Leto XXVI. P^S^^bLST Ljubljana, 7. septembra 1944__štev. $6 D 01*1 OTlO in KMETSKI LIST Vervvaitung and Sctirlltleltung • Uprava m aredništvo: Pucclnijeva 0 — t estbezugsprels jahrUcb • MaroCnina letno LJi 84 — Elnzeiverkaulspreis M 81-2»—31-86 — Erschetnt svOrhentltcb • Uhaja vsab teden • Posamezna Številka Cent 80. Borovnica obtožuj Kratko poročilo, kl smo ga pretekli teden objavili o sovražnem letalskem napadu na Borovnico, pač ni moglo podati vse groze, kl jo je moral ob treh napadih prestati ta naš lepi kraj. <5ele podrobna poročila očividcev nam opisujejo žal.x>t in trpljenje borovniških družin v taki meri, da se mora skrčiti še tako trdo srce. A kakor vsaka nesreča, je tudi borovniška tragedija za nas Slovence bridko poučna. Bilo je v soboto, 26. avgusta, ob pol 10. dopoldne, ko so priletela nad Borovnico anglo-amerKka letala in so skoraj četrt ure krožila nad vasjo. Ljudje, ki so bili pridno na delu, so jih gledali in ugibali, kam bodo odbrzela. Bila so razdeljena v skupine po sedmero letal, med, katerimi je bilo vodilno letalo temnejše barve, druga letala pa so se srebrno svetlikala v soncu. Nekaj minut prod deseto uro so letala nekaj odvrgla. Ali so listki? Vse prehitro so padali na vas in piskalo je po zralcu. Ljudje brž v skrivališča, že je začelo pokati. Detonacija je sledila detonaciji, že se je ;iad vasjo vil dušeč dim. šele ko se je dim dvignil, so letala spet izginila in so si ljudje upali na dan. Našli so strašno razdejanje. Povsod so ležali mrliči in ranjenci, teh so v ljubljansko bolnišnico morali prepeljati okrog trideset. Hiše porušene, mnogo poslopja v ognju, že je iz Ljubljane pri-hitel prezident Rupnlk, ki si je ogledal strašno prizorišče in sočutno tolažil prizadete. Obljubil Je vso potrebno pomoč. Ljudje so bili po tem napadu močno prestrašeni in so storili vse, da se zavarujejo pred nadaljnjimi napadi. In sovražnik je doletel Še dvakrat. Nove žrtve, novo razdejanje ... Napadi na Borovnico so dopovedati domačinom in vsem Slovencem: nikar ne pričakujte kakšne prizanesljivosti od strani anglo-amerHkih zračnih gusarjev! Anglo-ameriška letala so v nepreglednih trumah v neštetih dneh in nočeh v teku zadnjih let napravila že tolikoh škode po vsej Evropi in pobila toliko nedolžnih ljudi, da jim je napad na naše kraje prav toliko mar, kakor če človek pohodi mravljo. Kjerkoli se jim vsaj približno zdi, da vidijo kak vojaški cilj, že. priletijo \ trumah in odmetavajo bombe. Cilja po navadi ne zadenejo, a saj to tudi ni glavno. Poglavitno je, da ustrežejo divji napadalni želji in da begajo in pokončujejo ljudstvo in njegovo skromno Imovino. Odmetavajo polnilna peresa, po katerih zlasti radi segajo otroci. In iz višine streljajo s strojnicami na ljudi, kjer jih opazijo. Posledice so grozne. Razmesarjeni ln pohabljeni otroci se zvijajo v krčih, ako so se v svoji nedolžni radovednosti polastili polnilnih peres ali igračk. In ljudje, Id se na poljih trudijo /.a svoj vsakdanji kruh, ječijo prestreljeni, kakor da so vojaki na fronti, ne pa nedolžni služabniki svoje rodne zemlje. Prvega septembra je minilo pet let, odkar se je začela sedanja vojna. Nemčija Je takrat nastopila proti Poljski, ki nI hotela ustreli njenim upravičenim zahtevam po ureditvi mejnih in narodnostnih vprašanj. V pičlih treh tednih ie bil vojni pohod proti Poljski končan, nakar je t,'iih-rer ponudil zapadnim silam dokončno premirje. Toda velesile, ki j!m je bila Poljska odskočna deska za novo svetovno vojno, so ponudbo za sklenitev miru odklonile in tako teče vojna že šesto leto svoji končni odločitvi naproti. Mnogo je že bilo trpljenja In žrtev, a največ ga je prizadela letalska vojna. Ob pričetku vojne je bil dal Fiihrer svojim letalcem povelje, naj se omejujejo na vojaške cilje. Ponovno je pozival voju-joče se države, naj ne napadajo neutrjen.h mest in civilnega prebivalstva. Pozivi so bili zaman. Amerika je postala pravcati arzena! letal za dolge polete, s katerimi sovražni letalci najrazličnejših narodnosti in ban' razsipljejo nad Evropo pogubo, rušijo dragocene kulturne pridobitve, ki bi morale biti last vsega sveta, in hočejo v/' ebiti evropsko prebivalstvo. Kdor še nI dežn el gro/.c ob tr^feajiju bomb, ne more prav presoditi, kakšna je letalska vojna, še posebno v tistem nečloveškem načinu in obsegu, v katerem jo izvajajo sovražni letalci. Iz takega razloga tudi Slovenci doslej po veČini nismo upoštevali predpisov protiletalske zaščite. Bili smo precej hladni za posledice nezaslišanega letalskega terorja v Evropi. Napad na Borovnico nas je predramil in, upajmo, izpametoval. Velika Je gmotna škoda, ki jo trpi Borovnica, tod-> ne da se primerjati z izgubo dragocenih življenj. J'o večini so bili od bomb prizadeti siromašni ljudje, ki si bodo le stežka sami postavili novo domačijo. Vsa slovenska javnost bo morala žrtvam letalskih napadov, kakor tudi vsem poškodovancem, ki jih je že In ki jih še bo prizadela sedanja vojna, priskočiti na pomoč. Ob globokem sočutju do naših žrtev, ld po nedolžnem padajo pod bombami in strojnicami sovražnih napadalcev, mora odjekniti naša volja, ed malimi postojankami. Medtem či od 1. na 2. september smo dobili malo dežja, ki Pa je samo odstranil nadlogo prahu, a pnroda še nadalje pričakuje izdatnejšega naliva. O tava se je pa letos izredno obnesla, marsi-kod je je več, kakor je bilo sena. V nedeljo proti poldnevu je silovito neurje močno oškodovalo Ljubljano in okolico. Ob nalivu je divjal vihar. Po planinah je zapadel sneg in tako smo naenkrat stopili v hladno jesen. * Motnje v ljubljanski mestni elektrarni, kl je preveč obremenjena, so povzročile, da Ljubljana nekaj časa nima električnega toka za kuho in za razsvetljavo, obstala je tudi cestna železnica. Prebivalstvo mora to voljno upoštevati, saj so nagla popravila v teku. * Zlato poroko sta praznovala v bežigrajski župnjji France B 1 a ž i č ln njegova zvesta družica Marija. Zlati ženin se je rodil 1868 v St Petru pri Novem mestu, nevesta pa 1871 v Kamniku. Rodilo se jima je 12 otrok, od katerih žvijo še trije. * Skrajno zahrbten zločin komunistov je bil izvršen v Stični na Dolenjskem. Pri Sv. Lovrencu v okolici so komunisti nagovorili dve deklici, stari 13 in 15 let, naj odnese ta v Stično neki zavojček. Za pot so jima dali 200 lir. V Stični je namesto odsotnega majorja Križa prevzel zavojček nadporočnik Bano. Tisti