOGAMI? - Za dvometraše potovanje z avtobusom ni užitek, največ preglavic pa jim delajo (pre)dolge noge. Takole so se vsak naj svoj način med potjo na Madžarsko poskušali znajti Ervin Taraniš, Darren Deschryver in Dragiša Drobnjak (v ospredju) ter Simon Petrov, Matjaž Smodiš in Sašo Stakič (v ozadju). Brežice dobile atletski stadion V prvem delu prvenstva v prvi namiznoteniški ligi so si Novomeščani zagotovili obs tanek - Boljši pogoji vadbe in nov trener mladih obetajo boljše čase NOVO MESTO - Ekipa namiznoteniškega kluba Krka je v predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v prvi državni ligi brez dobljenega niza Zgubila z državnimi prvakim. Maxi Olimpija, kiji letos ne gre tako kot v Preteklih letih, je bila kljub temu predrd oreh za močno pomlajeno novomeško vrsto, ki pa je v jesenskem delu kljub temu dosegla cilje, ki so Sl jih v namiznoteniškem klubu Krka zadali pred letošnjo sezono. Čeprav krkaše do konca jesen-ptega dela čaka še tekma z vodilnim rreserjem, so novomeški namizno-renisarji že potegnili črto pod prvi ool sezone. Dobili so ob tekmi s tek-hjfci za obstanek v ligi, kar je letošnji domet Krke, za razliko od pre-jeklih sezon, ko so Novomeščani ci-jah celo na nikoli osvojeni naslov Prvakov. Zmagi v gosteh nad Pe-ovios 6:2 in Križami s 6:3 jim zago-avUata mirno nadaljevanje prven-slvcnih bojev, saj izpade le deseto-UVrščena ekipa, to pa so Ptujčani, ki v Prvem delu še niso osvojili točke. Krka je pred sezono ostala brez reh najboljših igralcev. Gregor Nornac je odšel v Maribor. Kitajec Jia pa v Radgono. Oba sta se Pridružila poklicnim moštvom, kjer sta ob odličnih možnostih za vadbo sPet našla sama sebe. Xu Jia je z ®n!ni samim porazom celo najuspeš-®jši igralec prvega dela prvenstve-'h bojev. Njuna izvrstna igra v no- vih klubih je dokaz, da so imeli Novomeščani prejšnja leta v rokah prava igralca za velike dosežke, a njunih sposobnosti brez možnosti za trening dvakrat dnevno in brez ustreznega trenerja niso mogli izkoristiti. Moštvo je zapustil tudi Marjan Hribar, ki pa je kljub odločitvi, da se dokončno poslovi od tekmovalnega športa, še vzel lopar v roke in Krki pomagal do obeh zmag, kaj več pa brez treninga od njega ni mogoče pričakovati. Tako so priložnost dobili mladi. Tomažu Kralju se še vedno pozna pomanjkanje treninga med služenjem vojaškega roka pa tudi v Ljubljani, kjer študira, zaradi študijskih obveznosti ne trenira redno. Precej bolj zagnan je Matjaž Retelj, ki prav tako vadi v Ljubljani; končno je pozdravil dolgotrajno poškodbo rame, zaradi katere je v pvem delu zelo nihal v formi. Z mladimi zdaj vsako popoldne dela trener Dušan Kočevar, rezultat njegovega dela in končno urejenih težav s prostorom za vadbo pa je tudi izjemen napredek 15-letnega Simona Gradišarja, ki mu sicer še ni uspelo zmagati v članski ligi, močno pa je presenetil na prvem mladinskem turnirju, na katerem se je iz kvalifikacij prebil do osmine finala, kjer je kot edini na turnirju odščipnil niz kasnejšemu zmagovalcu in najboljšemu slovenskemu mladincu Žigi Jazbecu. Po Simonovih stopinjah gre tudi njegov vrstnik Matej Somrak. j y ZIMSKA LIGA V MALEM NOGOMETU NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo to zimo prvič organizirala zimsko občinsko ligo v malem nogometu. Za tekmovanje, ki se bo predvidoma začelo 19. decembra. se lahko prijavite do petka, 3. decembra. V ligi lahko nastopajo tudi moštva ali posamezni igralci iz občin Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč. Vsa dodatna pojasnila dobite na Agenciji za šport ali po telefonu 322 267. Letos jim ni spodrsnilo dan, se niso pogovarjali. Tekme so za fante del življenja. Navadili so se nanje tako kot na vsakodnevne treninge, so del njihovega ritma, nihče se zaradi njih posebej ne vznemirja. Kdor športnikom zavida številna potovanja, si verjetno ne predstavlja, kako vse skupaj zgleda. Od slik ob poti skozi Slavonijo je bila ogleda vredna le dolina duhov, kot je eden izmed košarkarjev poimenoval pokrajino porušenih in požganih vasi, zapuščenih in zaraščenih njiv, travnikov in gozdov. Vojna je pregnala ljudi, ki se v porušene domove še niso in se verjetno nikoli ne bodo vrnili. Ko so se po skoraj deseturni vožnji vsi polomljeni in sestradani novomeški velikani v Pecsu izkrcali iz avtobusa, jim je do večernega treninga ostalo časa le še za pozno kosilo in slabo uro počitka na zanje precej prekratkih posteljah. Sele trening v dvorani, v kateri bodo nastopili naslednji večer, je na njihove obraze priklical nekoliko več življenja. Tudi trening je igra, igra pa je za vsakega košarkarja strast, ki ji je podredil življenje. Ko ima v rokah žogo, nihče ni več ravnodušen. Ker so novomeški košarkarji z Radničkim že igrali in poznajo igro beograjskih košarkarjev, je trener Ivo Su-nara igralni del treninga posvetil taktičnim zamislim, s katerimi je kanil ugnati nasprotnike. Čeprav se je tekma v torek začela šele ob pol devetih zvečer, je bil cel dan posvečen njej. Trening, ogled posnetkov tekme z Radničkim v Novem mestu, analiza igre, dogovor o taktiki pa kosilo in počitek. Časa za nakupe in ogled mesta ni. Uro POSLUŠAJTE ME! - V minuti odmora, ki jo ima v odločilnih trenutek za posvet z igralci na voljo trener moštva, lahko svojim košarkarjem pove veliko ali pa malo. Ivo Sunara (desno) je na tekmi z Radničkim očitno dobro vedel, kaj jim mora svetovati, fantje na čelu s kapetanom Matjažem Smodišem (levo) pa so njegove nasvete dobro upoštevali in nasprotnike povsem nadigrali. pred srečanjem so fantje že v dvorani. Nobene živčnosti ni, vsak komaj čaka začetek. Potem je šlo zares. Na tribuni dvorane v Pecsu, ki premore okoli 250.000 prebivalcev, se je zbralo okoli 1.500 gledalcev, ki so navijali za Beograjčane, saj Radniški vse tekme pokala Saporta kot domače moštvo igra pri njih. Teorija trenerja Sunare, da Krka Telekom veliko lažje igra druge tekme, ko nasprotnike že dobro pozna, se je izkazala za pravilno. Novomeščani so povedli takoj na začetku tekme, prvi polčas dobil s 14 točkami razlike in le po prvih petih minutah fanatične igre Beograjčanom dovolili, da so . izenačili. Potem je nasprotnikom zmanjkalo sape. Medtem ko je v prvem polčasu blestel Smodiš, je v drugem delu igre polnil koš Beograjčanov Ivo Nakič, ki ga v Srbiji, kjer je Nakič igral več let, zelo cenijo. Predstavnik Jugopetrola, glavnega pokrovitelja moštva Radnič-kega je po tekmi dejal, da je Naki- čeva igra prav nehumana. Tekme je bilo konec, izid zapisan. Nihče ne proslavlja. Že čez tri dni je košarkarje čakala nova preizkušnja, nova zgodba. Po pozni večerji so se stlačili v avtobus in se v snežnem metežu odpeljali domov. V Novo mesto so prišli, ko so se Novomeščani odpravljali na delo, ob šestih zjutraj. Delovni dan košarkarjev se je končal, ko se je za druge začenjal nov. Tudi to je del športa, tisti del, ki ga žarometi ne osvetlijo. j y KRKA TELEKOM ZA UNIONOM OLIMPIJO NOVO MESTO, KRŠKO - V sedmem kolu zahodne skupine mladinske košarkarske lige je Krka Telekom v gosteh s 86:64 premagala Ilirijo, Krško pa je doma 67:87 izgubilo z Ekipo Janče. Na lestvici s 14 točkami vodi Union Olimpija, Krka Telekom je z 11 točkami druga, Krško pa z 9 točkami peto. je o tem v petek na otvoritveni slovesnosti povedal Vladislav Deržič, brežiški župan. Odločitev o novogradnji pozdravlja tudi brežiška srednja in trgovska šola, saj bo stadion uporabljala tudi ta. Stadion, ki bo veljal, ko bo končan, okrog 100 milijonov tolarjev, so zgradili v nekaj več kot 2 mesecih. Gradbeni odbor je vodil Karl Recer, direktor brežiškega podjetja Vino, ki je brežiškemu atletskemu klubu posodilo tudi “Fit”, eno svojih bla- Odgovori, popravki in mnenja Neustrezna parkirišča za invalide Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Zadnja pot gospe Vere DL 43, 28. oktobra Vaš cenjeni list prebiram v knjižnici v Ljubljani. Tam že dalj časa opažam množico starih in mladih, ki se tako izobražujejo. Življenje mladih in starih se spreminja. Svet se nenehno vrti in odnaša stare čase. Tudi ljudje se spreminjamo in ne želimo živeti več tako, kot nam kdo zapove. Želela bi napisati nekaj besed na članek z dne 28.10.1999 z naslovom “Zadnja pot gospe Vere”. Če bi bila gospa Vera še med nami, bi ji želela stisniti roko. Skupaj bi odšli v naše prelepe slovenske gozdove. Skupaj bi se veselili ptičjega petja in prelepe slovenske narave. Stisnila bi ji roko zato, ker ni želela stereotipnega pogreba s cvetjem, (pre)dragimi venci, s svojci, ki korakajo v vrsti in gledajo po ljudeh, ki jih sploh (več) ne spoznajo, s tihim šepetanjem “lej, kako je oblečena, ali ima še tistega”, in podobno. Gospa Vera je vedela, da je vsa ta navlaka za staro šaro in samo razmetavanje denarja, od katerega nima nihče koristi. Življenje je samo eno in od nas je odvisno, kako ga bomo preživeli pa tudi, kako bomo pokopani. Pomembno je življenje! Ali pomislimo kdaj, da bi človeku v stiski posodili/poklonili par tisočakov? Seveda ne! A ko ga ni več med nami, nam je samoumevno, da raz-metujemo denar za sveče in cvetje. Zato čestitam sorodnikom gospe Vere, da so ji izpolnili zadnjo željo. Čestitam jim in želim vse dobro. Mislim, da so lahko zelo ponosni na svojo mamo. DINA JAKLIČ Gradišče 29 Škofljica Zakaj naši otroci nimajo igrišč? DL 46, 18. novembra V mestni občini Novo mesto že nekaj let skrbimo za otroška igrišča v vseh večjih naseljih. V zadnjih treh letih je bilo v otroška igrišča vloženih več kot 15 mio SIT, nosilec naloge obnove in gradnje otroških igrišč je bil Sekretariat za vzgojo, izobraževnaje, šport in mladino, v veliki meri pa sta mu pomagala predvsem Sekretariat za okolje in prostor, kije prispeval največ denarja, in pa Sekretariat za kmetijstvo in turizem. Področje obnove in gradnje otroških igrišč se namreč tiče vseh treh naštetih služb občinske uprave. O opravljenem delu imamo v naši službi tudi arhiv s podatki o opravljenih delih na posameznih otroških igriščih in tudi slikovno gradivo, ki prikazuje stanje igrišč pred obnovo ali gradnjo in po njej. V zadnjem letu smo na mestni občini poskrbeli za naslednja otroška igrišča: dve igrišči v naselju Slavka Gruma, kjer je največ otrok, sledijo pa igrišča v Segovi, Kristanovi in Ragovski ulici, Seidlovi cesti, na Mestnih njivah, na Slakovi ulici in na Regrških košenicah. Na večini teh igrišč smo zamenjali uničene koše, košarkarske table in mrežice, uredili smo peskovnike in, kjer je bilo potrebno, napeljali novo mivko, nabavili nova otroška igrala in obnovili stara, popravili smo tudi parkovne klopi in, kjer je bilo potrebno, nabavili nove; otroška igrišča smo opremili tudi s koši za odpadke pa še marsikaj drugega smo postorili. Vsa delaje za mestno občino Novo mesto opravilo podjetje Gradis, v preteklih letih pa Trata, d.o.o., oba pa sta v obnovo prispevala tudi nekaj lastnih sredstev. Našteta igrišča obnavljamo v glavnem vsako leto. Ker krajevne skupnosti razen redkih-izjem v_tej_smeri ne naredijo nič ali bolj malo, še pač~na mestni občini vsako leto potrudimo, da se lahko naši otroci na omenjenih igriščih igrajo in zabavajo. Lani je krajevna skupnost Ločna Mačkovec v Mačkovcu za Dolenjskimi pekarnami tik ob naselju Pod Trško goro zgradila eno najsodobnejših otroških igrišč v Sloveniji. Uredili so okolico, zgradili košarkarsko igrišče z najsodobnejšo opremo in postavili imenitna otroška igrala. Projekt je izdatno podprla tudi * Mestna občina Novo mesto. Igrišča pa imamo tudi v Bršljinu (Slakova ulica), na Regrških košenicah pa še kje, čeprav Vi trdite drugače. Tudi za vaška igrišča skrbimo. Vsako leto pripravimo javen razpis, na katerega se lahko prijavijo vaške krajevne skupnosti in vaška športna društva, ki upravljajo in vzdržujejo športna igrišča. Omeniti moram letošnjo otvoritev športnega igrišča v Dolenjem Karteljevem, o kateri je pisal tudi Dolenjski list. V svojem članku ste skritizirali tudi odnos občine do športa za vse, kar pomeni rekreacijo. Na osnovi katerih podatkov? Kot občana našega mesta vas moram seznaniti, da je po zaslugi našega javnega zavoda Agencije za šport ravno rekreacija v Novem mestu na izredno visoki ravni. To nam priznavajo tako na Ministrstvu za šolstvo in šport kot druge občine, ki se pri svojem delu zgledujejo po naših delavskih športnih igrah in rekreativnih ligah ter družinski rekreaciji, ki je namenjena staršem z majhnimi otroki. Pa še bi lahko našteval. Kdo ste, gospod Tomaž Levičar, da si upate takole brez vsakih osnov, da ne rečemo dokazov, vse povprek pljuvati po občinski oblasti in njenem delu ter po ostalih javnih službah v našem mestu? S svojim člankom v zadnji številki Dolenjskega lista ste namreč napadli mestno občino Novo mesto pa tudi mene in moje delo, saj se kot svetovalec za šport ukvarjam tudi s problematiko otroških igrišč v mestnih krajevnih skupnostih in vaških igrišč. Jaz lahko svoje podatke, ki sem jih navedel, mirno dokažem, kadarkoli bi kdo to želel. Kdo pa bo odgovarjal za laži in neresnice, ki ste jih natrosili v vašem zadnjem pisanju? MARJAN MENGER svetovalec za šport na MO Novo mesto Trebanjske iveri DL 45, 11. novembra V tej rubriki je vaš nepodpisani novinar blatil Ivanko Višček, glavno in odgovorno urednico Glasila občanov, hkrati pa se je ponorčeval tudi iz ostalih članov uredniškega odbora kakor tudi iz našega tehničnega sodelavca, ki skrbi za oblikovanje in izdajo Glasila občanov. Po njegovem mnenju sploh ni pomem- VlPIS LSt>! 