GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki
S-b©-V7-. 53.
JSTe \a7
, j-13.Xd.3a, 1899.
Leto VII.
Valilo na naročijo.
S i. julijem poteklo je prvo polletje in vabimo vse gg. naročni-* ke, kteri so si list ,,Glas Naroda'4 samo za ta čas naročili, da ga blagovolijo tudi v drugem polletju naročiti in nam kmalu doposlati naročnino. Dalje pa prosimo tudi, da bi listu pridobili tudi novih naročnikov. Dvakrat na teden, v pol letu 52 številk, gotovo za naše razmere ni veliko $1.50. Da je listu mogoče biti dobrim, potreba mu je denarne podpore, to je v naroče-vanju in točnem plačevanju naročni-ne, saj moramo tudi mi vse točno plačati. Upamo, da nam ostanejo stari naročniki zvesti in kmalu dopošljejo naročnino do konec leta 1899, a še pridobijo nove naročnike.
Upravništvo ,,Glas Naroda".
Xa zamorc« streljali.
St. Louis, Mo. 30. junija ,Po==1 Dr patseh1 v Carbondale, 111., se brzojavlja, da so daix-s streljali na zamorce, kter«1 s > iz Pana, 111., privedli, da hi delali v Williamson County premogokopih, ko so ti nameravali iti v rov Frodonia. Ko so se bližali, so na uje ustrelili, dva moža sta se mr*va zgudila, 20 j,J ranjenih. Vse dopoludne je bilo ruti posamezno streljanje. Pripoveduje se, da so bili štrajkarji, kteri so na zamorce streljali sami zamorci in jih lani družba snm pripeljala, da so štrajk napravili ne-iiBpeš.ui, a potem so se pridružili Uniji.
Tovarnar ji s železom se se podali
Pittsburg, 3<). junija. V imenu,Association of Iron A- Sheet Steel Manufacturers'je tajnik John Jeratt danes jwjdpisal novo zaslužno lestvico ,,Amalgamated Asso-ciation ol' Iron »V Steel Workers", po tej dobi 2~>.0<M> delavcev poboljšano p I ačo za 10 odstot, enako število pa za 1"» odstot. Enako so podpisali pogodijo: James H. Nutt za American Steel Hoop Co. in Republic Iron and Steul Co.; Zug and Co., Keyst< ne Rolling Mill Co. in Lonart Iron and Steel Co. Pričakujejo tudi, da bodo .'.rown et Co., Howe* Brovrn et Co., Oil-Weil Supply Co., Pittsburg, Forge and Iron Co., in Phillips, Meinick et Co. pogodi »o podpisali.
Dosedanja pogodba potečo opo-lunoči in &e pripoveduje, da več to-vamarjev ne bode plačalo novih zaslužkov in raje delali z skabi, HVoje unijske delavce pa na ulico postavili.
Občega štrajka pa pač ni pričakovati, ker imajo tovarne se železom preveč opraviti, t«>raj ne bode težko od dela izločenim unijskim delavcem drugje delo dobiti. Tajnik John Williams od Amalgamated Association nemore jamčiti, da ne bodeStrajk nastal, akoravno ne upa, da ne bodo prišlo do resne borb«; organizacija je zmožna borbo vzdržati in v blagajnici imajo dosti denarjev, tudi so PittBburškem okraju v poslednjem letu preosno-vali krajevna društva.
Tovarne za belo ploščevino bodo danes po noči zatvorili dokler društva ue glasujejo o predlogih kompromisa. Vse kaže, da bodo ti predlogi z veliko večino zavrženi.
Štrajkar ustreljen-
St. Louis, 30. junija. Ko je danes večer pet neunijskih delavcev šlo na delo v Union livarno za železo, jih je hotelo nekaj štrajkar-
jev pregovoriti, da ne bi to storili, ker pa to ni nič pomagalo je štrajkar Gus Zensch vrgel opeko za I llmanom (skahom), nakar ga je ta ustrelil. Potem je nastal kratek pretep in na obeh straneh so bili ljudje ranjeni z nožmi. Policija je Zenscha prinesla v bolniš-i- co, ali zdravniki so rekli, da je smrtno ranjen.
Razmere služabnikov trolley železnice v Brooklvnn.
Razmere med služabniki trolley železnice v Brooklyuu so bile poslednji teden zelo napete; ljudje so zahtevali lOurno delo, družba pa ni hotela nič čuti o tem. V soboto Me je s predsednikom Brooklyn Papids Transit Co., pogajal Win. H. \V. Webster, komisar državnega mirovnega bi dišča. Oba sta dobra ' Sobna prijatelja in se prijazno razgovarjala. Webster je zogotav-ljal predsedniku, da služabniki izvan desi-turnega dela nemajo posebno važnih zahtev, ktere je odobriti. Po t" 111 razgovoru sklepati, je vendar mogoče, da ne nastane štraj«.
Strajk spodletel.
P i 11 s b u r g, Pa., 2. julija. Do
napovedanega štrajka v Carnegie tovarnah v Homsteadu ni prišlo. Ivo je včeraj prišel odbor unije, da bi ljudi zvabil v splošen štrajk, sledili so njihovemu pozivu samo štirje možje. Vse tovarne delajo dalje s polnim moštvom.
Kako delajo, a r d n t , Idaho, 2. julija. Dogodki minolih tednov nam jasno kažejo vrednost takozvane proste ustave, ako se položi njeno varstvo v roke brutalnega brezozirueža, kakor generala Meriama in sleparskih uradnikov, kakor governer z vsemi njegovimi privrženci, sodniki, šerifi, maršali itd. Ko je sodišče odklonilo .,habeas corpus" povelje proti samovoljnemu postopanju Moriama se je čutil popolno varnega in divjal vCoeur d'Alenepokrajini, kakor kak poten tat starega veka v pod-jarmljeni deželi.
Rudarjem prijazni časopis ,,Mul-lan Mirror'4 so kratkim potom ugonobili in njegovega urednika Steve 11 sa vrgli v „Ball Pen' imenovano ječo, ker je objavil sramotno stanje tega kraja. Njegova soproga je skušala časopis nadaljevati, da bi preživela sebe in troje otrok. Nato je prihrula v hišo stotnija vojakov in zaplenila 18 zabojev črk in vse razdejala. Zena nima sedaj s čem živeti. Ulnmili sov unijsko dvorano in razd jali vse hišno orodje. Denarno omaro Burke Miners unije so razstrelili in oropali $1200, ktera svota je bila namenjena za žrtve posilne pravice in njene bližnje sorodnike.
Mašinisto in brizgalničarje Burke rudnika, kteri so nameravali štraj-kati iz sočutja do štrajkarjev, so povabili k zborovanju. Koso bili v dvorani, stopil je častnik na govorniški oder, vzel iz žepa uro in rekel, da jim da 10 minut časa se odloČiti takoj iti na delo, ali pa prenašati posledice. Pred vrati je stal oddelek vojakov čakaje povelja častnika. Nek mož, po imenu Devine, je prišel v Wallace na dan razstrelbe, da bi si dal izdreti zob. Zaprli so ga in vtaknili v Bull Pen, kjer je vsled brutal uega ravnanja umrl. Ko je čutil, da se mu bliža smrt, zahteval je, da bi smel govoriti z svojimi prijatelji in zamogel določiti o svojem premoženju. Niso mu dovolili prošnje, celo duhovnika niso pustili k njemu.
Nekemu drugemu ujetniku v Buli Pen se je zblodila pamet, mislil je, da bode obešen, ako ne ovadi ne-ktere pri eksploziji 20. aprila navzoče ljudi. Poslali so ga v noriš-
nico. Na transportu je skočil v reko in zamorski vojaki so ustrelili z valovi borečega. Veliko popolnoma uedolžnih ljudi so zaprli, ž njimi najkrutejše ravnajo, da bi kaj izpovedali, kar niti ne vedo. Vjetnike prisiljujejo, da morajo delati v rudnikih in opravljati razna dela, "kdor se upira, zapro ga posamezno in postijo ob vodi in suhem kruhu. Coroner France izvršuje že več tednov skrivna zaslišanja, pri kterih z smrtnim preteujem ljudi prisili, da izpovedo proti svojimi tovariši tako, kakor on hoče.
Razmere v Bull Pen bo grozovite. • >00 ljudi je na najnearamnejši način skupaj natlačenih. Hrano, ktero jim dajejo, je neužitna in radi teg;. je že več zaprtih umrlo.
Iz teh kratkih podatkov jo razvidno kako vrednost ima slobodna ustava pod vojaško diktaturo, (čutijo pa tudi že, da so šli predaleč ter skušajo odvaliti odgovornost. Za vse te nesramnosti je odgovoren predsednik Zjed. držav, Viljem Mc-Kinley, ker je spustil uad delavce pozverinjene vojake in sicer zato, ker so mu njegovi kapitalistični gospodarji, od kterih je odvisen, tako veleli. Soldateska je povsodi enaka bodisi pri potentatih ali ljudovladah.