trenutek se je zavojček, v katerem je bil peklenski stroj, razletel s strašno eksplozijo. Učinek je bil grozen. Hiša se je zrušila in peklenski zloč;n je zahteval 8 smrtnih žrtev ter približno enako število ranjenih. Med mrtvimi sta nadporočnik Dragotin Bano in njegova hčerkica Majdka, njena mati pa je bila hudo ranjena prepeljana v bolnišnico. Nadalje so padli višji domobranski narednik Metlikovič, narednik Li-povšek, desetnik Dolenc, še en domobranec ter dva ujeta komunistična prisilna mobillziranca. Deklici, ki so ju komunisti zlorabili za zločin, sta oslepeli. Podli zločin je vzbudil po vsem Dolenjskem kakor tudi v Ljubljani brezmejno ogorčenje. * Spoštuj tuje njive in vrtove! Ta zapoved mora biti posebno v vojnem času od vseh upoštevana. Pravi zločin je, ako oškoduješ, kar je drugi s trudom pridelal. In vendar se opaža še vedno premalo pozornosti in spoštovanja do tujega imetja. Marsikateri sadež izgine, mnogokaj pa je tudi iz zlobe poškodovanega. Naj ne vpije, komur bo obdelovalec zaradi nedostojnega obnašanja navil uro. * V prekupčevanju z zlatnino se je poizkusil 221etni France Merjasec, kl je že zgodaj zašel med vlomilce in tatove. Od drznega vlomilca Adlešiča je kupil mnogo zlatnine in razne konzerve. Vse skupaj je bilo vredno okoli 41.000 lir. Merjasec pa je to odkupil za 2400 lir. Kmalu so ga iztaknili in je bil izročen okrožnemu sodišču. — Pod ključ je moral tudi 361e-tni France Grčar, ki je prav tako nevaren ljubljanski pohajač. Po Ljubljani je prodajal kar cele njihove naloge ko strelja topništvo v prvi vrsti na posamezne cilje ter obstreljuje sovražnikove postojanke ln izgrajene bunkerje, obstreljujejo letalci v glavnem večje cilje, torej zbirališča nasprotnikov in sovražnika, ki napada v veliki množini. Ogenj teh metalcev predstavlja največjo obliko uničevalnega ognja. Ta ogenj je pomočnik pehote, zvesti tovariš hrabrih grenadirjev, kl podpira in jim lajša junaški težki boj. Kjer se metalci pojavljajo, tam se nekaj zgodi, tam je »nekaj v zraku«. To nemško orožje si je že od pričetka svoje uporabe v vročih bojih na vzhodu zaslužilo časten naslov »štuka (strmogla-vec) na tleh«. V orkestru vsega orožja so primerjali metalce megle udarcem po bobnu. Kakor uporabljajo boben le na gotovih mestih, tako je treba metalce pripraviti za trenutne odločitve, celo tedaj, ako bi izgledalo vabljivo, da se jih že prej uporabi. Ob pravem času pa delujejo stalno uničujoče in dosežejo sijajne uspehe, kl so značilni za njihovo dosedanjo pot. A ne le pri streljanju z razstrel'lnimi granatami, temveč tudi pri uporabi zameglltvene munlcije mora sodelovati moštvo metalcev. Iz običajnih priprav Izstreljujejo granate, ki razlijejo močan oblak megle, da zastre nasprotniku razgled ln s tem ojači napad nemških pehotnih oddelkov ali pa njihove odml-kalne pokreta. Zahteve, kl se stavijo možem metalskih čet, so velike. Biti morajo fantje na mestu, dobro izšolani, ker jih uporabljajo za različne in težke naloge. Z menjavanjem krajev uporabe pa predstavlja služba pri metalcih za mlade častnike in podčastnike prav posebne možnosti, da pokažejo svoje sposobnosti in vsak vojak teh čet bo nekoč s ponosom lahko dejal, da je tudi oni s službo pri tem važnem orožju sodeloval pri lzvojevanju zmage. tone premoga, čeprav nI imel nobenega skladišča. Osleparil je mnogo ljudi, ki so se hoteli preskrbeti za zimo. Seveda bo prejel tudi om primerno plačilo. * O pasji pravdi smo zadnjič kratko poročali V skupni razpravi proti 37 obtožencem jih je bilo 27 sojenih, skupno na 20 let in 7 mesecev zaporne in na 88.080 lir denarne kazni. Glavna obtoženka zaradi pasjega mesa Martina Stembergerjeva je bila obsojena zaradi tatvine najmanj 40 psov in zaradi obrtne prevare, ker je meso zaklanih psov prodajala po Ljubljani za koštrunovo, na 7 let robije in 20 tisoč lir denarne kazni ali na 6 mesecev nadaljnjega zapora. Terezija Smukova je dobila 7 mesecev strogega zapora ter 1000 lir denarne kazni, Marica Turkova pa 3 mesece zapora, pogojno za 3 leta. • Vsem ljubiteljem lepih knjig sta se posebno prikupila dva romaina. Prvi se imenuje »Divjina cvete« in je zbudil pozornost čim se je pojavil na knjižnem trgu. Drugi, kl je prav posebno primeren za doraščajočo mladino, a ga enako radi čitajo tudi odrasli, se imenuje »Br-zonožec in Puščica«. Knjigi dobite v vseh naših večjih knjigarnah, lahko pa ju tudi naročite pri upravi »Domovine«, Narodna tiskarna v Ljubljani. Odmevi X Hrvatski glasovi o položaju. Propagandni šef Ivo Bogdanj v Zagrebu je imel po zagrebškem radiu govor o sedanjem položaju, v katerem je svaril pred »brezvestnimi ustvarjalci panike t in pred »hinavsko sovražnikovo propagando«. Nadaljevanje vojne ob strani Nemčije Je označil ne le kot potrebo hrvatskih interesov, temveč tudi kot dejstvo, ki ima očitno zasnovane izglede v zmago. Omenil je bližnjo uporabo novega orožja In nezlomljeno bojno voljo nemških vojakov; to sta dva činitelja, ki bosta dala vojni kaj kmalu drugo sliko. — Ustaški podpolkovnik ln šef hrvatske vojaške propagande Josip Mamič pa je te dni pisal v listu »Nova Hrvatska«: »Mi ne tajimo, da se borimo za nov red v Evropi, ker se borimo s tem tudi za neodvisno hrvatsko državo. Prvi del tega boja, boj Idej, se je končal v našo korist. Poglavnik nam bo pustil, da bomo tudi boj z orožjem, pa naj bo še tako krvav, zmagovito zaključili. Sli bomo nadalje po poti, ki smo si jo začrtali, ne glede na to, kako bo trnjeva, ker smo trdno prepričani, da se borimo za resnico.