Stev. 44. Y Mariboru 31. oktobra 1878. Tečaj XII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 ,, „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnistvu v škofijsk. poslopju (Bischofliof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila sa plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Pismo na cesarja slovenskih poslancev deželnega zbora štajerskega.
Slovenska poslanca, g. Herman in g. dr. Doruinkuš, sta sestavila načrt pisma ali adre^e do svitlega cesarja. Načrt sta litela deželnemu zboru predložiti, da bi se javno o njem zamoglo raz-govarjati. Ali nemški liberalci so važno reč zavlekli in adreso nemških in slovenskih poslancev zadušili, da ni mogla priti v zboru na den, še menje pa do cesarja. Slovenska adresa se glasi po „Slov. Narodu" štev. 248. Od drugod načrta nismo mogli dobiti, odlagati pa tudi ne kaže!
„Vaše cesarsko in kraljevo apostoličko Veličanstvo!"
Novovoljeni, zvestoudani deželni zbor štajerski, kateri ima nalog čuvati prava in koristi dežele, usoja si s čutom najvekše udanosti položiti pred prestol Vašega Veličanstva pritožbe in želje dežele, katere zadevajo njeno blagostanje. Zvesto udani deželni zbor ne bode slikal onega uže znanega stanja na državnem, cerkvenem, narodnem in socijalnem polju, v katerem se skupljuje mate-rijalna in moralična sila dežele, ampak hoče ono stanje obžalovati kot posledico oviranega naravnega razvitka kraljevin in dežel. Štajerska ima jednako omenjenim drugim deželam in kraljevinam zgodovinsko, od Vašega Veličanstva v najvišjem diplomu 20. okt. leta 1860 zagotovljeno pravo, da sme po svoje živeti, ter si sama one postave dajati, katere zahtevajo njene razmere in potrebe.
—	A polagano so se vsem ta prava vzela, ter se prenesla na Dunaj, kjer se zdaj razen državnih tudi opravljajo deželne stvari, katere bi lehko dežele boljše in cenejše opravljale. K pritožbam, katere izhajajo iz te, materijalno blagostanje in notranji mir dežele hudo oškodujoče, naredbe, pripada tudi ta, da ima dežela preveč in čestokrat nepriličnih postav in oblastuij, v deželi dvojno vlado, prevelike stroške v občini, okraju in deželi,
—	vendar pa nema krepke in zdrave uprave. Ako bi imela dežela najprej jedinostno, pravično, polno-močnemu deželnemu zboru odgovorno, deželno vlado,
i potem bi ona imela po njej tudi primeren deželni zbor, kateri bi jej izdajal pravične in priročne postave, imela bi nadalje nravite podurade, hitro, ceno in nepristransko razsojevanje po vseh stopinjah, dobrodejno čistoto vseh razmer, nadalje bi bile narodnostne zahteve druzih narodov v deželi zagotovljene po dotičnej deželnozbornej kuriji in vladni oddel, in zadostivšej zahtevam državnim, ostala bi jej druga deželna sredstva v svojo porabo. Vaše Veličanstvo! Ako bi imela deželna vlada in deželno postavodajalstvo tolike moči in ; materiialna sredstva, mogla bi potem vse dobro ! in lepo v deželi podpirati, vse slabo pa zatirati. Razcvet, kakoršnega bi se ne bilo nadejati, pokazal bi se tam, kjer se sliši zdaj žalost in jok, in država, naslanjajoča se na zadovoljne in srečne dežele, izvrševala bi neovirano svojo vzvišeno nalogo vspešnejše. Vaše Veličanstvo! Narodi in stranke se ne preverijo nasprotno, ne morejo sami iz sebe, in njih dolgo trajajočega prepira ne bode konec, ako ga ne razsodi najvikši sodnik. Zvesto udani deželni zbor dozvoljuje si torej najudanejšo prošnjo: Vaše Veličanstvo blagovoli naj iz n aj vi šj e S v o j e inicijative (pričetja) s pravično ocenitvijo opravičenih zahtev k r al je vi n i n d eže 1 naj mi 1 os ti j i vej še tak o narediti, da se bode po ustavnem potu postoječa vladna sistema pred rugačila, Gradec, v oktobru 1878.
Gospodarske stvari.
Ktere sadne sorte bi se morale pri nas najbolj saditi in gleštati.
M. Ni se ravno bati, da bi se kde in kdaj sadno drevje preveč pomnožilo in se ga preveč zasadilo. Kderkoli je le primerno mesto, tam bi se moralo dobro sadno drevo posaditi in sicer dobro iu brž posaditi. Sadje pri nas še stori v morski višavi od 2500 čievljev in više. Sicer je res, da ni še zadosti sadno drevo dobro posaditi, posajenemu drevesu je treba še daljne strežbe.