South McAllister, S. T., o. julija. Za Missouri, Kansas in Texas premogokope so včeraj dospeli štirje železniški vozovi polni zamorcev iz West Virginije, kteri naj bi delali namesto štrajkarjev. Bati se je izgredov.
V C io velandu so se tudi duo 2. julija ponavljali nemiri. Nek skab-motorman, se je čutil razžaljenega vsled opazke potnika in takoj potegnil revolver, takoj se je zbralo obilo ljudstva in zahtevalo, da odloži revolver, namesto to, je pa skab ustrelil in zadel moža, kteri je uprav dete vozil po ulici v vozičku. Drugi skab motorman je pa zgubil kontrolo nad motorjem in v velikej hitrosti drl po ulici z vozom, potnikov se je lotil strah in so pričeli skakati raz voz in se pri tem poškodovali ; na voz skočivši policaj je voz ustavil in obvaroval vse večje nesreče.
Štrajk odložili.
Chicago, 2. julija. Štrajk v klavnicah bo odložili, ker so vodje uvideli, da se jim ne bode posrečilo vprizoriti splošen štrajk. Sedaj hočejo najpreje poskusiti unijo ustanoviti in do meseca septembra upajo priti tako daleč, da bodo zamegli staviti zahteve.
Razburjenje v Homestead.
Pittsburg, 1. julija. Velika razburjenost vlada med delavci Car-negievili tovarn v Homestead, ker je bilo od dela odslovljenih nekaj pudlerjev in kovačev Amalgamated Association of Iron and Steel Workers. Vršila so se zborovanja in pogovori o položaju, pripoveduje se, da je baje 2000 pripravljenih delo opustiti, ako ne bodo odslov-ljeni zopet v delo sprejeti.
Danes po noči so vse, izvan petih tovarn za belo ploščevino zaprli in to baje po vseh državah, ker od tovarnarjev predloženi zaslužek še ni odobren po uniji delavcev. Glasovanje se uprav sedaj vrši po raznih krajih in je baje upati, da v desetih dneh ali dveh tednih z delom zopet prično. Zatvorjenje tovarn ni posebnega pomena, ker vsako leto v tem času za nekaj tednov prejenjajo z delom. Ako bi se tudi obe stranke dogovorile glede zaslužka, bi delo sedaj počivalo. Vodje delavcev pravijo, da bodo odločno zahtevali obče povišanje za 20 odstotkov.
Skabi požiralci.
Springfield, 111., 1. julija. Tajniku United Mine Workers
<;nion, Ryanu, je poročal Thomas Jeremiah iz Carterville, da so tam 7. imorski skabi zapalili stanovanja imijskih delavcev in je vsled tega ] ričakovati obče klanje. Serif je za-1 r-Begel 200 deputijev in razpostavi ob premogokopih kjer delajo 'c, »norci, da prepreči pretepe, urad-i i Unije so članom svetovali, da ne hodijo k rovom.
tllinoiški governer jo dobil danes 1^-zojav od šerifa Graya iz Willian-s »n Countyja, kteri glasi: „('rno-1 )ltni premogarji so danes Btreljali Ivi vlak dospevši iz Pane, na ktereui s bili zamorci, in bila neka žena iMmrtena, 20 mož pa raujenih. Co-r .tier je izdal šest zapornih povelj. S. t m sem prijel tri može, a te mi j» množica ljudi iztrgala, konjsko ooravo vprežuih konj pa razrezala.
Med unijskimi ljudmi in skabi se jt vršila pravcata bitka, nad 500 s:relov je bilo izstreljenih. Kraj L niou je požgan. Pošljite mi puške ii. najmanj 200 pešcev."
Governer mu je odgovoril: ,,Po-šljein Vam 150 pušk in naboje, za-p.esežite dobre ljudi in poskusite, k r je v Vašej moči, da izgrede za-d išite in branite življenje in imovino ljudi."
Vojakov ne bode governer preje 00poslal, dokler šerif ne poskusi vsa sredstva v zadušenje izgredov.
Klanje pri Carter vile.
Marion, 111., 1. julija. Trije za norski skabi, kteri so bili včeraj pr Fredonia rovu v bližini Ca; v\' le ranjeni, bodo najbrže u:
i'*,
da j*; bih

D en ver, Colo., 1. julija Danes je pred višjim sodiščem glede ustavnosti osemurne postave pr šlo do govorov odvetnikov in sicer zastopnika kapitalistov in delava ih organizacij, potem so zasedanj zaključili do ponedeljka, sodniki » rekli, da bodo takrat tudi izdali lok.
Štrajk delavcev pri top; eah je nespremenjen. Štrajkarji t izjavili, da so odločeni za višji služek in krajši delavni čas štr;. ati do zime.
Sharon, Pa., 1. julijr Da si pridobe 20 centov več plač. hp lan, je danes ostavilo delo lOO. delavcev pri plavžih v Sharpsvi 11- . V sedmih plavžih so morali ogeri pogasiti, Stra,karji so uprizorili parado ?n imeli zborovanje. Posest; iki pre-te z importiranjem italijan- cihska-bov iz Pittsburga in Clewlauda, potem bodo pa gotovo nas ili pretepi.
Reading, Pa., 1. julija. Pomočniki puddlerjev E. G. Ilroo-ke Iron Co. v Birdsboro e- pričeli štrajkati, k^r 30 jim odrekli "»> ct. povišati plačo pri toni. Družba je dovolila 3-*> centov, a ne da :ii centa več.
Tenuenssee Coal and Iron Co. in Sloss Iron and Stepi Co. j-f zvišala zaslužek za 2.1 pri toni.
- v r w	i,
20 osob ranjenih po strelih iz pušk in revolverjev. Neka zamorka je ua mestu umrla. Oboroženi skabi se od včeraj po noči nahajajo na za-grajenem prostoru ter jih stražijo pomožni šeriti. Bati seje še bitke, ktere zaključek bode še grozneji, nego so bili dosedanji izgredi.
Le okoliščini se je zahvaliti, da vlak, kteri je vozil skabe, ni bil zavarovan po oboroženih stražnikih, da se ni ponovilo enako klanje kakor v Virden. Skabe se ženami in deco odločenim za Brush rov, niso naravnost tja poslali temveč čez Johnstown City, odkoder so morali dve milji marčati, na mar-čanju pa bili napadeni.
Carterville, III., 1. julija. Tukaj vlada veliko razburjenje vsled včerajšnjega krvavega boja unijskih premogarjev se zamorskimi skabi iz Pana. Ko so po noči dospevši skabi iz Union City marčali skozi naš kraj, so pričeli streljati na hiše, v kterih stanujejo unijski delavci, poslednji so pa tudi pričeli Btreljati, k sreči ni bil nihče ranjen. Skabov je bilo več na številu in po-guali v beg unijske ljudi, potem pa hiše zažgali. Unijski delavci so šli po pomoč in jutri bodo 600 do 700 oboroženih marčalo proti skabi. Unijski delavci pravijo, da se bodo borili na življenje in smrt.
Pana, 1. julija. Nad 600 zamorcev je od tukaj odšlo v poslednjih 48 urah in sicer v Alabamo, Virgi-nijo, Kansas, Iovvo in indijanski teritorij. Tukaj jih je le malo ostalo in še ti so dobili pretilna pisma, da naj odidejo. Tudi skoraj vsi belo-poltui unijski delavci so mesto ostavili.
Izgredi v Clevelandu.
Cleveland, 1. julija. Z razbijanjem voz poulične železnice, ktere oskrbujejo skabi, se še nadaljuje. Danes zjutraj je tolpa ljudi ustavila voz na Cedar Ave. Na njej sta bila Bkaba motorman in kondukter in štirje potuiki- S kamenji bo razbili okna, jeden skabov in jeden potnik sta bila poškodovana od kamnov. Skaha sta streljala, toda nikogar ranila.
ke prav prijazno sprejeli. Profesor Schurmau, kteri se je povrnil od izleta iz južnih otokov je prav zadovoljen o tamošnjih razmerah, po-sebno na Negros izvrstno deljuje civilna vlada.
Poročilo, da so poklali Spance na Balabac najbolj jugozatočnem delu Filipin, se potrjuje. Otok so rabili Spanci za kaznjence. Vstaši so napadli vojake, ko so bili sledu ji v cerkvi in do zadnjega moža poklali. Zeue so vjeli; jeduej sami od njih se je posrečilo uiti na Borneo.
Dopisi.
Poročila o p» ^a ih.
-- T	o. k	t- % *	i
x u i 1jiiuija.* junta je dobila poročila, da so bili Amerikanci ua severu in jugu od Manile tepeni. Junta poroča, da so pri Malebay severno od Para-naque vstaši zvabili 111 mož močno krd.l o Amerikancev v neko sotesko kjer so 97 mož deloma usmrtili, deloma ranili, osiale pa vjeli. Pri Calovcanu so vstaši obkolili ame-rikanski oddelek in vse do slednjega moža vjeli. Dalje poroča junta, da je nek filipinski agent na Japonskem kupil nove strašne torpede za rabo proti amerikanskimi ladijami v luki pri Manili. Tudi ima nalogo naročiti topove. (Menda pa ni tako hudo.)