« X Iz Beograda poročajo: V boju proti Titovim komunističnim tolpam so bili srbski prostovoljci prisiljeni, da izpraznijo pred preveliko premočjo, svoje postojanke in bunkerje. Ko so po 24 urah: s protisunkom ponovno osvojili izgubljeno ozem- ■ lje, so ugotovili, da so tolovaji poleg' ostalih raz- • dejanj v njihovih bival'ščlh strgali s sten pred- ■ vsem slike kralja Petra ln jih poteptali. Namesto i kraljevih slik so obesili Stalinove ln Titove slike.. Od Dorntega do Ajdovščine Pogled na Ajdovščino Med Kucljem in Trsteljem se razprostira Dorn-berg. V splošnem prevladuje mnenje, da je dorn-berški okoliš s svojimi prijaznimi naselbinami, krasnimi vinogradi, pravi biser najlepši del Vipavske doline. Z vsakega grička, ki je ves v bohotni zeleni rasti, je lep razgled po Vipavski dolini in še naprej po obširni furlanski ravnini. Gori v Tabru (Taboru) so razvaline gradu dorn-berških gospodov. Vidijo se tudi razvaline svoje-časne opatije Na Gori. Dornberg ln okolica slovita po izbornem ruj-nem v'pavcu, ki ga pridelajo letno do 35.000 hI. V dornberškem okolišu so Batuje, potem Crniče, znane po svojih sejmih, kjer je bil i. 1473 zgrajen tabor, prijazno Selo ln Vrtovin s krasno lego in košatim Vrtcem. Prvačina, dobre pol ure oddaljena od Dornberga, pokriva hrbet podolgovatega vipavskega griča. Okoli 1200 prebivalcev živi od trgovine, sadjarstva, vinogradništva in kmetijstva. Tukaj so prostrani nasadi breskev ln namiznega grozdja, pa tudi pšenica in koruza uspevata. Zan'miva je tudi ljudska razlaga izvora imena Prvačina. Ker zpri tukaj prva češnja, prvo grozdje, prva breskev in tudi prvi krompir, zato se imenuje ta vipavska naselbina Prvačina. Znana je pa tudi po tem, ker je šlo od tod 200 do 250 prvačinskih deklet služit v Egipt kot gospodinje, kuharice in tudi dojilje. Tam zaslužijo po 600, 800 in 1000 lir mesečno ter imajo priliko, da se naučijo raznih jezikov. Precej Je hčera slavne Prvačine, ki govorijo po pet, šest tujih jezikov. ^.m pod Fajtjim hribom so znane in slavne ICts kie. Cesta iz Volčjedrage v Renče se v je ob košati rasti brajd, murv, vrtov ln njiv. Renče, kl i-najo kot sedež občine okoli 4000 prebivalcev, so domovina rodu spretnih ln marljivih zidarjev. > '-ir solkanski m zarji, nabrežinski kamenarji, kropski žebljarji in mirnskl čevljarji, tako so tudi zidarji iz Renč pomagali širiti dobro ime svojega rodnega kraja. Svojčas so hodili na delo celo v Švico. Poseben stavbni okras Renč je prostorna okusno zidana graščina Po svetovni vojni je ostala samo klet, stara približno 400 let. Pa je pokojnega nadučitelja Križmana zamikalo, da je graščino nanovo ln vzorno sezidal ln uredil. Ljudstvo okoli Renč je zelo pridno; nekaj dohodkov ima tudi od mleka, kl ga vozijo vsak dan v Gorico. Po Dornbergu in Prvačini me je zamikala tudi vipavska prestolnica Ajdovščina, ki je vipavsko trgovsko in sejemsko središče. Zrasla je tam, kjer je bila nekoč rimska naselbina »Ca-stra«. Srednjeveški zapuščenostl je sledilo gospoa-stvo svetokrižkih gospodov Edlacherjev in Edlln-gov, dokler ni prešla njihova posest 1. 1855 v roke rodbine Bollafio. Novejša doba je prinesla Ajdovščini lep razmah in veljavo. Razvoj trgovine in obrti ter preselitev raznih uradov lz Sv. Križa sta omogočila nadaljnjo rast Ajdovščine. Ajdovska občina šteje danes okoli 6000 prebivalcev. Prav romantičen je izprehod k slapu ln Izvirku Hublja, kl Izvira Izpod pečin Angelske gore. Vodovje bruha iz številnih odprtin in lukenj. 2e v davnini je bil slap, ki prihaja iz »Velike luknje« in ki ga občudujejo tujci, ki prihajajo sem v mirnih časih od vseh strani. Struga očarljivega Hublja spominja na lepoto Vintgarja. Dobre pol ure od tod se vzdiguje na podolgovatem griču sredi Vipavske doline nekdanja vipavska metropola Sv. Križ, kjer je dal zadnji goriški grof zgraditi Tabor. Leta 1532. je bil po-vzdignjen Sv. Križ v mesto, prebivalci pa so postali deležni meščanstva in so si sami volili sodnika. Leta 1605. so zagospodovali Sv. Križu grofje Attemsi. Leta 1864. pa je čudovita burja odnesla grajsko streho 'n pospešila razpad znamenitega grradu, kl je danes v razvalinah. Sv. Križ je rojstni kraj slovečega kapucinskega pridigarja Janeza Svetokrižkega in zgodovinarja grofa Kst-lina. Ves očaran nad prirodnimi lepotami plodne ln rajskomile Vipavske doline sem jo mahnil iz Ajdovščine v Vipavo. — Popotnik. Kri — zdravilo za dušo in starost Zamisel krvne transfuzije je dosti starejša ka-kot si običajno mislimo. Zasledujemo jo lahko do pradavnih časov človeškega rodu. Naš vek Je to zamisel, kakor toliko drugih stvari, samo slekel vseh bajnih primesi ln jo spremenil v znanost Pri tem Je moral potrditi marsikaj, kar so ljudje v pradavnih časih samo slutili. Že staroegiptsld duhovni so s krvjo baje pomlajevali starce. V starem veku so govorili o načinu, kako je bajeslovna Medeja, tragična čarovnica, na precej nasilen način pomladila očeta junaka Jazona, vodje Argonavtov. Rimski pesnik Ovid pripoveduje v neki svoji pesmi: »Z mečem je Medeja odprla starcu grlo, da se je ostarela kri iztekla, potem mu Je vlila mešanice ln čim Je ta pritekla v Jazonovo gTlo, so mu brada In lasje zavaloveli v temnih kodrih.« Homer pa pripoveduje, kako je Odisej v podzemlju daljal sencam krvi piti in da sta se jim od tega vračala govorica ln spomin. Večina starih ljudstev Je menila, da ima duša svoj sedež v krvi. Nešteti običaji in vraže izvirajo lz tega mišljenja, ki ga tisočletja niso mogla izkoreniniti in ki ga Je sodobna znanost v nekem prenesenem pomenu celo potrdila. Zato je umljivo, da so s krvnimi prenosi do naših časov ljudje stremeli bolj za tem, da ozdravijo in spremenijo nekemu človeku du-ševnost, kakor da bi zdravili njegove te..sne nadloge. Prvič nam znanstveno delo omenja krvno transfuzijo v 16. stoletju, ln sicer je to delo napisal Italijan Jeronim Kardan (Cardanus\ kl je živel v letih 1501 do 1576. Učinek te operacije označuje kot »mutatio moram«, to je: spremembo navad, značaja. Na ta način je hotel Kardan spreminjati hudobne dečke v dobre, kri iz dobrih otrok naj bi se prenašala v žile hudobnih. Od Kardanovega časa dalje je besnela v krogu učenjakov neprestana borba o učinkovitosti in neučinkovitosti krvnega prenosa. Leta 1628 je William Harvey odkril krvni obtok in s tem je stopila krvna transfuzija v svoj prvi znanstveni stadij. Prvi dejanski poskus vbrizgavanja tekočin v žile, torej tega, kar Imenujemo danes »intravenozno vbrizgavanje« in kar je postalo zelo pogosta oblika za podajanje zdravil, je napravil leta 1642 v Nemčiji neki konjeniški stotnik. Georg von Wahrendorf iz Gornje Lužice je vbrizgaval svojim lovskim psom za zabavo 'v žile španskega vina in žganja. Prvo stvarno pobudo za vbrizgavanje krvi pa Je dal angleški duhovnik Potter. Ni golo naključje, da je bil to teolog, kajti šlo je še vedno za vplivanje na pacientovo duševnost. Prvo resnično krvno transfuzijo na živalih je Izvedel londonski anatom Richard La-wer v februarju 1666. Preizkusil jo je na majhnem psu, ki ga je pustil skoraj popolnoma lzkr-vaveti in ga je potem oživil s krvjo velike doge. Za tedanje čase ogromni pogum za transfuzijo na človeku je pokazal francoski profesor filozofije, matematike in medicine Jean Denis. Dne 