Pa vsi stroški in vse delo in trud je v primeri k dobičku, ki ga sadno drevo prinese, vendar le majhen in neznaten, ako premislimo, kaj drugi poljski in vrtni pridelki truda in stroškov stanejo. Vrh tega pod sadnimi drevesi tudi še trava rada in lepo raste tako, da je tudi v tem oziru lastnik na dobičku. Sadje mu daje potrebne domače pijače ali pa mu je kuhano in sušeno za domače potrebe in za na prodaj, tako da se na tak način ne le mnogo žita za jed prihrani, ampak tudi mar-sikteri krajcar v hišo pride. Zato hočemo tukaj najbolj o takih sadnih sortah govoriti, kterih saditev se ima najbolj kmetovavcu priporočati. Znano je, da se sadno drevje deli v drevje koščičastega sadu in peščnatega sadu. Tu se bode najprej o drevju koščičastega sadja govorilo tedaj najbolj o črešnjah in^ slivah, ki pri nas jedno prvih mest zauzemajo. Crešnje saditi kaže posebno blizu ve-čih mest in blizu železnice, ker tu se daje ta sad najprej in najlahkejše v denar spraviti, sicer je denar, ki se za prodani sad potegne, komaj toliko vreden, kolikor nabiranje in vožnja v daljne kraje stane. Najbolj priporočitve vredne so rane in pa praz pozne sorte. Na Češkem vsako leto veliko črešenj naber6 in jih na Nemško in v še bolj severne dežele za lep denar spečajo. Višnje store le bolj po vrtih, kder je zemlja obdelana in rahla. Ce se najžlabtnejša višnja posadi v rodo, neobdelano zemljo, postane z časom popolnoma roda in priprosta. Po č^isu zrelote se vrstč najboljše sorte črešenj takole: V prvi tedeu črešnjeve dobe spada rana črešnja polutanka, v drugi lepota Orleanska in lepota šoazijska, v tretji Eltonova črešnja, Fromova srčna črešnja, rudeča majevka, v četvrti Osthajmska višnja, debeli Gobet, kraljica Hortensija, Lauermanova črešnja, Frauendorfska višnja, črni orel, črna Necelka, v peti in šesti teden brllselska rujavka, debela črna krhlika, lepa šate-najska badačanska orjakinja in jeruzalemska črešnja. To so sorte, ki so vse priporočitve vredne. Kar se češpelj, sliv v širjem pomenu, renklod in mirabel tiče, hočemo tukaj le o češpljah natančneje govoriti, ker le teh pridelek vrže kmetovavcu pravi dobiček. Domača sliva ali češplja je pri nas najbolj razširjena in zasluži, da se še bolj zasaja in glešta. Njeni sad ima izmed vseh slivnih plemen najlepši duh, tirja pa toplo lego in dobro zemljo, v rodi zemlji in v legi, kder ostre sape brijejo, postane nerodovitna. Pa tudi v primerni zemlji in v ugodni legi včasih po več let preneha roditi ali potem z izredno rodovitnostjo to nadomesti, kar je prej zamudila. V naših krajih zlasti blizu hiš in po tratah, po kterih se svinje pasejo, pogosto nasajena, daje obilne pridelke pa tudi po goratih viših krajih še rodi. Najbolj se izplača prodati v žganjarije, v kterih se iz njih žge znana slivovica. Pa tudi sirovi sad in posušeni dobro služi. Zoploja se po izrastkih iz korenin. Ko bi ' jo pa hoteli bolj iz semena iz koščic zarejati, dajala bi debeljši iu sladkejši sad, še boljšega pa
bi rodila, ko bi se požlahtnovala in drevje bolj snažilo in redkeje sadilo.
(Dalje prihodnjič.)
Zrak, s posebnim oziroui na kletarstvo.
II. Zrak ni le vinu koristen, ampak v različnih okoliščinah jako škodljiv. Da bode vsakteremu lehko razumljivo, na kakovi način zrak vinu škoduje, naj tukaj še enkrat one trose, kteri se v zraku v brezštevilni množini nahajajo, omenim. V začetku sem uže o onih trosih rekel, da služijo le za uničevanje in razkrojevanje organskih snovi. Enako uničevanje in razkrojevanje vršijo ti trosi pri vrenju vina s tem, da slador na vinski cvet in oglenčevo kislino razkroje. Ogleučeva kislina kot plin uide iz vina, vinski cvet pa kot tekočina v vinu ostane in se hitro, ko nastane, med druge obstojne dele vina zmeša. Po tem načinu je ogleučeva kislina prestvorina sladorja. Kakor pa trosi slador v vinski cvet in oglenčevo kislino prestvore, tako ima zrak tudi take trose v sebi, kteri zamo-rejo vinski cvet v vodo in oglenčevo kislino ali vinski cvet v ocetno in to potem v oglenčevo kislino razkrojiti, kakor hitro jim vhod k vinu ni zabranjen ali njih življenje ni zavirano. Bolezen vina, pri kteri se vinski cvet v vodo in oglenčevo kislino razkroji, imenujemo „kan". Kan prouzročuje tros, imenom „micoderma vini". S tem, da oni tros vinski cvet v oglenčevo kislino in vodo razkroji, vino vedno slabše postaja. V istem času, ko imenovani tros vinski cvet uničuje, se on tudi od drugih, za vino velevažnih, njemu pa v živež služečih snovi živi, da vino pri tem tudi zgubi prijeten duh in okus. Ako vino v odprti posodi (kozarcu) nekoliko dni na zraku pustimo, zapazimo na površju vina belo ali belo rumenkasto mrežico, ktero „kan" imenujemo. Bela mrežica, ktero na površji vina vidimo, obstoji iz brezštevilnih celic onega trosa, kteri je iz zraka na vino dospel in se množiti začel. Isto se zgodi tudi v ne prav polnih sodih, kder se vino v kratkem času z belo mrežico „kana" zakrije. Vsakter krčmar prav dobro ve, ako sod vina primeroma dolg čas toči, da napravi vino na površju tanko belo mrežico, ktero navadni ljudje „cvetje" imenujejo. Samo ime, ktero so si ljudje za kan umislili, nam je porok, da se o njem nič slabega ne misli, temveč jim cvetje v dober razloček naravnega od umetnega vina služi. Ako vino v omenjenem času onega cvetja ne pokaže, ni vino, ampak le na videž vinu enaka tekočina. V splošnem se pa ljudje, posebno krčmarji, za kan niti ne zmenijo, ako-ravno jim vino v sodu vedno slabeje postaja, po njih izrazu „po nizkem diši". Oni izraz je tudi popolnoma opravičen, kajti čim manj je vina v sodu, tem slabeje postaja, ker je množina kana proti oni vina zel6 velika in se še v vinu nahajajoči vinski cvet in druge snovi tem hitreje razkrojijo.
Kakor razvidno, kan vino gotovo popolnoma pokvari, ako se mu za časa v okom ne pride, naj si je vže preje dobro in zdravo bilo.
