Slovenski Sokol
Štev. 8.	V	Ljubljani,	25.	avgusta	1904.	Leto	I.
Po slavnosti!
i.
Nobenemu narodu ni samo ogromno število pridobilo moči in slave, blaginje in prosvete, ne — najslavnejšim in najmogočnejšim narodom ni zagotovilo niti obstoja, ko se še niso odlikovali z ničimer drugim, nego samo s svojo številnostjo. Nasprotno pa so tudi majhni narodi dosegli visoko stopnjo razvoja, moči in omike. Število jim je nadomestila tem boljša kakovost, pred vsem pa tem obilneje jim dana lastnost, ki v prvi vrsti ohranja in veliča narode: energija, tvorilna energija, krepka in izdatna. Neprecenljive vrednosti, neizmerne važnosti je ta lastnost za narod. Nikdar ne uzadovoljena mu vzdržuje vse moči v vedni napetosti. Ne da bi pripuščala kakšno ohlapnost, kakšen odpočinek, ga z mogočno silo priganja, da dela dan na dan, da poskuša in vedno iznova poskuša, da porablja in skrajnje izrablja vsa sredstva, razdira vse ovire, podira na tla in zmane vse, kar se stavlja nasproti. Nobene zadovoljnosti z doseženimi uspehi ne dovoljujoč, sili narod, da si postavlja vedno višje in višje cilje, pa ga tudi usposablja, da jih doseže, da sklada, nevzdržno hiteč navzgor po strmi poti za jasnim, svetlim napredkom, pridobitev na pridobitev, uspeh na uspeh.
Slovenci nimamo ne števila, ne te energije! Kadar nas obide potreba, po-
imenititi se, se sicer radi pobahamo, kako vztrajen narod smo. Poščeperimo se, da je še nekaj nekdanje Slovenije naša last, ponesemo se s svojo trdokožno žilavostjo, ki tako ponižnostrpno, tako trpnoodporno prenaša že toliko časa vse, kar se zaganja v nas, poveselimo se, da smo taki virtuozi v potrpežljivosti.
Slaba tolažba ta naša vztrajnost in žilavost! Skozi oklep, ki ga stiskata okoli nas, je prodrlo že obilo škode telesu slovenskega naroda. Zakaj naša žilavost je odporljivost negibnega granita, naša vztrajnost je mrtva vztrajnost, je vztrajnost kamena, ki pač vzdrži dolgo, pa se slednjič le razprhne v prah, ki ga raznese veter, da ni sledu za njim. Vkljub kameniti žilavosti slovenski se je že preobilo odkrhnilo od slovenskega granita.
Če torej nočemo, da še poslednje slovenske kose zadene usoda kamena na cesti, ki ga tarejo kolesa v prah, nam je zamenjati granitno svojo žilavost, mrtvo svojo vztrajnost za živo energijo, ki nas ne le večno ohrani skupaj, nam ne le vedno vzdrži, kar še imamo, ampak nam tudi nazaj pridobi kar največ tega, kar smo izgubili, nam našo odporno silo zveča, nam naše moči pomladi in okrepi, nas usposobi, da vedno krepko in živahno, v
14
zavesti lastne moči, napnemo vso to moč v dosego najvišjih ciljev, dobro vedoč, da vsakemu naponu moči mora slediti učinek, učinek in uspeh in sad tem večji, čim bolj smo napeli moč, čim večja je bila moč sama.
Sokolstvo je tista uredba, ki naj provzroči to zameno. S telovadbo mu je doseči prevažni ta namen. S sokol s k o telovadbo seveda! Ne kakršnakoli vadba telesa zadostuje tu. Le redno gojena, vsestranska, po sokolskih načelih urejena telovadba je tu odločilna.
V	vsestransko, skladno razvitem telesu bo nakopičila malone neizčrpno zalogo moči in sile, iz mogočnega telesa pa ustvarila obenem pokorno orodje odločne volje. Sokolska telovadba mora vzgojiti v silnem telesu znamenite lastnosti duha. „Siia telesna'1, je rekel dr. Edv. Gregr na slavnostnem telovadišču ob prvem vsesokolskem zletu
1.	1882. zbranim češkim Sokolom, „sila telesna, ne vezana po plemenitih lastnostih duha, je podobna divjemu hudourniku, ki trga bregove, odnaša rodovitno polje in, metajoč se strmoglavo s skale, razpršuje sam sebe v prah in meglo". V ostro razčlenjenih mišic bohotečem telesu bo sokolska telovadba vzgojila močan duh, krepak in energičen, svoboden duh, smel duh in pogumen : saj je pravi pogum zavest lastne moči, ponižnost zavest lastne slabosti. Ali sokolska telovadba bo pa tudi učinila, da se posameznikov krepka volja nikdar ne izprevrže v razbrzdanost, trdoglavost in samovoljnost. Urila jih bo v disciplini in samozatajevanju, učila jih, podrejati lastno močno voljo v dosego splošne dobrine, navajala jih bo, po telovadbi dobljeno in vzmno-ženo energijo združevati z drugimi v t skupne velike čine ogromne energije.