15. junija 1667 je pretočil kri jagnjeta v krvni obtok 151etnega dečka, kl je bil zelo bolan. Dečku se je stanje na presenetljiv način popravilo. Seveda se je ta operacija izvršila še vsa pod vplivom prastarih naziranj o nalogah in naravi krvi. Denis sam pripoveduje, da si je Izbral živalsko kri, »ker si živali ne nakopavajo bolezni z razvratnimi strastmi ter z nezmernostjo v jedi in pijači«. Potem pa je prišlo do dramatičnega obrata v zgodovini krvne transfuzije, kl je za poldrugo stoletje odločil njeno usodo. Neki 341etni komornik Anton Mauroy je od nesrečne ljubezni znorel. Da bi ga ozdravil, mu je Denis vbrizgnil teletove krvi .j, le zakaj so ljudje z menoj tako grdi in kruti? Nikjer in nikoli ne čujem lepih besed! Zaradi mojih nog? Z obrazom se je zaril globoko v seno in ga močil s solzami. Pričelo ga je zebsti. Zlezel Je v hlev, da poišče gorkote. * Delo mu ni več šlo od rok. Vedno bolj Je zanemarjal živino. Zato se je moral že zagovarjati na občini, kjer so mu zagrozili z odpustom. Na paši je samo polegaval ln spal. Niti za Lisko se nI več dosti brigal, čeprav se je venomer pasla v njegovi bližini, da bi ga s tem opozorila nase. Pričel je popivati ln zalezovati dekle, kl so se ga morale otepati zaradi njegove razdražene čutnosti. Ančka zdaj ni bila več varna pred nJim, Izogibala se ga Je In se mu skrivala. Kajkrat ji je bil za petami. Zaljubil se ja v njo. Kako mu Je moralo biti pri srcu, ko se mu J« prvič vzdra- PO SVETU X švicarski glas o položaju v Nemčiji. V članku o položaju v Nemčiji, ki ga je napisal »preizkušen opazovalec nemških razmer«, piše list »Der Bund« v Bernu Nei Akl ukrepi za totalno Oboroževalno proizvodnjo in pomnožitev vojaških oddelkov ustvarjajo verjetnost, da se bo nemška zmogljivost tedensko v zelo spoštljivi meri izboljšala. Ako Nemci sedaj tako močno poudarjajo potrebo časa, to nikakor ni zgolj propagandna igra, kajti dejansko dela čas v toliko za Nemčijo, da dobiva možnost, da na najskrajnejši način mobilizira in uporabi človeške in tvarne rezerve. Tempo totalizacije nemške vojne oborožitve je mogočen ln verjetno bomo šele pozneje izvedeli, kaj vse so prav zaradi notranje delovne sile in bogate iznadljivosti opolnomočenca za totalno mobilizacijo ministra dr. Goebbelsa in z brezobzirno energijo Helnricha Himmlerja ustvarili na tem področju. Ako zaveznikom ne bo uspelo, da oslabč nemško vojsko na zapadu v največjem obsegu tako glede ljudi kakor materijala, nemška vojska ne bo siabša, temveč l>o postala močnejša. Poznavalec dejanskih razmer same pridobitve ozemlja ne more smatrati za odločilno, najmanj takrat, ako je pridobitev ozemlja zvezana s prenaglim mnenjem, da so spričo sedanjih zavezniških uspehov izgledi, da se bo vojna končala v oktobru. To je le lastna želja, ki pa nima z dejstvi nič skupnega. X Domov hočejo. Iz Londona poročajo, da se je izmed 400 na otoku Manu civilno interniranih nemških zakonskih parov, ki žive tamkaj v skupnih taboriščih, javilo okrog tri četrtine interni-rancev za predvideno vrnitev v domovino. To smatrajo v Londonu kot znak močnega nacionalnega čuvstva. Tamkaj so tem bolj pod vplivom obnašanja nemških civilnih ujetnikov, ker ti ljudje vedo, da izvajajo sedaj v Nemčiji nabore za vojaško službo in za dela v oboroževalni industriji. x Varšavski Škot šlagovvski je obiskal prenod-no taborišče za varšavske civilne begunce, skozi katero je šlo doslej že več ko 100.000 poljskih civilistov. Ob tej priliki se je lahko prepričal o nujnosti obsežnih mer, ki so bile izvršene z nemške strani, da bi se olajšal grozovit položaj varšavskega civilnega prebivalstva in beguncev. Ob tej priliki je podeill svojim vernikom škofovski blagoslov. X »V Španiji danes nl prostora za komunistične spletke in kdor sanja o kakšnem .maščevanju', bo moral kmalu spoznati brezupnost svojih načrtov,« piše španski Ust »Pueblo«. »Španski narod je,« tako piše list nadalje, »drugačnega mišljenja kakor leta 1936 pod vlado ljudske fronte. Oblast je sedaj v trdnih rokah in vsi prevratni podvigi bodo v kali zadušeni.« Letalski psskttsi pred 90 leti 1. avgusta 1851. so delali v Neuillyju pri Parizu poskuse z letalom. Pariški in tudi podeželski listi so posvetili veliko pozornost temu dogodku. Izumitelja preprostega letala, Španec Diego in Francoz d'Arville, sta izdala za to priliko poseben letak, v katerem sta občinstvu pojasnjevala svoj izum. Vse znanstvene akademije, razni umetnostni in obrtni zavodi so se prav tako zanimali za prve poskuse z letalom, kakor dnevni tisk in z veliko pozornostjo so sledili poskusom v Madridu in v Parizu. Po daljšem oklevanju se je d'Arville odločil za poskus z letalom, in sicer v navzočnosti skupine novinarjev in učenjakov ter kleparjev Durillaya in Flamanda. 1. septembra ob 4. zjutraj so se zbrali povabljeni gostje v Neuillyju na bregu Seine pri »Rdečem mlinu«. Pet minut pozneje je prispel d:Ar-ville s svojima mehanikoma. Stroj ln krila so bili v dveh hrastovih zabojih, privezanih na vozu. Po medsebojnem pozdravljanju so vzeli stroj iz zabojev in v pičlih petih minutah je bilo letalo sestavljeno. Potem je pa dejal tfArville: »Gospoda, poskusiti hočem, kako bi mogel človek letati. X Švedska vlada je izdala posebno uredbo za norveške državljane, po kateri ti brez posebnega dovoljenja ne smejo zapustiti švedske države. Prepoved je stopila v veljavo 1. septembra ter omogoča nadzorstvo ter preprečuje nezaželjena potovanja Norvežanov. X Tudi to prinašajo s seboj, švicarski časopis »La Revue« je poslal v sosednje francoske Savoj-ke alpe svojega posebnega poročevalca. Ta podaja točno sliko o zmešanih razmerah, ki so nastale v Franciji po prihodu angloameriških osvo-bodilcev. V tem poročilu piše med drugim: »V trenutku, ko sem zapustil Evians, sem videl, da so razobesili poleg francoske in zavezniške zastave tudi sovjetsko zastavo. Ko sem prišel v Tho-lon, sem opazil da so se odigrali .veliki' dogodki. Mesto je zasedla ,rdeča brigada', ki je sestavljena iz roparjev, tatov in morilcev iz vseh dežel. Potem, ko je oropala vse trgovine, je mesto spet zapustila. Kri je še tekla po cestah in udarci izstrelkov so bili vidni na hišnih zidovih.