Zrak zamore vinu tudi po drugem načinu škodovati, to pa da mu vinski cvet v ocetno j kislino in to zopet v oglenčevo kislino spremeni, \ tako da vino pri tej spremembi ne le šibkeje, ampak vedno bolj kislo postaja in se jčestokrat popolnoma v ocet spremeni, Temu pa ni le sam kislec zraka uzrok, ampak tudi snovatelj kisle vrveži: tros cika „mycoderma aceti." On pride tudi le na površje vina v podobi mrežice, kakor kan, kajti zrak jima je obema za življenje neobhodno potreben. Ako jima dohod zraka t. j. kisleca zaviramo, bodisi s pomočjo posebnih strojev ali drugih pomočkov, tudi ako ju v tekočino potisnemo, jih s tem v življenju zaviramo ali celo popolnoma umorimo. Tros cika se veliko raje na vino naseli kakor oni kana; kajti on ne zahteva toliko živeža in je v stanu tudi pri večej množini vinskega cveta živeti, kakor tros kana. Velika množina vinskega cveta jim je pa škodljiva.
Da sta nam oba trosa jako škodljiva in tros cika škodljiveji od onega kana, ni dvomiti. Veliko nam mora na tem ležeče biti, da naše vino onih škodljivih trosov obvarujemo, jim vhod na vina zaviramo, in ako so se vže naselili, da jih brž kot mogoče iznad vina spravimo in se s tem čedalje veči škodi ognemo. Ia rečenega je vsakemu razvidno, da oni vinu škodljivi trosi le na površju vina škodijo in le tukaj, kder jim zraka ne zmanjka, žive. Tedaj njih življenju popolnoma nevgodno podlago napravimo s tem, da vinu nobenega mirnega površja ne pustimo in zraven še ves zrak iz soda spravimo, kar prav lehko s tem dosežemo, da sode do vrha napolnimo, dobro zamašimo in tudi naprej vedno polne in dobro zamašene držimo. Uže naseljeni trosi kana ali cika na vino pa naj se hitro iznad vina spravijo. Povedal sem, da jima je velika množina alkohola na površju vina škodljiva, in to kakor hitro ona več nego 13% znaša. Prav lehko nam je one trose s6 z vodo pomešanim alkoholom pomoriti tako, da s pomočjo na spodnjem koncu zavihane cevi nekoliko močnega alkohola na vino vlijemo. Dokler se na površju vina več nego 13°/0 alkohola nahaja, ni straha, ali oni na vino vliti alkohol se precej z vinom zmeša, in s tem površje vina zopet trosom ugodno postane. Da se pa temu v okom pride, se večkrat nalivanje prav malih množin alkohola na vino ponavlja. To sredstvo je posebno krčmarjem priporočljivo ; navadnemu vinorejcu bi pa ceneje žveplanje vina nad mirnim površjem bolje vstrezalo in to tem bolj, ker bi se moral pri ohranjevanju praznih sodov, vrelnih kadi i. t. d. tudi žveplanja posluževati, da se s tem plesnji in skitanju sodov ogne. Žveplena sokislina, ktera se pri gorenju žvepla v podobi plina razvija, je trosom, kanu, ciku, plesnji i. t. d. jako strupena, da jim ni mogoče v njej živeti. Tedaj, kakor hitro oni plin
nad mirno površje vina spravimo, pomori na vinu nahajajoče se trose. Ker pa ima žveplena sokislina do kisleca zraka veliko sorodnost, se ž njim spojena kot žveplena kislina na dno soda poleže, vsled česar površje vina zopet trosom ugodno postane. Da se pa to ne zgodi in se trosi ne naselč, nam večkratno žveplanje v tem zamore pomagati.
Sejiuovi. 2. nov. Straden, Podčetrtek, Vitanje; 3. nov. Kleh nad Radgono; 4. nov. Maribor, Pi-šece, Selnica na Dravi; 6. nov. sv. Janž pod Ar-vežem, sv. Lenart v Slov. gor. Nova cerkva, Brežice, Rečica, sv. Vid pod Ptujem; 8. nov. sv. Peter na Otersbahu.
Dopisi.