M a 11 i 1 a, 30. junija. Vstaši se zbirajo pri San Francisco de Mala bon. Vsem domačinom v Imusu so naročili, da mesto zapuste, iz česar sklepajo, da nameravajo isto napasti. TopniČarke in četrti topni-čarski polk imajo nalogo streljati ua vstaše, kadar se prikažejo. Vojaki 9. pešpolka so pri Sao Fer-nandu zadeli ob Botnijo vstašev in jo razpršili. Vsa dežela je kakor velika blatna luža, v kteri pota čedalje bolj zginjajo. Danes odjadrajo v domovino 1. pešpolk iz Nebra-Bke in dve baterije iz Utah. 16. pešpolk seje danes med hudim de-ževaujem izkrcal in odkorakal v vojašnico v Manili.
Šole v Manili. M a n i 1 a, 2. julija. Jutri bodo tukaj odprli javne šole. kjer se bode poučevalo 5000 filipinskih otrok pod vodstvom Amerikancev. General Otis je uredil, da morajo vsi otroci hoditi v šolo, toda prisiljenja najbrže ne bode potreba, ker so Filipine! zelo ukaželjni. Otroke bodo vsaki dan jedno uro poučevali v angleškem jeziku. Nastanili bodo 7 amerikauskib učiteljev, med temi tri hčere padlega polkovnika Eg-berta. V šolah bodo praznovali španske cerkvene in amerikanske narodne praznike.
V Imusu, kjer so še pred kratkem vstaši od pokrajine Cavite imeli svoj glavni stan, postavili so civilno vlado b cerkvenimi slavno-stimi, kterih se je udeležil tudi general Lawton. Filipiuci so uradni-
Little Falls, N. Y., 1. julija.
Slavno uredništvo„G1. Naroda"! Vedno čitam dopise v nam priljubljenem listu kako se godi rojakom po širnej Ameriki in kako gre z delom, ker pa dosedaj še ni bilo nič čitati iz Little Fallsa, hočem nekoliko napisati. Kdor rojakov je že kedaj tukaj bil, mi bode gotovo pritrdil, da to mesto ni veliko kakor tudi prijazno ne, ravno tako tudi zaslužka ni posebnega. Tukaj je osem Knitting Mills, ktere pa sedaj prav slabo poslujejo. Rojakom nikakor ne svetujem, da bi sem hodili, ker j t; tukaj plača majhna, posebno pa za oue, kteri ne razumejo augleščine; ravno tako tudi rojakinjam, da naj nikari ne poslušajo laži, ktere sem in tja pišejo koliko ženske zaslužijo. Res je, da ženske zaslužijo malo bolje kakor možki, zato jo pa tukaj tu Ii obilo ženBh, ktere žt} sedaj za delo gledajp. Poznam nektere rojakinje, ktere se hvalijo, da so že po S30 na 12 dni zaslužile, ali to ni res, s takim hvali sa njem privabijo semkaj veliko slovenskih deklet in marsiktera se je že pokesala. Pač pa dve Slovenke nekaj več zaslužite in jedua prav ponoBiio hodi, kakor bosa, zakaj bi pa ne? — saj ona raztolmači Slovenkam kaj zahtevajo gospod boas, zato čast pa tudi od gospoda bossa plačilo dobi. — Ta ženska tudi dovoli, da so njena sestra a tem ože-njenim gospodom na sprehod vozi vsled česar se tukajšnji prebivalci zelo zgledujejo in na ušesa šepetajo. Ta gospica je pokazala, da se ona zna drugače na biciklu (kolesu) voziti, kakor Amerikauke. Nekoč se je tako nespodobno vozila skozi Main Street, da je imela vse polno gledalcev, a videl jo je tudi policaj ter opomnil: „You must not think that you are in the old County." Gotovo pa to ni bil oni polical, ki jo večkrat obišče? Ali ni to sramota? Tudi se zna nekaj Slovenk prav grdo pridušati in preklinjati, kar je res sramota. Veliko bi zamogel
najboljše
zahtevajte
Superior
StOCk • • pivo ktero
— . . je izvrstno
glede čistosti. Naprodaj povsodi.

Entered as second clas matter at the New York, N. Y. PoBt office October 2. 1893
„6LAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Apaeriko $3.—
^a pol leta..............$1.50
As Evropo za vse leto . . . gld. 7.—
„ „ „ pol leta----- 3.60,
♦ „ „ čutrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
,,iTiiis Naroda" izhaja, v.iako fed o in s~>boto.
„GLASNARODA
(,,Voice of the People") Will be is'jed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoBti
sc ne 'lat.snejo.
De ,ar uaj sebiagovoli posla ti [»o Mou >y Order.
Pi; spremembi kraju naročnikov rroBimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-mo nasi ivnika
Dopisom in pošilja tram naredite naslovom:
„Glas Naroda",
199 Greenwich St. New York City.
de napisati, ali za danes naj tu zadostuje, ker v listu tako vedno prostora primanjkuje za bolj koristne stvari. Pozdrav vnem rojaki>m po širnej Ameriki, tebi ,Glas Naroda' pa želim mnogo naročnikov.
Slovenski delavec.
Jenny Liud, Ark., 29. junija.
Gospod ureduik ,,Glas Naroda", blagovolite sprejeti kratek dopis iz našega kraja. Tukaj že dolgo časa štrajkamo, ali žalibog nobeden s* dosedaj še ni oglasil s kakim dopisom, da hi kaj o tem poročal, vsakdo se boji zameriti delavcem in podjetnikom. Tukaj štrajkamo zaradi Unije in to že od meseca mar ca, pa Se sedaj neverno nič kako bode. Naš superintendent si prizadeva na vse moči, da bi delavca pregovoril, da bi šli na delo, posebno nadleguje nas Slovence in posrečilo sa mu je, da je tri naše rojake zvabil in kakih 30 Angležev, ktere imenujemo skabe. Mnogo naših rojakov ima tukaj svoja poslopja postavljena na družbeni zemlji in vsem je poslal superintendent papirje s poročilom, da morajo v teku 30 dneh iti z družbene zemlje, ako neč^jo delati; ko je t& čas potekel, nam je zopet dal 10 dni odloga in zopet ta je potekel, sedaj bodemo pa res primorani se umakniti iz zemljišča, ako ne bode končan štrajk. Vsi oni, kteri so bili v družbenem stanovauju, so pa morali iti na c^o. Med Slovenci vlada velika bojazen, a vendar upam, da bodemo ostali neustraš-ljivi in raje šli pod milo nebo, nego da prestopimo ni^je naše delavske vzajemnosti ktera je prvi pogoj našega delavskega ljudstva. Ravno tako s« godi našim sosedom na Bonanza Iliper Coal Comp. dn Hanigton, Texas Kansas Comp. in Indian teritoriju, na muozih krajih se nahajajo skabi, a vendar upamo, da delavci zmagamo. Rojaki ostanite složni ker konečno bode vendar zmaga naša. Pozdrav rojakom po iirnej Ameriki, tebi „Glas Naroda4' kot našemu zagovorniku žel i m obilo vspeha v naprednem delovanju.
Premogar.
Bevier, Mo., 29. junija.
Slavno uredništvo, prosim natisnite teh par vrstic, da naznanim kako se nam tukaj v Bevieru godi. Tukaj že Atrajkamo od 22. maja in sicer samo pri našej družiti to je Kansas and Texas Coal Company, ker a* ta tako zelo liram Unije je naatal štrajk. Vedno smo bili mnenja da se bode družba podala, ali sedaj vidimo, da se ne bode še podala. Cel mesec so okoli premo gokopa delali ograjo in napravili rove kakor v vojni, da se policaji
za njimi skrivajo; po noči je vedno 50 policajev na straži. Zastonj niso delali oprajo, danes se je pokazalo zakaj so delali. Danes ob 10. uri zjutraj se je s postlmim vlakom pripeljalo 200 zamorcev, to je pa ljudi še bolj razburilo, in bati seje, da še kaj nastane. DoBedaj so v družili rovih še delali, sedaj pa vse vpije: „Ysi vun in na štrajk, zamorce pa proč spraviti!" ta glas je povsod i čuti kamor se človek obrne. Sedaj nas je štrajkalo kakih 500, ali jutri jih bode že 1500. Srčni pozdrav rojakom, posebno onim v Forest City, Pa.
John Slamich.
Razne ye3ti.
4. jnlij.