0*0- A M TOPA tpa A/e SHEMO ! V: ben ne problem ne pristop, primer je izrabljen zgolj kot priložnost, da se poleg Viškove oblati še naše občinsko glasilo. Ne drži trditev, da v tem glasilu kdo ne more objavljati, nasprotno, trudimo se za celostni prikaz dogodkov iz cele občine in za čim širši krog dopisnikov. Ne moremo pa KS Trebnje nameniti toliko prostora, zahtevali so namreč objavo celotnega gradiva 7. seje Sveta KS Trebnje, ki je obsegalo enajst strani. Glasilo občanov ni namenjeno le KS Trebnje, zato člani uredniškega odbora poskušamo zajeti dogajanje tudi v ostalih petnajstih krajevnih skupnostih. Ker kritika neupravičeno dodaja glasilu strankarske barve, naj povemo, da uredniška politika - tako je bilo že v preteklem mandatu - dopušča do ene tipkane strani v vsaki številki glasila vsaki v občini Trebnje registrirani politični stranki, a to možnost stranke minimalno izkoristijo. Uredniški odbor je legalno izvoljen od Občinskega sveta Trebnje. Vemo, da se vsi ne strinjajo z nami, a kljub temu poskušamo karseda objektivno in celovito pokrivati področje trebanjske občine. Res je, nismo strokovno usposoblejni za to delo, saj nismo poklicni novinarji. Kot uredniški odbor Glasila občanov delujemo amatersko, a z željo po objektivnem in kvalitetnem poročanju. Vemo, da si vsako gospodinjstvo v občini Trebnje ne more privoščiti tednikov, kaj šele dnevnikov, zato Glasilo občanov, ki v zadnjem času mesečno in brezplačno prihaja v vsa gospodinjstva v občini, zapolnjuje to vrzel. Uredniški odbor Glasila občanov gl. in odg. urednica Ivanka Višček in tehnični sodelavec Printel Marko Bukovec, s.p. Še tistih nekaj parkirnih mest za invalide po mestu ponavadi zasedejo drugi vozniki, pa tudi sicer so neprimerna, ker so preozka - Kje so inšpektorji? Pred dnevi je na parkirno mesto na Glavnem trgu divje pripeljal avto. Iz njega je izstopil krepak in kot dren zdrav mladenič. Pravi dolenjski kerlc! Namenil se je v banko, ki je le korak od parkirnega mesta, da bi napolnil žepe z novci. Nič nenavadnega, ali kaj, ko je mladenič svoj avtomobil parkiral kar na parkirnem mestu za invalide. Pobaral sem ga, da bi bilo modreje, ko bi ga parkiral na sosednjem parkirnem mestu, kije napravljeno za neinvalide. Odločno je odbrusil, da je tudi on invalid. Ker sem ugotovil, da je res, se z njim nisem želel več bosti. Bilje seveda invalid po razumu. Še bolj žalostno pa je to, da fant pač ni edini, ki ne ve, daje to parkirišče namenjeno invalidom. Sicer pa parkirno mesto za invalide na Glavnem trgu pred Ljubljansko banko itak ni kaj prida, vsaj za invaiide ne. Zakoni in podobni akti so v besedah modri, toda žal temu ne slede tudi dejanja onih, ki bi se jih morali držati. “Zakon o graditvi objektov” določa uporabo “Pravilnika o gradnjah brez arhitektonskih ovir” (Uradni list 48/1987), to pa je akt, povsem jasno napisan, seveda, ki se ga morajo projektanti striktno držati, v nasprotnem primeru jih je moč prijaviti gradbeni inšpekciji. Ta pravilnik v 16. členu že od leta 1987 določa, da mora biti javno odprto parkirno mesto široko vsaj 3.5 metra oziroma pri združenih dveh parkirnih mestih vsaj 6 metrov. Le v tem primeru lahko invalid, ki uporablja voziček, pride na primeren način iz avtomobila in vanj. Ponarejene grafike Mersada Berberja tudi v Sloveniji Pred dobrim mesecem dni je hrvaški tisk objavil policijsko poročilo o koncu trimesečne preiskave in vložitvi kazenske prijave proti dvema ponarejevalcema grafik Mersada Berberja. Na začetku leta sta po kanalih, ki jih policija še raziskuje, na hrvaškem tržišču razpečala veliko količino ponarejenih grafik, ki so bile naprodaj po znatno nižjih cenah od avtentičnih. Kot je znano doslej, je ponarejen večji del edicije znanih Dubrovniških motivov in velik del sb prodajali na raznih avkcijah. Takoj po policijskem sporočilu se je na hrvaško javnost obrnil sin Mersada Berberja Ensar Berber, ki ima preko podjetja E&A edini avtorsko pravico za tiskanje očetovih grafik. Od takrat se na objavljeno telefonsko številko vsak dan oglašajo kupci in potem prinašajo svoje grafike na pregled. Klici prihajajo tudi iz Slovenije in pri pregledu teh grafik se je izkazalo, da so kupljene na nekih dražbah v Sloveniji, kar je potrdilo sum o prisotnosti ponarejenih Berberjevih grafikah tudi na slovenskem tržišču, znanem po velikem zanimanju in spoštovanju dela Mersada Berberja. Da bi zaščitili ime Mersada Berberja in vrnili zaupanje ljubiteljev njegovih grafik, je podjetje E&A pred kratkim natisnilo nove certifikate. Na certifikatu so reprodukcija motiva, ki je predmet nakupa, njegov opis (dimenzije, naslov, tehnika, leto odtisa) in originalni avtorjev podpis. V zgornjem levem in spodnjem desnem kotu je ob oznaki edicije v hrvaščini in angleščini tudi številka telefona in naslov web strani, namenjene kupcu za eventaelno dodatno avtorizacijo. Slikar prosi lastnike njegovih grafik iz Šlovenije, naj pokličejo na tel. 385 1 4818-075 vsak dan med 10. in 15. uro, in če morejo, naj jih prinesejo v pregled, potencialne kupce pa opozarja, naj ne kupujejo njegovih grafik brez novega certifikata, še posebej ne tistih, ki jih ponujajo po nizkih cenah in na raznih avkcijah. Slovenski državljani, ki pogosto bivajo na otoku Krku, bodo avtentičnost kupljenih grafik lahko preverili tudi v Vrbniku, kjer bo 19. decembra v Galeriji Vrbnik promocija nove serije grafik Mersada Berberja. Tvegamo, da mm Ko smo pred 20 leti uka željni odhajali na študij v Ljubljano, smo ob sklepanju novih poznanstev s študenti od drugod, pogosto slišali vprašanje: “Kako pa kaj medvedi pri vas?"Bravo! Čestitamo! Če kdo izmed nas v ta naš mali slovenski prostor ni znal natančneje umestiti kakšnega rojstnega kraja naših novih znancev, so nam ti, brez ene same izjeme, dali jasno vedeti, da vedo, da prihajamo - iz dežele medvedov. Da še danes na Kočevsko prihajajo turisti, ki si želijo v Kočevskem Rogu ogledati famozne pod-. zemne rove bivše JLA in da na nekdanjem zaprtem območju Kočevske Reke povprašujeje, kje lahko prižgejo sveče pobitim po drugi svetovni vojni, je drugotnega pomena. Ve se namreč, kje Kočevska je in kdo tam živi. Medvedi, seveda!! Tako je bilo pred 20 leti. Kako pa je danes? Kočevska še vedno velja za deželo medvedov, in če komu rečeš, da si iz Kočevja, ta še vedno najprej pomisli na medvede. Razlika pa je In veste koliko je široko edino parkirno mesto za invalide na • vozičkih na Glavnem trgu? Dva metra! Niti centimetra več. Porazno. Le o čem razmišljajo na Komunali, ko rišejo te črte? Podobnih, torej neuporabnih parkirnih mest za invalide na vozičku v Novem mestu pa ne manjka in ne zmanjka. Za stavbo novomeške občine, denimo, sta dve parkirni mesti za invalide, široki po 2,5 metra. Obe sta torej preozki, o tem, kako gre invalid od tam na vozičku v strmo dolino oziroma nazaj grede v hrib, pa raje ne razmišljajte. Neposredno ob stavbi občine, tik ob vhodu vanjo, je sicer tudi parkirišče, toda to je zagrajeno z rampo, nelegalno in nemoralno kakopak, in ga seveda lahko uporabljajo le občinski veljaki. Med njimi ni invalidov. Pri novi občinski zgradbi na Novem trgu je problem podoben, eno parkirno mesto je široko 2,3 metra, drugo pa 3,2 metra. Premalo, no, pa saj so na njih itak pogosto parkirana kar vozila Pošte. Poglejmo si za primer še eno kapitalsko močno podjetje, podjetje Merkur oz. njegovo trgovino v Bršljinu. Tu je parkirnih mest kot listja in trave, in med njimi sta dve tudi za invalide. Toda obe preozki, zgolj po 2,5 metra. In tako bi šli lahko še naprej po mestu. Kaj sploh dela inšpektor, je lahko zgolj eno od povsem relevantnih vprašanj. Nauk zgodbe je preprost: parkirna mesta za invalide na vozičkih naj bodo, še bolje, po zakonu morajo biti, široka vsaj 3,5 metra! To morajo vedeti tako projektanti kot inšpektorji, lahko pa bi to vedeli tudi investitorji. Invalidom na vozičkih pa za razliko od teh itak ni treba gledati v predpise, oni to občutijo. TOMAŽ LEVIČAR Kdor ne mara Hvali, nima rad niti ljudi Pod rešetkami jaška pred pošto v novem poslovno-trgov-skem središču je proseče mijavkala mucka. Nekdo jo je vrgel v betonski objem. Nepremišljeno, za štos, morda celo iz zlobe. Bila je obsojena na pogin, kajti nemogoče je bilo, da bi se sama rešila, saj je bilo do prostosti previsoko, mucka pa je bila majhna, stara komaj nekaj tednov. V mestnem vrvežu se je znašla, ker je lastnik spoznal, da nima kam z njo in bolje od tega, da bi jo vrgel v potok, se mu je zdelo to, da jo je, ko ga ni nihče videl, odvrgel med bloki. Se bo že znašla, si je mislil. Morda pa je računal tudi na dobrosrčnost koga, ki se mu bo živalca zasmilila in ji bo ponudil toplo zavetje. Toda v novem naselju ljudje nimajo časa niti zase, kaj šele za odvrženo muco. Pa se je ubožica le zasmilila zakonskemu paru, ki ni mogel skriti ljubljanščine. Odstranila sta rešetke in rešila muco. Kje in kako je končala, ne vem, vem samo to, kar govorijo ljudje. Namreč to, da tisti, ki nima rad živali, nima rad niti ljudi. , TONI GAŠPERIC Kdaj varuh za otrokove pravice? Ob obletnici sprejetja otrokovih pravic - Forum za pravice otrok do obeh staršev ____________________________ z otroki v primeru ločitve staršev. Pričakujem, da Urad varuha človekovih pravic pridno beleži vsa kršenja otrokovih pravic pri nas in da bo izsledke vnesel v poročila za leto 1999. Se bomo o prelomu tisočletja vendarle kaj naučili od naših otrok, bomo znali razbrati in razumeti njihove stiske, bomo znali zakonska bojišča in pogorišča, brez žalosti in brez trganja na dvoje, spremeniti v prijetne in tople domove?! >, IVE A. STANK- v tem, da danes zoper istovetenje našega rojstnega kraja z domovanjem medvedov ne moremo uporabiti več niti tako nemočne obrambe kot smo jo včasih, ko smo lahko sogovorniku zabrusili: “Pa kaj mislite, da se medvedi pri nas sprehajajo po mestu?!” Res je sicer, da se medvedi še niso pomešali med ljudi, vendar pa je tudi res, du se niti ljudje, ki stanujejo v naseljih na obrobju samega Kočevja, ne počutijo več vame, da o tistih na podeželju sploh ne govorimo. Zato si kljub tveganju, da nas bodo najbolj goreči nasprotniki odločbe ministra Cirila Smrkolja o povečanem odstrelu medvedov razglasili za zločince, na Kočevskem upamo reči, da je medvedov preveč. Nepoznavanje dejanskih razmer vzbuja neupravičen strah, da bi utegnili medvede iztrebiti. Ne vem, kako je drugod, toda na Kočevskem lahko rečemo: “Medved je naš in ga ne damo - radi pa bi varno živeli z njim tako kot pred 20 leti! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE 20. novembra je minilo 10 let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. Prek medijev smo bili obveščeni, da v mnogih državah kljub članstvu v OZN in sprejetju konvencije kršijo otrokove pravice. Površni opazovalci bi morda trdili, da pri nas kršitev otrokovih pravic ni, pa se motijo! Res, da mi otrok ne pošiljamo na fronto, jih ne obremenjujemo s težkimi fizičnimi deli, z njimi ne prekupčujemo, kršimo pa otrokove pravice na drugačen način, predvsem z onemogočanjem stikov med otroki in starši, največkrat z očetom. Spominjamo se, kako je spomladi leta 1996 na omizju v Cankarjevem domu dr. Borut Prelovšek želel izvedeti, koliko je v Sloveniji otrok, ki nimajo stikov z enim 'od svojih staršev. Predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve mu ni znal postreči z zadovoljivim odgovorom. Prej in po tem so na omenjeno ministrstvo, Urad varuha človekovih pravic in Centre za socialno delo deževale prijave primerov preprečevanja stikov med otrokom in enim od staršev. Zaradi neodzivanja vladnih inštitucij in drugih uradnih ustanov so se nemočni in prizadeti starši začeli povezovati. Očetje so ustanovili Forum za pravico otrok do obeh staršev. Forum seznanja vladne in nevladne ustanove s primeri kršenja otrokovih pravic in daje pobude za njihovo odpravo. Že pred leti je predlagal ustanovitev posebnega varuha za otrokove pravice, ves čas opozarja na počasnost reševanja sodnih in drugih postopkov, zavlačevanja na centrih za socialno delo, na nedopustne in grde manipulacije z otroki, predlaga dopolnitve in spremembe k nekaterim zakonskim določbam, želi pridobiti statistične podatke o številu preprečevanja stikov oziroma o tem, kaj se dogaja Šudijski krožek je učenje v prijetni družbi V prostorih Ric-a_______ Če bi se radi lotili oblikovanji gline, pa nihče ne organizira tečaj > ali bi radi obnovili znanje anglesc' ne, pa družinski proračun ne pren se dodatnih stroškov, vam lep priložnost ponuja študijski kroze ■ Študijski krožek ni tečaj, čepr . predavanja vodijo predavatelji n vas usposabljajo inštruktorji. Ni vnaprej pripravljen program, kdT pripravite člani krožka sami. S te tudi določite, česa bi se radi naU t0' kaj in koliko časa potrebujete za • Ne zahteva posebnih stroškov, K tovrstne aktivnosti odraslih s0*‘nart cira Ministrstvo za šolstvo in špo • V RIC Novo mesto vam pomadam najti mentorja in “posodimo' Pr store za srečanja. .. jj Spomladi smo poskusno izpel) z pet študijskih krožkov za odrasi raznolikimi vsebinami. V dva kr ka so se vključevali starši, ki sc s čujejo s težavami pri odrašča J. MR S KONJSKO OPREMO Prvi večji snežni metež je kočevska zimska služba pričakala nepripravljena. Zaradi neočiščenih ali pozno spluženih cest je bilo med ljudmi kar precej slabe volje. Slišati je bilo celo nekaj predlogov, naj kmetom dovolijo, da plužijo tako kot nekoč: s konjsko opremo. Pravijo, da je včasih potrebno storiti korak nazaj, da bo potem uspešneje storiti dva naprej. IVE A. STANIČ svojih otrok ali pa z željo P°maAv. svojim otrokom pri učenju. Strok ne teme s področja izobraževanj? načenjali člani študijskega kro ^ Andragoški pogovori. Klepe* času ah Teatime je bil rezerviran tiste, ki so želeli osvežiti zna J angleščine. Članice krožka Shka J na svilo so svoje izdelke razstavu v Dolenjski banki. . 0v In s katerimi krožki pričenja1’, decembru? Najprej bomo P01?! ||j-li dvema skupinama občank, ki e jo oblikovati izdelke iz gline J' naučiti, kako slikati na steklo. K _ žek Andragoški pogovori bo n> Ijeval, z veseljem pa bomo o . gočili srečanja vsem, ki radi p rate knjige, pišete ali kako drug ustvarjate. Kako sc vključite- ^ E' Ti irjate. iva&u sc vmjuv*— rosto: pokličite RIC Novo nic udi le za nove ideje. VESNA I RIBNICA - Uprava delniške družbe Inles je objavila sklic 3. skupščine delničarjev za 3. december 1999. Delničarji naj bi po predlogu dnevnega reda obravnavali in sprejeli letno poročilo o poslovanju delniške družbe v letu 1998 z mnenjem pooblaščenega revizorja. Inles delniške družbe je v minulem letu poslovala z izgubo, zato naj bi na podlagi mnenja nadzornega sveta to pokrili v prihodnjih letih v breme tekočih prihodkov. Odločali bodo tudi o predlogu pripojitve Inlesa-trgovi-na, d.d., k Inlesu, d.d., ter izdaji delnic. Kombinat lesne industrije Inelsje bil ustanovljen julija 1962 z združitvijo lesne industrije iz območja ribniške in kočevske občine, in sicer: Lesne industrije Kočevje, Lesnoindustrijskega podjetja Ribnica, Smreke Loški potok, Hrasta Prigorica, Lesne galanterije Sodražica in Jelke Podpreska. Kombinat Inles je v času svojega obstoja, zlasti v prvih letih, preživel nekaj potrebnih in nepotrebnih organizacijskih sprememb. Delni vzrok temu je bil po ocenah strokovnjakov, da je bila takratna združitev lesne industri- Slovesnost v Loškem Potoku Dr. Rode blagoslovil nove orgle - Izšla knjižica o novih orglah LOŠKI POTOK - Ze v soboto, 13. novembra, so farani, veliko jih je bilo tudi iz drugih krajev, napolnili farno cerkev sv. Lenarta, kjer je nove orgle predstavil Bra- NARAVNI ZAČETKI NOVO MESTO - Na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jar-ea bo v sredo, 1. decembra, ob sedmih zvečer srečanje Naravni začetki gibanja za svobodno izbiro *n informiranost pred in med rojstvom ter po rojstvu otroka. Program bo vodila Albina Božič. ŠE DO NEDELJE LJUBLJANA - Še do nedelje bo na Gospodarskem razstavišču odprt §ejem z mednarodno udeležbo Šport in rekreacija. Na njem se Predstavljajo ponudniki opreme za šport in rekreacijo, pridružuje pa se Jim tudi turistična ponudba domačih in tujih športnih središč. ne Košir, vodja Škofijske orglarske delavnice iz Maribora, ki je nove orgle izdelovala celi dve leti. Iz njegovih besed je moč zaključiti, da so te orgle z 21 registri prve mehanske orgle na območju ribniške pokrajine. Vsak register posebej je zvokovno predstavil organist Janez Pogačnik in na koncu izvedel kratek koncert. Prav za to priložnost je župnija Loški Potok izdala zanimivo knjižico s fotografijami novih orgel in cerkvenega okolja, kije bilo vse v zadnjih letih prenovljeno. Knjižico so napisali: Maks Ipavec, dekan iz Ribnice, Brane Košir, Franc Vidmar, potoški župnik, tisti del, ki nosi naslov Geografski oris Loškega Potoka, pa domačinka Blanka Bartol. Tudi del fotografij so prispevali domačini. V nedeljo, 14. novembra, je orgle blagoslovil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode v družbi številnih duhovnikov, občanov in gostov. A. K. Zahvala za prijazno povabilo Srečanje starejših krajanov, ki ga °rganizira KO RK Majde Šilc vsa-jrp jeto, je veselo doživetje. Mnogi, živimo brez sorodnikov v bližini, nam je srečanje s krajani v razvedrili za tiste, ki imajo toplino družinskega življenja, pa je gotovo prijetna sprememba vsakdanje enolično- Modni kotiček Naj zima ne riše gub (2. del) Zima je tudi čas, ko je treba zamenjati parfum. Nežen v°nj, ki dopolnjuje svež in naraven videz, a je primeren za gibanje na prostem v toplejših dnevih, naj zamenja bolj sub-Men in oseben parfum. Pozanimajte se, kateri novi parfumi so v prodaji. Reakcija kože se spreminja, zato je potrebno Pregledati tudi parfume, ki ste Jih uporabljale že prej. Opazile boste, da se vonj parfumov zelo spreminja skozi različne letne čase. Zima je tudi čas, ko lahko sprostite svojo domišljijo