Iz Trsta. (Tabor v Dolini.) Stan in položaj Slovencev na jugu ob Jadranskem morju je težavnejši, kakor na severu ob nemški meji; zanemarjeni od vlade, morajo se boriti proti nasilju Lahov in za vsakdanji kruh, kterega jim goli Kras le v pičli meri daje. Pa vendar so iskreni domoljubi in zvesti sinovi Avstrije. Tega sem se najbolje prepričal preteklo nedeljo na „taboru" v Dolini blizu Trsta. Bila je zares blaga misel društva „Edinosti", poklicati ljudstvo iz tržaške okolice in iz sosedne Istre na velik zbor, da bi razodelo svoje domoljubne občutke nasproti rogo-viljenju Lahonov, kteri neprenehoma delajo izdajue naklepe, in da bi očitno izreklo svoje tirjatve in želje. Zala ves Dolina bila je cela z zelenimi vejami in slovenskimi zastavami (kterih je bilo nekoliko stotin) krasno okinčana, in ves popoldan so pokali možarji. Mično je bilo gledati, kako se je v dolgih procesijah od vseh strani shajalo ljudstvo v razni narodni obleki. Nabralo se je okoli 10000 ljudi, med njimi 100 pevcev, ki so večjidel kmetijski fantje. Že njih pesmi pred zborovanjem oživile in navdušile so vse nazoče. Ob treh naznani predsednik, g. Viktor Dolenec, da se tabor začne in predstavi vladnega komisarja iz Kopra. Ko vladni komisar zbor vljudno pozdravi, ter obljubi, da bo slavna vlada skrbela, izvršiti tirjatve in sklepe zbranega naroda, razvedrijo se vsem obrazi, in tisoč in tisoč jezikov klicalo je „živio"! Tako prijazno in spodbudljivo še pač na slovenski zemlji menda ni noben vladni komisar govoril. Za njim je nastopilo zaporedoma šest govornikov, — četirje gospodje in dva kmeta, — kteri so z jedrnatimi tehtnimi besedami razpravljali razne točke in predmete, ter razkrili vse občutke, želje, potrebe in tirjatve slovenskih in hrvatskih Primorcev. Kako dobro sojo zadeli, in kako so revnemu ljudstvu govorili iz srca, pričalo je tudi, da jim je že med govorjenjem in zlasti po končanih govorih glasno pritrjevalo, in burno klicalo : „Dobro,to hočemo, ž i vi o - ž i v i o"! Marsikteremu videl sem solze v očeh. Točke, ktere so se enoglasno in navdušeno
sprejele, so sledeče: 1. Pismo do njih Veličanstva, v kterem izrečejo Primorci svojo udanost in zvestobo do cesarja in Avstrije, ter protestujejo zoper izdajstvo in hujskanje one laške stranke, ktera hoče Primorje od cesarstva odtrgati. 2. Sklepi za združenje cele Slovenije, in kako bi se naj pospeševalo narodovo blagostanje in gospodarstvo. 3. Tirjatev slovenskih šol za tržaško okolico ter šol za Istro, kjer še jih v mnogih krajih po-manjkuje. 4. Vlada naj na bolji način, kakor zdaj, skrbi za pogozdenje goličav na Krasu in v Istri. Do vrba je navdušenje prikipelo, ko je na koncu prebral tajnik društva „Edinosti" 32 telegramov iz raznih slovenskih krajev (eden tudi od dr. Blei-vveisa, dva od Mozirskih rodoljubov, eden od „SI. Gospodarja" v Mariboru), kteri so nam donesli pozdrave od daljnih milih bratov. Po taboru je trajalo petje v pozno noč. Lahoni v Trstu pa so se ta večer neki vsi poskrili, ker je nekdo raztrosil glas, da prilomasti na tisoče Slovencev nad njih. A miren Slovenec ni razsajavec, — naj vlada izdajicem odbije rogove!
Iz Celja, (f Fer do Koče v ar.) Nemila smrt nam je pokosila zopet vrednega sina majke Slave: navdušeni Slovenec in naš pisatelj g. Ferdo Ko-čevar rojen v Žalcu poleg Celja je v 46. letu svoje starosti 11. oktobra t. 1. vmrl v Feldhofu pri Gradcu. Komu je neznan „Mlinarjev Janez, slovenskijunakalivple menite 11 j eTeha r-čanov"? „To delo, ktero je ranjki Ferdinand I. 1859. spisal, so naši časopisi hvalili in grajali, nekteri zmerno in krotko, drugi zopet strastno in gnjevno, potem pa so zaprli pisatelju pot javnega odgovora, da je bil primoran, v zagrebških „Narodnih Novinah" se oglasiti zoper pretresovavce ter se potegniti za svoje poštenje". Tako so pisale „Novice" v 1. listu 1. 1860. — Zraven tega je spisal drugo knjigo, ktero je družba sv. Mohora 1. 1872 izdala, namreč: „Kupčija inobrtuija, denar in blago. Iz nekega pisma do svoje sestre v Celju sprevidim, da je ranjki iz Zagreba (kjer je opravljal, če se ne motim, službo pregle-dovalca pri državnem knjigovodstvu) odpisoval v „Slov. Narod" pod zuamnjem p, ravno tako je tudi dunajski katoliško konservativni list „Vater-land" dobival iz njegovega peresa svoje dopise pod Čerko: K. V rokopisu je zapustil: etimolo-gično razpravo, spisano v nemškem jeziku. Skušal je namreč dokazati, da vse besede, ki imajo v svojem steblu enaki glas, si morajo tudi v pomenu enake biti. V predgovoru k tej razpravi piše, da je 1. 1870 o tem predmetu v slov. jeziku nekaj priobčil. Znajšla sta se dva presojevalca, eden in sicer jezikoslovec, je djal, da to, kar sem spisal, je pustna burka; drugi pa, nestrokovnjak, je sodil, da to je ženijalna misel. (Rokopis shranjuje sestra ranjkega v Celju). To poslednje njegovo delo mu je tudi gotovo življenje prikrajšalo. Ranjki Ferdinand, ki je slovensko svojo domovino tolikanj ljubil, vendar tega ni dosegel, da bi nje- i
govo truplo počivalo v domači zemlji! Priporočamo ga Slovencem in našim bratom Hrvatom, v hvaležen spomin!
Od zgornje Kungote pri Mariboru. Tukaj so predpretečeno nedeljo nekdajni naš župnik in zdaj v pokoju živeči č. g. Jož. Bohanec obhajali zlato sv. mešo. Obilna množica ljudstva je prišla redke slovesnosti se udeležit. Ali tudi tatovi so isti teden hoteli veselico imeti. Precej drugi večer ulomili so v klet Wiesthalerjeve gostilnice in odnesli polovico ondi hranjenega svineta, ter okoli 20 funtov zabela. Vendar tega jim je menda še premalo bilo, v petek večer pridejo še v farovž iskat ostankov od zlate gostije. Najšli so sicer le malo v shrambi, kamor so štrli, odnesli pa vendar ves svinjski in masleni zabel, kolikor ga je župnik imel. Videti je, kakor bi dendenešnji tatvina se štela med proste obrtnije (freies Gewerbe). Vsaj pa si zreli tički lehko mislijo, poleg ruske prislovice: Nebo visoko, a žandarji daleko. Jaz menim, da je sedaj v Bosni občna varnost bolj oskrbljeua, kakor pri nas doma!