Praznik ,,neodvisnosti" so prebivalci Sew Yorka in okolice prav slovesno obhajali. Ze na predvečer je mladina prižigala ,,fire crakerje" in Btreljala, toda včeraj pa tako streljala kakor še pri Santiago naša mornarniea ni. Vreme smo imeli krasno, a tudi vroče, izletni prostori kakor Coney Island, Manhattan Beach, South Beach, North Beach, Glen Island in drugi so bili kaj dobro obiskani. Prevožni parniki, železnice in poulične železnice so mele obilo opravila. Ljudstvo se je na večer v mesto vračalo prav ,,židane volje". Lepe so bile parade in marčanja ter vsa javna in druga poBlopia v zastavah. Vsa policijska moč Nhw Yorka in Brooklyna je bila ves dan v službi, enako pripravljata vse ambulance po bolnišnicah m gasilci. Za vse te navede ne je bilo precej delu, ker nesreč vsled streljanja se je precej dogodilo in tudi več manjših požarov je bilo zanetenih po otrocih. Slovesno so obhajali dan 4. julija tudi na Kubi in Porto Rici ter kričali: „Zivela neodvisna Kuba!"
Velike številke.
Časnik ,,City Record" od ponedeljku^ azi^anja, da je imelo mesto New York dne 31. maja t. 1 $344,-t>36.932 dolga. Vrednosti pa na po sestvih 82.932,445.464, oBobnega premoženja 3545,806.555, toraj skupaj >3.478,852.028. Davka bode plačevati S2.G0 od tisoč dolarjev.
Jetnika nšla.
Dvojčka Sareuio in Nicola Tocci, ktera sta bila radi umora na policijski postaji v New Yorku zaprta sta te dni ušla. Spala sta zjutraj do šeštih, potem vzdignila vrata celice iz tečajev in jo pobrala na prosto, ne da bi ju kdo videl. Bil je jed' n najznamenitejih begov i? jetnišnice v zgodovini New Yorka. Brata sta nekega 171etnega fanta tako hudo obodla, da je kmalu potem v bolnišnici vsled prizadetih ran umrl. Zaprli so ju v jedno celico gorenjega nadstropja, ako« ravno je bilo v pritličju več celic praznih. Policija se izgovarja, da ju zato ni zaprla v pritličja v posebne celice, ker tam zapnejo le pijane vjetnike. Ker sta bila brata trezna, zapazila sta Dsj^rf^ t-?koi, da se dajo železna vrata l nekoliko naporom sneti in sklenila beg. Ko so našli guejzdo prazno, spravili so brzo na noge vso policijo mesta za begunoma. Nicola so vjeli v Central parku, njegovega brata pa do sedaj še ne.
Monopol pouličnih železnic.
Kakor se je te dni na borzi govorilo zjedinile so se newyorške poulične in nadpoulične želesnice z 8147,000.000 kapitala. Pravijo, da ae je tudi poulična železnica Brooklyn Rapid Transit Co. spojila z monopolom. Edini mož v New Yorku, kteri trdovratno trdi, da pri tej vesti o spojen ju ni besedice resnice, le stari skopuh Russell Sage. Ker se pa njegove izjavn ua-vadno smejo nasprotno tolmačiti, toraj tudi on potrjuje oinenj«no vest.
Metropolitan Traction Co. je sklenila njen kapital za 45 milijonov dolarjev zvodeuiti, kar s« je najbrže zato zgodilo, da bi pridobili delnice Gouldove nad poulične železnice. Dalje je izdala nadpoulič« na železnica 480.000 delnic v zne-
seku 818,000.000, ktere je pokupila neka tvrdka v službi Metropolitan Co. Z dobljenim kapitalom za nove delnice bodo baje gradili novi tunel pod East Riveriem, kteri bode vezal New York in Brooklyn. Ne-kteri trdijo, da bode od nove kombinacije tudi občinstvo imelo nekaj prednosti in sicer, da se bode lahko vozilo za 5 centov tudi v oddaljene kraje, ne da bi bilo potreba vozove menjati.
Velik požar v Suuiniitu-
Največji v zgodovini mesteca znani požar je izbruhnil 2. julija ob 3. uri zjutraj v Bkednjn nekega Italijana. V malo trenotkih je bilo poslopje v plamenu in hud veter je nesel žarke na vrsto lesenih hiš, kterih se je ogenj kmalu prijel in so do tal pogorele. Kakih 100 v teh hišah stanujočih osob je moralo v največji naglici in deloma sai;io v nočnih oblačilih bežati. Ognje-gasci bo z nevarnostjo lastnega življenja rešili več osob, ktere bo biLe v veliki nevarnosti pred plamenom. Prozročeno škodo cenijo na 8150.000. Nektere družine so zgubile vse imetje. Zavarovalne družbe so se že dalj časa vpirale pogorele hiše zavarovati, ker so bile znane kot nevarne.
Postil 48 dni.
U ti ca, N. Y., 2. julija. Po 4S-dnevnem posta je duhovnikHughes Perey prvič zavžil nekoliko jedi. Dne 15. maja se je pričel postiti in med tem časom ni izvan vode užival ni kake jedi. Duhovnik s tem postom ni nameraval posnemati posti Ice strokovnjak«*, marveč postil seje iz zdravstvenih ozirov. Da bi se znebil trdovratne kronične bolezni ni vedel drazega pripomočka nego post, ako je hotel ostati pri življenju. Kakor videti se mož ni zmotil, kajti njegova bolezen je skoraj popolnoma izginila in ako se okrepča od slabosti, k ter o je prouzročil dolgotrajni post, pot mi bode najbrže v kratkem času popolnoma ozdravel. Edina slaba
S^dica dolgega posta je ta, da je ov vid oslabel, toda zdravniki ijo, da se s telesnimi mr^mi povrne tudi prejšnji vid.
Zanimivo poročilo.
Iz mesečnega poročila državnega tajnika v New Jersey je razvidno, da so znašali dohodki države meseca junija 887.538 samo pristojbin za inkorporacije, proti $91.923 v prejšnem mt-s^cu. V minulem mesecu so v New Jersey inkorporirali sledeče zadruga: Standard Oil Co. #110,000.000; National Tub Co $80,000 000; Asphalt Co. of America $30.1»00000; American Writing Pup-r Co 825.000.000; Federal Printing lok Co 2O,O00.0UO; International Car Wheel Co. 815,-
000.000;	Edison Portland Cement Co. 811,000.000; Century Development Co. 810,u00.00O; American CicleCo. $9,000.000; Pennsylvania Sugar Refinery Co. 88,000.000; Riker Electric Vehicle Co. $7,000.-000; Guggenheimer Exploration Co. $0,000.000; Mexican Coal & Coke Co. 85,000.000; Xelton Co. 85,000.000; White Line Traction Co. 84,000.000; American Tastry & Manufacturing Co. 83,000.000; Cotton Oil & Fibre Co. 83.o00.00o; Atlantic Clay Co. 83,o00.000 in še več druzih z manjšimi kapitali. Od
1.	januvarja t. 1. Be je v državi New Jersey osnovalo 1179 novih korpo-racij.
Petrolej v državi New Yorku.
Rochester, N. J., 1. julija. Iz Le Roya se poroča, da bo tam navrtali petrolejeve vire, iz kterih prihaja zadostua množina olja, da se bode delo izplačalo. Že pred ne-kterimi leti bo navrtali petrolej, toda vrelec je bil preslab za izkori-ščevanje. Včeraj je vrtal Henry Thomas in našel zadostno množino petroleja. Dal je istega kemiku v preiskavo, kteri je rekel, da je olje izvrstno. Zemlja, kjer so navrtali vrelec, je lastnina Lehigh Salt. Co.
Mladi zločinci.
Shamokin, Pa., 3. julija. Levi Korbitsch, 9 let star, njegov sedemletni brat in John Zamblick sedem let star, so bili danes toženi uboja. Ti bo namreč kos železa djali na šine vsled česar je vlak skočil iz tira.
Karneval v Milwaukee.
M i 1 w a u k ee, Vis., 30. junija. Danes so tu v prvič obhajali karneval. Zjutraj je bila parada našemljenih, popoludne pa je bil shod, pri kterem so se ometavali s ,,kon-ieti". Bilo je 100.000 ptujcev v meBtu. Troti večeru je postalo več mladih fantov zelo razpo&ajenih, metali so moko namesto konfeti in z sajami črnili damam obraze. Kakih 20 razposajencev so zaprli.
Brali i 1 se »e.
C li i c a g o, 2. julija. John Ma-honey je bil že dalj časa jezen na gostilničarja Peter Loftusa. Z šestimi zloglasnimi tovariši je Ma-heney včeraj malo pred polunočjo napadel gostilničarja. Streljali so nanj z revolverji, pa tudi Loftus je imel pri rokah revolver in začel streljati na napadnike. Med tem ko je ostal gostilničar nepoškodovan, zadel je jedneg«, napadovalcev v sence, da se je mrtev zgrudil na tla.
Povoden j v Texasn.
D a 1 a s, Tex., 1. julija. IzCal-verta, Tex., je danes po telefonu dospelo prvo poročilo od srede, da je včeraj in danes na nasadih vto-nilo 30 do 00 osob; samo pet zamorcev je ostalo. V Calvertu viada velik strah. Vsi mostovi in železnice v niža vali vsega couutyja so razdjane in pridelki za letos popolnoma uničeni. Škoda znaša več nego milijon dolarjev. Na več milj da kič med večjimi in malimi reka-izgleda dežela, kakor veliko jezero.