« X Neka čilska ladja je našla po vesteh iz San-uaga de Chile v nekem čolnu 12 popolnoma iz-črpanih prebivalcev nekega samotnega otoka v Tihem oceanu, ki so poizkušali doseči čilsko obalo Po preiskavi državnega zdravstvenega urada so ugotovili, da žive otočani na tako nazadnjaški življenjski in kulturni stopnji, da je »njihova vključitev v sodobno moderno civilizacijo nemogoča« Zato so odredili, da morajo »primitivci« nazaj na svoj samotni otok. X Boljšoviki so odvlekli 50.000 Estoncev, švedski dnevnik »Folkets Dagbladet« priobčuje izvajanja nekega estonskega begunca Kariusa, ki je prispel pred nedavnim na Švedsko ter poročal o strahovladi za časa sovjetske okupacije Estonske v letih 1940./41. Takrat so zavlekli preko 50.000 Ne bojte se ničesar in prepustite mi popolno svobodo v mojem kretanju! Prosim vas, nikar ne delajte nobenih opazk!« Potem je sedel na svoj stolček in zaklical: »Začenja se!« Pritisnil je z nogami na pedala št. 1 in 6 ter se dvignil v ravni črti v zrak. S seboj je imel 100 m dolgo vrvico, ki je na njenem koncu visela jeklena krogla. Cez dve minuti je bil že 300 m visoko nad presenečenimi gledalci. Eden izmed njih je pravil, da ni mogoče opisati groze ali prav za prav strahu, ki je prešinil vse. S kriki so spremljali d'Arvillov polet. D'Arville je imel s seboj nekakšen lijak, s pomočjo katerega je zaklical spodaj stoječim gledalcem: »Zdaj poletim navpično!« In res se je letalo obrnilo kvišku. Nekaj minut je trajal polet, potem se je pa letalo spustilo nazaj. D'Ar-villovo letalo je bilo mnogo boljše od Diegovega. 20 in 25. septembra istega leta je d'Arville javno preizkusil svoje letalo na Marsovem polju, kjer je bila zbrana velika množica gledalcev. Komaj 93 let je minilo — in že frče po zraku — raketna letala. mladih Estoncev v Sovjetsko zvezo ter zaplenili vse premoženje v deželi. To, kar se je dogodilo Estonski, se lahko pripeti vsej Evropi, tudi Skandinaviji, če bi dobili boljše viki proste roke. Ce bi Stalin prekoračil švedsko mejo, bi nastopila, tako trdi »Folkets Dagbladet«, tudi za švedsko in švedski narod boljševiška strahovlada. X Nadaljnje zvišanje mladostnih zločincev v Združenih državah. Pod naslovom »Velika socialna nevarnost« piše dnevnik »New Journal American«: Ce ne bo kmalu konca razvoju vedno bolj se šireči nemorali, ne bo kmalu dovolj zavodov v New Yorku, kamor bi vtaknili žene in dekleta, ki se pregreše proti zakonu. To je izjavil najvišji sodnik sod šča za izredna zasedanja v New Yorku. Pri pregledu poročila o teh zadevah je ugotovil sodnik VVilliam Bayes veliko zvišanje števila mladoletnih zločink ter je navedel, da je bilo 90% žena, ki jih je zaščitna Uga v zadnjem letu vzela v svojo zavetje, starih manj ko 18 let, 50% pa je bilo star h 16 ali še manj let. Kar se pa dogaja v New Yorku, se dogaja tudi drugod v Združenih državah. Zvišanje mladinskih zločinov lahko ocenimo kot socialno bolezen; njem vzrok pa je iskati v splošnem razkroju morale in dostojnosti v Združenih državah. X Najvišja pošta na svetu. Sredi večnega snega, 3877 m visoko v Tibetu, stoji najvišja pošta na svetu. Pošta v Fari Yong je bila ustanovljena na ukaz Dalaj Lame. Njena naloga je skrbeti za telefonski kabel, ki veže sloveče mesto Lhassa z Indijo. Kabel je speljan po globokih prepadih in preko himalajskih gorskih orjakov do najvišje gorske postojanke, kjer sneg nikoli ne skopni. Prvega Je — obnovite naročnino! milo ono sladko čustvo po lepoti, po ljubezni! Zdravemu človeku je to kakor balzam, kakor božajoča pomladanska sapica, ki hladi srce, goreče od ljubezni. A njemu? Mar ni čutil istega kakor drugi, pa mu je vendar bila misel na ljubezen grenka in mu je lepota postala greh? V njem je vedno bolj vzplamtevalo sovraštvo do zdravih ljudi, ki ga Je čutil v sebi že v otroških letih. Zdaj jih je sovražil do smrti 1 Pozno popoldne je bilo, ko je Tlnče gnal živino s paše. Prav tedaj sta stopila s ceste na travnik Anka ln PaveL Njega je Tinče mrzli. Vedel je, da zaradi njega ne bo nikoli prišel do Ančke. Spremljal jo je povsod. Kakor zli duh se mu je zdeL Z njim je sklenil obračunati. Ko ju Je ugledal. Je obstal m se zastrmel v njiju. S široko odprtimi zenicami je srepo zrl vanj. Ustnici sta mu drgetali. Ančka ln Pavel sta se mu plaho umaknila Kako ju je gledal! Ančko je streslo. »Zdaj ali nikoli! Zdaj Je prilika!« mu Je preblisnilo možgane. Ko sta odšla že mimo nJega, ga je s tako silo prevzela slast po krvi ln sovraštvo do Pavla, da je pograbil debel kamen, ki mu je ležal pri nogah, in ga zalučal za Pavlom. Priletel je v glavo Anici, ki se Je onesvestila. Glasno Je zaječala ln Je zgrudila Pavle Jo je prestregel in jo položil v travo. Izmed las ji je curkljala kri, lobanja je bila prebita. Tinče je prestrašen zakričal ln pričel teči. živina, ki se je leno vračala s pase, se Je pred njim razbežala. Zmeden je taval po občinskem dvorišču. Ni vedel prav, kaj bi storil. Polovice živine se še m vrnila, pa se nl upal ponjo. aal poklicati orožnika, sam pa je odšel po zdravnika. Tinčeta so medtem zaprli v hlev, da jim ne bi ušel. Kmalu se je tam zbralo veliko ljudi. Obkolili so hlev, nekateri so s svojimi hrbti celo zaslonih vrata, da jim zločinec ne bi utekel, najsi je krevljast... Tinče m niti najmanj Imel namena, da bi ušel. Z rokami v hlačnih žepih je nemirno begal po hlevu ln se ni mogel ničesar pametnega in rešilnega domisliti. Liska, ki se je tudi zatekla v hlev, je začudeno in topo buljila iz kota vanj. Nenadno se je Tine ustavil. Celo, nabrano v mračne gube, se mu je zjasnilo. Orožnik je stopil v hlev in množica je pritisnila za njim. Hlapci, ki so stali pred vrati, so radovedneže komaj zadržali. Vse je hotelo videti Tinčeta, kakor ga niso še nikdar videli ali, kakor da je zdaj drugačen, kakor so ga bili vajeni videti doslej. Orožnik m Miha sta pogledala med živino. Zgrozila sta se. V Tinčetu ni bilo več življenja. Ob njegovih nogah je ležala Liska in ga obll-zovala z mokrim jezikom, kakor bi ga hotela obuditi k življenju. X V Sahari ln drugih puščavah živijo polži, ki se v dobi popolne suše umaknejo v svoje hišice m tam čakajo na dež. Dognali so, da morejo na ta način ostati živi tudi nekoliko let, čeprav ves ta čas nl bilo niti kaplje dežja. X Iz opisov v starih papirjih in najdb v egipt-skih grobovih vemo, da se stare Egipčanke niso lišpale samo za ta svet, temveč da so hotele biti lepe tudi na onem svetu. Zato so jim morali v grobove dajati cele zbirke vseh mogočih kozmetičnih potrebščin in maž, lončičev z rdečilom za ustnice in pudrom, steklenice z mazili in oljem, posodice