Vzajemno disciplinirano delo bo vadilo skladati vseh moči: čim večja, čim do-vršenejša bo moč posameznikov, tem večji bo uspeh združenega dela vseh.
„Da vsestransko razvijete telo, vsestransko izčrpate vadbeno tvarino, vzgojite kakor moč tako okretnost in pogum, bodi vam tu skupno geslo, po katerem ravnajte vse delovanje", govori Tyrš sokolskim vaditeljem. „Telovadba, ra-zumevana v tem duhu, razvija ne le telo k popolni izdatnosti, ampak javlja poleg tega tudi višje učinke. Vsestranski harmonični razvoj telesa je težnja, ki ne gleda na gmotni dobiček ali na vnanje uspehe, težnja čisto idealna, in vsaka idealna težnja nas plemeniti in povznaša in nas dela sposobne, da se tudi v drugih smereh povznašamo nad vsakdanjost in dosezamo idealne cilje. Vaditeljska ura bodi vsakemu, kdor se je udeleži, obenem nravna šola, za celo življenje važna šola, katere vplivi v pravem Sokolu nikdar ne morejo izginiti! Tu kakor pri vsem delu vaditeljskega zbora se uči mladi mož pri vsaki dani mu nalogi obenem velikemu pojmu dolžnosti, ki tvori granitni temelj vsaki veliki in zdravi družbi. Vsak dan točno prihajati, pa naj vročina leni človeka, vihar z dežjem za stavo divja in razsaja, pa naj veselice vabijo drugam, že v tem je živelj, ki voljo našo krepi in utrja. In k temu v natančno določenem redu nastopati, nobeni vaji se ne umikati, tudi to, kar je proti sli in miku, poskušati enako neodjenljivo, prav s tež-kočami se boriti neutrudljivo, na vsakem orodju vaditi z enako svežo iskrostjo, vsaki vaji obračati vso pozornost in isto neizčrpno, neumorno krepkost, to ti je izborno šola vztrajnosti,
St0tQt0tO&<&3t6tGtQt0f0K%9t0l0t0t0t01OtO&%3l9t6£jt$ 99	%){6tGt0ž9j9t01C40i0t9ž6j6$9fe)}9žG£3j9{9H)tt)S0t0t0tt
samozatajevanja, izdatnosti in misli resnično možate, ki z vsakim dnevom naš značaj dovršuje, čisti in v jeklo kuje, ki v trdnem telesu obenem vzgaja tudi trdne značaje in s tem stoprav izpolnjuje nalogo, dano našim društvom."
„V tem zmislu je enakomerna izurjenost vaditeljskega zbora tudi važen nravstven moment, ona šele je dokaz stvarne težnje, resnične in globlje utemeljene, brez katere bi imela sokolska stvar le skromno vrednost in bi pogrešala najvišje svoje veljave. Vaditeljski zbor ni slučajna združba priličnih umetnikov, v kateri bi se ta to, drugi drugo naučil, on je v sebi celota urejena in enotna, ki telesno in nravstveno spe za enim ciljem, ki se v čistosti težnje v vsem vzajemno iz- j podbuja in vedno stremi za najvišjimi moškimi čednostmi."
„Tako vzgojeni zbor bo tudi na podoben način vplival na izročeno mu članstvo, ga bo z vzgledom in besedo v tej smeri izpodbujal in vodil, in društva, ravnana v tem duhu, bodo celemu narodu v največji prospeh.
Iz njih mu izide na tisoči mladeničev zmožnih idealne vneme, vrli možje in trdni značaji, zvesti sebi, zvesti vsaki stvari, kateri bi se v prospeh celote posvetili, sposobni samozatajevanja, ki ga zahteva vsak višji cilj. Le tisti narod pa more živeti uspešno življenje in uspešno obstati, v katerem se vsak posameznik skupnim ciljem podreja, jim, kjer treba, prinaša žrtve, zna zatajevati samega | sebe, skratka, narodno svojo dolžnost povsod vrši brez pomisleka."
Po takih načelih zasnovani, v takem duhu izvrševani telovadbi torej pripisujemo sposobnost, da stori uvodoma omenjeni učinek na slovenski narod, da ga takorekoč docela izpremeni, da naredi iz slabih in mehkih Slovencev močan in odločen pa discipliniran narod, zmožen trajnega navdušenja; da mu vsestransko povzdigne delavne moči, njegovo vztrajnost in energijo, njegovo branilno in odporno silo, da vzbudi v njem težnje po velikih ciljih in ga usposobi, dosegati jih.