Austin, IVx., 1. julija. V preplavljenih pokrajinah srednjega in južnega Texasa še vedno hudo dežuje. Reke še vedno naraščajo in vedno več dežele pokriva voda. Že-leznični promet na vseh večjih črtah je pretrgan in še po odtoku vode dolgo trajalo predno bodo zamogli izvršiti potrebne priprave. Pravijo tudi, da jo več ljudi vtoni-lo, kar pa dosed;.j še ni potrjeno. Lake Station, severno od tu je pod vodo in kakih 30 hiš je voda razdejala, tudi nektere male zamorske vasi južno od lleuipsteada so preplavljene. Minolo noč go sr. naveČ krajih vtrgali oblaki, kar je uničilo tudi pridelke višje ležečih krajev. Vse reko so izstopile iz bregov.
Pomanjkanje v krajih po povotluji prizadetih.
Austin, Tex., 4. julija. Prebivalci Brookshire in Weller County a so brzojuvili governor ju Savreu, da je na stotine osob brez živeža in podstrešja. Ker ni nikakega zaklada na razpolaganje, je naprosil župane v Autonio, Houston in Galveston, da prirede nabiranje dobro-voljnih doneski »v.
Houston, T>-x., 4. julija. Železni most Missouri, Kansas in Texas železnice pri Dewey čez Bra-zoz reko je minolo noč deroča voda odtrgala. Škodo nastalo vsled po-vodnji pri bombažu cenijo osem milijonov dolarjev, vso škodo l'ar-merjev pa cenijo nad 15 milijonov dolarjev. Iz Scaley poročajo, da je 42 palcev dežja padlo.
Ogromna škoda.
Austin, Tex., 30. junija. Velik del polja, na kterem prideljujejo bombaž, je pod vodo. Po zmerni cenitvi bodo letos 100.000 zavojev v vrednosti dva milijona dolarjev manj pridelali kakor druga leta. Posebno veliko škodo so napravile reke Brazos in Guadelupe z njiho-pimi dotoki. Mnogo železničnih in cestnih mostov je odnesla voda in povsod je ustavljen železnični promet. Reka Brazos je na nekterih krajih deset milj široka.
Vet* zamorcev ntonilo.
Dallas, Tex., 2. julija. Sedem zamorcev je iskalo zavetja na nekem farmarskem vozu, toda voda ga je odplavila in ljudi odnesla več milj daleč od suhe zemlje. Neka družba pogumnih mož iz Calverta je skušala zamorce rešiti, toda ko je skoraj dosegla ljudi trčila, je po vodi plavajoča kopica brunov proti vozu in ga razbila in vseh sedem osob je vtonilo. Pri Calveitu sta vtonila danes zjutraj dva zamorca, opoludne pa 141etni deček.
Reka BrazoB in njeni dotoki je videti kakor bi stala, in ako preneha deževanje, bode voda kmalu vpadla. V Waco voda že vpada.
Na močnem plavu se je danes podalo Več mož proti Hearn Bottons, ker o tamošnj h prebivalcih niso nič čnli odkar seje po^odenj pričela. Sedaj mislijo, da je povodenj tirjala 30 človeških žrt«>v. Poročila ravnateljev raznih železnic v Dalla-su potrjujejo prvotne vesti o škodi. Ista presega milijon dolarjev in trajalo bode več dni predno bodo zamogli zopet vpeljati promet na raznih železnicah. Telegraličen promet je tudi hudo oviran.
Dewey gre na Tirolsko.
London, 1. julija. Admiral Dewey bode šel v Trst na Primorskem, se izkrcal v tamošnj i luki in od tam podal na Tirolsko, da se v planinah odpočije in okreva. Pravijo, da se admiralovo zdravje ni zboljšalo odkar je ostavil Manilo. Njegov zdravnik mu je svetoval, vsaj za nekaj časa ostati na planinah, ker pri sedajnem zdravju ne bi mogel vstrajati pri javnih sprejemih v Z jed. državah.
Evropejske in drnge vesti.
B o r o 1 in, 30. junija. Začetkom novega stoletja bode Nemčija izdala nove poštne znamke. Isto bode podolgaste kakor amerikanske pri Columbovem jubileju. Na željo Viljema bode na istih predstavljena zgodovina Hohenzollerjev. Ri-sarije je izvršil nek Anglež in dobil zato 10.000 mark nagrade.
Glasgow, 30. junija. Kakor pravijo, je neka tvrdka v Clyde dobila naročilo, za amerikansko parniško družbo zgraditi novo la-dijo, namesto na skalah obtičalega parnika ,,Paris". Tudi še drugo ladijo bodo baje pričeli kmalu delati.
B e r o 1 i n, 1. julija. Število pri Heme v okraju Bochum štrajkujo-čih preniogarjev je sedaj narastlo na 7000. Dva bataljona pešcev, eskadrona konjikov in veliko število orožnikov je nastanjenih pri premogokopih, da pričnejo streljati na ljudi, kakor hitro najdejo za to k:ik povod. Poveljujoči general westphalskega vojnega kora Mi-kuseh Buchberg je osobuo prevzel višje povelju i štvo in vsakumu svojih 2000 vojakov.dal G0 nabojev.
Včeraj so bajekakitn GOštrajkar-jem odvzeli revolverje in dva govornika zaprli, ker sta pretepla nekega uradnika pri premogokopu. Izgredi se vrše, kakor v tem poučeni pravijo, na provokacijo Slum-movih agentov, kteri hočejo kovati ,,argumente4' za jetniški predlog, da bi ga prihodnjo jesen spravili do glasovanja. Ze dalj časa popreje so se policijski age n tj o okolu Herno potikali in hujskali med poljskimi delavci. Socijalistični poverjenci so to vedeli in ljudi javno svarili pred izgredi in nasilstvom, kajti ravno to je, kar vlada želi. Toda s varjenje je bilo zaman, ubogi Poljaki so šli na liunanice Viljemo-vim hujskačem in sedaj morajo trpeti zato. Sedaj še le spoznajo, da so soeijalisti prav imeli in zato so mirni. Importirane akabe, ktere vijaki eskortirajo do premogoko-pov nihče ne nadleguje.
Mnogo štrajkarjev so z njihovimi ženami radi „potepanja" po ,,šubu4' poslali v domovino in več žen so zaprli, kor so delile pozive k shodom in proteste proti prelivanju krvi. 1
Barcelona. 1. julija. Pri današnji otvoritvi municipalnega sveta so ljudje na cesti streljali na mestne odbornike, tri usmrtili, jed-nega pa ranili.
Ren lies, 1. julija. Kapitan DreyfuB je danes zjutraj ob 6. uri s m dospel. Videti je bil danes zdrav, toda utrujen. Njegovi Črni lasje so pričeli siveti, med tem, ko se u u brada na rdečkasto spreminja E.. je v čedni civilni obleki in stopal čvrsto po konci. Izkrcanje Be je izvršilo včeraj večer v Quiberinu, nekej vasi v Bretagni skoraj neopa-zovano. Vreme je bilo viharno in d- ževno in le malo ljudi je bilo iz-vni hiš ko so Dreyfusa prepeljali na kolodvor. S posebnim vlakom so se potem peljali proti Rennes. Tri kilometre pred mestom so izstopni, Dr«yfns in njegovi spremlje-alci so se vsedli v kočijo ter dirjali proti Rennes. Dospevši y mesto v . ili so se ne-pazovano po stranskih ulicah. Še le ko so dospeli
pred ječo, zapazila je množica, ktera je že od polunoči tam čakala, kočijo in vse navskrižem je kričalo: „Tn je!" Kočijaž je udrihnil po konjih, in predno se je ljudstvo zavedlo, izginila je kočija skozi odprta vrata jetnišnice.
Gospa Dreyfus je zvedela o prihodu moža in takoj prosila dovoljenja ga v ječi obiskati, kar so jej tudi dovolili. Snidenje dolgo ločene dvojice je bilo ginljivo. Dreyfus niti pojma ni imel o dogodkih poslednjih let.
M a d r i d, 2. julija. Poročila iz Valencije so skromna, toda iz dobljenih brzojavov je razvidno, da so se v soboto vršili razkačeni cestni boji med prebivalstvom in vojaki. Mnogo ljudi so konjiki podrli na zemljo in pohodili. Po trdovratnem boju si je vojaštvo osvojilo barikade. Iz Barcelone poročani izgredi se niso vršili v mestu, ampak v vasi Badalona. 1'smrteni niso bili občinski svetniki ampak izgredniki. llanjenih je bilo veliko število.
B a r c e 1 o n a, 4. julija. Nemiri vsled davkov bo so danes zjutraj ponovili. Poulični promet je ustavljen, prodajalnice pa zaprte. Orožniki m policaji so poskušali ljudstvo razgnati, ali naleteli so na trdovraten upor in bili varuhi javnega miru popolnoma nezmožni red vzdržati. Dva policaja sta bila ranjena. Zastopniki obrti so včeraj sklenili, da ne bodo plačali dodatni davek.