z antimonom za povečavanje oči itd. Najbolj čudna med temi najdbami pa so ptičja peresa. Z njimi je bila posebna zadeva. Elegantne Egipčanke so si namrač zjutraj s peresi dražile jezik in goltanec, da se jim je želodec popolnoma izpraznil tn jim je bilo namazano telo znotraj isto tako čisto kakor zunaj ... X Ob severnem Jutlandu leži otok Lifjord, ki so njegovi prebivalci zavoljo stalnih zakonov med sorodniki postali popolnoma slepi za barve. Gre za nekoliko tisoč ljudi, ld morejo razlikovati samo črno in belo in vidijo svet okoli sebe tudi samo v teh dveh barvah. X Matica termitov zleže povprečno vsaki dve sekundi po eno jajce. Ta živi stroj za izdelovanje jajc izleže sa leto torej okrog 60 milijonov jajc. X Hitra riba. Pri Maasoti na Norveškem je ujel ribič lososa, ki ga je devet dni prej označil in zopet izpustil. Izkazalo se je, da je osos preplaval v devetih dneh 900 km. Ker je moral gotovo premagati na svoji poti nnogo ovir, ko je plaval po rekah in jezerih, lahko trdimo, da je preplaval na dan najmanj iOO km X Na Švedskem gojijo oljne rastline, in sicer gorčico na približno 13.000 hektarjih, maka za 600 hektarjev, lana za 1300 hektarjev, repice za 200 hektarjev in manjše površine sončnic. S tem so za sto odstotkov povečali nasad oljaric v prejšnjem času. Računajo, da bodo pridelali okrog 21 tisoč ton semen, ki jim bodo dala 7500 ton olja. S tem bodo lahko krili 15 odstotkov predvojne uporabe margarine. X 191etna doktorica. Na berlinski univerzi je bila promovirana za doktorico bivša abiturientka šole kraljice Luise v Erfurtu, stara šele 19 let;. Z odličnim uspehom je aapisala doktorsko disertacijo lz arabskega, turškega in perzijskega ;e-.-zika ter vede o Islamu. Srednjo šolo v Erfurtui je absolvirala v dveh letih. Takoj po promooijjl so jo povabili v državno službo. LOV ZA ZLATOM 6 Hotel je prijeti za verigo, ki jo je držala, a mu je obranila. »Bilo bi nevarno; pa tudi šel ne bi z vami. Samo če bi mi pokazali, kam...« Esher jo je odvedel po premakljivem mostiču globlje v skladišče, kjer je bilo več psov v tesnih pregradah. Njih večina je izražala nevoljo nad takim postopkom z jeznim renčanjem in glasnim lajanjem, in ta hrup se je ob prihodu novega tovariša spremenil v splošno revskanje. Ko je bilo s psom opravljeno in se je Eileen hotela od njega posloviti s kratkimi pomirjujočimi besedami, je nenadoma za trenutek obstala in prvič pogledala spremljevalcu v oči. Njena preskušnja jo je menda zadovoljila, kajti zardela je nekoliko, ter položila roko na njegovo ramo in rekla psu: »Kenlo, to je prijatelj, razumeš?« Za Kenlo je bilo to povod, da si je sedaj tudi s svoje strani pozorno ogledal novega prijatelja s svojimi jeklenotrdimi, svetlimi očmi. Nato je pomežiknil, pa ne prijazno, kakor da odklanja, da bi tako na naglo sklepal prijateljstvo. Da bi očito pokazal, da je zadeva . za njega končana, se je stegnil po deskah svoje pregrade. THidi mlademu možu je pognalo kri v glavo, ko ga je dekle označila za prijatelja. In jezilo ga je to; tem bolj jezilo, čim manj je imel vzroka za zardevanje. Ni pa imel časa razmišljati o tem, kajti moral je spraviti Eileeno v oddelek za ženske. Tam je našel stewardesso. »Mrs. Gish, kje je kabina za miss Malony?« Stewardessa je pokazala na vrata, ki jih je Esher uslužno odprl. Mislil je, da je prostor prazen, a silno se je začudil, ko se je prikazala med podboji močno popudrana ženska, ki je morala biti še mlada, pa je zavoljo neprijetno drznega izraza bila na videz precej starejša. »Oprostite, bo gotovo pomota,« je rekel Esher. »Kabina je za miss Malony naročena.« »Prav, prav,« je odgovorila gospa ali gospodična, »česa pa želite od mene?« Njene oči, ki so doslej nervozno mežikale, so se sedaj umirile in dobile izraz osebe, ki je nenadoma začutila, da mora paziti. »Ničesar, a tukajle je miss Malony, ki bi rada šla v kabino,« je pojasnil Esher, ki položaja ni prav razumel. »Skoraj ni mogoče,« je odgovorila ženska s trdim, globokim glasom, »saj miss Malony sem vendar jaz.« »Potem pa imamo dve taki imeni,« se je obrnil Esher še bolj zmešan k stewardessL »Jaz sem miss Eileen Malony,« je rekla nova gostja. »Pač ne bo mogoče, ker miss Eileen Malony sem jaz,« se je obregnila prva. »Bom pa vendar vedela, kdo sem!« se je branila deklica. »Saj ne trdim, da ne bi,« jo je krenila s posmehom ona, »a toliko vam rečem, da ne boste tod slepomišili z mojim imenom. Saj imate morda kak vzrok za to, a pri meni se ne da nič opraviti. Kapitan vam more to prepovedati.« Esher ni vedel, kaj bi. Pogledal je okoli sebe in zapazil Kanea, ki je bil skrivaj prišel, a se stiskal v temi, ker se pač ni maral vmešavati v čudni nastop. Tudi ženska v kabini je morala njegovo navzočnost šele sedaj opaziti; da bi pokazala, kako zoprno ji je tako prerekanje v navzočnosti neprizadetega tujca, je zaloputnila vrata. »Prinesel sem prtljago za miss Malony,« se je oglasil Kane. »Silno čudno je, da bi bili tukaj dve miss Malony,« je ugotovila deklica, ki si še ni opomogla od presenečenja. »A jaz morem dokazati, da se res tako pišem. Saj me je vendar videl kapitan, ko me je sprejel.« »O, to bo še vsem jasno,« jo je miril Esher. »Imate še kako kabino, mrs. Gish?« »Številka sedemnajst bi še bila.« »Pa denite miss Malony tja!« »Da bi ee umaknil dekletovi zahvali, je krenil s Kaneom na palubo. V. NA GLOBOKEM MORJU Več dni je že »Star of the North« rezala brazdo v sivo valovje Tihega oceana, ki je vse bolj kazal naravo prav nemirnega morja čim dalje na sever je šla vožnja. Ladja je šla sedaj, ko je bila ponoči prešla Puget-Sund ob podolgovatem Vancouverskem otoku v smeri zapad—severozapad. Bilo se je občutno shladilo in ladjo je tako grdo valjalo, da je le malo potnikov moglo kratko časa vzdržati na palubi. Uganka obeh miss Malony še ni bila rešena. Nasprotno, še bolj zamotala se je s trditvijo druge miss Malony, da je tudi iz San Francisca doma. Večinoma se potniki, če so sploh kaj vedeli o tem, za zadevo niso brigali. Imeli so s seboj dovolj opravka. Je pač čudno naključje, ki jih je življenje polno. Tako si je mislil Esher, pa tudi mlada violinistka, ki zadeve ni mogla razvozlati, je menila tako. Položaj je olajšalo dejstvo, da se prva miss Malony sploh ni prikazala iz kabine. Stewardessa je povedala Esherju, da potnico močno daje morska bolezen. Z Eileeno je prišel Esher polagoma v prav zaupno