in se Prepustite instinktom. Najboljši način, da ohranite dobro v°ljo in preženete sivino prezgodnjih večerov in pustih dni Jf, da črpate iz zaloge energije ‘n vedrega razpoloženja, ki ste Ju “pridelali”poleti. Poskusite z več telovadbe, prebijte dovolj nosa na prostem, nadaljujte z dejavnostmi, katerim ste se Posvečale poleti. Igrajte tenis ob plavajte, vpišite se v tečaj J°ge ali začnite telovaditi kar donta. Na privlačen in mladosten videz lahko vpliva tudi zdrava Prehrana. Zato naj bi bilo vsak . don na našem jedilniku tudi boj sladkega (sveže in suho sodje, rozine, nizkokalorična sladica), slanega (juhe, oma-be), grenkega (grenivka, endivija...), izogibajte pa se alkohola, užijte čim manj rafiniranega sladkorja, minimalne boličine mesa in rib, malo nilečnili proizvodov, veliko stročnic (fižol, grah, leča...) Precej žit (riž, ajda), dovolj orehov, lešnikov, mandljev, sodne in zeliščne čaje, negazi-rano mineralno vodo, čim več zelenjave (tudi krompirja), Polnozrnat kruh in mlince. Zdrav in žareč videz je ključ d° zimske lepote. JERCA LEGAN sti. Za vse to veselje pa je potreben nekdo, ki to organizira. In ker vsaka organizacija zahteva veliko dela, skrbi in iznajdljivosti, se prisrčno zahvaljujem aktivistkam KO RK Majde Šilc, ki se nesebično trudijo in nam pripravijo tako lep dan. Vedno poskrbijo tudi za program, ki ga ponavadi pripravijo najmlajši. Letos je bil prisrčen nastop grmskih šolarjev in ubran pevski nastop vzgojiteljic iz vzgojno-varstvenih zavodov. Vsem tistim pa, ki imajo kakršen koli predsodek, da se tega prijetnega snidenja ne udeležijo, priporočam, naj pridejo na naslednje snidenje. Še enkrat se prisrčno zahvaljujem vsem organizatorjem in nastopajočim za nepozabno doživetje. Lepo je živeti v KO RK Majde Šilc, ker veš, da nisi osamljen in pozabljen. Sreča je v sožitju med ljudmi, ki spoštujejo drug drugega. SILVA BUK PREVAJALSKA ŠOLA V Celju bo od 3. do 5. in od 10. do 12. decembra potekala prevajalska šola, namenjena prevajalcem, študentom in dijakom, ki jih zanima prevajanje predvsem leposlovnih del iz angleščine, španščine, nemščine in češčine. Podrobne informacije na tel. 061/126-20-83 ali 061/125-93-55. PRVI DAROVALCI ZA VESELI DECEMBER METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika pripravlja za Veseli december v sodelovanju s svojimi društvi, vrtcem, šolami, Ljudsko knjižnico in ob izdatni pomoči sponzorjev pester program in enotno obdaritev predšolskih otrok. V oktorbu so za Veseli december nakazali - iz Metlike: Vkn-tonija Brine, Andreja Perčin, Združena lista socialnih demokratov, Franc Molek, Romana Vinski, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -OO za Belo krajino, Biserka Čoke-ša, Viktor Matjašič, Ribiška družina, Andrej Gršič, Mihaela Gregorčič, Območna obrtna zbornica, Radovan Dojčinovič, Jože Budački, Društvo invalidov, Roman Ivec, Ivanka Bučan, Marjan Končar, Manja, d.o.o., Duty free Regal, d.o.o.; iz Suhorja: TPV, d.o,o, Društvo upokojencev in Krajevna skupnost; s Hrasta: Ljubica Popovič; iz Gradca: Marjan Cerjanec in Drago Penica; iz Podzemlja: Robert Butala in Julij Mušič; iz Križevske vasi: Boris Vukšinič in Esma Bobič; iz Brezovice: Janko Gajski; iz Drašif;; Miran Križan in Anton Škrinjar-Globus. Prispevke lahko nakazujete na žiro račun OZPM Metlika, št. 52130-678-84260.-Vsem daroval-. cem v imenu otrok in organizatorjev prisrčna hvala. OZPM Metlika Rezi Pirc je izvedena administrativno, po vsej verjetnosti pa je na nerešene probleme vplivala gospodarska reforma v letu 1965. Z novim letom 1966 pa sta se iz kombinata izločila LIK Kočevje in Jelka Podpreska, oba takrat iz območja kočevske občine. V letu 1972 seje v Inles vključilo Mizarsko podjetje Javor Jušiči iz območja občine Opatija. Pripojitev Javorja Inlesu je bila ena izmed redkih medrepubliških integracij, ki je delovala do osamosvojitve. Značilno za Inles pa je v preteklosti to, da preko 25 let ni posloval z izgubo. Dosegal je pozitivne finančne rezultate, čeravno različne. Od ustanovitve pa do osamosvojitve se je število zaposlenih povečalo. - vd ZA VESELI DECEMBER Od 15. do 19. novembra so za Veseli december na žiro račun DPM ,Mojca’ Novo mesto št. 52100-678-80209 prispevali: Janez Mavsar, s.p., Novo mesto, 5 tisoč tolarjev; Anton Junc, Dobrava 2 tisoč; Krešimir Uršič, Novo mesto, 10 tisoč; Kulovec, s.p., Novo mesto, 2 tisoč; Miran Ilič, s.p., Novo mesto, 4 tisoč; Zvonka Kobe, s.p., 5 tisoč; Ivan Derganc, s.p., 5 tisoč; Peval, d.o.o.; Novo mesto, 5 tisoč; Edo Drobnič, s.p., Rumanja vas, 10 tisoč; Andrej Tiran, s.p., Novo mesto, 10 tisoč; Relax, d.o.o., Novo mesto, 5 tisoč; Acer Novo mesto, d.o.o., 15 tisoč; T-Media, d.o.o., 5 tisoč; Krajevna skupnost Otočec 40 tisoč; Boštjan Poljšak,vs.p., Novo mesto, 10 tisoč; Slavko Šalehar, s.p., Novo mesto, 3 tisoč; Marko Bukovac, s.p., 10 tisoč; Stane Prešeren, s.p., 5 tisoč; Peter Verbič, s.p., 4 tisoč dvesto; Mira Lalič, s.p., 5 tisoč; Občina Mirna Peč 300 tisoč; Slovenske železnice 6 tisoč; Krajevna skupnost Šmarjeta 100 tisoč; Lekarna Straža, Mojca Galeša 10 tisoč; ZTK OS Novo mesto 5 tisoč; Matjaž Dular, s.p., 2 tisoč; Stane Pezdirc, s.p., 5 tisoč; Jože Stibrič, s.p., 7 tisoč; Novak Ludvik, s.p., 5 tisoč; Stelem, d.o.o., 50 tisoč, D-Novak, d.o.o., 10 tisoč; Kakovost 2000, d.o.o., 30 tisoč; Utris Mirna Peč, d.o.o., 10 tisoč; Krajevna skupnost Stopiče 20 tisoč; Zarja, d.d., 50 tisoč; Društvo invalidov 3 tisoč; Vilko Kirn, s.p., 3 tisoč; Ambi, d.o.o., 10 tisoč; Espri, d.o.o., 5 tisoč; Dolenjski list 40 tisoč; Športi, d.o.o., 5 tisoč in Dijaški dom Novo mesto 10 tisoč tolarjev. V imenu na darila čakajočih otrok vsem darovalcem iskrena hvala! Ljubo Jenkole V soboto, 13. novembra, je med sorodniki, sodelavci in prijatelji odmevala žalostna vest, da je po krajši bolezni nenadoma umrl Ljubo Jenkole. Izučil se je za mehanika. V podjetju Gorjanci je popravljal tovorna vozila in avtobuse. Skoraj dvajset let pa je kot samostojni avtomehanik skrbel tudi za brezhibnost številnega voznega parka, predvsem pa „ viličarjev v podjetju Novoles. Negle-de na mnoge spremembe na tehnološkem področju je zmeraj resno in poln energije pristopil k vzdrževalnim posegom, svoje bogate izkušnje pa je prenašal na mlajše rodove. Za prijatelje in sodelavce je imel zmeraj prijazno besedo in kakšno šalo. Več kot 32 let je bil tudi član prostovoljnega gasilskega društva Dvor. Že kot mlad fant se je priključil gasilskim vrstam, bil na številnih tekmovanjih: na začetku kot tekmovalec, kasneje tudi kot mentor. Aktiven pa je bil tudi v združenju šoferjev in avtomehanikov. Na pokopališču pri sv. Antonu se je ob odprtem grobu v imenu ZŠAM Gorjanci, ZŠAM Novo me-sto, ZŠAM Črnomelj, Semič in Metlika poslovil Dušan Mikec in v imenu PGD Dvor Jože Fabjan. Gasilci smo izgubili dobrega tovariša, sodelavci Novolesa odličnega mehanika in družina skrbnega moža in očeta. S. M. Zveza prijateljev mladine Krško je izgubila dolgoletno predsednico in ugledno članico Rezi Pirc, ki seje vse življenje razdajala za lepšo in srečnejšo mladost naših otrok, za njih vzgojo in izobraževanje ter dejavno preživljanje prostega časa. Bila je poosebljena dobrota, človek, ki ne skopari z ničimer, kar daje človeku veličino in lepoto. Bila je človek, ki vedno znova dokazuje sebi in nam drugim, daje enkraten, vendar v vsej svpji veličini skromen in ljubeč. Bila je svojevrsten simbol šolstva v občini Krško. Kot pedagoška delavka je poučevala mladi rod na domači osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem po 2. svetovni vojni, ko je bil učitelj na vasi nosilec napredka in vez med šolo, starši in krajani. Delo v razredu v povojnem času je bilo težavno. Rezi je bila pri tem pobudnica raz-voja izvenšolskih dejavnosti. Z ustanavljanjem DPM v občini in širše pa je ostala zvesta svojim načelom - delati z otroki in za otroke. Svoje sposobnosti je udejanila kot referentka za šolstvo na občini, nato kot tajnica temeljne izobraževalne skupnosti in vodja strokovnih služb. Rezi Pirc smo poznali kot dobro sodelavko. Bila je ob vsem drugem tudi nosilka dejavnosti, ki so generacijam mladih ostale globoko v spominu. To so bila letovanja otrok, številna šolska in občinska tekmovanja, pohodi, srečanja, likovni bienale v Kostanjevici, decembrska praznovanja, dobrodelne akcije in še in še. Močna in vztrajna osebnost je bila naša Rezi Pirc. V sebi je imela neverjetno ustvarjalnost, ki je občinsko izobraževalno skupnost privedla do odločitve o gradnji novih šol in vrtcev v občini Krško in počitniške baze za letovanje otrok v Nerezinah na Lošinju. Ob vsem tem je delala še v društvih in organizacijah krajevne skupnosti, občine, republike. Njen dom krasijo številna odlikovanja in priznanja za vztrajno, odgovorno in uspešno delo. Vajeni smo zahval ob slovesu, toda bojim se, da je ta zahvala veliko premalo. Hvala za pedagoško ustvarjanje, za 50-letno skrb za mladi rod, za prijateljstvo, za lepe besede in uspešno sodelovanje. DANICA ZALOKAR, v imenu sodelavcev ZPM Krško Franc Zorko Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Tako je zapisal pesnik, tako pa nas je učil tudi naš učitelj in dolgoletni ravnatelj Franc Zorko, od katerega smo se v velikem številu poslovili v torek, 9. novembra, na pokopališču v Cerkljah ob Krki. Vsako slovo je težko. Tem težje, kadar nam je človek prirasel k srcu, nam prinašal človeško toplino in luč. Poučevati je začel v času, ko je primanjkovalo učiteljev in je bilo treba poprijeti za vsako delo. Začel je orati prve brazde poučevanja v Kostanjevici in nato pri Svetem Antonu, kjer sta tedaj z ženo začela ustvarjati družino. Kakor so rasli njuni otroci, tako seje kalila njegova predanost šoli. Leta 1957je prišel na osnovno šolo Blanca in ostal do upokojitve leta 1990. Danes se ga mnogi odrasli ljudje spominjamo kot priljubljenega učitelja, polnega vedrine, domislic, zanimivih zgodb in razumevanja. Nič drugačen ni bil, ko je postal ravnatelj. Voditi kolektiv, poučevati in opravljati mnoge naloge v kraju, in to v času, ko je potekala gradnja šole, ni bilo lahko. Zanj ni bilo počitnic. Ni delal samo v šoli, bil je tudi igralec, režiser, predsednik in tajnik organizacij v KS Blanca. Njegov utrip je bilo čutiti na vseh področjih življenja KS Blanca, a tudi širše v Posavju. Vrsta priznanj kaže na njegovo vsestransko družbeno delo. Previharil je viharje številnih pedagoških reform, v 32 letih ravnatelje-vanja dal šoli na Blanci neizbrisen pečat in nam nesebično pomagal stopati po pedagoških poteh. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga imeli radi: učenci, njihovi starši, sodelavci. Za vse ostaja zgled pokončnega, poštenega, doslednega in humanega človeka, ki je vedno, posebno pa še v težkih trenutkih, znal najti pravo besedo spodbude, tolažbe, pohvale pomiritve. Bil je resnično naš tovariš. Sodelavci, krajani in vsi nekdanji učenci se ga bomo spominjali s hvaležnostjo in ljubeznijo. Zato bo živel v naših mislih in dejanjih, kajti življenje, ki se razdaja, ne more nikoli povsem usahniti. A. MEŠIČEK SREČANJE STAROSTNIKOV V PODGRADU - Krajevna organizacija Rdečega križa Pograd je v soboto, 30. oktobra, pripravila sprejem za starejše krajane, s katerimi sta se ob tej priložnosti srečala tudi predsednica območnega združenja Rdečega križa Novo mesto Anica Bukovec in predsednik krajevne skupnosti podgrad Marjan Erpe. V kulturnem delu programa so se starostnikom predstavili učenci osnovne šole Podgrad in tamkajšnji sekstet. (B. Meglič) NA POHODU OD LITIJE DO ČATEŽA - V soboto, 13. novembra, smo se tudi učenci grmske osnovne šole od 5. do 8. razreda udeležili pohoda po znameniti Levstikovi poti, ki nas je vodila skozi gozdove, čez polja, travnike in mimo zidanic. Ker bi bilo mogoče vseh 22 kilometrov za nekatere preveč, smo vsi razen treh učencev prehodili 16 km dolgo pot od Litije do Moravč. Čeprav je bilo naporno, smo ob misli na Levstika tudi mi podoživljali dogodke izpred več kot 140 let. (Literarni krožek OS Grm) Inles obratuje že 37 let V BUČNI VASI TUDI GORENJE - Vsklopu nakupovalnega centra Maja na Ljubljanski cesti, kjer je že trgovina in bife, so v petek odprli še prodajalno Gorenja. Poleg bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov je kupcem na voljo še bogat izbor kuhinj in kopalnic, ponudbo pa so popestrili z darilnim programom. (Foto: Majda Luzar) SLIKA S SPREJEM - V prostorih novega študentskega kluba v Ribnici se je z nenavadno razstavo predstavil slikar Janez Jevnikar iz Novega mesta. Namesto čopiča in barv uporablja le sprej in časopisni papir. Njegove slike, na kateri so motivi iz narave, nastajajo pred ljudmi na ulici. V novejšem času ga mika tudi znanstvena fantastika. Sicer se Janez s to vrsto slikarstva ukvarja peto leto, začel pa je z grafiti. (Foto: M. Glavonjič) STROKOVNO PREDAVANJE - V veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca je v petek, 12. novembra, dopoldan na povabilo Društva knjižničarjev Dolenjske predaval akademik dr. Jože Kraševec o slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov. Dr. Kraševec je strokovnjak svetovnega slovesa za starozavezna biblična besedila in še posebej za njegove literarne, slogovne in retorične oblike. Kot predsednik Koordinacijskega odbora za nov prevod Svetega pisma se je odločno zavzel, da so pri slovenskem prevodu upoštevali tako vsebinsko kot slogovno zvestobo izvirnikom. Uglednega gosta je predstavila Silva Gomišček (na sliki desno), nato pa je sledilo zanimivo strokovno predavanje. (Foto: Mi M) ! [F@[p®trG§]š(§ • gfflira[]nfnD0w®sG0 • ©DBte® • (S®ipd®B • c3®^®^®!