Iz Gradca. (P o s 1 a n e c g. K u k o v e c) je 14. okt. S7oj pr ^og, naj se za ljudske šole na slovenskem Št >u priskrbijo slovenske solske knjige in ur zagovarjal med drugim tako-le: Pr> v<-tib pogrešamo Slovenci potiebnib « je velika napaka, ker si slove. ikanju potrcbnih učnib sredstev . 'stega znanja, ki bi ga morali u ; nacrti od njib tirjajo. To nado. ko obis- kovanje ne potnaga. Nu, 1 jud- ski šoli pa je berilo; iz ->a vse, kar mu bistri um, glau. njegovega tudi za pozneje živ.u znanja. Ali berilo mora biti dobro, .. da vaem tem tirjatvam tudi radostUj načrt od eno- do atirirazrednih šol. ti. da se tudi za realne predmete nesmejo rabi. ™ sebne ucue knjige na tih šolah. Ako je tedaj i. ¦• i ilo, kakor vidimo, v ljudski šoli tako važna kujiga, tem bolj mi Slovenci obžalovati moramo, da takibknjig nimamo. Z 2 beriloma, ki se zdaj na uaaihljudskib šolah rabita, ni nam dosta pomagano, bodoč sta berili samo za spodnje razrede prinierjeni, in 6e tudi ti dve knjigi, kar se tiče njib obsega v obče, potem razdeljenja in obdelovanja učne tvarine, po izrecenem mnenju izvedenih mož ne zadostujeta avojemu namenu. Tukaj našteva govornik, kteie siedstva imajo v tem pogledu Nemci, in ktere v obče mi, in pravi nadalje: Jaz scm zato stavil berilo na prvo mesto, ker je ravno na berilu osnovan ves poduk Ijudske šole in ker pri pomanjkanju dobrega beiila Ijudska šola ne more napredovati. Ljudska šola pa še ima tudi drug namen: namreč otroke tudi v tem podučiti, kar njim bode v njihovem poznejefn djanskem življenjn pri raznib opravilih vedeti potrebno. Pa tudi k temu jc zopet treba učilnih sredstev. Za ktero stroko pa prav za prav uič nimamo. Da bi se temu pomanjkanju v okom prišlo, prevedel je neki posebno mailjivi nadučitelj na spodujein Štajerskem (g. Lapajne) re6 raznih knjižic — ktere govornik našteva — ki so v nemškeni jeziku za rabo na ljudskih aolah potrjene, ali žalibog, te knjižice se povsod, kjer se najdejo, pograbijo, in jib tudi celo v nozočnosti učencev po šolah uni6ujejo. To pa je res bridko za nas Slo^ence, da ai sami pomagati nesmemo, in drugi nam pomagati nečejo. Vsled naredbe g. uiinistra za nauk in bogočastje od 24. dec. 1876. bi imele posebne komisije ali pa privatni za to sposobni možje najpotrebniše aolske knjige, ki bi naučnim načrtom odgovarjale, sestaviti, te knjižice bi potem izdala c. k. zaloga šolskib knjig na Dunaju. Ali sada od te naredbe do zdaj ae nismo videli, ker pa je uam Slovencem res mar za napredek, in potem za zboljšanje svojega stana; ter, ako smo tudi tu ali tam v 6em, pa ne mislim, po svoji krivici, zaostali, želimo to zdaj z pomoejo slovenskib šol, dobrib učilnih pripomo6kov in z razvijanjem svojega slovenskega jezika nadomestiti, in Vi gospodje, bodete nam pri tem piiza'" vanju zdatno pripomogli, ako moj prcdlog spre' . Ta predlog bil je potem aolskem odbo- izročen. Sam de- želni uamestnik bescdo prijel, je pravičnost ti'-' .anjkanje učilnih sredstev r aa že v letošnjem Solsken> _,o, in v drugem letu tretje svetlo pride! .e8re6a in srečavvodi a sv. Terezije, med sedmoj in j, zgodila se je pri moatu ,,na j velike povodnje, izstopivse Dra- j, sreča v najvcčji nevarnosti velike v^oz vprcžen v dva konjiča, ter ualožen ,em za branje in 7 ljudmi, 4 možki in 3 o.Ke, zgazi iz prave cestc in glej — vse je bilo nevarnosti potopiti in vtoniti se! To nevSruost zapazi prvi sam gospodar, reče blapcu: poganjaj dobro konje! pa vse zapstonj! Gospodar skoči iz voza do glave globoko v vodo, in plavaje otme se straane in neprcvidene smrti. Vse drugo: konje, voz in ljudi potegne dcroča voda seboj, voz se prekopicne, 2 možka padneta pod voz, 2 ženski spležete na hrast, ena ženska pa obtici na majhnem in aibkem jelaovem grmu, kjcr se je bo- rila za življenje držeča se za