Iz Hotinjevesi pri Mariboru. Nesrečni posestnik Paul Kamšek (ne Ramšek, kakor je bilo v zadnjem „Slov. Gosp.") bil je uže pred 3 leti enkrat v Grački norišnici. Ker so ga ondi nekoliko ozdravili, ga je njegov oče v Frauheimu na svoje posestvo v Hotinjivcsi oženil. Mesec dni pred nesrečno smrtjo se mu je pa zopet začela pamet mešati in je res v svoji blaznosti najprej si žile na rokah prerezal in poznej se obesil. Bog mu bodi milostljiv! Nekateri gospodarji imajo navadno v jeseni po deteljiščih pasti in pravijo, da po mrazu umorjena detelja živini ne škodi. Pogosto pa temu ni tako. Če ni salmijaka brž pri rokah, pomaga, pravijo, tudi petrolej? Nekemu kmetu je napihnilo 3 vole, in ker ni imel druge pomoči, vlil je v vsakega J/8 litra petroleja in otel jih je pogina!!
Iz Šaleške doline. Naša sicer majhna pa lepa dolinica se je letos prav dobro obnesla: dala je nam dovolj žita, korenja, repe, sočivja, vsake baže sadu in tudi vina so ljudje več dobili nego so pričakovali. Krompirja ni bilo nič kaj veliko in še, kar ga je, je voden, slab. Marsikateri kmetič se bode letos oddahnil in bodisi z vinom, pšenico, tolcekom ali pa z živino zaostale davke in v preteklih dveh letih narejene dolge bolj lehko plačal. Koliko ložeje bi pač tukajšnjo ljudstvo shajalo in se živelo, ko bi le nekoliko bolj na sadje- in trtorejo gledali in svoje vinograde zboljševalo in s pridelki umnejše ravnalo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Sedaj vidimo, da nesrečni dualizem ne sodi za Avstrijo; ne kaže, da bi v cesarstvu samo Nemci in Magjari kaj veljali, drugi narodi, zlasti slovanski, pa se za dveri postavljali ali na steno pritiskali; hrabra naša vojska je slavno storila konec turškemu nasilstvu in zasela Bosno in Hercegovino, nepokritih stroškov je tukaj
še 25 milijonov. Toda ustovoverni Nemci in Mag-jari nečejo Avstriji pomagati do Bosne in Hercegovine; čejo, da se deželi sultanu vrnete, naša vojska skliče domov in mislijo to doseči z tem, da državni zbor na Dunaji pa tudi v Bndimpeštu ne dovoli novih 25 milijonov za posedenje turških dežel. To pa utegne mero ustavovernih in magjar-skih grehov proti Avstriji do vrha napolniti. Videti namreč je, da so cesar trdno sklenili Avstrijo povečati z turškimi deželami, doma pa mir in spravo med vsemi narodi in deželami hitrej ko mogoče dognati. Ker se temu državna zbora upirata, utegnejo priti ministri, ki bodo obadva razpustili in na celo novi podlagi razpisali nove volitve. Odločba mora brž nastopiti, kajti 7. nov. so sklicane delegacije in tedaj je treba, da pred nje stopijo novi ministri. Ali Depretis jih je do sedaj na Dunaji med liberalci zapstonj iskal, čeravno je to od cesarja dobil naloženo, v Budimpeštu pa hočejo poslanci Tiszaja celó na tožno klop djati, zakaj je privolil v marširanje v Bosno. Zmešnjava je pri dosedanjih liberalnih gospodih res velika, še večji pa strah sladko gospodstvo zgubiti, to tem bolj, ker je češki vodja dr. Rieger prišel na Dunaj, kder skuša vse proti ustavovercem in Magjarom združiti, tudi Poljaci so se mu začeli bližati. Naši turkoljubi so torej imeli prav, ko so se bali, da jim bo Bosna in Hercegovina še vrat zavila! Bog daj !
Vnanje države. Rusi so hteli vse Bolgare v eno knježevino združiti, a turkoljubi temu niso privolili in Rusiji žugali z vojsko, Rusi so odnehali, med tem pa Bolgare marljivo zbirali in orožali in sedaj 18. okt. je teh kakih 24.000 mož z 24 ka-noni vdrlo v Macedonijo tamošnjih svojih bratov otet in velikej Bolgariji pridobit; uže so pobili 3 bataljone Turkov in 8 turških vesi požgali, približali Seresu na jugu in pretijo razdreti železnico od Mitrovice v Solun; glavno zbirališče imajo v Ko8tendilu, kder je 10 kanonov in 6000 angleških pušek založenih, poveljniki so Petko, Bogušič in Ivan Mlinov, mnogo ruskih oficirjev in prostovoljcev jim pomaga. Turški sultan je hipoma iz Azije poslal 15.000 mož, ob enem poživlja vse Turke v Macedoniji na boj proti kristijanom; strašne reči se pripravljajo. Tudi je sultan od Angleža naščuvan Ruse obdolžil, da so vsega krivi. Vsled tega kipi srd med Rusi in Angleži tako, da so ruski oficirji v Burgasu angleškega konzula grdo natepli. Dalje so Rusi novih 60.000 mož začeli iz Odese prevažati v Bolgarijo in v Besarabiji stoji general Nikitin z 30.000, vsak trenutek pripravljen od-rinoti. Carigradu, kder stoji 105.000 Turkov, so se Rusi zopet bliže pomeknoli pa tudi Angleži z svojimi ladijami. Angleži iščejo zaveznikov, moled-vajo v Parizu, v Rimu, Berolinu, najrajše bi pa Avstrijo pridobili; do sedaj zapstonj in mogoče je, da bodo mogli Turka pustiti Rusom ali pa pričeti vojsko. Afgani8tanci držijo z Rusi in se An-
gležem močno grozijo, ti hočejo v spomladi z 4 vojskami mahniti na Afganistan, kder pa utegnejo trčiti zopet na — Rusa! Po Nemčiji hudo razsaja policija zoper socijaliste, vse liste jim je pobrala, tiskarne zaprla, društva prepovedala; srditi soci-jalisti pa dopošiljajo pisma cesarju, da ga bodo ubili, jega in vso rodbino ! Na Spanijolskega kralja Alfonsa je nek socijalist iz pištole na ulici vstre-lil pa ga ni zadel ; mož je brez strahu zločinstvo obstal. V Severni Ameriki je strahovit vihar 500 hiš in 20 cerkva poškodil in mnogo ladjij potopil. V Egiptu je reka Nil železniški jez predrla in grozno povodenj pouzročila, 8 milijonov je škode, 300 ljudi mrtvih!