Jasno pa je obenem, da mora biti telovadba v sokolskih društvih prva stvar, izhodišče in oporišče vsemu početju in prizadetju, — jasno morda tudi tistim kratkovidnežem, ki se jim zdi telovadba »čisto lepa reč", pa ji vendarprište-vajo v Sokolstvu — postransko vrednost.
Da pa doseže Sokolstvo ž njo svoj namen, je naravno, da mora z vsemi močmi delati na to, da k sokolskemu svojemu delu pritegne sčasoma ves narod. Ko bi Sokolstvo vedno le ostalo naroda odlomek, ne bi imelo nobene odločilne vrednosti za narodno življenje, pravi stvoritelj Sokolstva.
Najvažnejše in najvplivnejše sredstvo za svojo propagando pa ima v vsesokolskih zletih.
Sijajen vzgled mu je dati na njih ' narodu, živ vzgled, ki naj ne prepriča samo kakor živa beseda, ampak privabi k posnemanju.
Mogočen vzgled naj poda kar najširšim krogom, kar največji množini naroda, pred najširšo javnostjo. Umevno je zategadelj, da mora na vsesokolskih zletih biti odmenjena prva vloga sokolski telovadbi.*)
*) Tako jc bilo na vseh čeških vsesokolskih zletih, zlasti pa na zadnjem, četrtem. „Qlej, že ob šestih rano stoje tu trume tekmovalcev", piše v svojem poročilu o njem ,,Vžstnlk Sokolsky“. „Mahoma oživi telovadišče, v zraku zamigljajo mični krogi vznašajočih se teles na orodju, ozove
Delo sokolsko pokaži Sokolstvo na svojih zletih in ž njim obenem uspehe tega dela na Sokolstvu samem: koliko mu je že doneslo moči in sile, koliko mu je prigojilo discipline in samozatajevanja, mu vzmnožilo vztrajnosti in energije. Po kakovosti in obsežnosti dela, ki ga pokaže na zletih, pa Sokolstvo poda račun o tem, kako visoko more že poleteti, kakšne cilje si je že zmožno staviti in dosegati.
Na drugi vsesokolski zlet v Ljubljani smemo biti v vseh teh ozirih po-
i nosni. Mnoge in velike zahteve je naložil češkemu, hrvatskemu in ne najmanj slovenskemu Sokolstvu. Težko svojo nalogo je izvršilo slovansko Sokolstvo sijajno. S svojim znamenitim nastopom je vzbudilo v slovenskem narodu neizmerno navdušenje, do kakršnega se še ni morda nikoli povzpel. Sijajni vzgled II. zleta bo brez dvoma mogočno vplival na nadaljni razvoj slovenskega Sokolstva, na večje in hitrejše razširjanje njegovo med
1	slovenskim narodom. Z občudovanja
II. zlet: lzprevod Sokolstva na Mestnem trgu.
vrednim nagonom navdušenega srca je | izmerne radosti	je šel zato našim pra-
slutil sokolskih društev visoko nalogo,	porom nasproti	in v neštevilnih trumah
smer in cilj, bi enako lahko rekli o	je s slavnostno	povzneseno mislijo in
slovenskem narodu, kakor je rekel	razvnet pozdravljal naš prihod.------------
nekoč Tyrš o češkem. Z vzkliki ne-
i
se zvizd sulic in otli padci diska, slišiš silne oddihe mogočnih borilcev, pa izkušnje, nastopi — pozno do popoludne, in komaj trenutek oddiha, že se mora zopet nastopiti k prostim vajam, h kijem, palicam, drugi dan izprevod in zopet telovadba do teme. Tretji dan izlet na Karlov Tyn, in zopet telovadba . . .“ Naloga, ki si jo je stavilo slovensko Sokolstvo na drugem svojem zletu, je bila sicer mnogo manjša, pa vendar še vedno velika in težka.
II. vsesokolski zlet v
Majhna četa nas je bilo slovenskih Sokolov, ki smo imeli srečo, videti preznameniti IV. vsesokolski zlet v Pragi. Bolj nego sicer kdaj so se nam ob našem zletu vračali spomini na to velepomembno češko sokolsko manifestacijo. Z najsmelejšimi nadami smo se odpravili na pot v stostolpo Prago, v to zibel slovanskega Sokolstva: naše nade je visoko nadkrililo vse, kar smo doživeli, našo doinišljivost je v sramoto spravila resničnost. Zavzeli smo se ob impozantni moči češkega Sokolstva, ob ogromni tej sili, pa vendar tako lahko gibljivi, tako hitro obvla-dovani. Divili smo se jekleni disciplini čeških Sokolov, železni njih vztrajnosti, čudili smo se strogi njih doslednosti, ki ne da, da bi se odmaknili tudi za las ne od smeri, začrtani Sokolstvu po velikem njega ustanovitelju. Radost in navdušenost nam je kipela v srcu, ko smo na Staromestnem trgu zrli na stik 14.000 Sokolov, z neizmerno navdušenostjo pevajočih „Kde domov mtij?“. Prevzeti in razvneti smo na velikem krasnem telovadišču na Letne
gledali neštevilne vrste krepkih čeških mož, čvrstega ženstva in zdravega naraščaja. Vzorna javna telovadba je vzbudila v nas prepričanje, da je češko Sokolstvo že izpolnilo težki predpis svojega osnovalca, da je „svojo stvar že dovedlo tako daleč, da se mu ni treba sramovati in bati primere z vsem inozemstvom" !