razmerje, ker je bil sklenil, ne izgubiti jo izpred oči. Ni pa se potrudil raziskati motive za tako nakano. V teh krajih ni nič nenavadnega dekle na dolgem potovanju, a izredno je bilo to, da se je Esherju zdela potnica še precej neizkušena. Kako bi se bila mogla sicer pognati v dogodke, ki so ji jih prerokovali znanci, katerih pa seveda ni poslušala ? Bila je na pol sirota, tako je povedala Esherju. Matere pred nekaj leti kar na lepem ni bilo več s potovanja, na katero je bila nujno krenila. Umrla je, ji je rekel oče. Esher je takoj uganil, da je to samo oblika, s katero je oče hčerki prikril žaloigro svojega zakona. Očeta se je hčerka močno oklenila, zlasti po materini smrti, ko je videla, kako hudo trpi. Bil je glasbenik, a dasi je bi) umetnik, je imel le malo dohodkov. Nekega dne pa je udejstvil misel, ki jo je že dolgo gojil: šel je v Alasko, da bi tam med zlatosledi poskusil srečo; niti s solzami ga ni mogla preprositi, da bi opustil nakano. Pošiljal ji je denarja, pač dovolj za skromno življenje in troške za izobrazbo; hotela je biti violinistka. Od minulega poletja pa ni čula o njem ničesar več, in občutek, da se mu je kaj pripetilo, jo je tako mučil, da je morala sedaj sama iti v Dawson iskat ga. Pot ji je omogočil kapitan Smart, ki jo je najel za goslačico. Za to prijaznost mora biti prav za prav hvaležna svojemu učitelju profesorju Dicku, ki je bil s kapitanom dobro znan. »Star of the North« bi pač prav lahko mogla ostati brez violinistke, in v navadnih razmerah bi se paroplovna družba zgrozila nad zahtevo kapitanovo, da naj dovolijo staremu trampu tako razkošje. Zavoljo stotin potnikov pa, ki jih je ,tramp' vozil na sever in postal tako skoraj pravcat ,liner', so bili lastniki menda celo veseli, da kapitan ni zahteval cele kapele. Na valovje se je poveznil večer. Iz bara, kjer je stregel Esher, Eileen pa igrala, so ravno odšli zadnji gostje, Esher pa je stopil na palubo, da bi zajel svežega zraka pred odhodom v svojo kabino. Veter je brisal prek vode, se lovil med vrvmi, in vse trgal, da je ječalo rogovje na jamborih. Zato se Esherju ni čudno zdelo, da ni na krovu nobenega potnika Ko pa je prišel mimo dimnika, je videl, da vendar ni sam. V kotu, ki ga tvori dimnik z nadzidkom nad prostorom za stroje, sta sedela moški in ženska, ki sta se bila očividno živahno razgovarjala, a sta s tem nehala, ko je šel Esher mimo njiju. Kljub temi tam v kotu ju je spoznal. 2enska je bila druga miss Malony, ki bi morala biti bolna v kabini. Moža pa je poznal pod imenom Lynn. Nemilo ga je bil zapazil že v baru, ker je vsak večer, okoren in z brutalnim obrazom, bučno in oblastno nastopal, da se je zameril že vsem potnikom. Bil je tip, ki mu pravi Amerikanec ,Bully', kar nekateri izvajajo od besede ,bull', ki pomeni bika. Tak je bil ta človek brez brkov. Esher je šel mimo dvojice, ne da bi njeni prisotnosti na tem mestu prisodil kaj pomena. Ko pa je na svoji obhodnji po palubi na oni strani dimnika v istem kotu videl nepremično sedeti moško postavo, katera bi pač ne mogla tajiti, da je za to tu, da bi prisluškovala, je pristopil, da bi človeka prepoznal. Neznanec pa je iztegnil svoj obraz izza odvihanega ovratnika svojega kožuha in pomenljivo položil prst na usta. Bilo je ravno še pravi čas, kajti Esher je že hotel poklicati nočnega prisluškovalca; bil je namreč Kane. Esher je šel tiho mimo. Poznal je človeka in vedel, da ima za svoje obnašanje vedno svoj vzrok. Zato je zavil še enkrat okoli na vetrno stran, in ko je bil že bolj mimo skritega para, se je stresel kakor da ga je spreletel mraz; in smuknil je po stopnicah v spodnje prostore Šele večer po tistem je videl Esher, ki je imel ves dan polno dela, zopet avanturista in špekulanta mr. Henryja Kanea. Sedel je sam v baru nekoliko proč od drugih gostov Tukaj je bilo precej živžava in ždenje je bilo v toplem prostoru še prijetnejše, če je zunaj močen veter zanašal točo v okroglo steklo na ladjo trdno privitih oken. V trenutku, ko ravno ni imel opravka, je pristopil Esher k njemu. »No?« ga je vprašal. »No?« je malomarno odvrnil Kane. Čutil je, da mu Kane noče kar tako kaj povedati, pa ga je zato vprašal naravnost: »Zdi se mi, da se precej zanimate za ono miss Malony?« »Zakaj bi se ne? Vi za eno, jaz za drugo,« ga je krenil Kane, počasi iztrkal pipo ob podplatu in jo zopet naphal. »No, in čemu bi se temu čudili? Saj se je vam tudi zdelo nenavadno, da imamo tukaj dve ženski, ki nosita sicer redko ime Eileen Malony. Mene pa zanima vse, kar je redko.« (Dalje) ČUDAK »Naš fajmošter je res Čudak,« pravi Jaka lz Butal. »Le poslušajte! Ce je zunaj še tako lep dan, pa še tako sonce sveti, on v cerkvi sveče prižpj^. Ko pri pogrebu ljudje najbolj jokajo, on tafi?St najrajši zapoje. Ce imajo vsi faranl pri maši suknje na sebi, tedaj naš fajmošter povrh suknje še srajco oblečejo. Pa povejte, če ni to res čuden mož!« SE ENA ŠKOTSKA — Koliko računate, če izderete zob? — je previdno vprašal Škot zobnega zdravnika. — Pet šilingov! — In če ga samo malo omajate? SRAMEŽLJIVEO Starejša dama pride v prodajalno. Ko kupuje, vzame na piko mlajšega prodajalca, rekoč: — Gospod, vi pa še ne prodajate dolgo? — Po čem to sklepate, milostljlva? — Ker vedno zardlte v lice, ko poveste ceno! DOGODEK V HOTELU — Gospod direktor! škandal! Stenico sem našel v postelji! — Za vraga, to je pa prav tista, ki smo jo kakor nori iskali že ve3 mesec! NJENO PISMO — Vera mi je poslala pismo na šestnajstih straneh. — Kaj pa toliko piše? — Piše, da bi me zelo rada videla: ima mi mnogo povedati. MATERINA LJUBEZEN Bogateč je prišel domov in ravno naletel, ko je hotela žena na sprehod in je motrila svoje tri hčere. Bogateč: »AH boš vse tri vzela s seboj na sprehod?« Ona: »Ne, samo eno. Toda primerjam, katera se najbolj podi, k moji novi obleki.« RES NEUMNO — Nečuveno, ali veš, da so ml sosedje včeraj vrgli kamen skozi šipo, ko sem se vadil doma na klavirju! — Osli! Skozi ubito šipo jim bo klempanja tvojega klavirja še bolj zaprno! REŠITELJ Prodajalec oblačilnih predmetov se je kopal na Savi. Naenkrat začuje klice na pomoč: nekdo se potaplja. Hitro priteče trgovec na kraj nesreče. Nekdo kriči: — Hitro rešilni pas! — Katero številko, prosim? vzklikne trgovec. KLEPETULJI »No, o Zaplotnikovi Ančki res ne vem nič slabega povedati. Sicer pa lahko povprašam še pri sosedovih.