Bosna in Hercegovina. Ta teden bila je blizu Višegrada mala praska z turškimi razbojniki, 200 bilo jih je zajetih. General Filipovič ostane v Sarajevu, tudi jegov namestnik nadvojvoda Wurtemberg pride tje. Begunci se vračajo od vseh krajev, tudi iz Turškega. Mnogo naših vojakov je odšlo že domov. Šesta divizija in naš regiment Hartung je Sarajevo zapustil 27. okt. Zasedenje Bosne in Hercegovine nas stane 1. 1878 kakih 100 milijonov, vojakov je palo 4786 mož t. j. 3885 ranjenih in 235, od kojih nihče nevé kam so prišli. Največ je trpel regiment primorskih Slovencev 22. reg. Weber, namreč 377 mož, Belgier samo 21 in Hartung 41, potem 9. bataljon lovcev 60 in 27. bataljon 63. Koroški regiment Ma-rojčič je zgubil 43 mož. Zgube pred Bihačem in v Krajni še niso vštete !
Za poduk in kratek čas.
Zasedenje Hercegovine.
V. Bilo je 20. avg. precej rano, ko so gla sovi od brigade Scbludererjeve došli generalu Jovanoviču z poročilom, da stoji na višinah pri Črnicah pred turškimi vstaši, ki držijo v svoji oblasti goro Kremenac, Lokvačke vrhe, gradove in poslopja Hamze Rizvan bega ter tako pot v Stolac zapirajo. Število sovražnikov so cenili na kakih 5000 mož. Okoli 2. ure popoldne ste se obedve brigadi pri Črnicah združile in Turke pregnale iz Lokvačkih vrhov, kder so naši mnogo Turkov ubili in vse hiše užgali, iz kterih se je v nje streljalo. Proti večeru so potem naši dobili prost razgled na Kremenac gorovje in Rizvan-be-gova poslopja. Uvidevši važnost Kremenac gore prasneta še isto večer 3. bataljon Tirolcev in 33. bataljon nad njo, preženeta Turke in se ondi uta-borita, za njima pridrapljejo še kanonirji z kanoni. Pred seboj do Štolaca imeli so torej naši samo gradove Rizvan-begove in za njimi bolj na levo stran precej velik hrib, kder je bilo mnogo Turkov zašancanih; Turki so imeli dobre angleške puške, ki jako daleč in hitro streljajo. Rizvanova
poslopja so tudi bila močna okovarjena in Turkov natlačena. Jovanovič sklene napad odložiti do jutra 21. aug. ter ostane z obema brigadama na višinab pri Črnicah in na Kremenac gori. Po noči bilo je vse mirno in tibo; samo pridni kanonirji so dolgo delali, ker so kanone spravljali na višine, od koder so drugi den namerjavali sovražnika prijeti, kar so tudi res vse hvale vredno in tako izvrstno storilo, da so sijajno zmago naklonili av-strijskej vojski brez velikih zgub. Kajti komaj je soince 21. aug. prisijalo iz gora za Stolacem, uže so začeli naši kanoni grometi. Iz 12 Uhacijevih kanonov, med jimi bilo je 6 težkih, so streljali več ur neprenehoma, ogenj je strašan, šviganje krogelj grozno, šance se rušijo, zidi podirajo, hlevi in hiše gorijo; rujavi jeziki naglih plamenov za-svitavajo skoz črni dim visoko v nebo. Človek misli, da sred tolikega ognja živa duša ne stoji; toda turški vstaši vendarle v njem neomahljivo stojijo celih 7 ur; rajše umreti, kakor vmakniti se, zemlja in zidovje se trese, hercegovačkih Turčinov jeklena srca se ne ganejo; med groznim krikom: alah-alah, streljajo divje besnosti pijani ne zme ueči se za stotine mrtvecev na desni, na levi. Ko je general Jovanovič videl, da gorečih razvalin le neče zapustiti sovražnik, ga da naposled z bajonetom napasti. Grozen žvenkot bliskajočih se bajonetov zarožlja, par trenutkov potem vderejo hrabri naši vojaki naprej v razvaline, strelba utihne, ali boja je bil tudi konec, kajti v tem trenutku se raznese vstašem strašna novica, da jim katoliški župnik Musič z svojimi hercegovinskimi prostovoljci leze za hrbet in jih žuga zajeti. Grozen pobeg se prične. Turki popustijo razvaline in bežijo nos na vrat mimo Stolaca naprej v planine proti Gačkemu in Ljubinju. Toda vsi niso mogli uiti; 30 vstašev in Mustaj Rizvan beg bil je ugrabljen od Musičevib junakov. Na bojišču so pustili 300 mrtvecev, v gradu Hamze Rizvanbega, ki je tudi bil ubit, so naši vojaki pobrali več kakor 100 na pol zgorctih mrličev in jih pokopali. To je bilo največje pobitje hercegovinskih Turkov, najslavniša zmaga generala JovanoviČa. Še isto večer so starešine Stolački prišli milosti prosit, v grad zaprti major Pahner je pa bil pogube rešen, ko se mu je odprla pot do vode in doneslo potrebnega živeža. Sila je bila velika, ker so celó konje poklali in pojedli. Drugi den 22. aug. je zmagoviti Jovanovič obhajal svoj slovesni vhod v Stolac. Toda veselil se nihče ni tega. Pojdoč so naš' gledali strašne reči! Pogoste glave avstrijskih vojakov, nataknjene na kolib, mnogo trupel gnji-jočih kraj steze, grozen smrad iz vsake jame, vsakega grma, jim je naznanjal, kako so Turki tukaj divjali. Ves srdit je general Jovanovič vjahal v mesto, pregledal grad, pohvalil Pahnerja in jegove junake, izdajalnemu mestu pa naložil 100.000 fl. kazni in potem brž odjahal nazaj v Mostar. Na stezi iz Stolaca sreča nenadoma katoliškega župnika Musiča in jegove prostovoljce. Vse se čudi
nenavadnemu prizoru. Na krasno opravljenem sarcu sedi mož bolj kakor srednje pa krepke postave, jasnega lica, visokega čela, orlovskega pogleda, junaškega držanja, zavit v čarobno lepo jugoslovansko nošo po črnogorski šegi, to je vojvod Musič. Junak prijaše in pozdravi generala JovanoviČa, ki mu dostojno odzdravi in vzeme med spremstvo v Mostar. Zmaga avstrijske vojske pred Štolacem je turško silo v Hercegovini popolnem zlomila in potila, vse prebivalstvo, cela dežela se je našim potem udala brez znatnega upiranja!