Takrat pa se nam je tudi poglobilo spoznanje, kako velikanski, kako da-lekosežni pomen imajo vsesokolski zleti za sokolsko stvar, za njen razvoj, za njeno povzdigo, za njeno poveličanje in razširjenje. In spomnili smo se svojega Sokolstva, malega, skromnega Sokolstva slovenskega, in rodila se je v nas živa želja, da bi tudi njemu kdaj napočil dan povzdige, veliki dan sokolski. Smela želja je bila to, in vendar se nam je izpolnila tako hitro!
Zasluga vaša, bratje Sokoli češki, je pred vsem, da smo mogli že letos praznovati ne skromni slovenski sokolski zlet, temveč velikansko sokolsko slavje, velikega obsega in pomena. Mogočni vpliv slavnosti imamo v prvi
vrsti zahvaliti vam. Največ vaša zasluga je, da se je bela Ljubljana tresla navdušenja ob divotnih prizorih organizirano in disciplinirano nastopajoče mase sokolske, da je slovenski narod mogel videti očarujočo sliko združenega dela ogromne sokolske množice. Vam, ki ste dali Slovencem tako sijajen vzgled pravih, vzornih Sokolov, ki ste na tako znamenit način pokazali, kako je razumeti dejanstveno slovansko vzajemnost, vam pred vsem slava in hvala! Vemo ceniti delo, ki ste ga izvršili, in čuti najglobočje hvaležnosti nas navdajajo do velikega češkega Sokolstva. Brezprimerna je vaša požrtvovalnost, ki more svoj izvor imeti le v brezpri-merni navdušenosti, v najidealnejši ljubezni do sokolske stvari. Do tako velikega čina se more povzpeti le organizacija , dovršena v vsakem oziru. Češko Sokolstvo je iznova sijajno pokazalo, da verno sledi velikemu ukazu genijalnega Tyrša. Izkazalo se je iznova kot preznamenita uredba, sposobna, svoje članstvo navdahniti z najidealnejšimi težnjami, zmožna pa tudi, v njem vzgojiti dovršeno moč, vztrajnost in energijo, potrebno v njih dosego, uredba, ki zna posamezne moči na popoln način spajati, vpreti in mogočno uveljaviti v eno smer in tako dosezati najvišje cilje, vršiti dela ogromnega obsega in neprecenljivega pomena.
Hvalo in zahvalo pa nam je vedeti tudi vrlemu hrvatskemu Sokolstvu.
Mlado to Sokolstvo, ki pa se čvrsto razvija in zlasti v zadnjem času živahno giblje, je pohitelo k nam v naravnost presenetljivo velikem številu, v številu, v kakršnem skupaj morda še na svojih tleh ni nastopilo doslej. Izkazalo nam je na požrtvovalen način
ljubezen in prijateljstvo, zavezalo nas v iskreno hvaležnost.
Predno pa podamo poročilo o vele-krasni slavnosti, zahteva pravičnost, da se priznalno spomnimo tudi svojega slovenskega Sokolstva.
Tudi ono je ob zletu pokazalo, da ga preveva pravi sokolski duh, resnična sokolska navdušenost, ta vir vztrajnemu, nepretrganemu delu, ta roditeljica vseh velikih uspehov. Majhna vejica je doslej še slovensko Sokolstvo na mogočnem deblu slovanskega Sokolstva. Ali za dosti krepko se je izkazalo za podlago grandiozne slavnosti, ki ji zaman iščeš primere v Slovencih. Nositi je imelo vse velikansko breme priprav in prireditve. Da ni obnemoglo pod njim, kaže veliko njegovo delavno moč in energijo.
Dober temelj je dober porok celega uspeha. In ko bi bilo slovensko Sokolstvo pripravilo tudi samo podlago, da se je mogla vršiti velika slavnost, ko bi bilo ob zletu igralo tudi samo ponižno vlogo gledalca, gledajočega, kako drugi zidajo stavbo, ki njemu zanjo nedostaje moči in gradiva, že samo za to bi zaslužilo hvale in priznanja. Toda slovensko Sokolstvo se je dobro zavedalo, da mu je storiti več, če naj ima slavnost zanj izdatnejši nego samo vnanji uspeh. Zavedalo se je, da mora s kolikor moči dovršenim delom na zletu samem dokazati svojo voljo in zmožnost, slediti velikemu češkemu vzoru, da si le s tem dokazom more utrditi zaupanje naroda, privabiti novih sokolskih delavcev.