Peter bur g, 4. julija. Cesarsko družili s ko posvetovanje je sprejelo odpoved velikega kneza Jurija za predstolonaslednika, taje namreč bolan, in pripoznal predstolona-slednikom velikega kneza Mihaela, tretjega brata cara.

Janko muzikant.
F<> i J cinik S i e n k i e u iz u.
Na svet je prišel bolehen in slab. Kume, ki so so 7.br il<*okolo porod-ničine postelje, so majale z glavami rad i matere 111 tudi radi otroka. Kovačica Šimnova, ki jo bila naj-pametneja, je poč.da tolažiti bolnico :
„Le počasi", j.' rekla, „ja?. Vam užgem blagoslovljeno svečo, kuma, ker Vam se ni nadejati nič< sur več; pripravite se za oni svet. Treba je tudi poslati po duhovnika, da Vam odpusti Vaše grehe".
„Da, da!" je rekln druga, —,.a dečka treba krstiti takoj; ta ne dočaka niti duhovnika, a bilo bi škoda, ako l>i so pogtibila njegova dušica".
Toizrekši je už^ala «ve<V> in vzem-ši dete v naročje, ga je pt škropila s blagoslovljeno vodo, da ji, pouie-žikalo z očmi. Na to je rekla:
,,Krstim te v imenu Očeta, Sina in sv. Duha in ti dajem i me Janko; a sedaj duš i krščanska, pojdi, odkoder si prišla. Amen!'*
A duša krščanska nikakor ni imela volje iti odkoder je prišla in ostaviti slabotnega telesa, ampak je baš nesprotno počela mahati z nogama tega trupla, kolikor je mogla in jela jokati, akoprem tako slabotno in žalostno, da so kume rekle, da se jim zdi, kakor bi slišale mijavkati mačko ali kakšno drugo, tej podobno žival.
Poslali so po duhovnika, ta je prišel, opravil svoj posel: bolnica je okrevala in teden pozneje je zopet šla po svojih opravkih.
Deček je bil kakor bi njegovo življenje viselo na tai.ki niti; komaj je dihal; toda četrLega leta na pomlad je kukavica odkukala bolezen; odslej je šio nekoliko bolj.? in za silo zdrav je dosegel svoje uuseto leto.
Bil je vudno suhlj&v in slab, napihnjenega trebuha in upalih lic; laneni, skoro beli lasje so mu padali preko malih, bistrih, izbuljenih očij, ki so gledale v svet, kakor v neko neizmerno daljino.
Po zimi je čepel za pečjo tiho jokal pred-se radi mraza, često tudi radi glaun, ko mati ni imela kaj deti v peč ali v lonec. Po leti je t"kal okrog v srajci, prepasani z saknjenim krajcem, pokrit s slamnatim klobučkom, izpod kterega so se mu vsipevali lasje, a glavo je

ii ^.-vissdh'--

___
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAowiftJBo* 2G6 ; Podpredsednik: Geoko Kot< e ;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	„ Štefan Banovec; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: ohn Habjan ; John Prešikn, Box 286; Jobip Mantel;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn.
Glasilo: ,,GLAS NARODA"-
dvigal kvišku kakor ptič. Mati, uboga najemnica, ki jo živela z rok v uštif, in bivala pod tujini krovom kak r lastavica, ga je po svoje sicer ljubila, vzlic temu pa ga je Često pretepala in ga je navadno imenovala ,,zauikrneža". V osmem letuje že hodil za čedo kot pastir, ako pa iii bilo v koči kuj jesti, je šel v gozd gob brat. Pravo čudo, tla ga ni tam volk vzel.
Deček ni bil posebno prebrisane glave in ako ga je kdo nagovoril, je — kakor pravi vaški otrok — utaknil prst v usta. Ljudje niso vrjoli, da uČaka dolgo življenje, še manj pa, da bi megla mati učakati po njem kako veselje, kajti sposoben ni bil za nika!*o delo. Ne more Be vedet', kako se je to zgfidilo, toda za eno stvar je bil vnet — zp godbo. Prisluškoval jf» povsod in čim je malce odrasel, ni mislil več na drugo, kakor na petje in godbo. Ko j j Sel za svojo čedo v gozd, ali z svojimi tovariši nabirat jagode, vračal se je brez jog id in šepetal:
,,Mamica, oh, kako je nekaj pre krasno igralo v gozdu! O, o!'"
A mati mu je odgovorila na t<>:
„<'ak:ij, takoj ti zaigram jaz, lenoba ti!"
Iu v resnici muj« često napravila godbo s kuhalnico. Deček je kričal, obetal, da noče več poslušati, a v uider je o tem razmišljal, kako lepo je igralo tam v gozdu. Kdo ju kaj? tega on ni vedel. — Jelke, bukve, br*ze, vse je sviralo, ves gozd!
Tudi jeka. . . Na polju so svirale bilke, na vrtcu za kočo so sščt» beta -li vrabci, da so se češnje tresle! Zvečer je poslušal vse glasove, ka-košnjih je slišati na kmetih in je mislil, da svira vsa vas. Ko so ga poalah na delo naj razmeče gnoj, mislil je, da mu veter ptska na vile. Ako gaje zasačil paznik, da je stal brez dela in razmršenih las, p«»siu^aje piskanje vetra na njegove les- ne vile..., pograbil je jermen in mu za spomin naložil nekoliko udarcev na pleča. Toda kaj je to |M>magalo? Prav nič! Ljudje so ga nazivali ,,.Tanko muzikant".
Spomladi je često utekel od doma in si kraj potoka izrezoval piščalko. Po noči, ko so žabe za-r^gijale, po travnikih se oglašale prepelice, v rosi zažvižgati bukači m za plotom zakukurikali petelini tedaj ni mogel zaspati; poslušal je iu poslušal in kdo ve, kaj je vse slišal v teli glasovih.
V cerkev ga mati ni smela vzeti seboj, ker ako so ogrlje zabučule. ali blagoglasno zapele, so se dečku <>či skalile, ali pa so se mu svetile in žari le, kakor da ne gledajo več is tega sveta.
Čuvaj, ki je hodil po noči okolo po vasi, da ne zaspi, štel zvezde na nebu, ali se tiho razgovarjal s psi, je često videl belo srajčico malega Janka, ki se je v temi plazil do krčme. No, deček ni šel v krčmo, ampak samo pred krčmo, kjer seje naslonil na zid in poslušal. Notri bo se veselo vrteli plesalci inmarsi-kak fant je zavpil , juhe I" Slišalo at je udarjanje s čevlj i ali sramežljive glasove deklet. Gosli so tiho svirale: Hočemo jesti, hočemo piti. Hočemo Be veseliti! in velik bas je mrmlal z globokim iu dostojanstvenim glasom: „Kakor Bog hoče, kakor Bog hoče P* Okna so bila žarno razsvetljena in bilo je videti kakor bi se v krčmi vsako bruno treslo in bi pelo in piskalo, a Janko bi vse to ne poslušal. Kaj bi on dal, da ima take goBli, ki bi lehno igrale: „Hočemo jesti, hočemo piti, hočemo se veseliti P*
Takšne deščice, ki tako pojo! Nesmisel, odkod naj vzame, kje jih
izdelujejo?
Ako bi mu vsaj dovolili, da sme kaj tacega vzeti v r -ko! A kaj ! Smel je samo poslušati in poslušal je tako dolgo, da je za ujim v temi zadonel glas nočnega čuvaja:
,,Ne greš li domov, potepenec!'' Tedaj je tekel bosonog domov in za njim so še doneli glasovi goslij in globoki glas velikega baEa. . .
Kadar mu je bilo možno poslušati gosli, bodisi na kaki slavnosti za časa žetve ali na kakšni svatbi, je l>il zanj velik praznik. Potem je zlezel za peč in ni pregovoril celi dan besedice, ampak je strmel predse z iskrenimi očmi kakor maček. Končno si je sam napravil gosli iz deščice, na katero je napel konjske žime; toda te strune so svirale tiho, čisto tiho, brenčale so kakor muhe ali komarji. Vender jo igral na nje od jutra do večera, dasi je prejel za to toliko udarcev, da je bil konečno razbit kakor nezrelo natrečeno jablko. Toda taka je bila njegova ura v. Deček je bil dnevno bolj suhljast, njegov trebuh je ostal enako napihnjen, lasje so mu bili vedno gosteji, oči so se mu širile bolj in bolj, akoprem so se mu vedno zalivale z svezami, lica in prsi so mu upadala. Razlikoval se je do cela od drugih otrok in največje bil podoben svojim goslim, ki so komaj slišno tožile. Poleg tega je pred žetvijo skoraj gladu umiral, kajti o tem letnem času je živel samo od surove repe in od želja, da dobi gosli. Toda ta želja je imela zanj slabili posledic.