« POBOŽEN MOŽ — Gospod sodnik, opozarjam vas, da Je moj mož zelo pobožen mož. — Po čem pa to sklepate, žena? — Nikoli me še ni v nedeljo natepel! IZPOLNJENA ŽELJA — Moj možiček pravi, da si je vedno želel lepo, pridno, marljivo in zvesto ženo. — Kako je pa vedel, da si prav ti taka ? — Hm, Jaz sem mu kar sama. povedala! TEPEC — Ali veste, gospodična, da se mi je včeraj sanjalo o vas? — Res ? In kaj ste sanjali in kaj napravili ? — nežno zardi gospodična. — Nič! Vstal sem, zaprl okno, spet legel in potegnil odeje čez glavo! VODA V meščanski hiši ob času obeda. Juha je na mizi. Zunaj močno dežuje, zato pripomni mož: — Voda in zopet voda, človek bi znorel! — Prav ti je, pa daj več denarja za gospodinjstvo, pa bo juha boljša! se razburi gospodinja. ENKRAT TAKO, DRUGIČ DRUGAČE Pri nas so bile nekoč pred vojno velike poplave, mnogim kmetom je voda napravila škodo. Zato so jim delili za prvo pomoč koruzo. Prišel je tudi kmet Gabrovec ter dobil po dolgem čakanju svoj delež koruze, kl jo je odpeljal domov. Pa skušnjava je bila prevelika, zato se je kmet Gabrovec napotil še^nkrat po koruzo. — Kako se pišete ? — ga povprašujejo gospod-je od komisije. — Lipovec se pišem, Je dejal kmet Gabrovec ter stisnil fige v žep, da bi laž ne veljala za greh. Pa gospodje so brihtnl in so ugotovili lažni namen kmeta Gabrovca. — Zgini, Gabrovec, da te ne zapremo zaradi prevare! — Kaj, zaprli bi me radi? Kaj, takrat me pa niste, ko sem pri volitvah volil za Gabrovca ln za Lipovca in še za tri druge! RAZLIKA če pravi na Angleškem gost, da je kava premalo sladka, ulovi gospodinja najmanjši košček sladkorja iz doze in mu ga da v kavo. Na Irskem ponudijo vso dozo in prosijo gosta, naj vzame kolikor hoče. če pa pove gost na škotskem, da je kava docela grenka, odvrne gostlnja: — Morda pa niste dobro premešali kave! PRI SLAPU SAVICE Velikanski turistovski avtobus je pripeljal nekoč skupino ženskega društva proti slapu Savice. Spremijevaiec je spregovoril: — če bodo cenjene dame le nekaj trenutkov' molčale, bodo lahko slišale orjaško bučanje slapu preko skalne stene v dolino! Krlžasika šf. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. priprosta stanovanjska zgradba, planinsko zavetišče, 5. utripanja žile, 9. novice, sporočilo, 13. pravoslavni duhovnik. 18. vrsta voza, 20. opravek, posel. 22. razdeljen, razmejen, prostorno ločen. 25. primorski naziv za stavo mater, 27. del noge, 29. kvartaSki izraz, 30. na, -glej, evo (srh.), 31. del kolesa, 33. potem, 35. vrtnine, S7. čistilno sredstvo, 39. latinski predlog, 40. del kroga, 41. okrajšano moško ime, 43. prometne nezgode, 46 predlog, 47. oblika pomožnega glagola, 48. obl:ka pomožnega glagola, 50. izguba na teži, kolikor se blaga izgubi pri tehtanju na drobno ali pa osuši, 51. reka v severnem Prek-murju, ki so do nie naseljeni Slovenci, 53. iavni uradnik pri starih Rimljainh. 55. rase po dežju, 57. nikalnica, 59. žensko ime, 62. reka na albansko srbski meji, 64. otrok, 6o. mesto v Južni Srbiji, 69. otok na Jadranskem morju, 70. v mesu, 72. starogrški junak, 74. škatlica, neka količina, 76. mestece v Slavoniji, 78. osebni zaimek, 79. čutni organ, 81. drag kamen, 83. edino, brez družbe, 85. svetopisemska oseba (z je enak s), 87. mesna jed, žival, 88. menično poroštvo, 90. tekočina. 92. žito, 94. kazalni zaimek, 95. turški fevdalec, 96. dva različna samoglasnika, 98. ignoran-ca, 102. zftfavišče, 104. racionirano živilo, 106. veznik, 107. skrajni deli celine, 108. veznik, 110. žensko ime, 112. del noge, 114. gospodinjska potrebščina, 116. igralna karta, 117. umetno lončarstvo, 118. odgovor na vprašanje zakaj, 119. listnato drevo. Navpično: 2. predlog, 3. rang, vrsta, stopnja, 4. svetopisemska oseba, 6. del telesa, 7. mlčen, čeden, 8. mu je popolnoma odpovedal eden izmed čutnih organov, 10. pripovedna pesem, 11. jeza, bes, 12. kazalni zaimek, 13. prometna naprava, 14. egipčansko božanstvo, 15. del voza, 16. sorod-nica, 17. elektroda, 19. turška pokrajina, 21. majhna celina, 23. surov, neprijazen, 24. prometno sredstvo, 26. najmanjši snovni delček, 28. riževo žganje, 32. stanovanjski prostori, 34. reka v Sibiriji, tudi električna merska enota (fon), 36. planota v Aziji, 37. oblika pomožnega glagola, 38. pripadnik izumrlega sarmatskega plemena, 42. del kroga, 44. moško Ime, 45. cigareta, 47. župnikov dohodek, 49. obrok hrane, 52. svetopisemska oseba, 54. kratica za gospodarsko družbo, 56. gora v severni Grčiji, 58. ljubi, dragi, 60. svetopisemska oseba, 61. kemična prvina, 63. dragoceni les, 65. svetopisemska oseba, 67. kazalni za- i smešnice imek, 68. odkazati prostor, rastlino spraviti v zemljo, 71. pripadnik izumrlega mongolskega plemena, 73. pritok Donave, 75. egipčansko božanstvo, 77. svetopisemska oseba, 80. del stavbe, 82. kazalni zaimek, 84. rajski vrt, 86. oziralni zaimek, 89. moško Ime, 91. opozorilo, obvestilo, 93. tuje žensko ime, 95. pokrajina v Zadnji Indiji, 97. nalog, povelje, 99. vrsta alkohola, 100. pritok Donave, 101. domača žival, 103. gora na Kreti, 105. predplačilo, 109. nikalnica, 111. okrajšan podredni veznik, 113. dva enaka soglasnlka, 115. glasbena kratica. • REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 35 Vodoravno: 1. proja, 5. pedeli, 10. Bloke, 15. Rače, 16. biret, 17. koral, 19. mah, 21. asi, 22. si-rar, 23. roman, 24. Miro, 25. št., 26. Dover, 27. zanič, 28. Karol, 29. zunaj, 30. doboš, 31. koran, 32. članek, 34. kopam, 35. pagat, 37. opat, 38. napet, 39. Plrot, 40. po, 41. opoj, 42. semlt, 43. lučaj, 44. vod, 45. dur, 46. Veles, 47. kadet, 48. Reno, 49. ed, 50. reven, 51. vozel, 52. baze, 03. potep, 54. mizar, 55. jokavo, 57. dober, 58. miner, 59. vajen, 60. korar, 61. nemil, 62. pesek, 63. ne, 64. omot, 65. Jakec, 66. pereč, 67. lik, 68. sak, 69. veda, 70. akuten, 71. mati. Navpično: 1. prašič, 2. rast, 3. oči, 4. je, 5. Pi-rej, 6. erar, 7. der, 8. et, 9. ikonom, 10. Brač, 11. lan, 12. ol, 13. emirat, 14. ohol, 16. bivak, 18. Omifl 20. Aron, 22. sonet, 23. rabat, 24. Marat, 26. Dunaj, 27. zopet, 28. Kogoj, 29. zapor, 30. dopis, 31. karat, 33. Lopud, 34. kamen, 35. pičel, 36. sodo, 38. nelep, 39. puder, 40. ponev, 41. oder, 42. sever, 43. Lazar, 44. vezan, 46. veter, 47. kozel, 48. Rakek, 50. robat, 61. Vinica, 52. boje«, 53. porok, 54. Mime, 55. jasen, 56. orehi, 57. doma, 58. Meka, 59. vere, 60. kos, 61. nad, 62. pett, 63. nit, 65. je, 66. pu, 67. la.