Silni napor slovenskega Sokolstva v poslednjih letih in zlasti v letošnjem ni bil brez velikega uspeha zanj. Ta uspeh se je znamenito pokazal pri zletu. Poleg velike množine vzornega
češkega Sokolstva je bilo dvojno težko Ali posrečilo se mu je to. Nastopilo uveljaviti se slovenskemu Sokolstvu, je v številu in z delom, ki sta morali
presenetiti, če pomislimo, da še pred	venskih sokolskih društvih o kaki si-
malo leti ni bilo duha ne sluha v slo-	stematično, sokolsko urejeni telovadbi.
Redovne vaje so bile neznan pojem, proste vaje so bile „proste“, število vrst telovadskih bi bili v vsem slovenskem Sokolstvu malone sešteli na prstih ene same roke. K našim največjim dosedanjim skupnim nastopom se je zbiralo komaj do 100 članov v kroju. In v kratkem času ta premena, katero nam je pokazala slavnost! Pri izprevodu je bilo pol tisoči slovenskih Sokolov, k prostim vajam Sokolstva
je slovensko samo dalo več nego tretjino telovadcev, nastope in vaje same je že pri izkušnji izvedlo brez napake,, k orodju je postavilo 27 vrst, svoj: obsežni spored izvedlo na način, ki je izzval navdušeno pohvalo. Pokazalo' je izredno vztrajnost in energijo ter znamenito disciplino. Nameravani dokaz je uspel. Bratje vaditelji, čast vam L
(Dalje prih.)
Tekmovalna telovadba na II. zletu slovenskega Sokolstva.
(Poroča
Obsežen del sporeda II. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani v dneh 16., 17. in 18. julija 1904. 1. je bila tekmovalna telovadba. Vršila se je dne 17. julija z majhnimi odmori od ranega jutra do poznega večera. Zbralo se je pa tudi telovadcev-tekmovalcev v nepričakovano velikem številu: 475 jih je tekmovalo med sabo za prvenstvo!
Nihče ni slutil še mesec dni pred zletom, da Ljubljana na njem doživi tako ogromno tekmovalno telovadbo. Zadnje tedne pred slavnostjo, ko so začeli dohajati oglasi k tekmovalni telovadbi v tako mnogobrojnem številu, o kakršnem se nam niti sanjalo ni, se nas je lotevala velika skrb, ali bo moči vse izvršiti v kratkem času enega dneva. Ni se čuditi in docela oprostljivo je, da so zbok tako obsežne tekmovalne telovadbe nastale pri ostalih točkah sporeda dne 17. julija zamude; čuditi pa seje, da se je ob tako ogromni udeležbi tekmovalcev sploh iz-vršil določeni telovadni spored in da se je dokončala tekmo- i
H.	L.)
valna telovadba. Pri tej je bilo treba ne dosti manj nego 6 000 z n a m-kovanj, da so vsi tekmovalci dotekmo-vali in da so absolvirali sodniki svoj, težavni in mučni posel. Za sodnike pomeni to, da je vsak sodil pri odka-zanem orodju skoro brez odmora nad 10 ur. Sokolska vztrajnost in požrtvovalnost je zmagala ta dan sijajno!
Na predvečer dne pravega sokolskega dela, t. j. v soboto 16. julija, je zboroval zbor tekmovalnih sodnikov. Radi zapoznitve čeških vlakov se je seja mogla pričeti šele ob pol 11. uri zvečer. Tekmovalnih sodnikov je bila 16 Slovencev, 16 pa Čehov. Čehi sa bili določeni za sodniški posel na prošnjo ljubljanskega Sokola od tehničnega vodstva češkega Sokolstva. Češkemu Sokolstvu in dotičnim bratom sodnikom bodi na tem mestu izrečena za izkazano ljubav najiskrenejša zahvala !
Na zboru tekmovalnih sodnikov sa bile izžrebane za tekmovanje iz peterih v tem listu objavljenih vaj na orodju naslednje vaje:
I.	Višji oddelek.
1.) Kolebna vaja na drogu:
5. Z naskokom: nadprijem, vzmetni naupor
— premik spredaj (do vese) — jezdni naupor z levo (desno) nogo (not, med roki) — cel obrat v desno (levo) do jezdne opore z nadprijemom
— spad nazaj, s prevlekom desne (leve) noge do vznosne vese spredaj — vzklopni naupor j
— premik spredaj do vese — spojeno (s prevlekom obenožno, upognjeno) vzmik zadaj do hipnega prednosa v opori spredaj — seskok.
2.) Tezna vaja na drogu:
2. Iz iztegnjene vese spredaj z nadpri-jemom — vzvlek spredaj — sevlek naprej — strmoglava vesa spredaj polagoma do hipne (naznačene) razovke spredaj — prednos — obe-nožni prevlek — s sunkom do razovke zadaj
— iztegnjena vesa zadaj •— (uleknjeno) vzvlek zadaj — spad v vznosno veso zadaj — (spojeno) obenožni prevlek — podmet.