® • ggDonBotfDB^®®^ • @O0Ds@ • (S®[p0©S SREČANJE IZGNANCEV PO 54 LETIH Banditenfirer Stanko, general Franci in vojak Janci GANLJIVO SREČANJE - Po več kot 54 letih se je Franc Novak iz Novega mesta (v sredini) srečal s Stankom Lorgerjem (desni) in njegovim bratom Jančijem, s katerima je preživljal otroška leta v izgnanstvu v Nemčiji-(Foto: A. B.) Na Martinovo soboto je bilo pri Francu Novaku z novomeškega Grma ganljivo in veselo. Na obisk sta prišla brata Lorger, Janci in Stanko, slednji nekdaj vrhunski atlet, v svojem času eden najboljših tekačev na 110 m z ovirami na svetu. Objeli so se ostareli možje, ki so se nazadnje videli, ko so bili še otroci, pred dobrimi 54 leti. V začetku poletja 1945 sta se izgnani slovenski družini Novak iz Dolnje Radulji pri Bučki in Lorger iz Buč na Kozjanskem v nemškem lagerju, kjer so skupaj preživeli dobri dve leti, ločili in se po različnih poteh vrnili domov. Od takrat se niso več videli. Po toliko letih pa je Novak pripravil to srečanje. Spomini so se obudili, povrnila so se otroška leta, polna pomanjkanja in trpljenja, nevarnosti, strahu in groze, a kljub vsemu lepa, Jepa. Otroštvo, zgodnja mladost. Življenja brstje in mlado zelenje, ki ga ne vojna ne izgnanstvo nista mogla zadušiti. Medicinski poskusi na otrokih Novakove in Lorgerjeve so Nemci takoj na začetku druge svetovne vojne z desettisoči drugih družin izselili v Nemčijo. Novakovi so imeli 5 otrok, Lorgerjevi 4 sinove. Prav neverjetno, a pri enih in drugih so se domov vrnili vsi, starši in vsi otroci. In še danes živijo vsi otroci obeh družin, pri Novakovih na domačiji v Dolnji Radulji pa celo 90-letna mama. Nemci so enim in drugim in seveda vsem ostalim izseljenim družinam obljubljali, da se jim bosta v njihovem rajhu cedila med in mleko. S seboj so smeli vzeti le, kar so lahko nesli v rokah, v Nemčiji pa naj bi od vsega, kar so morali pustiti Revmatoidni artritis je kronična, vnetna, sistemska bolezen avto-imunske narave. Za bolezen je značilna simetrična prizadetost perifernih sklepov, pdšebno malih sklepov rok. Lahko pa prizadene tudi druge organe in tkiva. Za to boleznijo zboli od 0,3 do 2,1 odst. prebivalstva. Zenske zbolijo večkrat kot moški, razmerje je približno 3:1. Bolezen se lahko pojavi v vsaki starosti, največkrat pa med 35. in 50. letom. Vzroka za nastanek revmatoidnega artritisa še niso odkrili. Najverjetneje je bolezen posledica medsebojnega delovanja številnih dejavnikov. Za nekatere že obstajajo mnogi dokazi o njihovi vpletenosti v nastanek bolezni. Ugotovljeno je, da se revmatoidni artritis pojavlja kar 4-krat pogosteje pri sorodnikih bolnikov, ki že imajo revmatoidni artritis. Prav tako se večkrat pojavlja pri enojajčnih dvojčkih. Pomembno vlogo imajo tudi ženski spolni hormoni, saj je bolezen pogostejša pri ženskah kot pri moških, posebej v rodnem obdobju. Nekateri domnevajo, da bi nastanek revmatoidnega artritisa lahko sprožili tudi številni zunanji dejavniki, vendar za to še ni trdnih dokazov. Bolezen se običajno prične z neznačilnimi znaki, kot so: utrujenost, znojenje, oslabelost, izguba apetita, hujšanje, nespečnost,.bo-lečine v mišicah in sklepih. Šele čez nekaj časa, lahko tudi čez nekaj mesecev, se pojavijo otekline sklepov. Najpogosteje so prizadeti mali sklepi rok, zapestja, stopala in gležnji. Lahko so prizadeti tudi vsi ostali sklepi na okončinah kakor tudi hrbtenica in čeljustni •sklepi. Prizadeti sklepi so boleči, otekli, v začetku toplejši od okolice. Pojavlja se tudi značilna okorelost po vsakem daljšem počitku. Gibljivost v sklepih je zaradi bolečine in otekline omejena. Zaradi neaktivnosti in vnetnih procesov, ki potekajo tudi v mišicah, pride do propadanja malih mišic na rokah, lahko pa tudi večjih mišic na okončinah. Revmatoidni vozliči se pojavljajo pri približno 30 odst. bolnikov. Običajno se nahajajo na mehanično izpostavljenih mestih, kot so komolci, zunanja stran podlahti, nad koleni, nad križnico in nad Ahilovo kito. Lahko se pojavijo tudi na številnih notranjih organih (srce, pljuča, rebrna mrena). Zaradi prizadetosti žilne stene prihaja do majhnih pikčastih krvavitev v koži, lahko pa tudi do razvoja kožnih razjed m gangrene. Prizadeti so lahko vsi notranji organi. doma, dobili dvojno: lepa stanovanja, dobre službe in vse ostaIo; Seveda od vsega tega ni bilo nič. Čakala so jih rabota, strahovanje, grobosti, pomanjkanje, kaznovanje, brezpravje, bolezni in smrt. Na takrat 8-letnem Francu so delali celo medicinske poskuse. “Strpali so nas v zanikrn hotel zvenečega imena Deutsche Kaiser v mestu Rudolfstadt, kjer so nas žrle stenice. Za tiste poskuse so izbirali otroke, ki smo bili posebej občutljivi za pike stenic. Jemali so nam kri in nam potem vbrizgavali neko snov in to v nekaj tednih večkrat ponovili,” se spominja Novak, ki je v tem mestu, ki je kasneje pripadlo Vzhodni Nemčiji, od blizu videl Hitlerja, ko je govoril na trgu. Naslednje leto 1942 se spominja ■Franc, so se pogumnejši starejši fantje skrivaj z vlakom odpeljali domov; bučenska fara je takrat namreč sodila v nemški rajh. Ko so se čez nekaj dni vrnili, so povedali, da so v domačih vaseh Kočevarji, ki sojih nagnali. “Kaj se v resnici dogaja doma, sploh nismo vedeli; 1942 smo slišali, da so v Gorjancih partizani, ki s kamenjem napadajo Nemce in da se jih ti bojijo. Na to smo bili otroci zelo ponosni.” Slovenski fantalini pa so bili prebrisani, neugnani in neustrašni. Starše in otroke so Nemci ločili. A 10-letni Franc je med alarmom, ko so mesto, kjer je bila podzemna tovarna letalskih motorjev, napadala zavezniška letala, najprej poiskal očeta, ki je delal kot cestar, hkrati pa je moral kopati tudi množične grobove za ubite v letalskih napadih; nato se je odpravil daleč stran in poiskal ma- Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je pogosta osteoporoza, kije v določeni meri tudi posledica terapije s kortikosteroidi. Za bolezen so značilni številni zagoni, v katerih pride do hujših bolečin, otekanja in poslabšanja vseh drugih simptomov bolezni. V času med dvema zagonoma»so težave običajno manjše. Zaradi stalnega napredovanja bolezni pride do značilnih deformacij malih sklepov na rokah, kakor tudi vseh ostalih prizadetih sklepov. Posledica napredujočih deformacij in zmanjšane gibljivosti sklepov je večja ali manjša invalidnost. Diagnozo revmatoidnega artritisa postavimo na osnovi klinične slike. V pomoč so nam tudi nekatere laboratorijske preiskave ter rentgensko slikanje sklepov. V laboratorijskih izvidih ugotavljamo pospešeno sedimentacijo eritrocitov, zvišane vrednosti C-reaktivnega proteina ter občasno fibrinogena. Pogosto je prisotna anemija. Pri 80 odst. bolnikov je pozitiven revmatoidni faktor, kije pozitiven tudi pri 5 do 10 odst. zdrave, posebej starejše populacije. Zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom je dolgotrajno in zahtevno. Cilji zdravljenja so: zmanjšanje bolečine in vnetja, ohranjevanje oziroma izboljšanje gibljivosti prizadetih sklepov, ohranjevanje in izboljšanje mišične moči, preprečevanje in zdravljenje že nastalih deformacij. Za doseganje teh ciljev uporabljamo različna zdravila (nesteroidni antirevmatiki, kortikosteroidi, zlato, metotreksat itd.), metode fizikalne medicine in rehabilitacije ter kirurške posege. V Zdravilišču Dolenjske Toplice že vrsto let zdravimo bolnike z revmatoidnim artritisom. K nam prihajajo na zdravljenje v različnih fazah bolezni ter po različnih kirurških posegih. Program zdravljenja pripravimo za vsakega bolnika posebej in je odvisen od trenutne aktivnosti bolezni oziroma od stopnje prizadetosti posameznih sklepov. Pri zdravljenju upodabljamo različne oblike elektro-terapije, ultrazvok, parafin, toplotne obloge, masažo z ledom, ročno in podvodno masažo. Poseben poudarek je na različnih oblikah razgibavanj in poučevanju bolnikov o njihovi bolgzni. DANILO RADOŠEVIČ, dr. med., specialist interne medicine vodja zdravstvene službe Zdravilišča Dolenjske Toplice ter, kije delala pri nekem kmetu, in ji povedal, daje oče živ. “Otroci smo skopali 2 m globoko zemljanko in vanjo jeseni znosili narabutana jabolka in cele kilograme makovega zrnja, ki smo ga nakradli na velikih makovih poljih med letalskimi napadi, ko so bili Nemci v zakloniščih. “Mak smo nabirali v vrečke, ki smo jih naredili iz padal zavezniških letalcev, ki sojih Nemci sestrelili. Tudi pšenico smo napaberkovali po poljih in si tako ustvarili izdatno ozimnico. Pozimi smo prav po partizansko hodih v zemljanko in za sabo vedno zabrisali sledi. Mama pa je v kavnem mlinčku mlela pšenico in nam kuhala močnik. To je bilo v časih, ko so se ljudje stepli za debelejši krompir pri kosilu.” Ko korakajo slovenski fantiči Spomladi 1943 so Novakove preselili v Waltershausen blizu Jene, kjer so se v srečali z Lorgerji. Od takrat naprej so bili fantje iz obeh družin nerazdružni. Stanko, letnik 1931, je bil kot najstarejši in najsmelejši med njimi nesporni vodja. Pridružili so se jim še Juričevi fantje iz brežiškega konca. Stanko je postal “banditenfirer” in fantje so zganjali celega vraga. Nemški vrstniki so se jih zelo bali. Starejši so bili močno zaposleni z vojno, otroci so se šli pa svojo. Stanko je Francija imenoval za svojega generala, a je moral svoj “čin” stalno potrjevati in upravičevati, in to tako, da je vsake toliko časa pretepel kakšnega nemškega mulca, kot dokaz pa je moral “banditenfirerju” Stanku prinesti odtrgan gumb ali šop Nemčevih las. Janči je bil pa vojak. “Ko smo slovenski fantje pod Stankovo komando korakali po mestu, so se nemški otroci razbežali in poskrili,” se spominja Franc. A so bile tudi veliko bolj nevarne igrice. Fantje so ob koncu vojne prišli tudi do orožja. In tako je Stanko na umikajočo se kolono Nemcev užgal iz avtomatske pištole. Zaradi tega bi se Nemci lahko znesli nad ljudmi v taborišču. K sreči do tega ni prišklo, so pa zato Stanka starejši slovenski taboriščniki prijeli in ga, krivca, privedli pred starše. “Tukaj ga imate in ga tepite, kolikor hočete!” je rekla mati. In so ga. Pa je tudi to prestal. "Heci” so bili tudi, ko so taborišče osvobodili Američani. “Fantje smo hodili po mestu, da bi videli črnce,” se nasmeje Franc. Mlajši Stankov brat, 9-letni Vili, je Američanom iz skladišča ukradel pol ovce in jo pritovoril v kasarno, kamor so jih zavezniki preselili iz lagerja. “V lagerju je mati rodila otroka, petega sina,” pripoveduje Stanko. “Otrok se je rodil oktobra, bivali smo v veliki in mrzli dvorani; dojenček je dobil pljučnico in čez pol leta umrl.” Mati je za dojenčka dobivala nekakšen dodatek - malo mleka in kruha, kar je bilo za tiste čase, posebej za vedno lačne otroke, sanjski priboljšek. “Ko sta bila moja otroka še manjša, smo večkrat potovali po Evropi,” pripoveduje Stanko. “Nekoč smo sedeli ob švicarskem jezeru in opazovali labode. Pa sem si mislil: moja otroka imata vse, še preden željo izrečeta, jaz pa sem si v njunih letih najbolj želel mleko in kruh, ki ju je mama tako skopo dobivala za mojega ubogega bratca...” Domov po štirih letih V domovino so se Novakovi in Lorgerjevi vrnili po različnih poteh. Že v Nemčiji se je začela huda propaganda; “V lagerjih so se pojavile zastave; na enih je pisalo Živel kralj Peter!, na drugih je bila peterokraka zvezda,” pripoveduje Franc, ki se dobro spominja neke Srbkinje, ki je Slovence nagovarjala, naj se odločijo za pot domov s pomočjo Rusov, “naših bratov”, in naj nikar ne zaupajo Američanom, češ da jih bodo namesto domov odvedli “v indokin-sko sužnost”. “Takrat sem prvič slišal za Indokino,” se nasmeje Novak. Novakov oče seje kljub propagandi odločil za Američane, in tako so 22. julija 1945 prišli na Jesenice in nekaj dni zatem domov v Dolnje Radulje. Lorgerjevi pa so šli z Rusi in njihova pot je bila veliko daljša in mukotrpna. A končno so eni in drugi prišli domov, vsi, kolikor so jih leta 1941 Nemci izselili. “Mi smo prišli prvi iz naše vasi nazaj iz pregnanstva,” pripoveduje Franc. “V naši hiši je živel neki cestar, tirolski Nemec, katerega vseh 5 sinov je padlo na ruski fronti. Še vse naše pohištvo smo dobili v Brežicah, kamor se je človek umaknil iz naše hiše ob koncu vojne. Največ pa je bilo vredno, da so nam ob vrnitvi dodelili kravo iz raduljske graščine.” Franc seje šel 1947 k Pionirju učit za avtoelektričarja. “Takrat so iskali fante, ki smo znali nemško, kajti pri Pionirju je bilo več nemških ujetnikov kot pravih pio-nirjevcev.” Novak je prišel v uk k zelo sposobnemu nemškemu mojstru, ki so ga kasneje vzeli v Beograd, kjer je delal v delavnicah maršalata. Franc Novak je pri Pionirju ostal do pokoja, celih 42 let. Lorgerjev oče, zelo razgledan in preudaren človek, ki se je zanimal za politiko in je imel pred vojno v svojem kmečkem domu v kozjanskih Bučah lepo knjižnico, je, preden so jih izselili v Nemčijo, del svojega imetja porazdelil med zanesljive ljudi. “Ko smo prišli domov, smo to dobili nazaj. Jaz sem iz 30 km oddaljenih Imenj na povodcu pripeljal domov kravo Lisko,” pravi Stanko. Prav tako so dobili nazaj plug, brane in drugo orodje. Domačijo je kasneje prevzel brat Janči, ki je še danes tam gospodar. Atlet svetovne veljave Stanko pa je postal eden najboljših slovenskih atletov vseh časov. Kot tekač na 110 m z ovirami je bil 14 let nepremagan v Jugoslaviji in na Balkanu sploh. Sedaj že 37 let ne tekmuje več, a njegovega rekorda, ki ga je postavil še na stezi iz ugaskov, v Sloveniji ni nihče izboljšal. Tekmoval je na treh olimpijskih igrah: na olimpiadi v Melbournu leta 1954 so šele po polurnem pregledovanju fotofiniša odločili, da je takratni svetovni rekorder Lauer 4., Lorger pa 5., čeprav so še dolgo potem nekateri novinarji trdili, da bi moralo biti obratno. In ob vseh teh velikih uspehih je bil Stanko Lorger vseskozi Prav' amater. “Kot študent sem se ob koncu tedna vozil z vlakom v Celje, tam bival pri stricu in treniral,” prl' poveduje. “Ko sem šel nazaj v Ljubljano, sem od kluba za teden dni kot hranarino dobil pol kilograma slanine, 2 kg sladkorja, kakšen liter mleka in nekaj kruha. Potem sem v študentskem kolegiju v Ljubljani jedel slanino s kruhom in to popij)' koval s kandiranim sladkorjem, zalivanim z mlekom. To je bila vsa moja pojačana prehrana," se nasmeje. In ob tem je osvojil drugo mesto na evropskem prvenstvu v Stockholmu-“Za nagrado sem dobifpa lesen noz za odpiranje pisem. Se danes ga imam in sem ponosen nanj!” Ponosen je tudi na to, da v 37 letih, kolikor je bil profesor na celjski srednji ekonomski šoli, noben dijak pred njim ni prižgal cigarete. ANDREJ BARTELJ PONUDBA SKB banke MEDNARODNE VODE S POSLOVNIM SKD NET-OM r POSLOVNI SKB NET že poznate kot storitev elektronskega bančništva za podjetja. Mogoče celo iz lastnih izkušenj, ki ste jih pridobili s poslovanjem preko POSLOVNEGA SKB NET-a, veste, da samostojnim podjetnikom, podjetjem in ostalim pravnim osebam omogoča varno, enostavno in pregledno finančno poslovanje 24 ur na dan, vse dni v letu. Ne veste pa še, kaj prinaša v mednarodnem plačilnem prometu. Z novim zakonom do novih možnosti S POSLOVNIM SKB NET-om smo v SKB banki pripravljeni tudi na elektronsko opravljanje plačilnega prometa s tujino. Samostojni podjetniki, podjetja in ostale pravne osebe ga boste lahko uporabljali takoj, ko boste v SKB banki odprli transakcijski račun v tujih valutah. Po prenosu plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet na banke boste isti račun uporabljali tudi za opravljanje domačega plačilnega prometa preko SKB banke. V tem trenutku lahko preko POSLOVNEGA SKB NET-a: • izpisujete stanje na transakcijskem računu odprtem pri SKB banki, • izpisujete promet na ostalih računih, • pregledujete izpiske, • vnašate naloge za bremenitev računa, • pošiljate pakete nalogov iz vašega informacijskega sistema, • varno pošiljate elektronsko pošto do skrbnikov elektronskega bančništva. Uporabniki POSLOVNEGA SKB NET-a omenjene funkcionalnosti lahko uporabljate v okviru večvalutnega transakcijskega računa, ki ga odprete na podlagi sklenjene pogodbe o transakcijskem računu v tujih valutah. To pomeni, da imate domači in tuji plačilni promet možnost opravljati preko enega računa z eno identifikacijsko številko Kljub novostim, ohranja stare prednost * POSLOVNI SKB NET omogoča preglednost finančnega poslovanja, hitro in enostavno plačevanje ter integracijo z računovodskim informacijskim sistemom uporabnikov. Je udoben, saj storitve lahko izvajate kadarkoli in kjerkoli, deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Poleg omenjenega uporabnikom prihrani čas in denar. Bančne provizije so namreč manjše kot za transakcije opravljene na klasičen račun ali na bančnih okencih. Za njegovo uporabo ne potrebujete niti računalniškega predznanja, tako enostaven je. V okviru POSLOVNEGA SKB NET-a nudimo še POSLOVNI SKB NET - ZBIRNI CENTER. Slednji omogoča, da preko interneta prevzemate podatke o opravljenih transakcijah s posebno položnico in posebno nakaznico. Storitev je za uporabnike brezplačna, podatki pa se na bančnem s*trežniku hranijo tudi po opravljenem prenosu, zato lahko prenos kadarkoli ponovite. Več informacij o POSLOVNEM SKB NET-u boste dobili, če pokličete brezplačno telefonsko številko Zelenega telefona 080 15 15, podeskate po spletnih straneh naše banke www.skb.si ali se oglasite v najbližji poslovalnici. Pa le pogumno med nove izzive. Mi smo pripravljeni in vas pričakujemo. m SKB BANKA D,D, Za Danes. In za Jutri* BESEDO IMA ZDRAVNIK Revmatoidni artritis zahteva dolgotrajno zdravljenje TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 29.XI. SLOVENIJA 1 7-40-2.