aibko vejico. Ena od deklet na brastu bila je tako pogumna, da je skočila k vozu, odrezala vae vajetc in atrange konjičcm, konjiči so priplavali srečno na subo, aamo voz in kaj je bilo na vozu obviselo je na grmovji. Gospodar, g. A. Švaršnik, zapove hitro srečno priplavšeuiu črez vodo — Gajšeku po imenu: po ladijo pojdi bitro, da rešimo dekleta in možke, med tem sta namreč možka izpod voza tudi sple- zala na hrast. Gajšek gre in najde ladijo priklen- jeno in zaklenjeno, vzeme sekiro v roke, ter zoper dovoljenje in nekračansko obotavljenje Hamreškega nadlogarja J. Š. preseka ketno. V ladijo se po- dajo trije junaki; A. F., St. G. in J. K. kateri za- alužijo vso pohvalo in tudi dobijo nagrado od gospodskc. — Veslajo uajpoprcj po deklico na jelšovem grmu in jo srečno reaijo, tako tudi ae ostale ljudi. Vse je reaeno, saruu voz in konjska sprava kakor tudi živež dela gospodarju škode od 40 fl. Dopisatelj teh vrstic priporoča g. A. Š. kot arenJ8kemu predstojniku, naj blagovoli tiati kos ceste po ^ieokem dovoljenju Ptujske goepode zarantati. Hanireški nadlogar pa naj ima ladijo pri takih nevarnostib odklenjeno in v rešitev pripravljeno, njegov mlinar naj ne sedi pri pe6i, ampak pri ladiji naj čepi! Letina tukaj je v vsem boljsa, kakor lani, kruha in vina dovolj, samo denarjev ne bo. Uže zdaj se prodavajo poljski in vinogradni pridelki tako, da 61oveka srce boli. Vagan (mecen) pšenice po 3 fl. 50 kr., novo vino polovnjak 14 fl. Iz Ljubljane. (Sedemdeaetletnica dr. Jan. Bleivveisa.) Slovenci! Dne 19. novembra t. 1. o b ha j a 1 bo veteran mej alovenskimi rodoljubi. g. dr. Janez Bleweis, svojo 70 lctnico. Vei Slovenci hočemo ta dan slovesno obhajati. Vodo v Savo nositi bi se reklo, naštevati zasluge g. dr. Janeza Bleiweisa za slovenski narod. Zanemarjen in zapuš6en je bil naš slovenski narod, kakor malokateri v Evropi, ae pred 40 leti; lastni sinovi so se ga sramovali. Le pičlo stevilo mož nij obupalo nad njegovo boljšo bodočnoatjo, in mej tisfmi odlikoval 8e je uže v prvej dobi narodnega gibanja dr. Janez Blei\veia. Od tistc dobe do denes neprenehoma deluje za vsestianski napredek naroda. Vsi rodoljubi prve dobe naaega piobujenja, ki so se čutili zmožne, zbirali so se v svetiaču njegovih ,,Novic", in budili nove moči, budili iz spanja celi narod. Z ,,Novicami" se je teinelj položil slovenskema casnikarstvu, slovenskej literaturi sjdoh. Poleg ,,Novic" je dr. Janez Bleiweis deloval tudi na drugih potib za povzdigo slovenske literature: znane so njegove zasluge za slovenski slovar in za slovensko Matico, katerej je še denes predsednik. Iskreni in globokomisleči rodoljub, dr. Janez Bleiweis, je tudi sprevidel, da slovstveni uapredek Harodu ne zadostuje, ako jednakomerno ne napreduje na gospodarskem polji. Zato je v ,,Novicab" Jjudstvo podučeval v umnem kmetovanji, in ,,Novice" so pripomogle dosti k gospodarskeniu napredku naaega kmctijstva. S tem si je g. dr. Janez Bleivveis najbolj pridobil zaupanje ljudstva, ker je v njem spoznalo pravega svojega prijatelja. Ko 8e je pričela v Avstiiji ustavna doba, videli smo, do je njegovo delovanjc od prve dobe nstavuega življenja 7 Avstriji do denes bila nepretrgana vrsta trdih in neutrudnih bojev, pa tudi mnogih britkostij, v katerih je kakor akala stal naš dr. Janez Bleiweis nasproti vsem viharjem, ter branil pravice slovenskcga naroda, kateremu je veljal za voditelja, in bvaležni narod mu je pridejal lepo ime ,,očeta" svojega. Nehvaležni bi bili mi, ako bi se vsega tega ne tspominjali na dan, ko dopol ni ono po svetem pismu le nemnogim izvoljenim namenjeno visoko staroat, uanneč svoje 70. leto. Zatorej vse Slovence pozivljamo, uaj se pripravijo za slovesno praznovanje dne 19. novembra, 7redno in dostojno slavnemu našemu dr. Jauezu Bleiweisu! Odbor.