3.) Kolebna vaja na bradlji:
3. Znotraj bradlje iz kolebanja v opori na (zgornjih lehteh — pri zakolebu potoč naprej upognjeno v oporo na (zgornjih) lehteh — pri zakolebu vzpora — (spojeno) kolo zanožno z levo — used prednožno obenožno pred rokama na desno lestvino ven — pol obrata v levo v ležno vzporo spredaj bočno — kolo odnožno z desno nad zadnjo lestvino — s poldrugim obratom v levo do stoje na tleh (levi bok k bradlji).
4.) Tezna vaja na bradlji:
1. Na začetku: Z naskokom vzklopni naupor do prednosa — polagoma stoja na rokah v vzpori — skrčena opora — predkoleb in poskok naprej do prednosa v vzpori — razovka s podporo ob desnem (levem) komolcu prečno
— prednožka v levo (desno) s celim obratom v levo (desno).
5.) Vaja na konju na šir, ki jo je bilo izvesti na obe strani:
1.	Prijem z desno roko na sprednji ročaj
— kolo odnožno z desno nogo navzpred (= s celini obratom na levo med izvedbo kolesa, istočasno ž njo) do vzpore zadaj na ročajih — s celim obratom na levo z desno roko prijem na hrbet, (spojeno) kolo odnožno z desno nogo (nad hrbtom) in s poluobratom na levo do stoje na tleh (- - [spojeno] kolo odnožno na desno s i
poldrugim obratom na levo do stoje na tleh, desni bok ob konju).
II.	Nižji oddelek.
1.) Kolebna vaja na drogu:
3. Iz kolebanja z nadprijemom: pri pred-kolebu obesa v desnem (levem) podkolenu zunaj (desne leve, roke) — vzmik v obesi — premah odnožno z desno (levo) nogo nazaj — spad nazaj do vznosne vese spredaj — naupor v obesi na desnem (levem) podkolenu zunaj (desne, leve roke) -— premah odnožno z desno (levo) nogo nazaj — toč v opori spredaj nazaj
— seskok do stoje na tleh.
2.) Tezna vaja na drogu:
2. Iz iztegnjene vese spredaj z nadprijemom : prednos -— s prevlekom obenožno do vznosne vese zadaj — vzvlek zadaj — cel obrat v desno (levo) ob desni (levi) roki do vzpore spredaj -— prednos v skleku (skrčeni opori) — vzpora — podmet.
3.) Kolebna vaja na bradlji:
1. Iz opore na (zgornjih) lehteh: vznosna opora, vzklopna vzpora do raznožnega useda pred rokama — vzmah prednožno do stoje na ramenih — potoč naprej do opore na (zgornjih) lehteh — pri zakolebu vzpora — pri predkolebu (polobrat v levo [desno] in spojeno) odbočka.
4.) Tezna vaja na bradlji:
3.	Iz opore (zgornjih) lehteh — počasi do vznosne opore — z vzklopno vzporo do useda prednožno sonožno na desni lestvini pred rokama v preprijem naprej — razovka s podporo ob desnem komolcu — zanožka v desno.
5.) Vaje na konju na šir, ki jo je bilo izvesti na obe strani:
1.	Iz vzpore na ročajih spredaj: premah odnožno z desno — premah odnožno z levo
— premah odnožno z desno nazaj —• premah odnožno z levo nazaj — odbočka v desno.
Za ostalo telovadbo ni bilo treba žrebanja, ker so bile vaje, ki jih je bilo izvesti, že določene v redu tekmovalne telovadbe.
Na konju vzdolž brez ročajev je bilo izvesti v višjem oddelku: veleskok raznožno s soročnim prijemom na vrat z za-tekom kakorkoli dolgim; v nižjem oddelku
pa: prednožko (v katerokoli stran) s prijemom v sedlu, z odrivom ene noge in z zatekom kakorkoli dolgim.
Glede poprav, ki so bile po določenem redu za tekmovalno telovadbo dovoljene, je sklenil zbor sodnikov, da šteje boljše znamkovanje. Če je bila torej prva izvedba boljša nego »poprava", je štela znamka za prvo izvedbo.
Sklenilo se je dalje še, da je znamkovanje javno, t. j. da se vsakemu tekmovalcu pove precej po izvedeni vaji, koliko točk je dosegel, in naposled, da se znamkuje tudi s četrtinkami točke.
Drugi dan po 5. uri rano si videl gruče čvrstih Sokolov urnih korakov pomikati se po ulicah ljubljanskih. Treba hiteti. Telovadišče ni preblizu. In točno ob 6. uri se prične tekmovalna telovadba. Poprej treba še v oblačilnice in bolje, da čakaš, nego da bi se zapoznil in izgubil pravico do tekmovanja. In res, mnogo pred 6. uro so že stopali tekmovalci v ličnih telo-vadskih opravah prožnih korakov iz oblačilnic na telovadišče na odkazana jim mesta. V vrstah po 6 so se zbirali gostje ob obodu pred godbenim paviljonom, domačini pred južnim vhodom.