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Risanka 9.45 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 National geographic, serija, 2/11 11.55 Vino moje dežele 12.25 Naravni parki 13.00 Poročila 15.00 Tedenski izbor Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Tedi 17.35 Mladi geniji 18.00 Obzornik 18.10 Resnična resničnost 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV Poper 21.35 Turistična oddaja 22.05 Odmevi, kultura, šport 22.55 Opus 23.25 Tigr in partija, slovenska emigracija 9-25 Big band SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Ženska v belem, nad., 10/12; 11-20 Drefusova afera, nan.; 12.10 Svet poroča - 12.40 Euronetvs -13.30 Tabaluga, ris. nan. -13.55 Hannover: Tenis -16.05 Zmedeni agent, fr. film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Ouinnova, nan. -'9-00 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 30/60 - 19.30 Videoring - 20.00 Na robu. serija, 9/22 - 20.25 Film-slti triki - 21.00 Samo za eno noč - 22.00 Poseben Pogled, film - 23.40 Belle Epoque, fr. nad. Kanal a 830 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. -9-30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria. Pon- -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina - 13.30 MacGver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. ' 15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. '15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. - 17.10 Maria Isabel. nad. -17.40 Vse za ljubezen, j^d. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustre- nan- -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Za ?fvijenje, film - 21.40 Grehi preteklosti, nad. -”■30 Samo bedaki in konji, nan. - 23.15 Kliči M a "mor. nan. -1.10 Dannyjeve zvezde V*Š KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Iz “niženja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski Kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-na oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice ■21-15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder “Mutkov: V pričakovanju leta 2000 HTV i 7-15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 uročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 foročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 y evare (serija) -13.20 Trenutek za... -13.55 Gul-rjnburgovi (serija) - 14.50folicistka (am. film) -P-30 Alpe-Donava-Jadran -17.00 Hrvaška danes ‘ 17-45 Vsakdanji kruh (dok. oddaja) -18.20 Kolo ■ 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, sPort - 20.10 Odprto - 21.20 Kviz - 22.05 Slačilnica ■■255 Po| ure kulture - 23.50 Golo lastništvo (ita-'!■ film) -1.35 Zapuščina zla (film) Hrv 2 9-50 Kraljestvo divjine -10.15 Hrvaška kultura ™ dediščina -10.45 Tajna naloga (film) -12.30 JV^ška struna -14.00 Hrvaška v 20. stoletju -■'•00 Kraljestvo divjine -15.55 Poročila za glu-e W naglušne -16.00 Znanstveni album -17.30 ?u8°, tv igrica - 18.00 Živalske steze - 19.00 . uPanijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, S°rt ■ 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 rgenca (serija) - 21.55 Opazovalnica - 22.30 'likov izbor (film) - 0.10 Guldenburgovi (se-Jja) -1.55 Prevare (serija) - 2.40 Portreti - 3.40 Ml živimo (italij. film) pETEK, 26.XI. SlOVENIJA 1 2.20 Teletekst „■”9 Vremenska panorama '3“ Tedenski izbor Oddaja za otroke 19.25 Mladi geniji 10.40 Tedi 11.15 Izbruh, drama, 2/2 ,, 12.05 Resnična resničnost '00 Poročila '<0 Tedenski izbor Tigr in partija, slovenska emigracija «•30 Mostovi |. 00 Lahkih nog naokrog icT Afriške pravljice J'00 Obzornik Crna skrinjica, dok. oddaja 19 In **'san8a •,„'30 Dnevnik, vreme, šport S?8 Zrcalo tedna Petka jjAd Vrtičkarji: Kihanje, tv nad., 6/13 23 nt Odmevi, kultura, šport q j® Polnočni klub Zimsko popotovanje SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Dr. Ouinnova, nan. -11.15 Kralj Lear. posn. SNG Drama Lj -13.00 Samo za eno noč -13.55 Hannover: Tenis -16.35 Potujoči boksarji, dok. oddaja -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi, nan. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Divja morja, dok. oddaja, 2/4 - 21.00 Caroline v velemestu, am. nan. - 21.25 Film tedna: Silenzio del neto, gvat. film - 23.10 Umori, am. nan., 3/22 - 23.55 Umor 1. stopnje, 4/18 - 0.40 Noč z Dickom, am. nan. KANAL A 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. - 15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. - 17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Smuka, film -23.50 Šivankino uho, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Ajd dijo: Kar neki -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Adrenalin HTV J 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Guldenbergovi (serija) -14.50 Dolgo potovanje (am. film) - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom (dok. oddaja)-18.20 Kolo sreče-18.55 VečerzMup-petki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Hrvaška v 20. stol. (dok. oddaja) - 21.05 Kviz -21.20 Po lepi naši - 22.40 Knjiga snemanja - 23.45 Poročila - 0.05 Iz temeljev HTV - 2.10 Družinski album - 3.10 Opazovalnica HTV 2 14.45 TV koledar -14.45 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravo življenje -19.00 Županijs-ka panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Kviz - 20.25 Humoristična serija - 20.55 Oddelek za umore - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer: Svobona žena -1.55 Vodič dobrega seksa (serija) - 2.25 Guldenbergovi (serija); Prevare (serija) - 3.55 Svet zabave SOBOTA, 27.XI. SLOVENIJA 1 7.05- 1.40 Teletekst 8.00 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Taček 8.45 Pod klobukom 9.35 Denver - poslednji dinozaver 10.00 Osupljivi gospod Blunden. ang. film 11.35 Lassie. am. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.55 Prisluhnimo tišini 14.05 Petka 15.30 Shotgun Wedding, avstral. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Čari začimb, serija, 5/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Vino moje dežele 22.30 Poročila, šport 23.00 Sorodne duše, am. nan., 9/13 23.30 Velika svoboda, nem. nad., 6/9 0.20 Morilčev vajenec, Škot. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.35 Tedenski izbor: Videoring; 9.00 Noro zaljubljena, 16/25 -9.25 Ivanhoe, angl. nad., 4/6; 10.15 Jasno in glasno -11.10 Obljubljena dežela, nan. -11.30 Nevarni izziv, kan. nan. -12.25 Šport: Košarka; 12.55 Podelitev Bloudkovih nagrad; 13.25 Hannover: Tenis; 16.55 Kupio: Smučarski skoki; 18.45 Rokomet - 20.35 Čelistka, nem. film -22.05 Trend - 22.35 Sobotna noč - 0.35 Sla, am. nan., 19/22 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30Družinske zadeve, nan. -10.00 Dvojčka Edison, nan,-10.30 VVebster, nan.-11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Očka major, nan. -12.00 Zmenkarije-12.30 Mladoporočenci,pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Vse za družino, film -16.00 Adrenalina -17.00 Bratova obljuba, film -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Nevarne igre, film - 21.30 Bele orhideje, film - 23.20 Striptizete - 23.50 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Mali heroji (film)-11.00 Risana serija-12.00 Poročila-12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Hruške in ja-bolke-13.10 Kmetijski nasveti -14.55 Bevcrli Hills (serija) -16.35 Melrose plače (serija) -17.25 Turbo Limach shovv -18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri gledalcev - 22.45 Zabavna oddaja - 23.40 Poročila - 23.55 Glasbena oddaja -1.35 Dok. oddaja - 2.20 Iz temeljev HTV - 3.55 Opazovalnica HTV 2 15.00 Informativni mozaik -16.30 Črno-belo v barvi: Zaljubljeni bolničar, am. film - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Velikani 20. stoletja - 21.05 Opera Box - 21.55 Sposobnež (serija) -22.25 Opazovalnica - 23.00 Pravica za vse (serija) - 0.15 Beverl Hills -1.00 Melrose plače (serija) -1.45 Logarjeva hiša - 3.30 Velikani 20. stoletja NEDELJA, 28.XI SLOVENIJA 1 7.05 - 1.45 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime 9.25 Super stara mama, nan., 17/26 9.50 Ozare 9.55 Umetnost klavirske igre, 2. del 11.00 Audubonov živalski svet, serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Pomagajmo si 13.45 Resje! 15.10 TV Poper 15.45 Parada plesa 16.30 Čari začimb, 6/10 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Obrti na Slovenskem 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Portret 22.25 Poročila, šport 22.45 Prekleti kralji, fr. nad., 4/6 SLOVENIJA 2 8.35 Videoring - 9.00 Nevarni zaliv, am. nan. - 9.55 Davov svet, nan. -10.20 Ata, ang. nan., 1/ 6 -10.50 Zvezde Hollvvooda -11.20 Trend -11.50 Policija na naši strani -12.25 Šport: Smučarski skoki; 14.15 Teniški magazin; 18.50 Lake Louis: Superveleslalom (ž); 19.50 Superveleslalom (m) - 21.05 Umetnost zahodnega sveta, serija 1/9 - 22.05 Šport v nedeljo - 22.50 Notredamski zvonar KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Webster, nan. -11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Očka major, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fash-ion TV, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Kakšen junak, film - 15.50 Klik: Atlantis; Bojevniki davnine; Hughlejevi -19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Fenomen, film - 22.10 Stilski izziv - 22.50 Srečanje s tujcem, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi 17.15 Super stara mama, 17/26 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 26/26 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, kultura, šport SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 10.IK) Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi, nan.; 12.50 Divja morja, dok. serija; 13.40 Umetnost zahodnega sveta, serija -15.30 Kinoteka: Ali baba in 40 razbojnikov, fr. film -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio Cit - 22.30 Leteči cirkus Montja Pthona - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Ali baba in 40 razbojnikov, fr. film KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Virtualnost, film - 21.50 Zvezdna vrata, nad. - 22.45 Samo bedaki in konji, nan. - 23.20 Feniksov let, film -1.50 Dannvjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, TO.XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Risanka 10.10 Radovedni Taček 10.25 Wanove dogodivščine, nan., 26/26 10.50 Recept za zdravo življenje 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdaska hiša Falkenau, nan., 26/26 13.00 Poročila 14.00 Klic dobrote 15.40 Odstiranja 16.00 Brez meje 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Žlampirji, nan., 8/13 18.00 Obzornik 18.10 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 3/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv nad. 9/11 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport 22.50 Francoska drama 0.20 .Stoletje filma: Latinska Amerika, 4/4 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio Cit; 13.45 Štafeta mladosti; 15.30 Leteči cirkus Montja Pthona, serija; 16.00 Oblegana, avstral. film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet. kan. nad.,9/26-19.00 Lingo-19.30 Videoring-20.00 Človek v vesolju, dok.Dddaja - 20.45 Evropska unija, dok. oddaja - 21.05 Resnica o Juliet, am. film - 22.20 Legenda o Suramski trdnjavi, gruz. film - 23.35 Svet poroča KANAL A 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15,55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria. nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira. nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 James Bond: Dih smrt, film - 23.20 Samo bedaki in konji, nan. - 0.00 Malteški sokol, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 21.00 Novice - 21.15 Dolina strahu, film SREDA, 1. XII. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.25 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Risanka 9.40 Zlatko Zakladko 9.55 Žlampirji, 8/13 10.20 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 3/6 11.10 Mednarodna obzorja 12.00 Klan, tv nad., 9/11 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Obzorje duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Stoletje filma: Latinska Amerika, 4/4 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 National Geographic, serija, 3/11 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat. Šved. film 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.05 Osmi Jan 23.35 Zgodovina novega jazza SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Veter v hrbet, kan. nad., 9/26 -11.15 Človek v vesolju, dok. oddaja -12.05 Evropska unija -12.20 Žgrabite Sganarrela, SLG Celje -15.25 Torch Song Trilog, am. film -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Ženska v belem, nad. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.10 Torch Song Trilog, am. film KANAL A 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde ■ 13.30 MacGver. pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -1535 Oprah shovv • 16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Mesečniki, nan. - 23.00 Samo bedaki in konj, nan. - 23.40 Klute, film -1.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Dolina strahu, pon. filma -18.25 Smo dobri gospodarji -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu - 20.30 TV dražba - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Ajd dijo: kar neki TELEVIZIJA NOVO MESTO PONEDELJEK, 29.XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja 9.50 Afriške pravljice 10.00 Lahkih nog naokrog 10.35 Črna skrinjica, dok. oddaja 11.25 Na vrtu 11.50 Slovenski magazin 12.20 Utrip 12.35 Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Osupljivi gospod Blunden, angl. film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček NAGRADNA KRIŽANKA 47 DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST MIRUJOČI DEL ELEKTR. STROJA SVETO REŠNJE TELO ANTIČNO IME ANGL. PEVEC POP GLASBE (ROD) LUA, MLAKA POLOTOK V EGEJSKEM MORJU DUHOVIT, DOVTIPEN ČLOVEK MAKE- DONSKO KOLO MANJŠI KOS BLAGA ZA PREKRIVANJE NAGRADE V NOVO MESTO, ŠKOCJAN IN MOZIRJE Žreb je izmed reševalcev 45. nagradne križanke izbral Miro Kraševec iz Novega mesta, Komana Čelesnika iz Škocjana in Jožeta Pruška iz Mozirja. Kraševčevi je pripadla denarna nagrada, Čelesnik in Prušek pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 47”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 45. KRIŽANKE Pravilna rešitev 45. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SONDAŽA, CRICKET, HIT, ANE, hAkkinen, ARSAK, VE, KALIF, R1MAC, OTOK, UJNA, LAK, PRIGODA, IMATRA, RIN, BALEARI, KOS, AN, AGIR, ARA. „ AVTOR: JOŽE UDIR PRIHOD V GOSTE ŠOR PEST JUNI SADE VERSKO SLOVSTVO PRI JUDIH JUTRANJA PADAVINA TRŽAŠKI ŠKOF (PESNIK; PETER, 1458-1546) GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC SULTANAT V ARABIJI SOVJETSKA ZVEZA VEČJA SKLADBA ŠPICA NA KOLESU nOLG PREČEN DROG PRIPADNIK LJUDSTVA NA N. GVINEJI NEM.-FR. PESNIK, SLIKAR (HANS NEMŠKA TOVARNA AVTOMO- BILOV ALŽIRSKA LUKA NADAV DEŽNIK NAJVIŠJI TURŠKI VRH NEKDANJI JAPONSKI PREMIER NAGRADE V NOVO MESTO, ŠKOCJAN IN MOZIRJE Žreb je izmed reševalcev 45. nagradne križanke izbral Miro Kraševec iz Novega mesta, Komana Čelesnika iz Škocjana in Jožeta Pruška iz Mozirja. Kraševčevi je pripadla denarna nagrada, Čelesnik in Prušek pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 47”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 45. KRIŽANKE Pravilna rešitev 45. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SONDAŽA, CRICKET, HIT, ANE, HAKKINEN, ARSAK, VE, KALIF, R1MAC, OTOK, UJNA, LAK, PRIGODA, IMATRA, RIN, BALEARI, KOS, AN, AGIR, ARA. „ AVTOR: JOŽE UDIR PRIHOD V GOSTE ŠOR PEST JUNI SADE VERSKO SLOVSTVO PRI JUDIH JUTRANJA PADAVINA TRŽAŠKI ŠKOF (PESNIK; PETER, 1458-1546) GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC SULTANAT V ARABIJI VEČJA SKLADBA DEŽNIK NAJVIŠJI TURŠKI VRH NEKDANJI JAPONSKI PREMIER nOLG PREČEN DROG PRIPADNIK LJUDSTVA NA N. GVINEJI NEMŠKA TOVARNA AVTOMO- BILOV NADAV NEM.