Lakaj v grajščini je imel gosli, na katere je včasi v polumraku igral, da bi hh prikupil svoji iz-voljenki, goepodičini hišinji. Janko se je od časa do časa splazil med bršljanom do odprtih vrat slugine sobe, da se nasluša sviranja, ali vsaj enkrat pogleda gosli. Visele so na zidu, ravno proti vratom. Dečkova duša je hrepeneče kipela toli zaželjeuemu glasbilu vštric, ker se mu je zdelo, da je zanj uedo-sežna svetinja, ktere ni vreden, da seje dotakne, da si mu je najdražja stvar na Bvetu. Obšla ga je silna želja vsaj dotakniti se goslij ali veaj si jih od blizo ogledati. . ubogo, malo otroško s'ce je zadrhtelo sreče ob tej misli.
(Konec prihodnjič.)
Drobnosti.
Vojaški izgredi. 7. junija ponoči bo na Poljanski cesti v Ljubljani razgrajali sanitetni vojaki in mirne ljudi s sabljami napadali Policijski stražnik Ivan Ažman, ki je prišel civilistom na pomoč, seje z enim sanitetnim vojakom sprijel in sta se metala po cesti, ker se vojak ni pustil aretirati. Vojak je stražniku vso obleko raztrgal in ga tudi na obrazu ranil, toda tudi ta je vo jaka s sabljo udaril in ga ranil. Ko sta prišla še dva stražnika na pomoč, je sanitetni vojak ušel, a so ga pozneje dohiteli na Sv. Petra cesti.
* * *
Napaden stražnik. 10. junija po noči je na Dolenjski cesti pred Horvatovo gostino policijski stražnik Martin Okički opominjal ponočne razgrajače, naj bodejo mirni iu tihi. Pametnejši so Be pokorili, eden pa je nalašč pred stražnikom pel naprej, iu ko ga je ta aretoval, je potegnil razgrajač nož iz žepa iu ranil stražnika v lice, tako da mu je lici predrl. Stražnik je mej tem bil potegnil sabljo in je napadovalca tudi težko ranil na glavi. Sedaj se stražnik in njegov
uapadovalec nahajata v bolnici. *
* *
Iz ftkpcijana pri Turjaku se piše ,,Slov. Narodu": Letos bi je menda postavila nesreča svoj sedež v naši župniji, kajti to« liko nenadnih smrti v tako kratkem času ne pomnijo ljudje. — Binkoštni torek peljal je 231etui Jakob Kraševec iz Starega Apna iz gozda drva, a dospevši z vozom ravno do župnišča v Skocijanu, je padel naenkrat vznak ter bil v malo miuutah mrtev. Zadela ga je kap na srce, a g. župniku seje posrečilo, mu podeliti de posle dnje
sv. olje. — V soboto, dne 3. junija, pa so sekali v gozdu pri vasi Praznik možje in fantje smreke, od kojih je jedna padla na neko mlado smreko ter jo upognila. Ko so posekano smreko odvalili, seje mlada, Še rastoča smreka v loku vzravnala iu v tem nad njo stoječega 201et-uega Jaueza Petriča iz Pravnika zadela ob glavo s tako silo, da je na mestu izdihnil. — A še ne dovolj ! — Ravno osmi dan po tej nesreči, dne 10. juuija šel je 231etni posestnikov Bin Janez Podlogar iz Podloga v gozd, tudi po drva. Težko obložen voz zapeljal je na neke korenine, da so kolesa izpodrsnila ter je voz fanta pritisnil ob neko drevo s tako silo, da je nesrečnež stoječ ob drevesu umrl, in tako so ga dobili domači. Vsi trije mladeniči so bili mirnega značaja in sosebno zadnji je svojemu preža-
lostnemu očetu nenadomestljiv. * *
*
Požar. V Ilrušici v radovljiškem okraju ja dne 12. junija pogorela hiša posestnika Frana Lakote.
Skoda znaša 900 goldinarjev.
* *
*
S a m o m o r. Jurij Meterc i/ Zgoš v radovljiškem okraju se j ko je bil sam doma, obesil. Možu
se je že dlje časa mešalo.
* *
*
Dole n j skeželeznice. Pretekli meBec je bil tovorni promet živahneji nego osobni, a tudi bolj od onega v mesecu pr. leta. Nenavadno obilo se izvaža z Dolenjskega — po kočevski progi — lesa v Trst in dalje.
* * *
UsodacigauaHelda. Nad-sodnija v Gradcu je dovolila obnovitev kazenskega postopanja. S tem je zadeva zopet potisnjena v stadij usodne preiskave. Zgodilo .-•o je to vsled novih okolnosti, ki jih je Held navedel takorekoč pred vešali. Na podlagi teh novih dejstev se bo zadeva pred novimi porotniki iu pred novim sodnim dvorom razpravljala, iu ni izključeno,
da bo Held zopet obsojen na smrt. * * *
Zagrozil ji je z kužnimi 1» a c i 1 j i. Hugon Holler, mlad zobni tehnik v Gradcu, je imel z neko damo, ki je poročena, a zelo bogata, tajno razmerje. Nedavno je dobila ta nesrečna dama pismo, v katerem jo prosi ljubeznivi Holler za 10.000 gld., češ, sicer jo tajno zastrupi s kužnimi bacilji, katere je prinesel s seboj iz Budimpešte. Po Holierjevi želji naj bi dama naznanila redarstvu, da je našla 10.000 gld., po k.itere bi prišel Holler kot izgubitelj te svote. A dama ni hotela tega sti»riti, temveč ga je ovadilu. Ko je prišel Holler k redarstvu, so ga takoj prijeli in izročili deželnemu sodišču. Seveda ima dama vendar-le škodo, kajti sleparski ljubimec je razkril svoje prepovedano razmerje do lepe dame. kar njenemu možu nikakor ni všeč ter bi baje rajši izgubil 10.000 gold., samo da bi mu bila ostala žena zvesta.
* * *
Letošnjih glavnih jesenskih vaj, ki se prično v drugi polovici avgusta na Koroškem, udeleži se tudi cesar, in bo stanoval od 18. do 23. avgusta v
Celovcu v deželnem dvorci.
* *
*
„Bismarckov trg". Iz Gradca se piše „Slov. Narodu": Prihodnja Beja občinskega sveta utegne postati jako zanimi > a. Nemški nacijoualci so bili pred nekaj časom po svojem političuem društvu vložili na obč. svet prošnjo, naj najširši del Gospodskih ulic v Gradcu imenuje ^Bismarckplatz". Magistrat je sklenil uasvetovati, naj se ta prošnja odkloni. Ni dvoma, da bodo nacionalci proti
temu euergično remonstrovali. * * *
Strašna nesreča. V noči 11. junija se je ustavil vlak blizu postaje Parkany, da se izogue dunajskem:! brzovlaku. Neka gospa je izstopila iz vagona, misleča, da je že prišel dunajski vlak, iu nosila je svoje dete v naročju. V tem hipu pridrvi dunajski vlak, ki je usmrtil mater, m^j tem ko je dete ležal« nepoškodovano na maternih prsih.
Furlanska železnica 10. junija je bil na Dunaju občni zbor te železenice. V računu za preteklo leto se je konstatovalo, da dohodki furlanske železnice so se zvišale za 25% od lani, da pa vendar ta vspeh še nikakor ni zadovoljiv; pač ni mogoč pravi promet! Sedaj hočejo zvezati červinjan z Oglejem po stranski progi, kar bo stalo 60.000 gld. Ali reši to furlansko želežnico večnega deficita? In vendar za njo taka skrb. za vipavsko pa taka
malomarnost!
* *
*
Roparski umor. V Celovcu so našli šiviljo Marijo Stojser na neki njivi poleg bolnice zadavljeno z njenim predpasnikom. Pogrešali so jo že več dnij. Vse kaže, da se je zgodilo uajprej posilstvo, potem pa
roparski umor.
* * *
Ceno potovanje. Francoski dijaki bo stavili, da pridejo peš in brez denarja skozi vboEvropo. In res so sedaj že v Solnogradu. Kar potrebujejo sproti denarja, si ga prislužijo z momentuim fotografo-vanjem. V oktobru morajo biti zopet doma.
*
* *
Čebela usmrtila člove-k a. Iz Bolcana poročajo, da je 481etni Bamec Ivan Oelgartuer, znan čebelar, okopaval roj čebel. Pri tem ga je pičila čebela pod oko,
in možje bil tekom pol ure mrtev. *
* *
Bolnik umoril zdravnika. V Rimu je bil umorjen pri-inarij bolnice sv. Duha, dr. Bondi. Na sr di ulice ga je zahodel delavec Cajoni} kterega je Bondi zdravil in ozdravil.
* *
Nesrečen slučaj. Iz Hei-delberga javljajo : 12. jun. je zagual neki potovalec mej Heidelbergom in Bruchsalom iz brzovlaka steklenico, katera je zadela smrtnone-varno nekega moža, ki je tam blizu na polju delal. Ko je prišel vlak v Heidelberg,so iskali storilca, toda
nihče se ni hotel udati.