Krasen dan je, ali vročina bo huda in težko bo vztrajati!
Ukaz za začetek je dan, na vseh straneh se čujejo povelja vodnikov vrst in že skoči tam na drog vodnik prve vrste, kmalu je obkoljeno tudi ostalo orodje, določeno za tekmovalce. Pri vsakem čakata že po dva sodnika, eden Slovenec, a drugi Čeh, ki jima je soditi po predpisanem redu izvedbo vaje vsakega posameznega tekmovalca.
Med sodniki-Slovenci smo videli stare, ljube nam znance, bivše vaditelje,, ki so iz ljubezni do telovadbe prihiteli na slavnost, da prevzamejo lepo, a težavno nalogo. Čast jim!
Od Slovencev je bilo tekmovalcev 69, in sicer 22 v višjem oddelku in 47 v nižjem. Tekmovalci v višjem oddelku so nastopili v 3 vrstah, katerih po eno so dali celjski, kranjski in ljubljanski Sokol; ostali 4 tekmovalci, katerih sta bila dva od idrijskega, dva pa od ljubljanskega Sokola, so nastopili kot posamezniki. Od tekmovalcev nižjega oddelka jih je nastopilo 42 v vrstah, katerih po dve sta dala celjski in ljubljanski Sokol, po eno pa gorenjski Sokol, goriški in idrijski Sokol; od ostalih 5 tekmovalcev, ki so tekmovali kot posamezniki, so bili 4 od ljubljanskega, 1 pa od idrijskega Sokola.
Proti številu telovadcev vseh slovenskih sokolskih društev, t. j. 434"), znaša skupno število slovenskih tekmovalcev 15-89% in spada 5'06"/0 na število tekmovalcev v višjem oddelku, 10-83"/0 pa na število tekmovalcev v nižjem oddelku. Razmerje med številom tekmovalcev v višjem oddelku in med številom tekmovalcev v nižjem oddelku je 31-88 : 68-12.
Češko Sokolstvo se je udeležilo tekmovalne telovadbe s 376 tekmovalci, in sicer s 146 v višjem oddelku, z 230 pa v nižjem oddelku. V višjem oddelku so nastopili ti tekmovalci v 23, v nižjem oddelku pa v 32 vrstah. Ostali so se udeležili tekmovanja kot posamezniki, in sicer 9 v višjem in 38 v nižjem oddelku.
Hrvatsko Sokolstvo je bilo zastopano pri tekmovalni telovadbi po 3
*) Glej statistiko slovenskega Sokolstva v 7. številki.
društvih s 5 vrstami, katerih ena je tekmovala v višjem oddelku, 4 pa v nižjem. Nad vse častno je bil zastopan zagrebški Sokol, ki je sam dal 3 vrste:
2	za nižji, 1 za višji oddelek.
Od vseh tekmovalcev, 475 po številu, jih je tekmovalo 174 v višjem oddelku in 301 v nižjem oddelku. Tekmovali so v obeh oddelkih Slo- i
l7			
venci in gosti	vsak zase,	med seboj,	
pa v istih vajah.			
Tu pregled:			
Število	Višji oddelek	Nižji	oddelek
tekmovalcev	vrst posam.	vrst	posam.
Čehi: 376	23 8	32	38
Hrvatje: 30	1 —	4	—
Slovenci: 69	3 4	7	5
Skupaj 475	27 12	43	43
(Dalje prih.)
Zmagovalci pri tekmi na II. zletu.
Ob ogromnem številu tekmovalnih vrst in tekmovalcev moremo danes prijaviti le vrste in posameznike, ki so si pridobili prvenstvo, to je prve tri vrste in prve tri posameznike. O uspehih ostalih vrst in posameznikov, ki so si pridobili vsaj 70% vseh dosežnih točk, bomo poročali v prihodnji številki.
A.	Vrste.
I.	Višji oddelek.
a)	Slovenci.
1. vrsta: Celje (vodnik Smertnik
Josip) 182-75 točk, t. j. 76-14%.
2. vrsta: Ljubljana (vodnik Kan-
dare Fran) 169 točk, t. j. 70-41%.
3. vrsta: Kranj (vodnik Celestina
Rupert) 161-50 točk, t. j. 67-29%,.
b) Gosti.
1.	vrsta: Kral. Vinohrady (župa Stredočeska, vodnik Jirsak Miroslav) 207-25 točk, t. j. 86-35%.
2. vrsta: Litovel-Olomouc-Pro-
s t e j o v*) (župa Severomo-ravska, vodnik Balcar Vaclav) 198-75 točk, t. j. 82-81%.