Smešničar 44. Dekla je skledo zlomila, gospodinja se močno jezi in pravi: no, kako si pa vendar mogla tako lepo skledo zlomiti? Na to zgrabi dekla drugo skledo, jo vrže ob tla, da na kosce razleti ter reče: „mati, tako se je zgodilo"!
Razne stvari.
(Polit.-narod.-gospodarsko društvo) pri sv. Lovrencu v slov. gor. ima v nedeljo t. j. 3. novembra ob 3. uri popoldne občni javni zbor z primernimi govori in tombolo za ranjene. Vse ude in rodoljube uljudno vabi	Odbor.
(Mošta prenapil) se je Jožef Zajko in v mlaki poleg steze vtonil.
(V Savo padnil) je v Zidanem mostu nek delavec, rodom Čeh, ki se je namenil v Bosno odpeljati sreče iskat; predaleč je na rob železnice stopil in se v valove prekupicnil.
(Znorela) je 181etna deklica J. Murkova v Ptuji, v hudi vročici je po noči iz postelje všla in okoli blodila, še le 2 dni poznej so revo v nekem grabnu mrtvo najšli.
(SlivniŠki grof) g. Anton Brandis je na Tirolskem predal grajščino Forst za 33.000 fl. katero je rodbina posedala sem od 1. 1470. Grofi Bran-disi so si pravico pridržali, da smejo grajščino po 90. letu kupiti nazaj!
(Iz Sarajeva), kder je nek slovenski učitelj poprašal, ali bodo v Bosni snovali šole, odgovorilo se mu je, da se na to sedaj še ne misli, ker je drugih poslov veliko, da pa bo vsakako brž potreba po učiteljih velika, celo mohamedansko prebivalstvo sprevida, da bo treba poprijeti se hrvatske književnosti. Jako ugajal bi učitelj, ki bi hotel v Sarajevu privatno šolo odpreti. Sčasom bi jo gotovo prevzela vlada!
(Zlato meso) obhajal je naš rojak iu jezuit o. Weninger v Cinciuatu v Ameriki; mož se na-rodil v Selnici ob Dravi 1. 1805.
(Všla) sta tatova Kandušer in Guri iz ječe v Rogaču.
(Ubil) se je Juri Pospeh pri sv. Juriju na južni železnici, ko je v gozdu iz skale padnil.
(Viničarji obdarovani) bili so 4 v Lembahu nad Mariborom, vsak je dobil po 10 11. v srebru iz ustanove nadvojvode Jovana!
(Spremembe v Lavantinski Škojiji.) C. g. Janez Košar jo postal župnik v Doliču; č. g. Lovro Jan-
žekovič provizor pri sv. Jerneju v Razvanju; 6. g. Jož. Zadravec, kaplan v Laporju; č. g. Jož. Satler kaplan v št. Ilju v Slov. gor. Kaplanija v Šaleku ostane prazna; zboleli č. g. Franc Pukšič je v Gradcu; č. g. Fr. Šrol, župnik Svičinski ima sv. Jurija na Pesnici na skrbi!
(Dražbe III.) 6. nov. Janez Lajovec v Globokem 1253 fl. 8. nov. Franc Muršec v št. Lov rencu 2800 fl. Jožef Moser v Radvanji 6146 fl. 11. nov. Franc Cokel v Podčetrtku, Marija Klinar v Bratislavcu 3000 fl.
Zalivala.
Podpisani zahval juje se javno gospodoma: Fohnu in Polanšku, zapisovalcema pri c. k. sod-niji v Konjicah, da sta 28. okt. t. i. brez pomislika vstala in spričala, da podpisanega dobro poznata, Treba je namreč bilo za neko pravno stvar lega-liziranega podpisa pred c. k. sodnijo. Podpisani naleti na pristava (adjunkta) sodnije, g. Nema niča, ki je baje pravni doktor in je pred 2 me-secama v Konjice prišel. Pri poslu ligaliziranja omenjenega duč se je pa obotavljal, češ, da podpisanega ne pozna. Ker sta ga vsaj omeujena dva gg. zapisovalca poznala in mu prihranila trud, druzih — za g. pristava dovolj veljavnih prič istosti poiskati —, ki bi potrdile bile, da je podpisani pravi pravcati nadžupnik v Konjicah, jima naj te vrstice v zahvalo, drugim pa v ravnilo služijo!
Dr. lož. Ulaga,
nadžupnik in. dekan v Konjicah. l>oterlJne litevllhei
V Gradcu 9. novembra 1878: 15, 56, 28, 43, 58. Na Dunaju	„ „ 78, 32, 77, 40, 24.