* * *
Peklenski stroj proti komarjem. Na Dunaju je izumil neki Božidar Kampf stroj, kateri uuičuje komarje. Glavni del tega peklenskega stroja je kotliček, napolnjen s tekočino; ako ta tekočina zavre, poginejo od nje para daleč na okrog vsi komarji. Ljudem je pa baje ta par celo koristen za zdravje. S tem strojem bi delal dobro kupčijo v tej deželi ker je veliko komarjev.
Previdnost je mati modrosti. Mojster ( učencu) : „Fric tu imaš groš in prinesi mi štiri smodke zanj!" — Učenec: „Ali mi ni potreba seboj vzeti listka za strup!"
Odškodnina. Nedeljski leveč: „Tukaj imate dva goldinarja odškodnine ker sem VaB obstrelil vsled neprevidnosti. Kako se pa pišete?" — Obstrelj -ni: »Zajci" — Nedeljski lovec: ,,Tukaj imate še jeden goldinar, ker sem vendar enkrat zajca zadel."
Listnica nredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti .denarna pošilja tev registrirana.
G. J. M. v Ch., 111. Dne 4. julija okolu ^5. ure se je potopil par-nik ,La Bourgogne' pri Sable Island, listi so to še objavili dne 5. julija ker so rešeni ljudje pozno dospeli na newfoundlandsko obal.
„Narodne Besede" je izšlo že pef številk in kakor se nam poroča izd e 6. številka v teku druzega tedna.
G. F. P. v A., Pa. Pomilosti zločince le goveruer iste države, v kterej je kdo obsojen, ali zaprt; ima tudi pravico sklicati milico pod orožje.
FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro domovino Sldvencem in Hrvatom, za 100 gold. avstr. veljave treba dati $40 95 Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišete lahko sloveusko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi bo nam dohro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim 1
ANA TURK, rojena na Tarči gori v okraju Črnomelj; v Ameriko je prišla pred tremi leti, kraj mi ni znan. Ako kdo rojakov v§ za njo, naj m« blagovoli naznaniti nje naslov : Josip Turk, 110 East Park, Butte City, Mont.	(5. jl.)
Kje je?
JOŽEF FRANKO, doma iz Jelše, župnija Št. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v Wash-ingtonu pri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj ve o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r a n k o, Box 124 Blo-cton, Ala.	(k. jl.)
Kjs je?
STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike P e r uš i č, Biack Diamond, Wash.	(30. ag.)
Vina na prodaj.
Dobra rudeča in črna vina po 40 d«
55 centov galona 8 posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vBakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestuih, poucuih in šaljivih
krasno vezanih uiolitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s k r i n j e za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sv» ei, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z har-žuuom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila $6, a sedaj jo dam za 84.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-nih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELC,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co.
Slovenska babica
V C ALU METU, MICHIGAN.
Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot sknšena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro.	(S. jl.)
Marija Starasinic,
207 - 8th St., Calumet, Mich.
Francoska parobrodna družba
Conippie Generale
Direktna črta d« HAVRE - PARIS ŠVU'0 - INNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako sobote ob 10. uri dopoludne iz pristanišča Štv. 42 North River, ob MortoD Street:
La Gasgogne „ 1. julija. La Champagne „ 8. „ La Normaudie ,, 15. „ La Bretagne „ 22. „ La Gasgogne ,, 29. ,,
Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje.
Glavna agencija za Zjed. držav-in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2ntt Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j e j c e n i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu!' v New York.
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštuine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, 81.
„ „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 31.
„ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90 ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1.
„ „ „ v usuj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr., $1.10 ,,	,, „ v usnje vez. ,90 ct.
Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct.
,,	„ v usnje vez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct.
,.	,, v platno vez., 42 ct.
Spomin na Jezusa, zlata obr., 98 ct.
,, ,, ,, v usnje vez.,55 ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. SI.10 ,,	,,	,, v usnje80 ct.
Naša ljuba Gospa, v uus. vez., 90ct.
Druge slov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali	,, 6 ct.
Abecednik veliki, 25 ct.
,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-slovenBki (Pau-
lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. 11 itri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjska 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 c t. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20|ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom 1. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., 11. in 111. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja ua Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct.
Kje je?
JANEZ ZEVNIK, doma iz Brega, župnije Šmartuo pri Kranju; rad bi mu naznanil žalostno novico o smrti dveh sestra, in to o mojej umrlej soprogi Margareti in v stari domovini umrlej Mariji. Ako kdo rojakov ve za naslov gorej imenovanega je naprošen, da ga blagovoli uaznaniti :BartolJerala, Jar-diue, Park Co., Mont., ali ,,Glas Narodu".	(31. lj.)
Podpisani Be priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi slovenski
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen ysakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim \v h i s ke y e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem iu Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
SA.LOOJST,
kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil rszno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Vsem roiakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL-, ▼ kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO„ FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
IkzogXj isce,
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, ** 1335 Main Str., La Salle, 111.
KDOR
SLOVENCEV POTUJE
bodisi
f staro domovino ali obratno
naj se zanesljivo obrne na
izključno edi:o slovenska podjetje FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK
v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika.
v Allegheny,
Pittsburgu in okolici se
Vsem Slovencem toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
A JSTICA.^)
CHAS. R. WEITERSHADSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je Bolidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI, -»i

KDOR SLOVENCEV
POŠILJA NOVCE DOMU
naj se izvrstno ua nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. DoBedaj smo že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posredujemo vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 341 ali $41.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo.
Pazite na številko 109 (Jreenwifh Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v iste j hiši v prvem nadstropja in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času.
' po NAJNIŽJI CENI.
■ I hi
IGN.
fotograf,
v Calumetu, Mich.
ee uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za ev je delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za m »žke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25
centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem uda ni
IGNATIUS TANCIG,
CA LT7MET,	MICHIGAN.
G. MARTINI
na 5. cesti v Red Jacketu, IVIich.,
odprl
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi. da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO
THE PRINCE LIN
Cene
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
ILTo^t- orIkis, -v G-eno-vo -i -n ZLŠTearpol
»Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Princ«", „Afghan Prince", ,.Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Xai-lov*>c $28.50, Inšpruk $26.00.
Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:	^
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	--------- YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizk »j ceni.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Daljo: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
400 Elm Str., Leadville, Colo-
Vedno točim fiuo, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLK H.
Jimflbi -
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika
130 Greenwich Street, New York
(v bližin' tiskarne „(ilas Naroda44).
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udalana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . ^13.50
in na 15 kamnov samo ^15.00
Na zahtevanje se razp .šiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in umatvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
KNAUTH, NACHOD k KUEHNE
No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, ii dolžna pisma.
Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim oglasnim od 625 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do >Š100. Pri naročilih od §50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala:
Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in som zelo zadovoljen ž njimi, tor so 5e sedaj dobre; igram zelo veliko ua nje. Rojaki, nel«>jite se, da l>i l>iii prevarani: harmonike so lahke za igranje. Ifjto izdelane in dovolj po ceni. To j* "trdim.
89.
Jakob Stonich,
E. MADISON STREET, CHICAGO,
ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florenco
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-b k o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
fcegljiac©.
Posebno bo priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
MMBgaHHHKKMBBHHBMMMBHMEHHS!
Marko Težak imam harmonike ze pet let ckI g. (ioioba na 4 pasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj /a one, kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že.pet let.
M. Teschak.
Podpisani imam harmonike« hI j;. J. Goloba, že šest let, zanje sem dal $40 in so Sesedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rahim jih pa ob vsake j priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111.
Podpisani Michael Klofv.5ar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz Že na nje	4 leta, dal ^ern za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi
njih glasu za $30.	Mike Klobučar, Joliet, HL
Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal zanje S45 in še danes imajo lepši glas kakor najt>oljše iz stare deiele; dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Krankovich, Calumet, Mich.
• Silvester Strainetz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Hand) potrjujem, da . harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti fri vsakej godbi na žice, trobente ali pi&ali.	"	G. Stiamec. ,
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4°lo
brez odbitja noyega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glab Naroda".
1HHMMMHMMM
ululullulululululO
m m m
H IS IB K SI H B H M
m
ulululululOlu
Ustanovljena 1884!
THE CARKIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posest ikom Bei r Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine s metke (Cigare) po juko nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjeka lepota Cigara'* z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila bh vesti o in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Exyresu prosto in se pri sprejemu i;i5 ne plača, ak<* se mi gotovi novci, : Money Order ali chek pošlje z naročbo vreri. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DTTSCEEK
OFFICE: 1C23 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim! Spretni	se spr^jrco proti n^odmin pobojem.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
■-si	^HSs « —1 />7 ržx, lw£ T
Bedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10, Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jed«.-n najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih
zmožnosti pri tamešnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnlli notranjib kakor tnfli vnanjili bolezni).
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
jega rojaka Dm. Gjura Ivana Poheka.
Dr. G. IVAN POIIEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj bg vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je ua
si30l:±i0-0 i Ti-
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati Bvojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da Be Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karo! Blažina,
Can ion Ferry, Mont.
Dr. G. /vvviv 1* Oil Bit
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN P0HEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY.
MISSOUBI.