-FR. PESNIK, SLIKAR (HANS ALŽIRSKA LUKA SOVJETSKA ZVEZA ŠPICA NA KOLESU DESET Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Toniju Novaku, Reber 2 a pri Žužemberku. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Osamljeni godec - ansambel Vasovalci 2. (3) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja 3. (2) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm 4. (4) Srečna mladost - Trio Najstniki 5. (6) Le muzika - ansambel Mikola 6. (9) To mlado vino - Kvintet Dori 7. (5) Kostanjeva nedelja na Jančah - Litijski odmev 8. (8) Cviček - ansambel Franca Potočarja 9. (-) Otožno dekletce - ansambel Mavrica 10. (7) Deželica sonca in grozdja - Vitezi polk in valčkov Predlog: Beli cvet - ansambel Pogum KUPON ST. 47 Glasujem za: Moj naslov: ^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto Mestna občina Novo mesto objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za zasedbo delovnih mest v občinski upravi Mestne občine Novo mesto 1. Višji strokovni sodelavec I za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in za investicije 2. Višji strokovni sodelavec I za pripravo prostorsko izvedbenih aktov 3. Višji strokovni sodelavec I za pripravo prostorske izvedbene dokumentacije - 2x Pogoji k 1. točki: Kandidati morajo poleg zakonsko določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima univerzitetno izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri, 2. ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, 3. da pozna delo z računalnikom, ima vozniški izpit B kategorije, ima opravljen preizkus usposobljenosti iz upravnega postopka, 4. ima dodatna znanja: strokovni izpit, opravljen preizkus iz pisarniškega poslovanja. Pogoji k 2. in 3. točki: Kandidati morajo poleg zakonsko določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima univerzitetno izobrazbo gradbene, geodetske, arhitekturne smeri ali smeri krajinske arhitekture, 2. ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, 3. . da pozna delo z računalnikom, ima vozniški izpit B kategorije, ima opravljen preizkus usposobljenosti iz upravnega postopka, 4. ima dodatna znanja: strokovni izpit, opravljen preizkus iz pisarniškega poslovanja. Z izbranimi kandidati bo v skladu z zakonom in drugimi predpisi sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Upoštevane bodo prijave, ki bodo prispele v roku 10 dni od objave razpisa na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za občo upravo, Seidlova cesta 1,8000 Novo mesto. Prijave morajo biti predložene v zaprti ovojnici, opremljene z oznako: “Ne odpiraj - prijava na delovno mesto”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva objave tega javnega razpisa. Dodatne informacije lahko kandidati dobijo v Sekretariatu za občo upravo, tel. št. 068/317-242. OBNOVILI POKOPALIŠČE IN KAPELO ČRMOŠNJICE - Krajani Črmoš-njic in Srednje vasi so septembra s prostovoljnim delom obnovili pokopališče in pokopališko kapelo sv. Križa na Novem Taboru. Kapela je dobila tudi nov zvon, ki so ga poimenovali po blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Priložnostno cerkveno slovesnost sta vodila prelat Božidar Metelko iz_Ljubljane in semiški župnik Janko Štampar. (O. K.) ZAHVALA V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama in stara mama VERA ZUNIC iz Zuničev Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, podjetju Danfoss ter sodelavcem podjetja za pomoč. Zahvala tudi pogrebnemu društvu Hiti ter njegovim pevkam, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan z otroki Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič Črnomelj razPisuie natečaj za podelitev nagrad na raziskovalnem področju 1. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad za izume in tehnične izboljšave razpisuje Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič Črnomelj natečaj za zbiranje predlogov za nagrade v ietu 1999. 2. Društvo bo podelilo tri nagrade in sicer: I. nagrado v višini 300.000 SIT, II. nagrado v višini 200.000 SIT in III. nagrado v višini 100.000 SIT brutto. Nagrade se podeli za izume oz. tehnične izboljšave, ki so pričeli dajati rezultate v zadnjih dveh letih pred objavo razpisa na območju Bele krajine. Nagrado lahko prejme fizična oseba ali skupina fizičnih oseb. 3. Merila za podelitev nagrad so: pridobivanje večjega dohodka, povečanje števila delovnih mest oz. njihovo ohranjanje, uvajanje okolju prijaznejše proizvodnje, zagotavljanje trajnejših dobrih poslovnih rezultatov. 4. Prijava na natečaj mora vsebovati: a. natančno ime in naslov predlagatelja ter kandidata oz. članov skupine, ki se predlagajo za nagrado, b. potrdilo pristojnega urada o patentu, če gre za izum oz. potrdilo firme, če gre za tehnično izboljšavo, c. opis izuma oz. tehnične izboljšave, d. potrdilo firme o poslovnih učinkih v skladu s 3. točko tega razpisa. 5. Prijavo na natečaj lahko pošlje sam avtor aii pravna oseba, za katero deia avtor in sicer do vključno 31.12.1999 na naslov: Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič, Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 20, Črnomelj. Podrobnejše informacije so na voljo pri Kseniji Khalil, tel. 068/51-265. KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 28.11.1999, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil. Letnik Izkl. cena v SIT 1. R-KANGOO 1,4 1999 600.000 2. FORD FIESTA 1,1 1994 300.000 3. R-TRAFICT 1100 D FURGON 1991 220.000 4. AUDI A4 1,8 1999 4.000.000 5. PIAGGIO PORTER S 85 LV 1994 500.000 6. PRIKOLICA KUFER 2600 1993 500.000 Licitacija bo v nedeljo, 28.11.1999, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 26.11.1999, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozili pod zap. št. 4 in 5 ter prikolica pod zap. št. 6 so i nepoškodovani v voznem stanju. KZ Krka z.o.o., Novo mesto Sporočamo žalostno vest, da nas je v 47. letu zapustil JOŽE BREGAR delavec Dolenjke Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 22. novembra, na pokopališču v Brusnicah. Ostal bo v našem spominu! Kolektiv družbe Dolenjka, d.d., Novo mesto ZASEG NABOJEV IN TELESKOPSKE PALICE OBREŽJE - Policist je pri italijanskem državljanu A. A. 16. novembra na MMP Obrežje v vozilu našel 609 lovskih nabojev, ki jih kršitelj ni priglasil. Naboje so zasegli, njega pa čaka sodnik za prekrške. 17. novembra pa so v vozilu bosanskega državljana E. K. našli 50 cm dolgo teleskopsko palico. Tudi to so zasegli. ZAHVALA Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da bi zrl Gospodovo milino, premišljal v njegovem templju. (Ps 27,4) V 80. letu je odšel po večno plačilo naš dobri mož, oče, stari ata, brat, tast, stric in svak KAREL KAPŠ vrtnarski mojster v pokoju Hvala vsem, ki ste nam v času njegove bolezni in najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za šmihelsko cerkev. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, Se posebej pa družini Rauh, Pošti Slovenije PE Novo mesto, pevcem Grajski fantje iz Otočca in vsem duhovnikom. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in se ga spominjate v molitvah. Vsi njegovi ZAHVALA Kar je minilo, se ne vrne. Toda če je zašlo v svetlobi, se še dolgo sveti. (K. Foerster) V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta FRANČIŠKA KLUN roj. Drganc iz Šentjošta 19, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Oklešen, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni NOCE VRNITI DENARJA ŽUŽEMBERK - 36-letna I. M. iz okolice Grosupljega je osumljena kaznivega dejanja goljufije, ker si je 28. maja 1999 od oškodovanke M. S. iz okolice Žužemberka sposodila tisoč DEM in ji obljubila, da jih bo vrnila v tednu dni. Osumljenka kljub večkratnim opozorilom tega ni storila. POPRAVEK Pri zahvali za pokojnini ANTONOM HUMLJANOM z Boldraža pri Metliki je pomotoma izpadel stavek: “Hvala vsem, ki ste žalovali z nami.” Prizadetim se opravičujemo! ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Bolečine težke si prestal, a za nas nisi umrl, v naših srcih boš ostal. V 75. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE ŽIVCIČ Kovačji grad 2, Vinica Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala družini Šneler in Gračam za pomoč na domu, g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, g. Florjanu Jaketiču in g. Miru Kajinu, borcem NOB, gasilcem PGD Vinica, pevcem ter pogrebni službi Flajnik za pogrebne storitve. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino, hčerki Zdenka in Viljenka z družinama ZAHVALA Od poti do poti prepevam o tebi, a nihče ne ve za dolino mojih sanj. (I. Zoran) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata IVANA ZORANA iz TVdinove 5 c v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami. Neizmerno ga bomo pogrešali in za vedno bo živel v naših srcih. Za njim žalujemo: žena Tilka, sinova Borut in Jernej, brat Franci in sestra Anica ZAHVALA Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric STANKO MARKELC iz Zaloga pri Škocjanu 3 V mrzlem jesenskem dnevu se je poslovil in za seboj pustil praznino v krogu domačih in tistih, ki so ga poznali in imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, pokojniku darovali svete maše, cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje in našega očeta v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govornikoma g. Anderliču in g. Smrekarju za poslovilne besede, pogrebni službi Blatnik ter gasilcem. Zahvala tudi kolektivoma Mesarstvo Cvetan in GRC Novo mesto. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Po hudi bolezni je v 69. letu starosti umrl PETER BUTALA iz Izole Pokojnik je pokopan v rojstni vasi v Radencih, Stari trg ob Kolpi. Žalujoči: hčerki z družinama ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta LJUDMILA ZUPANČIČ Brezarjeva mama iz Dobrniča 28 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu zboru iz Dobrniča. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti nas je po kratki, hudi bolezni zapustila naša draga mama, tašča, sestrična, babica in prababica MARIJA MURGELJ roj. Gašperič nazadnje stanujoča na Malem Kalu 12, Mirna Peč Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Oklešen, pevskemu zboru Šmihel, g. župniku za lepo opravljen obred in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zima bo v najin vrt prišla, čakala bo, da prideš ti, in sedla bo na zasnežena tla in zajokala bo, ker te ni. V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ANA HODNIK iz RagOvske ul. 7, Novo mesto Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov Novo mesto, družini Povše, župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Anita in vsi njeni ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat, stric in tast ALOJZ VDOVC iz Dabruške vasi pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju, pevcem, govornici in gospodu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 63. letu nas je zapustila žena, mama, stara mama MARIJA BIZJAK Zahvala vsem, ki so darovali za zadnje slovo. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto ■JT 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala, a v naših srcih boš ostala. V 63. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta ANA POLIČNIK roj. Hrovat iz Loške vasi 7 a pri Dolenjskih Toplicah Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, patronažnima sestrama Kati in Erni. Hvala tudi Mercatorju, ZNAS-u in Marjanovim bivšim sodelavcem Gorjancev, pevcem iz Šmihela, pogrebni službi Oklešen in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 49. letu starosti se je mnogo prezgodaj končala življenjska pot našega dobrega in ljubečega moža, očeta in brata LJUBA JENKOLETA z Dvora 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Amalija, hči Ljubica, sinova Jože in Martin ter sestra Draga in brat France z družinama Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec ANTON TORI tesar v betonarni > Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.' ZAHVALA Ko bi človeška glava umna bila, dragi Bojan, tebe ne bi črna zemlja krila. Ob tragični in mnogo prezgodnji smrti našega dragega BOJANA FLORJANČIČA ml. iz Šentpetra 31, Otočec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam stali ob strani ali kako drugače pomagali v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega preranega groba. » Vsi njegovi OSMRTNICA Iztekla se je življenjska pot našega upokojenega sodelavca iz SEKTORJA LOGISTIKE IN NABAVE FRANCA BASLJA Obrh 21, Šmarješke Toplice Od njega smo se poslovili v soboto, 20. novembra 1999, na pokopališču v Šmarjeti. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto Sporočamo žalostno vest, da je umrl FRANC ŽITNIK upokojeni delavec Ljubljanskih mlekarn Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Delavci Ljubljanskih mlekarn, d.d. ii —— 1 M il 1 fiMl d iyi /A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - U\U U Irmi Z=\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI TA TiDii WA tedenski Četrtek, 25. novembra - Katarina Petek, 26. novembra - Konrad Sobota, 27. novembra - Vigil Nedelja, 28. novembra - Jakob Ponedeljek, 29. novembra - Nina Torek, 30. novembra - Andrej Sreda, 1. decembra - Marijan LUNINE MENE 30. novembra ob 0.19 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 25. do 28.11. (ob 18. in 20. uri) ter 29. in 30.11. (ob 20. uri) pustolovska komedija Asterix. 1.12. (ob 20. uri) drama Srčne igre. DOBREPOLJE: 26.11. (ob 19.30) komedija Moja boš. 28.11. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Legionar. GROSUPLJE: 26.11. (ob 19. uri) pustolovski film Legionar. IVANČNA GORICA: 25.11. (ob 20. uri) pustolovski film Legionar. KOČEVJE: 27.11. (ob 20. uri) komedija Moja boš. 29.11. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film Legionar. KRŠKO: 26.11. (ob 20. uri) ter 27. in 28.11. (ob 18. uri) komedija Ful gas. NOVO MESTO: Od 25.11. do 1.12. (ob 21. uri) akcijski film Zbornica. Od 25.11. do 1.12. (ob 17. in 19. uri) ter 27. in 28.11. (tudi ob 11. in 15. uri) pustolovska komedija Asterix. RIBNICA: 27.1 l»(ob 21. uri) pustolovski film Legionar. 28.11. (ob 16. uri) komedija Moja boš. TREBNJE: 26.11. (ob 20. uri) in 28.11. (ob 17. uri) romantična komedija Naravne sile. VELIKE LAŠČE: 27.11. (ob 19. uri) pustolovski film Legionar. 