_Prihodnje srečkanje: 9. novembra 1878.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
1 HI. = l"/,op va£. — 100 kilo = 1 cent, in 78 */, funta.
d
Franc Jesenko,
krojač v Mariboru,
Pfarrhofgasse Nr. 15 priporoča se za izdelovanje zimskih oblek po najnižji ceni in iz najboljšega blaga. Ob enem se zahvaljuje vsem svojim dosedanjim naročnikom in prosi, mu zaupanje še dalje ohraniti. Naročila iz dežele se vestno izvršujejo. C. g. duhovnikom posebno priporoča talarje: lepo izdelane, po prav nizki ceni.
I Valentin Zadnikar
pasar in srebrar v Ljubljani,
J se priporoča častiti duhovščini za izdelovanje' P cerkvenih posod: krasno ciziliranih monštranc,. (|ciborijev, kelbov, dalje izdeluje svečnike,! I posrebreue, tudi rumene iz tompaka, ki sel I svetijo kot pozlačeni, poten» svetilnice, kadilnice in posode iz najfiuega cina za sv. krst.] | 3C Stare reči so tudi kar je moč po nizki i ceni v ognju zlatč in srebrč. 3—3;
Mesta	Pšenica		«		Ječmen		Oves		j Twsica		Proso		Ajda	
	fl	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	6	30	4	50	4	40	2	20	4	50	4	40	4	60
Ptllj . . .	5	40	3	70	3	70	2	50	5	10	3	70	3	60
Varaždlu	5		3	50	3	20	2	60	3	30	3	40	3	20
Dunaj U ¿	8	4(1	6	90	7	20	6	60	6	45	6	85	—	—
Pest J2 5	8	40	5	00	6	55	5	33	5	35	—	—	—	—
II
Naznanilo.
6. novembra 1878 ob 11. predpoldnem bo ? Makolskem farovžu 17 polovnjakov dobrega, po sv. Uršuli branega cerkvenega Ivina po dražbi ali z posodo ali brez poli'sode prodanih.
priporočuje
JOŽEF BEUGLEZ
trgovec z sukneiiiui, vsakdanjim in modnim blagom
v Mariboru na velikem trgu, na voglu stolne ulice,
celó novo ravno kar iz Brila (Brilon) došlo blago za suknje in hlače, črui in barvani tuskin, ttlfel, peruvijeu, veliko zalogo razne oblečne robe, rips, flanel, lUster itd., vsakovrstne barhante, perkalje, višnjelarsko blago (Blaudruck), tkanine, platno; črni rips, ka-šernir, itd. — P. n. duhovščini priporoČujem posebič svojo bogato zalogo težkega, pravega blaga za suknje in hlače, črnega pa 3_3	tudi raznobarvanega.
Obrazcev pošljem brezplačno na dom!
_
Dobra sol.
Obče čislano privatno sol, ki je za 14% boljša od morske v Piranu, ter navadno sol v gručak več kakor nadomestuje, dopošilja lepo posušeno in v žakljih trdno vloženo po najnižji ceni iz svoje solne zaloge.
Itiiper-t Jud ' 1—8	v Celju
»S
Priporočujem
vsim čč. gg. duhovnikom in cerkvenim predstojnikom vsakega reda cerkveno delo, cerkveno mizarsko, podobarsko in zlatarsko, novo in tudi staro, delam prav izvrstno in po najnižji ceni. Priporočujem se tudi mizarskim stavbarskim mojstrom za izrezovanje in zlivanje ornamentov iz gipsa!
Janez Čuvan cerkveni mizar, podobar in zlatar
v Koroškem predmestji, Urbanski ulici Nr. 8, 3	v Mariboru.

loeeeeoeeeeeeeeošM
3-3
Cos. V'
kralj.
dvorni puškar
Ivan M. Erhart,
v Mariboru
priporoča svojo zalogo za darila v Božiču in novem letu.
Puške dvocevke od spredej za
nabijati iz železa od . . gl. 10 — Pnške dvocevke od spredej za
nabijati iz svila (drota) od Lefaucheux (lefošč) . . . Lencaster (lenkaster) . . .
Revolverje od.....„
Pištole dvocevke . . . fl. 2 „ enocevne . . . „ 1 Vedno se tudi nahajajo v kovrstni patroni, tudi patroni ljami in raketami za Lefaucheauz in Lencaster in drugi predmeti za lovce.
Popravljanje se zvišuje naglo in prav po nizkej ceni.

mm
6—10
Podpisana trgovca
i
priporočujeta veliko zalogo poljedelskih in gospodarskih mašin, posebno kot izvrstne pri-poznane mlatilnice na grianje z roko ali z vitalom, ki imajo plošnate ali okrogle klinčke; letos po izredno znižani ceni, namreč samo 100 fl. ena, to pa pri nas štacuni v Celju.	Prodajemo dalje raznovrstne čistilne mline,
vejavnike, trijerje za čistenje in prebiranje ple-velnatega in smetljivega semena, potem enojne in dvojne pluge najboljše izdelave, rezne stoje in rezne mašine po najnižji fabriški ceni. Se bolj cene take mašine od drugod dobljene so gotovo to, le ker so toliko slabše. — Naposled priporočata slavnemu občinstvu svojo dobro odbrano zalogo železa, okovov za okna in dveri, umetnih ognjišč, železnih peči, novih vagin ute-žev, posod za suhe in mokre reči, bakrenih in železnih kotlov za kuhanje svinjske hrane, dobro pozlačenih nagrobnih križevin kovinskih trug najlepše izdelave. Roba je vsa dobro odbrana, cena najnižja, postrežba točna.
Wogg & Hadakovits
trgovca i. železjem pri „zlatem sidru" zum goldenen Anker v Celju.
S

m
K
A *

popp

išiT