3. vrsta: Brno (župa Rastislavova,
vodnik Zezula Josip)
198 točk, t. j. 82-50%.
II.	Nižji oddelek.
a)	Slovenci.
1. vrsta: Gorica (vodnik Zadel
Josip) 170 točk, t. j. 70-83%.
2. vrsta: Idrija (vodnik Pivk Leo-
pold) 169 točk, t. j. 70-41%.
3. vrsta: Ljubljana (vodnik Gre-
gorc Fran) 166'50 točk, t. j. 69-37%.
b) Gosti.
1. vrsta: Češke Budejovice-
Trebon (župa Husova, češka ,**) vodnik Sobota Josip) 213 točk, t. j. 88-75%.
2. vrsta: Mor. Ostrava-Orlova-
V1	s k o v I c e (župa vych. Moravsko - Slezska, vodnik Smirak Martin) 210-25 točk, t. j. 87-60%.
*) Pri vrstah, sestavljenih iz telovadcev več društev, so navedeni sedeži vseh dotičnih društev.
**) Po Husu se imenujeta dve župi: ena na Češkem, druga na Moravskem.
3.	vrsta: Smichov (župa Jungman-nova, vodnik Rejzek Fran-tišek) 203-25 točk, t. j. 84-68%.
B.	Posamezniki.*)
I. Višji oddelek.
a) Slovenci.
1. Smertnik Josip (Celje) 39’25 točk, t. j. 98-12%.
2. KukecViljem (Celje) 37'25 točk, t. j. 93-12%.
3. Celestina Rupert (Kranj) 35-50 točk, t. j. 88-75%.
b)	Gosti.
1. H o n z a t k o B o h u š (župa Podbelo-horska, Praha menši mesto) 40 točk, t. j. 100%.
2. Erben F ra n ta (župa Plzenska, Plzen) 39 točk, t. j. 97-50%.
3. Žabka Jindrich (župa Podbelo-horska, Praha menši mesto) 37’75 točk, t. j. 94-37%.
II. Nižji oddelek.
a) Slovenci.
1. Pivk Leopold (Idrija)33-50 točk, t. j. 83-75%.
2. Gregorc Franc (Ljubljana) 33 točk, t. j. 82-50%.
3. Tuječ Evgen (Idrija) 3L25 točk, t. j. 78-12%.
b)	Gosti.
1.	Som m er Jindrich (župa vych. Moravsko-Slezska, Viskovice) 38-25 točk, t. j. 95-62%.
* Imena v oklepajih poleg osebnih imen
dotični zmagovalci.
2. Hylmar Frant. (župa Husova, češka, Češke Budejovice) 37'75 točk, t. j. 94-37%.
3. Brož Bedrich (župa Husova, češka, Češke Budejovice) 37'25 točk, t. j. 93-12%.
Raznoterosti.
Petdesetleten tekmovalec na našem zletu.
Kaj vzmore s pravo sokolsko navdušenostjo, redno in vztrajno gojena sokolska telovadba, je na našem zletu pokazal br. Eda Brož, član plzenskega Sokola. 50 let stari mož čuti še dovolj moči in gibčnosti v sebi, da se je poskusil v tekmi z mladimi možmi! To je višek sokolske navdušenosti in vztrajnosti, pred katero se nam je spoštljivo ukloniti. Na čelu vrste	je tekmoval v nižjem oddelku	v razmeroma	ne lahkih	vajah,	in izvrstne	uspehe
je dosegel : 77-50°/,, vseh dosežnih točk! Občinstvo je bilo zavzeto od redkega prizora in navdušeno izražalo hvalo in priznanje vrlemu Sokolu, ki si je vkljub starosti ohranil mlado silo in spretnost telesa in čilost duha, da ni zaostal za mlajšimi možmi, ampak celo zmagal nad premnogimi. Le vztrajno redno delo in moč vzvišene misli premoreta kaj takega! Lep vzgled je dal ta stari mož našim mladim starcem, ki se	s 30 leti	čutijo	že preslabe,	da bi se
lotili	sokolskega	dela,	koristnega in	zdravega,
pa seve trdega in utrudljivega.
Odbor „Sokola“ v Tržiču naznanja vsem bratskim društvom, ki so se nameravala udeležiti ustanovne slavnosti tržiškega Sokola dne
4. septembra t. L, da se je slavnost radi raznih neprilik in ovir preložila na nedoločen čas. V svesti si, da nas bodo društva tudi nadalje podpirala v našem trdem boju za obstanek slovenskega življa v Tržiču, se zahvaljuje podpisani odbor vsem bratskim društvom za dozdaj izkazano ljubav, kličoč jim iskren „na zdar!“ Odbor telovadnega društva „Sokola“ v Tržiču: Jožef Luzar, starosta, Franjo Meglič, tajnik.
značijo društva, oziroma župe katerih člani so
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.