28.11. (ob 19. uri) komedija Moja boš. KUPIM film • 10. LIFF OBISKALO 20.000 CINEFILOV Ljubljanski filmski festival se je končal v soboto s ponovno projekcijo zmagovalnega Desetega brata iz v vseh pogledih malo znane in zelo oddaljene Kirgizije, države iz nekdaj sovjetske Azije. Kirgiški film, ki se je slovenskemu občinstvu v ostri konkurenci 22-ih naslovov tekmovalnih Perspektiv najbolj priljubil, je vodomca prejel predvsem po zaslugi svoje preprostosti in neposrednosti. Vsebino črpa iz tradicionalnega običaja, po katerem jalovemu paru ponudijo otroka iz.velike družine. Ko mali Beškempirizve, da je posvojenec ali deseti brat, dečka zagrabi osebnostna kriza. Deseti brat, ki je posnet skoraj izključno v širokih, splošnih kadrih, je strašno duhovit v številnih nenavadnih erotičnih igricah vaške mularije, ki ima namesto igrač na voljo le blato in pesek, iz katerega med drugim oblikujejo žensko figuro in z njo simulirajo spolni odnos. Osebno sem favoriziral švedski Pokaži mi ljubezen ali FuckingAmal, kar bi smiselno lahko prevedli kot “Zajebanozahojeno Trebnje. "Štirinajstletni junakinji filma sta najst-. nici, za kateri jeAmal v vseh ozirih mnogo premajhen, toda ko dekleti, prva je osamljena pesnica in zaprisežena lezbijka, druga pa lokalna lepotička-prasička, zvozita mučno spolno samodefiniranje in si priznata, da sta na smrt zaljubljeni, to mirno javno pokažeta in se požvižgata na homofobične komentarje. Med predpremierami je blestel lahkotni Mifune, tretji film, dosledno narejen po rigoznih pravilih danske Dogme 95, ki filmarju dovoljuje le verjetno zgodbo, rekvizite, ki so že na sceni, videokamero, nič filtrov, nič dosnetega zvoka. Mladi japi se vrne na podeželje, da bi pokopal očeta in uredil življenje zaostalega brata. Ko ne zmore več, najame pomočnico, lepo prostitutko, ki pripelje še svojega zlobnega in iz šole vrženega brata. Podobno kot v Praznovanju in Idiotih se tudi tu izkaže, da je normalnost lahko zelo relativen pojem. Ar-gentinsko-španski Tango kultnega Spanca Carlosa Saure je skrajno es-tetiziran očem in očesu izredno všečen muzikal o tem čudovitem plesu, ki ni samo strasten in eleganten, ampak je sinonim za vse življenje. Gledamo zgodbo v zgodbi, kjer realnemu posta vljanju plesne predstave, ki povzema nastanek tanga, metafori za krvavo zgodovino same Argentine, sledi vzporedno režiserjevo samo-spraševanje. Vse o moji materi pa je tipična Almodovarjeva klasika, šene spomenik ženskam, najsi bodo prostitutke ali svetnice. V svojem značilnem koloritu je posnel temperamentno melodramo z elementi telenovele in komedije in še enkrat povedal staro štorijo na nov način. Nekdanji kurbi, zdaj bolničarki, specializirani za preprečevanje svojcev, naj podarijo organe umirajoče žlah-te, umre 18-letni sin, ki ga povozi avto, nakar se vrne v Barcelono, da bi to povedala njegovemu očetu, za aidsom umirajočemu transvestitu, ki je kriv tudi za nosečnost lepe nune. V Dolenjskem listu se bo festival zaključil v naslednji številki. TOMAŽ BRATOŽ SUZUKI mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto “B 068/24-791 AVTO prodaja vozil 50% „ . 50% ZDAJ Financiranje tudi na položnice ČEZ 2 LETI ALTO 1.013D samo 10.270 tolarjev na mesec SVVIFT 1.013D samo 11,979 tolarjev na mesec BALENO 1.3/3D samo 18.995 tolarjev na mesec Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo:/oi(Cfl Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13 izvodov v 4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. ' Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski bankird.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. 1 JEDILNI KROMPIR odkupujemo. B (068) 66-665. 3868 MOTORNA VOZILA PEUGEOT 206 XS 1.4, letnik 2/99, rdeč, prvi lastnik, 3V, servisna knjižica, 20.000 km, 4 zimske gume, prodam za 1.800.000 SIT. S (041)253-008. 3721 CLIO 1.2, 3V, letnik 1995, bel, 39.000 km, prodam za 800.000 SIT. B (068)325-837, po 14. uri. 3833 MALI OGLAS Lepo grajen, manjši, močan, ljubitelj športa in narave, sposoben, vzdržljiv ponujam trajno varnost predvsem ženskam, pa tudi moškim vseh starosti. CENA: že od 250 SIT na dan. ŠIFRA: Mercedes-Benz, razred A, 3+financiranje. Dodatne informacije: AUTOCOMMERCE, d. o. o, Seidlova cesta 16, Novo mesto, telefon: 068 321 000. JUGOKORAL45, letnik 1991, registriran do 2/2000,90.000 km, rdeč, prodam. B (041)568-304. 3838 JUGO SKALA 55, letnik 1990, 64.500 km, registriran do 31.7.2000, prodam. B (0608) 87-784. 3843 POLO, letnik 1999, prodam. B (068)69-487. CLIO 1.4 RT, letnik 1993, registriran do 7/ 2000, prodam. B (068)75-334 ali (041)697-963. 3850 LADO NIVO, letnik 1987, vozno, prodam. B(068)75-521. 3851 OPEL OMEGO 2.0 i karavan, letnik 1988, bel, ugodno prodam. B (041)883-670. 3853 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, dobro ohranjeno, prodam za 3000 DEM. B (068)27-372 ali (041)202-302. 3855 JUGO 45, letnik 1990, prodam. B (068)45-514. 3861 ALFA ROMEO 145 1.6, letnik 1996, 52.000 km, prodam za 1.590.000 SIT. B (041)372-880. 3877 POLTOVORNO VOZILO Mercedes Benz MB 100, nosilnost 1 tono, letnik 1992, s cera-do, 55.000 km, dobro ohranjen, prodam. B (0609)653-772. 3845 PRODAM KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. S in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 3748 LES, stenski opaž, bruna, ostrešje, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! 0 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna! C (063)451-082. 3780 HLADILNO VITRINO, salamoreznico in police za trgovino prodam. ® (0608)778-191. 3844 DVOOSNO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 800 kg in cisterno, plastično, 2000-litrsko, za kurilno olje, prodam. Ogled na Lutrškem selu 22, Otočec. 3860 VEČJO KOLIČINO medu (hoja, kostanj, cvetlični), prodam. H (068)84-394. 3871 MOBILNI TELEFON Motorola 160 D ugodno prodam. C (068)324-377. 3875 PANCERJE št. 44 ugodno prodam. “S (068) 324-377. 3876 BUKOVE BRIKETE za kurjavo in 120 m2 opaža, 16 mm debeline prodam. Tf (068)83-124. 3836 RAZNO VEDEŽEVANJE PO POŠTI! Postavite jas-no vprašanje. Navedite rojstni datum. Plačilo po povzetju 1500 SIT + PTT za eno vprašanje. Storžek - MC, d.o.o., Partizanska 2,2319 Poljčane. 3728 Teptalni stroj PRINOTH^a urejanje tekaških prog in manjših smučišč, prodamo. Tel. 064/472-034, po 16. uri. URŠKA? (več kot plesna žola) ZAUPAJTE PLESNIM MOJSTROM! TEČAJI ZA MATURANTE, VALETO, CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE, SKUPINE ZA HIP HOP, ŠPORTNI PLES... TEČAJI ZA ODRASLE: začetni: sobota, 4.12, ob 19.30 nadaljevalni: torek, 7.12. ob 20.00 petek, 10.12. ob 19.00 Tel.: 0609/625-949 SI ŽELITE DRUŽBE, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite ' TT (090)46-52, 156 SIT/ min. . _ 3727 INŠTRUIRAM računovodstvo, statistiko in ostale strokovne predmete na srednji in visoki šoli ekonomske usmeritve. TP (068)324-377. 3812 POSLOVNI PROSTOR, primeren za gostinsko in trgovinsko dejavnost, v Novem mestu, cca 140 m:, prodam. (068)25., 26. ali 27. novembra, od 9. do 12. ure na S (041)861-467. 3839 ZAVAROVANI AVSTRIJSKE ZAVAROVALNICE WIENER STADTISCHE -WWP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. C (062)622-227, od 10. do 14. ure. 3840 POKOJNINSKE BONE, delnice vseh skladov in podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto, O (068)393-02-62. IZPOSOJA svečanih oblek in šivanje po meri, izdelava konfetov in ostalih dodatkov, velika izbira ženskih poročnih oblek, oblekice za krst in obleke za obhajilo. Florjančič, d.n.o., Šentjernej, fS (068)82-040. 3862 PISARNIŠKE PROSTORE, 120 m2, v neposredni bližini centra Novega mesta, oddam. 3(041)720-207. 3865 V NOVEM MESTU nudim varstvo otrok in čistim stanovanja ter druge prostore. 3 (068)324-868. 3873 SLUŽBO DOBI NATAKARICA in KUHARICA dobi zaposlitev v enem od novomeških bistrojev. B (041)628-385. KUHARJA (-ICO) zaposlimo za nedoločen čas. B (068)47-451. 3852 KUHARICO zaposlimo. B (068)78-254. ŠTUDENTKE iz okolice Trebnjega, Novega mesta ali Ivančne Gorice, za delo v gostinskem lokalu, brez strežbe hrane, iščemo. B (041) 682-484. 3866 DVA ELEKTRIKARJA - monterja zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Elfis Novo mesto, d.o.o., Ragovska 7 a, Novo mesto. V pričakovanju leta 2000 potrebujemo urejene zastopnike za terensko prodajo na področju širše Dolenjske. OD vsaj 50.000 SIT in dnevnice ter KM. Inf. na tel.: 041/736-727 po 17. uri. KOPROS, d.o.o., Cirje 6, 8274 RAKA zaposli v novem gostinskem lokalu 2 KUHARJA in 2 NATAKARJA. Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo do 1.12.1999. Informacije: 0608/75-70-10. TRGOVSKO PODJETJE ZRNO, d.o.o. Gmajna 6, 8274 RAKA zaposli dva šoferja za vožnjo s pol-priklopniki na relaciji Hrvaška-Slovenija. ■Zaželjene so delovne izkušnje. Informacije na telefon: 0608/75-410 0608/75-086 V KAVA BARU Pri slonu zaposlimo natakarico. B (068)321-495, dopoldan, 326-748, popoldan. 3869 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. B (041)269-462. 3872 ELEKTROMEHANIK ali avtomehanik z veseljem do prekvalifikacije v elektromeha-nika ter avtoličarja nudimo delo. Šifra: Elek-tromehanik. 3878 STANOVANJA NA MIRNI na Dolenjskem prodam komfortno garsonjero s telefonom, CK, balko-nom,kletjo, 33 m2, prvo nadstropje. Julijana Jaklič. 3(068)47-912. 3835 TRISOBNO STANOVANJE v Šegovi ulici 12 v Novem mestu ugodno prodam. 3 (041)622-668. 3841 V NOVEM MESTU (na Kandijski c.) oddam kompletno opremljeno enosobno stanovanje s CK, TV in telefonom. 3 (068)25-538, (041 )740-256. 3879 ŽIVALI POLOVICO krave prodam. B (068)344-184. 3831 KRAVO SIMENTALKO, staro 4 leta, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. B (068)85-760. 3832 PRAŠIČE za zakol, težke 150 do 200 kg, domača hrana, prodam. B (068)42-594. PRAŠIČA, težkega 110 kg, domača krma, prodam. B (068)771-233. 3846 PRAŠIČA prodam. B (068)326-704. 3848 POLOVICO PRAŠIČA, težkega 200 kg, domača krma, prodam. B (068)47-645. 3856 2 PRAŠIČA, 140 do 160 kg, prodam B (068)324-097. 3857 PUJSKE, težke do 30 kg, prodam. B (068) 75-121. 3858 2 PRAŠIČA, 120 do 160 kg, domača krma, prodam. B (068)75-010. 3859 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo, prodam. B (068)326-271. 3863 OVCE za zakol, očiščene, po kosih prodam. B (068)50-103 ali (041)717-756. 3864 PRAŠIČE za zakol prodani. B (068)81-679. PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, prodam. B (041)726-697. 3834 KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova- banka.si pic 0'J diFjF.f v Jpj-Oi clojipjr- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Območna enota Novo mesto _ ^ Novi trg 9, 8000 Novo mesto v A Za delo izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja RAZPIS za izvedence nemedicinske stroke za Invalidsko komisijo I. stopnje pri območni enoti Novo mesto: 2 inženirja varstva pri delu Za izvedenca je lahko imenovan strokovnjak nemedicinske stroke z ustreznimi delovnimi in strokovnimi izkušnjami, ki omogoča ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Izbrani izvedenci bodo kot člani senata Invalidske komisije, sodelovali pri izdelavi izvedenska mnenja po 265. in 140. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delo se na podlagi določil posebnega pravilnika Zavoda opravlja po pogodbi in poteka praviloma v dopoldanskem in popoldanskem času. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh na naslov: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Novo mesto Novi trg 9 8000 Novo mesto O imenovanju oz. neimenovanju bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sklepu pristojnega organa. mm mm NOVOTEKS TKANINA, d.d. Novo mesto objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom ANALITIK - PLANER Pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 4 mesece - zaželjene izkušnje s področja plana in analiz - pasivno znanje tujega jezika Kandidati naj v 8 dneh po objavi oglasa pošljejo pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom na naslov: Novoteks Tkanina, d.d., Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto s pripisom “za razpis” O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. ZRNO, d.o.o., Gmajna 6, 8274 Raka I. Trgovina Zrno, d.o.o., Raka ima veliko posezonsko akcijo gradbenega in kmetijskega materiala: • cement 769,90 SIT/vreča • apno 385,00 SIT/vreča • armaturne mreže 9x6 5.290,00 SIT/kom • mod. blok 85,90 SIT (naročilo za cel kamion) • opeka Bramac 159,80 SIT/kom • V Zrnu zbirajo naročila za spomladi za vse vrste fasad, notranjih ometov, samorazlivne estrihe, saj so na tem področju v samem vrhu po kvaliteti jn asortimanu in trenutno nudijo izredno ugodne popuste. Najugodnejše fasade proizvajalca Ouarzolith - Avstrija v Sloveniji: • toplotni omet P 2500 824,79 SIT/vreča • toplotni omet supertherm 1.050,79 SIT/vreča • stiropor fasada 5 cm kpl. 1.570,18 SIT/m2 Ravno tako ugodno cenovno in kvalitetno izvajajo tudi vodovod in centralno ogrevanje. Preko Zrna je mogoče dobiti tudi ponudbe za zidarska in ostala gradbena dela. II. ZRNO ima posezonske cene za umetna gnojila v času od 15.11,1"® do 20.12.1999. • posebno ugodna cena za KAN 1.049,00 SIT/vreča • NPK 15-15-15 • NPK S 26-26 • NPK 7-20-30 • PK 0-10-30-0.2 • P 0-26-0-0.2 Na zalogi so žita: • koruza v vrečah • ječmen v vrečah • oves v vrečah 1.517.00 SIT/vreča 1.858.00 SIT/vreča 1.849.00 SIT/vreča 1.950.00 SIT/vreča 1.345.00 SIT/vreča 23,76 SIT/kg 30.00 SIT/kg 28.00 SIT/kg Nudimo vam tudi celoten program zaščitnih sredstev za naslednjo sezono po nižjih cenah. Za vse kupljeno blago omogočajo v ZrnU dostavo na dom ali gradbišč®-Telefon: 0608/75-410, 0608/75-086 SHEN Ql -energija življenja Ustvarjamo pogoje za samozdravljenje bolezni, zasvojenosti... GSM: 041/690-082 Tel.: 068/323-602 DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mfestu posluje okrepčevalnic 2>'7EZ/ Postregli vas bodo s: * picami * hamburgerjem * giricami * pomfritom * sladoledom * ledeno kavo * sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Orehovici, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki; Dol. Ponikvah, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju... • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori... • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju... • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Šmarjeti, Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. « Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. Pokličite brezplačno telefonsko številko CMM> in se dogovorite za nakup I III II I Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ki omogoča izpis številke kličočega, paket SiOL 72 dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT | • W 'n vključuje DDV. Zdaj je cas! j Telekom^) Slovenije RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz 4 1 od 22. do 30. 11 Rezalni stroj BOSCH Glasbeni stolp SONY MHC RXD 7 Zgibna vrata 80 x 200 bela, hrast S‘uper £ena gotovino 32.990 TV VOYAGER 51 TTX Gotovinski popusti ... & til mm. kartico Kovinotehna Prodajni center podov PCP PUREBER PARKETARSTVO Videorecorder Philips 285, 2 glavi Supercenter v BTC Novo mesto - 27 KOVINOTEHNA I RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 ŠTIRINAJST DOBRIH RAZLOGOV tst U OGNJIŠČE M fr Vrnimo otroke pravljicam Majhna Kristina je v vojni izgubila mamo Tisoče otrok po vsem svetu nosi s seboj podobne *godt>c, zgodbe izgubljenega otroštva. Pomagajmo otrokom vojne, vrnimo jih pravljicam! Svoj prispevek lahko nakažete na žito račun: 5010Ž-678-99015 s pripisom "Pravljice” unicef^l Slovenski odbor /.a UNICEF 1. ZANESLJIV; kakovostno in zmogljivo omrežje. 2. HITER; do konca leta bo s signalom 040 pokritih že devet desetin prebivalstva. 3. ODPRT: gostovanje v mnogih omrežjih tujih operaterjev po vsem svetu. 4. UDOBEN: številne dodatne storitve vključene v svežnjih brez doplačila. 5. DOMISELEN: naročniška svežnja za vsakogar. 6. PRESTIŽEN: večjo porabo nagradi z nižjo ceno pogovora. 7. PARTNERSKI: omogoča klicanje po ugodni ceni. 8. PRIJATELJSKI: z 040.prijatelji še za 40% nižje cene pogovorov. 9. ZABAVEN: predplačilni sistem HALO. 10. POZOREN: 080 40 40 - prijazna naročniška služba. 11. AŽUREN: www.simobil.si - vedno dostopne ažurne informacije. 12. POSLOVEN: kakovostno svetovanje podjetjem. 13. DOSTOPEN: pooblaščeni prodajalci po vsej Sloveniji. 14 TOLARJEV - znotraj omrežja 040 lahko vsi naročniki kličejo po enotni ceni, 14 tolarjev na minuto, ves dan. Sveženj PARTNER v času nižje tarife omogoča klicanje po ceni 14 tolarjev tudi v druga omrežja v Sloveniji. Do 20% smo znižali tudi cene ostalih klicev. Če izberete svoje 040.prijatelje, boste lahko klicali še 40% ceneje. V omrežju 040 je minuta pogovora tako le 8,40 tolarjev. Vse zgoraj navedene cene že vključujejo DDV. GSEi: OHO Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si SI.MOBIL ^ fPi Fil' l PORTRET TECjA TEdNA Sonja M Konec oktobra je na slavnostni razglasitvi akcije “Najboljši policist v letu 1998/99” v Ljubljani med triindvajsetimi najboljšimi slovenskimi policisti iz enajstih policijskih uprav kot edina ženska sedela Sonja Molan iz Urada kriminalistične službe Policijske uprave (PU) Krško. “Sploh nisem vedela, da sem prišla v izbor že na regijski ravni. Pa mi soseda pravi, da je glasovala zame. Zakaj, pa mi ni bilo jasno, ” pripoveduje kriminalistka Sonja, ki je sicer vesela priznanja, toda skromna kot je, pravi, da bi si ga verjetno še prej zaslužil kdo drug, katerega delo je javnosti bolj skrito. Da si je Sonja, doma iz Kostanjevice na Krki, izbrala poklic policistke, ni pravzaprav nič čudnega. Policijsko uniformo je nosil že njen oče, mož v modrem pa je postal tudi Sonjin brat. “Doma niso nasprotovali moji odločitvi, čeprav me je oče opozoril na težje strani tega poklica. Sicer pa sem delo dobro poznala, saj smo nekaj časa celo stanovali na policijski postaji. Naj se sliši še tako zguljeno, toda ta poklic me je resnično veselil že od malega, "je povedala Sonja, ki pa je po osnovni šoli morala v srednjo trgovsko šolo v Brežice, takrat namreč še ni bilo posebnega šolanja za policistke. “Le mesec dni sem bila trgovka. To ni bilo zame. Leto 1976 pomeni moj vstop v policijo. Kot druga generacija deklet sem končala šolo za miličnike.” Preden je leta 1980 prišla na PU Krško, je bila policistka v Ljubljani, Sevnici in v Trbovljah. Ob delu je končala višjo šolo za notranje zadeve in zdaj je že deset let kriminalistka na PU Krško. “Sedanje delo mi je zelo všeč, saj imam opravka z ljudmi. Delam v splošnem sektorju, kar pomeni, da obravnavam tako navadne tatvine kot umore,”je razložila letošnja najboljša krška policistka (v kategoriji preventivno delo je prvo mesto zasedel Anton Žbiil iz Policijske postaje Brežice). Sonja je specializirana za delo z otroki in mladoletniki ter žrtvami kaznivih dejanj. Kot kriminalistki ji dela ne zmanjka, saj najrazličnejša kazniva dejanja postajajo naš vsakdan. “Moj poklic je lep, ker pomagam ljudem v stiski. Ko ljudje slišijo besedo policist, ne bi smeli pomisliti, samo, da je to tisti, ki ga na cesti lahko kaznuje, pač pa tudi tisti, ki mu v nesreči pomaga. Kako krasen je občutek, ko se z mojo pomočjo kaj spremeni na bolje!” Pri Sonjinem delu je še kako potrebno dobro sodelovanje s Centrom za socialno delo kot tudi z vrtci, šolami in starši. Pogosto se znajde v težkih situacijah, ko mora biti še posebej psihično močna, npr. pri ogledih umorov, samomorov. Kot najstrašnejši primer ji je v spominu ostal dogodek, ko je oče z dvema majhnima otroka skočil pod vlak, starejšemu pa se je le uspelo pravočasno iztrgati iz očetovih rok. “Veliko je nasilja v družinah, največ fizičnega, pa tudi psihičnega, kar je težje dokazljivo. Ne morem mimo misli, da pri tem svoje naredijo tudi filmi, ki so vse prevečkrat polni nasilja. ” Da jabolko ne pade daleč od drevesa, pa ni dokazala le Sonja, pač pa tudi njena družina, ki ji lahko rečemo kar “policijska”. Poročena je z direktorjem PU Krško Miho Molanom, “toda spoznala sva že prej, ko sem v Brežicah hodila v šolo, ” hitro pristavi. Njun najstarejši sin Peter je ravno tako policist in sedaj pridno študira ob delu, mlajši, 13-letni Peter, pa se še ni odločil, kaj bo počel v življenju. Sonjin brat, tudi policist, si je za življenjsko sopotnico ravno tako izbral policistko, in tudi njun sin že obiskuje kadetsko šolo. Toda to še ni vse. “Tudi Jure Košir, ki je eden od dveh izbranih najboljših policistov v Sloveniji, je moj bratranec, ” se nasmeje Sonja. LIDIJA MURN Izlet naročnikov in prednovoletno rajanje Zabava bo v Šentvidu pri Stični Zadnji letošnji izlet bomo spet združili s prednovoletnim rajanjem v domači gostilni v Šentvidu pri Stični. Naše zadnje letošnje srečanje bo v soboto, 11. decembra, z novomeške avtobusne postaje pa bo avtobus odpeljal ob 9. uri. Peljali se bomo do Sevnice,, po želji kaj kupili v tovarniški prodajalni Lisce, si za doplačilo 200 tolarjev ogledali sevniški grad in pot nadaljevali do Šentruperta, kjer si bomo ogledali cerkev sv. Ruperta. Po kosilu v Šentvidu bomo rajali približno do 20. ure in se domov vračali po glavni cesti Trebnje - Novo mesto, kamor bomo prispeli okrog 21. ure. Od jutra pa da^ečera nas bosta spremljala harmonikarja, ki sta že lansko leto poskrbela za nepozabno vzdušje. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 2.900 tolarjev in za ostale 3.400 tolarjev. Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 6. decembra, na tel. številkah: 068/ 321-11,5,325-477 Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST hanJp tutLitičnd tZcjenctja Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Medvede naj polovijo in spustijo po Ljubljani, če so tam toliko proti odstrelu - Cigaretni dim iz gostilne v trgovino - Prioriteto pluženja cest določa občina Jože Hrastelj iz okolice Krškega je poklical v zvezi z medvedi, ki jih je minister Smrkolj namenil za odstrel. Moti ga, da nekateri tako vztrajno in glasno protest rajo proti temu. Med protestnik: je daleč največ Ljubljančanov. Ježe predlaga, naj na odstrel obsojene medvede raje polovijo in jih spustijo po Ljubljani, če si jih tam tako želijo imeti. Ko je pred časom en sam medvedek ponesreči zašel v Ljubljano, so ga takoj ustrelili, po vaseh pa naj bi se po njihovem mnenju mrcine ncogroženo sprehajale in delali škodo kmetom, ki imajo že tako drugih težav čez glavo. Jožica Barbič iz Novega mesta je navdušena nad novim trgovskim središčem Mercator na Cikavi, motijo le, daje tik pred vhodom v trgovino z živili gostinski lokal, kjer je dovoljeno kaditi, dim pa se vali tudi v notranjost trgovine vse do polic z mesom in kruhom. Bralec iz okolice Trebelnega nas je poklical naknadno, ko je trebanjski konec že zasul sneg. Vaščani Brezovice, Zgornjega in Spodnjega Zabukovja in Vrha pri Trebelnem so bili v petek tako rekoč odrezani od sveta, saj je Cestno podjetje Novo mesto prišlo plužit cesto, ki vodi do njihovih krajev, šele ob 10. uri zvečer. Otroci so morali na poti iz šole gaziti cel sneg kar štiri kilometre daleč, odrasli, ki so se se zjutraj odpeljali v službo, pa so morali, če so hoteli popoldne priti domov, najeti in plačati nekoga, da jim je splužil cesto. Vodja trebanjskega sektorja Cestnega podjetja Novo mesto Jože Uhan je povedal, da prioriteto pluženja in posipavanja cest za svoje območje določa občina Trebnje. Po pravilih, ki jih določa občina, lahko začnejo plužiti, ko zapade 15 cm snega, najprej pa pridejo na vrsto ceste Trebanjci ne bodo več zamujali Nad Vrhtrebnjem na razgledni točki odprli obeležje 15. poldnevnika - Geografsko-kartografska učna pot - Slovenski oz. trebanjski “Greemvich” zanimiva turistična točka ob Baragovi pohodni poti UMRL ZARADI PODHLADITVE ZAJČJI VRH PRI ČRNOMLJU - 15-let 11 i B. G. z Zajčjega Vrha, dijak 1. letnika gimnazije Črnomelj, je v torek, 16. novembra, odšel od doma. Njegovo izginotje so starši prijavili tamkajšnji policijski postaji. Policisti so sprožili akcijo iskanja, v katero so vključili službenega psa, posluževali so se tudi medijev. V četrtek, 18. novembra, okrog 11. ure je občan našel fanta mrtvega na kolovozni poti Tušev Dol-Talčji Vrh. Obdukcija je pokazala, daje umrl zaradi podhladitve. TREBNJE - Specifična geografska lega omogoča Sloveniji prav posebno obeležje. Skozi Trebnje namreč poteka 15. poldnevnik, ki znotraj srednjeevropskega časovnega pasu določa točen srednjeevropski čas. Zato se je občina Trebnje odločila prevzeti pobudo za izgradnjo obeležja 15. poldnevnika, ki bo za slovenski prostor pomembno z več vidikov, tako s strokovnoizobraževal-nega oz. geografsko-geodetskega kot tudi s turističnopromocijskega vidika. Poldnevniki ali meridiani so navidezni polkrogi, ki povezujejo oba Zemljina tečaja in vse kraje, ki imajo isti čas oz. kjer sonce hkrati vzhaja, doseže poklan in hkrati zahaja. Mreža poldnevnikov je zaradi rotacije Zemlje okoli lastne osi izredno pomembna tudi pri določanju datumske meje in časovnih pasov na Zemlji. Naš planet je razdeljen na 24 časovnih pasov, katerih je vsak širok 15° in znotraj katerega imajo vsi kraji enak čas. Greenwiški poldnevnik poteka po sredini ničelnega časovnega pasu; v tem časovnem pasu velja greenvviški oz. svetovni čas (UT Universal time) ali t.i. zahodnoevropski čas. V naslednjem prvem vzhodno ležečem časovnem pasu št. 1 velja srednjeevropski čas. Skozenj po sredini poteka poldnevnik, ki je natanko 15° oddaljen od greemviškega. Ta določa točen srednjeevropski čas in poteka tudi skozi trebanjsko občino. Direktor občinske uprave, sicer diplomirani inženir geodezije Janez Slak, je ob petkovi otvoritvi obeležja na Vrhtrebnjem, ki se ga je kljub močnemu sneženju udeležilo 54 od 300 vabljenih, še poudaril, da je bila to županova ideja-. Zupan Ciril Pungartnik je povedal, da so imeli malo smole, da niso te zamisli uresničili že pred štirimi leti. Satelit pa je na laž po- Z LOPATO NAD SOSEDA NOVO MESTO - 38-letni V. Š. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker je 21. novembra nekaj po 17. uri z lopato udaril 30-letno sosedo J. S. po obrazu, nato jo je udaril še s pestjo, jo prijel za vrat in z glavo udaril ob avto. Do pretepa je prišlo zaradi čiščenja snega. višjega ranga. Kljub temu Cestno podjetje pošlje pluge na cesto, že preden zapade 15 cm, saj tiste ceste, ki pridejo na vrsto zadnje, ob pluženju včasih pokriva tudi več kot 20 cm snega. Kar se tiče prednosti pri čiščenju cest, Cestno podjetje vrstnega reda ne more spreminjati, žal pa pridejo zadnji na vrsto vedno eni in isti kraji. Zadeva se da rešiti tako, da se podpiše pogodba s kooperantom, na primer s kmetom, ki posamezne lokalne ceste spluži s traktorjem. Za omenjene kraje je za tako rešitev za to zimo že prepozno, saj mora spisek kooperantov, ki ga predlaga Cestno podjetje, še pred zimo potrditi občina. I. V. VZOOMUKARPO DOMAČE Na nedeljski televizijski razvedrilni oddaji Zoom je nastopila tudi družina Kožar iz Dolenje Pirošice pri Cerkljah, da bi dajala podporo mami Suzani, ki je poskušala s poznavanjem državnih zastav sveta osvojiti nagrado - avto, ki že kar nekaj časa čaka na dovolj srečnega tekmovalca. Kožarji so v Ljubljano odšli polni (za) upanja, vrnili pa so se precej razočarani. Ne le da jih je voditelj mimogrede prekrstil v Kožuhe in je Cerklje preselil kar v bližino Novega mesta, tudi pri ugotavljanju zastav se je zataknilo, saj so vrli televizijci dali Suzani Kožar za uk drugo knjigo, kot pa so jo potem uporabili. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisatit zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nastPrisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. VELIKA RAZSTAVA MAUIH ŽIVALI NOVO MESTO - Društvo gojiteljev malih pasemskih živali “Krka” prireja v osnovni šoli Grm od petka, 26. no-t venibra do nedelje, 28. novembra 6. veliko razstavo malih živali. Vabljeni! PONAREJENIH 100 DEM ČRNOMELJ - Neznanec je 18. novembra v trgovini Tina nakupil blaga za okrog dva tisoč tolarjev, prodajalka pa mu je od bankovca za 100 DEM preostanek vrnila v tolarjih. Ko je lastnica trgovine T. T. iz Dragatuša naslednji dan marke nesla na Dolenjsko banko, so ugotovili, da gre za ponaredek. Policisti so bankovec zasegli. VEČER TAJSKEGA BOKSA - V soboto, 20. novembra, je Kick thai box-ing klub Scorpion iz Novega mesta v športni dvorani Marof pripravil večer tajskega boksa. Novomeški ljubitelji te športne zvrsti so videli štiri boje, v katerih sta sodelovala tudi Novomeščana. David Župevec je v uvodnem dvoboju v kategoriji do 57 kg premagal Hrvata Htvoja Česiča, v četrtem dvoboju pa je Gašper Cajnar (na sliki desno) spravil na tla Švicarja Suata Nubija. (Foto: M. Klincj stavil nenatančne karte in pomaknil točko obeležja 15. poldnevnika za več kot 400 m. Tako je zdaj obeležje na razgledni točki, kjer ob lepem vremenu seže pogled do Triglava. Slovenski Greenwich v trebanjski občini bo obogatil turistično ponudbo občine. Mimo obeležja na Vrhtrebnjem poteka znana Baragova pohodna pot. Trebanjci pa nameravajo v sodelovanju s sosednjima občinama Litija in Ivančna Gorica pripraviti še projekt geografsko-kar-tografske učne poti. Krožna po-vezavalna pot, ki bo speljana tudi do obeležja 15, poldnevnika v Trebnjem, bo hkrati povezovala geografsko središče Slovenije -geos, grad Bogenšperk ter stiški samostajj. Pungartnik je na pol v šali dejal, da poslej Trebanjci ne bodo smeli več zamujati, ker imajo najbolj točen čas. P. P. 15. POLDNEVNIK - Potem ko je trebanjska občina na Rimski cesti na vstopu v Trebnje pred približno mesecem dni postavila veliko tablo, ki poleg označbe 15. poldnevnika na digitalnem displeju kaže zares točen srednjeevropski čas, so pretekli petek v hudem snežnem metežu na razgledni točki nad Vrhtrebnjem v bližini lovske koče odprli še kamnito obeležje 15. poldnevnika. (Foto: P. Perc) ' ;* *.vt£ - 1 9 • A ... ŽERJAV PRI CERKLJAH! - Izredno redko se eden največjih ptičev pn nas pojavi v naših krajih. Žerjav se seli iz Skandinavije in Sibirije prezimit v toplejše kraje. Tako smo od 2. do 4. novembra na poljih med Borštom m Cerkljami ob Krki opazovali mladega žerjava (Grus grus). Večina slovenskih opažanj je sicer s kraških polj (Planinsko in Cerkniško) ali iz Prekmurja. Žerjav je eden največjih ptičev, saj zraste preko 2 m. Ob njem so bile videti sive čaplje pravi palčki. Te dni pa smo opazili pri jezu HE Vrhovo družino labodov. Kdor bi opazil podobne pojave, ga prosim, naj me obvesti na GSM 041 593 929. (Foto: Dušan Klenovšek) UST ________________24. novembra 1988____________________ _ Avnojska ali nikakršna Ob vsem tem, kar se ta čas dogaja v naši domovini ob 45-let-nici zgodovinskega II. zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, nimamo razlogov za navdušujoče slavje. Bolj nam je potreben temeljit in vsestranski premislek o tem, kaj je in kam plove Jugoslavija. Eno je gotovo: trdna je lahko samo, če temelji na avnojskih načelih, še več: dogodki zadnjih mesecev kažejo, daje Jugoslavija lahko samo avnojska ali pa ji bo nenehno grozil razpad. Pogovarjamo se o aidsu! Današnji svet se sooča z grozljivo boleznijo - aidsom, za katerega sedaj še ni zdravil;!. Ta bolezen je velik izziv za nas vse -izziv v takšni meri, da moramo biti drzni, inovativni v mišljenju in postopkih, kako najučinkovitejše nadzorovati širjenje virusa, preprečevati negativne posledice in obrzdati bolezen. Socialne pomoči Deset občanov metliške občine prejema socialno pomoč kot edini vir preživljanja. Ta pomoč znaša 204.4 K) din na mesec. Kot dopolnilni vir, ki v povprečju znaša polovico edinega vira, pa prejema socialno podporo 52 ljudi iz metliške občine. Ko zmanjka novcev V lanskem šolskem letu je imela semiška celodnevna osnovna šola na Štrekljevcu oddelek romskih otrok v starosti od 9 do 12 let, v katerem je bilo v povprečju 6 do 10 učencev. Zaradi pomanjkanja denarja pa so morah letos ta oddelek ukinit'; Ko so semiški učitelji analizirali uspehe s temi otroci, so bih edini, da se je zgodila velika družbena škoda, ker oddelek m nadaljeval s poukom. Učitelji gredo za učenci Glavna in edina kavarna v Kočevju je postala priljubljena med mladimi Kočevci, med njimi pa je odkar imajo v njej biljard-največ golobradcev. Šolska mladež tam namreč igra to priljubljeno igro tako rekoč cele dopoldneve. Ker učencev ni v šol', imajo učitelji verjetno manj dela. Vendar ne bi bilo slabo, ko bi kakšnega učitelja namestili še v kavarni. Ena gospa je rekla, da smo letos zgodaj začeli praznovati božič. Na smučarskem sejmu v dvorani Marof sta bila glavna hita pesm' “Sveta noč” in "Ceščcna si, Marija”.